Poštnina ptačana v gotovini
Leto XVIII., št« 293
Ljubljana, petek 17» decembra 1937
Cena 1 Din
gpriivbiAivtt, Mjubi>tixuv ivuaiijeva a lica o — i>iefoD St	3123»
BU4 S12&, 112tt tnsnratni jrtaeieK: Ljubljana Selen-ourgova m 8 — Tet	3402.
Pooružmce Maribor, tira Jato trg ?.
reietoo St <5455 Podružnica Celje Kocenova ul št. 2
Ieieron št 19U Rakuni pri poŠt Celi zavodih: Ljubljana n 11 *42. Praga čisio 78-130, Wl«i 9t 105 241
Izhaja mli dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Dtn 25.—k Za Inozemstvo Din tO—.
Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 6. tetefoo 3122. 3123, 3124. 3125 8128 Maribor, Grajski trg St ?. telefon St 2440, Celje, Strossmayer|eva ulica Štev. 1» telefon St 65
Rokoplat ae ne vračajo.
Oblaki od vzhoda
Daljni vzhod obrača vedno znova pozornost sveta nase, vendar ne po svojem glavnem problemu, po vojnih dogodkih, ki se razvijajo med Kitajci in Japonci. Spričo ogromne tehnične premoči je bil Kitajcem mogoč samo začetni uspeh v obrambi pred Šanghajem. Ko pa so tu omagali pred napadalci, prihajajo z vseh bojišč samo še poročila o kitajskih umikanjih. Komaj se morejo simpatije za Kino opreti še na kake realne argumente, ki bi se dali tolmačiti kot upanje, da bi se mogli imperialistični načrti Japoncev še izjaloviti. Vedno bolj določno se kaže, da si bodo mogli urediti bodoče politične razmere na Kitajskem tako. kakor je po volji njim, ne da bi se jim bilo treba brigati za odpor nan-kinške vlade.
Toda ta čas se odigravajo na Daljnem vzhodu dogodki, ki vzbujajo večjo polarnost od vojne same. Mislimo s tem konflikte, ki se ponavljajo bolj in bolj na gosto med japonskimi oddelki ter velesilami, odnosno njihovimi državljani in ladjami Konflikti so *ako p>.g .sti, da se ne morejo več pripisovati samo slušaju, marveč se iz njih vs-iliuje misel na sistematično politiko. Japoncev, ki hočejo izrabiti nenavadno ugodno nied-narodno situacija, da oslabijo na Dalj-vzhodu pozicijo in rrt1ed evro^^kih sil in Amerike, pa si s tem pripravijo že sedaj osnove za nadalinje postopanje. Kajti japonska politika si ni zastavila majhnih ciljev.
Japonci so te dni bombardirali angleške ladje in jih poškodov^14 njihovi avioni so napadli tudi ameriške ladje in pri tem celo potonili ameriško tr .ii-čarko. Ako bi se kaj takega zgodilo nekdaj kaki veliki izvenaziiski sili. bi nastali dogodki največje dalekosežnosti Nastala bi svetovna afera in azijski povzročitelj incidenta bi še dolga leta čutil posledice tolike drznosti Te dni. ob potopitvi ameriške ladje, pa se je skoraj soglasno v svetovnem tisku incident komentiral z resignirano ironijo, da se bo japonski predstavitelj oač opravičil in dal zagotovilo, da se kaj takega ne bo več dogodilo, toda da se bo bržkone prav v kratkem zopet pripetil podoben nesrečni slučaj. V tej resignaciji je bridka resnica, ki bolj ko vse drugo karakterizira sodobno situu.'; na Daljnem vzhodu. Saj je povsod še v svežem spominu, kako bi skoro postal *r-tev incidenta britanski poslanik pri nankinški vladi. Toda prav tako je še v s-pominu, da ni ta incident niti toliko vplival na Japonce, da ne bi komolici-rali situacije s tem, da so priredili v ŠanPhaju parado skozi mednarodno in francosko koncesijo in se zapletali v konflikte z upravami teh koncesij Na podoben način se vrsti k^^kt za konfliktom. Značilen je nrMlog, naj bi se ladje zunaniih sil umaknile na Jangtse-kiangu iz bližine voin^a območja kar je tem pomembnejša zahteva, ko se formalno vojna spi ob ni začela pa so tedaj po mednarodnem pravu podobne zah+eve sploh nemogoče.
Jasno se torej raz- li. da dela Japonska sistematično na tem. da se ugled Evroncev in Američanov med Kitaici in Azijci sploh čim naiholj zmanjša, ker s tem nedvomno raste japonska veljavnost Prav po^p^no	še napram Kitajcem pokazati svojo moč in sicer v smislu vloge, da osvob^^ejo Dalini vzh^d odvisnosti od ^-^tra svp+a. Prav značilno ie. da so pri tel politiki prizadeti tudi japonski zavezniki sami, saj je moral te dni protestirati tudi nemški poslanik Spričo načrtov 7 avtonomnimi vladami, ki so se začeli odkrivati ter realizirati v zadnjih tednih, je taka »osvobodilna« politika preračunana za bodočnost: z nio si bodo utr-jali svoje pozicije na KHaickem. zavzete z vojaško in gospodarsko pene-tracijo.
Za svojo politiko so Japonci izbrali zelo primeren čas, ko nobena evropska sila ne bo hotela vzeti iz Evrope svoje poglavitne sile, ki bi mogla imponirati Aziji, zakaj evropska nasprotja so premočna, da bi iih	b^e za Daljni vzhod potisniti v ozadje. Amerika sicer ni vezana po domačih kontinentalnih razprtijah, toda od nje kljub temu ni pričakovati aktivnosti. Amerika je dandanes povsem drugače oriobrana nego je bila vzemimo pred dvema ali tremi desetletji. Odrekla se je popolnoma slehernemu nrizadevaniu r>o imperialistični razširitvi, pa snričo tega tudi po kakršnikoli penetraciji v vzhodni Aziji. Za Ameriko zadostuje lastna varnost, zavarovana po defenzivnih momentih. Tihi ocean je vsaj za enkrat za Ameriko še dovoli velika, dovoli široka -»-e-graja, ki jo popolnoma zadostno varuje pred japonsko nevarnostjo. V obrambne namene zadostuje ^o«est Havajskih otokov, dorim so ^'Hnmi že preveč eks-ponirani. pa se iih ie raie odrekla, pre-
puščainč vm n.rtnnn—c: +orni novimi
temelji ameriše politike napram Aziji je treba vedno računati, na zato ni mo-
v PO^+ov rv-ir>5»->','-"-<-i rlq bi Se
hotel Wa«b'ncr+nn ranlpcft v Vnkp rp<m<? komnlikacije na drugi strani Tihega oceana.
Pač pa ima seveda Amerika še vedno
KRVNO PRIČEVANJE
MED FRANCIJO IN ČSR
Manifestacija trajnega zavezništva med češkoslovaško in Francijo m proslavi dvajsetletnice ustanovitve samostojne čsL vojske
Praga, 16. dec. AA Zunanji min:e'er Delbos je danes dopoldne v spremstvu francoskega poslanika v Pragi De la Croixa obiskal zunanjega ministra dr Krofro Nato se je vpisal v knjico predsednika re oublike na Hradčanih odkoder je odšel v spremstvu m i metra dr. Krofte v poslopje praske občine kjer so <r a pozdravili vojni minister Mahnik. davni na toornik češkoslovaške vo.iske ee.iera! Sirovv in p'ašr*i župan Peter Zenkl. Minister Delbos je položil na grob Neznanega nmaka veneo. na to pa odšel v veliko dvorano mastne občine. kjer so ea sprejeli občinski svetrrk in tra ie v njih imenu pozdravil župan PetoT Zenkl s krajšim govorom. ki ga je končal z besedami:
VpsHimo se prijateljstva ki druži našo republiko z državam4 Male antante in z neizmerno ljubljeno Fran-ijo
V svoj' zahvali je Delbos nod^nal miroljubni značai franeosko-^eš' odov%škegn priiateljstva. nato pa ie izroči' mnVru Mahniku red častne lesi je v potrdi'o pri-jatplistva. ki druž; francosko in češ' o«'o-vaško vojsko Zatem ie De'^os pris stvo-val proslavi 201 ©talce ustanovitve češkoslovaške vo;pke.
češkoslovaške vofske
Pri proslavi so bili navzoči tudi vsi člani češkoslovaške vlade General Husak, Ki spada med prve voditelje češkoslovaške vojske na francoskem bojišftu. ie imei sro-vor. v katerem je orisal zgodovino češkoslovaških legij v Franciji. Ob koncu svojega govora je gneral Hnsak izdavil: Državljani teh dveh držav ne groze nikomur. Zato se ne bornio n5kogar čen"av vemo. da moremo preprečiti katastrofo le. če bodo enako dobre volje tudi na diru si strani meie Verujemo vase, vendar s tem nočemo žaliti nikogar.
Vojni minister František Mahnik ie zatem izrekel priznanje . ker je Francija sodelovala pri ureditvi češkoslovaške vojake po vojni in omenjal francoske generale, ki so si pri tem organizatornem delu pridobili velike zasluge.
Delbosov govor
Nato je izpregovoriJ francoski zunanji minister Delbos, ki je proslavljal prijateljstvo češkoslovaške in Francije med svetovno vojno. Na kratko je opisal borbe češkoslovaških legiionarjev v Franciji, kjer so pokopane kosti mnogih izmed njih, ki so padli za svobodo Francije in osvobojenje Češkoslovaške. Delbos je končal z besedami: V imenu še živih tovarišev poudarjam, da spijo ti mrtvi v spravljivem svetu.
Izjave predsednika vlade dr. Milana Hodže
Nato je češkoslovaški min. predsednik dr Hodža obrnjen proti Delbosu izjavil med drugim:
Pred 20 leti so Francija in njeni zavezniki sprejeli naše krvno pričevanje. Vzemite z istim zaupanjem na znanje dokaz naše moralne, gospodarske, politične in vojaške konsolidacije Smatrajte nas še dalje trajno kot zanesljive sodelavce v čuvanju miru v Evropi. V vaši osebi pozdravljamo sla francoske demokracije in 3 tem tudi evropske siožnosti. Vi se v nas niste varali tn se tudi ne boste v našem delu za utrditev mednarodnega miru m sporazuma Naš narod je popolnoma spoznal svojo mis-jo. ki mu jo nalagata po-Utifenj razvoj in zemliepisna lega v srednji Evropi. Češkoslovaška je na temelju svoje državne suverenosti zanesljiva opora nacionalne in mednarodne sloge, kj je eden izmed glavnih pogojev za konsolidacijo miru v srednji Evropi Popolnoma se zavedamo, da služimo evropskemu miru in civilizaciji, ako doprinašamo srvoj del z vsemi svojimi silami za poglobitev dobrih odnošajev z našimi velikimi sosedi. Nikoli se češkoslovaška ne bo odrekla stremljenju. da ostane aktivna komponenta evropske demok1. ecije- Zato odManjamo vsake sodelovanje v ideoloških borbah, ki ne zmanjšujejo bo;ev, temveč jih še povečujejo med rasami in naroul v tem delu Evrope Franciji in svojim prijateljem ne dokazujemo svoje hvaležnosti samo z besedami. temveč tudi z dejstvom da stojimo na kritični točki vztrajno na straži človečanstva in želje sveta po miru Temu plemenitemu cilju se posvečamo z vsemi silami
Delbos pri prezidentu dr. Benešu
Ob 13. je prezadent dr. Beneš sprejel ministra Delbosa v avdijenci ter mu ob tej priliki fzročil red Belega leva 1. stopnje. Nato je priredil na čast francoskemu gostu dejeuner, h kateremu je bilo povabljenih 24 oseb.
Ob 16 je zunanji minister dr. Krofta v francoskem poslaništvu vrnil ministru Delbosu obisk
Predsednik republike je o priliki današnje avdisnee, kateri je prisostvoval tudi franco ski poslanik v Pragi, odlikoval francoskega zunanjega ministra z redom Belega orla I stopnje. Ob 13 30 je francoskemu državniku na čast priredil na Hradtaniih kosilo katerega se je udeležilo še 24 drugib povabljencev. Popoldne ob 16- i? češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta vrnil Delbo«n njegov dopoldanski ob'sk Na francoskem po slaništvu sta imela kratek- razgovor. Uro pozneje se je Delbos pripeljal v ministrsko predsedstvo, kjer ee j? sestal s predsednikom vlade dr. Milanom Hodžo Njun razgo vor je trajal celo uro. Danc6 popoldne je francoski zunanji min;ster v francoskem poslaništvu snreiel tudi zastopnike francoske koloni ie v Pragi.
ZvePsr ie dr. Krofta priredil Delbosu na čast v Cerninovi palači svečan banket, na katerem sta državnika izmenjala pomembni zdravici.	* • -
Zdravfci na banketu
Prvi je spregovoril češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta, ki je v svojem nagovoru na francoskega tovariša poudarjal trajnost prijateljstva in koristnega sodelovanja Francije in češkoslovaške ne le v okviru njunih skupnih državnih interesov, temveč v okviru splošnega evropskega sodelovanja, v duhu, kakor ga določa pakt Društva narodov, ki ostaja s svojim načelom o kolektivni varnosti bistvena podlaga ne le za Francijo in češkoslovaško, temveč slej ko prt j tudi za vso Evropo. Francija in ČSR, je izjavil dr. Krofta, sta po 15 letih nemotenega sodelovanja v katerega se ni vrinil noben spor, krepko povezani za primer kakršnegakoli napada od zunaj, toda le za primer napada, ne pa v ofenzivne namene. Ta obrambni poudarek francosko-češkoslovaškega sodelovanja najbolj zgovorno izpričuje miroljubni značaj pakta, ki spaja obe državi, češkoslovaški narod bo ostal trajno hvaležen Franciji za njeno zvestobo in za vse, kar je doprinesla v prospeh ne le češkoslovaškega naroda, temveč v prospeh evropske civilizacije in kulture ter evropskega miru in mednarodnega sodelovanja.
Na to prisrčno zdravico je odgovoril francoski zunanji minister Delbos, ki je v daljšem uvodu prikazal simpatije ne le uradne Francije, temveč vsega francoskega naroda do čehoslovakov in vseh njiho-
vih velikih mož, katerih patriotizem in iz-| redna požrtvovalnost vzbujata v vsej Franciji občudovanje. Tu se je Delbos spomnil tudi pokojnega prezidenta Osvoboditelja Masaryka, katerega smrt je bila nacionalno žalovanje za vso Francijo. Toda Masa-ryk ima v prezidentu dr. Btnešu vrednega naslednika. Srečen sem, je izjavil Delbos, ko lahko ponovno ugotovim popolno prisrčnost francosko-češkoslovaškega sodelovanja, ki ne pozna nobenih motenj. Spajajo nas isti ideali miru in konsolidacije sveta, ista privrženost načelom Društva narodov, ista želja po neodvisnosti tn suverenosti naših držav, skupnost naših demokratičnih režimov ter popolna harmonija v vseh pogledih. K temu je treba dodati samo še popolno skupnost interesov med obema državama. Francija je zvesta pogodbi s češkoslovaško, kakor je zvesta pogodbi 7. Malo antanto in želi spoštovati vse medsebojne obveznosti, trdno odločena, da žrtvuje vse za izpolnitev teh zvez. Pri vsem tem pa ostajamo miroljubni. Proti nobeni državi nimamo predsodkov ali zahrbtnih misli. Z vsemi hočemo živeti v miru, z vsemi sodelovati. Trajna vrednost prijateljske pogodbe med Francijo in ČSR ne more zmanjšati naših naporov za sporazum in sodelovanje z drugimi v okviru teženj po splošnem pomirjenju.
svoje ogromne gospodarske interese na Kitajskem, ki bi jih rada izkoriščala tudi še zanaprej. Podobno je z Vel:ko Britanijo, dasi še v mnogo večji meri. Anglija ima teritorialne interese le do Singapurja, ki naj ostane ključ, s katerim se zaklene ogromna kolonialna in dominionska "osest ob Indijskem oceanu ter Avstraliji in Novi Zelandiji, preko tega gredo v glavnem le gospodarski interesi Saj je podobno tudi s Francijo. Vsem tem silam gre tedaj le za obrambo gospodarskih možnosti in postojank na Daljnem vzhodu. Zato so vse za mirno likvidacijo vseh sedanjih in bodočih sporov.
Dokler je bila Japonska manjša, a evropske sile relativno močnejše je zadostovalo angažiranje razmeroma maj- I
hnih sredstev, da se je Aziat prisilil k skromnosti. Sedaj se je razmerje sil zelo spremenilo in danes Japonska že nima respekta pred zunanjim svetom. Imenovala se je te dni možnost pomorske demonstracije bojnih sil nanram Japonski. Toda brž se je taka misel odstranila iz razprave, kajti ta oblika politike se je za Daljni vzhod že povsem preživela in je vrh tega riskantna. Tudi misli na gospodarski bojkot, ki so se ponavljale ves čas. odkar so padli prvi streli na Kitajskem, so že prepozne. Eiiža se tedaj čas. ko ne bo mogoče mirno in z dobički trgovati brez rizika in ko bo zopet treba za tako svobodo zastaviti tudi druga sredstva. To je oh kratkem veliki nauk iz ponavljajočih se incidentov na Daljnem vzhodu.
Pariz, 16. decembra, b. »Parls Soir« objavlja članek češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Krofte o pomenu praških razgovorov s francoskim zunanjim ministrom Delbosom. Dr. Krofta piše med drugim: Povsem naravno je, da je hotel vodja francoske zunanje politike izpopolniti svoje londonske razgovore z osebnimi razgovori z onimi državniki, kfi stoje na čelu zavezniških držav Francije. Praga predstavlja poslednjo etapo njegovega krožnega potovanja in zato bom imel priliko, da me Delbos informira o rezultatih vseh »vojih dosedanjih razgovorov, sodelovanje in prijateljstvo med Francijo in češkoslovaško je tako popolno ln tako tesno, da lahko v miru razpravljamo o vseh perečih problemih. Seveda se bomo
poadbej zanimali sa srednjeevropska vpm-&anja in pa ona. ki se nanašajo na odnaša je med velesilami. Delbos. sam pa bo imel priliko, da se informira o naši notranji politiki, ker bo pri nas lahko na Mou mesta izvedel vse, kar zveni v časopisnih .Mfl.TnV.ih in polemikah drugod nekoliko drugače. Manjšinsko vprašanje Je za našo državo, kakor sploh za vsako državo, notranjepolitična zadeva in Bamo take manjšinske pogodbe priznavamo pri naS, ki so bile sklenjene pod patronanco Društva narodov.
Praga, 16. decembra, b, Ripka p®e v >Lidovih novtnah« o predmetu praških razgovorov francoskega zunanjega ministra Delbosa s češkoslovaškimi državniki in je mnenja, da bo v osredju teh razgovorov problem odnošajev z Nemčijo. Pri tem pa ne bo v razgovora nič takega, kar bi bilo naperjeno proti Nemčiji, ker »i tudi Praga, prav tako Kakpr Pariz, želi samo zbiižanja in pomirjenja s tretjim raj* horru To pomeni, da bo češkoslovaška vztrajala na svoji dosedanji umerjeni B-nijir pe le v zunanji politiki, temveč tudi v pogl<?dy pomirjenja z nemško manjšino. ne da iii seveda pri tem dopustila kakršnokoli vmešavanje v svoje notranfle zadeve.
Ozadje Flandinovega
obiska v Nemčiji
V pariških političnih krogih sodijo, da je Flandin pripravljal teren za sestanek odgovornih državnikov obeh
držav
Pariz, 16. decembra, b. V tukajšnjih dobro informiranih političnih krogih so mnenja, da ni bil Flandinov obisk v Berlinu samo strogo zasebnega značaja. Zatrjujejo namreč, da je bivši francoski ministrski predsednik ln bivši zunanji minister v najboljših zvezah s francoskim poslanikom v Berlinu Francolsom Poncetom, o katerem je znano, da se z vso silo in prepričevaJ-nostjo zavzema za zboljšanje franco«ko-nemških odnošatev. V Istih krogih poudarjajo, da so se Poncetova prizadevanja za pomlrienie med obema državama celo stop-nievala prav v zadnjem času, ko je evropska napetost naraščala.
Po vsem tem ni nič čudnega, ako ao govorice, ki so krožile že pred Flandinovim berlinskim obiskom o bližnjem srečanju dveh odgovornih francoskih ln nemških državnikov, po obisku in po Izjavi bivšega ministrskega predsednika še pridobile na veljavi. Flandin sam je znan po svojih težnjah za pomirjen je z Nemčijo, ker je mnenja, da bodo sicer nemške zahteve v bližnji bodočnosti naraščale. Seveda pa v svoji izjavi jasno ugotavlja, da so razlike v metodah in stališčih obeh držav za sedaj še zelo velike. Njegovim direktnim razgovorom z nekaterimi nemškimi državniki pri-
pisujejo v nekaterih tukajšnjih krogih pomen, ki ga je imelo v iadnjem času informativno potovanje lorda Halifaxa v Berlin in Berchtesgaden, tri prav tako kakor Flandinovo tudi ni bilo uradno obeleženo^ ki pa je navzlic temu znatno pripomoglo k omiljenju evropske napetosti, in to po znani angleški metodi neposrednih diplomatskih stikov, o katerih je angleški premier Chamberlain nedavno dejal, da so najboljša metoda za pomirjenje Evrope.
$e en francoski obisk v Berlinu
Pariz, 16. decembra, b. Uradno se potrjuje že pred dnevi razširjena vest, da odpotuje jutri v Berlin tiskovni šef francoskega zunanjega ministrstva Comert, ld bo svoj berlinski obisk izkoristil za razgovore s tiskovnim šefom nemškega zunanjega ministrstva. Namen teh razgovorov naj bi bila proučitev možnosti sklenitve posebne kulturne konvencije med Francijo in Nemčijo. Ta konvencija naj bi v bodočo onemogočila zlorabo časopisnega poročanja v obliki senzacionalnih poročil in neutemeljenih vesti na obeh straneh, ne da bi zaradi tega trpela svoboda v Franciji.
Angleški protest uspel
Japonska vlada bo kaznovala oficirje, ki so odgovorni za napad na angleške ladje, ter povrnila škodo
Tokio, 16 decembra, o. Angleški poslanik je dopoldne izročil zunaniemu ministru Hiroti protestno noto ki jo je sestavila angleška vlada na svoji včerajšnji seji. Hirota mu je ob tej priliki izjavil, da je bil kontreadmiral Seiro Micunani, vrhovni poveljnik letalskih sil na nankingški fronti, odstavljen. Ista usoda je doletela tudi več drugih višjih letalskih oficirjev, ki so odgovorni za poslednje mednarodne incidente na Jangceju in bodo zato postavljeni pred vojaško sodišče. Izrazil je upanje. da bo angleška vlada smatrala te ukrepe za zadostno moralno zadoščenje, kakoT ga zahteva v svoji noti. Poleg tega je japonska vlada pripravljena plačati primerno odškodnino tudi za vso materialno škodo, ki so jo japonska letala napravila na bombardiranih angleških ladjah Hirota je poudaril, da japonska vlada zelo obžaluje, ker so japonske vojne siie napadle angleške vojne ladje in parnike ter zagotovil,
da bo japonska vlada skušala preprečiti, da bi se siični incidenti ponovili. Razgovor j« trajal eno uro.
Angleški poslanik je imel takoj nato daljši razgovor tudi s pomočnikom zunanjega ministra Horinuhijem. ki ga je siko-šal pridobiti za to, da bi Anglija sploh umaknila svoje vojne ladje z Jangceja, ker bi le v takem primeru bilo mogoče z yeo gotovostjo računati, da ae ne bodo več pripetili novi incidenti.
Skupna akcija Amerike in Anglije
Washingtou, 16. dec. AA. Novinarjem je
državni tajnik za zunanje zadeve Hull izjavil na vprašanje, ali bo ameriška vlada proučila vprašanje skupne pomorske demonstracije z Anglijo, da vlada o tam sploh še ni razpravljala. Glede morebitne spremembe tega stališča se Hull ni izrakeL
Japonci pripravljajo ofenzivo proti Kantonu
Japonski ekspedietjski zbor je že na poti s Formoze
proti Kantonu
London, 16. dec. o. Listi poročajo obširno o zbiranju novega japonskega ekspedielj-skega zbora na Formozi. Znano je, da služi sedaj Kanton Kitajcem kot glavna zveza za prevoz orožja in streljlva iz tujine na obe kitajski fronti. Japonsko vrhovno poveljstvo je očitno sklenilo zavzeti to mesto in onemogočiti Kitajcem zvezo s Hon-kongom. Na Formozi je zbranih že več tisoč japonskih vojakov, opremljenih z vsem modernim orožjem, s tanki in letali. Del te vojske je z 19 transportnimi ladjami, ki jih spremlja večje število vojnih ladij, že krenil z otoka proti jugu.
Najnovejše informacije zatrjujejo, da je prvi oddelek novega japonskega ekspedi-cijskega zbora že plul mimo Hongkonga. Japonsko brodovje se je ustavilo kakšnih 100 milj južno od Hongkonga v bližini obale, kjer čaka sedaj na nadalinja oiačenja s Formoze. Temu brodoviu je dodeljena tudi matična ladja za letala s katere se dvigajo neprestano posamezne leta'ske eska-drile, ki pregledujejo teren, da bi našle
najugodnejše mesto za izkrcanje japonske vojske.
Šanghaj, 16. dec. o. Prvi oddelki japonskih mornariških strelcev, ki so prideljeni novemu japonskemu ekspedicijskemu zboru, so se že izkrcali z ladij na kitajski obali v bližini Tovšana, ki leži 150 milj južnozapadno od Hongkonga. Pričakovati Je, da se bodo sedaj v pokrajini Kvantung razvile slične borbe kakor pri Šanghaju.
Kitajska vojska je na vpad Japoncev v Kvantung že pripravljena Vsa okolica Kantona se pospešeno utrjuje. Proti Kantona se pomikajo tudi veliki oddelki na novo mobiliziranega vojaštva
Tokio, 16. dec w Cesarski glavni stan javlja, da s« je pri Lincmgn predalo japonskim četam 7000. pri Sungrinju pa 8C00 mož kitajekit čet. Obe mest eta v pokrajini Hopej. Čiščenje na seveinem Kitajskem se uspešno nadaljuje.
Ban ]e imenoval nov odbor za postavitev - kraljevega spomenika v
Banska uprava dravske banovine v Lj-bljani je izdala naslednji komunike:
»Po smrti Viteškega Kralja Aleksandra I. Zedinitelja se je v Ljubljani sestal odbor z namenom, da po vsej banovini nabira prispevke za postavitev spomenika pokojnemu vladarju. Akciji je uspelo, da se je od vseh slojev prebivalstva dravske banovine nabralo nad pol-drug milijon dinarjev.
