Mešani mladinski zbor Slovenske gimnazije je prejšnji konec tedna na 19. mednarodnem mladinskem festivalu v Celj u osvojil bronasto plaketo. To je tretji uspeh koroško-slovenskega zborovskega petja v enem tednu: kot smo v pretekli številki NT poročali, sta predzadnjo soboto (23. 5.) prejela Oktet »Suha“ in MePZ „Podjuna-Pliberk“ na 1- koroškem zborovskem tekmovanju najvišje odlikovanje.
19. Mednarodni mladinski festival v Celju:
Bronasta plaketa za Slovensko gimnazijo
Gimnazijci, ki jih vodi mag. Stanko Polzer, so nastopili v kategoriji mešani mladinski zbori. Mednarodni žiriji ter številnim poslušalcem so se predstavili s štirimi zahtevnimi pesmimi štirih znamenitih skladateljev (Gallus, Mendel-sohn, Jež in Bernstein).
Čeprav je ocenjevala mednarodna žirija nastopajoče zbore precej strožje,
kot še pred nekaj leti, so gimnazijci kljub temu dosegli tretje mesto.
Mag. Stanku Polzerju in njegovemu Mešanemu mladinskemu zboru uredništvo NT k lepemu uspehu iskreno čestita!
P. S.: Vsega skupaj je na mednarodnem tekmovanju sodelovalo 17 zborov iz sedmih držav.
Ne pustimo soseda v stiski!
Daš tednik
^evilka 22 Letnik 44. Cena 10,- šil. (25,- Sli) petek, 5. junij 1992
^°žtnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
^ Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Srla9spostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec
^Hberk:
Stelji — učenci — umetniki Skupno nbliknvali šolski dan
Srg.torek, 2. junija, so se na glavni šoli v Pliberku Caij učitelji, učenci in umetniki in skupno obliko-ü ' s°lski dan. Glavni organizatorki, Pepci Weiss, je živr0 zc*ružiti šolski vsakdan s spoznavanjem gjenja umetnikov tako, da so učenci skupno z '|-a^telii tudi drugih glavnih šol doživljali umetnike. tyie0 sta slovenski delovni skupini vodila Janko os ,Sner in Maja Haderlap, ki sta pripovedovala iz ve|j-Dne9a umetnikovega življenja. Posebno n j P!n° Pa je šola pokazala pri likovni delovni skupi-ŽjčJer so se lahko tako učitelji kot tudi učenci ob hi ^ Kodelih učili risati človeško telo. Delovanje pa bi|0 0 omejeno samo na prostore v hiši, temveč je ho T^širjeno na šolski travnik in Bergovo galerijo, obte ivnem delovanju so udeleženci na plenumu ater |Vknava^ doživetja, mnenja in izkušnje. Plesni te-»Tja^.rus ie napolnjen program zaokrožil s plesom
^topnika Deželnega šolskega sveta Franc Wie-cC'HAnton Feinig sta z zanimanjem sledila priza-
Republika Slovenija ima sicer sama velike gospodarske težave, pa je kljub temu pripravljena v veliki meri sprejeti begunce iz Bosne-Flercegovine. Tako jih je v Sloveniji že nad 60.000 (na Koroškem: okoli 1000). Vendar brez naše pomoči Slovenija ni več zmožna nuditi vse potrebne podpore.
Na pobudo častnega konzula RS Karla Smolleja so se koroške otroške in mladinske organizacije — med njimi sta tudi Mlada EL in Katoliška mladina — odločile za konkretno pomoč. Pridružile so se akciji ORF, Karitas in Rdečega križa „Sosed v stiski“. En tovornjak živil in medika-mentov stane 300.000 šilingov. Čim več denarja se bo zbralo, s tem več tovornjaki nujno potrebnih živil in medikamentov bo poma-gano vojnim žrtvam, ki so morale iz Bosne in Hercegovine zbežati v Slovenijo.
<- Na Koroškem je trenutno okoli 1000 beguncev iz Bosne in Hercegovine, med njimi tudi mnogo otrok. V četrtek, 28. maja 1992, se je mnogo od njih udeležilo Otroškega dneva slovenske Otroške mladine v Globasnici (vet o Otroškem dnevu na strani 12).
§0| 0sti učiteljev in učencev pliberške glavne šole. UčitR,razstavlja tudi zanimiva in ogleda vredna dela Jsv, ki se izražajo tudi kot likovni umetniki.
Darujte na konto št. 52100
pri Zvezi slovenskih zadrug v Celovcu ali vseh naših Posojilnicah (Geslo: „Akcija — otroci iz Bosne“) ali na kto. št. 70000-7 pri Bawag/Celovec.
Begunci, zlasti pa otroške vojne žrtve, Vam bodo zelo hvaležni.
Politika
5. junij 1992
StRAN g petek,
5. junij 1992
Politika
TEDNIKOV KOMENTAR
Piše Rudi Vouk
Presenetljivo visoka večina, 83 odstotkov, delegatov SVP se je v soboto v Meranu izrekla za zapečatenje paketa o avtonomiji Južne Tirolske. To ni nič drugega kot zgodovinska odločitev: prvič se je zgodilo, da neka narodna skupina razglasi svoje pravice za izpolnjene. Delegati
zborovanju SVP, da Italija obravnava paket še naprej kot zgolj notranjeitalijansko zadevo, zgovorno kaže, da precejšen del italijanske politike ni pripravljen slediti tej interpretaciji. Tretja pravna hiba je, da deli paketa, zlasti določila o proporcu, niso v skladu s pra-
JUŽNI TIROL: PRVI RESNI MANJŠINSKI KONFLIKT
SVP so bili mnenja, da po človeški presoji obstoj in razvoj njihove narodne skupine ni več ogrožen. S tem je pot prosta, da Avstrija pred OZN poda izjavo o koncu spora z Italijo. Ce tirolska Deželna vlada poudarja, da z zaključkom paketa ni odstranjena krivica iz leta 1919, je to samo še okras.
Zadovoljstvo seveda ni vsestransko. Če pustimo ob robu pomisleke z desnega roba okoli Union für Südtirol, ki sanjari o suvereni Tirolski, bi lahko paket ocenili takole: politično zadovoljiva rešitev, ki stoji na pravno majavih nogah.
Najtehtnejši pravni pomislek se tiče italijanske kompetence za dajanje smernic in koordinacijo tudi o zadevah avtonomije (Ausrichtungs- und Koordinationsbefugnis). S tem sredstvom je Italija skušala že v preteklosti večkrat izpodnesti avtonomijo Južne Tirolske in nobene garancije ni, da tega ne bo skušala zopet tudi v prihodnje. Avstrija bo verjetno v posebni noti izpostavila, da je ta kompetenca nastala šele po začetku paketovske politike leta 1969 in da zato za določila paketa ne more veljati. Če bo to zadostovalo, je vprašljivo. Tem večjega pomena je mednarodnopravna zagotovitev avtonomije. Predsedniku SVP Ritzu je v zadnjem trenutku uspelo priboriti italijansko privoljenje za noto, iz katere je interpretativno možno razbrati to mednarodnopravno zasidranost. Toda poročanje časnika „II Giornale“ že dan po
vom Evropske skupnosti. Zadržanje EGS v tej zadevi bo merilo za fleksibilnost skupnosti o manjšinskih vprašanjih.
Politično plat paketa je potrebno ocenjevati drugače. Če tako izkušena in v stvari trdna manjšinska politika, kot sta Magnago in Ritz, menita, da več ni bilo možno doseči, jima je treba verjeti. Zaključek paketa je v prvi vrsti stvar zaupanja med Boznom, Dunajem in Rimom. To zaupanje trenutno obstaja. Navzlic vse globlji krizi italijanske politike in družbe, ki lahko pripelje državo ob rob propada, je bil sedaj najbrž zadnji trenutek, ko je bilo možno uspešno zaključiti paket in avtonomijo. Razen tega se je zaradi odličnega gospodarskega stanja večina Južnih Tirolcev že pred časom spoprijazni-la s položajem, kakršen je in niso več odprti za nadaljnje zahteve.
V upanju, da je zaupanje v rimsko politiko upravičeno, je treba Južnim Tirolcem iz vsega srca čestitati k doseženim pravicam in k zaključku paketa. Kot koroški Slovenci pa si žal ne moremo prihraniti pikre pripombe, da Avstrija v manjšinskih vprašanjih še zmeraj meri z dvojnim merilom. Ne manjka nam samo dosledna uresničitev naših pravic, po razpadu Jugoslavije nam manjka celo jasno priznanje Avstrije, da ima Slovenija ingerenco, kar se tiče pravic slovenske narodne skupine.

•Ti Ul iMiT-T I

-T :<»i »n »i
Predlogi koroških Slowv dosledno upoštevani
Glavni in politično najbolj pomemben rezultat 38. zased* 5 * * * 9 * v; nja FUENS, ki je tokrat potekalo v Cottbusu, v domovi9 lužiških Srbov, je sklep osnutka konvencije o osnovnih pravl' cah evropskih narodnih skupin. FUENS bo osnutek posredi vala Evropskemu svetu z željo, da se sklene kot dodatni prot°' kol Evropske konvencije o človekovih pravicah.
V času, ko manjšinsko pravo v svetovnem merilu čedalje bolj pridobiva na pomenu, je politična nuja, da se narodne skupine same javijo s predlogom za mednarodno veljavno ureditev manjšinskih pravic. Vsi doslejšnji predlogi za mednarodnomanj-šinsko pravo, npr. s strani KEVS, izhajajo z državne ravni. Za manjšinsko pravo, ki naj bo tudi dolgoročno v stanju reševati manjšinske probleme, pa je ne-obhodno potrebno upoštevati tudi predloge narodnih skupin samih, je rečeno v spremnem poročilu konvencije.
FUENS je pri izdelavi konvencije dosledno sledila tudi predlogom koroških Slovencev. Mdr. konvencija predvideva naslednje pravice:
• države se morajo vzdržati vsakršne politike, ki meri na asimilacijo narodnih skupin, pri čemer se razume kot asimilacij-
Zasedanje pododbora avstrijskega parlarngP^ za narodne skupnosti:
Sprememba zakona J narodnih skupnostim
struktivnem vzdušju. Vsi žeji najti rešitev v korist narC7ilj skupnosti. Zato bodo začetek lija ponovno sklicali sejo P0^
ska politika tudi nastavljaj ukrepov za zaščito skupiasl< identitete manjšin;
•	v okviru pravice do šole j spadajo učni načrti, nastavj
učiteljev ter šolsko nadzorstvo pravico do ^ demokratičnjh na. okviru državne zakonodaje v P Celih urejenih volitev svojih za-stojnost narodnih skupin; Upnikov, ki jih zastopajo na-
•	v okviru pravice do informa0 jjPmti državnim oblastem in ki je imajo narodne skupine Vgaj0 Pravico do izvajanja v kon-
co do javno financiranega dos« nciji zasnovanih kolektivnih
pa do državnih masovnih meö ^ vic;
jev in morajo države zajarno narodne skupine imajo za možnost za sprejem tujih odd‘ rejanje lastnih zadev pravico do v materinščini narodne skupit1 stne avtonomne zakonodaje in
•	za politične stranke narodr? 0ge povsod, kjer je možno, v skupin morajo v volilnih zakon1 ( ^ teritorialne avtonomije, ce odpasti osnovnomandatske v °dm skupim ne ustreza, pa odstotne klavzule. Ureditev vo A^ru9acm korporacijski obliki.
nih okrožij ne sme biti takšna, trebnn11101171 zc^ruzen)em Je P°"
bi krčila v konvenciji zapisa111 s Dno zagotoviti toliko finančna pravice. Po potrebi je za urest1 astva, da so zmozne ucmko-čitev političnega zastopstva P U 'bajati svoje pristojnosti; trebno urediti manjšinska voli1 ^ zaščitna določila je treba okrožja. Narodne skupine innal Pfajeti v sporazumu med za-
Zborovanje FUENS je dr. Re-ginalda Vospernika potrdilo kot podpredsednika. — Član predsedstva NSKS mag. Marjan Pipp je pozval Republiko Slovenijo, naj prizna nemško narodno skupnost v Sloveniji.
stopniki države in narodne skupine; ustanoviti je potrebno paritetne komisije, katerih stališče je obvezno. Pravica do soodločanja vsebuje tudi pravico do soudeležbe v državnih delegacijah na bilateralnih razgovorih o zadevah, ki so za narodne skupine posebnega pomena.
Vse te kot primer navedene pravice, ki jih predvideva konvencija, v Avstriji doslej ali sploh niso uresničene ali pa samo delno. Mednarodno priznani avstrijski pravnik prof. Ermacora je na zborovanju označil v konvenciji predvidene pravice kot minimalni standard, katerega si sodobne evropske države ne bi smele dovoliti podkoračiti.
Za NSKS je Marjan Pipp v poročilu zborovanju FUENS svaril pred „multikulturalnim urejanjem manjšinskih zadev“, ker utegne imeti taka koncepcija kot posledico izgubo identitete narodnih skupin ter asimilacijo. Republiko Slovenijo je Pipp pozval, naj prizna nemško narodno skupino v Sloveniji.
Za aktualno diskusijo med koroškimi Slovenci sta zanimiva podatka, da na Madžarskem pripravljajo volilni
NSKS za priznanje nemške manjšine v Sloveniji
zakon, po katerem za stranke narodnih skupin za mandat v parlamentu zadostuje med 3000 in 5000 glasov, in da na Norveškem za Same pripravljajo javnopravno avtonomno zastopstvo, podobno Pern-thalerjevemu modelu.
FUENS je sprejela 15 novih članov, med njimi Lužiške Srbe, Nemce v Sloveniji in krimske Tatare. Dr. Reginalda Vospernika je zborovanje FUENS potrdilo v funkciji podpredsednika organizacije.
„ Novica“ (?) iz Ljubljane
V	četrtek, 28. majnika, je vabil Zavod republike Slovenije za šolstvo (ministrstvo za šolstvo) časnikarje na tiskovno konferenco, na kateri so predstavile založbe svoje šolske knjige za prihodnje šolsko leto.
Celovške Mohorjeve, ki je izdala že celo vrsto šolskih knjig (dve sta uradno v uporabi tudi v Sloveniji!), na konferenco niso povabili, povabili pa so Celjsko Mohorjevo, ki je izdala veroučne knjige. Verouk pa v Sloveniji še ni šolski predmet . . .
Zdaj se pa spoznaj, če moreš.
V	PREMISLEK
Če pogledamo na knjižni trg, se zdi,
da vsak drugi Slovenec bere, vsak četrti piše in vsak osmi proizvaja knjige.
Tomaž Štefe
p° 41 členu zakona o držav Novi koncepti za razvoj naselij in pokrajin
Kot smo že poročali (NT 19/15.
5. 1992), je kancler dr. Vranitz;ky
v pismu Kulturnemu društvu avstrijskih Romov in Sintov sporočil, da je dal nalog za ustanovitev Sosveta za Rome in Sinte. Prejšnji teden pa je o tem vprašanju razpravljal tudi parlamentarni pododbor za avstrijske narodne skupnosti.
„Romi in Sinti niso omenjeni v zakonu o narodnih skupnostih. Predpogoj za ustanovitev sosveta za to narodno skupnost je primerna sprememba zakona, ki jo lahko sklene samo parlament.“ Tako član parlamentarnega pododbora za avstrijske narodne
skupnosti Paul Kissov v pogovoru z NT.
V tej zvezi je Kiss poudaril, da so signali pozitivni in da tečejo razprave v pododboru med vsemi štirimi strankami v zelo kon-
l^nstvu Republike Slovenije lah-° osebe, ki jim je bilo odvzeto zavljanstvo nekdanje Ljudske '"-Publike Slovenije in FLRJ, in khovi otroci pridobijo državljan-T'° Republike Slovenije, če v nem letu od uveljavitve tega za-na vložijo prošnjo pri repub-Kenn upravnem organu, pristoj-
ni za notranje zadeve. Isto velja 'udi;- ■
Izziv tudi za dvojezične občine
u t1 za [zseljence, ki jim je prene-, državljanstvo Ljudske Repu-ke Slovenije in FLRJ z odsot-
bora in povabili nanjo zastopn Romov in Sintov.	. J
Druga glavna točka zadnje je je bilo vprašanje konstituT3^ sosvetov za gradiščanske Ht ter Čehe in Slovake. To ocenjuje Kiss precej pesim' no, zlasti glede sosveta za 9 diščanske Hrvate.	.(
„Vprašanje o koroških Sl0"« cih je bilo tokrat bolj ob omenjeno,“ tako Kiss. IzP0^; vilo pa se je to, da je Slovenj uspelo preko sosveta priti dodatnih finančnih virov. Kiss-parlamentarne stranke so lZ_rjf le željo, da bi morale tudi o3 j-narodne skupnosti imeti 3 fr
DriH*0'..Pocl enakimi pogoji lahko O/bijo državljanstvo tudi izse-
^•ovensko državljanstvo ® slovenske emigrante: Č^Junij 1992 zadnji rok
't*. ki jim je prenehalo držav-vin-v* 0 z odsotnostjo. Rok za 1993 prošnie 130 Potekel 24. 6. dri p° tem roku bo pridobitev , zavljan
V Oberdrauburgu so se konec maja srečali na prireditvi „Koroški vaški dnevi“ arhitekti, strokovnjaki za urejevanje prostora, župani, uradniki Deželne vlade in zastopniki izobraževalnih ustanov. Na tej prireditvi so pregledali in kritično pre-diskutirali stanje raznih projektov v okviru iniciative „Razvoj naselij in pokrajin“.
ne Poct Pogoji iz 12. člena citira-sn k- ^akona o državljanstvu, ki Po ?;Stveno strožji do izjemoma
i	ČlPnu -ralzrin
nost, po tej poti reševati s’ nančne probleme.“
;voia
kon T'• plenu zakona). Po tej za-drž= .I dol°bbi je za pridobitev pQwjanstva Republike Slovenije govebno- da izseljenec oz. nje-PrB, Po,ornec najmanj leto dni ne-nijj t eno dejansko živi v Slove-VaJn,erda inrla zagotovljeno stano-Je ‘n trajen vir preživljanja.
