UGODNA PONUDBA POSOJIL Gorenjska^ Banka Banka d posluhom STRAN 4 Bohinjski občinski proračun Razpoznavni znak prispevek za novorojenca »H^MMEUGLAS Leto XLX - ISSN 0352 - 6666 - št. 10 - CENA 130 SIT Kranj, torek, 4. februarja 1997 p Na vratih sem pustil listek: "Sem v Partizanu" V petek je dolgoletni gorenjevaški zdravnik doktor Bojan Gregorčič odložil belo zdravniško haljo, zadnjič je namreč sprejemal svoje paciente v ordinaciji zdravstvene postaje v Gorenji vasi. Doktorja Bojana so med zdravnike v pokoju pospremile njegove nekdanje in sedanje sodelavke, piko na i pa je pritisnila Glasova novinarska ekipa. Kako je bilo nekoč, ko so bili na njegovem področju tudi trije porodi na teden, kako je tako rekoč na nogah odpravil zlatenico, kako fletno je bilo delati v kolektivu zdravstvene postaje v Gorenji vasi in še kaj nam je povedal doktor Bojan. Foto: Tina Doki STKAN P Brata Podobnik na Glasovi preji - Brata, politika dr. Janez in Marjan Podobnik, prvi predsednik državnega zbora, drugi pa predsednik Slovenske ljudske stranke in nesojeni mandatar za sestavo nove slovenske vlade, sta bila prvič gosta Glasove preje, ki je pred desetimi leti kot zelo odmevna prireditev vstopila v slovensko javno in politično iivljenje. V Gostilni Aleš na Bregu pri Kranju, ki je bila skupaj z Vinarstvom Jakončič iz Vipoli pokrovitelj odmevne prireditve, je Miha Naglic Podobnikova brata iz Cerknega spraševal predvsem o politiki, o njuni uspešni Slovenski ljudski stranki, ki stajo soustanavljala, o vzrokih, zakaj njune stranke ni v vladi in o prihodnosti Slovencev in njihove države. Bi bilo v rokah bratov Podobnik preveč oblasti, če bi bil ob Janezu, ki je predsednik državnega zbora, Marjan še predsednik vlade, sta bila vprašana. V najinih rokah je izredno majhen delež slovenske oblasti in tudi če bi jo imela več na osnovi demokratično izražene volje ljudi, bi je ne bi zlorabljala, je odgovoril Marjan. Veliko več je imajo neformalni stebri oblasti. Vse, kar sta na Preji povedala brata Podobnik, boste lahko prebrali v petek v prilogi Gorenjska, • J.Košnjek, slika G. Šinik So nevarnejša smučišča ali smučarji? Na sneg samo s kondicijo in pametjo! Med zadnjim koncem tedna se je na krvavških smučinah polomilo kar šestnajst smučarjev. 57-,etni Ljubljančan umrl, 10-letni Kranjčan hudo ranjen. f^&nj, 4. februarja - Sonce, nedolžna Tako kot v vseh gorenjskih smučarskih e"na, trd sneg, dobro pripravljene središčih, je bilo te dni živahno tudi na proge • koga, ki ima v sebi vsaj kanček Krvavcu, nespornem gorenjskem prvaku, eselja do vijuganja po strminah, minuli Žal pa je z njega s polomljenimi kostmi °uec tedna ne bi zamikalo na smučke? odšlo kar šestnajst navdušencev. Enega, 57-letnega Ljubljančana Aleksandra K. pa so morali v dolino prepeljati mrtvega. Nikoli več ne bo smučal. STRAN 26 Zlata snežinka v Kranjski Gori Tudi letos poteka ocenjevanje slovenskih smučarskih središč za Zlato snežinko. Akcija sama, ki je uradno Priznana s strani Združenja slovenskih žičničarjev pri Gospodarski zbornici, je medijsko podprta v reviji Stop, ja Valu 202 in v oddaji Homo turisticus na TV Slovenija. Vsa ocenjevanja na gorenjskih smučiščih pa bomo letos spremljali tudi v Gorenjskem glasu. Minuli konec tedna je ?kipa Zlate snežinke ocenjevala smučišče v Kranjski Gori ln na Kobli. Umetnega zasneževania v Kranski Gori še yedno ni, gostinska ponudba na samih smučiščih zagotavlja zgolj minimum. Nekaj brunaric na izpostavljenih mestih je Celo zaprtih. Urejenost prog in izstopnih mest na žičnicah Pa zahtevnejšim smučarjem ne more biti po godu. Član ekipe Zlata snežinka: Gorazd Simk TUJI JEZIKI ZANESLJIVA POT K USPEHU zaupajte strokovnosti in tradiciji LJUDSKA UNIVERZA KRANJ Telefon: 22 22 26 PRIČETEK: februar 1997 Brničanom ni zmanjkalo delovne vneme V minulih nekaj letih smo nji Brnik: tam so zgradili velikokrat slišali za Zgor- novo trgovino, obnovili cerkev in kapelico ter gasilski dom... Potem je potihnilo. D A t r i s AhTOM DEZMAM DATRIS d.o.o TRDA IN TEKOČA GORIVA Bltd, GrajsIca cesta 11 teL064 561 620| teL:064 55 429i ar-x GOSTIŠČE TAVERNA BakhuS /(.T].uk.i 12, Kr.ini __!_' _1______ »d.o.o. Cankarjeva 8,4000 Kranj vam ponuja računalnike in tiskalnike po ugodnih cenah K5 -100 PCI že od 123,081,00 SIT Pentium 100 MHz od 128,941,00 SIT Možnost nakupa na 6 čekov! Tel.:064/221-040,Fdx:223-792 i^rR(€jjjQp) * i J L-> v, f \------> OBIŠČITE NAS! NUDIMO KOSILA POSLOVNA, POROČNA, DRUŽINSKA tel.:0641491-068 del, čas od 12h do Olh ^ S HM kuDONOM IMAH V S MESECU JANUAR + fll)KUAU Ž S 10% popust* Eg| pa STRAN 6 RAČUNALNIŠk/ PROGRAMI KRANJ - tabore, Ljubljanska c.21, tel. 2233 73 !J| ) KABELSKA TV J jA A I KAMNIK - DOMŽALE l 1 Maistrova 16, Kamnik telefon: 061/817-313 OGLAŠUJTE V NAŠEM PROGRAMU -ZADOVOLJNI BOSU! ..Ik d.o.o. 4285 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASELJE JI Tcl./fAX:064/8AI~910, 881^484 , UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA , VVJDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOmJ PO SLOVENIJI UREJA: Jože Košnjek SLOVENCI NA KOROŠKEM Umrla Milena Groeblacher Kranj, 4. februarja • V soboto so v Škocjanu na Koroškem pokopali zavedno Slovenko Mileno Groeblacher, ki jo je konec januarja pri prečkanju ceste do smrti povozil avto. 13. februarja bi bila stara 76 let. Milena je bila znana in spoštovana med Slovenci na Koroškem, poznali pa so jo tudi mnogi Slovenci v matični domovini. Kot zavedna Slovenka je bila med drugo svetovno vojno v partizanih, nato pa aktivna predvsem v Zvezi slovenskih organizacij. Se posebej se je izkazala pri ustanavljanju otroškega vrtca v Šentprimožu, dolgo pa je bila predsednica Zveze slovenskih žena. Enakopravnost slovenskega naroda in žensk ter antinacistično udejstvovanje staji bila posebno srčna zadeva. Bila pa je tudi ženska, s katero je bilo zelo prijetno kramljati, čeprav je vedela, da obstajajo med pogovornimi partnerji o tem aH drugem vprašanju različni pogledi, so med drugim zapisali ob njeni smrti. Višja osnova za invalidnine Ljubljana, 4. februarja - Vlada je sklenila, da bo spremenila osnovo za izračun invalidnin vojnih invalidov in denarnih prejemkov za vojne veterane, ki so vezani na odmerno osnovo invalidnin. Osnova je od začetka leta višja za 2,3 odstotka. Osnova za odmero invalidnine vojnega invalida znaša do polletne uskladitve 100.887,23 tolarja. Poziv Civilne družbe Ljubljana, 4. februarja - Civilna družba, nezadovoljna s sestavo sedanje vlade, poziva v četrtek, 6. februarja, ob 16. uri pred slovenski parlament na mirno izražanje protesta zoper politično korupcijo in nelegitimno oblast. Predčasni kongres Ljubljana, 4. februarja • Demokratska stranka, ki se je po neuspehu na volitvah odločila delovati naprej, bo imela predčasni kongres. Sklicali so ga soboto, 15. februarja, v Krškem. Na kongresu bodo oblikovali novo vodstvo in sprejeli program delovanja do lokalnih in državnozborskih volitev. Cilj stranke je vrnitev v državni zbor in oblikovanje tretje, sredinske politične opredelitve v Slovenije ob že nastalih blokih, enega na levi in drugega na desni. • J.K. Pridobitev Geodetske uprave Ljubljana, 4. februarja - Zadnji dan februarja se je Geodetska uprava Republike Slovenije, ki deluje v okviru Ministrstva za okolje in prostor, v celoti preselila v nove prostore na Šaranovičevi 12 v Ljubljani. Direktor Geodetske uprave Aleš Seliškar je prepričan, da bosta nova opremljenost delovnih prostorov in dokončno skupna lokacija prispevali k večji učinkovitosti in boljši učinkovitosti dela. — —___ _ _ _<^^_ ______ ,.^r ____ — — — KUPON ZA MALI OGLAS DO 10 BESED Kupon s tekočo številko meseca velja samo za tekoči mesec! Mali oglas oddan po telefonu ali brez kupona zaračunavamo po ceniku, s popustom za naročnike (20 %). VELJAVNI KUPONI imajo na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika. Uporabite lahko tudi KUPON A iz LETOPISA GORENJSKA 96/97. KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS BO OBJAVLJEN VSAK PRVI TOREK V MESECU! Po telefonu 064/223-444 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure. Izrežite in pošljite na: GORENJSKI GLAS, 4001 KRANJ, p.p. 124 Ime in priimek, naslov: Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu: IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Ministrski kandidati so se predstavili poslancem državnega zbora Vlado bodo volili v četrtek Včeraj sta se pred ustreznima parlamentarnima odboroma predstavila še dva kandidata za ministra Jože Protner za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in Aleš Zalar, kandidat za ministra H pravosodje. Mandatar se bo sedaj odločal, ali bo kandidate, ki niso dobili pozitivne ocene, zamenjal Ljubljana, 4. februarja • Kaj bo storil s kandidati, ki niso bili potrjeni, je stvar njegove presoje, saj nikjer ne piše, da mora kandidate, "ki so padli na izpitu", zamenjati. Negativno oceno na ustreznih odborih so dobili Polonca Dobrajc, kandidatka za ministrico za notranje zadeve, Mitja Gaspari, kandidat za ministra za finance, Boris Sovič, kandidat za ministra za obrambo, Janez Kopač, kandidat za ministra za zdravstvo, dr. Lev Kreft, kandidat za ministra za znanost in tehnologijo, ter Janko Kušar, kandidat za ministra brez listnice, zadolženega za usklajevanje socialnih dejavnosti. Vsi ostali so bili potrjeni, včeraj pa sta morala na zagovor še zadnja dva: kandidat za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Jože Protner (LDS), ki je to funkcijo že opravljal pred petimi leti, zadnja štiri leta pa je bil poslanec v državnem zboru, in kandidat za ministra za pravosodje Aleš Zalar, ki je sedaj vršilec dolžnosti predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča. Najprej volitve Da bi zakonodajna in izvršilna oblast začeli čimprej normalno delovati, sta se predsednik državnega zbora in predsednik vlade in mandatar dr. Janez Podobnik in dr. Janez Drnovšek dogovorila za poskus čim prejšnjega sklica izredne seje državnega zbora, na kateri bi razpravljali in glasovali o predlogu nove vlade. Kolegij predsednika državnega zbora je pretekli petek sklenil, da bo seja v četrtek, 6. februarja. To bo izredna seja in na dnevnem redu bo samo ta točka dnevnega reda. Zakonodaja določa, da se o članih vlade glasuje v paketu in ne o vsakem kandidatu posebej Dr. Pavle Gantar "Ne bom tolkel po mizL." Predsednik državnega zbora dr. Janez Podobnik je v petek zvečer na Glasovi preji na vprašanje, kakšne občutke ima pred sejo državnega zbora, na kateri bodo volili vlado dejal: Imam lepe občutke. To bo seja državnega zbora, na kateri bomo volili samo vlado. Poslanci bodo govorili, kar bodo imeli za povedati. Jaz ne bom tolkel po mizi in jim ne bom skakal v besedo. Jim bom pa povedal, da se imajo po poslovniku možnost opredeliti do predloga, in jih pozval, naj govorijo kulturno in imajo občutek za čas." -K fcr Gradnja avtocest Kmalu jih bo 100 kilometrov Ljubljana, 4. februarja - Na Družbi za avtoceste Slovenije (DARS) so povedali, da so doslej na osnovi nacionalnega programa zgrajenih 95 kilometrov avtocest, izvajalci pa so že znani za zgraditev prihodnjih 200 kilometrov avtocest. Letošnji program obsega odprtje šestih avtocestnih odsekov in sicer Arja vas - Vransko, Dane - Fernetiči, Tomačevo - Zadobrova oziroma obvoznica do Sneberij, Slivnica - BDC, obvoznica Ormož in priključek Slovenska Bistrica. Skušali pa bodo dokončati tudi obvoznico v Ajdovščini in odsek avtoceste med Divačo in Kozino. Viadukt Ravbarkomanda, ki ga popravljajo že nekaj časa, pa bo zagotovilih Darsa urejen do jeseni. Med avtocestnimi odseki, ki so trenutno v gradnji, je najtežji odsek med Vranskim in Blagovico. Na tem odseku bo pet predorov, 12 viaduktov in drugih manjših premostitvenih objektov. Ta zahtevni odsek naj bi bil zgrajen do leta 2000, do takrat pa bo prometno hudo obremenjena Tuhinjska dolina. To cesto naj bi primerno posodobili. • J.K. Socialno zavarovanje Sporazum s Hrvaško Ljubljana, 4. februarja - V Ljubljani so se uspešno končali pogovori med delegacijama Slovenije in hrvaške o urejevanju vprašanj s področja socialnega zavarovanja. Osnutek sporazuma je izdelan na splošnih evropskih načelih socialnega prava in zajema vse zavarovance, vključene v zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje v državah pogodbenicah ne glede na državljanstvo, omogoča seštevanje zavarovalnih obdobij, pridobljenih na ozemlju Slovenije in Hrvaške ter izplačevanja dajatev v obeh smereh. Soglasje je doseženo do te mere, da bo že v prvi polovici leta omogočeno parafiranje sporazuma. • J.K. 1 MB^^^K' ~~^-jL Gorenjski ministrski kandidat Zoran Thaler in kandidat l{ ministra za evropske zadeve Borut Pahor.. - Slika G. Sinih in da je lista izglasovana, če je bila zanjo večina tistih, ki so glasovali, to je navadna večina. Prav na to določilo je sprožen ustavni spor, ki pa najverjetneje do Četrtka ne bo razrešen. Bili so predlogi, da bi parlament na tej seji opravil tudi nekatere ratifikacije in imenovanja, vendar je prevladalo mnenje, da je najprej treba rešiti probleme vlade in če bo izvoljena, pripeljati v državni zbor nadomestne poslance, nato pa začeti z rednim delom. Takrat naj bi razpravljali in sklepali o ratifikacijah nekaterih mednarodnih sporazumov (skupno jih je okoli 20), odločali o imenovanju Janeza Čadeža za generalnega direktorja RTV Slovenija in Janeza Bizjaka za direktorja triglavskega narodnega par- ka ter izvolitvi sodnikov. Tw ta seja naj bi bila izredna. ] drugi polovici februarja p' naj bi bila redna seja, I kateri naj bi minister gospodarske dejavnosti Mf tod Dragonja predlagal sv« ženj gospodarskih zakono1! ki so bili predloženi že pi* jšnjemu državnemu zborf novi poslanci pa se mora)1 ponovno izrekati o zakonu1 volilni kampanji, na katere^ je državni svet izrekel vetf Parlament mora razprav^" tudi o nekaterih delih zako^ o agrarnih skupnosti. Koi^ sija za poslovnik pa se &j morala odločiti, kako boj predlogi zakonov, ki so W vloženi v proceduro v p*j| teklem mandatu, pa njihovi1 kvalificiranih predstavni^ ni več v državnem zboru J. Košnjek V je ta B vi n< vc nt sk tu 0( al P« za kc P< nt in ni I m ki kr Pr sk Pc ve kc nj o* D hi (v v; U k ne re: od vp Vlada je sklenila Pomoč poškodovanim gozdovom Ljubljana, 4. februarja - Vlada deluje v tem prehodnem obdobju predvsem preko tako imenovanih korespondenc' nih sej. Tako se je vlada konec preteklega tedna odloČil« za - odstotno podražitev utekočinjenega plina v jeklenkah Nova cena kilograma plina je od 1. februarja dalje 108,90 tolarja. Ta podražitev bo vplivala na februarsko raS{ drobnoprodajnih cen z 0,026 odstotka. Vlada se zaveda resnosti položaja, ki je nastal po žledu in snegu v gozdovih. Škoda presega več milijard tolarjev-; Iz proračunske rezerve je za najnujnejše sanacije namenil* 45 milijonov tolarjev. Najprej je treba sanirati najhujŠ0 škodo na iglavcih. d Slovenski krščanski demokrati Korak v opozicijo Ljubljana, 4. februarja - Slovenske krščanske demok' rate čaka resno delo. Aprila naj bi bila za nadaljnje dej'rev( Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma StarjO. Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl- Zlebir, Andrej Zalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava za tisk: Media Art, *}j Tisk: DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: 064/222-917 / Mali oglasi: m 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trin>* obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 130 SIT j. mMsm$wM GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Krajevne skupnosti spet vroča tema v občini Vodice Kje in kako se začne lokalna samouprava V KS Vodice in še posebej v KS Bukovica-Šinkov Turn so se krajani odločno zoperstavili pozivu župana občine Vodice, da morajo posredovati občini trenutno veljavne pogodbe, inventurne popise premoženja in druge podatke zaradi upravljanja z imetjem KS. S podpisovanjem peticije krajani v KS Bukovica-Šinkov Turn napovedujejo, da se bodo odcepili ali pa zahtevali svojo občino, če bo župan se naprej vztrajal na ukinitvi KS. Obe KS, Vodice in Bukovica-Šinkov Turn, zdaj prosita za mnenje vladno službo za reformo lokalne samouprave o veljavnosti sklepa občinskega sveta Vodice. Vodice, Utik, 3. februarja - Kaže, da je tokrat prekipelo na obeh straneh: tako pri krajanih v krajevni skupnosti Bukovica-Šinkov Turn (in tudi vodstvih obeh KS v občini), ki so že nekajkrat nedvoumno izrazili zahtevo in stališče, da vztrajajo tudi za naprej pri pravno samostojni krajevni skupnosti. Županu pa je, kot kaže, tudi dovolj sprenevedanja, da mora odgovarjati za dogajanje in materialne zadeve v občini, nima pa, kot Pravi, niti vpogleda, ne možnosti zaradi stališč v KS, vanje. Tako se je konec tedna v Utiku precej vroče Ponovila zgodba, ki se je začela že Jtekako ob ustanovitvi občine Vodice >n opredelitvi položaja obeh krajev-n'h skupnosti. Okrog dvesto krajanov z vodstvom KS je v petek dopoldne z zborom v Ptiku pred sedežem KS Bukovica-Šinkov Turn preprečilo občinski ko-JJUsiji oziroma županu prevzem dokumentacije o imetju in delovanju Krajevne skupnosti. Protestirali so Proti odpravi samostojne krajevne skupnosti in prilastitvi premoženja, Podpisovali pa so peticijo in z njo dali vedeti županu ter nekaterim svetnikom, da ne bodo dovolili, da bi I^Jihovo premoženje, trud njihovih °Četov in dedov, prišlo v tuje roke. ~an prej, v četrtek, pa so zahtevo *upana oziroma občinske komisije \Vendar ne tako burno) zavrnili tudi v krajevni skupnosti Vodice. Utrujanje na dolge proge Čas bi resnično že bil, da bi na |PJ"*anje, kje se začne in konča, mletja in peko kruha. Vs* pokazano je na video kas«'! ti posnel tudi žirovski slikf Ernest Kavčič, ki so si )° ogledali po občnem zbo*^ in se dogovorili, da leto* tovrstna stara kmečk* opravila še podrobneje predstavijo in z njim pr.6' Svsem otrokom pokaže]* kako trnova je pot d" kruha. Sicer pa bodo skopaj s šolarji spomladi p°^ pravili po vasi, postavili ^ nekaj napisnih tabel v smerokazov na planoti tf dejavno sodelovali v pr^ jektu celostnega razvoj" podeželja, šef Dvajseta seja občinskega sveta Gorenja vas - Poljane Začeli bodo iskati lastno deponijo Svetniki se niso odločili za podpis pogodbe o pogojih deponiranja komunalnih odpadkov v Dragi. Najboljšo rešitev vidijo v lastni deponiji. Gorenja vas, 3. februarja -Občinski svet občine Gorenja vas • Poljane je prepričan, da si občina Skofja Loka neupravičeno lasti deponija komunalnih odpadkov v Dragi in postavlja neupravičeno visoke Pogoje za odlaganje odpadkov. Za ta denar so prepričani, da bi lahko sami organizirali ločeno zbiranje odpadkov in si uredili Primerno lastno odlagališče, pa se nekaj prepotrebnih novih delovnih mest bi se na tak način našlo v dolini. Ker vse