Dne 16. decembra 1937 je Sest članov navedenega odbora in sicer predsednik, dva podpredsednika, glavni tajnik, tajnik in en član, podalo os+^Vn na s/oje položaje v roke g. bana. Ker tako okrnjeni odbor ne more poslovati in da bi se uspehi rodoljubnega in vsega ori znanja vrednega dela dosedanjih funkcio-
narjev zavarovali ter se njihova akdja uspešno nadaljevala in končala, je gospod ban poveril akcijo ca postavitev spomenika Viteškemu Kralju Aleksandru I. Zedinitelju v obsegu, v katerem jo je doslej vršil odbor, gospodu dr. Ste-letu Francu, izrednemu univerzitetnemu profesorju v Ljubljani kot upravitelju. Za svetovalce pa so bili menovani Gospodje Župančič Oton, upravnik Narodnega gledališča v Ljubljani, dr. Mer-šol Valentin, predsednik zdravniške zbornice v Ljubljani, dr. Egon Stare, odvetnik v Ljubljani, Jelačin Ivan, predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Josip Wester, upokojeni šolski nadzornik v LJubljani in Kranjec Silvo, profesor v Ljubljani.«
Ekspoze ministra pravde
Finančni odbor narodne skupščine je včeraj obravnaval proračun pravosodnega ministrstva
Beograd. 16. decembra, a. Finančni odbor narodne skupščine je danes na svoji dopoldanski seji začel obravnavati pravosodni proračun. Ko je bil brez pripombe sprejet zapisnik včerajšnje seje. je podal minister pravde Milan Simonovič daljši ekspoze, ki med drugim navaja:
V državi imamo danes naslednja redna sodišča: kasacijsko v Beogradu, Stol sed-morice v Zagrebu s posebnim oddelkom za področji apelacijskih sodišč v Ljubljani in Splitu. Vrhovno sodišče v Sarajevu, Veliko sodišče v Podgoriei: apelacijska sodišča v Beogradu. Novem Sadu. Skoplju, Zagrebu, Ljubljani. Splitu, Sarajevu in v Podgoriei; 69 okrožnih Sodišč s trgovinskim sodiščem v Beogradu tn 372 sreskih sodišč. Pri sreskih sodiščih je 316 zemljiško-knjiž-nih uradov prj 10 sodiščih poslujejo po-verjemštva za ustanavljanje zemljiških knjig. "Pri rednih sodiščih je 2232 sodnikov. 1219 tajnikov, pnstavov in pripravnikov ter 6626 pomožnega osebja, skupno I ('076.
Državnih tožilstev pri okrožnih, apelacijskih in kasacijskih sodiščih je 79 z 212 državnimi tožilci in namestniki ter 278 pomožnimi močmi, skupaj 490.
Kaznilnic je 11, 8 za moške. 2 za ženske in 1 mešana. V vseh kaznilnicah je bilo 1. septembra t 1. 8170 kaznencev, med njimi 7828 moških in 342 žensk Upravo teh kaznilnic in izvedbo kazni izvaja 972 uradnikov in slug. Zavodi za izvršitev varnostnih ukrepov so v Stari Gradiški in Begunjah, zavoda za zdravljenje in interniran je neprištevitih oseb v Lepoglavi in v Begunjah, zavoda za kaznence, ki so kazen prestali v Lepoglavi in Mariboru. Zavodov za odgojo otrok in mladoletnikov je sedem in je v njih danes 455 fantov in 73 deklet. V teh številkah je vsebovano tudi število osebja teh zavodov.
Verska uprava. Po čl. 11 ustave se je naša država obvezala, da bo izdatke za verske namene razdelila med posamezne veroizpovedi v skladu s številom njihovih vernikov in v skladu z dejanskimi potrebami. Po dosedanjem proračunu je bilo predvidenih skupnih izdatkov za pravoslavno versko upravo 38.26 milijona, za rimsko ka-
, ° 2628 milijona, za starokatoliško 3/8.420 din, za muslimansko 15.377.202 din, za evangeljsko in reformistično versko upravo 1.444 000 din in za židovsko versko upravo 1.131.220 din.
S'-upno je v resoru ministrstva pravde li098 uslužbencev. Proračun je znašal lani 354 milijonov din. novi proračun pa bo za 35 milijonov višji. Od tega gre 30 milijonov za višje osebne, 5 milijonov pa za višje materialne izdatke. Povišanje osebnih izdatkov ie potrebno zaradi povišanja uradniških prejemkov. zaa'i usta rovi've novih sodišč, zaraidi uveljavljanj-! e'seku-cijskega zakona v Srbiji Južni Srbiji in Črni gori itd. Tudi pri nekaterih že obsto-ječjh sodiščih bo treba število osa^a povečali. da_sp odpravi zastoi v poslovanju, ki povzoča razumljivo nezadovoljstvo pri przadetih
Svoj ek^pow je nrrnister zaključil z naslednjo izjavo »01 k^ncn svojega eksno-•ze'a moram poudariti svoV- <rloboko obžalovanje da naš? -;edan a finančna sredstva in drao-e nuinejšf državne potrep niso dale. da bi tri sestavi teira nroračuna upoštevali mnon-o drueih potreb tesn ki jih je 'rc-ba v splošnem interesu čimp ej izvesti. Med takšne neodložljiv in vele-nune poTehe spada v prvi v npr -m. nja sodnih poslopij v mnogih krajih, e->dn:h zaporov, kaznilnic, poboljševalne itd Zlasti vprašanje gradnje poslopij za n k tera sodišča_ in za nekaj sodnih zapoiov je tako miino i,n neodložljivo, da ostane še zmerom odprto in sa bo treba čim pej ureiii..«
Govor posl. Prekorška
Bejgrad, 16 decembra p. Takoj pr ministrovem ekspozeju. ki ga je vladna večina spre ela s pluskanjetn. je finančni odbor začel e podrobno razpravo o proračunu ministra p avde. Prvi je govoril poslanec Gavnnbeg Kapetanovif (JRZ). Zahteval je večje kredite na področju ape'ac\)3kega sodišča v Sarajevu. Izrazil je željo, naj bi se r,x>J zakon ■> sr.lnikili ter se jo-enutil' Sezoni godni zakoni, ki še niso uni-fi.*ira'»i r.er zaupa vUdi, bo glar- val za prora "j'*!.
iMuri govornik je url mr. posl. ivjn Prekoršek (JNS). Takoj e počela je opozoril uy nu:no potrebo zak m a o sodnikih, ki je sicer izdelan že do podrobnosti, a še vedno ni bil pre iloža i narodnemu predstavništvu. Sele ta zakon bo stvarno 7a-jamčil pravno varnost v državi ter stalnost ir. neodvidnost sodnikov. Za gradnjo novih sojinih palač pi nekaterih naših mestih je lik- imenovanih že iei>r tj kvnisij, poslopja pa ee ne prično in no pr čno graditi. Zlasti neznosne so razmere na oknoJnem scdišč-i v Celira. Sodno poslopje je pr»dPb-no že kar podrtiji. Strope so morali potd-preti s hlodi, da »e ne bi stavba zrušila na «"v'Like in stranke. V Beogradu je bilo zaradi teea že mnogo deputacij, dos ele pa so samo lePe obljube. Zgradba celjskega sodišča fe v sramoto državi in narodu
Posl. Prekoršek % dalie ?ov,ril c> f'e'o-vanju mariborske kaznilnice. ki je postala že cela tovarna in prizadejala našemu obrtništvu že ogromno škodo. Vsi protesti obrtnih organizacij so oetadi brez uspeha. I Zato ponovno apelira na pravosodnega mi- •
n is tra. naj napravi konec temu nevzdržnemu stanju.
Število sodnikov na naših sodiščih je nezadostno, prav tako tudi število pisarniških moči. ki prejemajo poleg tega še nezadostne plače in so po večini še neraz-vrščeni dnevničarji. Velika službena odgovornost . preobremenitev z delom in še razne druge okoliščine zahtevajo povečanje števila sodnikov in urelitev njihovega položaja. Treba pa je urediti tuidli položaj solnih izvršiteljev v skladu z njihovo odgovorno in težko službo. Krediti za pisarniške potrebščine so nezadostni. Pn tem je govornik opozoril na neki prmer. ko je sarajevsko sodišče poslalo neki stranki po-zivnico. natipkano na drugi strani lista papirja. na katerega prvi strani je bil natiskan del nekega romana še iz avstrijskih časov.
Končno je pesi. Prelkoršek razpravljal o razmerah pri apelaeijskem sodišču v Ljubljani,
Drugi govorniki
Za posl. Prekorškem je govoril inž.Niko-la Kabalin, ki je podrobno obravnaval sodne razmere na Hrvatskem, nato pa je posl. Zupančič razpravlja' o razmerah v Sloveniji in med drugim prosil ministra, naj se pospešijo razprave proti političnim osumljencem. Posl. Pavle Matica (JNS) se je zavzemal za nova sreska sodišča v savski banovini, kjer jih je premalo. Razpravljal je tudi o verskih zadevah m med drugim rekel, da imajo katoliški duhovniki v primeri s pravoslavnimi mnogo nižje plače. Minister pravde mu je odvrnil, da pravoslavni duhovniki ne dobivajo plače iz državnega proračuna, temveč iz cerkvenih doklad Končno se je posl. Matica izjavil za čim prejšnjo predložitev medverskega zakona. Vsi trije govorniki so napovedali, da bodo glasovali proti proračunu.
Proračun je zagovarjal posl. Karto Gaj-šek (JRZ) Zahvalil se je vladi za ustanovitev okrožnega sodišča v Murski Soboti Tudi on je razpravljal o sodnem poslopju v Celju in polemiziral z nekaterimi izvajanji posl. Prekorška Na dopoldanski seji so govorili še trije poslanci, popoldanska seja pa se je začela ob 17. in je trajala pozno v večer.
Železnica Varaždin— Koprivnica otvorjena
Varaždin, 16. decembra, o. Danes dopoldne so na svečan način ©tvorila novo, 42 km dolgo železniško progo med Varaž-dinoim in Koprivnico. Otvoritvi so prisostvovali ministri dr. Spaho, dr. Vrbanič in Letica, zagrebški nadškof dr. Stepinac. ban dir. Ružič, armijski general Jurišič in drugi odlični predstavniki, med njimi tudd vodilni šefi železniške uprave. Pripeljali so se davi s posebnim vlakom v Koprivnico, kjer so bili svečano sprejeti. Ko je nadškof dir. Stepinac blagoslovil novo progo. io je divizijski general Antič, kot zastopnik Nj. Vel kralja simbolično otvoril in izročil prometu.
Ob 10 27 je med sviranjem godbe in vziklilkanjem množice odpeljal prvi vlak iz Koprivnice proti Varaždin/u. Na vseh postajah so bili svečani pozdravi vse do Va-raždina. kamor je vlak prispel ob 12.16 Tudi tam je bi'a zbrana na kolodvoru velika množica ljudL
Italijanski proračun
Rim, 16. dec. k. Ministrski svet je imel včeraj dopoldne daljšo sejo, na kateri je razpravljal o računskem zaK.jučku za poslovno dobo 1. .1936/37 ter o novem državnem proračunu za prihodnje poslovno leto. V poslovni dobi 1336/37 je bil dosežen presežek 1.289.000.000 lir. Porabil se je delno za izredne izdatke v tej poslovni dobi. Novi državni proračun za poslovno dobo 1938/ 1939 določa 25.035 milijonov izdatkov in 25.072 milijonov lir dohodkov, tako da bo dosežen prihranek okrog 37 milijonov lir.
Proračun je v primerjavi s proračunom za tekočo poslovno dobo znatno povišan. Predvsem so povišani izdatki oosameznih resorov, tako finančnega zaradi novih dolgov. resora za kolonije, za pravosodje, pro-sveto, notranje zadeve, javna dela, vojaških resorov, kmetijskega ministrstva in ministrstva za ljudsko kulturo. Poleg tega pa se je v proračunskem sistemu pojavil še proračun novega ministrstva za valutni promet. Proračun finančnega ministrstva znaša skoraj 11 milijard lir, ministrstva za kolonije 1785 milijonov, za prosveto 1964, za notranje'zadeve 830, za javna dela 1244, za vsa tri vojaška ministrstva skupno 6400 milijonov, in sicer ministrstva za vojsko 2591, za mornarico 1943 in za letalstvo 1865 milijonov lir. V skladu s predvidenimi izdatki šo se dvignili tudi dohodki. V to svrho so bili, kakor znano, v zadnjem času že izdani razni dekreti o povišanju davkov in taks.
Lansbury na Dunaju
Varšava, 16. dec. AA.: L&nsburjr je snoči odpotoval na Dunaj. Novinarjem je izjavil, da je popolnoma zadovoljen e avo- j jim obiskom, v Varšavi.
Beležke
de o pokojnem nadškofu dr. Bauerju
Zagrebške »Jugoslovenske novinec objavljajo spominski članek za zagrebškim nadškofom dr. Antonom Bauer jem, ki je stal skozi desetletja med prvoboritelji za jugoslovensko stvar ter bil eden izmed stebrov srbsko-hrvatske koalicije. Po zedi-njenju 1. 1918. je izdal 19. novembra duhovščini zagrebške nadškofi je okrožnico, v kateri je napisal med drugim: »Glavna stvar je naše zedinjenje in naša svoboda.« V nadaljnjih navodilih duhovščini je rekel: »Cerkev in prižnica nista in ne smeta biti kraj za politiziranje. Zaradi tega prepovedujem najstrožje in pod osebno odgovornostjo slehernega di	a govoriti o politiki v cerkvi.« Glede bodoče ureditve države je postavil načelo, »naj odloči sam narod Slovencev. Hrvatov in Srbov, kako bodi urejena država. Cerkev bo sprejela to odločitev, pa naj bo potem kakršnakoli že.«
Pokojni nadškof dr. Bauer je bil tudi med prvimi podpisniki sklepov škofovske konference od 29. novembra 1918, ki je ugotovila, da »zbrani jugoslovenski katoliški episkopat radostno pozdravlja zedinjenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno, neodvisno držalo. Ju pod oven «ki katoliški episkopat 5eli ln hoče živeti v krščanski Hubemi in	odnošajih z vsako v Jugoslaviji priznano veroizpovedjo in naravno v prvi vrsti s pravoslavno hierarhijo in pravovernim ljudstvom« Kakor znano, je bil dr Bauer tudi odločen zagovornik staroslovenskega bogoslužja v katoliških cerkvah Jugoslavija
Dve izjavi ministra dr. Novakoviča
V Splitu je bila konferenca TRZ. Glavni govornik ie bil dalmatinski rojak, minister brez portfelja dr. Niko Novakovič. V obširnem govoru je razčlenil zagrebški sporazum. Dotaknil se je fondi vprašamia kon.kordata in izrabi svoje začudenje, da >ee še eovori o konkordatu, čeprav ie že davno znano, da ga je kr. vlada že definitivno odstavila z dnevnega reda«.
Minister je govoril tudi o vprašanju sa-moucTavi. Napovedal je, da bo vlada v kratkem načela to vprašanje, ki podaja osrednja tofka v programu vsega bodočega dela vlade dr. Stojadinoviča
Razkrinkani slovenački hegemonisti • • •
Do včeraj sta se borila proti slovenskim pristašem JNS z očitki, da so samo prikriti slovenoborci in da jim služi jugoslovenstvo samo za plašč, pod katerim skrivajo svoj slovenski hegemonizem zagrebška Dioskura starina »Obzor« in furtimaška »Hrvatska straža«. Sddaj se jima je pridružil kot tretji dnužabnik sarajevski >Jug06lavenski list«, ki je odikril svojim čitateljem, da je »ljubljansko »Jutro« v slovanskih eitvareh razpoloženo za slovenski hegemonizem«. Po informacijah sarajevskega lista hoče »Jutro« posloveniti vsa kajkavce. še več! »Jutro« hoče anektirati in proglasiti za Slovence vse kajkavsfko govoreče prebivalce savske banovine. Zato se sarajevski List boji, da »se lahko pojavi lepega dne 5e slovensko-hrvat-sko vprašanje«.
»Jugoslovenski list« 9luži enako kakor »Obzor« in še nekateri drugi hrvatski listi dvema gospodarjema hkrati, čeprav se na videz vsi delajo, kakor da podpirajo politiko dr. Mafika. Tudi »Jugoslavenski list« hoče veliati za mačkovsko glasilo. Kljub t sinu pa je njegova skrb za bodočnost Hrvatov le prevelika, če »vidi vstajati na obzorju še opasnost v obliki slovenskega hegemonizma. Slovenci smo s svojim kar zadovoljni in nam prav ntič ne pada na um. da bi hoteli proglašati za Slovence hrvatske kajkaivce. Zdi pa se nam. da še vedno niso izumrli oni hrvatski hegemonisti, ki bi v Slovencih radi videli le planinske Hrvate, enako kakor so muslimane krstili za bosanske Hrvata.
Resnicoljubni
gospod Vesenjak
Kaikor poroča »Slovenec«, je na shodu JRZ v Brežicah trdil bivši poslanec Ivan Vesenjak v svojem govoru med drugim tudi to, da se ne vrši združevanje mestnih občin z okoliškimi 6amo v Sloveniji, ampak po vsej državi, da se končno ur^de občine tako, da bodo mogle vsestransko opravljati svoje posle. Ker piše »Slovenec« ne sicer v imenu, ali upamo da vendar v duhu Katoliške akcije. torej samo čisto resnico, j s njegovo poročilo gotovo točno. Zato pozivamo gospoda Vesenjaka, naj z imeni podpre svojo dale-koeežno trditev. Kolikor je namreč nam znano, so se vršile v ostalih delih države res prskomasacije mestnih občin in trgov, toda v povsem drugi smieri kakor v Sloveniji. Skoro povsod so namreč zopet oddelili mestne in tršike občine od njihove okolice, ker se je pokazalo, da nimajo okoličani dovolj razumevanja za posebne komunalne Ln civi-lizatorične naloge malih mest in trgov. S tetm argumentom je, kakor znano, v proračunski razpravi pred senatom tudi predsednik vlade dr. Stoadiinovič utemeljeval potrebo novsga rooblastila za prekomasiranje občin, proti kateremu so bili takrat izneseni v senatu tehtni in kakor dokazuje praksa v Sloveniji, tudi polno utemeljeni pomisleki.
Pomanjkanje pietete
»Samouprava« objavlja beležko k pogrebu nadškofa dr. Bauerja V beležki se zgraža, deš da »miti pogreb pokojnega zagrebškega nadškofa, ki ga je s pieteto pokopal ves naš narod, ni mogal poteči brez nemilega incidenta. V času splošne žalosti se je našel po govoru dr. Bazale nekdo, ki je zaiklical svobodni Hrvatski itd. Žalostno je, da se morajo najti tako neodgovorni elementi, ki se ne morejo vzdržati niti pred veličasfcvom smrti tako velikega človeka-«
»Hrvatski dnevnik" in Hrvatska matica
»Prečastiti gospod dr. Vinko Kriškovič, bivši sekcijski šef deželne vlade in vse-učiliški profesor, je dovršil 18. januarja t. 1. 76 let življenja. Kakor vidimo, je prečastiti že star gospod.« Tako začenja »Hrvatski dnevnik«, glavno glasilo politike dr. Mačka, predvčerajšnji uvodnik, ki je posvečen Kriškovičevi najnovejši knjigi »V svetu paradoksov«. Knjigo je izdala Hrvatska matica, pa pravi »Hrvatski dnevnik«, da je zaradi tega paradoks Se večji. Dr. Kriškovič si je namreč v nicj po svoje privoščil tudi radičevsko stranko in sedanji »hrvatski kmečki pokret«. kateremu očita, da stremi za popolno nadvlado kmečkega
Neumne spletke
V današnjih časih je intriga zelo priljubljeno sredstvo ne le v bortn med političnimi nasprotniki, temveč tudi v »prijateljskih« razpravah o tem ali onem dogodku ali pojavu. Pod masko narodnega ogorčenja nad dejanjem ali nehanjem te ali one osebe skušajo razni politični špekulanti zanesti zmedo ali dvom v vrste nacionalnih ljudi. Seveda se na kraju izkaže resnica ali včasih poteče precej časa, predno prizadeti izve za intrigo in jo more razbiti Škoda pa je med tem že storjena in svrha intrige vsaj deloma dosežena.
Danes moramo zabeležiti tipičen primer, kako se včasih z notorično izmišljotino zbegajo nacionalni ljudje. Znano nacionalno glasilo izhaja danes pod težkimi okol-nostmi. katerih posledice padajo tudi na odgovornega urednika. Sedaj hodi neki gospod okrog ter pripoveduje, da bi dotični list imel mnogo lažjo situacijo in bi mogel še bolj odločno pisati, ako bi kak poslanec ali senator prevzel odgovorno uredništvo. List je baje tudi naprosil gotove gospode, ki so celo obljubili, da prevzamejo odgovornost, toda so se potem strahopetno umaknili. Ali je to lepo? Ali ni sramota za narodnega poslanca, ki ima imuniteto, da si ne upa niti tega? Ali ni žalostno za JNS, da ima take poslance?
Kdo bi našteval taka in podobna ogorčena vprašanja! In kdo bi zameril nacionalnim ljudem, če zmaj-ujejo z glavo in pravijo: to pa re6 ni prav! Edino kar jim je zameriti, je to, da takoj ne sporočijo onemu, ki se ga tiče. in ga vprašajo, kaj je prav za prav na stvari?
Zaradi odgovornega uredništva pri lista A bi jim g. poslanec B takoj mogel odgovoriti: poglejte vendar zakon o tisku. In tam bi našli čl. 10, ki izrecno prepoveduje, da >narodni poslanec ne sme biti odgovorni urednik lista v dobi, dokler traja njegov mandatOblast bi torej prijave poslanca B ali C kot odgovornega urednika sploh ne vzela na znanje! S tem pa odpadejo vsa razmišljanja, kako bi bilo, če bi bil pri listu A ta ali oni poslanec odgovorni urednik. Moralno in narodno ogorčenje tistih, ki se Škandalizirajo, ker poslanec »-ni hotel« prevzeti tega posla, pa je razkrinkano kot primitivna in zlobna intriga, zasnovana bog zna od koga. da seje nezaupanje in razdor v nacionalne vrste.
Prijatelje prosimo, da take in podobne spletke odločno zavrnejo rn o njih takoj obvestijo prizadete. Nacionalno delo je treba opravljati na drug način, ne pa s takimi izmišljotinami.
Razdor med zboraši
Na naše vesti o izključitvi treh članov vodstva iz Zbora, zlasti na pred dnevi omenjeno izjavo nekaterih slovenskih voditeljev Zbora smo prejeli sedaj daljši dopis tudi od g. dr. Danila Gregoriča, enega izmed treh vodilnih članov, ki jih je Ljotič izključil. Iz te izjave posnemamo:
G. Dimitrije Ljotič je zapusti! ideološki temelj Zbora Sklenil je zvezo s predstavniki ljudske fronte in s predstavniki separatizma ter vstopil v njihov »skupni akcijski odbor, v katerem sedi poleg g. Milana Gavrilovida. očeta znanega načrta za razkosanje Jugoslavije.« Zapustil ie tudi jugoslovenstvo ter se je po sporazumu, ki ga je sklenil v avgustu z gg. Aco Sta nojevičem in Mi.šo Trifunovičem, vrnil na svojo nekdanjo staroradikalno in veliko-srbsko linijo Njegov skok v te vode je izzval v vrstah odgovornega vodstva Zbora veiiko nezadovoljstvo. Jaz in ostali člani vodstva smo ga opozarjali, da mu Zbor ne more slediti Zaradi tega je g. Ljotič skušal izključiti iz Zbora one, ki so se zo-perstavib. njegovi pogubni politiki. Na tej seji posvetovalnega odbora, ki pa po pravilih nima nikake ingerence, niso bili navzoči oni, ki jih je g. Ljotič potem proglasi! za izključene. Dostop na sejo se jim je s fizično silo preprečil.
Dalje zatrjuje dopis g. dr. Gregoriča, da o kakem razcepu v Zboru ne more biti govora, ker baje vse organizacije Zbora neomajno stoje na strani pravega vodstva, ki ga g. Ljotič zaman skuša eliminirati. Prav malo jih je. ki bi hoteli slediM g. Ljotiču v njegovem političnem saltu mortalu. Med te spadajo menda tudi nekateri člani organizacije v Sloveniji. Glede njihove izjave, katere vsebino je prineslo »Jutro«, se res čudim, da sta gg. dr Kandare in Outra-ta nasedla g. Šturmu, ki je po seji odpotoval iz Beograda s konkretno nalogo g. Ljo-tiča. Morala bi imeti pač pomisleke proti temu, da pred slovensko in jugoslovensko javnostjo branita velikosrbsko in levičarsko politiko, ki jo g. Ljotič vodi v najnovejšem Času in ki je izzvala odločen odpor pri vseh pravih članih Zbora. Neuspela komedija z našo tzv. izključitvijo pa itak vleče menda edino še v Ljubljani.
Volilna borba za Ljutomer
Iz Ljutomera nam pišejo: Le še par dni nas loči od nedelje, ko se bo odločila usoda ljutomerskih in okoliških davkoplačevalcev. Volilci bodo izrekli svojo besedo ali naj vodijo občino ljudje, ki dobro vedo, kako težko se danes plačujejo davki, ali pa ljudje, ki o vsem tem sicer mnogo govorijo, pri delu na gospodarskem polju pa se še niso izkazali. Imeli so že dovolj prilike pokazati svoje Bposobnosti pri vodstvu okoliške občine, a sadov ni videti skoro nikakih. Ceste so zapuščene in v skrajno slabem stanju. Na delavce tn viničarje so vsi pozabili. Bili so brez dela in tudi brez podpore. Lanske obljube so ostale samo lepe besede. Kdo bi verjel, da se bodo sedanje obljube izpolnile. Delavci, obrtniki in kmetje vidijo svoje najboljše zastopnike na Kuharičevi listi, kateri zato zaupajo, da bo znala ščititi njihove interese. Nosilec liste Lovro Kuharič je bil nad Štiri leta mestni župan v Ljutomeru, kjer je složno delal z zastopniki kmetov, obrtnikov in delavcev v korist vseh občanov. Zato volite tudi v nedeljo njega in njegovo listo! Ne bojte se nikogar! Volitve so svobodne! Ne nasedajte ne grožnjam ne obljubam! Pokažite, da vam gre pri občini predvsem za dobro gospodarstvo. Volite zato listo Lovra Kuha-riča!
mogli biti v taki kmečki državi samo drvarji ta nosilci vode.
»Hrvatski dnevnik« zaradi te knjige ne napada toliko dr. Kriškoviča samega, ki ga kratko odpravi s »starim madžaronom«, temveč Hrvatsko matico, zakaj je izdala »take falzifikate o ideologiji hrvatskega kmečkega pokreta in take protidemokrat-ske recepte«. Od Matice zahteva, da mora dati hrvatskemu kmetu popolno zadoščenje in obenem jamstva, da se »taki škandalozni primeri ne bodo več ponavljali«. Uvodnik je zaključen z naslednjo grožnjo: »Po odgovoru (Matice) bomo tudi mi zavzeli svoje končno stališče in z nami oni, mimo katerih Hrvatska matica ne more iti, ako hoče biti splošno hrvatska narodna ustanova.«
Razcep med mačkovskimi študenti
2e več časa trajajoči razcep med radi-čevskimi ter frankovskimd in klerikalnimi j akademiki na zagrebški univerzi se letos pojavlja tudi pri volitvah v strokovne organizacije posameznih fakultet. V torek so bile volitve na medicinski fakulteti. Ra-ličevci so postavili svojo listo, frankovci 'n klerikalci — tako jih imenule »Hrvatski dnevnik« — pa svojo. Zmagali so radičev-ci, ki so dobili 194 glasov, dočim je bilo za
u» 91ICMU iMt J^upujiio iihuvi&uu ttnieuttega i Cl, Kl so aooiii glasov, aocim je DUO za I stanu nad vsem narodom. Nekmetje bi 1 nasprotno listo oddanih 144 glasov.	1
Novi švicarski zvezni predsednik
Bern, 16. dec. AA. Zveanri svet je danes s
115 glasovi izmed 181 izvolil dosedanjega podpredsednika dr. Baumana za zveznega predsednika za L 1938. Za podpredsednika je bil izvoljen zvezni srvetnik Filip Eth-er. Oba sta šele štiri leča člana zveznega sveta. Zvezni predsednik Barjmann. član svobodomiselne demokratske stranke, vodi danes švicarsko pravosodno ministrstvo, novi zvez-zni podpredsednik pa ie na čelu notranjega ministrstva in pripada katoliški konservativni stranki
Zarota proti Francu
Lizbona, 16. dec. o. Španski nacionalisti so zaprli svoje meje proti Portugalski, Franciji in tudi pri Gibraltarju. Poročila iz Salamance pravijo, da so ti ukrepi v zvezi s splošno ofenzivo nacionalistične vojske, ki se bo v kratkem pričela na madridski, teruelski in aragonski fronti.