V zadnjih dveh letih se je vključilo v to iniciativo 60 koroških občin. Koroška deželna vlada — oddelek 20 — je za leto 1992 odobrila 15 milijonov šilingov za te projekte.
Glavni namen iniciative „Razvoj naselij in pokrajin“ je sooblikovanje in soodločanje vaščanov o prihodnji podobi vasi in pokrajin. Prebivalci in občinski voditelji naj bi skupaj našli najboljše koncepte za ureditev njihove občine, pri tem pa naj bi upoštevali tudi nadregionalni načrt dežele. S takšnimi iniciativami naj bi se ustavilo uničevanje pokrajine z gradnjo razpršeno lociranih objektov (Zersiedelung), predvsem
pa ohraniti čim bolj naravno okolje, ki je in bo v prihodnje zelo dragocen dejavnik zelo uspešne veje gospodarstva — razvitega turizma. Čim bolj bo urejen naš prostor, tem bolj uspešna bo lahko dežela Koroška na področju turizma. Podpirajo pa seveda tudi razne inovativne projekte na drugih področjih. Pri vsem tem pa je najbolj pomembno sodelovanje prebivalcev, ker so brez aktivnega sooblikovanja te iniciative brez pomena. Zato naj bi se
v dvojezičnih občinah vključili tudi Slovenci v delovne skupine in opozorili na pomen narodnega vidika za socialno in kulturno življenje v občini. Iniciativo „Raz-
voj naselij in pokrajin" je namreč potrebno gledati celostno in kompleksno, to se pravi kot sklop ukrepov na področju sociokul-turnega delovanja in olepševalnih akcij na vasi. Vse skupaj pa naj bi izboljšalo kvaliteto bivanja.
Tudi dan izobraževanja odraslih je bil posvečen samo tej temi. Koroške izobraževalne ustanove namreč aktivno sodelujejo pri teh iniciativah. Tako tudi Krščanska kulturna zveza. Udeleženci „Koroških vaških dnevov“ so v Oberdrauburgu zelo pozitivno sprejeli razstavo KKZ „Doživeta arhitektura Zilje, Roža in Podjune“, ki jo je pripravil prof. Peter Fister. Razstava namreč prikazuje značilno podobo južnokoro-ške pokrajine, ki na žalost vse bolj izgublja na podobi.
Če se zanimate za iniciativo „Razvoj naselij in pokrajin“, se lahko oglasite na Krščanski kulturni zvezi — Franci Tomažič (tel.: 0463/516243*24).
Politika
Gost v NT
STRAN a petek,
5. junij 1992
STRAN
5
Ne bodimo prevzetni
„Rit pa d’narce moraš skrit", pravi stari slovenski pregovor. To pomeni, da, če imaš denar ali če pričakuješ denar, ne smeš biti tako neumen in ga razkazovati ali pa ga celo drugim pod nos moliti, tako da bi se mogel kdo zavistno zapičiti vanj. Slovenski prego-B vor pa tudi pravi, da moraš tistemu, ki tarna, da denarja nima, denar vzeti in ga dati tistemu, ki se hvali, koliko denarja in premoženja ima, ker se najbrž samo hvali, ko že piha iz zadnje luknje.
Vsaj deloma ti pregovori v zadnjih mesecih veljajo tudi za naše kulturne in politične organizacije, ki razkazujejo svoje prejemke iz avstrijskih in slovenskih virov po raznih časopisih in izzivajo komentarje naših koroških sodeželanov. Resnica je namreč, da so bili denarni prejemki iz Jugoslavije mnogo večji in so jih znale naše kulturne in politične organizacije spretno prikrivati, tako da naši koroški sodeželani o tem skoraj ničesar niso vedeli, medtem ko so bili koroški politiki s tem dobro seznanjeni. Tako se mora zdaj vsakemu poprečnemu Korošcu zazdeti, da imajo slovenske organizacije kar naenkrat poplavo denarja od vsepovsod. Porajajo se številke od dvajset pa tam do sto milijonov šilingov. V časopisih je navedenih mnogo slovenskih društev, ki bodo za razne zadeve prejela med šil. 20.000,— in šil. 50.000,—. Ni torej čudno, da se tako imenovana nemška društva v naših krajih kar naenkrat počutijo zapostavljena, ker nimajo oziroma niso imela dostopa do subvencijskega denarja v tej višini.
V zadnjih letih se je politično vzdušje nasproti koroškim Slovencem na Koroškem in v Avstriji precej spremenilo na bolje. Skoraj že lahko trdimo, da je manjšini prijazno in to še posebno po demokratizaciji v Sloveniji. Bilo bi zelo nespametno, če bi to prijazno vzdušje kvarili s tem, da bi našim sodeželanom molili denar pod nos in jih s tem izzivali ali povečevali njihovo zavist, ki je vsakemu človeku nekoliko dana. Bolje bi bilo seznanjenje naših sodeželanov s finančno realnostjo naših političnih in kulturnih organizacij s primerjanjem naših financ s prihodki društev nemških sodeželanov ali tudi s prihodki manjšin v drugih državah.
Upravičeno seveda kažemo na našo zapostavljenost v finančnih zadevah s strani avstrijskih oblasti v preteklosti, akoravno smo dobivali vsa leta nadomestilo iz nekdanje Jugoslavije in zahtevamo popravilo te zapostavljenosti. Še mnogo bolj pomembno pa je, da znamo v tem trenutku vse predstaviti v pravi luči tudi našim sodeželanom, in sicer tako, da bodo razumeli in upoštevali naše želje. Tu pa vlada precejšnje pomanjkanje informiranja.
Vemo, da denar ni vse. Brez idealizma in neplačanega dela mnogih rojakov v kulturi in politiki ne bi šlo. Zato je potrebno, da so plačani kulturniki in funkcionarji glede te zadeve mnogo bolj previdni in občutljivi. Sicer bodo mnogi idealisti še bolj razočarani!
Potrebno je dobro pretehtati, kaj dajemo nekomentirano v širšo javnost brez razlag za boljše razumevanje. Razkazovanje v zadnjih mesecih v tem oziru ni bilo pametno. Če smo prevzetni ali ošabni, si morda zastavimo vprašanje, kaj druge to briga? Briga jih, ker so naši sodeželani in je potrebno pri tem se ozirati na omenjeni pozitivni razvoj.
dipl. trg. J. Nabernik
OBČINSKA SEJA V ZELEZNI KAPLI
Dvojezični kažipot (Jezersko
Pretekla občinska seja je obetala že zgolj zaradi dnevne^ SaSproti Trediogu16^!?6^^ reda dokaj zanimive razprave. Občinski svet je sklepal o bis’’ temu pa je v smislu demokracije venih spremembah v občini na osnovi novega prometne^ ^edstavnik el smrtnik izrazil nuj-
koncepta. Župan dr. Haller je poročal, da bo prišlo do tak# irodtom zarpa^rtraMe njih ukrepov glede prometne razbremenitve tržnega centi# tudi v kontrolnem pododboru, za
EL je predlagala, da naj se Pr' P^dsednika tega pododbora je EL ljudski šoli v Lepeni uredi telova# n^nova|a izkušenega občinskega
- Zbornika Lada Hajnžiča.
ha koncu občinske seje so od-
Na najbolj kočljivih mestih bo prepovedano parkiranje, v celotnem območju naselja bo omejitev hitrosti na 30 km/h, avtobusno postajo bodo premestili z glavnega trga, nadalje bodo postavili kažipot, ki bo obiskovalcem omogočil boljšo orientacijo. Na pobudo frakcijskega vodje EL, Franca Jožefa Smrtnika, bo omenjeni kažipot vseboval poleg nemške oznake „Seeberg“ tudi slovensko „Jezersko". Z zadovoljstvom so predvsem predstavniki Enotne liste sprejeli poročilo, saj je avtor prometnega koncepta prof. dr. Sammer upošteval tudi bistvene zahteve njihove frakcije.
Do soglasnega sklepa je prišlo v zvezi z nadaljnjim postopanjem Občine o vprašanju kamnoloma v Obirskih pečeh. Tozadevno žal do sedaj ni bilo možno doseči bistvenega napredka. Občina je končno pripravljena postopati ostreje. Če ne bo šlo drugače, bo preverila svoje možnosti tudi po pravni poti. V glavnem gre za to, da upravitelj kamnoloma očividno prezira naloge, ki so mu bile naložene.
niča in igrišče. Smrtnik je ta p^’ log utemeljil, naj Občina koncT1 zgradi primerno infrastrukturo v obrobnih krajih, saj je bilo ^ sedaj vedno tako, da se je den^
pretežno investiral v center.	........
predlog je občinski odbor soglaS Za J® P° Prvl odobritvi leta 19
no sprejel še z dodatkom, da boo , adi formalnih napak občine
no sprejel še z dodatkom, uc* — , igrišče in telovadnico uredili to pri ljudski šoli na Obirskem.
Nadalje je občinski odbor skl® pal še o računskem zaključku z leto 1991, o ukinitvi šolskih ok0, lišev Remšenik in Bela, o uredit
00rniki sklepali še o dveh nujnost-predlogih. Soglasno je bilo Odobreno občinsko lovišče Bela I. l° lovišče se je odobrilo z zamudo, ^6r je po prvi odobritvi leta 1990
in
Rajnega glavarstva upravno sodeče to odobritev razveljavilo.
prav tako soglasno je bil sprejet udi nujnostni predlog EL, naj se Seinina nameni bosanskim begun-
,,, ww,„,____ dem v Sloveniji, naša občina pa
kolesarske steze, ki naj bi poveza^ naj aktivno sodeluje pri akciji No-ceiotni okraj od severa proti jug® 'anjega ministrstva, ki išče druži-
predvsem z namenom, da bi tak e, ^ bj bj|e prjprav|jene med
privabili še več gostov iz okoli® Počitnicami sprejeti otroke iz kra-Klopinjskega jezera v občino ih v vojnih spopadov v Bosni, predlogu FR po spremembi zase® Seja je potekala v dobrem, kon-be kontrolnega pododbora. K te®1 struktivnem vzdušju, o čemer pri-je treba dodati, da ima SP tudi tem pododboru absolutno večin To je po določilih AGO formaln pravno sicer predvideno, toda P“ trebno bi bilo dejansko razmisli® o spremembi določil AGO v srTlis(l učinkovitejše nadzorne dejavno®
aio številni soglasni sklepi. Z vidi-a EL je razveseljivo, da se danes 6činoma že upoštevajo predlogi, 6 so dobri in upravičeni, ne glede a to, katera frakcija jih stavi.
VladoS
Prezidava občinske hiše inWnega doma
Dne 27. 5. '92 je bila v Št. Jakobu v Rožu občinska seja, ki je obsegala 13 točk dnevnega reda.
Ena točka je vsebovala tudi sklep o spremembi namembnega načrta, kjer je bila soglasno sklenjena sprememba namembnosti zemljišča Kmečkogospodarske zadruge Št. Jakob ter v Svatnah zemljišča v bližini cerkvice, ki je namenjeno zidavi gasilskega doma. Nadalje so sklepali tudi o spremembi projekta za prezidavo občinske hiše in kulturnega doma; oddali so tudi vsa dela. Predračun za prezidavo znaša šil. 35 mil.
Obravnavali in sklepali so tudi o spremembi projekta za žandar-merijsko postajo. Projekt se bo spremenil v toliko, da bo žandar-merijska postaja v celoti podkletena, kar doslej ni bilo predvideno. Gradnja žandarmerijske postaje bo predvidoma stala 8,5 milijonov šilingov. Tudi za to zidavo so bila dela že oddana, vendar morajo s pričetkom zidave žandarmerijske-ga poslopja še počakati zaradi po-
trebnega potrdila finančnega nistrstva.	|.
Prezidava občinske hiše in ^ turnega doma se je začela 1- V 1992 in upajo, da bodo dela začetku leta 1993 konča®.^ Svobodnjaška stranka je sta® predlog, da bi se glede nasta^J
n1'' bi bilo na spodnjih Talah v
meri proti Podgorjam. Razvila se živahna razprava in župan je ^dvsem opozarjal, da je o tej za-potrebno obširno obvestiti Ccane, in sicer o vseh dejavnikih, govorijo za ali proti. Predvsem n. J8 pomembno pogajanje z last-
občinskega personala pooblas^ ^'.zemljišč. Med drugim je župan
■ hi sf
za to sposobno pisarno m ^ vsak, ki bi zaprosil za nastavite® j Občini, moral podvreči izP'?ukti sposobnosti za to službo (Obj61^ vierung). Ta predlog na sej' našel potrebne večine.	v.
Dne 11. 5. 1992 je bila usta®® Ijena „Gospodarska družba z °®Je. jenim jamstvom Zgornji Rož“, re namen bi bil poživiti turizem- , družbi so se priključili nek®1 J obrtniki, hotelirji in privatnik' svojem programu ima med tudi izgradnjo igrišča za golf-bi stalo precej denarja ^ .®ie0n' so v ozadju neki premožni sp zorji. Igrišče bi obsegalo več ® farjev in bi se bilo potrebno z % niki teh zemljišč pogajati. lgrl
2 spomnil, da gre tudi za mijišča, ki spadajo v vodno sciteno območje (Wasserschon-biet). Občina se je tej družbi tud 'čil3 s 'n L>° določila D a! enega od poslovodij, namreč pZcpana Johanna Obiltschniga. ° daljšem razpravljanju o tej nja0vi so sprejeli soglasno temelj-sklep (Grundsatzbeschluß).
^ ^aša frakcija „Socialna gospo-®ska skupnosti“ je na tej seji od--rd'a Predlog, da „Občinski odbor s, ne občine Št. Jakov v Rožu ene, da se poišče v naši občini g za odlaganje odpadnega obč 6nega materiala za naše ijanein se s tem prepreči nasta-divjih odlagališč“.	Mi
GOST V NAŠEM TEDNIKU
Župnik Poldej Zunder
Župnik Poldej Zunder šteje med najbolj uspešne gledališke režiserje v naši narodni skupnosti. Njegova ljubezen pa velja prav tako športu ter posebej še mladini. Tako je bil duhovni asistent Katoliške mladine in prefekt v Mohorjevem dijaškem domu. V pogovoru z NT nam je tudi povedal, kako si predstavlja idealnega vzgojitelja za današnjo mladino.
„Med sabo
imamo
premalo
revolucionarjev"
Pogovor je vodil Janko Kulmesch
Župnik Poldej Zunder
. . . o svojih izkušnjah kot nekdanji duhovni asistent Katoliške mladine:
Delo KM smo gradili na delu z otroško mladino. Začeli smo organizirati letne otroške dneve, ki so jih pripravljali v farah učitelji in druge vodje skupin. Poleg skupne sv. maše in raznih iger so bili na sporedu tudi nastopi kulturnih skupin. Udeležba je bila dobra, hkrati pa so bili otroški dnevi glavni temelj za delo s Katoliško mladino oz. za zelo dobro obiskane Mladinske dneve.
Tudi v priprave na Mladinske dneve je bilo potrebno vložiti precej dela. Špominjam se, kako je prof. Jože Ropitz za nek Mladinski dan posebej napisal sv. mašo. Hodil je od fare do fare in vadil izvedbo maše z mladino. Podobno dolgoročno so se pripravljali kulturni nastop. V farah pa smo imeli tudi diskusijske večere, na katerih smo razglabljali o raznih verskih ter drugih družbenih vprašanjih. Mlajša generacija kaplanov, ki nas je nasledila, v tem načinu dela z mladino ni videla posebnega smisla. Postavljala je v ospredje Taize-jevsko gibanje, ki polaga velik pomen meditiranju.
. . . o svojih izkušnjah kot nekdanji prefekt v Mohorjevem dijaškem domu:
Prefekt sem bil dve leti; pristojen sem bil za nižješolce. Vsak mesec pa smo se srečali tudi s pokojnim ravnateljem dr. Tischlerjem ter starejšimi študenti, predvsem tistimi, ki so
obiskovali učiteljišče. Imeli smo zelo zanimive diskusijske večere. Vedno se je nekdo pošteno pripravil na določeno temo, ki smo jo nato skupno obravnavali. Vsak človek išče konfrontacijo z vprašanji, ki se tičejo njegovega življenja. Če obstaja dialog in če pride vsak do besede, najde ob takih izzivih tudi osebno srečo in zadovoljstvo oz. „duhovni profit“.
. . . o vprašanju, kakšna naj bi bila verska vzgoja mladine:______________________
V ospredju mora biti posamezen človek. Na odru njegovega življenja ga moraš spoznavati, potem ga moreš tudi navdušiti za evangelij. To je dolgotrajen proces. Vera je milost, ki ji ne moreš zapovedati. Sam kot nekdanji nogometni igralec in trener Železne Kaple nisem videl svoje naloge v rekrutiranju za Čerkev. Prepričan sem, da je mladina dovolj verna in da moraš biti njen prijatelj, če jo hočeš spremljati na poti evangelija. Če jo znaš za neko stvar navdušiti, bo to tudi rada delala. To velja za vsako dejavnost, še bolj za verska vprašanja.