h> ne gre čez noč, se bodo še Pogajali. Kot že nekajkrat doslej, je °ilo okrog odlaganja komunalah odpadkov že kar nekaj vroče krvi, saj se jim zdi več *ot dvajset milijonov tolarjev, kolikor naj bi ta občina prispevala za odlaganje na deponiji v Dragi pri Skorji Loki, veliko Preveč. Ob tem se takoj postavi vprašanje, ali ni ta deponija) ker delitvene bilance med občinami še ni, skupna last, zato se jim zdi postavljanje (dragih) pogojev za odlaganje odpadkov s strani občine Skofja Loka neopravičljivo. Župan •ože Bogataj jih je sicer obves-U1\ da se, kot vse kaže, poga- ja Gorenji vasi in Poljanah še en oddelek vrtca Svetniki občine Gorenja vas - Poljane so potrdili predlog za to, da se v enoti "Palček" v prostorih nekdanje policijske postaje v Gorenji vasi, ki so jo odprli lani, uredi pogoje še za en oddelek. Zbrane prijave namreč kažejo na to, da je potrebna še ena nova skupina otrok, razpoložljivi prostori pa to dopuščajo. Za preureditev in opremo so namenili milijon tolarjev. Zanimiva ob tem je bila pripomba enega od svetnikov, da je prav enota Palček primer, kako je počutje prijetnejše in delo kvalitetnejše v malih skupinah oz. vrtcih, zato bi bilo dobro razmišljati tudi o tem, da bi se take male enote odprle tudi drugod * po vaseh. Nov oddelek vrtca pa naj bi bil z jesenjo tudi v Poljanah, kjer naj bi prostor našli ob dograditvi šole, na seji pa so opozorili tudi na problem telovadnih površin, zlasti zunanjega igrišča. janja o delitveni bilanci bližajo uspešnemu zaključku in da se bodo o predloženi pogodbi še tudi pogajali, saj tudi on meni, da so predlagani pogoji finančno prezahtevni. Po drugi strani pa tudi razume, da je občina Skofja Loka pod raznimi pritiski okolja in zahtevami okolice, saj je znano, da je deponija v Dragi slabo urejena, že prepolna in bi jo bilo potrebno že zapreti. Glede gorenjskega odlagališča je župan skeptičen: ko je občina Radovljica našla rešitev za odlaganje odpadkov, so dogovarjanja na Gorenjskem o skupnem centru za ravnanje z odpadki zastala, glavni krivec za tako stanje pa je vsekakor država, ki v tej smeri (regijskih deponij) strokovno in finančno ne napravi ničesar. Ob velikih potrebnih denarjih za odlaganje odpadkov pa so svetniki predvsem razmišljali o tem, kako bi ceneje ta problem rešili doma v Poljanski dolini. Precej je k temu pripomogla informacija župana, da so na občini kar tri konkretne ponudbe za zemljišča (lokacije) kjer bi lahko uredili odlagališča. Ker so si ogledali ravnanje z odpadki v Avstriji, so bili nekateri prepričani, da bi kaj takega lahko kaj hitro uredili tudi v sami občini, pa še kakšno novo delovno mesto, ki jih v dolini primanjkuje, bi se s tem odprlo. Župan jih je svaril pred dolgotrajnimi postopki, ki so potrebni, da se deponija odpre, pa tudi poceni to ni, če ne želijo, da bi kvarno ne vplivali na okolje. Bili so tudi opozorjeni na to, da so strokovne presoje o primernih lokacijah za tovrstne objekte v bivši občini Skofja Loka bile že opravljene in da je ena od možnih lokacij tudi v njihovi občini. Vsi so se strinjali z oceno, da bi bilo veliko manj odpora, če bi se vedelo, da se bodo odlagali le domači odpadki. Na koncu so sklepanje o soglasju za podpis pogodbe o pogojih deponiranja komunalnih odpadkov v letu 1997 odložili, župana pa pooblastili za nadaljnja pogajanja. S. Žargi Nakelski občinski svet o pomembnih odlokih Odslej samostojen vzgojno-izobraževalni zavod Po objavi odloka in registraciji bo občina Naklo imela javni vzgojno-izobraževalni zavod "snovna šola Naklo, v katerem bo poleg šol tudi vrtec. ^aklo, 3. februarja - Svetniki 80 na 19. seji sprejeli tudi osnutek odloka o organizaciji jn delovnem področju obeske uprave in osnutek odlo-ra o letošnjem proračunu. i*ni so imeli nekaj več kot fW,7 milijona prihodkov, letos vrtca. Njihove pripombe je pojasnil pravnik Viktor Poli-čar, ki je dal občinskemu svetu tudi strokovno mnenje o popravkih osnutka. Kot so med drugim zapisali v besedilo odloka, bo v sestavi zavoda centralna šola Naklo, podruž- Jja naj bi "se v občinsko blagaj- nična šola Podbrezje, podruž n° nateklo skoraj 458,6 milijo- nična šola Duplje z vrtcem in na tolarjev. Glavna investicija vrtec Rožle v Naklem. Svet je o dokončna izgradnja šole, za predlog odloka potrdil, po ?** načrtujejo blizu 244 mili- objavi odloka pa bo sledil še Jonov tolarjev. vpis zavoda v register. ■ Osnutek odloka o ustanovit- Županovega pobude, naj bi ^ javnega vzgojno-izobraže- osnutek odloka o organizaciji ainega zavoda Osnovna šola in delovnem področju občinske aklo, ki ga je občinski svet uprave prekvalificirali v pre- prejel na prejšnji seji decem- dlog, svetniki niso podprli. V se t *am» so na razširjenem razpravi so največ pozornosti stanku sredi januarja obrav- posvetili poglavju o organiza- avah tudi predstavniki šol in ciji občinske uprave. Z njim je določeno, da bo v enotnem občinskem uradu poleg urada župana več služb; za gospodarsko in komunalno infrastrukturo, za splošne in družbene dejavnosti ter za finančno-računovodske naloge. Zanimala jih je predvsem možnost pridobivanja kadrov za vodenje služb z zahtevano izobrazbo, obenem pa so izrazili bojazen, da se ne bi občinska uprava preveč razširila. Po razpravi so sprejeli predlagani osnutek odloka. Pri sestavi osnutka proračuna so upoštevali priporočilo ministrstva za finance, po katerem so proračunske postavke povečali za 7 odstotkov v primerjavi z lanskimi. Med prihodke zagotovljene porabe načrtnem urejanju povodja Kok^e Skupna kanalizacija za Šenčur in Preddvor ^° so za Preddvorom tudi v občini Šenčur govorili o načrtnem Urejanju povodja Kokre, je bil predlagan tudi projekt skupne kanalizacije in čistilne naprave. tam pa v Trboje. V bila centralna Šenčur, 4. februarja - Zami- od oh ° skuJPni kanalizaciji za Trbojah bi ne občini je ob javni čistilna naprava za obe obči- «*pravi o načrtnem urejan- ni, dovolj zmogljiva za 10 1" povodja Kokre predstavil tisoč enot. Vanjo bi svoje vodnogospodarski inštitut ■_—mm_ 12 Ljubljane. Kanalizacija bi potekala iz ^ove vasi prek Preddvora do luPalič, kjer bi se priključil 'udi krak kanalizacije z Brega, nato pa bi šle cevi prek *J?temaž in Viškoga. Del ^sokega bi speljal komunalne vode v cevi, ki bi tekle Prek Milj do Britofa, od *°der bi šle v kranjsko kanalno. Drugi del pa Visokega Pa bi se priključil kraku, ki tl! Prek Luž (priključil bi se JJdi plševek) vodil v Srednjo yas, Šenčur. Voklo in Voglje, Ko so v občinah Preddvor in Šenčur razpravljali o načrtnem urejanju povodja Kokre, so soglašali, da reka Kokra ne more piti več samopostrežnica, iz katere bi vsakdo le jemal. Florjan Butovec, direktor Komunalnega podjetja Kranj, ki je skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor nosilec projekta, je poudaril, da je treba v reki najprej zagotoviti biološki minimum in pitno vodo, medtem ko so gospodarska izkor' iščanja šele na tretjem mestu. Na to, kako zaščititi za sedaj sicer še bogate vodne vire, naj bi poleg države Imela odločilno vlogo tudi lokalna skupnost. koumanlne vode speljali tudi naselji Hrastje in Prebačevo, čistila pa bi lahko tudi fe-kalne vode iz greznic. V razpravi o tem so se med drugim pojavila razmišljanja, ali ne bi bilo bolj smiselno čisiiti odpadnih voda z več manjšimi čistilnimi napravami. Ena takšnih je menda predvidena v novem delu Šenčurja. Kaj je bolj smiselno, centralna čistilna naprava ali več manjših, se bo pokazalo, ko bo projekt tudi finančno ovrednoten. Sicer pa so se razpravljalci strinjali, da kaže pri teh načrtih upoštevati že prej znane in narejene projekte in jih nadgraditi z novimi spoznanji. D.Z.Žlebir so všteli tudi načrtovano sofinanciranje ministrstva za šolo in šport, ki je za izgradnjo šole v Naklem obljubilo 190 milijonov tolarjev v letu 1997. To bo tudi največja letošnja občinska naložba, saj so zanjo predvideli v proračunu skupno nekaj več kot 243,9 milijona tolarjev. Od skupno skoraj 458,6 milijona tolarjev prihodkov bodo za splošno porabo namenili dobrih 42 milijonov SIT, za družbene dejavnosti dobrih 338 milijonov SIT, za gospodarsko infrastrukturo skoraj 61,3 milijona SIT in za gospodarski razvoj ter drugo 13,1 milijona tolarjev. Kot je pojasnil župan, je večja postavka pri investicijah namenjena razširitvi pokopališča v Dupljah. Glede te naložbe so tudi svetniki menili, da bi jo končno morali uresničiti. Osnutek odloka o proračunu so sprejeli. V nadaljevanju seje so potrdili županov predlog o arbitraži pri urejanju premoženjskih vprašanj z mestno občino Kranj in sprejeli sklep o povprečni gradbeni ceni stanovanj ter povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč v občini Naklo za leto 1997. Seznanili so se tudi z delom odbora za gospodarstvo na njegovi 9. seji in delom komisije za izgradnjo popolne osnovne šole. • Stojan Saje ZRCALCE, ZRCALCE Poljanci bodo v jeseni čarali po svoje Svojevrstni zaplet je na petkovi seji občinskega sveta Gorenja vas • Poljane nastal ob imenovanju članov sveta šole Osnovne Šole Ivan Tavčar Gorenja vas. Že ob potrjevanju ustanoviteljskega akta in statuta so bili svetniki nejevoljni, ker si niso mogli privoščiti večine v svetu Šole. Debato o tem, kdo naj bo v svetu Šole (kako teritorialno naj bodo zastopani) je skušal predsednik KS Poljane razčistiti "V jeseni bomo imeli Poljanci novo Šolo in tudi njen svet, pa homo takrat lahko čarali po svoje!", vendar to ni pomagalo, da bi ne bil prvotni predlog za člane sveta zavrnjen. Na seji sta bila podana še dva predloga in nato na tajnih volitvah (seveda predvsem strankarsko) izbrani članu Škodljivo sevanje Po preselitvi nakelske občinske uprave iz doma kulture v preurejene prostore zadružnega doma je dobil večjo sejno dvorano tudi občinski svet. A, glej ga, zlomka, napredek ni vedno najboljši za vset Posebno predsedniku sveta je znatno težje imeti na očeh (ali celo na vajetih) vse udeležence, ki sedijo na drugem koncu dolge dvorane. Zgodi se namreč, da ob obravnavi določene problematike posamezniki potiho razpravljajo med seboj o čem drugem, po končani točki pa glasno zastavljajo vprašanja. Za tako obnašanje si je Tadej Markic prislužil grajo med januarsko sejo. Obenem je Peter Lunar zapretil, da bo dal opraviti pri bioenergetiku meritve morebitnega negativnega sevanja v dvorani. Ker v tistem delu sedimo tudi novinarji, smo predsedniku hvaležni za njegovo skrb o zdravem okolju. Edino "negativno sevanje", ki smo ga sami občutili, je bil hlad v bližini sten poredko ogrevane dvorane. To pa bo najbrž moč odpraviti brez sodelovanja bioenergetika! GORENJSKE KORENINE Petdeset skupnih let Francke in Jožeta Sluge Se bolj veselo kot pred desetletji Zakonca Sluga, Jamnikova iz Grada, sta v soboto v farni cerkvi v Cerkljah spet izrekla usodni da. Tako kot tisto soboto pred petdesetimi leti. Cerklje, 1. februarja - Od poročne maše sta se ženin in nevesta, sedaj stara 77 in 72 let, z družino, sorodniki in sosedi, odpravila na poročno kosilo v znano cerkljansko gostilno Češnar. Vsem, ki so jima tega dne izrekli čestitke k zlatemu jubileju, se je s šopkom za nevesto pridružil tudi gostilničar Zvone Erjav-šek. Kar okoli petdeset svatov je minulo soboto sedlo k prazničnemu obedu. Mama Francka pravi, da pred petimi desetletji ni bilo velike svatovščine, kajti teden dni pred poroko so ji umrli ata. Nevesta je bila doma iz Hotemaž, ženin Jože je iz Grada. Kot so velevali tedanji običaji, sta se cerkveno poročila v nevestini fari. Večno zvestobo sta si obljubila v šenčurski cerkvi, potem so poroko proslavili kar v krogu sorodnikov in sosedov, brez godca. Tako je na petdesetletnici, ki so jima jo priredili otroci, skoraj veseleje. Nekaj skrbi je zbujalo le očetovo zdravje, saj je v pričakovanju operacije na kolkih in se je tudi ob tej slovesni priložnosti opiral na bergle. Kakšna so bila skupna leta, smo vprašali zlatoporočenca. Bilo je nekaj lepega in nekaj slabega, kakršno je pač življenje, sta menila. Vse življenje ju je preživljala kmetija, tako da jima dela ni manjkalo. V zakonu se je rodilo šest otrok: najstarejši je Jože, druga je Francka, pa Vinko, Francelj, Janez in Milka... Starejša dva živita doma, ostali so oženjeni in omoženi v bližnjih krajih. Družino dopolnjuje tudi deset vnukov, od katerih ima najstarejši dvajset, najmlajši pa štiri leta. Zakoncema Sluga, Jamni-kovima iz Grada, tudi mi voščimo k zlatemu jubileju. Posebej nas še veseli, da je enako dolgo, kot štejeta leta skupnega življenja, namreč v njuni družini tudi Gorenjski glas. • D.Z.Žlebir, foto: Tina Doki SALON POHIŠTVA ARK MAJ/1 KRANJ, PREDOSUE 34 DAGUTAVTO lAKIAl Odprto od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure UGODNI KREDITI T+?,8% VEUKA IZBIRA POHlftVA ZA KOMPLETNO OPRfMO VA$EQA DOMA VEČINO POHIŠTVA IMAMOVZALOQI! ESE KUHINJ Glasova terenska ekipa je bila minulo soboto na ZGORNJEM BRNIKU in med drugim je naša kometcialistka Ajda Rančigaj v gostilni Cilka delila tudi oštevilčene reklamne čepice. Mrzlo sobotno dopoldne smo ogreti s priložnostnimi akcijami v sklopu novinarskega obiska in našim sogovornikom smo na ZGORNJEM BRNIKU razdelili 29 oštevilčenih Glasovih reklamnih čepic Z vsake Čepice smo kupon odtrgali, vseh 29 včeraj dali v boben za Žrebanje in izžrebali: kupona 010054 in 010068 (nagradi: poljubno izbran Glasov izlet, za eno osebo, v letu 1997); kupona 010038 in 010057 (nagradi: Glasova reklamna majica). Brničanke in Brničani: če je med štirimi izžrebanimi številkami katera s Vaše reklamne čepice, ki ste jo v soboto dobili med našim obiskom, čimprej pokličite Gorenjski glas, telefon 064/223 - 111, in nagrado oziroma darilno pismo Vam pošljemo po poŠti. Vaš telefonski klic pričakujemo najkasneje do petka, 7. februarja, do 14. ure. To soboto, 8. februarja, je slovenski kulturni praznik, zato Glasovega novinarskega obiska ne bomo pripravili. V soboto, 15. februarja, bomo s priložnostnimi reklamnimi akcijami popestrili naš obisk v ŽLANU v Bohinju/ ALFONZ KERN s.p. Proizvodnja in prodaja copat Zg. Brnik 133, 4207 Cerklje Tel. 064/422-696 AVTOKLEPARSKI SERVIS VERTNIK SPODNJI BRNIK TEL. 064 422 669 ŽE 20 LET USPEŠNEGA OBRATOVANJA TUDI ZA NABAVO NOVIH DELOV IN OSTALE STORITVE LAHKO POSKRBIMO Ml AVTOPRETOEMK STARE TOMAŽ, s.p. SPODNJI BRNIK 76,4207 CERKLJE, TEL 064/421-176 OPRAVLJANJE KIPER PREVOZOV GRADBENEGA IN OSTALEGA MATERIALA DO 20 TON SPOŠTOVANIM OBČANOM SE ZAHVALJUJEM IN SE PRIPOROČAM ZA SODELOVANJE V PRIHODNJE. DOBNIKAR doo. SPLOŠNO ZIDARSTVO FRANC DOBNIKAR Zgornji Brnik 132, 4207 Cerklje tel., fax: 064 421-509 mobitel: 0609 649-788 VODOVODNI INSTALATER MATJAŽ KROPIVNIK • napeljava instalacije • adaptacija kopalnic • zamenjava odtočnih cevi Zg. Brnik 68, 4207 Cerklje Pintarjeva 4, 4000 Čirče Tel.: 421-220 Tel.: 324-642 MIZARSTVO S/MBS ©©ta DOBAVA IN MONTAŽA PVC OKEN, VRAT IN OKENSKIH POLIC - VSE PO NAROČILU INFORMACIJE PO TEL 064 421 256, M0B. 0609 645 890 Brničanom še vedno ni V minulih nekaj letih smo velikokrat slišali za Zgornji Brnik: tam so zgradi Zgornji Brnik, 4. februarja • Ko smo se v soboto dopoldne z Brničani pogovarjali v njihovi znani gostilni Cilka, so nam zatrdili, da jih delovna vnema še ni zapustila, le strašansko težko da je dobiti denar za številne krajevne potrebe. Zgornji Brnik je v teh zimskih dneh precej prometna vas, saj se skoznjo na Krvavec vozijo smučarji iz kranjske in ljubljanske smeri. Domačinom je žal, da imajo od tega le gnečo na cesti in kak postanek v vaški gostilni in trgovini, drugega pa nič. Zamisli, kako bi turiste zadržali v vasi, je kar nekaj, vse pa so povezane z ureditvijo krajevne infrastrukture. Ko smo se pripravljali na sobotni obisk, smo bili kar malce v zadregi, koga povabiti k besedi, saj so naši običajni sogovorniki navadno ljudje, ki predano delajo v krajevni skupnosti in društvih. Krajevnih skupnosti pa v občini Cerklje, kamor sodi tudi Zgornji Brnik, ni več, medtem ko vaške tudi še niso zaživele. Zadrege nas je rešil Lojze Vidmar, prej predsednik krajevne skupnosti, ki je na naše srečanje pripeljal kopico zanimivih sobesedni-kov. Z nami so bili še Jože Sire, Franc Kropivnik, Metod Kropar, vsi trije iz vrst gasilcev, cerkveni ključar Janez Vreček, Miro Jenko, ki je z vaško cerkvijo povezan prek tradicionalnih glasbenih koncertov, Franc Kuralt, Filip Frantar in tudi cerkljanski župan Franc Čebulj, ki so ga Brničani ob tej priložnosti temeljito izprašali o stvareh, pomembnih za njihov kraj. Lojze Vidmar bližine letališča na žalost nimajo. V dolgih letih so se privadili hrupu potniških letal, medtem ko jih vojaški helikopterji sedaj motijo že pri nočnem počitku. Med slovensko vojno so občutili, kaj pomeni strateška lega poleg letališča, ko je bila vas na muhi topov JA iz bližnjega gozda, vaščani pa brez zaklonišč. Brničani so prepričani, da bi jim moralo letališče zaradi takih obremenitev po drugi plati nuditi nekatere možnosti, denimo zaposlitev ali kake druge prednosti. Takšne odnose si bodo morali očitno izboriti sami, zato tudi podpirajo cerkljanskega župana, ki od letališča brezkompromisno zahteva plačevanje deleža za opremljanje stavbnih zemljišč. Oba Brnika, Zgornji in Spodnji, sta bila svoje čase ena sama krajevna skupnost. Ob povsem različnih potrebah in s tem ogromno denarja, sej tudi tu ustavilo. Pač pa j vaščanom uspelo vsaj deloU ukrotiti vode, ki so ob popi' vah leta 1991 povzročile velik težav. Najhujši problem je 1 most pri Lipovcu, ki ga je im1 Hidrotehnik projektno zasn< vanega že nekaj let. BrniČai so se naveličali čakanja in se J' sami lotili. Obnovili so ga * vsega 700 tisočakov, medtej ko bi Hidrotehnik zanj proračuna dobil trikrat ve Vaščani bi razliko že ved< uporabiti, če ne za drugeg za drugi most pri Mlekarj1 Toda tega denarja do dan< niso dobili in ker je bila vrfl1 menjava lokalne samouprav Franc Kropivnik naseljenih, živi okoli šeststo ljudi. Pretežno so delavskega porekla, le nekaj se jih še ukvarja s kmetijstvom, samostojno podjetništvo pa le počasi Metod Kropar nanj tudi več ne računajo. ^ sicer pravijo, da pridobiva)1 denarja od države ali biy" občine Kranj pomeni fv cejšnje muke. No, sedaj so^ v občino Cerklje. Še en do^ da je sedaj več posluha j njihove potrebe, je cesta, j vodi od letališča mimo gostij Cilka v vas. Dokler so sodil1 kranjsko občino, za to cesto, bilo denarja, čeprav je * nujno potrebna širitve in a**1 tiranja, v občini cerklje pa bilo to urejeno v letu dni Tudi letališče sodi na Zgornji Brnik Ljudje, ki so nekoliko bolje podkovani o lokalni geografiji, vedo za tri Brnike, Zgornjega, Spodnjega in letališče. Zlasti za slednje vedo tudi "laiki". Toda na Zgornjem Brniku so nam v soboto razložili, da gre zgolj za dva Brnika, Zgornji in Spodnji, kajti letališče je del njihove vasi. Tamkajšnja upravna stavba namreč nosi naslov