Po informacijah iz drugih virov je bila zatvoritev mej odrejena, ker so v Salamaiv ci izsledili teroriste, ki so se vtihotapili v nacionalistično Španijo z nalogo, da ubijejo generala Franca in njegove glavne so-trudnike. Po odkritju te zarote so se zarotniki razbežali in bržkone bodo skušali skrivaj pobegniti čez mejo v Francijo, Portugalsko ali v Gibraltar.
Grški kraif
v Beogradu
Beograd, 15. dec. p. Ob 10. dopoldne jr prispel v Beograd na povratku v Atene grški kralj Jurij II. Na postaji so ga sprejeli Nj. Vis. knez namestnik, grški poslanik z osebjem poslaništva, minister dvora, prvi adjutant Nj. Vel. kralja, maršal dvora in upravnik dvora. Po pozdravu sta se kralj Jurii n. in knez namestnik Pavle odpeljala v Beli dvor.
Nocojšnja »Samouprava« pozdravlja v uvodniku prihod grškega kralja in poudarja dolgotrajne prijateljske stike med Jugoslavijo in Grčijo. Kralj Jurij se je ustavil v Beogradu na povratku iz Londona v Atene, da obišče svoja sorodnika, Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in knjeginjo Olgo. Iz Beograda bo odpotoval naravnost v Atene, kjer bodo v pričetku januarja velike svečanosti ob poroki njegovega brata in grškega prestolonaslednika princa Pavla s princeso Frideriko Hanoversko, ko se bodo zbrali v Atenah člani vseh evropskih dvorov ln vladarskih rodbin. Atene bodo tedaj več dni središče zanimanja evropske javnosti.
St^refemi pri predsedniku vlade
Beograd. 16. dec. AA Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič je danes sprejel našega pariškega poslanika dr. Božidara Puriča in turškega poslanika Alija Hajdarja Akte-ja-
Odlikovanja
BeOgprad, 16. dec. p. Odlikovani so bIH z redom sv. Save 4. stopnje bansiki svetnik dr. Amon šraj v Ljubljani in sreski načelnik dr. Herbert Karlin v Šmarju, z redom Jugoslovenske krone 5. stopnje ban-Ska tajrnilka Jakob Tovornik in dr. Vladimir Kukman v Ljubljani, z redom sv. Save 5. stopnje banski tajnik dr. Josip Ko-vačič v Ljubljani, banski pristav Hrvoj Maister v Ljubljani, policijski komisar Fran Petrečdč na Rakeku, nadstražnik Anton Rusjan v Ljubljani, mesar Janez Urbane v Zalogu pri Golniku, z zlato svetinjo za državljanske zasluge upravni uradnik Josjp žitnik v Ljubljani in policijska stražnika Simon Hlebec in Ivan Pucibar v Ljubljani, občinslka delovodki-nja Terezija Podstemšek v Razboru, služkinja Julijana Lepej v Mariboru, ba/-navirski uslužbenec Fran Cerar v Ljubljani, s srebrno svetinjo za državljanske zasluge pa policijski stražnik Anton Junc, Ivan Breznik in Joža Vrečar v Ljubljani.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: Depresija nad vso Evropo z dežjem in snegom posebno v srednji Evropi. Toplo vreme s povprečno toploto 10 stopinj v južnovzhodni Evropi, v srednji Evropi pa o>koli 0 stopinj. V Jugoslaviji je delno oblačno 6redi države in na jugovzhodu, oblačno z dežjem pa skoro povsod drugod. Kosava v Podumavjiu> je nekoliko popustila. Toplota se je dvignila v vardanpiki banovini, drugod pa padla. Naj-nižia Mrzle vodice —3, najviš-ja Banjaluka 18 C.
Zemnnska vremenska napoved: Delno oblačno in dokaj toplo vreme v vsej državi, prevladovali bodo južni in južnovzhodini vetrovi. Ponekod utegne nekoliko deževati, posebno na zahodu.
Zagrebška: Vreme bo vedro, temperature pa bodo še nadalje padle.
Dunajska: V južnih Alpah vreme še negotovo, morda bo zopet snežilo.
Velike povodnji na Dolenjskem
Krka se je razlila v vsem toku — Promet marsikod prekinjen — Kostanjevica pod vodo
Krka se je razlila čez polja In gmajne. Slika, posneta pri vasi Dragi
Novo mesto, 16. decembra
»Jutro« je že v svoji ponedeljski izdaji opozarjalo na nevarnost velikih poplav na Dolenjskem. Zlasti v Radenskem polju so biLa že v nedeljo prostrana jezera, ki so dosegla vasi, ker požiralniki niso mogli požirati silnega dotoka s hribovja. Ker je odtlej še skoro venomer deževalo ali snežilo, so se jezera razširila in povzročila posestnikom v teh krajih že doslej občutno škodo. Toda zaradi neprestanega deževja, ki traja v večjem delu Dolenjske že od 10. decembra, so posebno hudo prizadeti še marsikateri drugi dolenjski kraji. Krka je snoči prestopila bregove v vsej svoji dolžini in je seveda takoj povzročila velikansko škodo posestnikom na obeh bregovih. Dosegla je njihove domove in gospodarska poslopja, občutno pa so prizadete tudi državne in banovinske ceste.
Danes zjutraj je Krka poplavila držav-®o cesto pri km 522.5 in pri km 525 na progi od Novega mesta do Zagreba. V tem odseku je prehod nemogoč. Pri Sv. Križu je Krka danes narasla že 3.80 m nad nor-malo. Banovinska cesta, ki vodi skozi St. Jernej, Škocijan, Rako, Malence, Kostanjevico in Sv. Križ je za vozni promet zaprta. Poštni avto, ki bi bil moral danes prispeti iz Brežic v Novo mesto ob 9. dopoldne se je moral zaradi visoko narasle vode
pri Kostanjevici vrniti v Brežice. Spričo tega so biK danes v Novem mestu vsi naročniki brez dnevnikov. Iz Brežic je bila šele poštna pošiljka dirigirana nazaj v Ljubljano in če pojde po sreči, bomo No-vomeščani šele ponoči pregledali jutranje novice.
Najhujšo Škodo je Krka povzročila posestnikom vasi Zaboršt, Zbure, Zalog, Škocijan, Grmule, Dobruška vas, Dobrova, Čučja mlaka, Zameško, Gmajna in še ne-
katerih dragih krajev. Kostanjevica je spet vsa pod vodo. Avtomobilisti, namenjeni v Zagreb, so se morali zaradi poplavljene državne ceste vrniti v Novo mesto. Spričo novega deževja se bojimo najhujše katastrofe. V Novem mestu je Krka bila že dopoldne 1.80 m nad norma lo. Poplavila je vse vrtove na svojih bregovih. Težki potok, ki se pri bolnišnici usmiljenih bratov zliva v Krko, je v vsem svojem toku poplavil okolico. Voda je vdrla v mline, stoječe ob strugi, in je lastnikom povzročila občutno škodo. Tudi na banovinski cesti od Novega mesta do Krškega je promet nemogoč. Zveza je dosegljiva samo preko Bučke.
Hude posledice naraščanja voda so se pokazale zlasti tudi v nekaterih krr h na Hrvatskem. Pri Samoboru je velik val potegnil s seboj dva šolarja, Alojzija Rešetar-ja in Stanka Luntasa, ki sta bila na potu iz šole domov v vas Dubrovo, pol ure od Samobora. Runtasa so rešili, Rešetarja pa je voda odnesla. Pri Varaždinu je voda poplavila prostrana zemljišča. Zlasti tam, kjer se izliva Mura v Dravo, je več sto oralov zemlje pod vodo. V marsikateri vasi so morali kmetje spraviti živino in svoje družine na varno. Sava je takisto močno narasla. Pri Zagrebp je kopališče »Afrika» popolnoma pod vodo. Pričakujejo pa še večjega napo na.
Pogled na Kostanjevico, ki je ponovno poplavljena

Maribor v borbi z j etiko
čim več industrije, tem več žrtev morilke
Maribor, 16. decembra.
Pobijanje jetike, te strašne morilke našega ljudstva, je bil predmet posebne ankete, ki jo je priredila Protituberkulozna liga v Mariboru snoči v mestni posvetovalnici. Za anketo je bilo veliko zanimanje in so ji poleg številnega občinstva prisostvovali tudi zastopniki državnih, samoupravnih in vojaških oblastev. Anketo je otvo-ri! in vodil predsednik mariborske Proti-tuberkulozne lige šolski nadzornik g. Alt, ki je po uvodnih pozdravnih besedah obrazložil pomen ankete, ki predstavlja re-zu lian to prizadevanj PTL spričo strahotnih številk umrljivosti jetičnih bolnikov.
Nato je spregovoril sanitetni referent dr. Jurečko, ki je dejal, da je treba misliti na organizacijo na širši podlagi in da je potreben enoten načrt, ki naj obsega vso dravsko banovino, s pomočjo katerega naj bi se pričela uspešna akcija proti jetiki. V prvi vrsti je potrebno, da se ustanovi čimprej poseben ortopedičen oddelek v bolnišnici za jetične bolnike, nadalje naj se gradi primerna bolnišnica ter azili ali hiralnice, da se na ta način onemogoči razširjenje jetike potom okuževanja.
Spregovori! je nato primarij banovinske-ga zdravilišča na Golniku dr. Neubauer, ki je na podlagi še matični h risb in diagramov prikazal veliko umrljivost jetičnikov, ki vlada zlasti v dravski banovini. Poudar-
Francu Mauerju v slovo
Smrt je neizprosna; spet si je izbrala novo žrtev v vrstah nacionalistov. Pokojni Mauer je bil rojen 23. septembra 1892. na Uncu pri Rakeku, potem je živel v Postojni. Ze v mladosti je bil navdušen Sokol in telovadec ter je leta 1912. tekmoval na vsesokolskem zletu v Pragi.
IIIS^B
Prišlo je leto štirinajsto. Bil je mobiliziran in je kot ujetnik preživel štiri leta v najhujšem trpljenju. Po vojni se je vrnil v svobodno Jugoslavijo. Posvetil se je železniškemu poklicu in je kot uradnik služboval najprej v Grabštajnu, kjer ga je zatekel koroški plebiscit. Mnogo se je udej-stvoval nacionalno. Potem je služboval še v Virovitici, Ponikvi, Logatcu in Rajhen-burgu, kjer je bil vesten tajnik tamkajšnjega Sokola.
Toda neozdravljiva bolezen, ki si jo je bil nakopal v Rusiji, ga je ovirala v službi, zato je bil prisiljen v predčasni pokoj. Potem se je še bolj posvetil svoji družini-ci. Otrokoma Dušanu in Tatjani je bil naj-skrbnejši oče. Soprogi Vidi, ki je iz znane učiteljske družine Vrezceve, pa najboljši tovariš. Bolezen je napredovala, iskal je zdravja, a zaman. Umrl je v najlepši moški dobi!
Naj mu bo lahka žemljica rodna!
R. H.
j al je, da je nujno potrebna organizirana borba proti jetiki in da je poglavitna naloga vsake kulturne države, da zatira jeti-ko. Dispanzerji za jetične naj se razširijo, tako da bo v doglednem času vsaj 90"I o vsega prebivalstva pod zaščito dispanzerjev. Tudi naj se poskrbi, da bo dobil vsak bolnik dobro in toplo postelj v naših bolnišnicah.
Tretji referent primarij oddelka za pljučne bolne v mariborski bolnišnici dr. Radšel je orisal raz-mere v omenjenem oddelku, kjer je obisk tako velik, da bolniki ne morejo biti deležni tiste nege. ki je za zdravljenje neobhodno potrebna. Največ jetično bolnih je med tekstilnim delavstvom, in sicer se računa na 250 bolnikov letno, dočim oboli v Mariboru in širši okolici letno okoli 350 oseb Mariborska bolnišnica ima za jetične na razpolago le 34 postelj, kar je mnogo premalo. Zato bi se moralo število postel) neobhodno zvišati. V borbi proti jetiki je treba vso skrb posvečati zlasti tekstilnemu delavstvu ter pristopiti k rešitvi problema oddelitve bolnikov od ostalih, kar pa bo mogoče le takrat, če se ustanovi samostojni oddelek v bolnišnici.
V smislu referata šefzdravnika mariborskega Protituberkuloznega dispanzerja dr. Varla je razvidno, da je v Mariboru in okolici v zadnjih 10 letih umrlo na jetiki 837 oseb. Ufmrljivost sicer nekoliko pada, vendar je odstotek umrljivosti še vedno precejšen Tudi dr. Vari se je izrekel za ustanovitev samostojnega oddelka v mariborski bolnišnici ter za izpopolnitev dosedanjega dispanzerja.
Pri splošni debati, ki je sledila posameznim referatom, so spregovorili ravnatelj dr. Joža Bohinjec, šef Zdravstvenega doma dr. Vrtovec in zastopnik delavstva g. Vidovič, ki je poudarjal potrebo zboljšanja življenjskega standarda ter pregleda Obratov. Zelo izčrpna in poučna so bila
izvajanja dr. Bohinjca, ki je podčrtaval potrebo nekakšne centrale protituberkuloznega gibanja v bivši mariborski oblasti s sedežem v Mariboru. Navajal je potrebo socialne pomoči in temeljitega dela na terenu. Protituberkulozno delo je treba razširiti tudi na naše podeželje, kjer zahteva jetika iz leta v leto vedno več žrtev. Afo-torizirani potujoči dispanzerji naj bi bili najsodobnejše orožje za pobijanje jetike med našim podeželskim ljudstvom.
Šoferji gredo v tečaj
Zveza šoferjev dravske banovine nam poroča: Na našo osebno in pismeno prošnjo nam je kr. banska uprava odobrila, da se bo vršil brezplačni šoferski tečajni pouk o Dieslovih motorjih. Tečaj je za poklicne šoferje kakor tudi za one tovariše, ki imajo opravila pri Dieslovih motorjih po raznih delavnicah, nujna potreba, zlasti če upoštevamo. da ni še nikake zadevne knjige v slovenščini rim menda tudi ne v srbohrvaščini. Gotovo ni treba še posebej poudarjati važnosti vsaj teoretičnega znanja o postanku in funkeiji Dieslovega motorja za poklicne šoferje.
Predavatelj v tečaju bo tehnični svetnik g. inž. Stolfa. ki je eden najboljših poznava-teljev te sitroke. pa tudi naš star znanec od šoferskih izpitov. Kakor je bilo že v dnevnem časopisju javi j eno, bo tečajni pouk skozi 5 tednov dvakrat na teden po dve uri. Prieetek tečaja bo dne 7. januarja 1938. ob 19.80 na tehnični srednji šoli v Ljubljani, soba 5. pritličje desno. Udeleženec tečaja je lahko vsak poklicni šofer, vendar pridejo v poštev v prvi vrsti člani Zveze šoferjev dravske banovine. Vsakdo ki se hoče tečaja udeležiti, mora poslati zadevno prijavo Zvezi šoferjev dravske banovine najkasneje do 2. januarja 1938.
Vsi tisti poklicni šoferji, ki se hočejo tečaja udeležiti, a niso člani Zveze šoferjev dravske banovine, naj pri prijavi navedejo tudi dan in leto izpita in števiiko njihovega voznega dopustila.
Prireditev imenovanega tečaja je stala Zvezo dosti prizadevanja in potov, zato pričakuje Zveza še posebno, ker ji je znana znanjaželjnost šoferjev, častne udeležbe v prvi vrsti od strani svojega članstva.
Obupnih klicev s Kočevskega nI konec
V	včerajšnjem »Jutru« berem opis žalostnih razmer, v katerih živijo šolski otroci slovenskih rudniških in tovarniških delavcev v kočevski okoliški občini, še hujša je slika, ki sem jo dobil sam a visoke gorske občine Kočevske Reke.
V	Kočevski Reki je beda prav splošna tn zadeva prajv vse uboge tamkajšnje Slovence. Reveži nimajo zdaj sredi hude zime zadostne hrane, ne tople obleke. Njihovi dobri sosedje si prizadevajo na vso moč, da bi jim olajšali težko stanje. Lani so se obrnili s prošnjami do 120 ljubljanskih tvrdk. Odzvale so se le tri, tako da niso bili poplačani niti stroški poštnine. Letos so ubrali drugo pot. Obrnili so se do ubogega državnega uradnika, ki sicer sani se hi ne more kaj, a se obrača tem potoni na našo jaivnost z vprašanji: Kje so številna naša humana društva ? Kje so njihove zbirke stare obleke in obutve? če še ležijo nakopičene kje v Ljubljani, je skrajni čas, da jih povežete in pošljete, kamor spadajo, da ne bodo prišle tja morda šele sredi poletja! Informacije daje rade volje g. dr. Jože Ru8, lioejska knjižnica, telefon 2098-
Kako nastaja rudnik
Ljubljana, 16. decembra V osrčju zemlje ropotajo srfcroji, se vrte kolesja kakor v fabriki. Tisoč in tisoč kilometrski rovi, tisoče metrov globoko pod zemljo. Po njih teče življenje kakor v ozkih ulicah med nebotičniki velikega prekoocean-ekega mesta. Svedri, noži, vrtalni stroji, lokomotive, kri jih poganja stisnjeni zrak, pol-gola človeška telesa, ka upravljajo vso to mašinerijo, ves ta mehanizem podzemlja v ta nam tako malo poznam svet nas je povedel snoči prof. inž. Igo Pehani. V okviru Ljudske univerze je predaval prof. Pehani o temi, kako nastaja in se razvija rudnik. Svoje predavanje je ilustriral s slikami, ki so naim nazorno pokazale razvoj in delo v rudniku.
Videli smo okorne, težke bagre, kako razgaljajo površino zemlje in odkrivajo bogastvo, zakopano v njej. Kar nam je prof. Pehani razložil v znanstvenih definicijah, to so
fCdoivecenUig/bCofco^
zdkavo Apanje naj pomni,
da kofein CaMo24uh dmz-Ifivo vpliva na Mceinživ* ce. To je znamdvenoule -medeno.
%waHagje6hez kofeina. Ona vzpodbuja a ne haz~ (hifaieknemoUdpama. Odttcen Hagpa>Jopek Ji ofikanjapopoten uzUeks naj&ffič viSin>ke kave.
Znanstveno literaturo po5ilj'a Orezp KAVA HAG. DELNIŠKA DRUŽBA.ZAGREE
lačno 8H59
nasn še podrobneje pokazale slike, ki jih je proiciral pred nami na platnu.
Eden izmed paragrafov natanko določa, kaj je to ruda, in podjetje, po katerem dobivamo te rudnine, imenujemo rudnik, ki je e svojim obratom tesno vezan z najdiščem rude. Pojmovno področje rudnika pa obsega tudi vse zgradbe okrog nahajališča ter vse naprave za pridobivanje rude. Videli smo komplicirane naprave, 6 pomočjo katerih danes raziskujemo notranjost zemlje in iščemo gorivo, soli ali pline. Prepričali smo 6e o resnici profesorjevih besed, da je danes rudnik umetno ustvarjen organizem, ki so mu rovi arterije, ventilator pa pljuča in kjer človek z delom svojih rok in svojega uma opravlja delo, ki se ne da nadomestiti s strojem. Predavanje je bilo zanimivo in iz njega smo ponesli vsaj bežno sliko te velike podzemeljske tvornice, kjer 6o ljudje vsak trenutek pripravljeni, da jih iznenadi zahrbtni sovražnik metan ali se jim nad glavo sesuje strop.
Nove rimske najdbe pri Mokronogu
Raziskovalcem se ponuja zanimivo novo področje
Mokronog, 14. decembra
»Jutro« je že oktobra poročalo o znamenitih izkopaninah na posestvu g. Čire rja v Kaplji vasi pri Tržišču biku Mokronoga. Da tedaj izkopani grob ni edin. s ved oči dejstvo, da je isti posestnik v neposredni bližini naletel pri rigolanju zemlje na nove, prav zanimive izkopanine. Tako je izkopal kovinski lonček, ki je iz mesi brona in cinka. Lonček je zelo dobro ohranjen, manjka mu pokrovček. Lonček je posestnik podaril gdč. Veri Deuvovi. Pred nekaj dnevi je sipet naletel pri kopanju na kamen it kip, ki predstavlja moža. slonečega na nekem predmetu. Kip .je precej težak ter na eni strani še ne povsem dodelan Ln ima na zadnja strani vklesane črke »VER.«.
Vsa okolica z gričem kaže, da je tu moralo biti večje grobi je in je povsem verjetno. da je v griču zakopanih še več znamenitih predmetov. Kjerkoli kopljejo, dobe še dobro ohranjena človeška okostja in razbite lončene posode. Z upravičenostjo moremo sklepati, da je bila tu večja naselbina ter da ta svet še ni preiskan. Na eni strani
griča je dobro obdelana skala. Tu je bilo najibrž v živo skalo usekan grob, a je voda, odnesla površne plasti, da so izipadle kosti, ki jih je bilo videti mno^o na pobočju griča. Grobovi, ki so se do sedaj našli, so bili pokriti s kamenitimi ploščami. Te je roseet-niik uporabil pri svojem vodnjaku.
Ob vznožju griča je bila večja votlina, ki jo je lastnik pokril z zemeljsko plastjo. Verjetno je, na .je votlina razbila kot delavnica ali poč, kjer so žgali posoHo in opeko; kajti t.u in tam je dobi hi po griču ostanke nenavadno debele opeke, ki bi utegnila biti še izza časov prvih prebivalcev v tem kraju.
Da je bila tu nekoč večja naselbina lahko solimo tudi po tem. ker je nekoliko višje v gozdu še dokaj dobro ohranjena cesta, ki je vodila k drugemu gnoblju. To je še nedotaknjeno. Dalje je vodila proti Sv. Urim, kjer so že pred leti izkopali razne predmete iz rimske dobe. Po vseh znakih sodeč je tu še več zanimivosti. Zato bi bilo dobro, da bi ei zgodovinarji ogledali kraj ter ga prekopali po strokovnih nasvetih. Zanimiv kip je posestnik g. Crrer podaril g. Petru Deara v Mokrono,an.
Za majhen račim nož v srce
Pokoril se bo 14 let v ječi
Novo mesto, 16. decembra.
V torek je vladalo za proces proti Franu Bulcu izredno zanimanje, a prav enakega je zaslužila razprava, ki se je vršila uro prej neopaženo v isti dvorani pred velikim senatom. Predsedoval je g. Božidar Romih. Pred sodnike je stopil 24-letni France Sedlar iz št. Ruperta, ki je lani 2. decembra v domači vasi z dolgim kuhin jskim nožem umoril svojega soseda, posestnika Rafaela Mama. Obtožnica je bila kratka in je navajala:
Sedlar in pokojni Mam sta že nekaj časa imela medsebojne obračune. Sedlar je bil Marnu prodal kolo za 500 din. Kupnine pa Marn ni hotel izplačati, ker mu je Sedlar dolgovai 736 din zasebne odškodnine, prisojene pri okrajnem sodišču v Mokronogu, in to zavoljo prizadejane lahne telesne poškodbe z nožem.
Pri sodišču v Mokronogu je Sedlar izvedel, da ima Marn še vedno pravico do odškodnine. Rilo mu je rečeno, na»j se v četrtek po 2. decembru skupno zglasita na sodišču zaradi obračuna. Srdit se je Sedlar podal domov, vzel v domači kuhinji
Današnji simfonični koncert
Razgovor z dr. Scherchenosn, ki bo koncert dirigiral
Odkod prihajaš?
Z Dunaja, kjer sem v sredo imel veliko čast, kot drugo delo Mahilerjevega cikla orkestra »Musica viva« dirigirati njegovo III. simfonijo v prisotnosti Mahlerjeve vdove in hčerke ter zveznega kanclerja Schusch-nigga. Kjub temu, da je moj vlak odhajal z Dunaja že ob desetih zvečer, sem nepre-oblečen pohitel iz koncertne dvorane na kolodvor, da čim prej pozdravim svoje ljubljanske prijatelje. Prepričan sem, da je dolžnost nas reproduktivnih umetnikov, izvajati v kar najboljši formi poleg velikih umetnin starih mojstrov tudi seriozna dela sodobnih skladateljev. V Ljubljano prihajam posebno rad, ker vem, da najdem tukaj tebe, svojega starega prijatelja, in dr. Švaro, ki je študiral pri meni v Frank-furtu. Zaupanje do vašega umetniškega dela v Ljubljani sem dobil na festivalu v Pragi, kjer je dr. Švara dirigiral tvoj klavirski koncert. Ob tej priliki sem pri tebi naročil »Jugoslovansko plesno suito« za orkester, ki je že najavljena v moji ediciji »Ars viva«. Ob priliki svojega zadnjega obiska sem v Ljubljani spoznal direktorja konservatorija Betteta, opernega ravnatelja Poliča in vodjo folklornega instituta Glasbene Matice Marolta. Občudujem njihovo uspešno in smotreno delo. Tudi društvo »Starih Slovanov«, ki mi je pod vodstvom svoje šarmantne »diktatorice« Rije Roegerjeve priredilo imeniten zabavni večer, imam v najlepšem spominu.
Kaj rečeš po prvi skušnji z orkestrom
Ljubljanske filharmonije?
Z velikim zadoščenjem lahko povem, da sem presenečen, koliko dobrih moči ima orkester filharmonije in mi ni treba obžalovati, da smo za današnji koncert izbrali tako težek spored. Svarova simfonija in Žebretov »Tek« sta dve tipično mladostni skladbi, ki obe razodevata mnogo talenta.
Obe sta moderni, vendar povsfm različni Švara navezuje na simfonično tradicijo, Žebre pa se naslanja še najbolj na Honne-gerja in na svojega učitelja Suka. Obe klasični skladbi sporeda, Brahmsova III. sim-
fonija in Mozartova »Serenata notturna«, sta redkeje izvajani, zato bosta za Ljubljano novi. Vendar je Mozartova serenada eno najdragocenejšeh del velikega mojstra humorja in oba intimna srednja stavka Brahmsove simfonije med najboljšimi simfoničnimi stavki sploh.
In kaj počenjaš na Dunaju?