. . . o potrebnem optimizmu ter o pomenu realistične kritike v medijih:____________
Vsak mlad človek ima določene talente. Pomembno pa je, v kolikšni meri se posameznim vzgojiteljem posreči, navdušiti ga za to, kako izkoristiti te talente, najbolj plodno v korist skupnosti. Vsi, zlasti še izobraženi, naj bi spoznali, da smo skupnosti, v kateri živimo,
tudi nekaj dolžni. V farah vidim, koliko ljudi ni imelo priložnosti obiskovati višjih šol, pa kljub temu mnogo naredijo za skupnost. Pri tem izžarevajo zdrav optimizem ter se ne zadovoljujejo z večnim tarnanjem. Veselijo se, ko vidijo, da je naša skupnost v marsičem napredovala.
Zavzemam se pa tudi za realistično kritiko v medijih. Kdor stopi v javnost, mora računati s tem, da ga javnost oz. mediji kritično ocenjujejo. Zgodovina uči, da so tisti, ki so bili deležni take kritike, dosegli najvišjo stopnjo kulturnosti. V tem smislu se tudi veselim napredka naših kulturnih skupin v zadnjem času.
o tem, kako si predstavlja idealnega vzgojitelja za današnjo mladino:________
Mladega človeka mora imeti rad, mlad človek pa občutek, da mu želi vse najboljše. Zato potrebuje vzgojitelj mnogo življenjskih izkušenj, pripravljen mora biti dnevno se učiti. Mladini naj bi bil dober sopotnik, ki se ne postavlja v ospredje, temveč pusti v ospredje tistega, ki se želi artikulirati. Biti vzgojitelj pomeni več kot biti nastavlje-nec z dnevno 8 ali 10 ur dela. Gotovo je to optimistično gle-danjega nekega duhovnika, vendar sme za vzgojitelja veljati le eno: če me nekdo potrebuje, mu moram odpreti vrata srca, ne glede kdaj in zakaj me potrebuje. Sicer pa bi bilo lepo, če bi mladinci več terjali od nas odraslih. V tem smislu bi rekel: med sabo imamo premalo revolucionarjev.
Rož — Podjuna — Zilja
Dekan Kristo Srienc je bral sv. mašo na Blatu, nato je blagoslovil vse tri obnovljene vaške križe.
Blato: velik vaški praznik
Velik dan za vas Blato. Preteklo nedeljo je dekan Kristo Srienc po sv. maši slavnostno blagoslovil vse tri obnovljene vaške križe, nato pa je sledilo prvo blaško žegnanje v šotoru.
Na blaško žegnanje je prišlo mnogo častnih gostov, med njimi bivši deželni glavar Hans Sima, župan mag. Raimund Grilc, občinski odborniki Štefan Visot-schnig, Karl Fera, Lojz Messner in vodja občinskega urada Franz Sourij. Obnova vseh treh križev je stala kar lep kup denarja, večji del je pokrila občina Pliberk, del pa so nabrali vaščani. Zahvala velja tudi mizarju Rudolfu Skiasu in žagi Trampusch, ki sta gmotno pomagala obnavljati križ na Zgornjem Blatu, ter Janezu Zdoucu, ki je brezplačno koval nova vrata za križ na Srednjem Blatu.
Ker je bilo vreme dokaj ugodno, so Blačani na žegnanju spraznili kar 11 sodov piva, zato je dekan že med mašo dejal, naj bi žegnanja v prvi vrsti prirejali iz verskih motivov in manj iz športnih. Kakor se je izkazalo, pa so znali Blačani kar uspešno oboje povezati. Zdaj na Blatu že krepko razmišljajo, ali naj bi redno prirejali vaško žegnanje; padel je tudi predlog za gradnjo kapele, ki bi potem takorekoč „le-gitimizirala“ žegnanje.
Bo, kakor bo! Na vsak način je bil to lep vaški praznik, ki je vsekakor posnemanja vreden.
S. K.
Franc legale razstavlja v mestni hiši v Bekštanju
Ob 850-letnici občine Bekštanj in 70-letnici Slovenskega prosvetnega društva Jepa-Baško jezero razstavlja umetnik Franc Wiegele svoja likovna dela v mestni hiši Bekštanj. Risbe, slike in akvareli umetnika, ki živi v romantičnem okolju stare Ziljske Bistrice, so del njegovega življenja. Nastajajo v rodnem okolju, na belem papirju oziroma platnu in beležijo le-
pote Koroške, pa tudi pokrajin, ki jih spoznava na svojih potovanjih po širnem svetu. Erika Wrolich je v svojem pozdravnem govoru ob slovesnosti odprtja dejala, da opazovalec začuti iz njegovih del globoko povezavo z naravo, pa tudi miroljubnost, sreča trenutke optimizma in vzdušje uravnovešenosti in usklajenosti umetnika samega.
Otvoritev razstave ziljske eoše na Bistrici na Zilji
Minulo sredo, 27. maja, je Krščanska kulturna zveza vabila na otvoritev razstave starejše in mlajše ziljske noše, katero sta raziskovali dr. Marija Makarovič in Jana Dolenc. O njunem delu sta spregovorila predsednik KKZ dr. Janko Zerzer in Milka Kriegl. Dobro obiskano razstavo sta odprla župan Josef Wiesflecker in predsednik SPD „Zilja" mag. Urban Popotnik.
KKZ je ob tej priložnosti predstavila tudi knjigo „Zilja", v kateri lahko razberemo zanimivosti o oblačilnem blagu in njegovi porabi od zadnje četrtine 18. stoletja naprej. Več bomo o odprtju razstave poročali v naslednji številki NT.
ČESTITAMO
V	Večni vasi pri Globasnici slavi v nedeljo 50. rojstni dan Barbara Srienz. Voditeljici cerkvenih zborov iz Globasnice in Večne vas iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše! Čestitkam se pridružujejo pevci obeh cerkvenih zborov.
Svoj god je praznoval Nanti Pristovnik iz Sel. Naše iskrene čestitke!
Emil Užnik iz Borovelj je srečal Abrahama. Želimo mu vse najboljše, zdravja in mu kličemo na najmanj še enkrat 50 let!
Angelika Kulnik iz Kotmare vasi je obhajala svoj 83. rojstni dan , ter god. Želimo ji vse najboljše, predvsem zdravja.
Društvo upokojencev Št. Jakob iskreno čestita za osebni praznik Mili Fric iz Breznice in Franciju Fuggerju iz Svaten. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika.
Danica in Hanzi Woschitz iz
Verovc na Radišah sta te dni obhajala svoj rojstni dan. Iskreno čestitamo!
V	društvu upokojencev Podjuna so obhajali osebna praznovanja Sonja Vrbinc in Uršula Silan iz Srej pri Škocijanu ter Anton Žužek iz Klopinja. Čestitkam društva upokojencev se pridružuje tudi Naš tednik.
Travdi Kutsche iz Celovca je te dni obhajala svoj osebni praznik. Naše iskrene čestitke!
70. obletnico življenja je praznoval Feliks Wieser, pd. Šošl iz Slovenjega Plajberka. Vse najlepše, predvsem veliko zdravja in osebnega zadovoljstva mu želijo tudi Naš tednik, Volilna skupnost Borovlje ter deželna Enotna lista.
Svoj rojstni dan in god je obhajala Rožmanova Micka iz Senčnega kraja pri Pliberku. Želimo ji vse najboljše, predvsem pa trdnega zdravja.
Dne 3. junija je obhajal na Žih-poljah svoj 70. življenjski jubilej upokojeni učitelj Bernard Straus. Vedno dobro razpoloženemu in nasmejanemu jubilantu želimo še za naprej trdnega zdravja in obilo sreče. Ad multos annos!
*
Marija Mohar, pd. Furaževa
mama iz Encelne vasi je te dni praznovala svojo 80-letnico. Čestitkam njene družine in ostalih sorodnikov se pridružujeta tudi EL Galicija ter uredništvo Našega tednika.
Angela Čik iz Spodnjih Libuč je te dni obhajala svoj osebni praznik. Želimo ji zdravja, tihe sreče ter da bi lahko izpolnila vse svoje skrite želje. Na mnogo leta!
Micka in Angelika Zagorski iz
Vetrinja sta praznovali osebni praznik. Naše iskrene čestitke!
Angela Mak s Kota, Angela Roblek, pd. Pušlčeva in Angela
Mak pri Trklu so praznovale osebni praznik. Čestitkam Društva upokojencev se pridružuje tudi Naš tednik.
Svoj 70. rojstni dan je obhajala Marija Mlinar iz Škocijana. Želimo ji vse najboljše, predvsem pa obilo zdravja in božjega blagoslova.
Danes, 5. junija, praznuje svojo 65-letnico Ferdinand Hobel iz Rožeka. Jubilant, doma iz Podjune, se je naselil v domači občini svoje žene v Rožeku, kjer vestno sodeluje pri kulturnem društvu „Peter Markovič" že od njegove poživitve pred 11 leti naprej. Vse dobro, mnogo zdravja in veselja mu želijo rožeški rojaki, sorodniki in društveniki. Željam se pridružuje uredništvo NT!
Na Radišah sta stopila pred poročni oltar Klavdija Pichler in njen izvoljenec Markus. Obilo božjega blagoslova ter družinske sreče!
Jutri, v soboto, bo stopil pred poročni oltar Jožko Pak s svojo izvoljenko Denise. Želimo jima obilo sreče in skupnega razumevanja!
Heli in Peter Korpič iz Kršne vasi pri Št. Lipšu sta dobila hčerko Ano-Katarino. Micki Hu-dobnik in Valentinu Smrečniku se je rodil sin Damijan. Hčerkico sta dobila tudi Hedwig Lopinsky in namestnik glavnega urednika NT Silvo Kumer. Jožici Hribernik in Petru Gregornu se je rodil sin Gabrijel, Lizi in Hanzi Ogris pa sta dobila sinčka Markota. Srečnim staršem iskreno čestitamo, mladim zemljanom pa želimo obilo sreče in veselja na življenjski poti.
Na binkoštni ponedeljek bo obhajal 67. rojstni dan večno mladi in kasant Našega tednika Tonči Dolinšek iz Celovca. Želimo mu obilo zdravja, mnogo osebne sreče in da bi se še dolgo prijetno počutil v veliki družini bralk in bralcev Našega tednika.
Čestitkam se pridružujejo tudi Tončejevi prijatelji iz Mohorjeve!
Rož — Podjuna — Zilja
stran
r GLAS IZ CELOVCA
r
nleekpeeggaa
norčave zgodbe
NEKEGA LEPEGA DNE
so napisali norčave zgodbe:
Utrinki letošnjega romanja v Lurd
Milan Apih, Ljubljana; Iztok Geister, Naklo; Feri Lainšček, Murska Sobota; Pavel Lužan, Kranj; Desa Muck, Ljubljana; Ivan Rapoc, Maribor; Majda Starman, Spittal; Dark Valentin, Ljubljana.
■•Ne imejmo doma knjig samo zato, da bi na njih rezali salame, z njimi podpirali vagutaste omare. Pobijali muhe in jih metali za mačkami. Jaz hodim s knjigami celo v posteljo."
Ludvik Karničar v uvodni misli
Slike je prispeval:
Marjan Manček, Selšček. 119 strani, vezano, šil. 125.-
Leo Mazakarini
MOZART
V	pičlih šestintridesetih letih svojega življenja je ustvaril več kot šeststo glasbenih del, potoval je, muziciral, ljubil in bil ljubljen, prelamljal je tabuje, vse je Mozart počel . . . čezmerno.
V	stotinah knjig opisovan -ostaja kljub temu opleten z legendami.
Miga je izšla v seriji KRATKO IN JEDRNATO '14 strani, vezano, šil. 98.-
fiat v- fiočit*Uce 'Vam felč ‘TMaA&ijeva, cOiuif&a,!
.fc^oPOT-Gure*
# m, %
^ GOras • NlOV'0^
^ 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, Tel. 0 46 3 / 56 5 15 - 17	^
m
Mohorjeva povezuje rojake preko vseh meja!
Devet sončnih, globoko doživetih dni v molitvi, pesmi in veselem razpoloženju. To je bilo letošnje romanje, na katero je vabil dom Sodalitas v Tinjah. Duhovno vodstvo je imel g. župnik Valentin Gotthardt, ki nas je znal z izbranimi besedami poglobiti v molitev skrivnosti rožnega venca. Gospa Leni Lampichler pa je imela na skrbi organizacijske posle, katere je vedno z dobro voljo opravila. Ko so prvo jutro na raznih krajih vstopali romarji v avtobus, je bilo vodenje bolj zadržano, a kmalu smo postali prijetna družina, ki skupno poje, moli in se pogovarja in smeje.
Po kratkem obisku Don Bosko-ve cerkve v Turinu smo drugi dan dospeli v prelepi gorski svet La Salette. Tu je kraj tihote in molitve, kjer se je prikazala jokajoča Marija, ki še danes svari človeštvo pred pogubo.
V Lurdu pa nas je prevzela ogromna množica romarjev in bolnikov. Poleg križevega pota, tihe molitve pred votlino lurške Matere ter procesije z Najsvetejšim nas je navdušila maša vseh narodov v velikanski podzemski cerkvi, katera ima prostora za trideset tisoč ljudi.
Višek pa smo doživeli ob večerni procesiji z lučkami, kjer je naša majhna skupina smela na pobudo gospe Hilde Dohr zapeti dve kitici lurške pesmi v slovenščini, kakor tudi eno zdravo Marijo pri vsaki desetki rožnega venca v mikrofon pred večtisočglavo množico.
Iz Lurda smo nadaljevali pot proti Španiji v Montserrat, kjer je živel sv. Ignacij Lojolski. V čudoviti višini je zgrajen pod ogromnimi skalami samostan z baziliko. Tu smo imeli zaključno romarsko sv mašo. Nato smo se napotili preko Barcelone proti Nizzi. Zad-
nji dan pa nas je popeljal naš vedno prijazni šofer Ciril Slanič skozi Monaco naprej ob obali Sredozemskega morja proti Koroški. Ne da se popisati z besedami, kar vsak osebno doživi. Zato pa vsakemu priporočam, da se odzove, če bo prihodnje leto spet vabilo za romanje.
Udeleženka romanja
Posojilnica Bilčovs vabi na otvoritev razstave Roberta Kropinnika
V sredo, 10. junija 1992, bo v prostorih bilčov-ške Posojilnice otvoritev razstave Roberta Kropiu-nika, ki bo prvič predstavil širši javnosti svoje akvarele z motivi iz Bilčovsa, Roža, Zilje, Pirana in Floride.
Umetnik, ki prihaja iz Beljaka, je absolvent Slovenske gimnazije in nam je bolj znan kot uspešni športnik, saj mu je uspelo, da se je uvrstil med najboljše lahke atletike v avstrijskem nacionalnem moštvu. Sedaj že nekaj let uspešno trenira mlade talente lahke atletike in poleg tega posveča del svojega prostega časa športnemu delu z najmlajšimi.
Odprtje razstave Roberta Kropiuni-ka bo v sredo, 10. junija, ob 20.30. Umetnika bo ob tej priložnosti predstavil njegov sošolec in prijatelj Ernst Arbeitstein, ki je tudi že sam razstavljal v prostorih bilčovške Posojilnice. Za glasbeni okvir priložnostne slovesnosti pa bo poskrbel priljubljeni domači zbor „Vaščani“.
Domače vesti
Polje, kdo bo tebe ljubil . . .
Nepričakovana smrt Rajmunda Greinerja st.
Človek, ki je ljubil domačo zemljo, poln zdravega optimizma in zaslug za samostojno politično gibanje ter kmečko zastopstvo, je nepričakovano zatisnil oči. Priznani kmet in gostilničar Raimund Grei-nerst. iz Globasnice, roj. 13.8.1915, je našel zadnje počivališče na farnem pokopališču.
Tja ga je pospremila v petek, 28. maja, velika množica. Že iz tega je bilo razvidno, kako priljubljen in velikodušen človek je odšel po večno plačilo.
Prav primerno je besedilo iz znane pesmi „Polje, kdo bo tebe ljubil . . . “, ob izgubi tega človeka. Do smrtne ureje še dan za dnem opravljal razna dela na polju. Še tik pred smrtjo pa se je, kot da bi slutil, poslavljal od svojih čebel. Od čebel, ki so mu bile prav gotovo v veliko veselje. Bil je trdno povezan z naravo in ljubil je svoj domači kraj. Zato se je tudi upravičeno vprašal, „kdo bo ljubil polje, ko bom jaz zaspal?“.
Smrt je bila nepričakovana, zatisnil pa je oči z zadovoljstvom, ker je vedel, da bodo njegovi otroci še naprej tako ljubili to polje.
Raimund Greiner pa ni bil samo kmet s srcem, ampak je bil skozi desetletja v globaški občini referent Kmetijske zbornice za izobraževanje. Bil je velik zagovornik samostojnega nastopanjajužnokoroških kmetov. Kot takšen je bil na samostojni listi leta 1950—1958 tudi izvoljen kot občinski odbornik. Štiri leta pa je bil član predstoj-ništva globaške občine. Tam je z velikim trudom zastopal interese našega človeka. Bil je do smrtne ure v raznih občinskih ustanovah, kot npr. v vodovodni ali potni zadrugi, iskal je rešitve v prid občanom in še predvsem kmečkega prebivalstva.