Zgornji Brnik 130. Posebnih koristi od Frizerstvo IVANKA 6PODNJ1 BRNIK TEL. 064 422 669 ODIŽČITE NAS! Skozi središče vasi. jima ni šlo preveč dobro skupaj, zlasti še, ker je krajevnim skupnostim tedaj denar za njihove potrebe odmerjala še občina Kranj. Ob slovenski osamosvojitvi so se vaščani na Zgornjem Brniku odločili, da gredo tudi oni na svoje. Res si s tem niso priborili lastnega sedeža v takratnem zboru KS v občinski skupščini, pa vendar... Na natečajih za občinska sredstva pa so vendarle nastopali samostojno in si priborili nekaj denarja za vaške potrebe. Med prvimi projekti je bil telefon, ki jim je uspel ob veliki pomoči samih vaščanov. Tudi vse ostalo, kar so naredili v preteklih nekaj letih, je večinoma uspelo, ker so domačini poprijeli z vsemi močmi. Neugledno središče vasi Na Zgornjem Brniku, kjer je od dvestotih hiš kakih 170 prodira, saj ugotavljajo, da se ob neurejeni infrastrukturi le težko uveljavlja. Kdor se v teh puščobnih zimskih dneh pelje skozi Zgornji Brnik, ni ravno vesel podobe vaškega središča. Leta 1991 je Gorenjski glas objavil fotografijo s komentarjem: "neugledno središče" in spodbudil vaške može, da so začeli z akcijo. Že naslednje leto je zrasla nova trgovina. Urejati so začeli gasilni dom in stavbo, v kateri je mlekarnica, medtem ko jim preureditev stare stavbe, v kateri je bila prej trgovina, zaradi lastninskih zapletov ni uspela. V tistem času je bila obnove deležna tudi baročna cerkev Janeza Krstnika. Tistim, ki se skozi vas vozijo na Krvavec, ostaja skrita, saj je daleč od ceste. Lojze Vidmar nam še pove, da so začeli urejati tudi javno razsvetljavo, ker pa bi slednja terjala večji projektni pristop Nimajo lastnega kulturnega društva Stavba, v kateri je nekdaj trgovina, bi lahko si la tudi delovanju vaške sV nosti, družabnemu in * turnemu življenju, vendaf kot rečeno, zaradi lastnin51 zapletov njena obnova zas" Tako se sedaj večina dej odvija v dvoranici nad ga* kim domom, pa naj gr6j proslavljanje materini! dne ali srečanje šahisf Zgornji Brnik nima svoj kulturnega društva, pač ■ ljudje priložnostno zdruŽij" pripravijo kako praznot Tradicionalna postajajo t novanja v kresnem času. Brničani oživijo nekdanje' tovske običaje. Kresni ■ nekakšen nenapisan kraj' praznik, ko izvedejo tudi I cert v vaški cerkvi (posvet Janezu Krstniku). V kult"! dejavnih več ljudi, med « Anica Sire, Marinka J6; Barbara Pezdir pa poučul vodi brniški otroški zbor Vaščani v kulturnem M sodelujejo tudi drugje, tafcj je njihov duhovni P°ty dobro izkoriščen, le uradj! kulturnega društva, ki bi n mal denar iz občinskega l> računa, še niso osnovali-^ gače pa se na Zgornjem »J dogaja kar veliko stvafM letnega šahovskega turnifl gasilskih tekmovanj. Nadaljevanje na 7. zmanjkalo delovne vneme novo trgovino, obnovili cerkev in kapelico ter gasilski dom... Potem pa je potihnilo. Na Brniku domujejo narodne noše Ko so pred nekaj leti na Brniku odpirali svoje krajevne pridobitve in je bilo ob tej priložnosti navzočih kar nekaj občinskih (kranjskih) in celo državnih veljakov, so dogodke poživili tudi s pisano povorko narodnih noš. Veliko Brničanov ima v domači skrinji narodne noše. Pri Kropivnikovih se ob prazničnih priložnostih vanje obleče cela družina z osmimi vnuki vred. Da ravno v tej vasi tako Čislajo narodno nošo, gre pripisati dvema vaščankama, ki sta vešči krojenja in kra-šenja narodnih noš, Milki Zorman in Ivanki Vidmar, pred mnogimi leti pa jih je izdelovala tudi Marija Kmetic, Urhova mama, ki velja za eno najstarejših vaščank. Spretne roke teh umetnic so izdelale tudi veliko spominkov z narodnimi motivi. Ena od zamisli, ki bi bila v prid turizmu na Brniku, je tudi razstava turističnih spominkov, ki bi jo lahko imeli nad novo vaško trgovino. Toda razstava, ki so jo popestrili z likovnimi deli Damjana Štir-°a in Francke Prosen, je bila samo ob otvoritvi trgovine, Pozneje pa bi morali vaščani Podjetju Živila za prostor plačevati najemnino, ki si je niso mogli privoščiti. Samo s trgovino in gostilno turistov, ki se vozijo mimo, ne rnorejo zadržati. Morda jih X3otax> uspeli z oddajanjem turističnih sob. S tem so začeli pri Boltežarju, morda se bo opogumil še kak vaščan. Lepotica med cerkvami. Gospodična med cerkvami Mimoidoče pa vabi tudi cerkev Janeza Krstnika. Kot je povedal eden od ključarjev Janez Vreček (drugi je Franc Jenko), so jo v minulih letih lepo obnovili: elektrificirali so zvonjenje, nabavili ragljo (sponzor je bil vaški gostilničar), obnovili pročelje s fresko Janeza Krstnika, pa streho in zvonik, v notranjosti pa je dvoje novosti: glavni lestenec in orgle. Cerkev je zelo akustična, v njej že lep čas prirejajo koncerte zborovske glasbe, z orglami pa so te kulturne dogodke še obogatili. Miro Jenko nam je nanizal kar nekaj zna- l|«c Kuralt Janez Vreček Filip Frantar nih zborov, ki so že gostovali v vaški cerkvi. Podružnična cerkev (prva je bila zgrajena menda že v 12. stoletju, sedanja pa v začetku 18 stoletja) je biser med gorenjskimi cerkvami in so jo včasih imenovali kar "gospodična med cerkvami". Zagotovo pa je najlepša v cerkljanski fari, menijo Brničani, ponosni, da privablja toliko ljubiteljev zborovske glasbe. Odkar so jo obnovili, je še lepša. Na pročelju so z dvema kipoma izpolnili prej prazne niše. Kipca sv. Ane in sv, Marka je izrezljala domačinka Brigita Kmetic. Obnovljena pa je tudi vaška kapelica na drugem koncu vasi, ki sta jo poslikala slikarja Vinko Tušek in Damjan Štirn. Gasilci med najboljšimi v občini Gasilci na Zgornjem Brniku uživajo velik ugled. Društvo imajo že od leta 1908, zato za prihodnje leto napovedujejo bučno praznovanje devetdesetletnice. O delu društva so nam obsežno pripovedovali Jože Sire, Franc Kropivnik in Metod Kropar. Slišali smo o gasilskem domu, ki je na sedanji lokaciji od leta 1954 in so ga v zadnjih letih že dodobra obnovili ter mu dozidali prizidek. Gasilsko društvo šteje več kot 270 članov, sto je aktivnih, pa naj gre za operativce ali tiste, ki pomagajo pri veselicah. Med aktivnimi pa imajo tudi ducat gasilskih častnikov. Slišali smo, kakšne uspehe dosegajo na tekmovanjih, kako delajo z mladimi, kako s preventivnim delovanjem preprečujejo možnost požarov, kako so ob pomoči občine Cerklje uspeli nabaviti gasilsko vozilo z visokotlačno črpalko ter gasilski kombi. Med gasilskimi zanimivostmi omenimo le še gasilski kros, ki je avtorska zamisel brniških gasilcev, sestoji pa iz teka in različnih gasilskih in manj gasilskih vaj na vmesnih postajah. Še veliko bi lahko napisali o vsem, kar smo zanimivega slišali na Zgornjem Brniku, ko bi nam ne zmanjkovalo časopisnega prostora. Zato kak drobec prihranimo še za kako drugo priložnost. • D.Z.Žlebir, foto: Tina Doki kMHGLAS OBIŠČITE BRUNARICO NA KRVAVCU Na voljo vam je domača hrana ter sobe v brunarici na Krvavcu, informacije po telefonu: 064/261-600. MESARSTVO limečki (jram Cerklje, telefon (064) 422-793 Izredno ugodno: V prepustnem času vam po zelo ugodnih cenah nudimo suhomesnate izdelke: • suho meso b.k....... 990 SIT/kg • prekajen svinjski kare........850 SIT/kg • suha krača...........490 SIT/kg TTO TITPT* C2TTT SALON MAGDA ZG. BRNIK 17 NAROČILA SPREJEMAMO NA TELEFONSKO ŠTEVILKO 064 421 330 V GASILSKEM DOMU NA SPODNJEM BRNIKU TRGOVINA Z ŽIVILI IN GALANTERIJO DELOVNI ČAS: delavnik od 8.00 do 12.00 in od 14.00 do 19.00 sobota od 8.00 do 13.00 nedelja od 8.00 do 11.00 PRIPOROČAMO SE ZA OBISK GOSTILNA SOBE INN ROOMS GASTHAUS ZIMMER TRATTORIA CAMERA |)JtiHCi8lif ČRETNIK FRANE & TONČKA Zq. Brnik 108, 4207 CerUje Tel & Fax:064/422-700 * AVTOELEKTRIKA Filip FRANTAR Zg. Brnik 146, Cerklje Tel.:(064)421-222 DELO NA TERENU Brniški gasilski kvartet. d.o.o. KRANJ NAJNIŽJE CENE IZREDNA--1 KV/ILITETA IN DOLGA ŽIVLJENJSKA DOBaI TAKOJŠNJA DOBAVAJ ZA TRGOVINE, PODJETJA IN OBRTNIKE UGODNI RABATI Poleg radiatorjev, uvažamo še drugi inštalacijski material: SE peči Climax, rad. ventile, kroglične ventile, črpalke Grundfos, ^ ekspanzijske posode, gorilce... 7a CTOPA IN SR BRNIK 46 pTodaja go^SS- KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ • V Mali galeriji Likovnega društva Kranj razstavlja akvarele akad. slikar Damijan Stepančič. V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava Stopetdesetletnica poezij dr. Franceta Prešerna. V Galeriji Pungert razstavlja slike slikar Zmago Puhar. XVI. TRŽIČ POJE 97 Bistrica pri Tržiču - Prostori osnovne šole Bistrice pri Tržiču bodo na predvečer slovenskega kulturnega praznika, v petek, 7. 2. 1997, ob 18. uri gostili sedem tržiških pevskih zasedb na tradicionalni občinski pevski reviji, letos že šestnajsti po vrsti, TRŽIČ POJE 97! S po tremi pesmimi po lastnem izboru se bodo predstavili: CPZ Ignacij Hladnik, ki ga vodi Vito Primožič, CPZ sv. J. Krstnika iz Kovorja pod taktirko Andreja Zupana, vokalno instrumentalna skupina ZALI ROVT, ki jo na kitari spremlja in vodi Stane Grum, zbor Društva upokojencev Tržič, ki ga vodi Franci Šarabon, kvintet brazov ZUPAN in Pueri Cantorum, kiju vodi Franc Slabe in fantovski kvintet KUD Lom pod Storžičem z Jožetom Tišlerjem na čelu, skupaj torej več kot 120 pevcev. Pevski reviji pa bo svoj pečat k slavnosti dodal še grafik in slikar Ernest Krnaič - Enči, ki bo skozi lastne izkušnje spregovoril o slovenski kulturi in njenem prazniku. • Boris Kuburič Na filmskem platnu SLEEPERS Režija: Barry Levinson Štirje mladi prijatelji, ki so obsojeni na večno življenje v revni predmestni četrti New Yorka, poznajo zakone ulice in jih spoštujejo. Ulica je ves njihov svet, prijatelji vse njihovo življenje. Politika in dogodki tam nekje drugje jih ne zanimajo. Pomembna je ulica, njeni ljudje, njena pravila. Šola življenja je trda in učenje na napakah boleče. In ena izmed napak jih iz varnega zavetja domače ulice prestavi v drug svet, kjer vladajo drugačni zakoni. Red in disciplina, karkoli že sta. Življenje se zavrti kot film na dlani. Lepi trenutki se v glavah pomešajo z grozljivimi, podobe postanejo nejasne in strahovi vse močnejši. Ena sama napaka popolnoma spremeni življenje. Tudi New York se je v zadnjih desetletjih močno spremenil, a zakoni ulice v Hudičevi kuhinji so leta 1981 prav taki kot petnajst let prej. Vladata prijateljstvo in spoštovanje, pravica je za "odvetnike v dragih oblekah in s tremi imeni" in nima cene, biti je treba trden in odločen, beseda MAŠČEVANJE pa je sveta. Kot grof Monte Christo se fantje znajdejo v situaciji, koje treba račune poravnati. In maščevanje je tokrat nujno, saj mora vrniti tihe noči in mirno spanje. Le redko uspe kakšnemu režiserju zbrati takšno igralsko zasedbo, kot je tokrat to uspelo Barrvju Levinsonu. Prava parada zvezd, od starih in izkušenih Roberta de Nira in Dustina Hoffmana, preko Jasona Patricka in Kevina Bacona do trenutno najbolj vročega hollywoodskega imena, Brada Pitta, je skorajda garancija za uspeh filma. Seveda, takšni igralci ne sprejmejo vsake vloge, o svoji ceni so se (večinoma) pripravljeni pogovarjati samo, če jim je všeč scenarij. Ta jim je očitno bil in Sleepersi napovedujejo tudi oster boj za letošnje oskarje. Preverite, zakaj. • Janez Čadež Slikar Belec in pesnikova slika Zveza kulturnih organlzacU Kranj - CENTER KULTURNIH DEJAVNOSTI VABIMO v ustvarjalno delavnico za odraslo PUSTNA MASKA 5. in 6.1 ob. 1997, od 18. do 22. uro Informacije: ZKO Kranj, Sejmišče 4, telefon: 221-331 MESTNA OBČINA TELE-TV KRANJ K'an| GLAS SVET OSNOVNE ŠOLE ^ IVANA GROHARJA Podlubnik 1, 4220 Skofja Loka razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. RS, 12/96). Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na zgornji naslov z oznako "Razpis za ravnatelja". Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku. NOVA PREŠERNOVA PODOBA Kranj - Skoraj ne mine obletnica Prešernovega rojstva ali smrti, da ne bi "našli" kakšno novo podobo pesnika, ki se za življenja ni dal portretirati. Prav pesnikova podoba, fizična seveda, pa vznemirja tudi sodobne slikarje. Ne nazadnje se je doslej pesnikovih upodobitev zbralo za celo slikarsko zbirko. Marjan Belec je februarja 1991 vzbudil pozornost, ko je predstavil veliki portret Franceta Prešerna. Že prej je slikar nekajkrat upodooil pesnika, dve od teh podob hrani tudi Gorenjski muzej. Veliki portret, dokončal ga je decembra 1990, je naslikan po starih klasičnih načelih portretnega slikarstva; pri tem je avtor upošteval tudi nekatera nova naziranja, je v oceni slike takrat med drugim zapisal umetnostni kritik prof. Andrej Pavlovec. Slikar Marjan Belec pa je takrat povedal: "...Iskanje pesnikove podobe je resnično prava pustolovščina. Podajaš se v neznano. Kaj bo iz tega? Pesnika sem upodobil v enostavni, preprosti drži, ko se obrača s sklenjenimi rokami in s knjigo poezij h gledalcu ali k slovenskemu avditoriju, če hočete... Poskusil sem upodobiti tega žarečega duha, to močno osebnost, kot jo lahko vidi slikar devetdesetih let. Zadovoljen sem s sliko, ne pa s podobo. Že razmišljam o novi sliki Prešerna, malo drugačni seveda." Te dni je v svojem ateljeju slikar dokončal novo sliko, o kateri je razmišljal že pred šestimi leti. Če se je pri zadnji podobi trudil upodobiti duhovno podobo Prešernovega pesniškega genija, je tokrat postavil v ospredje pesnikovo fizično podobo. Pred panoramo Kranja, kakršen je bil na polovici 19. stoletja, je naslikal Prešerna, ki v družbi mladenke - obraz je obrnila proč od gledalca - odhaja z Gaš-tejske gostilne dol proti Savi in proti mestu. "Razmišljal sem o pesniku kot o človeku. Imel je rad družbo deklet, zahajal je v gostilne. Predstavljal sem si ga, ko po prijetnem popoldnevu dobre volje, razigran, razgret od prijetne družbe in poliča vina odhaja nazaj v mesto, vesel in prešerne volje, prav nič mi ni videti, da bi ga neprijazno življenje že kaj načelo. Cilinder je pomaknil Slikar Marjan Belec pred svojo najnovejšo sliko Franceta Prešerna. prešerno nazaj, ovratnica pod vratom mu vihra, suknjo je odpel. Z njim je dekle s knjigo pesmi, morda sta razpravljala o poeziji, morda ji je bral kakšno svojo pesem, ji celo napisal kakšen verz, ali kaj podobnega," je o svoji najnovejši podobi povedal Marjan Belec. Podobo pesnika je sprva nameraval naslikati prav na vrtu nekdanje gostilne na Gašteju, vendar pa se mu je zdelo, da bi pesnika vendarle vendarle tako pogosto upodobljen, kot so lahko kakšni vladarji, pesniki vsekakor ne. "Zadovoljen bom, če se bo čez čas izkazalo, da sem po slikarski plati dodal kakšen kamenček k razumevanju in k podobi Prešerna. Prejšnji veliki pesnikov portret bom podani Gorenjskemu muzeju, tja sodi, občasno bo seveda na ogled vsem in takrat bodo ljudje tudi lahko primerjali. Sicer pa naj svoje povedo lahko postavil pred panoramo strokovnjaki. Med bodo že Kranja, kakršen je bil v tedan- kam uvrstili med ostale Prejem času, z lesenim mostom šernove podobarje med dobre, preko Save in nekaterimi zna- manj dobre, kakršne koli že, to čilnimi stavbami ter s kara- mi je vseeno. Vse kar me vanškimi gorami v ozadju. V desni gornji kot slike je dodal „ tudi grb občine Kranj. Za slikarja podoba Prešerna slejkoprej ostaja uganka. Prav to, iskanje pesnikove podobe, ostaja slikarju nenehen izziv. Vsekakor se zaveda vse razsežnosti pesniškega genija in natančno ve, da je vsaka podoba, do katere se po dolgotrajnem slikarskem iskanju dokoplje, le eden od možnih odgovorov. Zato je po vsaki končani podobi sicer zadovoljen, a le toliko časa, kolikor je potrebno, da zbere moči in navdiha za razreševanje nove uganke o podobi pesnika, ki ga sodobniki niso ujeli na platno, pa je bil zanima, je iskanje vedno nove in nove podobe, odgovora na vprašanje, ali je bil morda drugačen, kot si ga predstavljam danes ali kakor razumem njegovo poezijo danes. Ko je portret gotovo, imam vedno občutek, da sem s slikanjem iztrgal pozabi in izginotju tistega, kar je je kot fizično obsojeno na nič, na izginotje. S slikanjem to premagujem ved-1 no znova in znova." Da namerava slikar ponovno slikati Prešerna, pove že pripravljeno platno, na kater ega pa bo po sedanji zamislij pesnika upodobil s svojim učenim in izobraženim prijateljem Matijo Čopom. Skrbi ga le, če ne bo prevelikih težav l vidom, ki zadnje čase ni več tak kot nekdaj. Vendar zaradi tega Marjan Belec ne odlaga čopiča, še vedno slika krajinske slike, tudi abstraktno slikanje ga zanima. Še vedn° vsako leto kot že desetletja nazaj, naslika svoj portret; kar tako za vajo in tudi zato, kef ga je portretiranje od nekdaj zelo mikalo. Če se bo kdaj odločil za razstavo svojih avtoportretov, ne, o tem še ne razmišlja, bi mu pa bila gotovo ljuba pregledna razstava njegove dolgoletne ustvarjalne poti. Zadnjo razstavo je imel pred dvema letoma na Loškem gradu. • Lea Mencinger, fot<>: Gorazd Šinik ___, Spomini arhitekta KONCERT DUA LORENZ Skofja Loka • ^ kapeli PuSialskf ga gradu prirej' Glasbena šol« Skofja Loka y četrtek, 6. fe&' ruarja, ob 19. W v počastitev sl°* venskega kulWr' nega praznik8 koncert violini^ Tomaža Loreitf* in pianistk' Alenke ŠČe*' Lorenz. Konc«'' tni program obs** ga Schubetov* sonatino v d-d"' ru, štiri rom*"' tične skladbe AJ tonina Dvora*' in Frankovo f natino za violi"" in klavir v a-dut"' PETDESET LET Z ARHITEKTURNO STROKO Pri radovljiški založbi Didakta so te dni izšla Srečanja s stavbarji, spominski zapis o več kot pol stoletja ustvarjalnega delo arhitekta Pavla Goestla, najstarejšega še živečega učenca iz Vurnikove šole. Na predstavitvi v prostorih ZRC SAZU v Ljubljani pretekli teden je direktor Didakte Rudi Zaman povedal, da ne gre za monografijo ali življenjepis avtorja, pač pa je knjigo treba razumeti kot avtorjevo gledanje na arhitekturno dogajanje pri nas v razmeroma dolgem obdobju od leta 1928, ko je postal Vurnikov učenec, pa naslednjih petdeset let, kolikor se je posvečal temu delu. Tudi avtor sam je svoje pisanje označil kot nekaj vmesnega med spomini in dokumentiranjem razvoja arhitekture pri nas. Zato se je odločil za kronološki zapis, ki se začenja pri njegovi odločitvi za študij arhitekture, poskus pri arhitektu Plečniku, ki ponovitev komedije Gospa poslančeva v zadnjem februarsK«^ pa ga je poslal k Vurniku. Podrobno opisuje tedanji študih tednu, natančneje, od 26. februarja pa do 1. marca. y^ arhitekture, delitev na takoimenovano Plečnikovo in Vurnikovo gledališči - kranjsko in celjsko - sta se dogovorili za izmelj3.^ šolo, iskanje zaposlitve v poklicu, ki tiste čase ni bil kako posebno predstav. Prešernovo gledališče bo gledališki obisk Celju vrni $ znan. Avtor podrobno predstavlja svoje delovna leta, zaposlitve v v drugem delu sezone z dvema predstavama - in sicer projektivi in urbanizmu, govori o sodelavcih, pri tem pa ne Flisarjevo Jutri bo lepše in s Služkinjama J. Geneta. ^ zanemarja tudi drugih poklicev, ki so tesno povezani z Proti koncu naslednjega tedna bo v Prešernovem gledal^ arhitekturno dejavnostjo. Gre za avtentično pripoved o rojstvu po vsej verjetnosti tudi premiera pred dnevi zara slovenske arhitekture, je v pregovoru zapisal recenzent knjige odpovedane monodrame dr. Matjaža Kmecla Trubar v izv^J firn itnUt Tlo m i r\ n Dfal/\i rX/\b ■ n m a »4-__. * ,1,1 .» ,_ L> _ .,1__^ * ,-.1.1 *_ 1 rt 11 a. _ T~\ ' 1 * V _ T\___ 1 A____ 1.1. 