Tam imam svoj orkester »Musica viva«, ki sem ga ustanovil pred kratkim, pa ima že presenetljive uspehe. V začetku tega meseca smo bili povabljeni v Italijo, kjer smo absolvirali šest koncertov. Pri vsakem teh koncertov smo morali programu dodati še dve — tri točke. V Napolju je bila na našem koncertu tudi italijanska presto-lonaslednca. Uspeh turneje je bil tolik, da smo že dobili vabilo, naj priredimo aprila novo turnejo. Februarja bom s svojim orkestrom v Rumuniji; na potovanju tja bomo priredili v Lvovu tridnevni festival Beethovenovih skladb; tudi iz Beograda imamo vabilo, da priredimo enak festival; srečen bom. če nam na povratku iz Ru-munije to uspe. Moj orkester »Musica viva« sestoji iz samih avstrijskih glasbenikov, ki sem jih angažiral pogodbeno v sporazumu z avstrijsko »Musikergevverkscbaft«. Izbral sem jih izmed 350 muzikov, ki mi jih je poslal avstrijski državni urad za delo; izbral sem na podlagi rezultatov posameznih avdicij. Ne morem prehvaliti kvalitete svojih mladih dunajskih muzikov, ki so tehnično prav tako prvovrstni kakor je prvovrstna njihova umetniška nadarjenost. Da sem si izbral za to organizacijo prav Dunaj, ni čuda — saj umetniški entuzia-zem je tam doma kakor nikjer drugje.
Slavko Osterc.
velik nož, in se ponovno napotil k Maamu, da izterja denar za kolo, Iker je bil v stiski. Poklical je Mama s poda na dvorišče, kjer je Mam mlatil ajdo. Ker ga Marn ni ubogal, je Sedlar stopil na pod. Med prerekanjem je Sedlar z levico zgrabil Mar-na za prsi, z desnico pa miu je zasadil nož naravnost v srce. Smrtno ranjeni Marn je skočil s poda in hotel zbežati proti hiši. Toda kmalu se je zgradil in izkrvaveL Sedlar pa je ponesel krvavi nož domov, nakar se je šel sam javit orožnikom. Kakor je ugotovila komisija, so bila Marnu prerezana pljuča, osrčnik in levi srčni prekat. Rana je bila absolutno smrtna.
Sedlar je pred sodniki svoje dejanje priznal, zagovarjal pa se je, da mu je Marn vedno govoril: »Ne dobiš denarja!« Obtoženca je zagovarjal Anton Kuder. Sedlar je bil obsojen na 14 let robi je in na trajno izgubo častnih pravic, kakor tudi na plačilo vseh stroškov kazenskega postopka. Kuhinjski nož, ki je ležal pred sodniki, bo oddan v kriminalni muzej. Olajševalno za obtoženca je bilo popolno priznanje.
„$koS obsojen na dve leti robije«
V štev. 276. Vašega cenj. lista z dne 26. XI. 1937 je izšel članek pod zaglavjem »Škof obsojen na 2 leti robije« —, v katerem se omenja v zvezi s to afere tudi moje ime.
Zaradi tega Vas uljudno pozivam, da v smislu § 26. zakona o tisku objavite v prvi redni številki cenj. lista sledeči popravek in pojasnilo:
1.	Ni res, da sem italijanski državljan, res pa je, da sem jugoslovanski državljan s pravim in poštenim slovenskim imenom.
2.	Ni res, da sem preskrbel nekemu železničarju pred Drž. sodiščem obsodbo radi komunizma, res pa je, da take obsodbe nisem nikomur preskrbel in da dotični železničar ni bil nikoli kaznovan zaradi komunizma, temveč je res, da je imel dotični železničar opravka z oblastmi zaradi drugih stvari, pri katerem postopku pa moja oseba ni igrala nikake vloge.
3.	Ni res, da sem v družbi mišljenih »par sumljivih« tipov ustanavljal pomožne blagajne, kakor »zajklja mlade«, ampak je res, da takih blagajn nisem spravljal v življenje, temveč sem samo kot redni član pomožne blagajne »NAPREDNOST« zahteval red in pravilno poslovanje na osnovi statutov ter sem bil za svoje prizadevanje nagrajen z odslovitvijo iz »NAPREDNOSTI«.
Da bi si poiskal zadoščenja pred sodiščem, mi je onemogočila nenadna tiskovna amnestija. Zato se moram omejiti na ta popravek.
Maribor, 11. decembra 1937.
/. Rože,
Domače vesti
* Odlikovanje ▼ železniški službi. Za praznik Uadinjenja so bili pri ljubljanski železniški direkciji odlikovani: Z redom Jugoslovenske krone IV. vrele Josip Gostiša, višji svetnik, z redom Sv. Save IV. vrste inž. Josip Urbančič, inž. Rihard Šapla in inž. Ka-rel Planinšek, svetniki, ter Edmund Bevc, inšpektor. Z redom Jugoslovanske krone V. vrste inž. Franc Honzak, svetnik, z redom Sv. Save V- vrste Ivan Kepec, poverjenik, Ejnerik Klemen, Štefan Sufrer, Jožef Zaikraj-šek, Karol Gornik, Anton Eržen in Franc Medic, višjj kontrolorji, ter Franišefc Lipov-šek, Josip Markič in Janez Sluga, kontrolorji. Z zlato kolajno za dobro službovanje:
l
Vedno najlepša darila I
za dame in gospode nudi Speddl.
oarfumerija .Venus' pred gl. pošto
I
Anton Arzenšek, Ivan Bolha, Stanislav Der-žaj, Janez Gregorač in Julij Kleinstein, ofi-oijali, Peter Belinger, Frančišek Jezovš Franc Vari, prometniki, Viktor Kralj, nadzornik proge in Frančišek Lavrih, vlako-vod.ia, ter s srebrno kolajno za dobro službovanje: Jožef Dragar, Vincenc Jančič, Rafael Feldin, Anton Ferfolja, Leopold Fer-tin, Viktor Zalokar, Alojzij Legiša, Alojzij Tutner, Frančišek Okorn, Jožef Ajd, Janez Homovec, Frančišek Milavec. Mihael Pod-beršček, Anton Zouar, Janez Stuk. Andrej Borko. Janez Cundrič, Ludvik Kleiner, Franc Progar. Franc Skriba. Rudolf Uhlir, Franc Štepih, Djuro Matoš, Janez Pogačnik in Alojz Spol enak.
♦ Učitcljstvo škofjeloškega sreza je imelo v soboto zborovanje v balkonski dvorani nove loške šole. Društvo je najmlajše v dravski banovini, saj je bilo ustanovljeno šale 2. decembra 1933. Predsednik g. Vojteh De-beljak je po pozdravu vseh udeležencev očrtal smernice JUU ter dalo, ki je bilo opravljeno v domačem grezu. Društvo šteje 60 članov, od katerih je preko polovica včlanjena tudi pri Samopomoči ter med zadružniki Učiteljske tiskarne. Nastavnik meščanske šole g. Ivan Grum je nad vse zanimivo predaval o metodiki biologije, ga. Mal-či Lendovškova pa je govorila o ženi kot materi. O predsedniškem zboru v Celju je poročal predsednik sam, ravnotako Hudi o delu JUU, tajniško poročilo pa je podal g. France Košca. Vsi govori so bili sprejeti i veliko pozornostjo in odobravanjem. Sprejete so bile tudi resolucije, ki so v glavnem enake onim na drugih učiteljskih zborovanjih. Ko so ee obravnavale še interne zadeve. je predsednik zaključil lepo uspelo zborovanje.
♦	Planinci! V petek dne 17. t m. bo predaval v ljubljanski radio oddajni postaji od
19.50 do 20. ure pod nazivom »Deset minut za planince« g. K veder Janez o zgodovini smučarstva. Planince—radio poslušalce opozarjamo na zanimivo predavanje.
♦	Kupujte Ciril Metodove raigledniee za Božič in Novo lato! Podpirajte obmejno slovensko šolstvo!
♦	Božični avtoizleti t Gorieo — Trst po Vipavski doliini 24. t m. zjutraj ob 6. in ob 19.30 do 26 in 27. t m. Za navodila se priglasite takoj na naslov »Družaevetc, Ljubljana. Sv. Petra nasip 17.
♦	Borbe za milijonske •apaščin« Imajo mnogo udeležencev v Novem Sadu in v vsem Banatiu,. Tam je doma dolga vrsta pre-teodentov na najrazličnejše milijonske zapuščine v Ameriki in v drugih prekooceanskih državah. Mnogo se je že pisalo o borbah za zapuščino nekega Schaferja in Ciglerja, zdaj pa je na dnevnem redu zapuščina nekega Lechlingerja, ki je baje v Ameriki zapustil 99 miliionov dolarjev. Javilo ee je doslej že 43 dedičev im če bo šlo, recimo, od vse zapuščine za pravde in za razne takse v Ameriki kakih 33 odstotkov, bo vendarle na vsakega naslednika odipadla lepa vsota. V banaških krajih živi več Leohlingerjev, ki 6o si zdaj
MRZLI DNEVI
TOPLE ODEJE
MATINEJA Z. K. D • Krasno filmsko delo, ki je želo kot premiera B
■B!HBHHBBMHHHHHHHHHBHBv Zagrebu še pred kratkim časom velikanski
uspeh in priznanje!
IsaMeranda inF.Gravey
v veiefilmu
Divne laži
NINE PETROVNE
(Zt.onB v VELIKE LJtlHUZNL)
Danes ob 14*15 v Elitnem kinu MATICI Cene od Din 2.50 do 6.50 Dopolnilni spored!|
FRIMA FLANEL DIN 90.— VOLNENE	DIN 100,—
KAMELHAR	DIN 150.—
280.—
SVILENE PRESITE DIN 290.—
* Prva velika državna razstava malih živali v Beogradu, se vrši pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije in pod predsedstvom kmetijskega ministra dr. Sveto-zarja Stankoviča od 16- do 20. decembra. Priredilo jo je poljedelsko ministrstvo. Poleg ostalih banovin je zastopana tudi dravska z našo štajersko kokošjo, ki j<J razstavlja kr. banska uprava. Ostalo našo perutnino razstavlja Zveza rejceiv malih živali. Za delegata rejcev je bil določen g. Alfonz Inkret, tajnik Zveze društev rejcev malih živalih v Ljubljani, ki je bil obenem tudi iz>-voljen za podpredsednika razstavnega odbora in prvega ocenjevalca za kunce. Razstava je prirejena v zelo velikem obsegu, saj je na razpolago samo za nagrade 70.000 din in 30.000 dim za nabavo plemenskih živali.
Oni, ki mnogo jedo in veliko sede ter zaradi tega naičešče trpe na trdi stolici, naj pijejo dnevno do eno čašo naravne »Franz-Iosefove« grenčice. ki jo je treba prej nekoliko segreti Davno preizkušena »Franz-Josefova« grenčica se odliku je po svojem zanesljivem učinkovanju, prijetni uporabi in se dobiva povsod.
op rog s. ftr 18 48vs5
• Obledele obleke oarva v različnih oar-vab ln pllsira tovarna JOS. REICH. L
*	Lepa počastitev, h Sv. Florjana pri Rogatcu nam pišejo: V počastitev spomina pokojnega šolskega upravitelja S:eoka Sekii^ffka 60 darovali namestu venca na Sfrob za revne šolarje: Ga Apolonrja Se-kirnik blago za obleke in perilo, g §;>!ski upravitelj Tome Stefanciosa 10n din, g. Drago Stefanciosa blago za obleke. in učiteljsitvo osnovne šole 100 din Upra vite ljstvo se v imenu siromašnih otrok iskreno zahvaljuje.
*	Darovi slepim. V počastitev spomina pokojnega podtnaršala g. Tom^eta iz Ljubljane, je darovala rodbina Jeglič iz Trbovelj zavodu za slepo deco v Kočevju 200 din. Za božičnico slepim otrokom so darovali: g Jos- Bruss iz Logatca 200 din. g. Šelovim iz Ljubljane ob priliki svoje 60 letnice 200 din, ga. Ivanka Verbičeva z Vrhnike in g. Karel Vokač iz Ljubljane po 100 din, ga. M. Tro-hada 50 din, gdč. Anica Markeljeva, g. Gvardjančič iin g. Dolenc Joško po 20 din, ga. Čakševa iz Maribora pa je darovala ci-tre. Vsem dobrotnikom iskrena hvala! Darovi za fond slepih otrok se pošiljajo na naslov: Zavod za slepo deco v Kočevju (čekovni račun štev. 10190).
*	Novo odrsko delo. Nedvomno bo tu-dj v letošnjem predpustu izdatno zabavala naše podeželsko ljudstvo znana ljudska veseloigra »Micki je treba moža«, ki je 6 tol:kim uspehom šla v lanskem predip-ustu preko naših podeželskih odiov. Avtor znane ig^ g- Vinko Korže iz Cirkovc pravkaT zgotavlja novo ljudsko igro: »Čigav je grunt«.
*	Manice Romanove igra »Prisega o polnoči«, je bila lansko leto popolnoma razprodana. Zdaj je Učiteljska tiskarna preskrbela ponatis. Izvod te rekordne narodne igre — saj je šla 400 krat čez gledališke deske — stane 8 din in jo vsem društvom v mestih in na deželi toplo priporočamo!
*	Vlomilec je odnesel 22.000 din gotovine. V Gorenji vasi v Poljanski dolini, v hiši mesarja in posestnika Perssuttija tik Sokolskega doma, so imeli v nedeljo popoldne nad V6e drzen vlomilski obisk. Mož, ki so mu bile razmere v hiši dotiro zmane, je medtem, ko so imeli v Sokolskem domu prireditev, odšel v Perssuttijevo stanovanje in odnesel železno ročno blagajno z okrog 22-000 dinarji. Izvršene so bile prve aretacije in ni izključeno, da je med aretiranči tudi človek, ki se je polastil kasete. Perssvtt-tijevi so imeli dopoldne še ves denar v redu. popoldne pa ko je hotela gospa po denar, da plača kupljeno tele, je prestrašena opazila, da je denar izginil. Med ukradenim denarjem so tudi italijanske lire.
ESENCA ZA RUM IN LIKERJE v drogeriji IVAN KANC-Nebotičnik.
KINO UNION
Splošno je priznano, da je film
Dobrotnik človeštva — Louis Pasteur
najboljše delo, ki je bilo prikazano na platnu v Ljubljani. Ne zamudite torej
priložnosti si ga ogledati. Zaradi koncerta predstava danes samo ob 16. Večerni predstavi odpadeta.
Nevzdržno stanje v brežiškem Posavju
Prebivalstvo je po nesrečah skrajno izčrpano
Brežice, 16. decembra.
H. ezuspešmo je danes vsako pripovedovanje in opisovanje obupnih prilik našega Posavja brezuspešno vsako rotenje od naše strani! Vse to se smatra kot zlonamerna kritika obstoječega stanja in družbe, ki nosi v naših krajih ne samo vso oblast, temiveč tudi vso odgovornost za posledice, ki so neizbežne, družbe, ki je menda malokje tako pisana, kakor tukaj. Zato smo tudi opustili vsako javno opozarjanje na neznosni položaj našega podeželja in čakali, da se zganejo nosilci današnje moča in odgovornosti.
Kakor menda po vseh srezih, je sklicalo sresko načelstvo brežiško konferenco županov in predstavnikov Kmečke zveze v svoji pisarni dne 11. novembra z nalogo, da se napravi načrt, kako izvesti nabiralno in pomožno akcijo v s rezu za kraje poškodovane po elementarnih nezgodah.
Po tej konferenci nam javljajo, da se je tarna enodušno od zastopnikov občin tega sreza, kakoi tudi zastopnikov navedene politične organizacije, ki gotovo nima interesa na slabšem prikazovanju današnjih prilik, kakor v resnici so, ugotovilo, povdarilo in zaključilo da je vsaka nabiralna akcija v občinah tega sreza praktično nemogoča, ker je revščina in pomanjkanje živežnih sredstev v teh kraiih tako, kakor menda še nikoli! Po daljšem proučevanju razmer se je z vso resnostjo ugotovilo, da se je v tekočem letu ob neznosnih vremenskih priliikah in segnitju
vseh sadežev zaradi neprestane mokrote pridelalo samo mnogo ničvrednega sena ter nekoliko koruze. Vse drugo je popolnoma odreklo. Ugotovilo se je dalje, da se v zalogah najboljših kmetovalcev nahaja sedaj toliko življenjskih potrebščin (koruze in nekaj krompirja, drugega itak ni priraslo), da ta zaloga ne bo zadostovala niti za tri mesece za prehrano posameznih družin! Vse te najboljše kmečke družine bodo ostale torej od srede zrme dalje vse leto do nove žetve breiz lastnih življenjskih sredstev, ne glede na to, da ni niti ozimnega žita niti krompirja za seme! Srednje in manjše kmečfke družine in vse delavsko kmečko ljudstvo pa je že «laj brez življenjskih sredstev, prepuščeno težki uSodi!
Na tej konferenci se je povdarjalo zlasti, kako neresen je povdarek in krik nekaterih nepoznavalcev podeželskega položaja, da je zavladal kmečki raj in da so cene kmetskih pridelkov zelo zrasle. Kaj pomaga višja cena pridelkom, ki jih moramo kupiti, torej več izdati zanje, ker jih nimamo niti dovolj za lastne družine! Vina je zaradi prevelikega deževja in gnilobe priraslo komaj četrtino, ali v najboljšem primeru tretjino normalnega pridelka, Koliko zaJeže, če se ta zaloga potem proda za pol dinarja ali v redkih. Izjemnih primerih za en dinar dražje, to menda ni treba posebej izračunavati! Tudi cena živini je v tem razmerju. Cena mladim prascem, ki so prodajna speciali-
v Novem Sadu najeli nekega odvetnika, da bi Jih zastopal v borbi za zapuščino. Arhivar okrožnega sodišča v Pančevu. Anton Schreiber pa je dal zdaj razglasiti, da je najožji sorodnik nekega svojega rojaka v Ameriki, ki ie pred meseci umrl in zapustil tudi blizu 100 milijonov. Najbolj zanimiva pa je Horvatova zapuščina, na katero reflek-tira rodbina Taličeva v Pančevu. Ta zapuščina iznaša v gotovini, vrednostnih papirjih in nepremičninah 2 in pol milijarde belgijskih frankov, izvira pa od so roge belgijskega kralja Leopolda II., Marije, ki je bila članica neke madžarske plemiške rodbine. Refiektanti na to ogromno zapuščino iz Pan-čeva imaio seveda precej konkurentov na Madžarskem, v Avstriji iin še drugod po svetu. Kakor je videti, je Pančevo mesto bodočih milijonarjev in milijarderjev, ki se pa morajo vsi za enkrat tolažiti samo z lepimi nadami in hudimi skominami
♦	Smrt uglednega kočevskega trgovca. Po daljšem bolelianju je umrl včeraj dopoldne v starosti 6o let g. Roman Koritnik. trgovec in posestnik v Kočevju. Uglednega pokojnika bodo dane ob 15. spreimrli k večnemu počitku. Lep mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
♦	Naslednik svojega očeta razbomika Prpiča »Velikega«. Čitaitelji 6e še sporni nja-jo, da ie bil obenem z zloglasnim razbojnikom Carugo obešen njegov glavni pajdaš Ivan Prpič > Veliki«. Leta so minila in zdaj je dorasel že njegov nezakonski sin Ivan Krmpotič. Uresničil ee je pregovor, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Poročali smo, da so razbojniki nedavno odnesli iz župničča v Tounju pri Karlovem nad 46.000 din. Ko so orožniki priijeli dva mladeniča, sta izpovedala, da je Ivan Krmpotid vodia mlade zločinske družbe, ki je izvršila vrsto razboistev in vlomov.
Eno srce — ena RADENSKA.
Iz Ljubljane
n— Odlikovanje. Z redom Jugoslovenske krone IV. stopnje je bil odlikovan na predlog ministra za poljedelstvo industrijalec Jakob Hrovat. Odlikovanec si je stekel velike zasluge za gojenje ricinusa v južnih predelih naše države, kjer je uvedel z velikimi žrtvami gojitev te industrijske biljke. Nemalo po njegovi zaslugi se je naša država osamosvojila od uvoza ricinusa. ki smo ga do nedavna uvažali iz inozemstva.
u— Jugoslovansko kirurško društvo, sekcija Ljubljana, in Društvo zobnih zdravnikom za dravsko banovino vabita vljudno vse gg. zdravnike in medioince na predavanje »Bajer«-jevega tonfilma: Kirurgija čeljusti, katero 6e bo predvajalo dne 18 t. m. ob 19.30 v mali filharmonični dvorani kina Matice.
u— Pedagoški tečaj za starše na Vi?n.
Danes zvečer predava g. dr- St. Gogala: »Vzgojna pomoč ob razvojnih krizah mladosti«. Predavanje bo ob 20. na viški ljudski šoli. Vsttop prost
n— JNAD Jadran. Ženska sekcija Ima danes ob 14. članski sestan?k s predavanjem. Udeležba je 6trogo obvezna. — Načelnica.
KINO MATICA t«L zt-u
Kako je, če se prerekata srce In dolžnost
Vam bosta povedala dramatično zgodbo lz francoskega vojnega področja L 1918.
LIDA B A ARO V A in v nemškem MATHIAS WTEMANN veiefilmu PREDSTAVE DANES ob 1&, 19.15 ln 21.15
PREMIERA!
PATRIOTI I
a— Zveza naprednih Jagoslovanskih akademskih starešin priredi danes, v petek« ob 20.15 v restavraciji »Zvezdi« članski sestanek, pri katerem bo predaval gospod dr. Branko Vrčon o temi: »Evropa v luči mednarodne politike«.
u— Krajevni odbor Jadranske strele ▼ Ljubljani opozarja vsa društva, da boimeJ 5. februarja 1938 svojo tradicionalno zimsko prireditev. — Danes ob 20. priredita krajevni odbor JS skupno 6 krajevnim odborom železnico v dvorani »Sloge« (vhod iz Pražakove ul.) svoje drugo predavanje-Predaval bo g. dr. Braniko Alujevič o ve-lezanimivi temi »Jadran, naš življenjski interes«. Vabimo vse članstvo Jadranke straže, da se udelež; tega zanimvega predavanja tudi s svo.rjm? prijatelji in znanci. Začetek točno ob 20. Vstoipnine ni.
o— V starokatoliški cerkvi na Gosposvet-ski cesti št 9. ne bo v nedeljo 19. t. m. »lul be božje, marveč bo ta dan slovenska slnž ba božja ob 9. v Narodnem domu v Kranju Na božični praznik pa hodo tri sv. maše v Ljubljani in sicer bo prva tiha sv. maša ob 8. uri. nato še ena tiha sv. mala, zadnja pa bo slovesna peta sv maša. Obhajalo se bo pri vseh službah božjih.
u— Namesto venca na grob pok. go«pe Ane Podkrajšek sta darovali za bedne siromake njene rojstne šempetrsk** župnije Vin-eeneijevi konferenci pri Sv. Petru rodbina Vokova 200 din in gospa Ravhekar 100 din. V počastitev spomina pokojne gospe Ane Ladiiha daruje rodbina Peče 150 din za revne šolarčke v Mostah. — Iskrena hvala darovalcem! Namesto vernca na grob preminulega g. dr. hf.ra Hoglerja je darovalo vodstvo hotela »Metropola« v Ljubljani, din 100. za mestne reveže. Mestno poglavarstvo se za lepi dar toplo zahvaljuje.
u— Delavci Strojnih tovarn pozor! V srvrho sestave prijav, ki iih mora sleherni delavec predložiti sodišču, se javite zanesljivo v teku petka in sobote dopoldne ali popoldne v prostorih zaupniškega zbora v Delavski zbornici. I- nadstropje.
Jeiašlek je odprl avoj trg. Kakor «1 1. decembra v Ljubljani ne moremo pred-stamljati brez priče tka Miklavževega sejma, tako je 16. december ia od nekdaj neločljivo zvezan s pričetkom prodaje božičnih drevesc. Kmetje so na vozili na Kongresni trg toliko zelenih vršičkov in mladik, da bo najbrž do vrha ustreženo božičnim potrebam ljubljanskega meščanstva. Kupčija je £e takoj prve dni precej živahna, kar priča, da ei je mesto po letih gospodarske krize opomoglo vsaj od najhmjšega.
tHe&tavtaeija in &£et
££veida
ZA OBLEKE. BLUZE
Kroji
angleška volna brezplačno TONI JAGER,
Kongresni trg L, Ljubljana
Ne odlašajte
na zadnji dan ln si oglejte še danes nad
300 vrst
različnih najnovejših okraskov za božično drevo ter raznovrstne
JASLICE
krasna
ter
darila za vsako priliko najnovejše fotoaparate!
Se najvljudneje priporoča
Foto Tourist — Lojze Šmuc,
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA (J. 8. BREZOBVEZEN OGLED V TRGOVINI
NEGRO bonbon
odpravi kašelj.
Proizvodi: RUFF, SUBOTICA
Biljardisti pozor!
Kavarna TABOR Ima popolnoma novo preurejene biljarde.
UGOilMy£4
Cenjenim gostom bodo da• nes poleg drugih Izvrstnih jedil na izbero tudi morske ribe — dobro pripravljene po kuharju strokovnjaku•
Najboljša vina vabijo!
Mestna hranilnica v Radovljici
zvišuje z novim letom 1938 obrestno mero za 1% in se uvršča med zavode, ki nudijo najvišje obrestovanje pri POPOLNI VARNOSTI V L O G. Za vse vloge jamči namreč Mestna občina Radovljica z vso svojo davčno močjo in hranilnica z vsem svojim nepremičnim premoženjem.
1. Jan. 1938 oprošča vse vloge, ki so bile 1. dec. 1937 vredne do Din 1.000.—. Te vloge so vsak čas v celoti Lzplačljlve, odnosno se smatrajo kot nove vloge.
Za vse ostale vloge se je hranilnica po-služila § 11. hran. pravil ln so odpovedni roki razvidni v hranilničnih poslovnih prostorih.
Hranilnlčnl odbor želi povečati likvidnost zavoda. Ker pa je zaščita v kvar vlagateljem, zato prosi odbor vse lastnike večjih vlog, da se gotovo zglase z vložnimi knjižicami najkasneje do 20 Jan. 1938 v hranilnici v svrho dogovora glede izplačil.
Nove vloge so vsak čas izplačljive za kar jamči občina Radovljica in Uprava hranilnice po svojih članih osebno, zato
vlagajte
Vaš denar v Mestno hranilnico v Radovljici, kje Je varen in Vam donaša gotove obresti.
u— »Skedenj«, zabavno Kranjčevo komedijo, ponove Sentjakobčani na splošno željo nepreklicno poslednjič to soboto in nedeljo ob 20.15. Igra, ki vsebuje mnogo besedne in situacijske komike, je dosegla pri vseh dosedanjih uprizoritvah izreden uspeh in nudi gledalcem polno vesele zabave. Ker je bila tudi zadnja predstava polno zasedena in je odšlo mnogo ljudi brez vstopnic, kupite vstopnice že v naprej.
u— Akademski klub montanistov v Ljubljani si Je na zadnjem občnem zboru 16. novembra Izvolil naslednji odbor: predsednik Koželj Tone, podpredsednik Dedič Faihred, tajnik I. Marovt Lado, tajnik II. Benedik Pavel, blagajnik Drovenik Francš, gospodar Clgiith Koloman, knjižničar Jelene Danilo, arhivar Kopriv Fer-do, referent za počitniške prakse Hedjed Josip, na<Lzfc>rnika Zore Alojzij in Berc4 Leopold.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
teta našega sreza, pa je za polovico padla! Druge»ga naš kmet nima za prodajo. Nasprotno so pa vsi predmeti, ki jih kmet in kmetski delavec mora kupiti, od obleke preko usnja in vseh železnih tn drugih potrebščin, podraženj do 100%!