Že pred drugo svetovno vojno je kot mlad fant deloval pri takratni slovenski požarni brambi. Kot član pa ji je vedno ostal zvest. Kljub zglednemu življenju in idealizmu je moral služiti drugi svetovni vojni in preživeti krute mesece v ujetništvu v Sisku.
Vrnil se je srečno domov in skupno s svojo ženo Nanco uspešno vodil domačo kmetijo in Šteklnovo gostilno. Ni klonil pred modernizacijo in tudi ne pred težkimi pogoji povojnega časa.
Seveda pa je iz vsega srca Ij u-bil svoj materin jezik. Lepa slovenska beseda, ki jo je še prav
posebno gojil na odrskem področju in kot društvenik, mu je veliko pomenila. Skupno z Matildo Košutnik je med drugim napisal in zrežiral igri „Rozamunda“ in „Vislavina odpoved". Z župnikom Sekolom pa je režiral tudi „Pasijon“. Ta njegova ljubezen do kulture pa se ni odvijala samo na odru, ampak v odnosu do sočloveka in naroda soseda. Odprl je vsakemu vrata in mu pomagal, kot da bi mu bil sosed ali brat. Takšen dostop do sočloveka je prav gotovo zgleden za vsakega, ki si želi mir in dobro sožitje.
Svojeznanje in gledanje nata svet pa si je prav gotovo pridobil ob številnih izletih in vožnjah po raznih krajih tega sveta. Tudi dejstvo, daje redno prebiral vse naše časopise in nešteto knjig, je izraz duhovno širokega človeka.
Tudi kot strelec na ledu (Eisschütze) je vedno prispeval k dobremu vzdušju med športniki.
Ob pogrebnih obredih, katere je opravil dekan Peter Sticker ob somaševanju dekana Krista Srienca in župnikov Franca Hudla ter Franca Božiča, se je tudi izkazala povezanost rajne-
ga z vero in domačo faro. Ob odprtem grobu so se mu za vso prizadevnost in za vse dobro delo zahvalili župan Albert Sad-jak, podžupan Janez Hudi, zastopniki Kmetijske zbornice zbornični svetnik dipl. inž. Stefan Domej, Simon Harich st., Zdravko Schmacher ter požarna bramba.
V slovo sta mu pesmi žalostinke zapela cerkveni zbor in MPZ „Franc Leder-Lesičjak“.
Raimund Greiner st. je šel po zasluženo večno plačilo.
Zapustil pa je prostor v družini in v občini, ki bo ostal prazen, ampak zgleden za vse. Pravgotovobopokojni Raimund manjkal tudi mladini, kateri seje med drugim vsako nedeljo po maši v Šteklnovi gostilni prijazno nasmejal in velikokrat dal pomembne nasvete.
Ženi, družini in vsem sorodnikom izrekajo po tej poti NSKS, EL, SJK in Naš tednik iskreno sožalje!
Raimunda Greinerja pa bomo imeli vednovčastnem spominu. Naj mirno počiva v prepričanju, da je zemeljska njiva s svojimi dobrotami bogato posejana za jutrišnjo žetev!	Bernard
ZAHVALA
vsem, ki ste v tako velikem številu pospremili mojega moža in našega dobrega očeta
Raimunda Greinerja st.
na njegovi zadnji poti na pokopališče v Globasnici.
Naša iskrena zahvala velja gospodu dekanu Petru Stickerju za opravljene pogrebne obrede, vsem govornikom za poslovilne besede, cerkvenemu in društvenemu zboru, ki sta se od rajnega poslovilazganljivimi pesmimi, terduhovnikom, ki so se udeležili pogreba.
Lepa hvala vsem, ki so darovali vence in za dobre namene. DRUŽINA GREINER	DRUŽINA HUDL
„Volk in sedem koz-ličev" na Knroškein
V ponedeljek, 1. junija;
popoldne, se je v dvoran' Modestovega doma v C6' lovcu zbralo približno 130 otrok in njihovih spremlja' valcev. Prišli so na ogled lutkovne igrice „Volk ^ sedem kozličev“ v izvedb1 Lutkovnega gledališča M3' ribon
Gostje iz Maribora so c®' lovskim malčkom iz dvojeziC' nih vrtcev ter šolarjem dvoje' žičnih ljudskih šol predstav1.1 znano pravljico, ki sta jo zaP1' sala brata Grimm, z nekolik0 mlajšim otrokom prilagojenih koncem. Otroci v naj nežne)' ših letih namreč težko prenesejo, da strašni volk požre P0' jazne in razposajene kozliP' ke. Zato so se Mariborski In*' karji odločili za drugačno varianto: volk ima zoboboM0 izpadejo mu zobje, zaradi česar kozličev ne more požreh temveč jih lahko ugrabi, zadavi in spravi v hladilnik; venda mu zaradi izčrpanosti ukan3 ni uspela, saj ga je dohitel0 mama koza, ga pretepla 1,1 zvezala. Vse prisotne živali s° nato ugotovile, da si volk n3 zasluži najhujše kazni, ke kozličev brez zob sploh n mogel požreti, in ga odpelje!0 v živalski vrt.
Dogajanje se je odvijalo ha odlično zasnovani vrtljivi sce ni posebnega lutkovnega o ra, katerega so morali orgaf1, zatorji postaviti pred static^ oder v dvorani ModestoveP. doma. Mladi gledalci inJukj številni požrtvovalni starši. ^ so pripeljali svoje malčke n ogled posrečene predsta^ pa so se skoraj drenjali na loku razporejenih sedežih-k so se pojavile na odru lutk ’ so se iz otroških grl zašli»3 spontani pozdravi in odobr vanje. Zbranost malih Q}e~?0.
cev je bila ob spremljanju d ^
gajanja velika, še posebej P so navdušili vmesni no-plesni vložki razposajen' kozličev.
Zahvala gre KKZ in vse
drugim soorganizatorjem, P seveda izvajalcem, ki so ° lovškim malčkom v poneo Ijek pričarali urico enkratn ga doživetja. Mariborski karji so se v naši deželi pr® . stavili še v Šmihelu,_ Žel3 Kapli, Št. Primožu in Št. Pe
v Rožu.	*!>
M. Ur*'4
Deželni glavar dr. Christof Zernatto seje v krogu učencev Mohorjeve ljudske šole počutil izvrstno. To pa kljub temu, da so mu najmlajši stavljali tudi kočljiva vprašanja, ki bi marsikoga drugega spravila v zadrego.
Zernatto: Preden sem postal deželni glavar, sem prodajal marmelado ...
T° in še marsikatero skrivnost je otrokom razkril deželni glavar ob priložnosti pogoja v Mohorjevi šoli in na Dvojezični trgov-ski akademiji.
Uredništvo Mladega NT organizira serijo lskusij s politiki, pri katerih imajo najmlajši Možnost, da spoznajo ljudi, ki delujejo v javnosti.
Medtem ko je tekel pogovor na Trgovski v ndemiji v Celovcu v glavnem o aktualnih jaških in političnih vprašanjih, so otroci v Jhdski šoli navdušili z izredno duhovitimi
vprašanji. Vendar mladi nadebudneži tudi s kočljivimi vprašanji deželnega glavarja niso mogli spraviti v zadrego.
V nadvse prijetnem in sproščenem vzdušju je potekala tudi diskusija z deželnozborsko poslanko mag. Melitto Trunk v ljudski šoli v Ločah. Tudi ona je znala prepričati otroke, da je življenje politka lahko izedno zanimivo, če se ta rad prepira in včasih nagaja tudi svoji stranki.
Več o diskusijah lahko preberete na 2. in 3. strani Mladega NT.
Prijateljsko so sprejeli v svojo sredino otroci Ljudske šole v Ločah deželnozborsko poslanko
mag. Melitto Trunk
Darko Wakounig:
Multikulturnost - cesta enosmernica
V zadnjem času smo lahko v slovenskih časopisih na Koroškem veliko prebirali o takoimenovani multikulturnosti, o sožitju med narodi, v našem primeru o sožitju Slovencev in Nemcev. Veliko pa smo se o tem tudi že prepirali, tako da je to postalo skorajda že temeljno vprašanje slovenske politike in je zarezo med NSKS in ZSO le še povečalo. Bistveno se je poslabšalo tudi politično vzdušje, kar je seveda povečalo tudi nezadovoljstvo nad politiko s strani mladine.
Je pač že prav, da o multikulturnosti mnogo govorimo, najprej pa bi bilo potrebno povedati, kaj ta multikulturnost sploh je. To naj bi bilo neko mimo sožitje med narodi, spoštovanje sosedove kulture itd.
Če prav pomislimo, smo v bistvu doslej tako in tako že živeli s tem, da smo doraščali v dveh (sicer zelo podobnih) kulturah, se učili sosedovega jezika, z njim živeli.
Slovenci smo torej že dolgo „multikulturni“ (če to že nekateri hočejo tako imenovati). Torej bi moral postati le še Nemec .multikulturen“, se torej učiti slovensko, spoštovati Slovence in skušati z njimi živeti ter jih nekako .integrirati“ (spet pojem, kije postal modem prav v tej debati). V bistvu lepa misel!
Če pa pogledamo realnost, vidimo, da v resnici ni tako; nasprotno! Nekateri Slovenci skušajo postajati vse bolj .multikulturni“, celo skušajo .integrirati“ Nemce v slovenska društva in podobno. Nemški sosed pa postaja vse manj „multikulturen“, še naprej živi, ne da bi se učil slovensko in skušal prispevati svoje k boljšemu sožitju.
Pa imamo pred seboj spet cesto enosmemico!
Osebno še nisem zavrgel upanja, da se bo slovenska politika spet posvetila bistvenim težavam narodne skupnosti in bo končno opustila idealiziranje stvari, ki je že dolgo dejstvo!
10
MLADI NT
Melitta Trunk obiskala otroke LŠ v Ločah
„V politki se tudi rada prepiram, včasih pa nagajam tudi svoji stranki“
V seriji diskusij pod geslom „Otroci spoznavajo politike“ je uredništvo Mladega NT povabilo deželnozborsko poslanko mag. Melitto Trunk v Loče, kjer sojo imeli ljudskošolski otroci priložnost spoznati. Otroci so zastavljali deželnozborski poslanki zanimiva vprašanja o njenem delovanju v politiki, o učiteljskem poklicu in tudi o njenih osebnih interesih.
O vtisih z razgovora, na katerem je bil med drugim tudi inšpektor Franc Wiegele, je zapisala sodelavka Mladega NT Dunja Kropiunik.
Prva diskusija v seriji „Otroci spoznavajo politike“ z namestnikom deželnega glavarja Ambrozijem in otroci ljudske šole v Št. Primožu je bila tako zanimiva in zabavna za vse prisotne, da seje uredništvo Mladega NT odločilo za podobno srečanje z deželnozborsko poslanko mag. Melitto Trunk v Ločah. Otroci so v okviru tega razgovora lahko spoznali, da je tudi politik človek in ne kakršnakoli neosebna ali nečloveška prikazen.
Diskusija seje nepričakovano pri-
čela z zelo stvarnimi vprašanji. Otroci so spraševali o delovanju politikov v Deželnem zboru, o poteku sej, o dolžnosti prisotnosti posameznih poslancev (poslank) pri sejah, itd. Spraševali so tudi, kako dolgo traja, preden sklenejo kak deželni zakon. Trunkova je otrokom odgovorila, da to lahko traja dva meseca ali pa tudi 11 let (zakon o kulturnem pospeševanju), in je odvisno od interesa referenta za določen zakon.
Otroke pa je tudi zanimalo, koliko zasluži Melitta Trunk kot dežel-
nozborska poslanka; otrokom je najprej morala šele razložiti, kaj je neto in kaj bruto plača ter kaj je strankarski davek. Razkrila jim je, da zasluži bruto mesečno šil. 40.000.-, kar je neto približno šil. 25.000.-, od tega pa ji odtegnejo še strankarski davek v višini šil. 7.900.-.
Otroci so tudi izvedeli, daje Melitta Trunk članica SPÖ in da zaradi tega ne more delovati popolnoma neodvisno od interesov politične stranke. Otroke pa je tudi zanimalo, koliko moraš biti star, da lahko prideš kot mandatar v Deželni zbor, o potrebni izobrazbi, o smislu tajnih volitev in drugo.
Melitto Trunk so tudi spraševali o realnih možnostih vključitve otroških občinskih odbornikov v aktivno delovanje občin.
Polagoma se je vzdušje sprostilo in otroci so začeli stavljati tudi osebna vprašanja. Tako so lahko dobili vpogled v njeno vsakdanje življenje, kako živi kot učiteljica, mama, de-želnozborska poslanka. Otroke je tudi zanimalo, ali zna Melitta peti, ali rada pripoveduje smešnice in kdaj ima rojstni dan. Vprašali so jo tudi, ali je že kdaj podala roko kakšni znani osebnosti. S ponosom je odgovorila, daje bil taka osebnost na primer bivši zvezni kancler dr. Bruno Kreisky. Ker se otroci v Ločah učijo
dva jezika, seje pojavilo seveda tud' vprašanje o znanju slovenščine. Me' litta Trunk je odgovorila takole: ,^a” zumem veliko, govorim malo.“
Citati deželnozborske poslani mag. Meiitte Trunk:
„V Deželnem zboru se tudi tädK prepiram. Trenutno najraje z dežd' nozborsko poslanko FPÖ gosp0 Wintermann. Nočem pa biti zahrbtni-Včasih nagajam tudi svoji stranki. ‘
,Žal ni odvisno od tega, kako p°'\ meten in kako priden si, da lahk° sediš v Deželnem zboru. Osebno v1 bila za to, da bi moral vsak mandati narediti nek izpit, preden bi lahko iT\ vrševal to odgovorno funkcijo. ‘
"Župan Bekštanja je pred volit-yarni obljubil, da bo uredil otroški °bčinski odbor. Pišite mu in ga sPomnite na njegovo obljubo. Ose-bn° sem za to, da bi otroci dobili Možnost, da bi vse bolj soobliko-vali politiko. Odrasli politiki mnogokrat že v naprej mislimo, česa ni ^ožno narediti. “
"Prepričana sem in si želim, da 0 že pri prihodnjih deželnozbor-skih volitvah dobil zastopnik slo-Venske narodne skupnosti svoj se-čež v Deželnem zboru. “
•Moja najljubša pesem je ■dV mav čez jizaro“. Če to pesem
sliši
'na, se vedno spet zjočem. ‘
Da je deželni glavar dr. Christof Zernatto kos tudi kočljivim vprašanjem iz otroških ust, smo lahko doživeli na razgo-vom, katerega je organiziral Mladi NT za učence Mohorjeve ljudske šole.
Deželnega glavarja, katerega so spremljali predsednik Deželnega šolskega sveta Hugo Reinprecht in inšpektorja Wiegele in Peinig so v Mohorjevi šoli pozdravili ravnateljica Marija Woschitz in ravnatelj Mohorjeve dr. Anton Koren. Za glasbeni pozdrav je poskrbel šolski zbor pod vodstvom Tatjane Tolmajer. Z recitacijo neskončno dolge pesmice pa je deželnega glavarja presentil dijak Stefan Wieser.
Ker so bila vprašanja tako duhovito in odkritosrčno postavljena, bomo opustili običajno poročanje o tem srečanju in objavljamo kar vprašanja z odgovori deželnega glavarja.