1_____ 1___"___K. *-»/^\fl a' Gledališki utrip GOSTUJE PARTLJIČEVA KOMEDIJA Kranj • Od minule sobote in še ves ta teden bo v Prešernove"1 gledališču Kranj gostovalo Slovensko ljudsko gledališče Celja s Partljičevo povolilno komedijo Gospa poslančeva režiji Francija Križaja. j Petim predstavam v začetku februarja bo sledilo še P* arhitekt Damjan Prelovšek, je portret preteklega in polpreteklega časa, ko je iz majhnih razmer pognal tudi kak izreden sad. Na predstavitvi je prof. Stane Bernik o knjigi dejal, da pomeni več kot le bogato gradivo o razvoju arhitekture pri nas, ni le življenjska pot arhitekta Goestla, pač pa pisanje o arhitekturni stroki z "odprtimi očmi" in s tem seveda tudi koristen pripomoček k proučevanju zgodovine arhitekture pri nas. • L.M. i ^ m odpovedane monodrame dr. Matjaža Kmecla Trubar v izve<^ igralca Poldeta Bibiča. Predstavo bodo kasneje največ pon* jali za zaključene šolske skupine. . p Bolezen je premaknila na kasnejši čas tudi začetek vaj^( zadnjo premiero te sezone Važno je imenovati se Ern. dramatika Oscarja Wildea, ki jo bo režiral Dušan M'3;^ Predvidoma pa se zaradi tega datum premiere ne bo bistve? spremenil. • L.M. REPORTAŽA 9. STRAN • GORENJSKI GLAS Po 38. letih se je upokojil gorenjevaški dohtar Na vratih sem pustil listek: "Sem v Partizanu" "Najprej se pojavita Anda in Majda, pa zagledam direktorico..., zdaj pa še vidva novinarja. Še, dobro, da sta se takoj predstavila. Veste včasih, ko v tejle sobici pijemo kavo, pride kakšen pacient. Tak, urgenten." ' mu je odtrgal kar 20 centimetrov. Tako je svoje presenečenje nad tolikšno druščino, ki se je v petek pod večer v prostorih zdravstvene postaje v Gorenji vasi zbrala ob zaključku njegove zadnje ordinacije, razlagal dolgoletni gorenjevaški "dohtar" Bojan. "Grem k Bojanu," so namreč rekli ljudje iz osrednjega dela Poljanske doline, danes občine Gorenja vas - Poljane, kadar so se zaradi te ali one zadeve imeli oglasiti v ordinaciji doktorja Bojana Gregorčiča. Polnih 38 let je tamkajšnjim prebivalcem pomagal skrbeti za njihovo zdravje. Tega spravil na svet, onemu zašil rano, tretjemu predpisal "arcnije". Takoj po novem letu je bilo, 3. januar 1959 se je pisal, ko je v podeželski ambulanti zamenjal svojega očeta doktorja Milana Gregorčiča in 31. januar smo zapisali v Petek, ko je slekel belo zdravniško haljo. Odslej je namreč Bojan Gregorčič, upokojeni zdravnik. Priimek Gregorčič je bil v Poljans ki dolini sk-rtrai triretrt stoletia tak( precej hodilo peš, danes pa je povsod dostopno z avtom, razen seveda, kadar je sneg, pa še tega kaj hitro zorjejo. Ob nujnih primerih so ljudje prihajali kar k doktorju na dom. "Tarnali je pokazal listek, ki mu ga je dala mamica, pa sem šel na porod," je razlagal doktor. "Prvih deset let, ko sem bil še sam tukaj, sem bil non stop v dežurni pripravljenosti. Takrat sem pa res vse poznal, od nosečnice do otročnice, imel sem posvetovalnico za nosečnice, za otroke, pa potem šolske preglede in nenazadnje ordinacijo, tako rekoč sem spremljal odraščanje tukajšnjih ljudi. Deset let sem bil edini doktor tukaj. Sreča je bila, ker je bil oče še dosti vitalen, da sem ga kakšno nedeljo tako lepo nahvalu, da je bil dežuren namesto mene, pa čeprav je bil že v pokoju. Sicer razen letnega dopusta ne bi mogel nikamor." "Telefona ni bilo. Seveda pa smo hodili tudi silvestrovat. Na vratih sem pustil listek "Sem v Partizanu" in so me potem dobili tam. Enkrat se Doktor Bojan Gregorčič "stari" vodja zdravstvene postaje v Gorenji vasi in njegova naslednica doktorica Anda Perdan Bolj, ko sem ga prepričeval, da ga pošljem k specialistu, bolj me je lepo prosil, da ne bi šel. Pa sem ga šival, okrog 25 šivov." Različno, da se je dogajalo, eni so neradi hodili k zdravniku, drugi še preradi. En ekstrem je, da predolgo čakajo, drugi pa, da so za vsako najmanjšo temperaturo že tukaj. Ko dejansko še ne moreš nič narediti." "Ste bili kar blaženi, ves čas same ženske okrog vas?" pošpikam slavl-jenca. "Res je bil v vseh teh letih v Gorenji vasi v glavnem ženski kolektiv, so me kar pokomandirale, ampak moram reči, da sem se med njimi dobro počutil. Kolektiv se je razširil, ko smo se leta 1982 iz stare ambulante selili v novo. Za staro so zlobni jeziki govorili, to so pa dobro lokacijo izbrali, zraven britofa. Tu ima sedaj dve tretjini zdravstvena postaja eno tretjino stavbe pa lekarna, ki je bila včasih še poleg bencinske črpalke. Preden smo leta nazaj v domu Partizan, devetindvajsetih letih." No, pri - ffiSTSSfi sloletjaTako spomnim, bila je.poln*Uuč ugasne, rekoč sinonim za zdravnika, tako zaplešemo, se luč prižge, pa zagle-dolgo sta oba Gregorčiča skrbela za dam na vratih mo^na Se nj je zdrlvje Poljancev,8od leta 1925 do ^.^J^^^^SS 959 oče Milan, za njim pa vse do pnfcl iz Žetine. Pride_k men£ reče konca letošnjega januarja njegov sin srečno novo leto a bi šelI menoj na Bojan. "V Poljanski dolin/ sem se porod.. Pa "V P?»4P£rn Z\t rodil in v njej tudi ostal. Vse življenje, Ampak ob treh zjutraj sembil Že razen seveda gimnazijskih in študentskih let ter stažiranja," je začel doktor Bojan Gregorčič, ko sem ga Povprašal, kaj da ga je prineslo v te kraje. "Oče se je v Gorenjo vas Priselil iz Ljubljane. Šestnajst let je bil star, ko je med prvo svetovno vojno prvič šel skozi to dolino. Vedno mi je govoril, da se mu je takrat njena Upota tako vtisnila v spomin, da se je Kasneje, ko je bilo razpisano mesto za zdravnika, takoj odločil, da pride v Gorenjo vas. Imel je na izbiro, oditi skupaj z danes že pokojnim profesorjem dr. Božidarjem Lavričem na specializacijo v Pariz, ali pa postati Podeželski zdravnik v Poljanski dolini. Odločil se je za slednjo in tukaj tudi ostal, tu je pravzaprav opravil svoje življenjsko delo. Edino eno leto, med leti 1944/45, ko je bil v Partizanih, sicer doline ni nikoli Zapustil. . Tudi Bojana je zelo vlekla kirurgi-Ja. po končanem študiju je razmišljal tukaj da Poljance že na vratih pozna, vprašam, prisotni pa v smeh. Doktor fotffi lekarno, pa sem sam pisal Še preden rečjo, kaj jim je. Včasih Bojan zvito odgovori da je to zelo recepte) pa tudi izdajal zdravila. Vsak naju imajo kot podeželska zdravnika relativno, da je včasih razmišljal, ali re t sem vpisal v kartoteko in vsak ljudje tudi en malo za spovednika, bo sploh zdržal polno delovno dobo Anda. Velikokrat sva morala ali je ne bo. Ce zapišeš 27 let, odšteješ vojsko, in jih pnšteješ 40, "Medicinski sestri sem naročil, naj pripravi komplet za porod, tudi vse potrebno za šivanje... A je tistikrat pozabila na iglo in nit. Vzamem torbo, pridem gor, pribora za šivanje pa nikjer. Kaj zdaj, naj grem spet nazaj tri ure peš. Morebiti mi takrat niti ne bi padlo na pamet, ampak sem se spomnil podobnega primera, ki ga je imel oče. Pa sem še jaz poskusil, svečo, običajno iglo za čipke, "cvirn"... Paziti je bilo treba le, ker je bila običajna igla drugačna. Kirurška igla ima ušesce z zaponko in se enostavno sama zatakne, pri navadni pa je treba imeti dobre oči, da v danes..." ane . reševati tudi socialne probleme..." Anda Perdan, ki bo sedaj prevzela tudi vodstvo v Zdravsteni postaji, je zdravnica v Gorenji vasi več kot 15 let. Po novem sta imela z doktorjem vsak po nekaj čez 2000 pacientov. Štirinajst dni za zlatenico "Dekleta pravijo, da je najmanj en zdravnik premalo, da bi rade še enega mladega dohtarja...," hudomušno pripomne doktor Bojan, pa mu ena izmed njih takoj vrne: "Se spomniš, ko si bolan hodil v ordinacijo, pa koliko časa si bil doma, ko si imel zlatenico." "Samo štirinajst dni," potiho prizna doktor. "To pa ni bila prava zlatenica," oporekam, doktor pa: "Sem bil tak, k' kanarč'k. Saj človek je včasih malo lahkomiseln. Prav vroče mi je postalo, ko razmišljam o tem. Že pred novim letom sem imel vročino. Gripa, sem si mislil. Za novo leto smo ga žurirali, takoj po praznikih pa sem šel na specializacijo iz splošne medicine jih je bilo lani 67. Kar težko bo naenkrat odrezat, tako da se bo že oglasil, če bo treba kdaj vskočit. Znanci in prijatelji bodo pa bržkone še vedno najprej pri njem doma pozvonili. V lekarni je bil tapravi Oto Burdvch, ki je v Gorenjo vas včasih prihajal iz škofje Loke. Bil je iz stare lekarniške družine, oče da je bil Čeh. Pa je rekel: "Teh arcnij pa nimamo. Reče zdravnica, spočetka so jih pošiljali iz Škofje Loke, k'k da ne. On pa, da naj vrte recept v koš, da ne zna prebrat. "Enkrat sem Otija vprašal, če zna vse te nemogoče pisave od doktorjev brati, pa mi je odgovoril, da se s tem ne obremenjuje. Če ne znam prebrat, pa dam nekaj takega da ne škod'je ha, ha..." mesec delal inventuro. Obseg dela se je v vseh teh letih precej spremenil. Ko sem tukaj začel, zahtevnost še ni bila tako velika, kot je sedaj. En zdravnik danes ne bi opravil nič." Aha, če ljudje kaj "jamrajo", kadar je bolj polna čakalnica, vprašam, a sem ga očitno posral, saj se zbrani naglas zasmejejo in mi dajo vedeti, da ni nič drugače, kot po čakalnicah drugod. Eni so zelo potrpežljivi, drugi pa preveč nervozni. "Mogoče je bil včasih res problem, a smo vedno gledali tako, da smo čim manj komplicirali, to lahko pove direktorica. Nikoli nismo preveč obremenjevali zdravstvenega doma v škofji Loki, saj smo bili v kolektivu zelo kolegialni med seboj. Enkrat je nadomeščal in delal uslugo eden, drugič drugi. Moram pa reči, da ima direktorica vedno posluh za našo zdravstveno postajo, "skomadirala" nam je avto, ki ima pogon na vsa štiri kolesa, kar velikokrat pride prav, posebno pozimi, tudi z zdravstveno opremo smo dobro oskrbljeni..." Doktorja Bojana, kot so mu rekli 0 specializaciji^ aje naneslo kot pri ljudje, so'kot zdravnika v domačem očetu. Ostal je v Gorenji vasi. "Kako okolju lep specializacijo iz splošne medicine. Marsikaj, da se je delalo v vseh teh »K11iinrdf: *pxa: . np tonnolodno Imel sem pogovor pri doktor Lidiji letih od porodničarstva do drobne KunarSKl lecaj ne, lopogieono Andolšek, pa me gleda tako čez kirurgije. Tudi ekstrakcijo je doktor nimam nobenih amDlClJ mi™- "Ne vem ali ie luč ali kai. narpHii "Un irnival zob." ie takol Zanimalo, me je še, če je doktor Pa si zašel "v Slovenj" Gradec," ga Xpraša Majda Selan, direktorica rio sprejeli, čeprav so ga mnogi poznali že od njegovih malih nog, kot sovrstnika v šolskih klopeh, "Ne Vem, alf je luč ali kaj, že naredil. "No, izruval zob1, je.tako raoak zdi se mi da si nekaj rumen." razložil doktor ?°jan. Nekater Š?Ppogledam v ogledalo. Uuuu, sem delajo male kirurške rekel prijatelju, ki je bil zraven, ^)^^^tt^^iob7t g- Majoa Selan ,.1— »»MKOT ft^Sgl ^^^^^ feK^tn^: ^SB^busL »^n-Tiffi P^^^ l^S^r^ SUŠ** Čl0VtV " SrSŠ«^-" |e je na svojega prijatelja doktorja vprašte, tudi ona 2e iouko Staneta Strnada iz Slovenj Gradca, ki mu je nekoč dejal, če bo kakšen od njegovih pobov študiral medicino, naj 8a Pošlje k njemu na prakso. Tako sem zašel na Koroško in se potem tam še oženil. "A gor s' jo dubu?" se Pohecajo zbrane dame in: "Seveda, SaJ je bila v bolnici v službi," odgovori doktor Bojan. V Slovenj Gradcu, da se je mnogo naučil o Porodništvu, pa o kirurgiji, tudi slepiče, da so tam operirali... Preden Je kot zdravnik zamenjal očeta v Gorenji vasi pa je še dve leti opravljal tako imenovano "stažiranje" v Škofji Loki in Tržiču. TWje porodi na teden Tja do leta 1965 je bilo Poljanski dohni večina porodov Še doma. Včasih so bili tudi po trije porodi na jeden. Tako sem poleg dela v ambulanti in dela na terenu, prva leta bil tudi porodničar. Spomnim se, da enkrat celih 48 ur nisem sezul fevljev. Dopoldne sem bil v ambulanti, popoldne so sledili obiski, kaj povedal pacientom, da se bo upokojil. "Oooo to pa že vsi vedo, kajne Anda. Govorice se po dolini kaj hitro razširijo." Doktor Perdano-va potrdi in doda, da se je letos po novem letu spet govorilo, da bo šla za nuno, da bo kar takoj prednica, da ima že zmenjeno za višji položaj... Kam boste energijo usmerjali kot upokojenec, vprašam, doktor Bojan pa nekaj časa premišljuje in reče: "Še razmišljam." "Kuharski tečaj," ga zbode zobozdravnica Olgica. "To pa ne, topogledno nimam nobenih ambicij." Pa divjega prašiča mi še nisi ustrelil, nadaljuje zobozdravnica, doktor pa: "Zajca sem ti prinesel, pa si ga stran vrgla. A veš, da je lažje srnjaka dobiti kot zajca." "Če je bil pa tako suhcan, sama kosmatina, dolgo sem ga imela v skrinji." Da je doktor že deset let lovec, a da bolj malo strelja, da je šel med jagre bolj zato, da gre v naravo, mi povedo v druščini. Ja, take in drugačne so razdirali v petek pod večer ob doktorjevem slovesu od zdravniške ordinacije. "V zdravniški halji je minilo zelo lepo obdobje mojega življenja, tako hitro, da se sploh zavedam ne. Navsezadnje, ko takole razmišljam za nazaj, mi tudi ni žal, da sem ostal. Trudil sem se, da sem delal, kolikor sem mogel. Jasno, vseh nisem mogel zadovoljiti, ampak, ko sem takole vlekel črto pod vsa ta leta, v osemintridesetih letih sem pa tudi nekaj naredil tukaj v teh krajih." In PonnočiPD0aPšednoroSd°" Doklortoian Ob zadnji ordinaciji doktorja Bojana Gregorčiča so se zbrale njegove nekdanje in sedanje sodelavke: Olgica --^ -r^™^ ~j i^^A^mS^ Mijatovk zobozdravnica, Magda \7£^^^H^.?l dolini in hribih nad njo, saj je že kot Klopčtč, asistentka v pokoju, doktorica Anda Perdan LffSSHJ ^Tih^^^^^Ue doktorJU Bojanu, otrok velikokrat hodi z očetom medicinska sestra, asistentka Mira Eden je še pred^fo ^ J obiskovat paciente. Včasih se je še dejal doktor), fotografiranje pa je zamudila tudi Marija Vehar - Marci, vodja lekarne. Igor K., loto. Ima UokI hotel kri m t) 16 U Slovenija VABIMO VAS MTA VESELO Pl§TOTA\JE, ki bo v restavraciji Hotela KRIM na Bledu, v soboto, 8. februarja 1997, ob 20. uri Za zabavo bo igral ansambel BON - TON. Najboljše maske čakajo bogate nagrade: weekend paket v Ankaranu, izlet v Salzburg in Benetke, večerja za dve osebi... VSTOPNINE NI! Za rezervacije in informacije pokličite 064/79-70. VABLJENI! ★ ★★★★ PARK HOTEL BLED Vabimo vas na BLED ★ ★ ★ ★ ★ G&P HOTELI VESELO PUSTOVANJE Plesna dvorana KAZINA v soboto, 8. 2., ob 20. uri v nedeljo, 9. 2. OTROŠKA PUSTNA MATINEJA ob 15. uri VELIKI PUSTNI FINALE v torek, 11. 2., ob 20. uri v plesni dvorani KAZINA NAJBOLJ IZVIRNE MASKE PREJMEJO NAGRADE Informacije po tel. 064/79-30 Vabljeni! Športno kulturno društvo Trebija Program: sobota, 8. 2.1997: H ?>Z H 23 M K % K $k Vse čarovnice in čarovnike, ta dobre in ta žleht, vabimo na čarovniški ples, ki bo na pustno soboto, 8. 2.1997, ob 19.30 uri. Zajahajte svoje leteče pripomočke in se nam pridružite na Trebiji pri varjenju čarobnega zvarka. Prav tako vabljene tudi ostale maske in nemaske. Ob polnoči nagrade za nartaboljše. nedelja, 9. 2.1997: K1% 2€ M W 'M W >Z H Pustna nedelja je v znamenju rajanja otrok. Otroško rajanje se začne ob 15.00 uri. Vsi prisotni se bodo zabavali ob kratki otroški igrici in obilici presenečenj. Vsak otrok naj pripelje s seboj starše. torek, 11.2.1997: K K H K M K l€ >l K Dan vseh norcev, starih in mladih, suhih in debelih, velikih in malih, je pustni torek. Tokrat se bo pustni sprevod začel ob 16.00 uri. sreda, 12. 2.1997: K Z«Z K K K l'Z % K K Zbiranje sorodstva, tazadnje solzitve, tazadnje slovo od pokojnega pusta Marjančka, pogrebne solzitve v prostorih KSD Trebija - Gasilskem domu. Program poteka od 9.00 ure dalje. Pokop pusta in pogrebni ceremonial se začne ob 16.00 uri pred gasilskim domom na Trebiji. PUST NA SLOVENSKEM Predpustni čas je poseben čas v letu. V mestih in na vaseh se vrstijo plesi in maškarade. Na podeželju je v nekaterih krajih je šem veliko, ponekod prav nobene več, kvečjemu si kak otrok natakne kupljeno masko in hodi od hiše do hiše - beračit. Izročilo skušajo ohranjati šole, razna društva, ki prirejajo otroške in vaške maškarade. Izjema pa so nekateri kraji, ki še trdno vztrajajo pri svoji šemski dediščini (Markovci, Cerknica, Cerkno, Kostanjevica na Krki, brkinske vasi..) in se držijo starih šemskih likov in izročila (koranti, lavfarji, ško-romati idr.). Iz davnine izhaja ponekod še danes razširjeno verovanje, da obisk šem prinaša srečo in dobro letino. Zato jih je treba obdarovati. Našemljenci ponavadi nastopajo v skupini, v obhodu, nič ne govorijo, ves čas poskakujejo, plešejo, uganjajo trušč, "tepejo", kaj izmaknejo. Nenapisano pravilo je, da šemam ne smeš nič zameriti. Do vsega, kar počnejo, imajo namreč sporočeno "pravico". Šeme poskrbijo, da vlada o pustu res "narobe svet". Razposajenemu pustu za petami sledi resni postni čas, ki so se ga naši predniki kaj strogo držali. In vendar pust s postom spočetka ni imel nobene zveze. Po dognanjih starinoslov-cev, narodoslovcev in vero-slovcev danes sklepamo, da FESTIVALNA DVORANA LJUBLJANA organizira PUSTNI PLES na pustno soboto, nedeljo in torek V soboto in nedeljo igra ansambel PETRA OGRINA od 20. do 03. ure zjutraj V torek pa AGROPOP od 20. do 03. ure zjutraj NAJBOLJŠE MASKE NAGRAJENE! Krajevna skupnost Radovljica, Turistično društvo in Občina Radovljica vabijo na PUSTNISPREUOD v soboto, 8. februarja, od 15. uri izpred hotela Grajski dvor. Zaključek bo z rajanjem na Linhartovem trgu in PUSTNO RAJANJE za velike in male maškare, v nedeljo, 9. februarja, ob 16. uri v dvorani Športne zveze (Partizan) v Radovljici. Najbojše maske bodo nagrajene. Za nemoteno potekanje PUSTNEGA SPREVODA bo v soboto, 8. 2. 1997, v času od 12. do 18. ure na Linhartovem trgu v Radovljici popolna zapora za ves promet. Organizacijski odbor TURISTIČNO DRUŠTVO PORTOROŽ vabi na 4. tradicionalni PUSTNI FESTIVAL PORTOROŽ '97 31.1. - 7. 2. 97: pustni sejem z otroškim zabaviščem KAŠTEL Portorož 7. 2. 97 ob 16. url: ustoličenje pustnega admirala - prihod admirala z morja na portoroški pomol in ploščad, program od 16.30 v Kaštelu Gost dneva: admiral Jaka šraufziger (Šimek) 8. 2. 97 - praznik fritul in kroštol Stojnična ponudba od 10.00 v Kaštelu 14.00 pustna folklora, 16.00 Izbori treh najboljših otroških mask, 18.00 izbori treh najboljših mask do 22. ure pustno rajanje 9. 2. 97 - nedelja ob 14. uri povorka tradicionalnih in aktualnih mask skozi Portorož Predstavitev skupin in rajanje za staro In mlado do 22. ure v Kaštelu. Gostuje: Dudek z admiralom Jako šraufzigrom 11. 2. 97 - Otroški pustni karaoke od 16. do 18. ure Kaštel 12. 2. 