Ni treba mnogo brihtnoatl, pa če tudi se v kmetijstvu nič ne spoznaš, da moreš izračunati skrajno obupni položaj našega posavskega kmečkega človeka.
In ko naš človek tako Obupuje nad nevzdržno usodo, dobiva v tolažbo dan za dnem nove daivčne opomine, terjatve prvega ln že drugega obroka »zaščite« itd. Nihče se ne vpraša, odkod in kje se naj to vzame! Nikogar nimamo v »rezu, kj bi tolmačil to zlo na merodajnih mestih in izposloval olajšanje! Takih težkih gospodarskih in socialnih časov še naš človek ni doživel!
Nadaljno zlo, ki obremenja naše podeželje, so brezštevilni prosjaki, ld si podajajo kljuke kmečkih vrat iz rok v roke. 30 do 50 beračev, največ profesionalnih delomrznežev v vseh mogočih oblikah in z vsemogočimi Izgovori, prihaja dnevno v podeželsko hišo. Kakšen nastop Imajo ti ljudje, ki jian je duh pri tem poslu popolnoma otopel, je mogoče samo doživeti, na pa opisati! Vsevrstne grožnje, kletve in pogrde kar sipa jo tam. kjer ne dobe ničesar. Zato skuša vsak. pa če sebi odtrga od ust, odpraviti takaja človeka od h še čim lepše. In če ima takle posamezen dar vrednost samo dinarja ali le pol dinarja, je to težn vsakodnevni davek za našega, že itak tzmozgarega človeka!
Tudi gornja konferenca je o tem obš'r-no razpravljala. Govorili so, da je treba odpraviti beraško nadlogo na način, ka-
kor je uveden že v neki sosedni državi, ! kjer je vsako nabiranje najstrožje za-, hranjeno in ni kaznovan samo berač, tem-i več tudi oni, ki na tak način komu kaj da ali koga prenočuje. Koliko zločinov bi bilo b tem onemogočenih, kar bi bilo skrivanje ln preživljanje z beračenjem onemogočeno vsem sumljivim zločinskim tipom in bi se nihče ne mogel izgovarjati, da je podpiral zločinca, ker ga ni poznal Obča zahteva je, da se osnujejo za vse delomrzneže prisilni delavski bataljoni in da se v svrho zaposlitve prične z nadaljevanjem onih javnih naprav, ki so zadnje čase vsaj v našem srezu poponoina zastale. Nebroj novih občinskih in drugih cest so pred leti začeli graditi, prišli do polovice ali tudi dalje, — sedaj pa vse razpada! Tudi gradnja drugega tira Zida-nimost—Zagreb bi služila temu namenu. Država bi gmotno pridobila, brezposelnost bi prestala, narod bi bol rešen * silne nadloge in tisoči mladih kriminalnih kandidatov, ki groze stati državo kakor družbo mnogo večjih stroškov, bi bili rešeni in privedeni na pravo pot.
Konferenca je dalje enodušno priznala, da je količina koruze, ki more v tem ne-razvajanem siezu kot edino živilo priti v pofctev, ugotovljena po s reškem pomož-*m oaboru. ki obstoji iz gg banskega svetnika Tratnika, zastopnika Kmečke zveze, notarja dr. Lesarja, člana Kmetske zbornice Boviča in zastopnika sreza. na 25 vagonov kot l< tpi» potrrba dafeko pren z«a. Saj je še v predvojnih čas h tn ob normalnih letinah naš srez ki je sp ošno da eč pasiven, porabil toliko žita. da je samo ena veletrgovina v Brežicah razprodala
štirikrat večjo množino žita vsako leto poleg ogromnih množin pšenične moke, ki je še takrat bila dostopna našemu malemu človeku. Kot najnujnejša množina koruze za zasilno pomoč onim, ki si je ce bodo mogli brez pomoči oskrbeti v trgovini, je bila soglasno določena za ves srez na 100 vagonov.
Zlasti nesrečno in nesposobno je pojmovanje elementarnih nezgod, ki so prizadele kmetijstvo. Tu vidijo le točo in povoden j! Ce o čevljih presoja nekopitar, je vedno tako' Da je toča z neurjem silna katastrofa, ki zapusti za seboj obup in jok ter mnogokrat strašno razdejanje, ne taji nihče. Sreča v vsem tem je le, ker navadno niso s temi prizadete obširne pokrajine in morejo v takem primeru neprizadeti sosedje priskočiti nesrečnežem na pomoč. Tudi povodenj je omejena le na ožji pas. Letos pa nas je prizadelo vse nekaj hujšega in splošnega, proti čemur ni zavetja, ni rešitve in ni leka. Celoletna preobilica vlage je v zimi uničila vso ocziimino. Kar je je še kje ostalo, je po-madi v cvetju in potem v zorenju osnao-dila slana tako, da je bilo v najboljših primerih povrnjeno samo seme. Pomladni in letni sadeži so segnili na rasti in niso do-čatk&li zorenja. Krompirja ni niti toliko, kakor so ga posaoili. Vseh drugih pridelkov nič. Edino puhle koruze je zraslo nekaj! Za par mesecev«
AH ni to najhujša elementarna nezgoda, ki menda n niti v davčnem niti v »za-šč tnem« zakonu predMdi na, pa je vendar uničila in ubila vse naše kmetijstvo? O tem prem šljujte gospodje, ki danes ve-drite in oblačite, in storite, če kaj morete!
«— Krasite s keramiko svoje domov«!
Ljudje, ki imajo smisel za toplo domačnost in lepoto, so se v zadnjih letih privadili, ceniti pomen keramike za okrasitev doma-Najlepše od lepega si lahko izberete v keramiki, domači, kakršno izdelujejo v Libojah, pri Sv. Križu nad Rogaško Slatino tn tvrdka Dekor v Ljubljani, in angleški (sloveče znamke Wedgwood). pri tvrdki Kollmaon na Mestnem trgu.
Iz Celja
e— Zanimivo predavanje. V ponedeljek '20. t m. ob 20. bo predaval na ljudiskem vseučilišču znan. skladatelj g. Lucijan Marija Skerjanc, profesor drž. konservatori-ja v Ljubljani, o temi »Uvod v razumevanje glasbe«. Predavanje bo poučno za vsakogar. ki se zanima za glasbo.
e— Mladeniče, rojene L 1918^ 1919 in 1920 poziva megmo poglavarstvo, da se najkasneje do 15. januarja zgdase Dri vojaškem referentu v sobi št. 6 od 9. do 12. ure. Podrobnosti eo v razglasu.
e— Dve hudi nesreči. V Zgornjih Rirah pri Gornjem gradu je mlatilnica zgrabila llletnega posestnikovega sina Ivana Po-iežnika za levo roko ter mu zmečkala kazalec in sredinec. Ko je 471etni Ivan Ko-ritnik. vratar v Radio-Thenmi v Laškem valil v sredo sod po Meh, je padel, pri čemer mu je šel god čez levo roko in mu miečkal štiri prše. Ponesrečenca se zdravita v ce'iski bolnišnici.
KINO METROPOL, danes ob 16.15 ln 18.15 »BELI ESKADRON«. Ob 20.30 prekrasen film »PREMIJERA«. V glavni vlogi Attila Horbiger, Theo Lingen in ŽARAH LEANDER — druga »GRETA GARBO«.
Iz Maribora
a— Praktični učiteljski izpit na državni učiteljski šoli v Mariboru od 25. novembra do 7. t. m. so napravili naslednji gg. učitelji: Apih Natalija iz Reke, Bežiček Edo iz Griž, Bregar Ljudmila od Sv. Ož-bolta na Dr., Budja Angela iz Slov. Bistrice, Ebenspanger Pavla iz Tišine, Famn-ger Lizika iz Brezna, Fritz Ivana iz Zreč, Gajšek Ema iz Keblja, Janežič Frančiška iz Nove cerkve, Kert Josip iz Pilštajna, Keuc Josip od Marije Snežne, Klun Angela iz Gaberja, Korošec Drago iz Dobja, Kramer Slava od Sv. Lovrenca na Dr. p.. Lenščak Dušan iz Zavroa, Lešnik Marjeta iz Lipovcev, Majcen Ana s. Klotik1^ lz Celja, Medved Alojzija z Gomilskega^ Medved Anton iz Ruš, Mejak Ahce '4 Gomil-skega, Petek Vera iz Žalca, Pijto Bogomira iz 2etal, Počivalšek Mar^ iz letal, Podjaveršek Antonija iz No^ cerkve Primožič Marija od Sv. Marica, Ptuja, Primožič Rudolf od Sv. M^ka n. Ptuja, Romih Vekoalava iz Top^lgčice, Seiko Vinka od Sv. Marka n. Pt^Ja, Stepihar Elza iz Fokovcev, Stres Gy*don iz Lokovice, Stu-hec Pavla iz Ribnice na Poh., Stukelj Ivan od Sv. Duha na Stari gori, Susman Angela iz Zgornje Ponikve. Šebart Franjo iz Mežice, štrul>elj Kari od Sv. Andraža v Hajozah Šv/gelj Ladislava iz Mežice, Toplak Juro iz Braslovč Trošt Klotilda iz Limbuša, Uranič Justina iz Plešivca, Veljak Arfca iz Polja, Vrečko Miroslav iz Pečarb?vcev, Vuk Anton od Sv. Eme, Zajec J/arija iz Nove cerkve, Zomer Frida s Pragerskega, žličar Fran od Sv. Andraža v Slov. goricah. — Reprobiranih je bilo, 12 kandidatov. — Praktični zabavitelj-/ski izpit je položila gdč. Lužnik Ana iz .štor.
a— Konec tedna v gledališča V soboto priljubljena češka opereta »Pod to golo zeleno«. V nedeljo popoldne rusk:* klasična komeiija »Revizor«, zvečer pa zadnja uprizoritev duhovite in fine hrvat-ke komsidje »Najboljša ideja tete Olse« Za 01'e nedeljski predstavi veljajo znižane cene.
a— šahistl SK Železničarja so odigrali
preteklo nedeljo pri Sv Lovrencu na Pohorju proti tamkajšnjem šahovskem klubom prijateljski šahovski dvomatch, ki se je končal z zmago SK Železničarja v razmerju 6 in pol : 1 in pol. Posamezni rezultati so bili naslednji: Babič (2) • Krieger (L) 1:0, Knechtl (Ž) : Lešnik (Ž) 1:0, Foray (2) : Bachner (L) remis, Macher (Ž) : Sa-baty (L) 1:0, Regoršek (Ž) : Kasjak (L) 1:0, Eferl (2) : dr. Milemat (L) 1:0, Pod-sajt (Ž) : Bregant (L) 0:1, 2niderič (2) : Kanos (L) 1:0
a— Posestno gibanje. Mestna hranilnica v Mariboru je prodala Nabavijalni zadrugi državnih uslužbencev v Mariboru bivšo Glaserjevo posestvo v Trdinovi ulici Za glavno carinarnico za 1,498.500 din.
a— \arekovaj je izostaL K notici, ki smo jo objavili v včerajšnji številki pod naslovom »Radovedna poštarica«, je do-iprine.sel tiskarski miuhec tuli svoj delež in je samovoljno opustil narekovaj tako da se ima naslov pravilno glasiti: »Radovedna« poštarica.
a— Obešenec v kleti Trgovske akade" m'ie. Včeraj z jut? a i so našli v kletnih prostorih Trgovske akademije v Cafovi ulici obešenega 38!etnega kuriača Josipa Bre-ka. Obesil se je na pameir kolu. vzroki samomora niso znani. Zapustil je ženo in tri nepreskrbljene otroke.
a— Kako je na vrhovih? »Putnikovo« vTenrers-o poročilo z Ine 16. t. m. pravi: Na Pohorju je zapadlo okm? 60 ^ri novega snega. Temperatura znaša od 3 do —3 C. veter jugovapad. vsoka megla. Rimski vrelec: —2 C. mimo. drobno mede. stara popaca 40, novega snega 15 cm. Sm"ka za silo.	m
Vremenska nctroala
Dozdevno vreme v decembru po stoletnem koledarju
P. 17. Lazar	., ,
oblačno
krajevne padavine
nos pod ar s t to I
Gozdarski inženjerji naj vodijo j gozdno-industrijska podjetja
Uprava Jugoslovenskega gozdarskega združenja nam je poslala:
O priliki izdanja novega pravilnika za gozilno-indnistrijsko podjetje Dobrljm-Dr-var d.d. je bilo objavljenih več notic ln člankov, zlasti glede določbe, da mora biti generalni direktor poletja gozdarski in-ženjer z najmanj desetletno prakso. V teh člankih se izraža sum, da bi bili gozdarski inženjerji sposobni za vodstvo tega državnega podjetja. Istočasno ee izraža želja, naj bd podjetje še nadalje vodili izkušeni komercialisti Ker se to vprašanj obravnava v javnosti in se javno žali vsa gozdarska stroka se je pokazala potreba, da Jugo6l»vensko gozdarsko združenje kot najvišja strokovna organizacija za v, a,me stališče k temu vprašanju. Zato je združenje na seji svojega upravnega odbora 5. t. m. v Beogra?hi irčrpno razpravljalo o tem premetu in sklenilo nastopno:
»Jugoslovensko gozdarsko zdnženfe pozdravlja sklep glavne skunščin* gozdno-in-dustrijiskega podjetja Dobrljin-TVvar o iz-premenubi oravilnika in temeljiti preosnovi podjetja. zlasti na njegovo določbo po kateri mora hiti glavni direktor poljema gozdarski strokovnjak inženjer. Skrajni ča* je da se tako emmeutno državno go/.dno podjetja vodi v ^klain z državno go*<mo-go-soodar^ko politiko in da ga strokovno vodi tisti, katerim je najbolj na &reti naše naoV>nabio ime,;e — gozd in gozdno gospodarstvo.
ščip ob 19.52 S. 18. Gracijan
N. 19 Urban P. 20. Makarij T. 21. Tomaž ap. S. 22. Demetrij
deloma oblačno
menjajoče oblačno, precej mrzlo zimsko vreme
C. 23. Viktorija Zmagoslava
Poročilo MeteorolnSkecra zavoda rta univerzi
16. decembra Ljubljana 7. 750.5. 1.8. 96, 0. 10, dež in sneg,
46.2;
Zagreb 7. 7502. 4.0. 95. O. megla 10. sneg'.
8.0:
Beograd 7. 751 2, 120. 70 SSE5 6 sneg. 1.0. Sarajevo 7 753.9. 8.0. 95. SW2. 10. <neg.
150
Skonlie 7 757 5 90 95 O 10 dež. 10
Temperature Liubliana 2.4 1.1 Zagreb 7.0. 4.0 Beograd -, 9.0; Sarajevo -. 1.0: Skoplje 1.0, 8.0; Kumbor 16.0, —; Split 15.0.
Ustanovitev rudarsko-geološkega odbora
V št.p/cllki od 11. t. m. objavljajo Službene n^tilie uredbo o rudarsko-geološkem od-b^rti, ki se osnuje pri ministrstvu za gozio Ve in rudnike. Odbor bo imel nalogo, da prouči vse rude in ležišča rud v naši državi, da ugotovi geološke odnošaje. vsebino in gospodarsko vrednost rudnih ležišč in da na ta način izdela rudni kataster kraljevine Jugoslavije. V ta namen bo preiskal ne-proufena rudna ležišča in trudi ležišča rud pri rudnikih, ki se že izkoriščajo. Zbiral bo podatke, ki so potrebni za spoznavanje in ocenitev rudnih ležišč, ugotovil pa bo tudi vse okolnosti, od katerih je odvisna eks-ploatacija. Preiskal bo že zbrani material v znanstvenih institutih in labora!orijib. objavljal v specialnih publikacijah zbrane rezul tate o rudah in rudnih ležiščih in o rudarski geologiji in podobna inozemska, dela in izdelai podrobne in pregledne rudarsko-geološke karte.
Člani odbora morejo biti samo strokovnjaki, ki se bavijo z rudarstvom ali z rudarsko geologijo ali so se s svojim delom odlikovali v eni znanstveni panogi, ki se nanaša na rudarstvo, število članov odbora ai omejeno. Postaviija pa člane minister za gozdove in rudnike za tri leta. Članstvo je častno. Odtoru predseduje minister za gozdove in rudnike in kot njegov namestnik načelnik oddelka za vrhovno rudarsko nadzorstvo.
Odbor lahko za delo aa terenu v laboratorijih in za vsak drugi posel, ki je v zvezi z njegovo nalogo, uporabi kot sodelavce tudi nečlane odbona, ki izpolnjujejo pogoje za tako sodelovanje. Odbor je v stalni zvezi z ministrstvi, državnimi strokovnimi ustanovami in znanstvenimi institucijami, ki jim dostavlja vse svoie podatke in izvršena dela, izvršuje dela in preiskave na njihovo zahtevo in jim stavi na razpolago 6voje osobje.
Sredstva odbora so poleg državne dotacije darila in prispevki privatnih oseb in dohodki od prodanih publikacij. Iz teh sredstev se izplačujejo po nalogu predsednika stroški za terenska dela in preiskave, stroški za laboratorijske preiskave, stroški za tiskanje publikacij in kart, honorarji za publikacije in honorarji za delo ter potni stroški članov in sodelavcev, ki potujejo na račun odbora.
Člani odbora lahko postavijo izvršilni od-tor. v katerem morata biti poleg predsednika in namestnika najmanj dva člana iz j Beograda. Pri oddelku za vrhovno rudarsko i nadzorstvo ee ustanovi za administracijo od- ; bora poseben sekretariat. Materialni izdatki | za administracijo odbora gredo na breme materialnih izdatkov oddelka za vrhovno rudarsko nadzorstvo.
Gospodarske vesti
= Naša trgovinska pogajanja z Italijo se začnejo v prvi polovici januarja. Italija je predlagala naši vladi, naj se trgovinska pogajanja, ki bi se morala začeti 17. t. m. v Beogradu, preložijo ali pa naj naša delegacija gre v Rim, ker ima Italija zdaj svoje strokovno osebje zaposljeno s pogajanji z Nemčijo in Nizozemsko. Ako naša delegacija ne more v Rim, bi Italijani sami prišli v Beograd 3. januarja. Na ta predlog je naša vlada predlagala Italiji, naj italijanska delegacija prispe v Beograd 12. januarja. Material za pogajanja z Italijo je že zbran tako za trgovinski kakor za plačilni del pogajanj. Vprašanje trgovinskih plačil bo najvažnejši predmet razgovorov, ker nam Italija dolguje okoli 75 milijonov lir. Po informacijah »Jugoslovenskega kurirja« je dosežen sporazum, da se bodo plačila med Jugoslavijo in Italijo vršila v kliringu skozi celo leto 1938. Po koncu leta 1938. pa se bodo uvedle svobodne devize. Italija je stavila kot pogoj za prehod na svobodne, da se pred tem likvidira italijanski dolg Jugoslaviji, in sicer s povečanjem uvoza iz Italije. Torej bomo prešli na svobodne devize samo v primeru, ako bodo naše terjatve nasproti Italiji likvidirane do konca leta 1938.
= Naša nova trgovinska pogodb > s Fran cijo. ki je bila pol pisana 14. t. m., h© e o- i pila v veljavo 1. januarja prihodnjega leta.
= Stanje naših klirlngov. Po uradnem sporočilu Naro; ne barake je bilo et nje naših kliringov 8. t. m, nastopno ^ milijonih: prve številke v oklepajih stanje 80. novembra, druge razlika) aktivni klirinci: Bolgarija v dinarjih 3.99 (1 29; +270; Italija. 6'ari račun, v lirah 33.95 (33 99: —0 04); Italija, novi račun, v lirah 42.00 (40.63; + 1.37); Nemčija, v markah 13.62 (1-2.02: + 1.60); Poljska, v dinarjih 15.6," (15 65;
-	0.0044): Turčija, v dinarjih 7 61 C7.75;
—	0.03); Španija, v peze+nh 2 77 '2.73: + 0.D4): pas vni klinngj: BeMja, v b. 1-gah 4 59 '4 70; - 0.11V M džarfka v d-narj h 7.9* («99: + 0 97>: R.vnvurja v di-narih "0 '29 7* + 0 22) F- n-ija v fran<-o=»k:h frankih «27 C7 77. 4 *.50) Češkoslovaška, v češkoslovaških kronah 145.52 (144.55; + 0.97): Švica, v švicarn^h frankih 1.99 (2.15; — 0.16).
Združenje odločno zastopa stališče, da je treba črm prej uveljaviti novi pravilnik z«
gozdno-industri.sko podjetje Dobrljin-Dr-var, ki bi omogočil, da bi se v tem podjetju gospodarilo v skladu z gospoda s'<imi načeli kakor tudi v skladu s splošnimi smotri gozdarske politike.
Združenje z indignacijo zavrača vse izjavljene sume in inspirirane izjave glede sposobnosti gozdarskih strokovnjakov za vodstvo čisto gozdnega pod jet ja Do* rljin-Drvar. v kakršno so ga dovedli negozdarji, ne pa gozdarji, katerih udeležba je bila minimalna in brez vpl;va na gospodarsko politiko polje'ja. To stanje kliče po čimprejšnjem ponravku z najširšim in najvplivnejšim sodelovanjem gozdamkih strokovnjakov na vseh področjih tega podjet-ja.
Združenje se skltorje na pozitivne rezultate dela go7daiskih strokovnjakov v vseh panogah gozdne produkcije in lesnega gospodarstva kakor na tudi nrav tako pozitivne rezultate svojih tovarišev gozdariev v tujini, ki donašaio državnemu in narodnemu gospodarstvu ^"ko 1"t n" stotine miMionov dinarjev č'Vega dobička.
Glede na to uprava Jugoslovenskega goadniskega združenja odločno zavrača gon;o, ki nima nikake utemeljitve v stvarnih dejstvih rn v dos^žen h i»kušnV>h in ki bi zaradi tega moHa škodovat1 ne samo nr<xl"kf.ivnpmii delu gozdarskih Ptro-kovnlakov temveč še bol: n^emu narodnemu gospodarstvu.
= Konferenca dunaj k'h 1 dijs Ih družb Je uspešno zaključena Kakor poročajo iz Pieštan. se ie z uspehom k nčala k nfe-renca dunavskih laiijsk:h dražb, katere so se udeleževa'i el?gati 12 družb Pogajanja so se vršila v glavnem okol, reguliranja kvot in skupnih tarif za le o 1938. na o vi izkušenj v letošnjem letu. Ugotovilo s? je. da le sodelovanje dunavskih ladi s ih Iružb lihko nm©<roči uspešen razvoj plovbe na Dunavu. V evrho so bili sprejeti tudi sklepi o boljši racionalizaciji dimavske plovbe.
= Licitacije. 20 t. m bo pri vojn°-teh-niomem zavodu v Krngujevcu ilcitaciji za nabavo večje množine raznega jekla, kartona in prečic: 21. t. m za dobfvo anti-mona. matric elektrolitega brvkra 22 t m. za dobavo selmih ra/n:h strojev za brušenje in električno varjenj'; 27. t. m za za dobavo rondel iz m<M: 28. t, m. za dobavo bakrenih in meden:na«tih trakov: 28. t. m. bo pri direkciji pomo^kega prometa v Splitn licitacija za dobavo raznega potrošnecra materiala za potrebe pomorskih svetilnikov in znakov; 30. t. m. bo pri upravi državnih monopolov v Beogradu licitacija za dobavo raznih strojev in 8. januarja za dobavo raznega kartona in papirja za pot"-«'e tobačnih tvomic; 11 januarja bo pri povelistvu državne policijske straže v LjuiVjani javna ustna licitacija za nabave uniform za državno policijsko ©frazo v Ljubljani in na Jesenicah.
= Prodaja. 27. t. m. se bo prodala pri direkciji gozdov v Zagrebu večja množina raznega lesa.
= Dobave. Direkcija državnega ra'o?ka v Vrdniku sprejema do 30. t. m. ponudbe za dobavo železa »U«, ploščnitih in tri-oglatih nil ter pil za les. 10oo kg trane-formatorekega ol:a in strojnih j^rmerov.— Komanda pomorskega a^enala v Tivtu sprejema do 10. januara ponudbe za dobavo Samotne opeke, do 11. rnuarja za dobavo cevi za kotle in do 15. januarja za dobavo polnil za gas:lne aparate. Štab mornarice v Zemunu spr^jem-i do 27 t m. ponudbe za dobavo plat®en:h t aV^v m platna za a.vijone.
Borze
16. decembra
Na ljubljanski borzi so se avstrijski šilingi trgovali v privatnem kliringu nespremenjeno po 8.71. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.69 (včeraj 8.70) v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 27. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani, Zagrebu ln Beogradu 14. Za konec decembra in za konec maja so bili v Zagrebu enako po 14.
Na zagrebškem efektnem tržišču Je Vojna škoda notirala 422.50—424 brez zaključka (tudi v Beogradu nI bilo zaključka). Izmed ostalih vrednot so se zaključevale 7% stabiliz. po 88, 7% invest. po 95 in Oceania po 500.
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2397.66—2412.26, Berlin 1735.27—1749.15 Bruselj 732.05— 737.11, Curih 996.45—1003.52, London 215.01—217.07, Newyork 4276—4312.31, Pariz, 145.6e—147.09, Praga 151.4»—152.54 Trst 225.74—228.83.
Curih. Beograd 10, Pariz 14.67, London 21.6050, Newyork 432.25, Bruselj 73.4750, Milan 22.73. Amsterdam 240.45, Berlin 174 2250, Dunaj 80.60, Stockholm 111.35, Oslo 108.55. K6benhavn 96*45, Praga 15.20, Varšava 81 80, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 422.50—424, 4% severne agrarne 51 den., 4% agrarne 54.55, 6% daim. agrarne 77 den., 6% begluške 79 den., 7% stabiliz. 87—88.50. 7% invest. 95—95.50, 7% posojilo DHB 99 den., 7% Blair 84.50—84.75, 8% Blair 93—94.50; delnice PAB 212— 214, Narodna banka 7500 den., Gutmann 50 den., šečerana Bečkerek 650 bi.. Seče-rana Osijek 160—165, Dubrovačka 400— 425, Trbovlje 210—230, Oceania 500—520, Jadranska 400 den.
Beograd. Vojna škoda 422—423, za jan. 421.50 den., 4% agrarne 54.75 den., 6% dalm. agrarne 78 den., 69?- begluške 80 bi., 7% Invest. — (98), 7% Blair 85 bi. 8% Blair 94 den., PAB 214 50—215, Narodna banka 7500—7550 (7525).
Blagovna tr21S2a
«ITO
+Chicago. (16. t. m.) Začetni t"*aji pš« niča: za dec 9">.62".0. za mai 9'50. zi jul 86.6-250: f.urščra: za "ee 5*1250 za mi.i "9.75 za jul. KO
+ VVinnipeg H6 t. m., 7:<če n t-čaj' pšenica: za mai 118 za jul 112 75
-f Novosadska blagr.vna borza (16 t m.) Tendenca mirna — Pšenica 178/79 kg), ba-ška 175 - 177; baška sadja Tisa 177 —
Z LUKSUZNO SERIJO
držite ves svet v svoji roki, zato je ORION RADIO pravo darilo za Božič!
ZASTOPNIKI:
RADIO r. z. z o. z. Ljubljana, Miklošičeva e. 6 RADIOV AL, Ljubljana, Dalmatinova ulica 13. JOSIP WIPPLINGER, Maribor, Jurčičeva ul. 6.