,3 čim ste si prej služili denar, ko še niste bili deželni glavar?“
Zernatto: prodajal sem marmelado. “
„Ali znate slovensko?“
Žal ne. Ali smem enkrat priti za eno uro k vam v šolo? Morda se tu kaj naučim.“
„Kaj je bilo za Vas najlepše doživetje?“
“Da sem postal deželni glavar. “
„Kaj ste hoteli postati, ko ste bili majhni?“
“Pilot ali pa papež, ker ima tako lepo in dragoceno obleko. Obojega,
Tudi nadebudneži Mohorieve šole deželnega glavarja niso mogli spraviti v zadrego
Zernatto: „Ko sem bil majhen, sem hotel postati papež“
žal, nisem dosegel.“
„Kaj delate v prostem času?“
,Najraje igram s svojo hčerko tenis. “
„Ah je gospod Guggenberger Vaš prijatelj?“
“Gospod Guggenberger je precej starejši od mene in zato ne morem reči, da bi bil moj prijatej. Kljub temu pa se dobro razumeva. “
„Ali ste se kot mlad fant tudi pretepali za dekleta?“
,jča to ali drugo dekle sem se že boril, pretepati pa mi ni bilo potrebno nikogar, ker sem bil tako velik, da so se me vsi bali. “
„Kaj je Vaša največja želja?“
“Da bi še dolgo ostal deželni glavar. “
„Kaj najraje gledate na televiziji?“ .filme o kavbojih. “
„Kdaj imate rojstni dan?“
„11. j unija bom star 43 let. “ „Koliko žepnine dobite tedensko?“ .Zaslužim še kar dosti. Moja žena pa mi da ravno toliko denarja, da mi ne pade kakšna neumna misel v glavo. “ „Ali bi Vam Vaša žena odpustila, če bi imeli kakšno drugo prijateljico?“ “Če bi to vedel, bi to morda enkrat poskusil. “
„Kaj delate kot politik?“
„To so najbolj različne stvari. Delamo zakone, ki urejujejo življenje v naši družbi, hodim na razne prire-
ditve in povem ljudem, kaj mislit11’1 tudi to, da danes razpravljam z V1 mi - vse to je politika. Včasih P:l L celo politika, če s kakšnim pro1111 nentnim človekom igram tenis. “ „Ali imate svojega šoferja?“
,J3a, tega nujno potrebujem, ^er\; večerih vedno spet srečujem ljud1’ me pregovorijo, da popijem še k& šnopivo.“
„Kako se počutite kot deželni var?“
“Vedno bolje. “
„Ali ste športni?“
“Sicer bi moral nekoliko shujša ’ kljub temu pa mislim, da sem še , športen tip. Igram tenis, se vozit11
Elesom in igram golf. Škoda je le, da !n'Za take stvari preostaja vse prema-10 Časa.“
ka?“^ ^a^*ne8a najljubšega sodni-
(1 ‘Ne. Zakaj?“
trok: “Če boste morali iti enkrat ,.eci sodišče in nimate svojega naj-ubšega sodnika, potem ne boste ime-' bobrih izgledov. “
’>Kaj je Vaša naj večja skrb?“
. kLi bi nekega dne postalo moji mzini preneumno, ker skoraj nimam
Sa Zanjo in bi mi postala nezvesta.
ste kot šolar naredili kdaj a^šno neumnost?“
Kič posebnega, le da smo enkrat ^ePih našega učitelja na stol. “ ste dobivali kazenske naloge?“ “Večkrat. “
akšno obleko imate najraje?“
(j, Najraje imam kavbojke, le da jih '1es ne smem več obleči. “
. akšen red ste imeli v šoli v ve-(Nu?“
‘Enkrat je to bila celo trojka. “
.^najraje jeste?“
t^^mnajski zrezek s pommes-fri-
^htate kakšnega šefa?“
^ Kajlepše je, da na Koroškem ni-^Pšefa.“
'1 ste že kdaj pošteno popivali?“
, ; e&a ne morem tajiti. “ marate Haiderja?“ trPeD‘n>orcnl reči’ da bi zaradi njega
MLADI NT
„Učenje jezikov naj ne bi bila le dolžnost ali privilegij pripadnikov manjšine!“
Deželni glavar Christof Zernatto na Dvojezični trgovski akademiji
Z leve: šolski nadzornik Franc Wiegele, predsednik deželnega šolskega sveta Hugo Reinprecht, deželni zastopnik dijakov Markus Malle, deželni glavar Christof Zernattto, ravnateljica TAK mag. Maja Amruš ter inšpektor dr. Anton Feinig
Na povabilo Mladega NT je deželni glavar dr. Christof Zernatto pred kratkim razpravljal z dijaki Dvojezične trgovske akademije v Celovcu o raznih aktualnih vprašanjih. Pri tem je prišlo do izraza, da si deželni glavar želi trojezično trgovsko akademijo, ki bi bila elitna šola. Da bi v taki šoli imeli priložnosti le dijaki, ki že znajo vsaj dva jezika, o tem je Zernatto prepričan. Učenja jezikov naj ne bi gledali le kot privilegij manjšine, ampak bo to neobhodno potrebno za vsakega, ki bo želel biti uspešen v evropskem prostoru.
Ravnateljica TAK mag. Maja Amruš je v razpravi opozorila, da se dijakinje in dijaki na tej šoli učijo poleg slovenščine in nemščine, tudi angleščino in italjanščino. Z učnima jezikoma - slovenščino in nemščino - pa so dijaki že itak zelo obremenjeni.
Realistično in zaželjeno pa bi bilo, če bi od tretjega letnika naprej na primer dobili učitelja iz Italije, ki bi poučeval en predmet v italjanskem jeziku. Idejo ravnateljice Amruševe je deželni glavar z veseljem vzel na znanje in je dejal, da se bo zavzel za realizacijo le-tega.
Na očitek dijakov, da postajajo v tej šoli neznosni prostorski problemi, je deželni glavar Zernatto odgovoril, daje nujno potrebno poskrbe-
ti za pogoje, ki omogočajo dijakom dobro počutje.Tozadevno je tudi predsednik Deželnega šolskega sveta Hugo Reinprecht, ki je v okviru razprave sicer poskušal preštevati dijake, ki prihajajo iz Slovenije, moral priznati, da je ta šola postala bolj pomembna, kot so prvotno vsi mislili, da bo „Celotno gospodarstvo bo še nujno potrebovalo absolvente te šole,“ je dejal Reinprecht.
Zernatto je obžaloval, da se celotno manjšinsko šolsko vprašanje vedno spet zaostruje le na politični ravni ter da se še vedno premalo upošteva potrebna konkurenčnost, to pa predvsem glede jezikov.
Če govorimo o Evropi regij, potem je tako zamisel najprej potrebno uresničiti v manjšem prostoru, se
pravi v prostoru Alpe-Jadran. Skupne identitete pa tudi v tem prostoru ni mogoče ustvariti, vsekakor pa bi se lahko po mnenju Zernatta izoblikovala neka regionalna identiteta. Osnova za realizacijo take zamisli pa je vsaj sposobnost ljudi, da lahko besedno stopijo v stik s svojim sosedom.
Zato je Zernatto mlade opozoril, da lahko zaprosijo za štipendije, katere lahko dobijo za izobraževanje v tujini; pozval jih je tudi, daje njihova naloga, da kot mladi ljudje pripomorejo k odpravi predsodkov.
Pri pogovoru pa ni ostalo le pri šolskem vprašanju. Eden izmed mladih je vprašal Zernatta, ali se mu ne zdi nesramno, da SAK do danes kljub svojim velikim uspehom še nima lastnega športnega igrišča. Deželni glavar je moral priznati, da se za nogomet ne zanima. Obljubil pa je, da bo tozadevno posredoval pri mestnemu svetniku Jandlu, saj je mesto Celovec pristojno za te zadeve.
Ob koncu je deželni glavar dijakom TAK razkril še skrivnost, da njegovo ime izhaja iz slovenskega imena Černut. Šolski nadzornik dr. Anton Feinig je kot strokovnjak takoj ugotovil, da to pride od besede „črn“. Tako se ujema ime deželnega glavarja tudi z njegovo politično barvo. Perfektno!
12
MLADI NT
Indijanci so navdušili na otroškem dnevu
V četrtek, 28. maja, je bil v Globasnici otroški dan, ki se gaje udeležilo kar precejšnje število otrok. Otroci iz Roža, Podjune in Zilje so se zbrali na dvorišču župnišča, kjer jih je pozdravila otroška folklorna skupina iz Globasnice. Nato so se vsi skupno podali v farno cerkev. Pod geslom „V eni in isti ladji“, se je odvijala sveta maša, ki jo je daroval Jurij Buch. Po sveti maši, ki je bila zelo zanimiva, pa je na otroke čakalo okrepčilo. Od klobas do sladoleda so mladostniki izbirali po svoji volji. Tako je razveseljivo zanimivo potekal prvi del otroškega dneva.
Gotovo najbolj zanimivi del otroškega dneva pa je še čakal na radovedne otroke. Nešteto veliko postaj, ki so jih ljubeznjivo pripravile(i) in izdelale(i) sodelavke(ci) Katoliške otroške mladine, je zadovoljevala otroke, ki so uživali ta dan. Nekateri so eksperimentirali z zrcali, drugi so spoznavali svet glasbe, spet tretji so pekli krompir in koruzo ali pa so prisluhnili pravljicam in zgodbam, se učili prepoznavati sledi živali ali pa so se pogovarjali o zaščiti okolja.
Levo: Z velikim zanimanjem so otroci prisluhnili pravljicam Janka Zwittra.
Zgoraj: Otroški dan je združil otroke več narodov.
Mag. Ivan Olip ljubeznivo podaja roko dvema otrokoma.
Predvsem pohvale vredna je bila ponudba avtomobila za merjenje kakovosti zraka. S pomočjo najnovejših tehničnih naprav so otroci izvedeli, kakšen zrak imajo Globašani in še drugo.
Za spretne roke pa so bile pripravljene postaje za brkljanje. Posebno zanimiv je bil kolaž v obliki sveta, ki so ga otroci ustvarili skupno z domačimi umetniki. Ker je cilj otroškega dneva, da otroci spoznajo tudi tamkajšno okolico, je KOM pripravila poseben kviz. Vsak otrok je dobil majhen zvezek, ki gaje nato izpolnjenega lahko vrnil in za to dobil naprsno zaponko. Zelo zanimiva je bila tudi postaja z Indijanci, ki so otroke po želji tudi poslikali; prodajali pa so tudi nakit.
Ker se je vreme poslabšalo, so žal morali zadnje točke programa prestaviti v Ljudsko šolo. Tam so najprej zaplesali Indijanci, ki so jih otroci z odprtimi usti pozorno opazovali, nato pa je skupina LA TINA zaigrala nekaj svojevrstnih skladb, ki niso našle dobrega odmeva le pri otrocih, temveč tudi pri starših. Vmes so še izžrebali zmagovalce nagradnega natečaja znanega otroškega časopis za verouk - „Naša mavrica“.
Katoliška otroška mladina, ki že neverjetno dolgo prireja otroške dneve je tudi tokrat dokazala, da je kompaktna organizacija in da kljub dolge-
mu delovanju še vedno ni izgubila čuta za dobre ideje. Predvsem v času modernizacije je za otroke izredno pomembno, da ne izgubijo stika z navadnimi, preprostimi, a vendar zelo zanimivimi idejami. Predvsem pa takšne prireditve privedejo do novih prijateljskih stikov in do preproste otroške komunikacije. Cilj otroškega dneva je torej preprosto razložljiv:
otroci naj ne postanejo prezgodaj „odrasli“, kajti s tem bi izgubili naj' lepši čas življenja, ki je gotovo rnla' dost. Vseeno pa je pomembno, da tudi otroke seznanimo s težavami, k' ogrožajo naše okolje.
Otroški dnevi, ki jih prireja KOM so vedno zelo zanimivi in predvsetU vedno bolj družijo, kajti vsako leto sc | ga udeleži vedno več narodnostni!1 skupin, kar je letos dokazala tudi pU' vezava, ki je bila trojezična. Le na P način (z direktno konfrontacijo) bomo mogli preprečiti naraščanje sovraštva do tujcev in drugih narodo'-
spet enkrat imajo otroci nalogo,
popravijo napake, ki so jih naredd6 prejšnje generacije. Upajmo, da j1111 bo to uspelo in predvsem: Pomaga mojim pri tem!
Danilo
Franc Jelen:
ŠKOREC
Spomladi se vrnejo naše ptice selivke. Dolgo in mrzlo zimo so prebile v toplih južnih krajih, kjer jih ni zeblo in jim tudi stradati ni bilo treba.
Prvi, ki se vrne k nam in oznani prihod pomladi, je prijateljček škorček. Svoje gnezdo dobi ta-korekoč že postlano in pripravljeno. Pameten gospodar mu pripravi leseno hišico z okroglim okencem in paličico za pristajanje. Tako napravljeno hišico mu gospodar pritrdi na drevesno deblo in z veseljem opazuje in čaka, kdaj se bo škorec prikazal in skočil v gnezdo.
Že sredi meseca februarja ga vi-
dimo, kako nosi v gnezdo slamnate in travne bilke, kamor bo pozneje njegova ženka položila jajčeca, iz katerih se bodo izvalili vedno lačni mladiči.
Škorec ni posebno lep. Siv je, čmkastozelen in njegovo perje je posejano z belimi pikami. Zato pa je priden, ker pobira muhe, hrošče, polže in druge nepridiprave. Prav rad se posladka s češnjami in gozdnimi j agodami.
Naš škorec živi rad sam zase, a kljub temu je velik šaljivec.
Rad oponaša druge ptice in otroci imajo z njim veliko veselja-
PROJEKT • ŠPORT NA SLOVENSKI GIMNAZIJI
Ob začetku letošnjega šolskega leta smo se dijaki 6. B razreda skupno z našo profesorico slovenščine in telovadbe k^ajo Millonig-Kupper odločili za celoletni projekt o športu.
2 delom smo začeli že na Prvem celodnevnem izletu. Pedali smo se v Mürzzuschlag na Štajerskem. Tam smo si ogledali smučarski muzej in razsta-v° o smislu in norosti športa. 2 materialom in z znanjem, ki smo si ga pridobili na tem izletu, smo oblikovali plakate na torno „Šport: smisel — norost“. Slede na zanimanje za različna športna področja smo se razdelili v skupine. Vsak je napisal šianek na temo, ki smo si jo Sami izbrali. Te članke smo ob-iavili v brošuri, ki smo jo izdali P°d imenom „ŠPORT - POSEBNA IZDAJA“. V tej posebni 'zdaji pa najdete tudi izsledke ankete, ki smo jo dali izpolniti vsem dijakom in profesorjem naše šole.
Profesorica nas je vedno Zr|ova opozarjala na besedila o športu v slovenski literaturi. Skupina dijakov pa je taka besedila poiskala v slovenskih be-ril'h vseh osmih razredov in jih zbrala v posebni mapi.
Sama, Claudia Daniel, sem sodelovala pri letošnjem šolskem govorniškem natečaju, kjsr sem govorila o temi: -SPORT: VČERAJ ZABAVA -sanes BITKA ZA REKORDE
ki DENAR“. Skupno s Katjo Sasser sva zasedli 1. mesto.
K razstavi „JUGEND IN BELEGUNG“, ki nam jo je na šolo Posredovalo Zvezno ministrst-za pouk in umetnost, smo P.di mi prispevali svoj delež. V s'ikah smo prikazali naše pred-n|ke pri športnem udejstvovalo, v posebni mapi pa zbrali .Rodovino šolske športne de-Jdvnosti. Na odprtju razstave v Ponedeljek, 25. maja 1992, /Po poleg obširnega progra-a, ki so ga sooblikovali tudi 'Jaki drugih razredov, še na-“radili zmagovalce našega ri-I arskega natečaja, katerega se / udeležilo kar precejšnje števi|o dijakov.
Čeprav je s takim projektom nogo dela, ki pa je zelo zani-, lvo in popestri vsakdanje su-^0Parno učenje, bi bili nekateri 'Jaki takoj spet pripravljeni so-e'ovati pri kakem novem PPojektu.
Claudia Daniel
Selani so peli
Na zadnji dan meseca maja, preteklo nedeljo, je Pevsko društvo Sele z vabilom na koncert pod geslom „Selani pojo“ privabilo v farno dvorano lepo število domačih in tujih poslušalcev, da je bila napolnjena, kot že dolgo ne. Pa mislim, da gotovo nobenemu ni bilo žal, ki se ga je udeležil.
Piše Zalka Kelich-Olip
Tudi nekaj gostov iz Celovca je predsednik Herbert Kulmesch pozdravil v svojem nagovoru, tako predsednika in tajnika Krščanske kulturne zveze, dr. Janka Zerzerja in Nužeja Tolmajerja, tajnika Narodnega sveta koroških Slovencev Franca Wedeni-ga, pa tudi domačega župana Bertija Wassnerja, župnika Mirka Rakovnika, predsednika KRD „Planina“ Tonija Olipa, predsednico SRD „Herman Velik“ Edo Velik ter ravnatelja Modestovega doma Hermana Keliha.
Spored so oblikovali otroški zbor, pevska skupina s Kota, učenci Glasbene šole in mešani pevski zbor, povezovala pa sta mag. Pavel Olip in Katja Roblek.
Otroci so zapeli pod vodstvom učiteljice Jožice Mak. Veselje je bilo gledati to skupino otrok, ki je garant za to, da se bo v Selah še dolgo pelo. Če se bodo tudi v bodoče našli ljudje, ki bodo s pevci delali, smo lahko prepričani, da bo temu tako.
Ena najvažnejših komponent tega koncerta je bila obljuba predsednika, da se bo društvo, ki bo prihodnje leto obhajalo 40. obletnico obstoja, tudi v bodoče trudilo za to, da bo poskrbljeno za delo z otroki. Prvošolca Matjaž Kelih in Manfred Furjan pa sta zapela originalno pesem Si-mana Maleja, ki bo najbrž šele na stara leta — in to nenazadnje po zaslugi glasbenega učitelja
Hanzija Ogrisa — deležen tistega priznanja, ki mu gre. Hanzi Ogris je namreč prepričan in hoče prepričati tudi druge, da sta Šiman in njegov način igranja na „lajne“ med Slovenci „unicum“.
Pevska skupina s Kota, ki jo je pred leti ustanovil Herman Kelih, nas je razveselila s šopkom domačih pesmi in z dejstvom, da njih sedanja voditeljica Silvija Male že prihaja iz vrst zbora, katerega dekleta so bila še v otroških letih, ko je zbor začel delovati .
Glasbena šola, ki deluje v Selah že nad deset let in je posredovala osnovno znanje glasbene teorije in instrumentov že velikemu številu šolarjev, je tokrat
predstavila učence oz. instrumente, ki so bolj redko zastopani. To so violina (Darja Olip ob spremljavi Damijana Olipa), citre (Nataša Dovjak), diatonična harmonika (Simone Wassner) in klavir, igran štiriročno (Claudia Ogris in Jana Roblek). Dobro so se odrezali mladi glasbeniki.
Mešani zbor, ki ga od septembra 1991 naprej vodi Roman Verdel iz Borovelj pa je tokrat prvič odkar obstaja, segel po pesmih v tujih jezikih in zapel v prvem delu italijansko, angleško, francosko in nemško pesem, v drugem pa slovenske narodne. Veliko poslušalcev je izreklo, in mislim, da so vsi istega mnenja, da je v zboru zavel nov veter, odkar ga vodi Roman Verdel, in to v pozitivnem smislu.