97 - Pepelnica: ob 16.00 pokop pusta - Kaštel In pomol VABLJENI VSI LJUDJE DOBRE VOLJE! INFORMACIJE IN PRIJAVE: TURISTIČNO DRUŠTVO PORTOROŽ, tel. 066/73-070, In 747-015 so se ljudje šemili vsaj že pred deset in več tisoč leti. Najprej menda zato, ker so menili, da se v našemljencu naseli duh rajnega prednika. Pozneje zato, ker se je človek le v šemski opravi lahko približal duhu in duhovom, ki oživljajo naravo in ji gospodujejo. Pomembne dneve, praznike, je človek že od nekdaj slavil tudi s posebno in obilno jedačo in pijačo. Svinina v raznih pripravah spada te dni na mizo, z njo pa mnogo mastnega peciva: ajdova potica, špehovka in ocvirkovica, pa krofi in flancati. Ponekod pravijo pustni nedelji "mastna" nedelja (štajersko) "debelni-ca" (tolminsko), a četrtek pred njo je "debeli" ali "tolsti" četrtek. O pustu mora biti vsakdo sit, človek in živina. Kdor se tega dne ne naje, pravijo na Celjskem, bo vse leto stradal. Pri tem ne gre pozabiti, da se zelja o pustu ponekod pri nas izogibljejo, medtem ko ga drugod zelo radi postavljajo na mizo, seveda le tedaj, če je "prešič vanj stopil". Izročilo tedaj zahteva o pustu norčije in obloženo mizo. Še dandanes se tega vsakdo rad drži. Časi sicer marsikaj spreminjajo, tisočletja stari pust pa je trdoživ in se ne umakne. Čeprav pust ne goduje vsako leto na isti dan, so se že v starih časih na ta dan pogovarjali o vremenu: • Pustna nedelja pod oknom, velika noč za pečjo« - Če ima o pustu sonce moč, mrzla bo velika noč. • Če se pust na soncu greje* letina se med dobre šteje. - Pust zjutraj oblačen, kmet ajde jeseni bo lačen. - Če na pustni dan deži, fižol bogato obrodi. Med zelo stare štejemo posebne skupine šem po nekaterih krajih, med njimi so bohinjski otepovci, cerkl; janski lavfarji, nadiški blumrji, brkinski škoroma-ti, kobariški sovrniki, za-hodnoslovenski pustje, mačkore z Banjške planote, dobrepoljske mačkare, pof' abski fašenki ali mikloši, mlajši kostanjeviški šelmaT' ji, mozirski ofirarji... Zelo priljubljen je ženitovanjsk' sprevod. Vrhu tega im* vsaka pokrajina svoje pO' sebnosti. SLOVENSKI TRG 8, KRANJ, TEL:064/211-724, int. 27 TRGOVINA Z IGRAČAMI v preddverju KINA STORŽIČ v Kranju W1KA OSIRA PUSINtH MA% OZLEIC, tćDSItMOV mMMH MTA/ff/pmjM izgovina BOMAT1C - najzouša oviočnev 2AHf\MP\QZAČM\Gm \ s s * n n L i; d f o C d Vi 6 ji n k k Pi L st tu %c P« av tr w 8 sp v M nc "7 TRGOVSKI CENTER BLED Sobota, 8. 2.1997 Ob 15. uri sprevod mask izpred Festivalne dvorane do Trgovsko poslovnega centra Bled Nastopajo: kurenti, godba na pihala Gorje, Juke box band> Blejski jamarji - BATMAN, Blejski plesni studio, Romana in Rad0 HOTELI: Toplice . Pustovanje v Bistroju hotela 8. 2. in 11. 2. 1997 ob 20. uf BOGATE NAGRADE, igra ansambel Arrow. Vstopnina: 1000 Pustovanje v Kazini 8. 2. in 11. 2. 1997 ob 20. url, BOGA^ NAGRADE, Igra ansambel Musik box. Vstopnina: 1000 sit , Otroška matineja v nedeljo, 9. 2. 1997, ob 15. uri - "dvon" norček Ferdinand" Jelovica Pustovanje 8. 2. 1997 ob 20. uri, Igra ansambel Abrakadabf* Vstopnina: 1000 sit. 1. nagrada: 100.000 sit 2. nagrada: storitve v hotelu v vrednosti 50.000 sit 3. nagrada: storitve v hotelu v vrednosti 20.000 sit Astoria ., Pustovanje 8. 2. 1997 ob 20. uri, BOGATE NAGRADE, w ansambel Privid Vstopnina: 1000 sit (konzumacija: 400 sit) Krim Pustovanje 8. 2. 1997 ob 20. uri, igra ansambel Bon To"' Vstopnine ni! Nagrade: weekend paket v Ankaranu, izlet v Salzburg Benetke, večerja za dve osebi Na Gorenjskem hodijo v pustnih dneh "maškare" "Seme", "nore" in "otepav-ci" (Stara Fužina v Bohinju). Gorenjsko pustovanje kaže nekaj zanimivih posebnosti, ki jih drugod po Sloveniji ne poznajo. Značilni so bahati sprevodi na ozaljšanih vozovih. V Radovljici še iz 1. 1933 jahala na čelu sprevoda dva fanta v napoleonskih uniformah. Sledil jima je voz z muzikanti in voz otrok, ki je bil na njem velik zaboj. Na preprostem vrtiljaku, pritrjenem vrh zaboja, sta "plesala" slamnat fant in slamnato dekle, vrtel ju je v zaboju skrit fant. Sledila je stara kočija, v kateri sta sedela ženin in nevesta. Nato je prišlo še nekaj voz niaškar. Sprevod je šel skozi niesto, nato po Predtrgu še v Lesce. Ko se je vrnil, so izročili slamnatega moža dekletu, slamnato nevesto fantu, ki sta se mislila poročiti, pa se jima je podrlo. V Gorjah se vozita še danes dve šemi na okrašenem vozu, v Dražgošah je svoj Čas v pustnem sprevodu jahala "šema" na čeu. Selča-ni so vozili svoje "mačkore" °e pred 30 leti do Železnikov v gostilno pri Meru. Še Prej so hodili celo do Zalega Loga, kjer so se ponavadi stepli. Vedno zanimiv je bil tudi kamniški sprevod, ki so 8a že med vojskama prirejali PeŠ, na vozovih in celo na avtomobilih. Na Glavnem .trgu se je odvijal "programi" z zabavnimi in satir-;n sicer k visn zatečenen»u stanju (od-no v katerem premijskem bodo zavarovalnice, kljub temu da bodo sicer poravnale škodo, ki so jo vozniki povzročili, kasneje terjale delno povračilo, ki niti ne bo tako majhno. Omenjeni predlog je trenutno v obravnavi Urada za zavarovalni nadzor. • Igor K. nega razpravljaca ter kritika, poskušali smo osvetliti oba ter skušali odgovoriti na vprašanje, ali je možen univerzalni ekonomski model, tako za ZDA kot za države vzhodne Evrope, je dejal Neven Borak, predsednik Zveze ekonomistov Slovenije. Prispevek v zborniku je predstavil Oto Norčič, ki je dejal, da razmišljanje o Key-nesu spodbuja kriza ekonomske znanosti, o kateri govorimo v zadnjem času. Države v prehodu (Slovenija še najmanj) so nasedle novi paradigmi neoliberalizma, čeprav je zahodna nekonkurenč-nost posledica velikih mednarodnih podjetij, so zahodni ekonomisti državam v prehodu prodajali neolibera-listični model in jih prepričevali, naj razbijejo velika podjetja. Bolje bi torej bilo, če bi pogledali, kaj delajo sami, ne kaj nas učijo. Kevnes je zato zelo aktualen, njegova dela bi morali ponovno brati, da ne bi napravili še ene revolucije, je dejal Norčič. Na predstavitvi zbornika je sodelovalo več avtorjev, celo pri tem se je med njimi vnela polemična razprava, kaj je imel Kevnes prav in kaj ne, kako bi ga morali brati za današnji čas, ko se prav tako ubadamo z brezposelnostjo, ki ji je posvetil posebno pozornost. Koga pn tem jemati za zgled? Evropsko unijo, kjer je brezposelnost 12-odstotna ali ZDA, kjer je 5,3-odstotna. Ali pa države daljnega Vzhoda, kjer je še manjša? Je brezposelnost potemtakem evropski problem, ker je gospodarstvo zaradi premočnih sindikatov vse manj konkurenčno? V Nemčiji nizko ameriško brezposelnost komentirajo s podatkom, da je v v ZDA kar 2 odstotka ljudi v zaporu! Naj nam bo zgled Singapur, kjer nimajo nobene lastne tehnologije, dovolj pa tehnikov in inženirjev, zato prihajajo tujci s tehnologijo in kapitalom? V razpletanju misli, kdo naj nam bo zgled oziroma po kakšni poti naj hodi slovensko gospodarstvo, smo lahko še najbolj pritrdili Maksu Tajnikarju, ki je dejal, da bi morali predvsem sami vedeti, kaj lahko naredimo, dobro pa je seveda, če vemo, kaj delajo drugi. Pritisk na stroko, naj se začne ukvarjati s problemom brezposelnosti, bo prišel s strani politike, je dejal Borak. Na naše vprašanje, ali ga že občutijo, smo dobili odgovor, da še ne. Potemtakem naši politiko sodijo, da brezposelnost pri nas še ni problem. Je res tako? • M. V. 97 010 Nov slovenski certifikacijski znak SVN namesto treh A-jev Ljubljana, 3. februarja - Označevanje proizvodov, za katere se ugotovi oziroma zagotovi izpolnjevanj]e zahtevanih, standardiziranih ali deklariranih lastnosti, je že dodobra uveljavljeno tako v svetu kot tudi pri nas. V uradnem listu je že oktobra lani izšla nova Odredba o videzu in uporabi certifikacijskega znaka za označevanje proizvodov, ki jih je treba certificirati. Odredba predvideva, da morajo biti vsi proizvodi, ki so po 19. januarju na novo certificirani obvezno označeni z novim znakom, z novim znakom pa morajo biti vsi proizvodi označeni najkasneje do konca letošnjega leta. Ob tem ostajajo nespremenjeni temeljni pogoji za pridobitev in uporabo certifikacijske-l\ 8a znaka. Glavni namen vpeljave novega X V |^ ) certifikacijskega znaka gre iskati predvsem v ' tem, da je dosedaj veljavni še jugospovanski, prav tak znak pa še vedno uporabljajo v ostalih delih nekdanje Jugoslavije, tako da potrošnik ob sedanjem znaku pravzaprav ne more vedeti, če je proizvod certificiran v Sloveniji. Pomembna novost novega znaka je predviden prostor za vpis letnice izdaje določenega certifikata v zgornjem polju znaka in nenazadnje tudi akreditacijska številka izdajalca certifikacijskega organa v njegovem spodnjem delu. V Sloveniji omenjene certifikate lahko podeljuje petnajst institucij. Novost je kombinacija znaka z logotipom certifikacijskega organa, ta način predvideva vsakoletno redno preverjanje ohranjanja ustreznosti tehničnim predpisom ter certifikacijski znak SIQ, ki za podlejuje Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje, ki v potrošniku daje informacijo tudi o stabilnosti proizvodnega procesa. Ob tem je pomembno vedeti, da je novi certifikacijski znak SVN predpisan in se zato njegova neuporaba tudi kaznuje, ostali dve možnosti pa sta za proizvajalca prostovoljni, in naj bi kot taki nudili dodatno informacijo potrošniku o kvaliteti in tudi ustreznosti proizvoda in bi bila tako del marketinške strategije posameznih podjetij. • U.Š. Dražji plin v jeklenkah Kranj, 3. febr. - S 1. februarjem se je plin v jeklenkah podražil za 9 odstotkov in kilogram utekočinjenega plina zdaj stane 108,90 tolarja. Vlada je tako sklenila na četrtkovi, korespondenčni seji, poleg soglasja k podražitvi pa je ugodila tudi zahtevku, da ne bo imela več nadzora nad grosističnimi cenami utekočinjenega naftnega plina. Takšno odločitev je sprejela po seznanitvi z gibanjem grosističnih cen na svetovnih borzah, kjer sezonsko nihajo. Na svetovnem trgu so od začetka kurilne sezone cene utekočinjenega naftnega plina močno porasle, hkrati se je precej povečal tečaj dolarja. Vlada je lani dovolilia kar 38,6-odstotno rast čistih nabavnih cen utekočinjenega naftnega plina, vendar ne pokrivajo trenutnih nabavnih stroškov tega energenta. V Sloveniji ni ustreznih skladišč, ki bo omogočila nakup v cenovno ugodnejših poletnih mesecih. Ker vlada ne bo več kontrolirala grosističnih cen, bodo lahko podjetja "svobodneje" kupovala utekočinjeni plin na svetovnem trgu. Na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj so izračunali, da bo podražitev imela 0,026-odstotni vpliv na februarsko inflacijo. Gorenjska banka znižala obresti za prebivalstvo in obrtnike Obrestne mere padajo Vse pomembnejše postaja zavarovanje posojil, tudi potrošniških. Kranj, 3. febr. - Gorenjska banka je znižala obrestne mere za potrošniška in obrtniška posojila, pri potrošniš-kih pa je podaljšala odplačilno dobo, saj gotovino poslej prodaja tudi na štiri leta. Banka ima očitno dovolj denarja, vse bolj previdna pa je tudi pri zavarovanju posojil, ki jih ne daje več "na lepe ociu kot včasih, temveč boljše zavarovanje prinese tudi nižje obresti. Gorenjska banka je obrestne mere za potrošniška posojila znižala za eno do ene in pol odstotne točke, kar pomeni, da obrestne mere (brez temeljne) znašajo od 8,5 do 10,5 odstotka, in njena posojila so poslej med najbolj ugodnimi pri nas. Odplačilno dobo so tudi za gotovinska posojila podaljšali na štiri leta, doslej je to veljalo le za avtomobilska. Temeljna obrestna mera znaša 0,1 odstotka mesečno, kar na letni ravni pomeni 1,2 odstotne točke pribitka. Pri gotovinskem posojilu je obrestna mera za 0,5 odstotne točke višja kot pri blagovnem posojilu. Za posojila obrtnikom oziroma samostojnim podjetnikom na pol do desetih letih je poslej realna obrestna mera 9- do 10-odstotna. V banki so vse bolj pozorni, komu posojilo dajo, saj lahko dobite večjega, če imate boljšo plačo oziroma Eokojnino. Obremenite lah-o od tretjine bo 63 odstot-kov plače, najvišjo obremenitev si lahko privoščite, če plača znaša 150 tisoč tolarjev. Če vaša plača znaša od 90 do 110 tisoč tolarjev, jo s posojilom lahko obremenite 48-odstotno, če znaša od 110 do 150 tisoč tolarjev pa 53-odstotno. Posojila pa si ne morete privoščiti, če vaša plača ah pokojnina znaša manj kot 40 tisoč tolarjev, saj najmanjši možni obrok znaša 13 tisoč tolarjev. Tudi za obrtniška posojila je zelo pomembno zavarovanje. Pn zavarovanju z de- Gorenjska banka je s PoŠto sklenila dogovor, po katerem lahko njeni komitenti od 1. februarja naprej na vseh poŠtah po Sloveniji s Čeki ali s hranilnih knjižic dvignejo gotovino, polagajo denar ali vpišejo plačo na hranilno knjižico. Doslej je bilo namreč to možno samo na območju Gorenjske, drugod po Sloveniji pa v enotah nekaterih večjih bank. Potovanje ali bivanje po Sloveniji je poslej olajšano tudi za komitente Gorenjske banke. pozitom ali z blagajniškimi zapisi BS pri obrestni meri ni dodatka, pri državnih vrednostnih papirjev je 0,5-od-stotne, pn zavarovanju s poroki, pri zavarovalnici ali z ustrezno hipoteko pa je posojilo dražje za 1 odstotno točko, pri neustrezni hipoteki pa za 1,5 odstotne točke. Za banko ustrezna hipoteka je počitniška hišica, garaža, nenaseljeno stanovanje. Povedati pa velja, da obliki ročne zastave lahko zastavite tudi stanovanje, ki ni vpisano v zemljiško knjigo. Zavarovalnica obrtnikom zavaruje vsa posojila do 3 milijonov tolarjev, nad tem zneskom pa stranko preveri. Pri dolgoročnih posojilih na deset let je do zneska 5 milijonov tolarjev potrebno enojno, nad njim pa dvojno zavarovanje. Obrtniki lahko dobijo tudi t.i. "okvirno posojilo" do enega leta, ki ga iahko predčasno vračajo, zanje se jih je doslej odločilo približno sto. V Gorenjski banki si brez drez dvoma obetajo še več potrošniških posojil, trenutno jim imajo približno 40 tisoč, ljudje pa jih najemajo predvsem za nakup avtomobilov. Podaljševanje gotovinskih posojil s treh na štiri leta bo brez dvoma spodbudilo tudi najemanje posojila za nakup drugih potrošnih dobrin. Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA KRANJ Slovenski trg 1, 4000 Kranj v skladu z določili 67. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, štev. 34/84 in Uradni list RS, štev. 59/96) vabi k sodelovanju GOSPODARSKE DRUŽBE IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE POSAMEZNIKE, ki imajo zaposlene DIPLOMIRANE INŽENIRJE s strokovnim izpitom za opravljanje posameznih del pri tehničnih pregledih objektov Ponudba mora vsebovati: • seznam, strokovno usposobljenost in reference stalno zaposlenega strokovnega kadra ter morebitnih stalnih strokovnih sodelavcev z ustreznimi dokazili, • cenik storitev in plačilne pogoje, • odločbo pristojne upravne enote o izpolnjevanju pogojev za dejavnost projektiranja oziroma gradnje ali dokazilo o priglašeni dejavnosti pri Davčni upravi Republike Slovenije Ponudbe pričakujemo v 10 dneh po objavi na naslov: Republika Slovenija, Upravna enota Kranj, 4000 Kranj, Slovenski trg 1. Vse informacije v zvezi z objavo posreduje vsak delovni dan ga. Margareta Engelman, telefon 064/373-217. O izbiri vas bomo obvestili v 15 dneh po zaključku razpisa. POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volcjak 4* NA ŠTIRIH KOLESIH TEST: MAZDA MPV 2.5 TD JAPONSKA PROSTORSKA FILOZOFIJA Enoprostorski, velikoprostorski, večnamenski in še kakšen izraz bi se našel za avtomobile, ki hkrati strežejo z limuzinskim udobjem in kombijevskim prostorom in lahko zadostijo povečanim družinskim in tudi poslovnim potrebam. Izumili so jih onstran velike Luže, v zadnjih nekaj letih se z izjemno veliko hitrostjo širijo po Evropi, uradno angleško oznako pa so dali zaščititi pri japonski Mazdi. MEŠETAR Tako se njihov enoprostorski avtomobil imenuje MPV (multi purpose vehicle), po obliki in merah pa nekoliko odstopa od tistega, kar v tem avtomobilskem razredu ponujajo evropske tovarne. V prvotni obliki je Mazda svoj MPV začela ponujati namreč že leta 1988, po kozmetični prenovi pa je šele nekaj let na voljo tudi na Stari celini. Oblika kljub temu še ni pretirano zastarela, čeprav je na sprednjem delu opazen in zelo očiten prelom med motornim pokrovom in vetro-branskim steklom in čeprav s svojo 4,67-metrsko dolžino avtomobil deluje bolj kombijevsko kot enoprostorsko. Velikost pomeni prednost v potniškem prostoru, v katerem je v treh vrstah skupaj sedem sedežnih mest. Prostornost je tolikšna, da se potniki skoraj ne bi smeli pritoževati nad udobjem, ker pa je sedežni klopi v zadnjih dveh vrstah mogoče odstraniti ali pregibati, mazda MPV lahko postane tudi kar prostoren dos-tavnik, ki ima poleg vsega tudi veliko vlečno moč. V voznikovih očeh utegne biti vsaj v prvih nekaj trenutkih, malce razočaranja, predvsem zaradi nič kaj domiselno oblikovane, vendar pregledne in uporabne armaturne plošče. Še bolj bode v oči iz tal štrleča in preveč tovornjaška prestavna ročica petstopenjskega menjalnika, ki bi bila za premikanje lahko malce lahkotnejša. Zato pa se MPV odkupi z dobro serijsko opremo, v katero Mazda MPV: japonska zasnova in ameriški enoprostorski okus za Evropo. poleg elektrike za stekla in ogledala, volana s servoojačeval-nikom in osrednje ključavnice, sodita tudi klimatska naprava in električna antena radijskega sprejemnika. Polge tega pri Mazdi niso pozabili všiti varnostne opreme, zato ima MPV obe varnostni zračni vreči in zavorni sistem ABS. +++prostornost ++motorne zmogljivosti +okretnost/—pogon na zadnji kolesi -voznikov delovni prostor -navidezna okornost ALPSKI LETALSKI CENTER LESCE BLED 4248 Lesce Begunjska 10 Tel.: 064/733-431, 733-962; fax: 064/733-882 Alpski letalski center Lesce - Bled objavlja: Vpis v začetniški tečaj za jadralne in motorne pilote ter padalce. Prijave zbiramo do 16.2.1997 na zgoraj navedeni naslov ali telefon. Informativni dan bo 22.2.1997 ob 10. uri v učilnici na letališču v Lescah. Poleg bencinskega šestvaljni-ka, ki je bil predvsem po volji ameriških kupcev, so pri Mazdi za MPV razvili tudi nov 2,5-litrski dizelski motor s turbinskim polnilnikom. To je agregat, ki temu avtomobilu zelo pristaja, odlikuje se s primerno živahnostjo, sorazmerno ekonomičnostjo in Žal tudi z nekoliko povečanim hrupom pri višjih vrtljajih. Motorna moč je preko kardanske gredi speljana na zadnji kolesni par, kar je v prid udobnejši vožnji, vendar samo, dokler Prostorna notranjost, z nekoliko ostarelo armaturno ploščo. MAZDA vam ponuja prihranek do 4000 DEM (odvisno od modela). Znižanje cen velja do 31. 3. 1997 oz. do prodaje zalog! Vsa vozila so letnik 1997!. 