179; ladja Begej 176 — 178: ban.itska 171
—	178; sremska 175 — 175; slavonska 176
—	178 Koruza: baška in sremska 104 — 106, banatska 101 — 102, baška nova, sušena 95 — 97. Oves: baški sremski in slavonski 122 - 124. Rž: baška 172 - 174. Ječmen: baški in sremski 63/64 kg 130 — 132.50. Moka: baška in sremska »Og« in »Ogig« 272.50 - 2«2.50. »2« 252.50 - 262 50: >5« 232.50 — 242.50; »6« 212.50 - 222 50: »7« 182.50 - 192.50; »8« 125 - 130. Otrobi: baški. sremski in banatski v vrečah 90 — 93.
+ BudimpeStanska terminslia borza (16. t. m.). Tendenca stalna. Promet srednjL Rž: za m are 19.86—19.87. Turščica: za maj 13.15—13.17.
BOMBA2
-f Liverpool (15. t. m.). Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 4.61 (prejšnji dan 4.58), za jan. 4.63 (4.60), za marc 4.67 (4.64), za maj 4.72 (4.70).
+ New Tork (15. t. m.). Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 8.10 (8.12), za febr. 8.14 (8.17). za april 8.21 (8.22).
Sprehodi po zasneženi Komni
Kje ste meščani s svojimi rogovilami ?
Na Komni, 16. decembra
Pred domom sem postal ter pogledoval po vremenu in snegu. Včeraj je še pošteno snežilo, danes pa se je jelo počasi jasniti. Drobni, na redko posejani oblaki se pre-peljavajo po mirnem nebu, po obronkih gora pa polagoma izginjajo zadnje koprena-ste megle, kakor da jih nebo vpija.
Navežem smuči, zamahnem po suhem snegu, zapraši se in snežinke se kakor svetli kristali zopet vračajo na svojo snežno površino. Pomislim na prijetno smuko, ki me čaka tam na Bogatinskem sedlu in jo zavijem počasi proti Planini na Kraju. Roke s palicami se začno mehanično premikati. Šum, ki ga delajo drsajoče smuči, me zaziblje v nedopovedano razpoloženje.
Ustavim se nekajkrat, da prisluhnem tišini, ki vlada današnje jutro. Kako veličastna je ta hribovska spokojnost, ki jo le prav naredko moti hrup plazu, ki se je utrgal nekje višje, ali pa ščebljanje ptice, ki se je spreletela od mecesna na bližnji borovec Kako mehak ie danes sneg, kakor da ga sploh ni, nobenega odpora ne daje. Obidem Planino na Kraju in jo pustim daleč v kotanji Vse prazno je po snegu, ni-
kjer nobenega tečajnika, glas o vi ta univerza je čisto zapuščena. Tudi oni so jo ubrali v »višje sfere«, tudi oni se nadejajo užitkov nekje okrog Lanževice. Sveža smučina in utisi od krpljic v sneg me podkrepe v tej misli.
Vse više in više »e vije moja smučina, okrog zasneženih borovcev, okrog neverjetno oblikovanih hribčkov, kont, grebenov in drugih umetnin, ki jih oblikujeta sneg in veter. Ne ustavljam se več tako često. Meglice so se razblinile in skopo solnce daje že tako razsvetljavo, da moram nadeti zelena očala, sicer močna svetloba preveč ščemi.
Hoče se mi neomejenih pogledov raz sedlo in skritega kotička na solncu, zato se močneje uprem v palice in že sem na vrhu sedla. Še malo višje se popnem in sedem na mejnik.
Kje ste prebivalci mest, zatohlih zidov, da vidite ta bajni svet svetlobe in prečudno lepih oblik Zlatorogovega kraljestva? Neizmerna si, Komna, čim više se dvigam po grebenu, tem prostranejša in lepša si! V mislih že izračunam kam vse bom vandral te dni po Komni in še ne bom izčrpal njenih zakladov.
Namesto domov, ubit od lokomotive
Smrtna nesreča službujočega vojaka na progi
Litija, 16. decembra.
Sinoči je imel opravek na železniški progi 22-letni Radoslaiv Radosavljevič Malo pred 20. uro se je sestal blizu železniškega mosta pri Poganiku, med litijsko in kresniško postajo z nekim železničarjem. Preden sta se poslovila, je železničar še opozoril vojaka, da bo v kratkem pripeljal beograjski brzovlak. Nato sta se ločila.
Nihče nI bil priča, kako se je odigrala strašna nesreča. Ko se je pričelo svita ti, je progovni obhodnik v pol temi opazi! ob ž -'ezrki progi leže<*a?a neznarca Za-k; oal mu je: »Vstani. saj se bog prehla-±?1<? Ko so bil' vsi k"ci znrcnn je obhod-i k pri topil z luč.io Str*sla ga .ie grozi: pr->d seboj je ug'e-Jal razmesarjenega vojaka OdiTdiač na lokomotivi je bil siromaku zdrobil glavo. Sunek ga je vrgel daleč po progi, razbil mu je tudi puško la ba-
jonet ter mu potrgal obleko. O smrtni nesreči so bila takoj obveščena domača oblastva, semkaj pa bo prišla tudi vojaška komisija iz Ljubljane. Vojak Radosavljevič je služ5l svoj rok v Mariboru, zadnje čase pa je bil v Ljubljani. Cez dva j dni bi bil že odpuščen in bi odšel k svojcem v Knjaževac. Nesreča je vzbudila obilo sočutja.
Iz Ptuja
j j — Zvočni kino Ptuj. Jutri ob 20. in v
i nedelio ob pol 19 in pol 21 uri: »Težko je b'ti oče« Luiza Ulrirh R^b^d Roma-novekv. Izredno zabaven film Ob sobotah 'n ned"!'?*1 titdi Aifin zvočni tednik in
film o naš'
f>t»0tetfo ie deluje CMD, darujmo še za pol stoletja!
Za ozldjem nemških vojašnic
Velik napredek brezžične televizije
pomogla izumitelju do
— Nezlomljiva volja je pri-končnega uspeha
J. L. Baird. izumitelj brezžične televizije, je svojo aparaturo sedaj po mnogih mesecih poskusov tako izpopolnil, da se slike ne pojavljalo več črno-bele, temveč v naravnih barvah. Prenašanje takšnih slik se mu ni posrečilo samo v laboratoriju, temveč tudi na veliko platno kinematografa Dominion Theatre v Tottenham Court-Roadu.
S tem izumom je Baird nekako zaključil svoje življenjsko delo. Mož šteje pa komaj 49 let. Svoje prve poskuse je delal Baird že kot deček na materini kuhinjski mizi v Helenbourghu na Škotskem S štirinajstimi leti je preskrbel stanovanju svojih staršev električno razsvetljavo, za katero je tok dobival iz dinama, ki ga je poganjal s petrolejem A že prej je premišljeval, kako bi bilo mogoče pošiljati slike skozi ozračje.
V Glasgowu je postal vajenec v mehanični stroki, pa se ni zadovoijii s tem, da bi se učil samo tega rokodelstva, temveč je neprestano kaj malega izumeval Če teh izumov ni mogel takoj prodati, je pošiljal »sandwichmene« na cesto, da so delali zanje reklamo. Ni imel pa sreče niti z izumi
J. L. Baird
Odločitev holandske prestolonasledmce
Po izjavi amsterdamskih zdravnikov bo moral mož holandske prestolonaslednice prebiti še nekoliko tednov v splošni bolnišnici, kjer je sedaj, da se popravi po težki avtomobilski nezgodi, ki jo je doživel pred tedni. Na to izjavo se je presto-lonaslednica, princesa Julijama, izjavila, da bo ostala ves ta čas v bolnišnici pri svojem možu. Ker je pa piincesa v zadnji dobi nosečnosti, pripravljajo vse potrebno, da bo mogla roditi tu. Poroda pričakujejo v začetku januarja.
Smrt po električni svetilki
V stanovanju graškega trgovca Franca Linkeja se je zgodila smrtna nesreča. V stanovanju so našli 52-letno trgovčevo ženo, ki je ležala v spalnici na tleh in še mrtva držala v rokah električno namizno svetilko. Reševalci so se zaman trudili, da bi jo obudili v življenje. Kot vzrok smrti so ugotovili srčni mrtvoud. ki ga je povzročil tok iz pokvarjene svetilke. Linkejeva je prej likala perilo in pri tem je verjetno z mokrimi rokami prijela kovinsko svetilko.
Usoda ruskega kneza
V Helsinkih je umri princ Aleksander Demidov, eden izmed zadnjih članov znane ruske velearistotkratske rodbine. Umrl je v največji bedi.
Bil je potomec tistega Demidova, ki ga je car Peter Vel'ki povišal v plemiški stan. V sta.ri Rusiji so Demidova spadali med najbogatejše aristokrate, ki so se proslavljali s svojimi sijajnimi slavnostni". Ob boljševiški revoluciji je moral Aleksander Demidov pobegniti. Uspelo mu je pač, da je rešil del svojega imetja, toda to imetje mu je čedalje bolj kopnelo. Obubožal je popolnoma in si je moral pomagati kot voznik. Pred nekoliko dnevi ie padel z voza, prišel pod kolesa in so ga težko poškodovanega spravili v bolnišnico, kjer je sedaj preminul.
Odprava na Kilimandžaro
V sredo zvečer je odpotovala iz Stutt-garta petčlanska nemška ekspedicija na Kilimandžaro. Odprava ima tudi namen raziskati Ruvenzori. Odpravo vodli ing. Eisenman. Ekspedicija je preračunana na pol leta.
Ni še povedal vsega...
Weldmann In Landru — Sex-appeal In kupčija — Plesne ure med posameznimi umori — Francija ho
nadzorstvo nad tujci
šesta V» eidmannova žrtev, ga. Jeanne Keller-Berstova s svojima otrokoma
Pariz, 15. decembra
Dober teden dni že traja \Veidmannova senzacija — in Parižani zasledujejo afero z nezmanjšano pozornostjo. Kakor vedno ob podobnih prilikah, primerjajo morilca z drugimi zločinci, \Veidmanna z Landru-jem, in debatirajo, kateri izmed obeh je grozovitejši, Francoz ali Nemec.
Sodni izvedenec psihiater dr. Logre se oglaša o \Veidmannovih zločinih javno in pravi:
»Ali ni zanimivo vedeti, da stoji Weid-mannova vila ravno vis-a-vis hiše, kjer je bival svojčas množestveni morilec Landru? Jaz sem prepričan, nadaljuje, da Weid-mann ni nikakšen patološki tip, marveč človek, ki se popolnoma obvlada in je odgovoren za svoja dejanja. Med Landrujem in Weidmannom lahko potegnemo več paralel.
Japonci prodirajo v Nanking
Kakor vsa večja kitajska mesta, je tudi Nanking utrjen In opasan z mogočnimi zidovi. Ko so japonski vojaki naskočili mesto, so morali najprej po lestvi splezati v razpoko pad vrati, da so se čez obzidje lahko spravili v mesto
Oba sta zastavila vse sile, da bi čimbolj omrežila svoje žrtve. Toda to, kar je bilo Landruju »sex-appeal«, je bilo Weidmannu kupčijska mikavnost. Morilec je vedel, da podlegajo njegovemu vplivu rajši moški kakor ženske, zato si je nje izbral za cilj svojih zločinskih stremljenj. Izvabljal je svoje žrtve v vilo »Mon plaisir« pod pretvezo, da jim nudi priložnost za sklenitev dobre kupčije.
Umor Joane de Kovenove je bil zanj samo poskus in začetek. Ko je videl, da je zločin ostal prikrit, je uporabil vso svojo inteligenco, ki je nedvomno višja od Lan-drujeve inteligence, za vabo molkih, ki jih je nameraval umoriti. Ne Weidmanina ne Landruja ni mogoče smatrati za sadista. Pri nobenem izmed obeh ni mogoče zaslediti nagibov seksualne patologije. Pri obeh je igral glavno vlogo motiv okoriste-nja, in to je bilo tisto, kar ju je spodbujalo k zločinom. Takšnih ljudi ni mogoče na njih poti nikoli ustaviti, zato je naloga ju-stice, da občane zaščiti pred takšnimi tipi.«
Zasliševanje NVeidmanna je že precej pojasnilo morilčevo življenje med posameznimi zločini. Bil je velik cinik, kajti med strašnimi umori je živel življenje lahkomiselnega uživača. Po umoru Kellerjeve je zahajal k plesnim večerom, ki jih je pozneje prekinil z dvema novima umoroma. Plesu se je posvečal z marljivostjo, ki se naravnost ne da opisati. Mogoče je računal, da bo potem, ko bo izurjen plesalec, lahko nastopal v pariških plesnih dvoranah in se tam seznanjal z ženskami, ki jih bo pozneje umoril? Do aretacije je \Veidmann absolviral osem plesnih ur, tečaj, ki ga je posečal, pa je obsegal 20 ur.
Francoska policija zbira podatke o vseh osebah, ki so izginile v zadnjem času in preiskuje tudi, če bi mogel priti \Veid-mann v poštev kot morilec 29-lefcnega Tho-masa Browna iz Kanade. Umor tega človeka še danes ni pojasnjen.
Weidmannova afera pa bo imela posledice za vse inozemske goste Francije še v nekem drugem pogledu. Širijo se namreč glasovi, da bo pariška vlada uvedla kontrolo tujcev na ta način, da bo zopet zahtevala obvezni vizum tudi s tistimi državami, kjer je to odpravljeno. Francoska javnost se »graža, da najdejo v Franciji zatočišče ravno tisti elementi, ki jih drugod izganjajo. Pravijo, da je temu krivo preohlapno ravnanje na francoskih državnih mejah. Človek, ki je bil kdo ve kolikokrat kaznovan, lahko neovirano dopotuje v Francijo in si tam poišče poljubno bivališče. Praksa zahteva, da se čimprej uvede obligatni potni list in vizum za vse osebe, ki prihajajo iz inozemstva. Na prihodnji seji ministrskega sveta bo o tem predložen primeren dekret.
Vendarle se ho oženil
Najvišje duhovno sodišče v Kairu je odklonilo pritožbe sorodnikov bivšega egiot-skega min. predsednika Nesima paše proti poroki nad 70 letnega starca s še ne 20-letno Dunajčanko Marijo Hiibnerjevo in starec in napol otrok se bosta zdaj v kratkem vzela.
niti z sandwichmenL Obolel Je In Izgub0
delo.
V najbolj žalostnem materielnem položaju pa ni izgubil poguma, šele tedaj se j« njegova vnema prav izkazala. Prisegel si je, da bo televizijo na vsak način izumil. Tri leta je delal podnevi in ponoči na tej stvari, le malo je jedel v tem času in še manj spaL Vsi so se mu smejali, ga zavračali in mu odrekali denarno pomoč.
Prvi aparat za prenašanje slik, ki si ga Je zgradil, je stal zato le »edem šilingov in šest penceov in celo to neznatno vsoto si je moral odtrgati od ust Ko mu je prvič uspelo, da je na drugem koncu svoje delovne mize zagledal obrise predmetov, ki jih je bil postavil pred svoj oddajnik, se je od veselja onesvestil. Moral se je pa še dolgo težko boriti in je doživel še mnogo razočaranj, preden je dosegel prve vidne in uporabne podobe. Na zadnje je pa televizijo le ustvaril in jo je sedaj izpopolnil še z naravnimi barvami. Nekdanji vajenec mehanik iz Glasgowa je svoj življenjski smoter dosegel.
Civilisti se prevažajo po dvoriščih nemških vojašnic na tankih in oklopnih avtomobilih in plačajo za to zabavo od osebe 50 pfenlgov
Zgoraj cunje, spodaj zlato
Senzacionalno razkritje v kopalnici — 15 kg zlatnikov v zapuščini bajtarice, ki je živela 50 let na občinske
stroške
Pri neki Ivdnski beračief. ki jo pozna vse mesto, so našli imetje 200.000 frankov, o katerem ženica ni hotela povedati, od kod ga ima.
Beračica, ki se imenuje Julienne Depre-jeva, je zmala s svojimi raztrganimi carami in lesenimi coklami zbujati sočutje vseh mimoidočih. Malokdo je šel mimo nje, ne da bi ji dal kakšen dar. Pred kratkim se je be-raeica od slabosti na ce6ti onesvestila. Spravili eo jo v bližnjo bolnišnico, kjer so si "ravniki dogmali, da .je njen napad posledica nezadostne prehrane. Dali so ji jesti in neki mož je dal bolnišnici večjo vsoto, da bi mogla Deprejeva nekaj časa ostati tu in se popravili
Bolniške strežnice »o se zavzele zamflo ln eo jo odvedle pred vsem v kopalnico, da bi »e temeljito oenažila. Ko pa je ženica odložila 6voje raztrgane stvari, je postala ena izmed strežnic pozorna na spodnje krilo, ki _i i je videlo posebno težko. Pogledala si je stvar malo bližje in je v svoje presenečenje odkrila ipolil podlogo pravi zaklad, zlatnike, švicam&ke franke, angleške fante in turške lire. jugoslovanske kovance, bankovce in paket remtnih papiijeiv. Vse 6kuupaj
Je predstavljalo vreltnost 200.000 frankov.
Ko so beračioo vprašali, od kod te vrednosti, je odklonila pojasnila, dejala i© pa, da 6i je denar pridobila na pravilen način. Pozmeje so ugotovili, da j 3 veljala starat ženska med ljudmi za neodgovorno in da je bila nekoč lastnica restorana. Denar, ki so ga našli pri njej, je izviral bržkone od profaje tega rest orana in druge imovine^ ženska se je odločila rajši za beračenje, nego da bi izdala tudi najmanjšo paro iz svo-> jega izkupička.
★
V Tučapfju na Češkoslovaškem Je omr* la 80-letna va?ka uboga Karata v svoji ba)» ti. Veljala je za največjo siromakinjo svo» jega okoliša in je živela nad petdeset let na občinske stroške. Ko so po smrti brskali po njeni koči, so našli v loncih in po zavr* ženih pločevinastih škatlah 15 kg zlatnikov, mnogo srebrnega denarja in več hranilnih knjižic. Vse skupaj predstavlja vrednost četrt milijona Kč. Občina je sklenila najdbo reklamirati zase in jo vzeti kot povračilo za izdatke, s katerimi je podpirala po* kojno beračico vse življenje.
Potopljena ameriška topničarka „Paney"
zaradi katere je nastala med Ameriko in Japonsko velika napetost
Razdelitev Noftel^vllt
nagrad
Letošnje decembrske svečanosti v Stockholmu
Pred nekoliko dnevi, ob 41. obletnici smrti Alfreda Nobela, so v polno zasedeni dvorani stockholmskega koncertnega poslopja razdelili letošnje Nobelove nagrade in ob tej svečanosti se je zbralo vse, kar ima na Švedskem kakšno ime. V parketu je v prvi vrsti sedel kralj Gustav V., ki je še vedno krepak navzlic svojim 79 letom. Poleg njega so bili člani kraljeve družine in dvora. Za kraljem je sedel celotni diplomatski zbor — samo nemški poslanik se svečanosti ni udeležil, kajti Nemčija, kakor znano, Nobelovo nagrado bojkotira. Tu so bili tudi člani švedske vlade z ministrskim predsednikom Hanssonom in drugi veljaki.
Na odru so sedeli pod okrašenim doprsnim kipom letošnji nagrajenci z nagradami za fiziko, kemijo, medicino in literaturo ter člani Nobelove ustanove. Uvodni nagovor je imel predsednik te ustanove, bivši minister Hammarskjold, nakar so predsedniki poedinih odsekov Nobelove ustanove govorili o delu nagrajencev in njihovem pomenu za človeštvo Po vsakem govoru so dotični nagrajenci ob zvoku fanfare stopali v parket, kjer so iz kraljevih rok sprejemali modre diplome s čeki, gla-sečimi se na 158.463 švedskih kron in rdeče toke z ziatimi Nobelovimi kolajnami. Pri tem so vsi v dvorani stali.
Drugi del slavnosti se je vršil v mestni hiši, kjer se je zbralo okrog 300 gostov k banketu v tako zvani Zlati dvorani. Na častnih mestih so sedeli tu poleg prestolo-nasledniške dvojice in drugih princev ter princes nagrajenci. Med banketom se je prestolonaslednik z govorom spominjal ustanovitelja slovitih nagrad, nagrajenci pa so se zahvalili s krajšimi ali daljšimi govori. Posebno pozornost je zbudil govor literarnega nagrajenca, francoskega pisatelja Martina du Garda, ki je izrazil željo, da bi njegova knjiga o poletju 1. 1914. rabila kot svarilo starim, ki so na tiste dogodke že pozabili, in mladim ki jih ne poznajo Utrdila naj bi stremljenje za svetovni mir. Ob zaključku banketa so se prestolonasledniku in nagrajencem poklonili stockholmski visokošolci s svojimi zasta-
vami. Potem se je začel ples, ki so se ga udeležili tudi nekateri izmed nagrajencev, med njimi madžarski profesor Szent-Gyor»
gyi-
ANEKDOTA
Mlad komponist je prišel k Rosieiniju, pokazal trnu je svoje najnovejše »delo«, mu ga pustil in prosil, naj bi mu vse napake in slaba mesta zaznamoval s križem. Nekoliko dni pozneje ee je vrnil. Rossitii mu je z nasmehom vrnil skladbo.
»Živio!« je vzkliknil avtor, ko n.i zagledal niti ene?a križa, »stvar je torej brez napak, monter?«
»To ne.« je odvrnil Rozini, »"toda upira
se mi, da bi^risal pokopališča!«
VSAK DAM ENA
V haremu
»Da, tukaj govori tvoj mož — kdo pa je tam?«	(»College Humor«)
Kulturni pregled
Jan Ev. Pnrkine
Danes poteka 150 let, kar s« je rodil »nameniti češki prirodoslovec in eden najslavnejših fiziologov Jan Evang. Pimkyn6. Letos, ko ee ga z večjimi ali manjšimi prireditvami spominja ves znanstveni svet, ko so mu Cehi v priznanje za njegove številne in važne zasluge za znanost in češko narodno gibanje posvetili vse leto kot > Parki-n&vo leto« je pač primerno, da ee SSovenci. ki nas vežejo tesne vezi b češkoslovaškim narodom, vsaj na skromen oačin spomnimo tega velikega duha 19. stoletja in si pred-očimo njegovo na vse stran' plod on osno življenje in delo, ki je bilo toiikaj bogato sadov.	<sr
Narava je PurkinS obdarila z darom bistrega opazovanja, njegova neumorna delavnost ga je vodila do podrobnega siste-OM^ftnega dela in njegov izredno razmahih j eni talent mu je omogočal da je eksperimentalne izsledke spravljal v logično povezanost in celoto. Vse to pa so znaki pravega znanstvenika, zato ni čudno, da so že njegova prva opazovanja, ki se nanašajo na zakone o subjektivnem gledanju, med katerim je zlasti znan pojav sprememib pri pojemajoči ali naraščajoči intenziteti svetlobe (Purkinč v fenomen), vzbudila splošno pokornost ne samo v domovini ampak tudi pri -Senic-ih. ki Cehom nikakor niso bili naklonjeni. Naravno je. da (»e je zanj posebno zanmal tudi pesnik Goethe, ki se je sam ukvarjal s problemom svetlobe in barv in ki je spisal razpravo »Nauk o barvah«, o kateri ee je Zemker izrazil, da ima veliko polemike pa malo izsledkov.
Ta ugled, ki mu je narasel v očeh Nemcev. mu je odprl vrata do profesure v pru ski Vratislavi 'Breslnu) in to je bilo mesto, kjer se je pod razmeroma ugodnimi okoliščinami začel šele njegov pravi razmah. N.egov izraziti organizatorni duh mu je pomagal. da si je ustvaril in opremil za svoje fi?io!o3ke raziskave poseben institut, ki je bil sploh prvi te vnete na svetu. V njem se je s svojimi učenci nolotil sistematičnega in podrobnega dela Mikroskopska anatomija rastlin živali in človeka je bilo glavno
Dr. Hsrmann Scherchen v Ljubljani
ki dirigira današnji koncert Ljubljanske filharmonije, sodi v vrsto velikih dirigentov S''Janje dobe. katerih nastop povsod v kulturnih središčih napolni koncertne dvorane. V Ljubljano prihaja samo v zvezi 6 slučajem. da je bil naš dirigent dr. D. Svara njegov učen&c v Frankfurtu. Ko sta se ob festivaiu v Pragi zopet srečala, mu je uspelo pregovoriti mojstra. da je prevzel dirigiranje koncerta v Ljubljani.
Scherchen je Berlinčan. V letih 1920—26 je bil vodja slovečih koncertov »haaibau« v Frankfurtu. obenem pa stalni goet berlinske filharmonije ter velikih filharmoničnih orkestrov v Parizu. Brus.du. Amsterdamu, Londonu. Dunaju in drugod Ko je navezal stalne etike z Italijo, ni mogel več obdržati vodstva frankfurtskih koncertov in je začel — enako kot njegov sovrstnik Furtwangler, ki je tudi opustit berlinsko filharmOn;jo zaradi turnej (1926) — potovati. V WinteT-thumu v švici so ga priklenili periodično. Bogati krogi so mu sestavili odličen orkester — za eksperimente. Kn.isi krogi mu pred pol leta dali na razpolago sre istva. dp je na Dunaju ustanovil orkcs?eT, ki igra simfonije na pamet. Prvi koncert na Dunaju je vzbudil orkan navoušenja, trenutno žanjejo lavorike v Italiji, kjer so pr<?d dobrim teinom navdušili milansko kritiko.
Scherchen je pravi nemški tip. V ra/.go voru miren, skoro prevljuden, če ni ravno debata o kakem spornem glasVncm vprašanju. Za Pultom pri študiju in pri koncertu je fanatik, vročekrven in sugestiven. Samo kritike pnškega fesrivala »o nam pri roki. Prager Presse piše: Mojstrsko je izdela vse zamotano delo«. Lidove novinv: Dirigiral glavni nemški dirigent H. Scherc-hen, ki je tej, po svoji strukturi neobičajno zamotani kompoziciji pomagal do neobičajne zvočnosti in zanimivosti. Dr. Scherchen je neprimerljiv poznavalec Bacha in vnet ljubitelj slovanske glasbe (bil je tri leta ujetnik na R.uskem).
Zapiski
Bibliografija o Lužiških Srbih. Franjo Ši-
dak v Zagrebu je izdal v knjižici na 30 straneh :Bibliografijo jugoslavenske literature o Lužičkim Srb ima«, opremljeno s člankoma >Lužiean; Jugoslavenimas in »Lužički Srbi p<xl nacional-socialiistiflkim Režimom«. Med slikami je tudi portret naše sodelavke, pokojne Vere Dostal-Novakove, ki je priobče-vala v »Jutru« 6voje prispevke o lužiških Srbih.