Zaslugo, da je prišlo do tega koncerta, si delijo odbor pevskega društva in dirigent Roman, ki mu je uspelo naštudirati s pevci popolnoma nov program. To pa poleg petja v cerkvi ob večjih praznikih in poleg drugih nastopov, ki jih je zbor imel v tem času. Ce bi koroški Slovenci imeli še več takih idealistov, pa drugih manj, ki veliko govorijo, pa malo naredijo, se nam ne bi bilo treba bati za njihovo bodočnost.
Otroški zbor ob spremljavi R. Verdela — vodi Jožica Mak.
Oglasi / Pisma bralcev
STRAN -i a petek,
I 5. junij 1992
Kultura
CARIMPEX
Sonnengasse 13, 9020 Celovec
Ne prodajamo samo robo, prodajamo FeŠtfVC.
Računalnike, Hardware, Software; vse kar
zraven spada, [j
ZENITH p.
data Systems
Groupe Buli
^ #*E>S/MMKEI
CARIMPEX
tel: 0463 46801, fax: 46801-87
3. junija odpiram privatno ordinacijo (kirurgično prakso)
Benediktinskem trgu
(Benediktiner Platz) 3
vsako sredo d 14.00 do 19.00 ure
)usan Schlapper telefon:
a 0463/502410 ordinacija
Loče—Nizozemska
Wrolich na Nizozemskem peti
Po 11. mestu na svetovnem prvenstvu, je 5. mesto na dirki „Groot Axel“ doslej drugi največji uspeh Petra Wro-licha, Peter je bil na štirietapni dirki v Axlu blizu Antwerpna na Nizozemskem najboljši tuji kolesar, kajti prva štiri mesta so zasedli, brez izjeme, Nizozemci. Kako močna je bila zasedba na tej dirki kaže dejstvo, da se je je udeležilo 14 državnih reprezentanc. Po tem izrednem uspehu pa čaka Petra povsem druga naloga, ki je za življenjsko pot še bolj pomembna, namreč matura. Petru želimo na tem mestu uspešen zaključek šole!

PISMA BRALCEV

St. Jakob
Društvo upokojencev Št. Jakob vabi na KULTURNO PRIREDITEV Z DRUŽABNIM SREČANJEM
Čas: v nedeljo, 14. 6., ob 14. uri Kraj: v farni dvorani v Št. Jakobu Nastopajo: MoPZ „Vaščani pojo“ iz Zgorne vesce, Ansambel „Korenika" iz Šmihela, Franci in Mici (citre, harmonika)
Vsi, tudi taki, ki še niso v pokoju, so prisrčno vabljeni!
Bilčovs
Pl NOCCHIO — Ostržek (pravljica za najmlajše)
Čas: petek, 5. 6., ob 17. uri Kraj: Ljudska šola v Bilčovsu Igrajo: učenci OŠ Staneta Žagarja, Lipnica
Prireditelj: SPD „Bilka" v Bilčovsu
AFRIŠKI PLESI
Čas: sobota, 13. 6., ob 20. uri Kraj: travnik pred šolo v Bilčovsu Izvaja: ansambel „Ndere Troupe" iz Ugande
Prireditelj: SPD „Bilka" v Bilčovsu
Kočuha
CAMPING ROŽ — družina Wernig vabi k
PRAVLJICAM PRI BINKOŠTNEM OGNJU za odrasle in male Pripoveduje: Del Vede (slovensko in nemško)
Čas: na binkoštno nedeljo, 7. 6., ob 20.30
Vsi prisrčno vabljeni!
Spoštovani!
Podpisani duhovniki boroveljske dekanije, zbrani na mesečnem sestanku v Slovenjem Plaj-berku.smomdr. razpravljali tudi o spisu mag. Rudija Vouka v 19. številki Našega tednika z dne 15. 5. 1992 pod naslovom Modestov dom po enem letu nove dobe.
Soglasno smo ugotovili, da ta spis enostransko zavija dejstva, potvarja resnico, žali voditelja doma ter škoduje naši skupni stvari. To potuhnjeno, za anonimnost se skrivajoče neutemeljeno in neokusno kopičenje očitkov na ravnatelja Modestovega doma v Našem tedniku je onesnaževanje lastnega gnezda in pljuvanje v lastno skledo.
Modestov dom je dijaški dom Mohorjeve družbe, torej katoliške ustanove v smislu navodila njenega ustanovitelja škofa Slomška, da naj bo Slovencem katoliška vera luč, materina beseda pa ključ do zveličavne narodove omike.
Bistveni steber te naše vere je daritev svete maše. Zato le-ta nujno spada v hišni red tega doma. Odpravimo mašo, in kmalu bo odpravljena iz njega tudi molitev.
Tedaj pa postane Modestov dom enak vsem drugim, versko indiferentnim dijaškim domovom, in se vprašujemo, čemu gaje Mohorjeva sploh zgradila.
V vsaki hišni skupnosti je nujen pogoj za nemoteno življenje in delo hišni red. Kdor tega ne prenese, ni sposoben za življenje v domu. Red pa ni mogoče brez zanesljivega in doslednega vodstva, ki po zdravi vesti in pameti ter ustreznih določilih dovoljuje, ukazuje in prepoveduje. Se vedno velja staro latinsko pravilo „Serva ordinem et ordo servabit te — Drži se reda in red bo varoval tebe“.
Naj še pripomnimo, da se nam naknadno hvalisanje vsega minulega in grajanje sedanjega naravnost smešno zdi.
Ravnatelju Kelichu zagotavljamo solidarnost in se strinjamo z njegovim načinom vodenja doma. Od uredništva Našega tednika pa pričakujemo, da, ako nas hoče še naprej imeti za naročnike in bralce, v bodoče bolj premišljeno izbira članke glede kvalitete, koristnosti ali škodljivosti.
S prošnjo za razumevanje in upoštevanje pozdravljajo
mag. Ivan Olip (sledi 12 nadaljnjih podpisov)
-i j- petek,
I O 5. junij 1992
Z odprtjem razstave^Veta vera bodi vam luč, materin jezik pa ključ
Antonu Martinu siomšN02Ve|j5avne narodove omike.“
v Pokrajinskem muzeju ------------------------------------------
Mariboru seje prevesil0' sklepno dejanje t.
Slomškovo triletje. t\ i s	i	vi
„.„„Jr- Kramberger: Slomšek le bil katoliško univerzalen
Maribor, 29. maj 1992, 16-4®. Oglasilo se je slavnostno done ■ zvonov mariborske stolnice, k' vabilo na spominsko svečanos ^ Slomškovem grobu z namen0: da bi se zazrli, kot je dejal 111 j
ti nezamenljivo slovenski
duhovno veličino tega veli^j,^^
borski škof Franc Krambergerfest
duhovno veličino tega vel'kjW,. občine St. Andraž v La-moža, umrlega pred 130 leti- Violini Egon Petschar ter se-vesnosti so se udeležili p01^® v stolnici prisotni cerkveni domačih tudi cerkveni dostoja^i l®nstveniki). veniki škofij, ki mejijo na marib0^ . Snost se je pričela z nasto-ko, med njimi tudi krški škof ^ Mariborskega okteta, ki je Egon Kapellari.	0 ^apel Prešernovo Zdravlji-
„ipLj slovensko himno. Kot prvi
Slomšek je imel razumevanj ,B(J govorniki se je og|asi| gosti. sveta in ljubezen do nj®®a'nsič.ravnatelj Pokrajinskega muze-Domači škof je kot sav t 'Vuk. Vse častne goste je poi-govornik spomnil, da Je T/isko pozdravi| in v nekaj bese.
Slomšek razumevanje m Predstavil pomen razstave, ki do sveta, pa tudi ljubezen do'T9ov0ri ,e 0 žjv|jenju in de|u
ne m tuje svobode. Narod je oo| n;iariborskega „kofa A M
naval kot živo bitje, ki živi st°j>ska, temveč tudi o času, v ka-m poudarjal, da je vsak nasi^m je žive| Vuk je nazadnje
rod bogatejši za izkušnje predn gzoriL dg razstava predstav|ja
mh. Ob teh ugotovitvah	Velik korak naprej
Koroško je zastopal Kvartet MoPZ „ Kralj Matjaž.
v okviru razstavne
tvornik: „Zaključili 100-'Polk o Slomšku!“
Kramberger opozoril, da 0 Äne muzejske in manjka slovenskemu narodu f j ^vncistj v Sloveniji vsem moralnih vrhov, kl Jr pomembnejši od političnih in
Med „uds,™ Slomškova
živi tud. danes.	.-r®9 Tovornik. Predstavila je
Pred zaključnim blagoslova le mesta kj nj |e industrijsk0j
stolm zbor, ki je sooDU c ovek zazna skoraj na vsakem svečanost zapel Slomškovo ^kü,	univerzitet_
sem „V nebesih sem doma • ^g|eda|iško in sejemsko mesto; venim pevcem so se ^aj SP ^ Pasi Mariborčani prizadevajo, no pridružil, tudi ljudje.k'njihovo mesto postalo tudi tu-svojo prisotnostjo obelezdi sp ^Cn0 Zanimiva med drugim tudi vanje m spomin na velikegar i K Kvalitetne muzejske ter s petjem dokazali, da JB j/He nnm.Hh« ljudstvom Slomškova pesen kako živa.
roi^k
in raz-
it* Ponudbe. Med prvimi e, ^bnejšimi koraki v tej smeri 0 se ie izrazila prikupna
mef^ti- i -- ----- .--.—
Razstava nacionalnega PonLdHoigj. ZuPanja, razstava o skoraj Po končanem obredu so 1 zamniAmrnom «olivam ci^_ odhiteli do mariborskega 9r a u pred katerim je že čakala mn° i»® da bi se udeležila slavnost jeja
M
zamolčanem velikem Slo-M. Slomšku.
,	, .	, . ...	fetschar: „Prek državnih
da bi se udeležila slavnu= a ,ahko .jvjmo v mirnem
odprtja razstave, posvečene (	«
Slomšku, ki ie PriPnraVan;z« ie besedo prevzel Egon jmsk, muzej Maribor. Organ	^ ^ Andra.
ju je sicer ponagajalo vreme, |jti iabotskj do|jnj ^ ^ da so moral, svečanost Pre	da je s s|omškovim imenorn
grajskega dvorišča v arkadJaSA ano povezan 0d tam
gradu. Zbrala se je vrsta 5nik )r> A. M. Slomšek leta 1859 gostov (med njimi P^>J>e| Sedež lavantinske škofije
Slovenije Milan Kučan, man žrfyrib0r Šentandraški župan je županja Magda Tovor •	Sovoril o skupni zgodovini
območja, ki ga danes sicer razmejuje državna meja, ki pa nikakor ne more kaliti mirnega sožitja in vezi na gospodarski in kulturni ravni. Svoj govor je Petschar vzneseno zaključil: „Naj živi Republika Slovenija, naj živi Republika Avstrija!“ Nato je občinski MPZ Št. Andraž zapel dve pesmi.
Franc Kramberger: „Preteklost odpira oči mladim!“
Tudi na slovesnosti ob odprtju Slomškove razstave v Pokrajinskem muzeju je spregovoril 6. mariborski škof dr. Kramberger. Muzeju kot inštituciji se je zahvalil za tako izčrpno in nazorno predstavitev življenja in dela prvega mariborskega škofa, narodnega buditelja, vzgojitelja in pisca. Spomnil je na tri velike zasluge, ki jih ima A. M. Slomšek za slovensko Cerkev in za slovenski narod: 1. prenos sedeža škofije v Maribor, 2. ustanovitev Mohorjeve v Celovcu in 3. ustanovitev Bratovščine sv. Cirila in Metoda. Dr. Krambergerje pozval slovenski narod, naj se ob tako velikih možeh, kot je bil Slomšek, ne sramuje preteklosti, saj le-ta mladim odpira oči za kulturne in duhovne vrednote naroda.
Matija Malešič: „Prihaja čas, ko se Slovenci začenjamo zavedati svoje preteklosti.“
Predsednik častnega odbora, ki je skrbel za izpeljavo t. i. Slomškovega triletja, Matija Malešič, je stopil pred skoraj tisoč-glavo množico kot predzadnji govornik. Spomnil je na prvo dejanje tega triletja, ko je bil leta 1989 organiziran znanstveni simpozij ob 130-letnici visokega šolstva v Mariboru; drugo dejanje je predstavljala postavitev in odkritje spomenika A. M. Slomšku pred mariborsko stolnico leta 1991; zadnje dejanje pa se je pričelo odvijati v petek zvečer z odprtjem razstave, posvečene temu velikemu rojaku.
Tudi Malešič je spomnil, da Slomška upravičeno postavljamo na tako vidno mesto v zgodovini Slovencev, saj si je zadal med drugim tudi naslednji veliki nalogi: 1. skrb za slovenski narod, ki mu je bil svetinja in 2. skrb za slovenski jezik.
Milan Kučan: „Razstava naj bi plemenitila našega duha!“
Nazadnje je pred zbrane stopil predsednik R Slovenije Milan Kučan. Tudi on je orisal pomen prizadevanj A. M. Slomška za sloven-
ski narod in med drugim dejal: „Zamolčanje, ignoriranje in celo zametovanje njegovega (Slomškovega — op. pisca) dela v nedavni preteklosti ni bilo zgolj krivično, ampak je bilo tudi škodljivo in zato neodpustljivo.“ Kučan je opozoril tudi na pomen preselitve sedeža lavantinske škofije; s tem dejanjem je A. M. Slomšek povezal znotraj ene — slovenske — škofije štajerske Slovence in hkrati z njeno severno mejo na Kozjaku in Muri zakoličil tudi slovensko državno mejo na severovzhodu, Prekmurju pa je odprl vrata v slovensko skupnost.
Kvartet MoPZ „Kralj Matjaž“ dostojno zastopal koroške Slovence
A. M. Slomšek je usodno povezan tudi s koroškimi Slovenci. Ne le, da se je šolal v Celovcu, še bolj pomembne so njegova pobuda in zasluge za ustanovitev Bratovščine sv. Mohorja, ki naj bi skrbela za duhovno in kulturno omiko slovenskih rojakov na Koroškem. Na razstavi zasledimo tudi nekaj predmetov, ki so prišli iz Celovca. Celovška Mohorjeva je posodila dva Slomškova portreta (P. Makarovič, 1929; F. Gorše, 1932) in portret krškega škofa Valentina Wieryja, ki je bil hkrati prokurator Mohorjeve (naslikal Arnold Streinreich); Koroški deželni muzej je posodil štiri grafične vedute Celovca iz 19. stoletja in dva Slomškova portreta neznanih avtorjev; iz rezidence krškega škofa je prišel portret Hie-ronymusa, grofa von Colloredo, krškega škofa (1761—72) in salzburškega nadškofa (1772—82). V živo pa je koroške Slovence zastopal kvartet MPZ „Kralj Matjaž“ iz Libuč. Fantje so za sklep slovesnosti odprtja Slomškove razstave zapeli dve pesmi in z njima pritegnili pozornost publike, saj je bila njuna izvedba na nadvse kvalitetni ravni.
Rad i o/T V/P r i red i tve
T	PETEK, 5. junija J. Messner: „Blaže in
A	Nežika“.
T	SOBOTA, 6. junija Od pesmi do pesmi —
	od srca do srca.
E	NEDELJA, 7. junija 6.30—7.00 „Duha ne
D	ugašajmo“ (P. Zunder). 18.10-18.30 „Svoboda je uresničenje božje zamisli
E	o človeku“ (P. Zunder).
N	P0NED., 8. junija 06.30—07.00 Dobro jutro na Koroškem“. 18.10-18.30 „Borovčici v
V	pesmi in besedi".
	TOREK, 9. junija
R	„Iz gorske idile“.
A r\	SREDA, 10. junija Glasbena sreda: Učenci glasbene šole iz Borovelj.
D i	21.05-22.00: Življenjski prostor Borovlje.
1	ČETRTEK, 11. junija
U	Rož — Podjuna — Zilja
	
STROKOVNA KMETIJSKO GOSPODINJSKA ŠOLA V ŠT. RUPERTU PRI VELIKOVCU
VABI NA
ZAKLJUČNO PRIREDITEV in OGLED ŠOLSKIH IZDELKOV
Ogled razstave:
v soboto, 27. junija, od 14. ure v nedeljo, 28. junija, do 18. ure
Kulturni spored:
Petje — Pozdrav — Igri: „Krst pri Savici“ in „Poštena deklica“ v režiji g. dekana mag. Petra Stickerja — Ples sužnjev iz opere
NABUCCO
Začetek prireditve: v soboto, ob 15. uri in v nedeljo, ob 14. in 16. uri
Borovlje
Mestna občina Borovlje sporoča, da je PUŠKARSKI MUZEJ v Borovljah odprt do 26. oktobra 1992, od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure, v sobotah, nedeljah in ob praznikih od 9. do 12. ure. Vsako soboto od 4. 7. do 5. 9. od 9. do 18.30. Po dogovoru možen tudi ogled s skupinami. Prijave sprejema: Verkehrsamt Ferlach/Borovlje, tel.: 04227/2600-31 ali 41
Obirsko
10. KEGLJANJE na naravnem kegljišču pri JEREBU na Obirskem
Čas: v petek, 5. 6., od 16. ure naprej, v soboto, 6. 6., od 13. ure naprej, na binkoštni ponedeljek, 8. ju-
DOBER DAN, KOROŠKA
BINKOŠTNA NEDELJA, 7. junij, ob 13.00 v TV 2
Škof Slomšek — soustanovitelj Mohorjeve, kulturni buditelj
Pred 130-imi leti je v Mariboru umrl prvi mariborski škof Anton Martin Slomšek. Leta 1859 je premestil sedež lavantinske škofije iz Št. Andraža v Maribor. S tem dejanjem je veliko doprinesel h krepitvi slovenske identitete na Slovenskem Štajerskem. Neizbrisni pa so tudi Slomškovi sledovi na Koroškem, ko je kot vodja celovškega semenišča bodril mlade duhovnike, da se izobražujejo v slovenščini, da bi tako usposobljeni lahko prišli čim bližje svojim faranom. Najžlahtnejša Slomškova kulturno-politična poteza pa je sigurno bila spodbuda za ustanovitev Mohorjeve družbe, ki je lani praznovala 140-letnico obstoja. Televizijska oddaja „Dober dan, Koroška" na binkoštno nedeljo, 7. junija, ob 13. uri na 2. programu avstrijske televizije bo v celoti namenjena liku škofa Slomška in bo ob koroških aspektih upoštevala seveda tudi reprezentativno razstavo „Slomšek in njegov čas", ki je bila otvorjena 29. maja v Pokrajinskem muzeju v Mariboru. Oddajo bosta pripravila televizijski snemalec Ivan Klarič in urednik Horst
Iz dneva v dan krasijo sveže rože Slomškov grob v Mariborski prestolnici. Pristen znak, kako globoko še dandanes spoštujejo Slomškovo delo za ohranitev narodne identitete.