323 F 1.5i 16v DOHC Darilo našim kupcem: vrhunski avtoradio in avtomobilske preproge! PRI VAŠEM TRGOVCU Z VOZILI MAZDA. K C. C. d. o. o., Stara c. 25, Kranj (na Gorenjskem sejmu) a 064/221-626, 227-002 kredit / servis / MAZDA NAJ BO UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO GROBLJE 3 - RODICA 1230 DOMŽALE VABILO NA DAN ODPRTIH VRAT Z INFORMACIJAMI O ŠTUDIJU KMETIJSTVA - ZOOTEHNIKE Vse, ki vas veseli delo z naravo, z domačimi živalmi in tehniko ter želite sodelovati pri ohranjanju lepe slovenske pokrajine in poseljenosti podeželja v kmetijstvu, vabimo, da se udeležite Dneva odprtih vrat na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete, ki bo v soboto, dne 8. februarja 1997, ob 10.00 na Rodici pri Domžalah. Pedagoški in raziskovalni proces poteka v sodobno opremljenih predavalnicah in laboratorijih ter na lastnih raziskovalno-pedagoških enotah, pod vodstvom profesorjev In asistentov, ki so se večinoma usposabljali na univerzah v tujini. Vljudni vabljeni! Več informacij po telefonu na številki (061) 713-611, int. 216. so ceste suhe. Na mokrih in spolzkih cestah je zaradi takšne zasnove in zato, ker MPV nima nadzornega sistema za zdrs gnanih koles, potrebno nekaj več spretnosti in previdnosti, kadar pa ceste pobeli sneg, tudi zimske pnevmatike ne zadoščajo, zato v prtljažnik obvezno sodijo verige. CENA do registracije: 52.130 DEM (MMS, Ljubljana) Mazda MPV je torej avtomobil pisan na kožo predvsem ameriškemu okusu, nima pa na sebi nič tako ekstremnega, da ne bi ugajal tudi evropski enoprostorski avtomobilski filozofiji. • M.G. Slovenska vlada je izdala uredbo o uvedbi finančn intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter pridela1 hrane za letošnje prvo polletje. Uredba, ki predvide različne denarne podpore kmetijstvu, je zelo podobi lanski, vsebuje pa nekatere spremembe in novosti. V rubri Mešetar opozarjamo predvsem na višino podpor in na njih« namen, vse podrobnosti o tem, kakšni so pogoji za njiho1 pridobitev, način in roki za vložitev zahtevkov, pa navedene v Uradnem listu R Slovenije št. 2. (17.1.1997). Podpore za izravnavo stroškov pridelave Država bo v letošnjem prvem polletju za izravnavo strošk' pridelovanja na območjih s težjimi pogoji kmetovanja nam nila iz proračuna 350 milijonov tolarjev. S tem želi pospeS kmetijsko pridelavo na hribovskih in gorskih območjih ter strmih kmetijah in na planinah, ohraniti poseljenost t ekonomsko privlačnost kmetovanja na teh območjih in dos« smotrnejše izkoriščanje planinske paše in skupnih pašnike Podpora se daje živalim za prirejo mesa. Poleg splošfl pogojev je za pridobitev podpore treba izpolnjevati posebne. Pitanci morajo ob prodaji tehtati najmanj kilogramov, telice in voli 220 kilogramov, izjema je le pitaO telet na višjo težo (200 kg). Plemenske telice, ki gredo nadaljnjo rejo ali so v reji na podlagi pogodbenih odnos« morajo biti v reji na območjih z omejenimi naravni! možnostmi za kmetovanje najmanj pol leta. Plemenski telicam, ki so na podlagi pogodbenega odnosa med ravnin kim in hribovskim oz. gorskim kmetom v reji na območjih omejenimi pridelovalnimi možnostmi najmanj 15 mesecev, prizna posebna premija. Haflinški konji morajo ob prodi tehtati najmanj 200 kilogramov, hladnokrvni konji vsaj $ kilogramov, drobnica pa najmanj 15 kilogramov. TEHNIČNI PODATKI: enoprostorsko vozilo, 5 vrat, 7 sedežev. Motor: štirivaljni, štir-itaktni, vrstni, dizelski s turbinskim polnilnikom, nameščen spredaj vzdolžno, poganja zadnji kolesi, 2500 cem, 85 kW/116 KM; petstopenjski ročni menjalnik. Mere: d.4670 mm, š. 1825 mm, v. 1785 mm, medosna razdalja 2805 mm, prostornina prtljažnika 3001. Najvišja hitrost: 165 km/h (tovarna), 170 km/h (test), pospešek od 0 do 100 km/h: 16,5 s. Poraba goriva: 7,2-11 I plinskega olja na 100 km, poraba na testu: 11,2 I. Poglejmo, kolikšne so denarne podpore! Območje Govedo (sit/kg prirasta) Konji (sit/žival) mil Drobni (sit/živ^ * Gričevnato - hribovsko 15 10.500 1.OO0 * Gorsko-višinsko, strme kmetije 20 15.000 1.400 * Za rejo plemenskih telic na podlagi pogodbenega odnosa m* nižinskim ter hribovskim oz. gorsko višinskim kmetom vel dvojna premija za prirast goveda - v gričevnato hribovske' območju 30 tolarjev na kilogram prirasta, v gorsko višinske1 območju pa 40 tolarjev. (^KRKkZDRAVILIŠČK Vrelci življenja ZIMSKE POČITNICE DOLENJSKE TOPLICE, ŠMARJEŠKE TOPLICE, ZDRAVILIŠČE STRUNJAN O polni ali pol penzioni O kopanje v zaprtih bazenih O pri sedemdnevnem bivanju brezplačen posvet pri zdravniku in jutranja telovadba v bazenu ali telovadnici O športno rekreacijske aktivnosti in bogat animacijski program BOGATA DODATNA PONUDBA ♦ savna ♦ fitness (razen v Strunjanu) ♦ ročne in podvodne masaže ♦ fango obloge ♦ pedikura, manikura in nega obraza ♦ izleti po Dolenjski in Beli krajini ♦ v Strunjanu šola plavanja ♦ SMUČARSKE POČITNICE Smučarski center Rog - Dolenjske Toplice • 40 hektarjev smučišč • 5 vlečnice • urejeni tekaški progi • bivanje v Zdravilišču Dolenjske Toplice popusti za otroke ugodnosti za člane Krkinega kluba «sM0 % popust za upokojence DOLENJSKE TOPLICE 068 66 012, ŠMARJEŠKE TOPLICE 068 73 230, ZDRAVILIŠČE STRUNJAN 066 474 100 VREME Vremenonoslovci nam za danes napovedujejo večinoma josno vreme. Jutri bo dopoldne delno jasno, popoldne se bo pooblačilo. V noči na četrtek bo v nižnah delno deževalo, delno snežilo. Zjutraj bodo padavine ponehale in čez dan se bo delno zjasnilo. LUNINE I%J&ItlILIVlDI!# V petek je zadnji krajec nastopil ob 20. 40, to pa nam do petka, 7. februarja, ko bo mlaj nastopil ob 16.06. po Herschlovem vremenskem ključu napoveduje dež in sneg ob jugu ali zahodniku. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN GORENJSKE TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ GLASBEMKI MESECA pripravlja UROŠ ŠPEHAR 12. nasprotje Nasprotja privlačijo Nasprotij je več vrst. Ena so taka, druga so drugačna, amapk le eno je dvanajsto. Glasbene skupine, ki pri nas 'zdržijo' celih petnajst let, so redkost. Še večja redkost so tiste, ki so zaslovele izključno s svojo avtorsko glasbo. In prav zato 12. nasprotja verjetno ni potrebno posebej omenjati, saj se vsi dobro spomnimo nekaterih njihovih največjih hitov, ki pa jih tokrat pustimo ob strani. Zato, ker fantje pravijo, da vedno delajo na projektu kot zaključeni celoti, in ne na nekaj potencialnih hitih. KAJ SMO PISALI NEKOČ Danes našo rubriko nekoliko spreminjamo. Reševalci uganke tokrat ne boste ugotavljali, kaj /e na stari razglednici, temveč boste poskusili ugotoviti, kdaj približno je izšel Gorenjski glas z naslednjim člankom. Pri tem boste morali uporabiti nekaj svojega matematičnega znanja, saj boste na ta način zlahka ugotovili, katerega leta Je časopis izšel. Odgovore pošljite na dopisnicah do petka, 7. februarja 1997, na naš naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Petim izžrebanim reševalcem bomo razdelili nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. Odlomek Iz članka pa je primeren temu tednu: Ob slovenskem kulturnem prazniku V soboto, 8. februarja, ob 109. obletnici smrti dr. Franceta Prešerna, bo vsa slovenska javnost proslavila svoj kulturni praznik, saj med nami skoraj ni človeka, ki ne bi kdaj sodoiivljal, veroval, upal in trpel z njegovo pesmijo. Prešernova pesem, ki je izpovedovala bridkosti lastnega iivljenja in trpko usodo svojega ljudstva, je bila tudi v najhujši stiski tega ljudstva, pa tudi v njegovih najsvetlejših trenutkih, ko se je to ljudstvo borilo in izbojevalo svojo največjo zmago, velikega pomena - današnji pomen njegove pesmi pa je še večji kot kdajkoli prej. Dolžni pa smo še našteti pet izžrebanih reševalcev, ki so na dopisnice napisali, da je bila prejšnjikrat na sliki gorska dolina Vrat, skozi katero se pride do severne triglavske stene, pa na Stenar in še kam na tistem koncu naših Julijcev, to so: 1. Ivan Troha, Triglavska c. 38, Mojstrana; 2. Ivanka Finžgar, Sp. Gorje 20, Zg. Gorje; 3. Jaka Rožič, Mevkuš 11, Zg. Gorje; 4. Vera Oštrek, Valjavčeva 14, Kranj; S. Damijan Lavtar, Stirpnik 2a, Selca. Čestitamo! Janez Hvale, vodja skupine 12. nasprotje, sodi v družbo znanih imen slovenske glasbe. Upravičeno, bi lahko rekli, saj ima 'na vesti' večino zaslug za dolgoletno življenje skupina. Ampak, da ne bo zamere - tudi ostali nasprotniki so prispevali svoje delelže. poleg Janeza v skupini danes srečamo tudi Branka Liniča, Francija Kumerja, Branka Horvata in Blaža Maslja. Trenutno so fantje najbolj zaposleni s snemanji novega albuma, ki ga bo založba Helidon izdala tako na kasetah kot tudi na cedejkah. kot za vse njihove dosedanje projekte tudi za tega velja, da bo na njem moč najti edinole njihovo avtorsko glasbo, brez kakršnih koli priredb. Če bo šlo vse po Janezovih načrtih, naj bi kaseta izšla do konca tega meseca, njihiv najnovejši izdelek bo nosil naslov Ko se zdani, mi pa ga bomo podrobneje predstavili v naših prihodnjih rubrikah. Seveda, kot je pri nas že običaj, lahko na dopisn ice s pomočjko spodnjega kupona 'nasprotnike' vprašate (skorajda) vse, kar ste si jih vedno želeli vprašati. GORENJSKI GLAS IN GORENJSKA TELEVIZIJA KRANJ GLASBENEM MESECA - Kl/PON Moje vprašanje za 12. nasprotje: Ime in priimek: Naslov: Pošta: Izpolnjene kupone pošljite na naslov Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj Če iivite v anonimnosti in boste v njej po vsej verjetnosti tudi vse iivljenje ostali kot nekakšna javnost, kot nekakšni neimenovani driavljani Slovenije ali krajani te in te občine, bodite vsaj za hip na moč srečni. Srečni, da ste pač samo ena EMŠO ali davčna Številka, ena stranka na občini ali en pacient v bolnici.. Zakaj naj bi bil posameznik v anonimni javnosti pravzaprav srečen? Zato, ker slava, kakršnekoli ie vrste, prinaša s seboj tudi tako škodljive postranske učinke, da večkrat zanio sploh ni vredno truditi. Še Posebej ne občutljivim, inteli-Sentnim posameznikom, ki jim stre srce in dušo vsaka hudobija, ki jim jo ob neuspehih naknadno servira javnost. Pri tem ne mislimo na Politiko, čeprav bi se tudi tu našlo olala dobrih primerov. Posamezni politikanček se Povzpne, nato iari v soju Političnega ozvezdja, nakar telebne na tla. Se vrne v svoje okolje in javnost ie štirinajst ani za tem, ko je bil sesuvan, Pozabi, da je kdaj sploh bil Politik. Ta gre seveda lahko mirno v bliinjo štacuno: nekaj mesecev mu okolje še zameri tisto enormno poslansko plačo, nato pa kmalu pozabi, da je °"a stranka, ki pred njim v trenirki in s košaro stoji pred bJagajno v trgovini, pred letom ani Se v poslanskih klopeh. Da pri nas politiki po odho-au v normalno iivljenje ne doiivljajo kakših javnih šikan, je zato, ker v resnici nikoli pravi politiki niso bili. Pravi politiki so vse iivljenje politiki. Pri nas pa imamo le male meteorčke, ki so zlahka nado-mestljivi z novimi meteorčki -vsa hvala, ves stud in srd je namenjen tistim političnim zvezdnikom, ki so trenutno v oltarju. Če junak zmaga in se dviguje proti zvezdam, sta evforija in boije čaščenje popolna. Zmagal ie, zmagal sem tudi sam. Če pada - gorje nesrečniku! Navijaška javnost to občuti kot lastni, kot osebni poraz in ne le poraz svojega idola. To gorje danes občuti naš Gorenjec, Mojstrančan - Jure Košir. Tema tedna Glosa Gnoj gnojasti Tarča hudobnih kritik, zaničevanj in opravljivih zbadljivk postaja pri nas smučar Jure Košir, ki že spozanava, da ni hujše diktature, kot je diktatura javnega mnenja. Vse drugače pa je, kadar javnih pričakovanj ne izpolni slavni športnik. A spet ne vsak slavni športnik - le tisti, ki ga javnost vzame za svojega, le tisti, ki se prikupi tudi s širokim nasmehom in z inteligenco. Psihologi vedo, da se javnost s svojim ideolom identificira. Pooseblja tako, da je del navijaškega srca za to, da zmaga, del pa za to, da pade. Občutljiv je ■ pravijo trenerji in vsi tisti, ki tako radi govorijo za rumeni tisk o trenutni športni stiski našega najboljšega smučarja. Ni mu vseeno, sekira se, prestar je, čevlje je zamenjal, punco ima in tako dalje. Vaje v slogu, kako medijsko razcefrati Koširja. Kot da so mrhovinarsko začutili, kako zelo si fant iene k srcu. Mrhovinarji imajo instinkt -kot da pričakujejo, da mu bo enkrat prekipelo in bo irtev sama javno spregovorila. In seveda dala nov štof za novinarske članke. Starša sta hotela Jureta obvarovati. Inteligentna, kot sta, nikoli in zares nikoli nista hotela dati niti ene same izjave o talentu in iivlienju svojega sina, kaj šele, da bi se dala slikariti. Vedela sta, da ni hujše diktature, kot je diktatura javnega mnenja - ko ne bo šlo, bo javnost izstavila račun. In tedaj bo kruto. Sinu sta to tudi povedala. Zdaj si niti v sanjah ne moreš predstavljati, kako kruto boš plačal vsak trenutek in vsak najmanjši korak svoje slave. Tako kot, denimo, Goldber-ger: kaj vse so mu počenjali, ko ni več zmagoval! Domov so mu telefonarili, ga ialili, gnoj gnojasti, v hlev pojdi in gnoj pokidaj! Tako daleč pri nas še ne gremo - ali pa tudi! Košir čuti, da se v za zdaj še blagi, a zafrkljivi kritiki, skriva tudi tisti - gnoj gnojasti. In je fant na robu - solz. Ko bi bil za njim novi Košir, seveda z vsemi športnimi in tudi drugimi lastnostmi junaka in idola, bi šel ta grenki kelih mimo njega. Tako pa ni nikogar - zato lop po junaku, saj je edini! Kako se ubraniti? Najbolje se brani Clinton. Poročajo, da je zabičal vsej administraciji, da mu pod nobeno ceno ne smejo pokazati nobene kritike na njegov račun. Psihološki Zid! • D.Sedej ŠIFRA: OVEN Najprej vaju prav lepo pozdravljam in upam, da bosta tudi meni malo pogledali v prihodnost. Zanima me področje ljubezni in zdravja, službe oziroma denarja. V upanju in pričakovanju odgovora, vama želim vse najboljše in še mnogo uspehov pri vašem delu. ARION: Tudi mi vas lepo pozdravljamo in vam želimo veliko sreče in uspehov v življenju. Želimo vam, da bi živeli v skladu sami s seboj, da bi znali prisluhniti svojemu notranjemu bistvu in se ravnati po njem v prihodnje. Vidim, da imate partnerski odnos, ljubezni primanjkuje, niste zadovoljni, hrepenite po sreči in tisti pravi ljubezni. Velika sprememba vas čaka v letošnjem letu, naredila se bo ogromna sprememba v vas samih, prisotna je tudi sreča in veliko upanje za vnaprej. Tudi trenutno je v ospredju v vašem življenju velika želja po spremembi na ljubezenskem področju. Sami dobro veste, da morate delati spremembo, da je ta sprememba odvisna le od vas samih. Ne ozirajte se na preteklost, iz nje vzemite samo nauk, ki vam bo pomagal, da ne boste več delali istih napak. Velika sreča vas čaka, vi jo morate samo vzeti in pustiti času čas, ne prehitevajte dogodkov in ne bodite nestrpni. Kmalu vas čaka tudi sprememba na poslovnem področju, ne upirajte se, prepustite se življenju. Zelo veliko energije imate, uporabite jo v svoje dobro. Imate izvrstne organizacijske sposobnosti, ste natančni in pridni, vendarle pa se vam dogaja, da so vaše misli raztresene, težko se skoncentrirate v določenem trenutku. V zdravstvenem vidiku morate popaziti na hrbtenico, težave vam lahko povzročajo tudi sklepi, še posebno kolenski. Jemati morate dodatke kalcija, to je pomembno Še posebej po 30. letu starosti. Ogromno energije gre skozi vaše roke, z njimi morate biti neprestano zaposleni, občutljive so še posebej konice prstov. Lepo vas pozdravljamo in vam želimo vse lepo! KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum:.................................Ura in minuta rojstva:.................. Kraj rojstva:............................................................................................ Ime, priimek in naslov (če ne želite, vam teh podatkov ni treba sporočiti): Kupone pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124,4001 Kranj, Zoisova 1. ASTROLOGIJA PREROKOVANJE POSREDOVALNICA ZA STIKE 090-42-64 1090-42-66 ARION LTD, CANKARJEVA 8. CELJE 8:063/481-891 CENA 1 MIN -156 SIT ARION LTD, CANKARJEVA 8, CELJE S: 063/481 891 CENA 1 MIN -156 SIT ČESTITAMO MLADOPOROČENCEM Preddvor, 25. 1. 1997 -1. ALEKSANDER ŠTEBLAJ in SIMONA STARE, Nova vas 2a, SILVESTER MAVRI in RENATA MEZEG, Bukovo 60, Cerkno. Podatke za to rubriko nam na podlagi soglasij mladoporočencev za objavo sporoča le upravna enota Kranj. Ostale gorenjske upravne enote podatkov ne sporočajo. Gorenjski glas vsem mladoporočencem prisrčno čestita in jim s čestitko, prejeto na Matičnem uradu, podarja polletno naročnino časopisa. GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE ZLATI ZU0KI Kosovelova 29,1410 Zagorje, tel.: (0601) 71-300, 64-618 vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče KUPON ŠT. 3 1. Franc Flere s pevko Katjo: BILA SEM PREMLADA 2. ans. Slovenski muzikantje in Strašna Jožeta: UMETNIKA NA SNEGU 3. Cita Galič s citrami: LA GOLONDRINA 4. ans. Braneta Klavžarja: JAZ SEM PA DRVAR 5. ans. Dan in noč: LJUBEZEN NA VURBERKU Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, p.p. 46,1410 Zagorje. NAGRADE SO PREJELI: 3. Milica Hribar, Goriška 6, 2000 Maribor (1 kaseta) 2. Tina Bogataj, Partizanska 3, 4226 Žiri (2 kaseti) 3. Marjan Štrukelj, Retnje 39, 4294 Križe (3 kasete); Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. Enajsti Alpski večer Bled, 3. februarja - Enajsti Alpski večer na Bledu bo letos 10. maja v Športni dvorani na Bledu. Tradicionalna prireditev, ki jo bo posnela in predvajala v dveh oddajah (18. in 25. maja v oddajah Po domače) TV Slovenija, bo ob 20. uri, nam je pred dnevi zaupal Jože Antonič, vodja Gorenjske glasbene agencije iz Gorij. Skupaj s sopokroviteljem - z Gorenjskim glasom bo ob Gorenjski glasbeni agenciji Jože Antonič s.p. iz Gorij prireditelj letošnjega Alpskega večera tudi Glasbena agencija Knific Kranj. Jože Antonič nam je pred dnevi povedal, da je med ansambli za letošnjo Alpski večer veliko zanimanje. Izbor bo težak, poleg znanih pa bo nastopilo tudi nekaj novih in med njimi prvič tudi Duo lastovka. Sicer pa bo izbor nastopajočih na Alpskem večeru znan že sredi tega meseca. • A. Zalar SREDA, 5. FEBRUARJA 1997 TVS 1 9.00 Vremenska panorama 9.25 Včeraj, danes, jutri 9.30 Videoring 10.00 Oglejmo si, angleška dokumentarna serija 10.25 Vesoljska policija, ponovitev ameriške nanizanke 11.10 Ciklus filmov Akija Kaurismakija: Hamlet posluje, ponovitev finskega barvnega filma 12.3 5 Žive legende daljnih dežel 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Videostrani 14.15 Zidak dobre volje, ponovitev 15.55 V divjini, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije 17.00 Obzornik 17.10 Male sive celice, otroški kviz 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 20.05 Slovenske novele: Triptih Agate Schvvarzkobler, slovenski barvni fifm 21.25 Made in Slovenija 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.40 Vikarka iz Diblevja, angleška humoristična nanizanka 23.10 Kinoteka: Brez slehernega dvoma, ameriški čb film 0.30 Made in Slovenija 1.00 Videoring 1.30 Videostrani 16.00 Mulcil, ameriška nanizanka 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Na zdravje!, ameriška nanizanka 18.00 POP kviz 18.30 Obalna straža, ameriška nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Parada zvezd: Iron Eagle -jekleni orel II, ameriški barvni film 22.00 M.A.S.H., ameriška nanizanka 22.30 Obraz tedna 23.00 Gasilci, ameriška nadaljevanka 0.00 Obalna straža, ponovitev 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 POP 30, ponovitev TV 3 TVS 2 9.00 Euronevvs 10.00 Svet poroča, ponovitev 10.30 Volja najde pot, ponovitev 11.00 M - mesto išče morilca, ponovitev nemškega čb filma 12.35 Obiski, ponovitev 13.05 Visoka družba, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 13.30 Costeau ponovno odkriva svet, ponovitev francoske dokumentarne oddaje 14.20 Studio City, ponovitev 15.10 Umor 1. stopnje, ponovitev 16. dela ameriške nadaljevanke 15.55 V slogi je moč, ponovitev avstralske nanizanke 16.20 Caroline v velemestu, ameriška humoristična nanizanka 16.45 Koncerti za mlade, 18. oddaja 17.40 Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju: Slalom (ž), prenos 1. teka iz Sestriera 19.00 List in cvet, 1. oddaja o hortikulturi 19.30 V slogi je moč, avstralska humoristična nanizanka 20.00 Južna Afrika, dežela velikega bogastva 20.30 Ses-triere '97 20.50 SP v alpskem smučanju: Slalom (ž), prenos 2. teka iz Sestriera 22.00 Svetovni pokal v biatlonu: Ekipno (m)a, posnetek iz Osrblieja 22.40 Zavrtimo stare kolute 23.10 Slavnostni koncert v Sarajevu 1.00 List in cvet, ponovitev TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. 