S srbohrvaškega knjižnega trga. V Beogradu j3 izšel Rudjera Boškoviea* Dnevnik sa puta iz Carigrada u Poljsku 1762«, doslej pri nas le strokovnjakom znani spis velikega dubrovniskega učenjaka, ki ga je spisal v italijanskem jezikiu. Dnevnik je prevedel in z uvodom opremil dr. Dušan Nedeljkovič. V izdaji »Kosmosa* v Beogradu je izšel obsežni spis grofa Karla Sforze o Nikoli Pa-šiču. V Biblioteki nezavisnih pisaca v Beogradu je izšla knjiga V. Bogdanova »Ante Štarčevic i hrvatska politika«. V isti knjižnici je objavljena nova zbirka esejev Miroslava Krleža »Deset krvavih godina«. Eini-lijan Slavnič Damil je izdal v Beogradu poskus nove glasbene estetike z naslovom »Muzika«. V zbirki »Moderni hrvatski pisci«, ki jo izdaja zagrebška Binoza, se je pojavil originalni roman M. Hanžekoviča »Bijeli gri-jesi«. V založbi zagrebškega >Slova« je izšel satirični roman Marijana Mikca »Doživljaji Morioa Svarca u Hitlerovoj Njemačfeol«. Dragan Bublič je izdal v komisijski založbi
polje njegovega udejstvovanja. Ta številna opazovanja im primerjanje njih re«ultatov, ga je privedlo do sklepov in izsledkov, ki so temeljne važnosti za veo moderno fiziologijo. Spoznal je, da je osnovna gradbena snov vseh živih bitij v bistvu ista in da je ta enov majhna grudica žive snovi: preto-plazma. Njegovo obširno znanstveno de!o ga je vodilo korak za korakom dalje, tako da je že leta 1837 kot prvi pravilno formiral tako zvano stanično teorijo in je torej leto« obenem stoletnica rojstva te teorije, ki je ogromne važnosti za vso biologijo. Navadno eo za utemeljitelja tega affluka navajali Schwanna, toda Purkinč je že pred njim spoznal vse, kar je bistvenega zanjo. Nadaljnje raziskave o fstruk^r{ rastlin, živali in človeka eo mni prinesle še mnogo novih važnih odkritij, niimi tudi jedro in jeder ce v jajčni ceiici. Pomen Purkinč kot fiziologa epozr^rtno gele. če pogledamo, kaj je biia fi?i(Ologija pred njim. Prvotno je bila fiziologija namreč samo filozofsko tolmačenje anatomije. Drugi stadij svojega razvoja je dosegla pod vplivom romantike; toda kakor je bila pred romantiko premalo cenjena, tako jo je romantika preveč povzdigovala v nebo. Šele s Purkynčm, ki jo je postavil na pravo realno, t. j. na eksperimentalno znanstveno podlago, je dosegi tisto mesto, ki ji gre v okviru pozitivnih prirodoslovnih ved. Pa ni samo fiziologiji dal naravne podlage, bil je tudi prvi, ki je farmakologijo, i j. nauk o zdravilih, postavil na fiziološke temedje, kajti pred njim nauka o zdravilih niso ločili od natika o zdravljeni«.
Ko 6e je L 1850 Purkvnč vrnil na®aj v domovino (poklican je bil v Prago), je tudi tam ustanovil vzoren fiziološki institut in nadaljeval s svojim znanstvenim delom Toda tu se mu je odprlo še drugo polje udej-stvovanja, s katerim je pokazal, da je bil tudi zaveden sin svojega naroda. Priključil Se je češkemu preporodnemu gibanju in je v njem živahno sodeloval. To sodelovanje pa mu je prineslo osebno prijateljstvo s Tvr-šem in odtod trti i sledi, da se je marsikatera misel na izoblikovanju sokolske ideje porodila v njegovi glavi in ga po pravici smemo imenovati nekakega idejnega predhodnika sokolstva.
Poleg številnih raizprav in člankov h svoje znanstvene stroke so izpod peresa I. E. Purkinč izšli tudi mnogi članki o vzgoji, o organizaciji znanstvenega dela. Obenem je ustvaril Cehom tudi popolno biološko terminologijo. Udejstvoval se je ?e celo v leposlovju in se je zlasti uveljavil kot dober prevajalec Schillerjevih in noethejevih del. Bil je prežet s slovansko idejo in vnet zagovornik skupin ost i vseh Slovanov in je HI tudi prvi, ki se je zavzemal za čim tesnei-še skupno delo znanstvenikov slovanskih narodov.
Bratje Cehi eo ee z vso dostojnostjo letos spomnili svojega velikega sina in so plasti na IV. mednarodnem kongresu za zgodovino realnih ved. prav svečano proslavili 150 letnico njegovega rojstva. Prav je torej, da se ga s pomnimo tudi mi.
knjigarne A. Celep roman »Na vrbi svirala«. V zbirki Biblioteka j društvo (Beograd) je izšla knjižica Vladimira Sv. Simiča »Ideološki frontovi«. Prevod spisa Karla Kauitskega »Materialističko shvatenje istorije« je izšel v prevodu Zdravka Todoroviča v Beogradu.
Razstava Hanuša Schweigerja v Pragi. V spomin 25-letnice smrti češkega slikarja Hanuša Seh\veigerja. čigar delo je bilo dobro znano tudi generaciji slovenskih impresionistov, je priredila Enota oblikujočih umetnikov v Pragi jubilejno razstavo Hanušove-ga dela, ki je obudila novo zanimanje za umetnost tega originalnega slikarja. Razstavni katalog je izšel z uvodno študijo umetnostnega zgodovinarja in kritika V. V. Štecha
Iz Julijske krajine
Himen. Na Opčinah nad Trstom sta se poročila g. Joško Gorkič in gdč. Tončka Sker-lajeva. Čestitamo 1
Nov grob. V Trstu je preminula v 62. letu
starosti ga Vincenca Perhavčeva. Pokojnica je bila znana kot dobra žena in mati, ki je prav vzgojila svoje otroke. Zadnje Čase je pričela bolehati na želodcu. Tej bolezni je tudi podlegla. Preostalim naše sožalje!
Is duhovniške službe. Župnik na Ravneh Ivan Mozetič je bil imenovan za prodekana v Cerknem, šentmartinski župnik Alojzij Matelič za upravnika ampnije v Kojskem, kaplan Artur Zaletel iz Komna pa za vikarja v Vojščici in upravnika kaplan i je v Temenici.
Aretacije na meji. Pretekli petek eo obmejni miličniki v Tolminskih gorah aretirali 28-letnega Josipa Lisjaka, 26-letnega Joahima Kerina in 24-letnega Antona Jere-biča iz Krkavcev v Istri. Pred dobrima dvema letoma so sa odpravili čez mejo, da bi našli tam dela in zaslužka. Sedaj so ee prav tako brez potnega lista vračali domov. Po aretaciji so jih odvedli v tolminske zapore.
Fašistični dom v Trstu. Kakor poročajo listi, eo se tržaški prefekt, pokrajinski faši-stovski tajnik, predsednik pokrajinskega upravnega odbora in tržaški pod es ta t pretekli petek v Rimu sestali z generalnim tajnikom stranke, ministrom za gradbe, državnim podtajnikom pri notranjem ministrstvu in upravnim tajnikom stranke. Na tem sestanku je bilo sklenjeno, da bodo prihodnje leto v Trstu zgradili nov fašistični dom. Proračun za to zgradbo znaša več milijonov lir.
Pazite na bakrene kode! Dan za dnem se dogaja, da okoliškim posestnikom kradejo kotle, ki jih rabijo za pripravljanje oblode za živino. Prvotno so ljudje menili, da odnašajo tatovi kotle, da bi jih uporabljali pri žganjetouhi. Sedaj so pa dognali, da jih prodajajo. ker so se cene baloni v zadnjem času neznansko dvignile. Ljudje so bili vajeni puščati kotle čez noč na borjačih, kar se jim sedaj drago maščuje. Ko ste odrabili kotle, jih spravite na varno in pod ključ!
Ljudska stanovanja. V zadinjem času so po raznih krajih na deželi dogradili in oddali v najem več stanovanjskih zgradb Gradnjo takih hiš z malimi stanovanji vodi posebna ustanova s sedežem v Rimu, ki ima svoje podružnice v 51 pokrajinah. Ustanova je 6edaj lastnica okrog 86.000 stanovanj, vrednih 6kupno preko dve milijardi lir. V prihodnjem letu namerava zgraditi nadaljnjih 12.000 ljudskih stanovaai za 200 milijonov liir. Pokrajinskim zavodom za ljudska stanovanja na Reki, Trstu, Gorici, Zadiru in Puli so že pričeli nakazovati kredite za gradnjo stanovanjskih v prihodnjem letu. Tržaški zavod je dobil 5 ia pol. reški, go riški in zadrski po 1 milijon, puljski pa pol milijona lir. Najmanj 60%> novih zgradb bo treba zgraditi na deželi, tako da bodo služile za stanovanja kmetskim ljudem.
Kupčija z nepremičninami je v Trstu zadnje čase zelo živahna. Samo meseca novembra je 53 zgradb v vrednosti 11.000.000 lir menjalo gospodarje, 20 v mestu, 33 pa v bližnji okolici Mnogo hiš je bilo tudi odda-nihv zakup.
Ukinitev uvoza iz Abesinije. Pokrajinski korperacijsiki sveti 60 zadnje dni obvestili vse neposredno prizadete trgovce, da je bil ukinjen uvoz kave, kož in voska iz Vzhodne Afrike, ker je bUo to blago rezervirano izključno za izvoz v tujino.
Podpora mlekarski šoli v Tolminu. Goriški pokrajinski uipravni svet ie na eni izmed svojih poslednjih sej nakazal mlekarski in sirarski šoli v Tolminu 8.000 lir podpore. Že sedaj ima kmetijsko gosipodarstvo precejšnje koristi od te šole.
Komisar letovišča v Portorose. Pulski prefekt je pred dnevi razpustil upravni odbor portoroškega letovišča in imenoval dr. Or-skarja Curzola za letoviškega komisarja.
Novi snežni zaineti. Zadnje dni je zapadel na Trnovski planoti, na Hrušici in drugod po Goriški nov sneg. V posameznih krajih je bil zaradi žametov promet spet prekinjen, tako okrog Lokve. Črnega vrha. Cola, na Predelu nad Kobaridom in drugod. Snega je zapadlo za 60 cm, in ponekod celo meter visoko.
©RT
Kaj bo z letošnjo smučarsko sezono?
JZSS ima kopico lepih načrtov, v glavnem za vzgojo smučarskega naraščaja, pa nima nobenih sredstev, da bi jih izvedel
Smučarska sezona je prav za prav pred durmi, pa vendar razen nekaj kratkih obvestil še ni prišla v javnost nobena podrobnost o delu in pripravah za to sezono pri naši vrhovni zimsko-sportni instanci — pri JZSS. Toda ta molk ni znak, da savez ne dela, temveč posledica velikih skrbi, ki jih ima JZSS zaradi letošnje sezone.
Nova uprava je, kakor vsako leto, tudi letos pričela s pripravami za bodoče dogodke že sredi poletja. Pri tem delu je zaradi finančnih bremen, izvirajočih iz prejšnjih sezon, ko so se naši tekmovalci zelo številno in tudi z lepimi uspehi udeleževali mednarodnih tekmovanj, obstala pred težkimi nalogami Stroški naših reprezentanc v tujini so znesli ogromno, pri tem pa so bili koristi priprav in nastopov deležni le maloštevilni izbrani smučar ji-sportniki. Vsi lepi uspehi so bili plačani predrago, obenem pa je začelo primanjkovati tudi dobrega naraščaja, tako da se je savezna uprava odločila, da je treba nekaj let prenehati z dragimi ekskurzijami v tujino, morda razpoložljiva sredstva pa porabiti za vzgojo mladine, bodočih mednarodnih tekmovalcev.
Upoštevajoč to načelo se je začel pripravljati tečaj za izvežbanje domačih trenerjev, ki naj bi iz vrst naših dosedanjih mednarodnih tekmovalcev nadomestili drage trenerje iz tujine. Ti domači trenerji naj bi nato šli po podsavezih in klubih ter tamkaj izvežbali nov kader tekmovalcev, ki bi se nekaj časa preizkušali na domačih tekmovanjih. Šele najboljši med njimi bi prišli v posebni trening in bili svoječasno odrejeni v državne reprezentance. Izbira med dosedanjimi tekmovalci je bila zelo majhna in zato je bilo treba že davno misliti na remeduro. Letos bi bila ta sprememba izvedljiva tem lažje, ker blizu okoli nas ni nobene večje mednarodne prireditve in bi domače interna-cionalce brez škode za naš ugled tem lažje uporabili za domače trenerje in prve učitelje mladih naslednikov.
Razen tega tečaja za trenerje je imel savez v načrtu še en tečaj, in sicer tečaj za voditelje mladinskih odsekov, Id ne bi vzgajali samo tekmovalce, temveč predvsem velike množice naše smučarske mladina ter jo pripravili za tekmovalne te-
čaje. Učni spored v teh dveh tečajih je bil sestavljen kar se da skrbno in bi iz njih izšli res izbomo izvežbani tekmovalci, dobro pripravljeni in pravilno vzgojeni za težke naloge, ki čakajo vsakega športnika v tekmah z nasprotniki vseh vrst in kakovosti.
Savez je hotel v izvajanju teh načrtov posvetiti večjo pozornost domačim tekmovanjem, na njih pa paziti na strogo izvajanje vseh pravil in pravilnikov ter zdravstveno nadzorstvo tekmovalcev. Brez zdravniškega pregleda nastop na tekmah sploh ne bi bil dovoljen. Če naši tekmovalci nekaj let ne bi nastopili na zunanjih tekmah, bi se prihranilo precej denarja za domače prireditve in ta denar bi bil v danih okoliščinah gotovo naložen najbolje.
Toda tudi ta skromni načrt zaradi finančnih težav najbrže ne bo izvedljiv. Sedanja uprava je prišla v novo sezono z enim tisočakom gotovine, majhnim zneskom terjatev in veliko vsoto dolgov. Vsi računi za letošnjo sezono so bili torej zgrajeni na proračunskih postavkah v državnem in banovinskem proračunu. Te podpore so bile majhne in prihajale so zelo pozno, toda prišle so slednjič le! Tudi letos je savez računal, da bo šlo po tej že običajni poti in je s 1. novembrom angažiral znanega finskega trenerja Kuisma. Toda sedaj se je izvedelo, da je bil velik del podpore, ki je bila določena za JZSS, že porabljen za druge namene in še dalje, da so krediti za tečaje in treninge pot>olnoma izčrpani. Ostala je menda samo še pičla četrtina obljubljenega zneska in še na tega bo treba čakati bog ve kako dolgo.
Zaradi tega ni bilo mogoče organizirati tečaja za trenerje, ki je bil odgoden morda do konca sezone, tečaj za vodje mladinskih odsekov pa je bil razpisan samo za udeležence iz .naše banovine. Predsedstvo je proti okrnitvi podpore storilo vse potrebne korake pri pristojnih mestih, toda če ti koraki ne bodo imeli uspeha, je delo JZSS za to sezono končano Vršilo se bo pač le naibolj nujno administrativno delo in izvedla nekatera domača tekmovanja v skromnem obsegu.
Taka je trenutno usoda našega narodnega športa smučarstva, ki beleži v nekaj letih tako ogromen razmah.
Goden konec nogometne igre
V prvenstva madžarske nacionalne lige
ata nedavno igrali zaostalo tekmo enajsto-rici Nemzetija in Phobusa. 6 minut pred
koncem, ko je bilo stanje 4:3 za Nemzetija, je sodnik Kos pogledal na svojo uro in
odžvižgal.
Zaman ao mu igralci PhSbuaa, ki eo v teh minutah hoteli še izenačiti, kazali tvoje ure in prav tako tudi oba stranska sodnika. Sodnik si ni dal dopovedati, da je bil prenagel, temveč je kratkomalo zapustil igrišče. Za njim je odšdo tudi moštvo Phobusa, kakor običajno, naravnost v kopalni-ce.
Po 5 minutah pa je sodnik le sprevidel, da je bil malo prezgoden, se spet vrnil na igrišče in začel klicati igralce. Enajstorica Nemzetija, ki se ji ni tako mudilo za kopanje. je bila takoj pripravljen« igrati, njeni nasprotniki pa so po večini ie sedeli v kopalnih kadeh.
Tako sodniku ni preostalo drugega, da je čakal še četrt ure in, ko teh kopalcev ni bilo iz prijetne vode, je dokončno zaključil to svojevrstno igro. Pbobus je zoper izid vložil protest, ki bo najbrže rešen ugodno, sodnika pa čaka precej sigurno zasluženi pokoj.
Božični plavalni tečaj za učence
Splošna plavalna šola priredi o bo®:finih počitnicah tečaj v plavanju za u Sence meščanskih n srednjih šol v zimskem kopališču SK Ilirije. Tečaj se bo pričel 22. t m. in končal ob zaključku božičnih počitnic- Od 10. do 12. dnevno bo za de<5ke, od 14. do 16. ure pa za deklice. Tečaj bodo vodili in nadzorovali profesorji telovadbe na srednjih šolah. Učenci naj se javijo na svojem šolskem zavodu zaradi razdelitve dela v tečaju^
SK Ljubljana: Redni letni občni zbor Wu-da to v ponedeljek, dne 3. januarja 1938. z običajnim dnevnim redom. Kraj in čas bomo pravočasno objavili.
STK Moste. Drevi ob 20- važna e?la.
Službena vremenska poročila
po stanju z dne 16- decembra Mariborska koča in Pohorski dom: —3, visoka megla, južen eneg, Rušita koča. Klopni vrh. Pesek; —1. visoka megla, jugozapadnik. 30 južnega snega na 55 podlage, Kofa pod Kopo in Senjorjev dom: —1, visoka megla, mirno. 50 južnega snega na 60 podlage, Rimski vrelec: —2. sneži, 15 južnega enega na 40 podlage, za smuko neugodno.
Poročila z Gorenjskega so radi pretrganih brzojavnih žic izostala.
Večer .slovenske besede v Kočevju
Kočevje, 15. decembra.
Letošnjo sezono se je v središču našega nemštva razgibalo živahno slovensko kulturno življenje. Pred tednom so ljubitelji dramatske umetnosti, zbrani iz igralskih družin vseh struj, uprizorili pod okriljem Narodne čitalnice Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Predstava je v režiji prof. Jožeta Seška žela vsestransko odobravanje in je bila deležna obiska, kakršnega ne pomnijo podobne prireditve na Kočevskem Za december so na sporedu še Golieve »Petrčkove poslednje sanje«, ki jih študirajo igralci Orjema. Rdeči križ pa pripravlja propagandno akademijo.
Posebna novost za Kočevje pa je bil literarni večer mladih slovenskih književnikov v soboto v dvorani hotela »Trst«. Učitelj Lojze Zupane iz Stare cerkve je najprej v krafkem nagovoru predstavil sodelujoče in poudaril pomen prvega literarnega večera za Slovence in slovenstvo v Kočevju. Najmlajši med njimi, Jože Šeligo, je čital iz svoje zbirke »Drobne pesmi«. Zares so to drobne pesmi, polne intimnega doživetja. kakor rosne kaplje so, ki jih posije sveže jutrnje solnce. Lojze Zupane je čital sliko iz predmestnega življenja »Dvorišče«. Stvar je krepko naturalistična, mestoma naravnost drastična v podajanju golega življenja. V skladu z delom je bilo avtorjevo ekspresionistično podajanje. Za Toneta Seliškarja, ki je bil zadržan, je nekaj njegovih iz zbirke »Pesmi pričakovanja« recitiral prof. Šeško. Seliskarjeva močna socialna pesem in dovršeni izraz, v katerem jo js podal recitator, sta napravila na poslušalce resnično globok vtis. Zadnji je nastopil L. Mrzel. Prebral nam je naslovno pravljico iz zbirke »Bog v Trbovljah«, ki bo v kratkem izšla. Posebna vrsta pravljice je to: religiozni motiv je obravnavan v nji na svojevrsten, izviren način. Vsebinsko in oblikovno je Mrzelov »Bog v Trbovljah« dragocena, izredna umetnina.
Vse nastopajoče je občinstvo toplo sprejelo, človek je čutil živi stik med umetnikom in poslušalci. Obisk je bil za kočevske razmere prav zadovoljiv, a zadržanje velikega dela naše inteligence do narodnega in kulturnega življenja nazorno označuje dejstvo, da se razen direktorja noben profesor domače gimnazije ni udeležil večera. Kljub temu ostentativnemu bojkotu je prvi nastop mladih slovenskih književnikov v Kočevju dosegel uvaževanja vreden uspeh.
—oe
Lep koncert gorenjskih godbenikov v Kranju
Kranj, 15. decembra.
V	nedeljo zvečer j3 bil po daljšem presledku v Narodnem domu koncert, ki ja nudil kranjskemu glasbenemu občinstvu obilo užit ka. To pot so nastopili gorenjski glasbeniilki iz Kranja. Škofje Loke in Jesenic. Spored je bil skrbno izbran in je dal izvajalcem piriliiko, da so pokazali vse vrline svojega znanja. Glavna zasluga za odlično izvedbo koncerta gre dirigentu g. Fakinu. ki je z vso skrbnostjo im spretnostjo naštudiral orkestralne in pewke točke.
V	uvodtu je orkester pod taiktirko dirigenta g. Fakina z veliko uglajenostjo izvedel Šantlovo slovensko suito in Osterčeve variacije na Schwabovo pesem »Slanica«. Veliko nadarjenost in tehniko je pokazal mladi vir-tuoz na gosli gimnazijec Kutner. ki je ob spremljavi godalnega kvarteta odigral Vi-valdijev koncert v a-molu. Prvič smo imeli priliko slišati ženski oklet, ki je v lepi ubranosti zap?l Sattnerjeve: Dede<k Krim. Gorska pripovedka in Narodne. Mlada nadarjena pevka gdč. Pavla Furtenova s Jeseni«
Je Ceh veMk apfervs aa arijo fc Dvofafcove opere »Rusalka« ter aa OsterSev aamospw »ŠLavčekc Najlepša toflca koncerta pa je bile izvedle slovitega Mendelsobnovega tria v d-mohi. To točko so brezhibno izvajali ga. Fakinova (klavir) g. inž. Skope] (gosli) in g. Ravnihar (čelo). Vse svoje znanje je pri tej izvedbi pokazala ga. Fakinova. pri klavirju, katerega part je pisan naravnost vir-tuozno. Za odlično izvajanje so bili nagrajeni x viharnim odobravainjem
Ostali del koncerta Je dopolnil orkester, ki je dovršeno izvedel Adamičevo koroško suito ter Skrjančev >Tur§toi marš« in »Galop«. Koncert je bil dobro naštudiran in tudi temtu primerno izvajan. V<sem, ki so pripomogli k tako odlični izvedbi, velja polno priznanje in samo želimo, da bi podob ae nastope še večkrat ponovili.
Naraščanje cen in nase delavstvo
Zagorje. 15. decembra.
Cene življenjskim potrebščinam stalno rastejo. To se posebno občuti v delavskih krajih, zlasti pa v črnem revirju. Zagorska dolina, ki je bila v dobi krize najhujše prizadela, s strahom motri naraščanje cen. Rudarske družine so vsaj toliko na boljšem da prejemajo rednrki reden zaslužek. Močno pa so prizadeti oni brezposelni z družinami, ki se preživljajo s slučajnimi zaposlitvami. Nastopila je zima, »nega nam bo nasulo. mraz bo pritisnil, p« ni zaslužka m cene življenjskim potrebščinam so že zdaj nevzdržne Siromaki »e iz-prašujejo, ali ima občinska uprava še kaj razpoložljivih sredstev, da bo pomogla v najhujši stiski. Govori se namreč, da je uprava že močno izčrpala socialni fond.
Nadalje so z naraščajočo draginjo prizadeti rudarski upokojenci, še prav posebno staroupokojenci. Za te se ne pobriga nobena organizacija. Že trikrat jim je bila pokojnina znižana, naraščanje draginje pa pomeni zanje prav tako krajšanje rednih prejemkov Poleg drugih živil se je zdaj podražilo še mleko. V nedeljo zjutraj je bil v Koprivčevi gostilni sestanek kmetov, ki so sklepali o zvišanju. Zavrnjen je bil vsaj predlog nekega občinskega odbornika, ki je zahteval, naj se mleko podraži kar za 100%. Konsumenti se pripravljajo k bojkotu onih. ki podražujejo živila.
Strokovne organizacije rudarjev »o pri generalnem ravnateljstvu TPD v Ljubljani zaprosile, da se rudarjem in njihovim družinam nakaže nekaj brezplačne moke. TPD je pokazala dobro voljo in je pristala, da se rudarjem da po 10 kg, vsem družinskim članom pa po 5 kg moke. Želja je, da bi vsaj za praznike dobili moko tudi oni delavci, ki še nimajo trimesečne službene dobe.
Nase gledališče
DRAMA
Zafetek ob 20 uri Petek, 17.: ob 15. Firma. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 14 Din navzdol. Izven. Sobota. 18.: Bela bolezen. Izven. Nedelja. 19.: ob 15. Simkovi. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20. B=»raška opera. Izvea. Znižane cene od 22 din navzdoL
OPERA
Začetek ob 20. urL Petek, 17.: Zaprta
Sobota, 18.: Ančka. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Predstava, v korist Združenja gledaliških igralcev. Nedelja, 19.: ob 15. Amaconke. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20. Manon. Izven. Gostuje ga. Zlata Gjungje-nac-Gavella. V korist bolniškega fonda UdruSenja gled. igralcev se poje jutri domača opereta >Ančka«. Dejanje je vzeto iz našega podeželskega življenja v polpreteklih časih, melodije pa so lahke, prikupne in deloma pisane tudi v novem, sodobnem ritmu. Zasedba je premierska. Dirigira g. D. Zebre, re-
žira prof. Šest-
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Soiboto. 18.: Skedenj.
Nedelja. 19.: Skedenj, poslednji?.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Petek, 17.: Zaprto.
Sobota, 18.: Pod to goro zeleno. Red A.
RADIO
Petek, 17. decembra Ljubljana 11: Šolska ura: Oljka, olive in izdelovanje olja (g. Miroslav Zor). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: čas, spored, obvestila. — 13.15: Glasbene slike (plošče). — 14: Vreme, borza. — 18: Ženska ura: Božič po naših hišah (ga. Ivanka Velikonja). — 12.30: Udovičeiva in Lovšetova pojeta (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. S. Lebea).
—	19: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura. — 19.50: 10 minut za planince: Smučarstvo (g. Janez Kveder). — 20: Rezervirano za prenos. — 22: Cae, vreme. poročila, spored. — 22.30: Angleške plošče.
Sobota, 18. decembra Ljubljana 12: Okrogle in vesele se bodo zdaj vrtele (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: čas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14: Vremenska napoved. — 18: Za delopust igra Radijski orkester. — 18.40: Javne zgradbe v okvirju javnih del v dravski banovini (inž- Hemman Htrs). — 19: Čas, vreme, poročila, sipored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: »Dolga je roka radio biriča«. Besedilo sestavila po resničnih dogodkih Jožek in Ježek, izvajajo člani rad. igr. družine. — 22: Čas, vreme, poročila, sipored. — 22.15: Za vesel konec tedna igra Radijski orkester.
Beograd 17.20: Plošče in narodne melodije. — 20: Pester program. — 22.15: Lahka in plesna muzika. — Zagreb -17.15: Koncert orkestra. — 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. — Praga 19.15: Instrumentalna glasba. — 20: Zabaven program. — 22.15: Lahka in plesna miuzika. — Varšava 20: Ura poljske glasbe. — 22: Plesna muzika.
—	Dunaj 11 35: Kmečke godbe igrajo (plo-šfie). — 12: Koncert orkestra. — 15.15: Zborovsko petje. — 17-30: Skladbe po željah. — 18.30: Ura petja in komorne srlasbe. — 19.50: Offenbaebova opera »Pariško življenje«. — 22.30: Ple-ina muzika. — 23: Nadaljevanje ple=a. — Berlin 19.10: Schubftrtov »Postrvji kvartet«. — 20: Lepe star?> melodije. — 22-30: Plesni komadi. — Miinfhen 19.10: Veliki pestri spored. — 21: Iz operet in zvočnih filmov. — 22.30: Sobotni olee. — Stuttgart 19.15: Slike iz dežele. — 20: Pester glasbeni program. — 22.30: Igra za ples.