Foto: ORF
Ogris.
nija, od 9. ure naprej, ob 20. uri „FINALE"
Čakajo Vas lepe nagrade! Prireditelj: Alpski klub „Obir" na Obirskem
Bekštanj
RAZSTAVA: Franz Wiegele Kraj: v občinski hiši v Bekštanju Prireditelj: SPD „Jepa-Baško jezero“ v Ločah. Likovna dela so na ogled od 27. 5. do 5. 6., od 7.30 do 17. ure
Pliberk
KONCERT
slavljenki Milki Hartman za 90. rojstni dan
Čas: v četrtek, 4. jun., ob 20. uri Kraj: v gostilni Schwarzl v Pliberku
Sodelujejo: MoPZ SPD „Edinost" iz Pliberka, Pevski krožek Graških študentov, VIS PD „Lipa“ iz Velikovca, PIS KPD „Drava" iz Žvabeka
Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Edinost" Pliberk in PD „Lipa" Velikovec
Št. Rupert pri Velikovcu
KONCERT slavljenki Milki Hartman za 90. rojstni dan
Čas: v nedeljo, 14. 6., ob 14.30 Kraj: v Gospodinjski šoli v Št. Rupertu
Nastopajo: MoPZ SPD „Edinost" iz Pliberka, Pevski krožek Graških študentov, VIS PD „Lipa“ Velikovec Prireditelj: Prosvetno društvo „LIPA“ v Velikovcu
Celovec
ODPRTJE RAZSTAVE
Stana Lušnic-Arsovska iz Slovenje-
ga Gradca
Čas: v petek, 5. 6., ob 19. uri Kraj:	v knjigarni Mohorjeve v
Celovcu
Skupina violinistov Modestovega doma v Celovcu bo otvoritev glasbeno zaokrožila.
Razstava je odprta do 3. julija od ponedeljka do petka od 7.30 do 12.30 in od 14. do 18. ure, ob sobotah pa od 7.30 do 12. ure.
Veselimo se Vašega obiska.
Slovenska prosvetna zveza v Celovcu razpisuje
22. LIKOVNO KOLONIJO MLADIH 1992
Likovna kolonija, ki je bila nekdaj v Vuzenici in lani na Radišah, bo letos med 24. in 29. avgustom v Devinu (Duino) ob morju blizu Trsta v Italiji' Udeleženci so dolžni skrbeti za pre-voz, stanovali bodo pri družinah, vse ostale stroške (prehrana, material za likovno ustvarjanje idr.) krijejo prit6' ditelji. V koloniji sodelujejo otroci iz Porabja (Madžarska), Slovenije, Hali' je in iz Koroške.
Prijavijo se lahko otroci od 10. do 15; leta starosti do 12. junija (pismeno al| po telefonskem sporočilu) v pisarn1 SPZ v Celovcu.
Število je omejeno, zato bomo prijav® sprejemali po časovnem zaporedju prijav.
Zitara vas
FOLKLORNI VEČER
Čas: v soboto, 13. 6., ob 20.30 Kraj: v ljudski šoli v Žitari vasi Prireditelj: Folklorna skupina SPD „Trta“ v Žitari vasi
Ta večer sooblikuje Folklorna skupina iz Gornjega Senika na Madžarskem. V odmoru zapoje MoPZ SPD „Trta“.
Ziljska Bistrica
RAZSTAVA
„Zilja — noša in oblačilna kultura Kraj: v Kulturnem domu na Ziljski Bi' strici
Razstava bo odprta: v nedeljo, 7. jU' nija, od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure
v ponedeljek, 8. 6., od 10. do 18. ur® Prireditelja: Kršč. kulturna zveza in Slovensko prosvetno društvo „Žila
Slovenija
RAFTING ZA TURISTE NA KRKI
V soboto in v nedeljo, 6. in 7. junija' bo na reki Krka v Sloveniji mednarod' | na kajak-kanu-rafting regata. Sodeluje lahko vsakdo, ki se ne boj1 divjih voda s skalnatimi bregovi. Prl, jave so možne tudi neposredno pr®0 startom.
Begunje
Razstava Luja Taborja
(akvareli 1988—1992)
Otvoritev: v petek, 5. 6., ob 18-Kraj: Galerija Avsenik
Seie
Pevsko društvo Sele in Fara S® vabita na
SLAVNOSTNO MAŠO
Čas: na binkoštni ponedeljek, 8- b'' ob 10. uri
Kraj: v farni cerkvi v Selah kj Mašo bo oblikoval mešani PevSiz zbor „ANTON FOERSTNER“ Ljubljane.	. .
Pri maši bo navzoč tudi prof. L0! Peterle.	j
Po maši bo šopek narodnih PeS pod lipo.
Rebrca
TEDEN
MLADIH UMETNIKOV
Čas: od ponedeljka, 27. julija, do s bote, 1. avgusta 1992 za otroke od 6. do 11. leta v Mlad' skem centru na Rebrci.
KREATIVNI DNEVI ZA DEKLETA	d0
Čas: od ponedeljka, 20. julij®’ petka, 24. julija 1992	,|r
za dekleta od 12. do 16. leta v ^ dinskem centru na Rebrci.
Prireditve
SQDALITAS
Dom v Tinjah
Telefon:
(04239) 2642
9121 Tinje
Od torka, 9. junija, od 10. ure do Sobote, 13. junija, do 17. ure NEMŠČINA ZA SLOVENCE Jezikovni tečaj za udeležence z ^saj začetnim znanjem nemščine •ečaj vodi: mag. Karolina Me-schnig
°d sobote, 20. junija, ob 14.30 Jo nedelje, 21. junija, ob 16.30 PRIPRAVA NA ZAKON, nem. ^Premija: Jože Kopeinig redavatelji: zdravnik, mati, duhovnik
^g^grni spored do 21.30!______
v soboto, 20. junija, ob 19.30
ODPRTJE razstave del ni-
TgLETTE DERMOTA — akvareli
^soboto, 20. junija, ob 20. uri
PENEFIČNI KONCERTNI VE-^pR HA ŽRTVE VOJNE V BOS-
s skladbami Roberta Schu-anna in Johannesa Brahmsa
gvita Weber-Dermota: sopran Dermota: klavir_____________
°d petka, 26. junija, ob 16. uri do sobote, 27. junija, ob 20.30
'veti — umreti — vstajenje eselje — inspiracija — upanje nevi meditacije, nem. Spremlja;
Celovec
Edeltraud Pirker,
°d torka, 30. junija, od 8.30 do etrtka, 2. julija, do 17. ure
DUHOVNIK — KRISTUSOV SO-L LAV E C — Duhovne vaje za
duhovnike
gdi: opat dr. Anton Nadrah HgjgT Stična_________________
galerija tinje Razstava del MARINKA ALBER-“RNABIČA (slike s kredo in oljem) - do 5. junija 1992 PJtsk, 5. junija, ob 19.30 uri dprtje razstave del prof. Ernsta e9asperija (dva cikla: pesem g®srni, magnificat in 11 perorisb jT Uvodne besede škof dr. Egon ^apellari)
5. junijo 1992 .b 10. uri
I /s} ',8#,a“>n‘Mon«j»v*«lak
i /r Ja? '«'•"WrtUllOIOBlIOOtlKir
mfer
Vstopnina: predprodaja 30,-zvečer	40,-
Lovanke—Dobrla vas
VEČER
KOROŠKE
PESMI
Čas: v petek, 5. junija, ob 20. uri
Kraj: v gostilni „Kokitz“ v Lovankah
Nastopajo: Smrtnikovi fantje iz Kort, Singgemeinschaft St. Marein-Wolfsberg, Ansambel Korenika iz Šmihela, MePZ „Srce“ Dobrla vas Povezava: mag. Tonči Traun, Ivanka Wastl Prireditelj: Dobrolske novice
Borovlje
Lutkovna predstava: „KDO JE NAPRAVIL VIDKU SRAJČICO“
Gostuje lutkovno gledališče Jože Pengov iz Ljubljane — Dravlje.
Čas: v petek, 5. 6., ob 17. uri Kraj: v Kulturnem domu pri Cingelcu na Trati.
Prireditelji: SRD „Borovlje", KPD „Planina" v Selah, SPD „Herman Velik" Sele-Kot, SRD „Št. Janž" in SPD „Vrtača" v Slov. Plajberku
koordinacijski odbor za letovanje otrok na morje
pSP/T’da, da bo letos letovanje v
1999 U od 14- d0 25- iulija >r,ar' Cena za 12-dnevno bivanje
naša 2100,- šil. (vključno z v°znjo).
Ravnice in podrobnejše infor-C|Je dobite pri Milki Kokot, Tar-serstr 16, 9020 Celovec, te!.: 463/5l4300-40.
J^ordinacijski odbor za letovanje srJ ,Vz90i'telje/ice, ki naj se za basi anje priiavii° na isti
OBIRSKO
KONCERT IN PLES
Čas: v soboto, 13. junija, ob 20. uri
Kraj: v gostilni Kovač na Obirskem
Po koncertu igra ansambel „LOJZE SLAK" Prireditelj: MoPZ „Valentin Polanšek" na Obirskem
lÄSSaUDM
Med življenjem in smrtjo — medicine! na misijonski postaji v Zambiji
Predavatelja:
Aleksander Pečnik in Andrej Trampuž
Kraj in čas: Višja šola za gospodarske poklice v Št. Petru pri Št. Jakobu
v četrtek, 4. junija, ob 11.30 v Modestovem domu v Celovcu
v četrtek, 4. junija, ob 20. uri
Pretresljiva izpoved slovenskih absolventov medicine, ki so se po večmesečnem delu po podeželskih bolnicah vrnili iz ene najrevnejših držav Afrike. Vabimo Vas na zanimivo predavanje o skrivnostni in nepozabni deželi Zambiji, življenju in ritualih njenih plemen in tradicionalnem zdravljenju domačih vračev. O žalostnih trenutkih ob srečanju z umirajočimi bolniki in gobavci sredi afriške divjine ter o veselju, ko so ozdravljeni bolniki zaplesali rumbo v misijonski bolnici. O jutranjih meglicah nad savano in čudovitih mavričnih barvah, kise po tropskem nalivu pojavijo na obzorju. O ljudeh, ki so zapustili udobno življenje v razvitem svetu in z ljubeznijo pomagajo lajšati afriško gorje. In o solzah, ki so tekle, ko se je bilo treba posloviti od črne celine. PRISRČNO VABUENI!
80-LETNICA ZBORA „DANICA“
Čas: v soboto, 13. 6., ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu v Št. Primožu
Sodelujejo:
Obirski ženski oktet, Moški zbor „Vinko Poljanec“, Moški zbor skladateljev Ipavcev,
Mešani zbor „Danica“
Prireditelj:
Slov. prosvetno društvo „Danica“ v Št. Primožu
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik Franc Wedenig, 9020 Celovec, 10,-Oktober-Str. 25/111.
Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (2. glavni urednik), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Celovec, 10,-Oktober-Str. 25/111, Karl Sadjak (oglasni oddelek).
Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, I0.-Oktober-Str. 25/111, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 04 63 / 51 25 28. Telefaks: 0463/512528-22.
Šport
DSG Sele-Zell
vabi na
BINKOŠTNI TURNIR,
ki bo v nedeljo, 7. junija 1992, s pričetkom ob 13. uri z mladinskimi moštvi
LTH Škofja Loka, Triglav Kranj,
DSG Sele.
Za zaključek turnirja je na sporedu prijateljska tekma SELE - LTH Škofja Loka.
Prisrčno vabljeni!
DSG Sele v 1. razredu
18 let po ustanovitvi nogometne sekcije ter 9 let po prvem povzdigu je Selanom zopet uspelo osvojiti naslov prvaka. Po zmagi proti Uršlji gori si je ekipa trenerja Travnika končno zagotovila 1. mesto v 2. razredu E.
Šest smučarjev Št. Janža v koroškem kadru
Strokovno in povsem uspešno delo športnega društva Št. Janž z domačimi smučarji je Koroška smučarska zveza visoko ocenila. Kar šest smučarjev tega kluba so sprejeli v kader, kar je doslej največji uspeh športnega kluba.
Trener Užnik: „To je dokaz dobrega klubskega dela!“
A kader: Dunja Jamnig, Danijel Užnik B kader: Silvana Oraže, Birgit Filipič, Madon Malo-veršnik
Šolarski kader: Tatjana Zablatnik
Z leve (stoje): Otto Ogris, D. Oraže, Pristovnik, F. Oraže, Užnik, Rozman, Božič, A. Oraže; (kleče); Z. Oraže, Gregorič, M. Oraže, Hribernik, £ Oraže, A. Mak, Travnik, Radosavljevič
Le redkokatera ekipa doživlja toliko viškov (pa tudi padcev) kot selsko nogometno moštvo. Tekom 18 let se je ekipa 3-krat povzdignila razred višje ter 2-krat zopet padla nižje. Višek je bil nedvomno leta 1984/85, ko je ekipa v podligi zasedla odlično 3. mesto.
Sekcijski vodja Nanti Olip pa ni bil vesel le povzdiga, temveč predvsem kakovosti ekipe, ki je že v 2. razredu dosegla nogometno raven 1. razreda. Ta pohvala ekipi pa prvotno velja trenerju Nantiju Travniku, ki je v odločilnih tekmah s svojo ekipo dokazal, da
Podliga vzhod:
1. razred D:
Katnik prejel „kuriozni“ zadetek Srečnejše moštvo dobilo derbi
Bilčovs-Vetrinj 1:1 (0:0)
Bilčovs: Katnik 0, Schlemitz 5, Rauter 4, Schellander 4, J. Kuess 5, W. Kuess 5, Weichboth 5, Ogris 4, Partl 4, Fischer 4 (80. G. Schau-nigO), OuantschnigS
Bilčovs: 300 gledalcev Sodnik: Mayerhofer (povprečen) Strelci: Schlemitz (72.) oz. Müller (80.)
Bilčovščani so proti Ve-trinju letos nedvomno odigrali najboljšo tekmo na domačem igrišču. Vseh 90 minut so napadali vrata gostov, vendar pa so najlepše priložnosti zapravili
(Fischer, Quantschnig 2x in W. Kuess). V 72. minuti pa je Schlemitz iz prostega strela le povedel na 1:0, s čemer je bila tekma pravzaprav v prid domačinov odločena. 5 minut pred koncem pa je vratar Katnik prejel zadtek, kakršnega niti vratarji pri šolarjih (!) ne prejmejo. Namesto 5:0 za Bilčovščane se je tekma končala 1:1. Sedaj morajo Bilčovščani tudi na zadnji tekmi osvojiti točko, da ne izpadejo iz podlige.
Globasnica-Šmihel 1:0 (0:0)
Globasnica:	Preitenegger 4,
Wautsche 3, Fera 3, Zanki 3, G. Sadjak 3, Hren 4, Grubelnik 4, E. Pajančič 3, Ch. Micheu 3, Plesch-gatternig 3, Silan 3 Šmihel: Suschnik 4, Buchwald 3, Juri 4, Möller 4, Lutnik 0 (38. Eberwein 0, 72. K. Figo 0), Klančnik 3, Figoutz 2, Figo 2, Krewalder 3, Gros 3, W. MotschilnikS
Globasnica: 250 gledalcev Sodnik: Kienzl (povprečen) Strelec: Pajančič (86.)
Trije krasni zadetki Selanov
Sele-Poreče	3:0(1:0)
DSG Sele: E. Oraže 4, Radosavljevič 4, Prj' stovnik 4, Užnik 4, Božič 4 (60. K. Hribernik o), Z. Oraže 4, Travnik 4, Rozman 4 (70. GregorK 0), A. Mak 4, A. Oraže 4, M. Oraže 4
Sele: 250 gledalcev Sodnik: Wurnig (dober)
Strelci: A. Oraže (30.) Rozman (51.), Travn«1 (63.)
Posebnosti te tekme so bili trije krasni zadetki, kakršnih v Selah že dolgo niso videli. Igralci so se zavedali pomembnosti te tekme, katero so jasno dobili.