10.00 Dnevnik 10.30 Video kolaž 16.30 TV noč: Vera in čas, ponovitev 17.30 Lucky Luck 18.00 A...ab...abcčih 19.00 Dnevnik 20.00 Skrivnostni kraji, 4. del dokumentarne serije 21.00 Splošna papeževa avdienca, posnetek 22.30 To je ljubezen 23.15 Dnevnik 23.30 Videokolaž 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Zimski izobraževalni program 12.00 Dnevnik 12.20 Marisol, mehiška nanizanka 13.05 Santa Barbara 13.50 Risanka 14.05 Poročila 14.10 Zimski izobraževalni progam 15.10 Osvajalci, risana serija 15.25 Zagreb te kliče, nanizanka 16.10 Ponovitve 16.40 Trenutek spoznanja 17.10 Hrvaška danes 19.05 Loto 19.10 Hrvaška spominjska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Poslovni klub 20.50 Živa resnica 21.20 BBC v Vietnamu, angleški dokumentarni film 22.45 Z namenom in razlogom 23.45 Območje somraka, ameriška nanizanka 0.10 Poročila HTV 2 13.05 TV koledar 13.15 Stranski učinki 13.30 Butch Cassidv in Sundance Kid, ponovitev ameriškega barvnega filma 17.00 Divje srce, mehiška nadaljevanka 17.25 Obalna straža, ameriška nanizanka 18.10 Vse, vse in zdravje 18.40 Hugo 19.00 Županijska panorama, TV Igrica 19.30 Dnevnik 20.15 Sečna, francosko-nemško-švicarskl barvni film 21.50 Modra kri, nanizanka 22.45 Stik, glasbena oddaja KANALA 7.00 Video strani 10.10 Risanke 10.35 Rajska obala 11.05 Oprah Show 11.50 Alo, alo, ponovitev 12.20 Očka major 12.45 Nora hiša 13.10 Cooperjeva druščina, ponovitev 13.35 Princ z Bel Air a 14.00 Bergerac 14.55 Jezero pri Podpeči, ponovitev 15.25 Aotearoa: Dežela kitajskih kosmulj, ponovitev 16.00 Oprah Show 16.50 Drzni in lepi 17.15 Drzni in lepi 17.45 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.10 Očka major, ameriška humoristična nanizanka 18.40 Nora hiša, ameriška humoristična nanizanka 19.05 Družinske zadeve 19.35 Cooperjeva druščina 20.00 Princ z Bel Ara 20.30 Osumljeni 21.20 Klic dolžnosti, ameriška nanizanka 22.10 Smith in Jones, ameriška nanizanka 22.40 'Alo, 'alo 23.10 Vojak naj bo, angleška nadaljevanka 0.05 Brez, dokumentarna oddaja 0.30 TV prodaja 0.50 Video strani AVSTRIJA 1 10.25 Columbo: Sanjska ladja smrti, ponovitev ameriške TV kriminalke 14.55 Hišica v preriji, serija 15.45 Zvezdne steze: Vesoljska ladja Voya-ger, ameriška zf serija 16.30 A-Team 17.15 Vsi pod isto streho 17.40 Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju: Slalom (ž), prenos 1. teka iz Sestriera 19.30 čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju: Slalom (ž), prenos 2. teka iz Sestriera 22.30 Alpska saga: Sovražna brata, avstrijski TV film 23.20 Peter Strohm, kriminalistična serija 0.20 čas v sliki 0.30 Mačka lovi miš, francoska kriminalka 2.15 Kabinet profesorja Bondija, Ronovitev ameriške grozljivke 3.40 eporočena ženska, ameriška filmska drama POPTV 7.00 Dobro Jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, ponovitev 11.00 Gasilci, ponovitev ameriške nadaljevanke 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev ameriške nanizanke 13.00 Maček Feliks, ponovitev 3. dela risane serije 13.30 Newyorška policija, ameriška nanizanka 14.30 Ograje našega mesta, ponovitev ameriške nanizanke 15.30 POP 30 AVSTRIJA 2 9.00 čas v sliki 9.05 Policist iz Tolza: Kmečka poroka, ponovitev nemške TV kriminalke 10.35 Bogati in lepi 11.20 Zvezna dežela danes 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Vvildbach 14.45 Lipova ulica 15.15 Bogati in lepi 16.00 vsak dan s Schie-jokom 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.50 Klic v sili 144 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.02 Pogledi od strani 20.15 Alarm na postaji 2, nemški TV film 21.50 Pogledi od strani - Fashion 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Hitlerjevi pomočniki, dokumentarec 0.15 čas v sliki 0.20 Hišni prijatelji so tudi ljudje, angleška komedija 1.50 Pogledi od strani 2.00 čas v sliki 2.30 Schiejok, ponovitev 3.30 Dobrodošli v Avstriji 5.20 čas kulture TUDI DRUGJE JE LEPO ODDAJA VSAK ČETRTEK NA RADIU OGNJIŠČE IN VSAK TOREK V GORENJSKEM GLASU Lep pozdrav vsem popotnikom, ki berete Gorenjski glas in poslušate četrtkovo oddajo na frekvenci 87,9 in 95 MHz Radia Tržič. Kadar je zunaj slabo vreme, ste verjetno tudi vi podobnega razpoloženja. Mogoče bo prav izlet to, kar vas bo spravilo v dobro voljo. Med zadnjim sprehodom, sem v bližini šole v Podljubelju odkrila zanimiva snežaka. Eden je predstavljal klovna, drugi pa mucka. Vsak teden Vam nizamo novosti. Z novimi idejami lahko sodelujete tudi vi. In sicer ob četrtkih na Radiu Tržič, ob torkih pa v Gorenjskem glasu. Z marcem pa bomo razširili sodelovanje z revijo Otrok in družina. Obveščali vas bomo o njihovih izletih. Torej boste našli tudi del naše oddaje v tej reviji. TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 TOP spot 19.10 Poročila Gorenjske 408. 19.25 Iz arhiva 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Občina Cerklje v novih prostorih 20.30 Župan z vami: Mestna občina Kranj - župan Vitomir Gros, dipl. inž. (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56, voditeljica: Beti Valič) 21.10 Poročila Gorenjske 408 21.25 EPP blok - 3 21.30 Strel - oddaja o rocku in mlade po srcu (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56, voditelj: Filip Kocijančič) 22.40 Top spot 22.45 Poročila Gorenjske 408 23.00 Z vami smo bili... nasvidenje 23.01 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.02 Videostrani R TRŽIČ LOKA TV .. Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Mladinska oddaja 20.00 Športna oddaja 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Kronika tedna, ponovitev 18.47 Risanka 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Vvelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 20.00 Napoved sporeda 20.05 Večer z BIOHIRONOM (Emil Kušec) - kontaknta oddaja 21.30 Ananda - iz cikla predavanj v Ljubljani 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Video strani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program 18.25 torkova vroča linija, ponovitev 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Naš gost 21.30 Film 23.00 Kronika, ponovitev 23.20 Top spot 23.25 TV prodaja 23.30 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10.50 EPP 11.30 Kviz radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Gremo v life 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 štiri tačke 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Moda, lepota z Metko Centrih Vogelnik 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj Radijski Juke box bomo zavrteli kmalu po začetku oglašanja. Spremljali In komentirali bomo ob 15:30 in posvetili pozornost tudi kulturnim dogodkom, ki jih v tem tednu ne bo tako malo. Sledila bo, tokrat prvič na sredo, oddaja Naša priložnost. Zunanjepolitičnim dogodkom so namenjena Poročila radia Deutsche Welle, v katerih prenos se bomo vključili ob 16:30. Ob 16:45 vas seznanjamo z novostmi, najsi bo na knjižnem trgu, ali pa kar v čitalnici dr. Toneta Pretnarja. Ob 17:45 Govorimo o filmu, oddajo pa nadgradimo s kvizom, v katerem preverjamo znanje iz filmskega sveta. Po Glasbeni sceni pa se borne sprehodili ob 18:25. Tokrat z Remi Bandom, seveda ne v živo. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 10,30 Novice 11.00 Zlata kočija - formula ena 12.00 BBC, osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 14.45 Zdravnikov nasvet 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Deutsche Vvelle 17.00 Občinski tednik - občina Jesenice 18.00 Elanov športni semafor 18.30 Domače novice, pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.30 Kuhajte z nami 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Kulturni paberki 12.00 BBC - novice 12.30 Igra besed 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 15.50 Borza 17.00 Klepet ob glasbi 19.30 Odpoved programa RRGL 6.00 Dobro jutro + naj, naj pesem 6.15 Novice 6.20 Vreme 6.45 AMZS 7.00 Slovenska smučišča, razmere 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Kontakt s poslušalci 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.30 Dve tri o zdravstvu 11.00 Opoldanski program 11.15 Tema dopoldneva 12.30 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 13.55 Pasji radio 14.00 Mali oglasi poslušalec v 14.30 Hello again 15.30 Dogodki in odmevi Ras 16.00 Popoldanski program 16.20 Spoznajmo se + uganka 17.30 Popoldanski pogorov 18.00 Glasovanje za popevko naj naj 18.15 RGL-ov odsev dneva, osr. informatvina oddaja 18.30 Glasovanje za naj naj psem 18.15 RGL-ov odsev dneva 19.25 Vreme 19.55 Slovo ekipe 20.00 Večerni gost RGL-a 21.00 Novi svet + založba Ouatro, pripravlja M. Jeršek 22.00 Največje radosti življenja - Alenka Sivka 23.00 Camera Obscura, Zlato Kreč R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 10.15 Mali oglasi 11.10 Svetovanje 12.05 Pop. inf. oddaja 16.05 čestitke in pozdravi eoslušalcev 17.15 Pogovor o... 18.30 ečerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.35 Klic dobrote oz. Luč v temi oz. Prijateljstvo bolnih... 21.35 Radijski roman 22.00-5.30 Nočni glasbeni program TA DOBRIH 10 RADIA TRZIC je zabavno glasbena oddaja na sporedu vsako soboto ob pol treh na frekvencah 88,9 in 95 MHz Ta lestvica, cenjeno poslušalstvo RA TRŽIČ in bralci Gorenjskega glasa, je namenjena izključno ljudem dobre volje in okusa za domačo glasbo. In ker vas ni malo, pošiljamo vsem in vsakomur vesel pozdrav. Za dobro glasbo po vašem okusu pa bomo poskrbeli že to soboto, ko bo veselo na kvadrat. Ker nikoli ne razočaramo, vas nismo tudi tokrat. Gostili smo znano MESARIJO DOLHAR (sveže meso in lastne specialitete poznane po vsej Sloveniji), ta pa bo pogostila Matejo Janša z Bleda in Anico treven iz Zg. Besnice. čestitamo in dober tek! Današnje izbore zbiramo do 8. 2. na naslov: Radio Tržič, Balos, Tržič. Lestvica Ta dobr'h 10: 1. DOMINIK KOZARIĆ - Ljubi jo nežno (2) 2. JAN PLESTENJAK - Dal ti bom vse (2) 3. ADI SMOLAR - časa ni (2) 4. CHERRY BAND - Globoko v meni si ti (3) 5. PATROL - Hej, mala (3) 6. RAF - še nocoj (novost) 7. MONIKA - Strašno veseu tip (novost) 8. FARAONI - Srečna (novost) 9. ČUKI - Vso srečo ti želim (novost) 10. BABILON - Cvetje v jeseni (novost) Vsem skupaj želiva zabaven predpustni teden. Srečno! Moja in Dušan Kupon TA DOBR'H 10 Glasujem za: Moj predlog: Moj naslov: KINO CENTER amer. drama SLEEPERS ob 17. in 20. uri STORŽIČ amer. kom. KLUB VRAŽJIH BABNIC ob 17., 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. melodr. HOLLANDOV OPUS ob 17.30 in 20. uri RADOVUICA - LINHARTOVA DVORANA franc. kom. OSMI DAN ob 20. uri SKOFJA LOKA amer. thrill. ODKUPNINA ob 18. in 20.15 uri ČETRTEK, 6. FEBRUARJA 1997 TVS 1 10.00 Vremenska panorama 10.15 Včeraj, danes, jutri 10.20 Videoring 10.50 Caroline v mestu, ponovitev 14. dela ameriške nanizanke 11.15 Kinoteka: Brez slehernega dvoma, ponovitev 12.35 Podobe narave 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Videostrani 14.35 Novice iz sveta razvedrila 15.00 V vrtincu, ponovitev oddaje o filmu 15.30 Triptih Agathe Schvvarzkobler, ponovitev slovenskega barvnega TV filma 17.00 Obzornik 17.10 Santo Žužiko, ameriška risana nanizanka 17.35 Hugo, TV igrica 18.00 Po Slovniji 18.40 Kolo sreče, igrica 19.10 Risanka 19.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 TV dnevnik 19.57 Šport 20.05 Tednik 21.05 Forum 21.15 Pokončni policaj, 5. del angleške humoristične nanizanke 22.00 Odmevi 22.40 Omizje 0.10 Tednik 1.05 Forum 1.15 Videoring TVS 2 9.00 Euronevvs 9.30 Karaoke 10.30 List in cvet, ponovitev 1. oddaje 11.00 Evropska liga v odbojki: Infond Branik - Bergamo, posnetek iz Maribora 11.40 SP v alpskem smučanju: Kom-binaciiski smuk (m), prenos iz Sestrier-esa 13.30 Vikarka iz Diblevja, angleška nanizanka 14.00 Po sledi mavrice, ponovitev dokumentarne oddaje 14.30 Ellen Cleghorne, 10. del ameriške humoristične nanizanke 14.50 V slogi je moč, ponovitev 15.20 Podeželski utrip, 1. del angleške nanizanke 16.15 Svetovni pokal v bitlonu, prenos iz Orsblija 17.00 SP v alpskem smučanju: Kombinacijski smuk (m), posnetek iz Sestrieresa 18.55 Evropska liga v košarki: Smelt Olimpija - Sevila, prenos iz Ljjubljane 20.30 Sestriere '97 20.45 SP v alpskem smučanju: Kombinacijski slalom (m), prenos 2. teka 22.00 Resnična resničnost 22.30 Podoba podobe 23.00 Evropska liga v košarki: Jezica - Sporting, posnetek iz Ljubljane KANALA 7.00 Video strani 10.10 Risanka 10.35 Rajska obala 11.05 Oprah shovv 11.50 Alo, alo 12.20 Očka major 12.45 Nora hiša 13.10 Cooperjeva druščina 13.35 Novi princ z Bel Aira, ponovitev 14.00 Vojak naj bo 16.00 Oprah shovv 16.50 Drzni in lepi, ponovitev 59. dela 17.15 Drzni in lepi, 60. del ameriške nadaljevanka 17.45 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.10 Očka major, ameriška humoristična nanizanka 18.40 Nora hiša, ameriška humoristična nanizanka 19.05 Družinske zadeve, ameriška humoristična nanizanka 19.35 Cooperjeva druščina, ameriška humoristična nanizanka 20.00 Princ z Bel Aira, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Roka pravice, 11. del nanizanke 21.15 Nenavadna doživetja, dokumentarna oddaja 22.00 Smith in Jones, ameriška nanizanka 22.35 Alo, alo, humoristična nanizanka 23.00 Vitez za volanom, ameriška nanizanka 23.55 Dannvjeve zvezde, vedeževanje v živo 0.55 TV prodaja 1.15 Video strani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Santa Barbara, ponovitev 11.00 Gasilci, ponovitev 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev ameriške nanizanke 13.00 Obraz tedna, ponovitev 13.30 Iron igle - jekleni orel II, ponovitev ameriškega barvnega filma 15.30 POP 30 16.00 Mulcil, ameriška nanizanka 16.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 17.30 Na zdravje, nanizanka 18.00 POP kviz 18.30 Obalna straža, ameriška nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Air America, ameriški barvni film 21.30 M.A.S.H., ameriška nanizanka 22.00 Argument 22.30 Gasilci, 11. del ameriške nadaljevanke 23.30 Obalna straža, ponovitev ameriške nanizanke 0.30 24 ur 1.00 POP 30, ponovitev TV 3 10.00 Dnevnik 10.30 Video kolaž, ponovitev 16.30 Odiseja 17.30 Zeleni detektiv, 1. del 18.00 A...ab...abcčih 19.00 Dnevnik 20.00 Priznanja, ameriški barvni film 21.40 To je ljubezen, angleška nanizanka 22.25 TV dnevnik 22.40 Video kolaž KINO HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Zimski izobraževalni program 12.00 Dnevnik 12.20 Marisol, mehiška nadaljevanka 13.05 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 13.50 Risanka 14.10 Poročila 14.15 Izobraževalni program 14.45 Evropska krajina: Gradišče 15.15 Nočni popotniki, mladinska nadaljevanka 15.40 Oddaja za otroke 16.45 Besede, besede, besede 17.15 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.40 Obnova Hrvaške, dokumentarna oddaja 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Ekran brez okvirja, dokumentarna oddaja 21.15 Željka Ogresta in gostje, zabavni program 22.15 Opazovalnice 22.50 Filmska noč s Cyd Char-isse; Dvignite zastor, ameriški barvni film 0.40 Poročila HTV 2 14.00 TV koledar 14.30 BBC v Vietnamu, ponovitev angleške dokumentarne oddaje 15.20 Nepošteni posli, ameriški čb film 17.00 Divje srce, mehiška nadaljevanka 17.15 Obalna straža, amerišk* nanizanka 18.10 Stik, glasbena oddaj« 18.40 Hugo 19.00 Županijska panoram* 19.00 Hugo 19.30 Dnevnik 20.15 Dosjeji X, ameriška nanizanka 21.05 Rok« zakona, ameriški barvni film 22.50 Filmska gibanja 23.30 Seinfield. ameriška humoristična nanizanka AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 10.05 Carry on - to je noro: V puščavi ni vode, angleška komedija 11.35 Svetovno prvenstvo V alpskem smučanju: Smuk za kombinacijo (m), prenos iz Sestriereja 13.00 Otroški program 14.30 Hišica v prerij1 15.45 Zvezdne steze: Vesoljska ladj« Vovager 16.30 A-team 17.15 Vsi pod isto streho 17.40 Svetovno prvenstvo I alpskem smučanju: Slalom (m) za kofli-binacijo, prenos 1. teka iz Sestriereja 19.00 Absolutely Fabulos, zadnji d*1 angleške humoristične serije19.30 Ca' v sliki 19.53 Vreme 20.02 šport 20.1» Svetovno prvenstvo v alpskem smučan' ju: Slalom (m), prenos 2. teka slaloma z* kombinacijo, iz Sestriereja 21.05 VValkeJ teksaški mejaš, ameriška serija 21-9* Eksplozija na Kubi, ameriški politični triler 21.55 Utrdba - Fortress, amerišKj akcijski triler 23.55 čas v sliki 0.0» Rocky, ameriški akcijski film 2.00 Ek«' plozija na Kubi, ponovitev ameriškeg* politinega trilerja 4.05 Rocky, ponovite* ameriškega akcijskega filam AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Luč v temll^ Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Alarm , postaji 2, ponovitev nemškega 'J filma 10.35 Bogati in lepi lig! Zvezna dežela danes 11.45 Vrer"! 12.00 Čas v sliki 12.05 MilijonsK" kolo 12.30 Na prizorišču, ponovit«* 13.00 čas v sliki 13.10 Ljuba druiM 13.55 VVildbach 14.45 Lipova ulje* 15.15 Bogati in slavni 18.00 Vsak d* s Schiejokom 17.00 čas v sliki 1»/J Dobrodošli v Avstriji 18.50 Kuhar«? mojstri 19.00 Zvezna dežela dan«j 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vrern* 20.02 Pogledi od strani 20.15 Dunaj' ka pesem - dunajska šegavost, n«j odno-zabavna glasba, posnetek J dunajske mestne dvorane 21.05 VI je valček, stodvajseta obletnica P1"^ tradicionalnega plesa v dunajski op* 21.50 Dunajski operni ples, pref* vrhunca tradicionalnega plesa V jj najski operi 22.40 Čas v sliki ža-J Dunajski operni ples, prenos 23-T I Nightvvatch: Sveža frizura in P0"^ šan ud, dokumentarni zapis o mo* obsedenosti z lepoto 0.15 Tehn logika, dokumentarni film 1.05 PoC& no umiranje nosorogov na Surri«Jl dokumentarni film 1.50 Šport: Tejj 2.05 Pogledi od strani, ponpovK? 