—	24: Orkestralni koncert.
> JUTRO c št. 293
8
Petek, 17. XII. 18ST.
Vzajemna posojilnica v Ljubljani, r. z. z o. z. — Miklošičeva cesta 7
nudi ta vlogr popolno varnost ln jih obrestuje po 4% do 5% po dogovora. Nove vloge so vsak čas ? celoti na razpolago.
DAJE TUDI KRATKOROČNA POSOJILA PO NIZKI OBRESTNI MERL
7Pelice Natale:
smrtnih grehov
Povest lz Casarovovih dni
»Tedaj jo dajte m e n i v delo!«
Zona me je oblila.
Lorenzo je bil na pragu sedemdesetega leta. Čeprav so bili viharji francoske revolucije ob tej uri pometli vsaj srednjeveške navade, ako drugega ne. sem vendar dobro vedel, kam meri. Na Španskem je bil preživel odločilni del svoje mladosti v Soli jezuitov. Natezalnica in krvavi sodni red, najstrašnejša izrastka inkvizicije, sta še živela v njegovem duhu. Mahoma mi je postalo jasno, na kaj misli ta neizprosni mož.
In tako sem prekinil pomenek in mu dal, menda hitreje, nego je sam pričakoval odgovor: »Kmalu boste priča pri krstu te Judinje, abbate. Naši jetnici bom dal krščansko ime Eudoxia Deside-rata! Ali vam je to po godu?«
Lorenzo se je nasmehnil.
»To ime je dvosmiselno, Prevzvišenl,« Je rekel potlej. »Desioerata to naj bi še bilo, če smem po vaši skesanosti pri sveti izpovedi soditi o^enj vaše strasti in moč vašega objema, ki očividno ne poznata ne meje ne mere starosti. Toda Eudoxia . Sele uspeh bo pokazal, ali ste znali vcepiti tej duši pravo vero! In kaj nadalje7 Dali ste mi obljubo brez roka: kmalu, ste rekli, nič drugega ne«.
39
»Svojo škofovsko besedo sem vam dal.«
»To že... A čujte, Prevzvišeni!«
»Slišim, abbate.«
»Ali smem zdaj stopiti v stike z Domenicom
Maršali jem?«
»Kdo je to?«
»Stavbenik, ki sem mu naročil kopaška dela na hribu Santa Maria alla Neve.«
»Smete«, sem rekel nazadnje po dolgem obotavljanju.
Kocka je padla in moj sklep je bil storjen.
Ko se v je Lorenzo zdaj odpravil in me poprosil za blagoslov, sem moral biti močno zmeden; zakaj moj lastni glas se mi je zdel votel in nekam oddaljen, ko sem mu rekel: »V imenu Boga Očeta in Sina in svetega Duha!«
Lorenzo mi je vzel amen z ustnic, se globoko priklonil in izginil.
Vedel sem, da sem mu bil izročil ljubičino zlato.
Skoraj odveč se mi zdi povedati, da sem tisto noč po razgovoru spal pri RebekL Po neizprosni svetlobi novega dne sva oba izprevidela, da je vsako upiranje zoper Lorenzovo moč zaman.
Z zlatom, ki mi ga je Montefiorka izročila, je abbate šest tednov pozneje pričel zidanje bazilike pri Sveti Mariji alla Neve, ki je kmalu postala slava moje škofije in ena najbolj obiskovanih milostnih cerkva v južni Italiji.
Delo, na katerem je zrasla vsa moja veličina, je bilo v pičlih štirih letih dovršeno, in na sveti praznik Marijinega spočetja sem ga v navzočnosti vse duhovščine svoje škofije in na očeh izpreobrnjenke
Eudoxie Desiderate s svojo lastno roko blagoslovil.
Pri Rebeki Montefiore sem našel vse razumevanje za pomen naloge, ki nam je bila zadana; kajti bila je izmed najduhovitejših ženi svojega stoletja, ženska, v kateri se je družila drznost italijanske zamisli s treznim razumom zionskih hčera.
Umetnost in poezija sta bili z enako dobrohotnostjo botrovali ob njeni zibelki, in v njeni ne-umirljivi duši je nenehoma dozoreval načrt za načrtom, ko je zlato Abrama Montefiorija kopnelo v abbatovih rokah.
Ako danes z vrhunca starčevskih let premišljujem nagli vzpon k veličini, ki mi je t>U dodeljen, in globoki padec, ki me je čakal na koncil- tedaj vidim, da je bila moja sreča v nemajhni mer? zasluga te edinstvene žene, nesreča pa zgolj poslt> dica moje lastne nezmernosti, zoper katero se je Rebecca zmerom borila.
Kajti modro je previdela vse, kar je prihajalo in kar nas je še čakalo pred dovršitvijo dela, in se zato ni upirala abbatovim načrtom, čeprav je Lorenzo menil, da nama s silo izvija Montefiorijevo zlato in ga poklanja Cerkvi v dar.
Risbe Domenica Marsalija in njegovih umetnikov, ki jim je bilo naloženo, da ustvarijo iz nove milostne cerkve Svete Marije alla Neve dragulj jezuitskega sloga, so počasi prešli iz abbatovih rok v Rebekine, in čudoviti notranji okras te cerkve je bil izključno delo te redke žene.
V tem, ko je zlato kopnelo, je že zgodaj izprevidela, da je rešitev samo v veličini in da mora
glavnica, vložena v baziliko in v njen čudež, postati tisti vzvod, ki bo dvignil mene, njegovega ustvaritelja visoko nad klavrnost zemeljskih denarnih skrbi.
In res, Rebecca Montefiore se ni uštela. Zlato Abrama Montefioreja smo zazidali v Sveto Marijo alla Neve. Toda dolgove, ki so zaradi tega drznega podjetja obremenili gradnjo cerkve in vso škofijo, so poplačale ustanove v čast milostni Materi iz vse Italije, in dohodki cerkvenega nabiralnika so obilno pripomogli k prenovitvi palače in stolnice Svetega Janeza, k olepšanju mojega glavnega mesta ir nemalo tudi k mojemu bogatemu življenju, čigar veličje je kmalu prekosilo največje dvore v Italiji.
Ko je bila nazadnje nova cerkev blagoslovljena in je po letih dospelo iz Rima uradno priznanje čudodelne Marijine podobe in so vsako leto prihajali na božjo pot tisoči romarjev iz vseh katoliških dežela, je stalo solnce moje moči in slave na vrhuncu^'
VI
S t a r J bogovi
S svojo najljubšo knjigi, Platonovim »Simpo-sionom«, ki sem ga bil pravtrar že stotič prečital, v rokah, sem stal na vrhu Mikenskega rta, kjer je Tiberij pred davnimi stoletji zgradil dvanaj-storici veselih bogov svetišče, in se razgledoval po zalivu.
Beseda 1 Din 4avek 8 Din 112 &:fro »i; la;auK aa*»ov» G Da N»'n\ai§ uiveet 17 D n.
Poslovodja
aamoetojna moč. te trgo vino t dežela mi pndelfc. mlinskim; 'rieik' n» Speče rijo loM takoj nam^enif Ponudbe i*xi £fre »Kav tjiia L« ca »Nji. »dd. Jutra 9118S-)
Pisarniško moč
potrebujem za svnjo šf>ec«-rrsko in kolonialno trerovi nn i odgovarjajočim tr govskhn iDanjMD (trsov nko *►!<!) [x>[>rln"ma zmot ih. srbo hrvatnk }ez.:ka io strojepisja. Ponudbe na tvriifk. R«d 1 Pero Coro vit Sarajero.
31381-1
Pisarniško moč
* [»>j><>Inii!n znanjem srbohrvaškega. nemSkega io ital janskega jezika, event stenografije n knjij^ovod-•tva išče ta takojšnji ob »top veliko podjetje na So toku Lastnoročne ponudbe s navedbo (»laminih pogojev poslati na »Kosmaj«. Sušak pošt predaj 100.
3160ž-1
Razpis
Občina Murska Sobote raz-p^je mefttn pogodbenega po-reljnika redarjev z m** eečno plafeo Dn 1000 tn eventualno stenova-nje v na tur; ter službeno obleko Pogoji 4 razrede srednje aLi do-vrSneo strokovno Šolo pr: orožnih "vn ati državni policiji. — prednost imajio prosilci k* bo služili v orožn-štvu državni ozi roma m^tni policiji. Last noročno pisane (»rošnje ki marajo biti pmviino kolko-ran» in opremljene, je vlo-titi do 9. januarja !93č> pri podpisani občinski upravi.
3:<779-l
Potniki
B~i-~la l Din lave* 3 Din M i.tro a|> laiaojt »>•]»?> V Dm. Ne'm»nj& tneeek 17 Din.
Osiguran zaslužek!
Bčenfc, zastopnike ta prodajo nalivnih pere? svetovne snamke. Gospodje, fc morejo dati la/ioetno ga ran Cijo naj naslovijo ponulb. na: Marmil. Zagret) Uica br. 144,
81536-5
Beseda 1 Din. lavek 8 Din
l» šli.o i, ijanje aa- v« ^ Djl Nam, JI H jž.
17 Dn.
Ce ima vaš otrok pomanj kiji v gvvoi ie velika ue varnost, da mu z -apačnlm ravnanjem najiako, le še usoiljiu poslabšate. Nh ha vite si zato polju, j no znajistveno knjigo
Vilko Mazi:
Govorne motnje
v kateri najdete vse po trebne nasvete m K" j>o i o bite pr avtorju Ljubljana Poljanska c. 15) po izdatno znižani coni 15 D L prej 23 Din). V zalogi j« samo še okrog 100 izvodov zaU pohitite z narodi km
31«M 4
Utx>e<ia 1 Din. daveS 3 L>ut za šitro ali lajanje utslova ž Dm. Najmanjfe 17 Dm.
Briljanten prstan (rozeto
prodam za Dim 3-5« 0. Po gleda se lahko med 10.—12 uro (kupol dne. Kongresu trg 13/1L
316" il -e
Stoječe ogledalo
(veliko) za vsak modni sa Ion in lepo soalnieo ugodno proda Golob. Ma-nja. GaLlu sovo nabrežje -9.
31SJ4-6
Za polovično ceno
oddajamo fcrokuse uijacin-te, tulpane. naroise ane mone. zlatice snse in soile 6evta & S.omp„ Ljubljana 31479 ti
Sončna luč
angin. Hanau veliki stativ moded. 150 V ctosmerni. — malo rabljena, ceno napro daj. Dr. Cerne, Dvorni trg 1. Ljubljana.
31507-6
Sanke in smuči
kompletne. — dob-t»- uaj agodnejše pri izdelovalcu FAJFAR Trnovska ul. iS.
31577-6

Najboljši trboveljski
PREMOG
brez prahu, koks, suha drva
I. Pogačnik,
BOHORIČEVA 5, lelet. 20-59
INSERIRAJ
V,,JUTRU"!
G. fh Rotman:
Gcspod Kozamurnik postane umetni jahač
79
Nn, gospoda Kozam urnika to ni Bog ve kako mikalo, a kaj si je hotel, ko ni bilo druge rešitve. »I*a dajta,« je vzdih-nil, »samo nikar ne prehudo!« S temi besedami se je naslonil na nizek zid, {ensld sta pa udarili po njem, kakor da bi preganjali molje iz stare žimnice.
1 Do lavek 8 Dto t« S^rn a|! lajanje oastov« ! Din Maitnaniši znesek 17 Dn
Kari May
'•n nekatere mlailinske knjige kot nove poceni pro dam. Ga jeva 8/V., desno 31S97 8
rteaeda 1 Din 1av«S - Dt., za šifro ah lsianje aaslova 1 Djl N i manjši tussek 17 DJL
S' 'njsko mast
v sodčkih po 11 Din nudi Vzorna -konomije. Pančevo, Vojvode Mišifa 4.
3M06 33
Bascia 1 Du lav«, .h Dl za šifro al: lajanje aaslova 6 Din. Najmanjši znw»»« 17 D n.
Furnirski
luščilni stroj
nov ali rabljen ftupm Po nudbe ne na »nončni, nksp. Kardoš. Novi Sad.
31560 39
Beseda 1 Dm la»ek 3 Din 5 Din Najnianjš: zne»es za šiiro ali lajanje naslova
17 D.n. Kupim avto
liobrtK>hranje«n. poltovorni Ford ali Chevrolet takoj na obroke. Naslov v vseh po slovalnicab Jutra.
31684-10
OH
Be»e<U 1 Dd lavek 3 Diti za 5;fro »i lajaiijt aasl"v» 5 Djl Najmanjši zne»rJi 17 Dn.
Prazno sobo
takoj oddam Pernat, Gra daška nI. S. p.
31588-33
Sobo
elegantno opremljeno s souporabo kopalnice, takoj »dfiam Naslov v vseh poslovalnicah Jutra
31585-23
Bese-la 1 Dtu lavr-K 3 L>:n
Za i ro ul i lajanje naslova S D.n. Namanjši znesek 17 Dn.
Sobo
jreprosto. čedno, z zajtr-" om. iščem za 1. januar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Starejši upokojenec«.
31jtK>-J3a
Ovfgnite v oglasnem oddelkn dospele ponudbe:
Absolvent i>olj. šole. Bel Fleur. Brez posredovalca Dobra plača Dom D. z 0. z.. Dn -200.000, Di.n 300. 25 decemher. Elegantno. Ilflrmon ,ia Iskrenost 1. januar lf>86 K a Asa. Ključa v ničar L"T>a in solidna Ločena prijateliica. Lepa preteklost. Liuhl.iančan Lo-krimobil«. Marljiva. Mlada. Mirna soba Mlada natakarica Mlada kuharica. .Miren M rna Na gorenjskem. Okna PTav ugodno. Prva iuffoslovenska zavarovalnica Poletje <7A Peč. Res dobn" R"«na ljubezen. Resnost Relief Resna zadeva, Slogu. Stroga tajnost. Sonja ?1. Splošno verzirano, Selpktiven Samo intel:gent. Tokstilsklad. Takoj ali pozneje Trn/«vo Ugodna prilika Ukaž^ljna. Vhod s stopnic. Varčna. Varčna kuharica Veselo življenje. Zanesljiva frizerka. Zamenam tudr" za les, Zagreb I., 33.
Rdzho
Beseda 1 Dn lavek 3 Din za šifro ti; lajanje naslova 5 Dn. Najmanjši znesek 17 l>n
itiovi modeli
„imske suknje, ne-jpremočljive Hubei-us plašče, obleke >erilo l.t.d. proda-|iamo še vedno i natnlm popustom.
PRESKER,
Sv Pel ra ciesta
Klavirji
pianini. harmoniji: Steinway,
Bosendorfer, Forster, Hol/.l, Man-borg — so nesporno najboljši fabrikati na
svetu. Dobite jih le pri tvrdkl
ALFONZ BREZNIK
LJUBLJANA, Aleksandrova 7. Majhni obroki, nizka izposojnina. — Tudi preigrani klavirji na
zalogi. Istotam velika izbira vseh glasbil, muzikalij in strun!
8232
□□□□umajnGoo
V«.ka naseda 2 lavek 3 Din za lajanj*-naslova 5 Din: najmanjš znesek 20 Dm.
Obsojena na življenje v samoti
želim konverzaoije potom dopisovanja v slovenskem alii mvmškem jeziku z isto osamljenim sotrpnom. Sem sami stojna, reelnih nazorov, srednjih let. Eventuel-ne odgovore nasloviti na ogl. odd. Jutra pod šifro »O tik ri tosrčn ost«.
31579-34
Br*e>la I Din Uvek 3 Diti za šifro ali lajanje naslova Din. NaimabjSi m«««! 17 Dn
Preklic!
Nisem plačnik za dolgove, ki jih dela moje žena. — Vivod Stelan, Trbovlje, Loke 5S.
3158>-31
Med mestom in deželo
posreduje »Jutrov« mali oglasnik
uspehov □
na
en oglas
j „JUTRU"
incoauiJUGDDC
aMTEL.I
2 951
IVJCHilM!
DOLCHDKA
<1c »ta
Namenih »KITKA« so 2a varovani za 10 (HMi l>in.
Harambasica
Par svetlih spominov ob »veži gomili Saj bi jih lahko nabral zvrhan koš, pa bi jih še za dva ali tri ostalo. Toda bi me nemara še za teh par vrstic hudo pokarala, če bi ji prišle na oči, kakor me je zadnjič, ko sem bil nekaj mal3ga napisal k njeni sedemdesetletnici. Takole preko očal me je pogledala in nabrala ustnice, preden je dejala: »Kaj pa bobnate take stvari v javnost!« V svoji preveliki skromnosti nikjer ni marala, da bi ji kdo kadil. No, saj ji tudi jaz nisem. Napisal sem samo nekaj suhih dejstev, pa ji je bilo že to preveč.
Trideset let bo tega, pa še nekaj čez, kar sem jo prvič videl. V Maličevi dvorani smo imeli plesne vaje, ki jih je vodil takrat daleč znani Morterra, droban, že precej postaran pa zelo eleganten Ln prožen gospod. Tudi mi študentje smo gledali, da smo imeli čiste ovratnike, če že srajca sama ni bila tip-top. Sicer smo si pa pomagali z naškrobanimi naprsniki in manšetami, ki smo jih po par grošev do-; bili najlepše pri Podbojevi mami v šent-peterskem koncu, ali pa po tistih malih štacunicah v Prešernovi ulici. Kaj zato, da je bilo treba časih v ta namen pustiti še tisto borno kosdlce ali večerj:co v »fovš luknji«, kakor smo re!cii Ljudski kuhinji pod Gradom. Naposled se lahko pleše tudi s praznim želodcem da, celo mnogo lažje nego z umazanim ovratnikom. Tudi študent ima svoj decorum, ki ga je treba čuvati za vsako ceno. Francelj, ki nam je pridobil plesalke iz najboljših ljubljanskih družin, nam je ta kategorični imperativ prepričevalno položil na srce.
Med mamicami, tetkami in drugimi gar-dedamami, ki so vodile svoje ofrtne varovanke na naše plesne vaje, se nam je še posebno prikupila gospa Podkrajškova. Je že res, da nam je pripeljala dve zali plesalki, svoji hčerkici Olgo in Vido, vendar je bila že sama po sebi vredna vse pozornosti. Vsaka njena beseda je bila kakor ! cekin, zdrav, čist humor, da jo je bilo res užitek poslušati. Zato pa se nas je nabrala v odmorih kaa- cela gruča okrog nje. To sta jih časih kresala s Franceljnom, da smo se grohotali do solz. Ubogi Morterra nas je moral dostikrat kar poditi v dvorano da ni razglašeni klavir brenkal samemu sebi- Gospa Podkrajškova pa je imela za vsakega tudi toplo materinsko besedo, če je je potreboval. Skratka, sijajna, nepozabna ženska Kmalu nas je poznala po imenih: Gusteljna, Bineta, Franceta. Ferda, vse po vrsti. Zanimala pa se je tudi živo za naše mlade križe in težave, kakor da smo njeni lastni otroci, še dolgo potem, ko smo se po maturi razkropili križem domovine, ni pozabila nikogar. Se danes jo vidim, kako so se ji trpko orosile oči, ko smo se v pogovoru i domislili Gusteljna, ki ga je tako zgodaj j pobrala smrt. To j« bil Gustelj Vaštč, ki j ji je še posebno prirasel k srcu. I Koliko skrbi je imela za nas šele med vojno! Za vsakega je hotela vedeti, kje je in kako se mu godi, kakor da bi ne imela že dovolj sama svojih brig in tegob Umrla ji je Vida. Kdor je poznal to plavola-sko, resno in nadarjeno mladenko, je pač lahko razumel strahotni udarec, ki je zadel ubogo mater in očeta. Da, tudi očeta Harambašo, ki se je zdelo, da je kakor hrast v gori. Ta udarec ga je zamajal v koreninah. Nikoli več si ni opomogel po tej izgubi. Čudež, da je ona to tako dobro prestala, da se ni zrušila pred njim. Sledovi pa so le ostali, kako tudi ne, saj človek naposled ni iz železa. Ampak Haram-bašica se je krepko upirala. Iskala je potrebnega ravnovesja v podvojenem delu, v skrbi za druge, da je tako pozabila nase. Prilike je imela za to več ko dovolj. Vsa Ljubljana je bila takrat en sam ogromen lazaret. Ranjenci z vseh front so ležali po šolah in drugih poslopjih, še večji siromaki so bili tisoči ujetniki in je človek tvegal lastno svobodo, če bi se bil za katerega po človeško zavzel. Harambašca se tudi tega ni bala. Vsak dan ste jo imeli priliko videti z večjim ali manjšim zavitkom pod pazduho. Šaj bi vam ne bila dala odgovora, če bi jo bili vprašali, kam jo maha. »Kaj pa je treba bobnati take stvari!« je rekla morda tudi takrat kakemu radovednežu. Koliko jih je po širokem svetu, ki jiim še danes živi v hvaležnem srcu. Niso jo poznali po imenu, pa vendar zanje ni in ne bo umrla, še zmerom jo gledajo, kako se bliža, zaničevanim in pozabljenim od vsega sveta in ima za vsakega nekaj, vsaj prijazen, topel pogled, če je že roka vse razdelila. Tudi tak pogled dobro d6 v mrzli, sovražni tujini, daleč, daleč od doma in človečainskega prava.
Po vojni sem jo dobil v Rogaški Slatini. Mučila jo je že zavratna bolezen. Seveda so tudi leta prinesla svoje. Telo je pričelo pešati, duh pa je ostal svež do zadnjega Ni še pozabila ne Franceta ne Bineta, vse je še imela v spominu, prav vse. Za vsakega posebe se je zanimala in vedela povedati toliko zanimivih stvari. Vse drugo je rada poslušala, samo svoje hvale ni prenesla še to ji nI bilo všeč, ko sem jo občudoval, da se je s toliko vnemo lotevala in tako uspešno razmotavala zelo težke uganke, logogrife, križaljke, rebuse in kaj vem, kaj je bilo še v tistih številnih zvezkih, ki so nosili na čelu značilno ime J>Sphinx«.
Na tisti svoj »tabernakeljc« pri vhodu v vrtno hišico se je bila že tako privadila, da drugod ni imela obstanka. Tam je prebila vse poletje. S težavo smo jo spravili po vrtu, ko sem jo hotel nekoč dobiti na filmski trak. Ne vem, če bi se bilo to sploh posrečilo, da je ni Francelj, tasti stari Francelj iz Maličeve dvorane, prijel pod pazduho in zgovorno, kakor zna on to še zmerom, popeljal okrog cvetličnih rondo-jev. Nazadnje me je zapazila s kamero ob nosu in mi pokazala šobo. Tudi to sem ujel na trak. Zakaj pa ne! Saj je bila tudi v tej šobici pristna Harambašica. Da, čisto ona izpred trideset let. .. Danes je ni več. V slatinsskem tabernakeljcu bo ostala mrka praznina. Pa vendar ne... Tam je odprla zagonetna sfinga svoje magično oko. Iz njega teče širok, svetal pramen in ozarja prijazno, spokojno lice Ane Podkrajškove, kakor smo ga gledali v njenih najlepših dneh.	V, M.
Neprilike pri gorenjski elektriki
Radovljica, 23. novembra.
Že nekaj časa imamo v radovljiškem srezu z električnim tokom neprilike Kar naenkrat ni luči; radio utihne, obstanejo stre ji presahnejo vodovodi. Prav posebno pa občutimo to po zadnjem snegu. Par dni smo bili brez toka. Tolažili smo se, da so v omenjenem času imeli priliko temeljito popraviti električni vod Završnice. Toda motili smo se. V delavnikih tok sicer ni bil prekinjen, toda v nedeljah je zopet vse obtičalo, kar oživlja električni tok Završnice. Pri stvari je važno vedeti to, da je človek iznenaden trenutno, da vse obstane kar brez kake napovedi. Možje ki urejujejo to zadevščino, bi lahko pogledali v seznamih, da elektrika v radovljiškem srezu ni samo za razsvetljavo in za tovarniške stroje, marveč da so na električni pogon tudi vodovodi. Tudi v nedeljah ljudje kuhajo, se umivajo in prav nedelja je primerna za kopanje. Ker je srez še precej civiliziran, imamo tudi angleške kiosete, ki so v zvezi z vodovodi.
Ljudje, ki so si za težke prihranke nabavili za razvedrilo radioaparate, z vese-
ljem prebirajo nedeljski program. Toda kaj pomaga vse to podeželanom, ko jim veselje tebi nič meni nič prikrajša elektrika. In po čigavi krivdi? Ali ni precej izučenih el ektromon terjev brezposelnih ? Ali se ni moglo delo pospešiti ? Ali je bil ves vod res v tako slabem stanju, da ga je pokvaril že prvi snežič? Vodstvo bi nam to prajv lahko pojasnilo, bodisi po časopisih ali po radiu, in nam tudi povedalo, kako dolgo nas misli še tako zabavati. Pa tudi o odklopitvi toka bi nas lahko obveščalo .posebno od nedeljah. Elektrika in radio sta pri nas dosti draga, v primeru z drugimi kulturnimi državami. Nasprotno pa so prav hitro pri rokah visoki računi, če se komu primeri nezgoda. Vzemimo za primer, če po nesreči omahna kaka veja na električni vod. S popravili v takih primerih pa niso preveč hitri, kar znatno zviša stroške nesrečneža.
Postarati se in vendar ostati mlad
bi hotel vsakdo. Ce tudi to Izgleda težavno, vendar to lahko dosežete s stalno skrbno telesno nego. Odlično sredstvo za' to je
DIANA
v ".
FRANCOSKO 2GANJE
Masaža z DIANO učinkuje z močjo pomladitve, ravno tako je dragocena za nego ust in las. A poleg tega je zelo poceni. — Dobiva se v vsaki boljši trgovini. Zahtevajte Izrecno DIANO in vzemite samo DIANO. Imitacije energično odklonite, ker niso nič vredne!
AjrtlPDLNEjSE GENERALNO ZA5TDP5TVD
_E CruMrmcD
ZAGREB NIK0LIČEVA 10 >
Najslajša in najboljša
krepilna pijača je
B E R M E T - V I N O,
črnina lz Fruške gore, Sremski Karlovci. — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom.. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja: B. Marinkov, Sremski Karlovci Fruška gora.
f
Globoko pretreseni sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo v Njegovem nerazrešljivem sklepu, poklicati k Sebi našega ljubega in nepozabnega soproga, očeta, tasta, deda, brata, svaka in strica, gospoda
Humana Koritnika
TRGOVCA IN HIŠNEGA POSESTNIKA
danes ob 11. uri dopoldne po dolgi, mučni bolezni, previdenega s svetotajstvi za umirajoče v 65. letu starosti.
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 17. decembra ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Glavni trg št. 67. na mestno pokopališče.
Maša zadušnica se bo darovala v soboto 18. t. m. ob 7. uri zjutraj v tukajšnji mestni župni cerkvi.
KOČEVJE, 15. decembra 1937.
Žalujoči ostali
Ltrejuje Davorin Kavijea, — izdaja ga konzorcij »Jutra« Adoit Kibnikar. — Za Narodno tiskarno <L d. aot Uskar nar ja jfrao Jeran, — Za inaeratni del Je odgovoren Alojz Novak, — Val s Ljubljani,