15. minut je zadostovalo
Uršlja gora - Sele	0:2 (0'2)
DSG Sele: E. Oraže 4, Radosavljevič 4, Pri"5'! vnik 3, Užnik 4, F. Oraže 4, Z. Oraže 3, Travr* 3, Rozman 3 (65. D. Oraže 0), K. Hribernik 3, **• Oraže4 (75. Gregorič 0), M. Oraže3
Uršlja gora: 100 gledalcev Sodnik: Wulz (povprečen) Strelca: Rozman (35.), Užnik (44.)
imajo močne živce. Vigredi je ekipa predvsem na domačem igrišču popolnoma prepričala, kajti na petih tekmah so slavili prav toliko zmag. Čeprav v Selah primanjkuje naraščaja, so kljub temu tudi mladi igralci mnogo prispevali k temu uspehu. Vratar Erich Oraže, Aleksander Mak in Mario Oraže so vigredi na vseh tekmah sodili med najboljše.
Cilj v 1. razredu je še negotov, na vsak način pa bo ekipa po mnenju trenerja Travnika tudi tam igrala kar pomembno vlogo.
S zmago proti Uršlji gori so s Selani zagotovili naslov prvaka.
Odločilna doba tekme je bil8 med 30. in 45. minuto, ko so Selani z zadetkoma Rozmana in Užni" ka povedli na 0:2. Tako je bila tekma predčasno odločena.
PODLIGA VZHOD!
1. Velikovec	25	17	5	3	44:19
2. Vetrinj	25	12	7	6	38:26
3. Žrelec	25	11	8	6	42:29
4. Železna K.	25	11	5	9	34:24
5. Borovlje	25	10	7	8	36:29
6. Mostič	25	8	9	8	35:31
7. Št. Lenari	25	8	8	9	24:39
8. Šitaravas	25	7	9	9	26:26
9. ASV	25	6	11	8	40:46
10. Bilčovs	25	8	7	10	22:35
11. Št. Andraž	25	7	8	10	27:26
12. Kotmarav.	25	8	5	12	30:34
13. Oberglan	25	5	8	12	29:47
14. Liebenfels	25	6	5	14	23:39
39
31
30
27
2?
25
24
23 23 231 22 21 18 17
Naslednje kolo (13/14. junij): Oberglan Bilčovs: St. Lenart - Železna Kapla
1.RAZRED Dl
1.	Šmihel/L. 25
2.	Ruda 25
3.	Metlova 25
4.	Šmarjeta 25
5.	Dobrlavas 25
6.	Globasnica 25
2 65:15
49:21
58:21
6 35:29
52:44
32:34
Kapelčani porinili Oberglan v 1. razred
Železna Kapla - Oberglan 1:1 (1:1)
Železna Kapla: Rus 5, Köck 4, Baloh 4, Kukoviča 3, Ošina 3 (64. Lippusch 5), Schorli 4, Reinwald 3, Germadnik 3, Praschnig 3, Wieder 3, Grubelnik 4
Železna Kapla: 300 gledalcev Sodnik: Krappinger (povprečen) Strelci: Köck (11.)
Rdeči karton: Baloh (85.) in Praschnig (88.)
Oberglan je tekmo proti Železni Kapli začel s polno paro, saj jim je šlo za obstoj v podligi. V 10. minuti so s podarjeno enajstme-
trovko povedli na 0:1, vendar je Kapelčanom le minuto navrh uspelo izenačiti. Nato so tekmo jasno obvladovali domačini, vendar jim gola ni uspelo zadeti. V 2. polčasu je tekma postala zelo vročična, priložnosti so se vrstile na obeh straneh. Duhove je razburil sodnik Krappinger, ko je v 85. minuti piskal prepovedan položaj Wicherja (stranski sodnik prepovedanega položaja ni videl!).
V zelo zanimivem derbiju so Globašani na domačem terenu srečno zapustili igrišče kot zmagovalci. Predvsem v prvi polovici tekme so igrali povsem zbran in lep nogomet. V tej dobi so imeli domačini odlične priložnosti (Plesch-gatternig je dvakrat sam pred vratarjem zapravil priložnosti, prosti strel legionarja Hrena se je odbil od prečke nazaj v polje), vendar pred golom tokrat niso imeli sreče. V drugem polčasu so Šmihelčani vzpostavili ravnotežje. Zaigrali so bolj sproščeno. Igra je bila v tej dobi zelo hitra ter je dosegla visoko
t H			7. Šteben/L.	24	7	11	6
Vratar	Globašanov		8.	Šmihel/P. 9.	Št. Pavel	25 25	8 8	8 8	9 9
Preitenegger		Srni-	10. Grebinj	25	6	10	9
helčnom	ni	dopustil	11. Frantsch.	24	6	7	11
zadetka.			12. Galicija	25	3	11	11
			13. Labot	25	4	8	13
			14. Reichenf.	25	2	4	19
39:39
34:38
35:43
20:37
39
35
34
31
28
26
25
24
24
22
19
17.
16
8
nogometno raven. Odličnih možnosti napadalci tudi v drugi polovici niso znali izkoristiti. V 86. minuti, ko so se že vsi spopri-jaznili z neodločnim izidom, se je nenadoma znašel Pajančič sam pred vratarjem gostov ter hladnokrvno zadel odločilni gol. Mlado moštvo iz Šmihela je v tej tekmi igralo zelo dober nogomet, vendar danih možnosti ni znalo izkoristiti. S to zmago so se Globašani povzpeli na 6. mesto na lestvici in prehiteli celo Šmihelčane.
Naslednje kolo (13/14. junij):
Šmihel/L.; Št. Pavel - Globasnica;
vas - Frantschach
| 2.RAZRED E:
1.	DSG Sele 25 17
2.	Žihpolje 25 15
3.	Pošta 25 16
4.	Borovlje 26 13
5.	Kriva vrba 25 10
6.	Golovica
7.	Bistrica
8.	Donau
9.	Dholica*
10.	Poreče
11.	HSV
6 7 3 9 7
8 11
6 60:25 4 44:26 8 50:37 6 43:30 7 10	8 45:40
2	58:24	“
3	44:23	^
35 2? 2? 24
25 11	2 12 58:54 ^
25
26
9	5	11	29:44	^
8	5	12	39:48	^
12	40:47	^
8
12. Uršlja gora 25	4	10	11	38:60	4
6	15	38:65	j
5	19	21:84
13.	Grabštanj 25	4
14.	Welzenegg 25	1
Naslednje kolo (13/14. junij); Sele
. oo^
V sredo bodo naši navijači 12. igralec SAK!
Ko bo v sredo, 10. junija,
18. uri sodnik zapiskal za-cetek prve kvalifikacijske tek-
v zgodovini SAK, bodo na Zbirni (ki je že zdavnaj razprodana) stali navijači SAK tat 12. mož te ekipe.
, Naslednjo sredo bo torej bila Velika ura” za naš SAK, ki se bo v P^i kvalifikacijski tekmi doma po-rTlenl s prvakom Štajerske, kjer ^°di LUV Graz pred Flavio Solvo. 5 zniago bi SAK imel odlične mo-2n°sti za vstop v II. ligo, saj igra P°tem še zadnjo tekmo 27. junija Poma proti Braunauu. Če bo SAK J9ral na tujem (17.6.-Braunau, 20.
'LUV) tudi tako uspešno kot v P^enstvu, kjer je ostal neprema-9an v gosteh, se bodo mogoče vse 'P® sanje pristašev le uresničile.
. Jzredno vlogo imajo tokrat navi-IPči SAK. Celotna tribuna je nagnjena domačim pristašem, ki s° obljubili, da bodo 12. mož eki-r*6- Tekmo bodo prvič v zgodovini Ponašali po radiu dvojezično 'ORF/ ö Regional - live).
1,
pJigcT
SAK - prvak Štajerske (LUV ali Flavia)
^ sredo, 10. junija, ob 18. uri v ^nnabichlu. Predtekma: 16.00 -0RF: RTV Slovenija
Navijači s petimi avtobusi v Braunau in Graz
v sredo, 17. junija, se bodo na-Uači SAK peljali s petimi avtobusi P2 Pliberka, Globasnice, Kaple, olovca in Roža) na to pomem-n° tekmo. Vsi se lahko že danes Rjavite pri domačih Posojilnicah J' P° telefonu na tajništvu SAK (0463/51 25 28*30).
Ob 20-letnem jubileju vabi nc jrJT'etni klub Globasnica v ne 7. junija, na voliko slavjG.
StQgram:
(°-30 - maša na prostem 16.30 - tekma z ustanovno klPo(1972)
"An 45 - Globasnica - SAK tp?o S'ar Team" (Milan Oraže, Pe-Ljubiša Dalanovič, Alois Ja-rTai9' Marjan Velik, Christian Wölbl, ntil Brdjanovič, Mladen Jovičevič, j^nko Woschitz, Goran Stanisavljevič Pih3 Fera’ Manfred Luschnig, Mario 'nočnem Alois Sadjak, Justin Polan-^jTJanez Pandel, Gusti Zablatnik)
Trener LUV iz Graza Schauer:
„Favorit je LUV Graz!“
SAK se trenutno precej mirno, a zelo intenzivno pripravlja na najpomembnejši dogodek v zgodovini kluba. Nasprotnika SAK bosta verjetno LUV iz Graza (Štajerska), ki pred zadnjo prvenstveno tekmo vodi s prednostjo ene točke in Braunau (Zgornja Avstrija). Braunau ima pred zadnjo tekmo že dve točki prednosti. Trenerjema obeh ekip, Knoreku (Braunau) in Schallerju (LUV Graz) smo zastavili štiri kratka vprašanja:
O Kaj vam je znano o SAK
© Kako visoko ocenjujete moč SAK oz. drugega nasprotnika © Prednosti vaše ekipe
O Favorit za povzdig v 2. ligo
Schaller (trener LUV Graz);
O SAK sicer še nisem opazoval, vendar imam prijatelje v Čelovcu, ki mi vedo o SAK mnogo povedati. Osebno poznam trenerja dr. Ramšaka, pa tudi Andija Cvetka. Mnenja sem, da se nam ni potrebno ozirati na druge, kajti najprej moramo postati prvak v naši ligi.
© Da je ŠAK zagotovo močna ekipa, kaže dejstvo, da je z veliko prednostjo postal koroški prvak. O Braunau pa ne vem kaj povedati, ker se še nisem seznanil z njimi.
© Prednost moje ekipe je zagotovo številčno visok in izenačen kader. Imam 18 skorajda enakovrednih nogometašev. Poleg tega obvladamo poseben način igre, kar nam prinaša uspehe iz tedna v teden. Naša prednost pa je tudi ta, da se moramo v naši ligi za vsako točko polno boriti, kar za SAK gotovo ne velja. SAK se že mesec dni na prvenstvenih tekmah ni bilo potrebno več boriti.
0 Če postanemo prvak Štajerske, potem bomo tudi v kvalifikaciji uspešni. Favorit bomo torej mi!
Knorek (trener Braunaua):
O O SAK mi ni znano prav nič, pravtako tudi LUV Graz ne poznam. To pa zato, ker nisem mislil, da bomo ob koncu prvenstva čisto na vrhu lestvice. Obe ekipi pa si bom ogledal na prvi kvalifikacijski tekmi v Celovcu.
© Vsaka ekipa, ki postane prvak, predstavlja dobro in nevarno ekipo. Zato oba nasprotnika zelo visoko ocenim.
© Prednost oz. moč moje ekipe je gotovo obrambni del moštva. Tako smo v celem prvenstvu prejeli samo 17 golov. Poleg tega ekipa že nekaj let tekmuje v skorajda isti postavi, tako da se poznajo na slepo. Ekipo v večji meri sestavljajo rutinirani igralci (povprečna starost 28 let), kar bo na kvalifikaciji izrednega pomena.
0 Ker je na odločilnem turnirju predvsem pomembna sreča, nočem nobene ekipe izpostaviti oz. „favorizirati“. 4-krat sem z raznimi ekipami že sodeloval na kvalifikacijskem turnirju in vedno je šla v II. ligo najsrečnejša ekipa.
SAK-Trg/Feldkirchen 1:2 (0:1)
SAK: Wasti^n 3, Savič 4, F. Sadjak 3, Pappler 3, Certov 2 (46. dr. Ramšak 3), Kreutz 3, M. Sadjak 3, Galo2, Hober3 (87. Blažej 0), Urschitz 2, Lippusch 2 Annabichl: 400 gledalcev Sodnik: Fera (brez napak)
Strelci: Hober (46.) oz. Pernig (13.), Kreu-ter (74.)
SAK je bil z mislimi že na kvalifikacijskih tekmah. Tako je moral predsednik nogometne zveze inž. Herbert Rag-gautz s kolajnami zopet domov; kljub temu pa so Sakovci po tekmi krepko praznovali.
Mölltal-SAK	2:2 (1:0)
SAK: Preschprn 4, Pappler 3, Kert 5,
Kreutz 0 (13. Certov 3), Lippusch 4, Galo 2, Brdjanovič 2, M. Sadjak 2, dr. Ramšak 3, Flober3, Blažej 2 Obervellach: 300 gledalcev Sodnik: Tschernitz (ni imel težav)
Strelci: Maierbrugger in Dullnig oz. Lippusch in Hober
SAK se je v Mölltalu zadovoljil s točko, ki pa je domačinom končno zagotovila obstoj v ligi. Pri SAK si je, na žalost, že ob začetku tekme natrgal mišico kapetan Kreutz, ki bo gotovo izpadel vsaj za 14 dni.
KOROŠKA LIGA
1. SAK	29	15	12	2	55:19	42
2. Matrei	28	12	12	4	36:24	36
3. WAC	29	13	9	7	43:23	35
4. Wolfsberg	28	13	8	7	48:35	34
5. Wietersd.	29	13	7	9	40:31	33
6. Trg	29	13	7	9	37:30	33
7. Lienz	29	11	10	8	32:30	32
8. Pliberk	29	11	9	9	41:33	31
9. Treibach	29	11	6	12	37:36	28
10. vsv	29	10	8	11	32:38	28
11. Breže	29	10	7	12	42:43	27
12. Št. Vid	29	10	4	15	31:41	24
13. Mölltal	29	7	9	13	26:40	23
14. Klopinj	29	3	13	13	27:46	19
15. Lendorf	29	7	5	17	27:54	19
16. ASK	29	3	12	14	19:50	18
Klub prijateljev lova je na praznik vnebovzetja vabil svoje člane na klubsko streljanje. Dve lovki ter petnajst lovcev se je odzvalo povabilu na strelišče v Cigunco pri Pliberku, kjer je bilo
Strelci-mojstri
Člani Kluba prijateljev lova so se pomerili
poskrbljeno tudi za telesno dobrobit lovcev, tako da so lahko že okrepčani streljali na glinaste golobe. V celotnem tekmovalnem krogu sta se potem izkazala kot najbolj izkušena lovska lisjaka oče in sin Stanko in Benno Kraut iz Šmihela, ki sta svojčas tekmovala pri športnih strelcih. Tretje mesto je osvojil mladi član kluba Marko Dlopst. Pri streljanju na slepo tarčo, na kateri je cilj zakrit s papirjem, je zmagal Marjan Tavčar, gost iz Slovenije.
Klub prijateljev lova je priredil klubsko streljanje, na katerem so bili uspešni domačini.	Foto: Kumer
Teden srečanja
Od 13. do 28. junija v Celovcu vabijo na 23. teden srečanja, ki za kratek čas spremeni koroško glavno mesto v kulturno metropolo. | Sprva je bil načrtovan kot teden kulturnega srečanja, danes pa je zrasel že v pravi kulturni festival. Program je tudi letos obširen: v glasbenem šotoru ob Vrbskem jezeru bodo vsak večer nastopali avstrijski in mednarodni zvezdniki, vsak dan si lahko obiskovalci ogledajo tudi vrhunske filme. Posebne uprizoritve pripravljajo skoraj na vseh prireditvenih prostorih ^ mestu, tako tudi v edini pod; zemski prireditveni dovorani Felsenteater.
Na programu je tudi umetniški veleprojekt “Citta Inivisibili - Nevidna mesta.” ••••••••••••
Radio praznuje
Svojo 30- letnico praznuje v petek, 30. junija, Koroški radio ( 97,2 in 88,9 MHz - UKW Stereo) iz Slovenjega Gradca. Koroški radio je mogoče sprejemati v dobri kakovosti do Celovca. V petek zvečer bo v plesni dvorani v Slovenjem Gradcu prisotnih lepo število ji gostov. Med drugim pridejo Big Band orkester RTV | Slovenija, New Swing kvartet j. in Čudežna polja.
Ob tem jubileju bo izšel tudi poseben časopis “30	l®1	j
koroškega radia.”
--------------------j
20-letnica: spodbuda za prihodnja
20-letnica MoPZ SPD Trt® je bil pravi praznik-Predsednik društva Mirk0 Ogris je na slavnostni prir®' ditvi na praznik vnebohoda pozdravil na prireditvi tudi župana Herberta Leptsch-niga, ki je v svojem govoru dejal, da prispeva slovenska narodna skupnost potnem' ben delež h kulturnemu ustvarjanju v občini in ria Koroškem. Za svoj govor I® župan požel velik aplavz.
V žitrajski ljudski šoli, ki j® bila do zadnjega kotička napolnjena, je vodil poslušalce skozi program ter zgodovino zbora Pavli Stern, ki se j® odločil zal dokaj duhovit0 povezavo. Med številnimi jaV' nimi predstavniki so pri^1 čestitat med drugim tud občinski odbornik Fran® Petek, tajnik KKZ Nuz®i Tolmajer ter župnik Pate Ivan.