2.10 čas v sliki 2.30 Modern TWB ponovitev 3.05 Schiejok, ponovtjJJ' 4.05 Dobrodošli v Avstriji, ponovni 5.50 čas kulture, magazin RDS STEREO RADIO SORA RADIO ŽIRI PO NOVEM LETU V NOVI PODOB1 KINOPODJETJE KRANJ Nismo DVORANA amer. akcij, film BLISK i_____ STRAH ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. thrill. ODKUPNINA ob 20. uri prejeli programa! RADOVUICA - LINHART^1 : SMRTI ob 20. uri SKOFJA LOKA amer. film IZVI'* Pov drg Ore B Ss lic« l3': Jan 4.J lr> i te Pro5 1 hla do Sar jih ene £av •vra Hvć Ni Odg dor? *Ov, odi ČETRTEK, 6. FEBRUARJA 1997 TELE-TV KRANJ •» Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.03 EPP blok - 1 19.08 Top »pot 19.10 Poročila Gorenjske 409. 10.25 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.30 Otroški program 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.03 EPP blok - 2 20.08 Top spot «0.10 Maček v žaklju - komeidja (Jledališča Tateater Visoko 20.30 Pravičnost v varstvenem zdravstvu na Preizkušnji (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Poročila Gorenjske 409 21.25 EPP blok - 3 21.30 »Ideo novice za gluhe in naglušne (Produkcija: Studio Zveze gluhih in Naglušnih Slovenije) 22.00 Pod žaro-rnetom: Deja Mušič 22.40 Iz tiska: gorenjski glas jutri 22.46 Poročila gorenjske 409 23.00 Z vami smo "Hi... nasvidenje 00.01 Odpovedni *Pot programa TELE-TV Kranj 00.02 videostrani »ODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. R TRŽIČ LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna «0-05 EPP blok 20.10 Bombastičnih 7 (nova lestvica glasbenih spotov) 21.00 bpP blok 21.05 Videomeh, ponovitev TV ŽELEZNIKI Videostrani tv Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob 9'asbeni podlagi Radia Žiri. VI-gfOSTRANI TV Železniki preko *pR ob 18., 19.15 in 21. url. l8-50 Utrip občine Železniki 19.00 idrijski film 20.00 Adi Smolar v dežnikih ATM TV KR. GORA •••Videostrani 18.08 Test 18.15 Napo-•«dnik 18.16 Novoletni koncert FS '"Olav, 2. del (ponovitev) 19.17 Ri-*«nke 19.25 Videostrani 21.00 Sate-v£kl rpogram Deutsche Welle 22.00 V|°eostrani TV ŠIŠKA »■ Videostrani 19.50 Napoved sporeda t vP'00 Telemarket ... Telemarket ... ^nvod .poreda ... Videostrani IMPULZ KAMNIK 18 te Video strani 18.00 TV prodaja laoe broški program, Steping out . "*5 Naš gost - ponovitev 19.40 Top j8°f 19.45 TV prodaja 19.50 Spored o^O Glasbeni mix 20.30 Mladinski £h&arn 21.30 Film 23.00 Top spot •™ TV prodaja 23.10 Video strani Oddajamo od 13.30 do 19. ure na 88,9 in 95,0 Mhz. Za začetek smo vam pripravili eno izmed zanimivih tem. Tudi drugje je lepo je oddaja, ki bo na vrsti ob 14:40, v njej pa se nam bo pridružila Janja Budič. Nato bomo, ob 15:30, spremljali in komentirali. Poročilom radia Deutsche Vvelle lahko prisluhnete ob 16:30. Potem pa bo že čas za ljubitelje narodno zabavne glasbe v oddaji Pod kozolcem, ki bo stekla od 17:30 dalje. Ob 18:45 bomo pokukali v uredništvo Gorenjskega glasa in izvedeli, kaj bo novega v naslednji številki. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 11.00 Aktualno 12.00 BBC novice, Osmrtnice 12.15 Ljudska univerza Radovljica 12.30 Olimpijski komite Slovenije 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Teden Karitas 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Deutsche VVelle 17.00 Občinski tednik - občina Radovljica 18.00 Mavrica 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.15 Voščila R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 BBC - novice 12.30 Igra besed 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 17.00 Novice 17.30 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro + naj, naj pesem 6.15 Novice 6.30 Vreme 6.45 AMZS 7.00 Snežne razmere na slovenskih smučiščih 7.15 Novice 8.00 Dober dan 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.00 Opozorilo na kulturni dogodek 9.30 Kam danes v Ljubljani 12.30 Predstavljamo vam 13.15 Novice 13.55 Pasji radio 14.00 Mali oglasi naših poslušalcev 14.30 Hello again 15.30 Dogodki in odmevi radia Slovenija 16.00 Popoldanski program 16.20 Spoznajmo se + uganka za poslušalce 16.40 črna kronika 17.30 Oddaja o kulturi 18.15 RGL-ov odsev dneva 18.30 Hollywood - oddaja o filmu 19.00 Nocoj bo... 19.25 Vreme 20.00 Barometer, poslovni radio, sledi satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinske novice 10.15 Turistična oddaja 11.10 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.05 Ponovitev: Duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Glasbena oddaja z gostom 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program RA KRANJ začetek programa, uvodna na-3ruft 5,5° EPP 8.50 EPP 7-Q° RS -|w» Jutranja kronika 7.20 Čestitka U^hečenja 7.40 Pregled dnevnega Hov 50 Epp 8,20 Oziramo se 83° 'iska T0 znam domov 8.40 Pregled dar,* 50 Epp 9-00 Gorenjska včeraj, 10j2? 8-20 Tema dneva 9.50 EPP Do'eu zdravstveni nasveti 10.40 Za-(Ci»Va-n'e 10.50 EPP 11.30 Kviz niCaa Kranj 11,50 EPP 12,30 0smrt-vak ,Zar,vaie 12.40 Novinarski prispe- 1a!ao b Epp 13-°° Pesem tedna Prikri Pr,°metni kviz 13.40 Novinarski 1an«!V?k 13,50 EPP 1400 Gorenjska Ksn c4.-30 planinsko športni kotiček ln wi Epp 15i25 Epp 15.30 Dogodki Novi„ evi RS 16.00 EPP 16.20 l7.So S Prispevek 16.50 EPP Jutri i»£»P 18-°0 Gorenjska danes, 1»^0 v°(Music machine 18.50 EPP ^9rkrvJ,e$?rni program - Parnas z Proora^ črtaličem 24.00 Zaključek ^rama Radia Kranj Kolovrat domačih Poslu* nedclJ« na Radiu Tržič -vsak torek v Gorenjskem glasu ob 14 aie nas lahko na frekvencah 88,9 FM in 95,0 FM stereo vsako nedeljo 5 Trt,* • pokrovitelj nedeljske oddaje: SLAŠČIČARNA BISTRICA, Deteljica Peciu.'teL "64/53-566. Dnevno sveže vemn torte' 'ndijančki, princese, hladni rezine. poročne torte - topli in do tr»!i,napitki- 0d četrtka, 6. februarja, Pustni3, J1' ,ebruaria. vsak dan SVEŽI *anio i KROFI. Tudi nagradno vpra-jlh n,,i.mamo: Napišite tri (3) artikle, ki «nCe ? i naSni' Pokrovitelj - udelež-Šava, a v Padence pa se zahvaljujejo: Integralu Tržič, Radiu Tržič, Kranja0Va nici TILIJA iz Kranja, Gorenjskemu glasu, Frizerstvu JAKŠE iz Hvaia nud' 'zrec'no mosko striženje, šoferju in vodiču za res lep izlet. Kupon d°rnač?h" D°šliite čimpreje na naslov: Radio Tržič, Balos 4, za "Kolovrat *°Vor<5k ,NaSracl0 (Prejšnje oddaje) Glasa pa prejme: Špela Laustrigar, voditelj oddaj rica' Cestitamo in nasvidenje čez teden dni. A PETEK, 7. FEBRUARJA 1997 TVS 1 10.00 Vremenska panorama 10.35 Včeraj, danes, jutri 10.40 Videoring 11.10 Aerobika, 3. oddaja 11.25 Otroški program; Učimo se ročnih ustvarjalnosti 11.40 Denver, poslednji dinozaver, ameriška nanizanka 12.10 Podeželski utrip, ponovitev angleške nanizanke 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Video strani 14.00 Omizje, ponovitev 15.35 Mladi virtuozi: Jure Volk, oboa 16.00 Povečava: Goli, ponovitev 2. dela 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program: Lahkih nog naokrog 18.00 Po Sloveniji 18.30 Aerobika, ponovitev 3. oddaje 18.50 Podarim dobim 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.57 Šport 20.00 Podelitev Prešernovih nagrad, prenos iz Cankarjevega doma 21.10 Raziskovalec, ameriška dokumentarna serija 22.10 Odmevi, vreme, šport 22.50 Murphy Brown, ameriška nanizanka 23.15 Sama v temi, ameriški film 1.00 Resnična resničnost, ponovitev oddaje o računalništvu 1.30 Videoring 2.00 TV jutri, videostrani sreče 18.35 Govorimo o zdravju 19.10 Hrvaški pomniki 19.30 Dnevnik 20.15 Shovv program 21.30 Dokumentarna oddaja: Pol stoletja v Lepoglavi 22.00 Pol ure kulture 22.30 Opazovalnice 23.00 Klub D.D. 23.20 Pere Lachaise, dokumentarni film 0.10 Poročila HTV 2 17.15 Hugo 17.40 Zvezdne steze 18.00 Risanka 18.35 Divje srce 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.20 Zakon v LA 21.10 Kdo je šef? 21.40 Policaji in lopovi, ameriški film 23.15 Rik Mayall 0.05 Ekskluzivna ?riča, ameriški film 0.10 Film: Zapuš-ina zla TVS 2 9.00 Euronevvs 12.00 Tedenski izbor: Mostovi 12.30 Resnična resničnost, oddaja o računalništvu 13.00 Alica, evropski kulturni magazin 13.30 Podoba podobe 14.00 Forum 14.10 Zgodbe iz školjke 14.40 Tedenski izbor: Grof Monte Christo, ameriški film 16.20 Pokončni policaji, angleška nanizanka 16.50 V slogi je moč, avstralska nanizanka 17.20 italijanska restavracija, italijanska nadaljevanka 18.10 SP v biatlonu, 20 km, posnetek iz Osrblija 18.55 Humanistka 19.30 V slogi je moč, avstralska nanizanka 20.00 Sestriere '97 20.30 Kdo se boji Virginlje VVoolf?, ameriški film 22.40 Parada plesa 23.40 Gostilna, dokumentarna oddaja 0.30 Slovenski jazz: Big band v studiu 14 TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 7.00 Videostrani 8.00 TV prodaja 8.20 Video strani 9.00 Tv prodaja 9.20 Video strani 10.10 Risanke 10.35 Rajska obala, ponovitev 11.05 Oprah shovv, ponovitev 11.50 Alo, alo 12.20 Očka major 12.45 Nora hiša 13.10 Cooperjeva druščina, ponovitev 44. dela 13.35 Princ z Bel Aira, ponovitev 14.00 Vitez za volanom, ponovitev 15.00 Karma, ponovitev 16.00 Oprah shovv: Oprahini najljubši moški, 50. del 16.50 Drzni in lepi, ponovitev 60. dela 17.15 Drzni in lepi, 61. del 17.45 Rajska obala, nadaljevanka 18.10 Očka major, nanizanka 18.40 Nora hiša, nanizanka 19.05 Družinske zadeve, nanizanka 19.35 Cooperjeva druščina, nanizanka 20.00 Princ z Bel Aira, nanizanka 20.30 Ned in Stacev, 12. del nanizanke 21.00 Petkov večerni film: Prvaki 22.55 Karma, oddaja o mejnih vedah 23.55 Ulica ljubezni, 12. del nanizanke 0.20 TV prodaja 0.40 Videostrani POPTV 7.00 Jutranji program; MMTV, Tele 59, TV Robin 10.00 Šanta Barbara, ponovitev nadaljevanke 11.00 Gasilci, ponovitev 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 M.A.S.H., ponovitev 13.00 Ro-seanne, nanizanka 13.30 Deset sekund do pekla, film 15.00 Argument 15.30 POP 30 16.00 Mulci, nanizanka 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Na zdravjel, ameriška nanizanka 18.00 POP kviz 18.30 Obalna straža, ameriška nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Na prvi strani, nanizanka 21.00 Dosjeji X, nanizanka 22.00 Srce angela, film 0.00 Lovec na glave, nanizanka 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 POP 30, ponovitev TV 3 10.00 Dnevnik 10.15 video kolaž 16.00 TV prodaja/Videostrani 16.30 Skrivnostni kraji, ponovitev 4. dela dokumentarne serije 17.30 Zeleni detektiv, 2. del risane serije 18.00 A...ab...abcčih - črka D 19.00 TV dnevnik 19.15 TV prodajaA/ideostrani 19.30 Burleska 20.00 Detroit 9000, film 21.30 Skupina Babilon vam predstavlja 22.30 To je ljubezen, 17. del 23.00 Tv prodaja 23.15 TV dnevnik 23.30 Video kolaž HTV 1 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.30 Program za otroke in mladino 12.00 Dnevnik 12.20 Ljubezenske zveze, serija 13.05 Santa Barbara, serija 13.50 Risanka 14.10 Poročila 14.15 Izobraževalni program 15.15 Program za otroke in mladino 16.45 Virus, oddaja o računalnikih 17.10 Hrvaška danes 18.10 Kolo AVSTRIJA 1 6.05 čebelica Maja 6.30 Kalimero 6.55 Smrkci 7.10 Am dam des 7.25 Tom in Jerry kids 8.35 Dinozavri 9.20 Kalifornijska gimnazija 9.45 A-team 11.55 čebelica Maja 12.20 Kalimero 12.45 Smrkci 13.00 Tom in Jerrv kids 13.50 Starla 14.15 Artefix 14.25 Dinozavri 14.55 Naša mala kmetija 15.45 Vesoljska ladja Voyager 16.30 A-team 17.16 Vsi pod eno streho 17.40 Harrvjevo gnezdo 18.05 Poslušaj, kdo tam razbija 18.30 Grozno prijazna družina 19.30 čas v sliki 20.15 J.A.G., akcijska nanizanka 21.10 Smrtonosno orožje II, ameriški akcijski film 22.55 čas v sliki 23.10 Ljubezen je pištola, ameriška srhljivka 0.46 čeden strup, ameriška srhljivka 2.10 Ljubezen je pištola, ponovitev 3.50 Čeden strup, ponovitev 5.30 Harrvjevo gnezdo AVSTRIJA 2 10.35 Bogat In lep 11.20 Avstrija danes 12.00 čas v sliki 12.10 Vse je valček 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Hudournik 14.45 Lipova ulica 15.15 Bogat in lep 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.02 Nepristranski pogledi 20.15 Primer za dva 21.15 Dežela gora 22.05 Čas v sliki 22.30 Mainz ostane Mainz, karneval 2.05 Dobrodošla. Avstrija 3.50 Prometna gneča, francoski film 5.30 Grozno prijazna družina TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik 19.00 Top spot 19.03 EPP blok - 119.08 TV kažipot 19.10 Poročilo Gorenjske 409. 19.25 Iz arhiva 19.59 Danes na videostraneh 20.00 Top spot 20.03 EPP blok - 2 20.08 TV kažipot 20.10 Odprti ekran -1. del (v živo), Gorenjec meseca -glasovanje 20.25 Kamera presenečenja, 63. oddaja 20.40 Odprti ekran - 2. del (v živo); video trač, video naj, naj 96.. The best - nominacija, Skrita kamera - okrogli smeh, Družabna kronika, Rezervirano za vas.. (domaČi video) 21.10 Poročila Gorenjske 409 21.25 EPP blok - 3 21.30 Glasba v sliki in bvesedi v Linhartovi dvorani v Radovljici: Razstava rezbarij In akvre-lov 21.50 šopek kovanih rim - na-drodnozabavna prireditev 23.45 Poročila GOrenjske 409 00.00 Z vami smo bili... nasvidenje 00.01 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 00.02 Vključujemo: Nočni zabavni erotični program; Erotični film (Distribucija: ALTEKA d.o.o.) 1.32 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKATV Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.15 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20.30 do 21. ure. 19.00 Današnji gost v studiu - kontaktna oddaja 21.00 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Spoznajmo svojega soseda (Fanc Ankerst) 18.55 Risanka 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program: Zajček Jaka 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Jasnovidka Karin - v živo 21.30 Film 23.00 Kronika, ponovitev 23.20 Top spot 23.25 TV prodaja 23.30 Video strani 00.01 Erotični film GLASBENE STOPNIČKE VAŠA PESEM RADIO ms *|U to*.* ti .t ognjišči: ti' m n it m m ii »t: Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognjišče, za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel.: 061/152-15-42 in tako, da izpolnite kupon inga pošljite na naslov: Radio Ognjišče, štula 23, p.p. 4, 120 Ljubljana - Šentvid. VAŠA PESEM - PREDLOGI ZA 10. 2. 1997: Popevke: 1. SOLZICE - CHATEAU 2. NOV DAN SE BUDI - VICTORY 3. DEJ RUK'N ME - ROK'N BAND Nz ■ viže: 1. PRED MOJO KAJŽO - ans. BRANETA KLAVŽARJA 2. SONCE MOJIH DNI - SLAPOVI & SIMONA VVEISS 3. DOLINA V CVETJU - ans. TRS 1. UUBI JO NEŽNO - DOMINIK KOZARIČ 2. ŠOPEK SPOMINOV - ans. EKART VAŠA PESEM GORENJSKI GLAS & Radio Ognjišče Glasujem za: Popevka: Narodnozabavna viža: Irne in priimek: Naslov: Pošta: RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS -druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska večeraj, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10.20 Zdravstveni nasveti 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.30 Kvlz 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.30 Stopovi Viktorji 16.50 EPP 17.20 Med iskrenimi Ijudmi17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.30 Lestvica radia Kranj 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Glasba po izboru z Natašo Bešter 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R RGL programa KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji program 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 11.00 RGL na rajžo gre, Kranjska Gora, Hotel Erika 12.30 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.30 Naš gorski in jamski svet 14.30 Turistična inforamcija 15.00 Avtomarket svetuje 15.30 Dogodki In odmvel RAS 16.00 Svo v Kranjski Gori v Prisanku 16.20 Spoznajmo se + uganka za poslušalce 16.40 črna kronika 17.00 Tečaj nemščine na RGL 17.30 Tomo Pire predstavlja 18.15 RGL-ov odsev dneva 18.30 Zmajčkov mozaik - kronika LJubljane tega tedna 19.25 Vreme 20.00 Vse kar potrebujete ie ljubezen I. zagajšek 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik z gosti 22.00 Coca - cola koncerti R OGNJIŠČE R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. Najprej se bomo učili. Prav zato bomo petkovo popoldne začeli s ponovitvijo devete lekcije tečaja poslovne angleščine Vlcotr's Venture ob 13:40. Studentske Informacije bodo na sporedu ob 14:00 Radijska mreža se bo razpela ob 14:35. Ob 15:30 bo na vrsti informativna oddaja Kratko in jedrnato, nato pa bo stekla beseda o Gorenjcu meseca. Obvestila spadajo v čas 16:10, radio Deutsche VVelle pa bo o svetovnih dogodkih poročal ob 16:30. Vsem ljubiteljem kulture bomo ustregli z oddajo Kulturni babilon ob 16:45. Vsekakor bomo poskrbeli še za kakšno drugo zanimivost, recimo za petkovo nagradno vprašanje. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 14.30 Do- fodki in odmevi 16.30 Deutsche VVelle 7.00 Občinski tednik - občina Bled 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.15 Voščila R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne Informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 BBC novice 12.30 Igra besed 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Turistično popoldne 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved 5.30 • 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. Inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja + komentar tedna 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa pojdem oz. Božje poti 18.30 Večerna Inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 • 5.30 Nočni glasbeni program Smrkci v gozdu Takšen je naslov prvega Izdelka skupine Smrkci, ki je nastala malo več kot pred enim letom, točneje 8. marca lani. Skupino Je ustanovil Stane Vrbek - Sten. pridružila pa sta se mu še Aleš Sprunk In Tadej Vobovnik, nazadnje pa še pevka Viktorija. Kaj hitro so se zabarikadirali v studio Tivoli In posneli nekaj skladb, z eno izmed njih skladbo "Sončen dan" pa so nastopili tudi na lanskih MMS. V studiu Napoleon so posneli še nekaj skladbic in kaseta je že lani ugledala luč sveta. Njihov zvok je še najbližji pop - zabavni glasbi, s prijetnimi besedili, ki gredo hitro v uho. Da je izdelek relativno dober pa bržkone pričajo tudi imena gostov, ki so pomagali na snemanju, Lado Jakša, Borut čine, Jonas Ž., Ollver Antauer, Saša Oienjuk, Vojko Sflllgoj, nekateri fantje Iz 1x banda... SIcer pa. saj ste jih videli pred kakimi štirinajstimi dnevi pri Mariu v oddaji Zoom. • IJK. KINO KINOPODJETJE KRANJ Nismo prejeli programal RADOVLJICA -M5tt£ETP)& DVORANA amer. akcij, film BLISK SMRTI ob 20. uri SKOFJA LOKA amer. film IZVIRNI STRRAH ob 18. In 20. uri ŽIRI amer psih. trill. BLISK SMRTI ob 20. uri PREPOVEDANO ZA ODRASLE NAGRADNA IGRA PODJETJA IPIS Zimska počitniška šola računalništva V podjetju Ipis v Kranju bodo tudi med letošnjimi zimskimi počitnicami pripravili zimsko šolo računalništva. Namenjena je osnovnošolcem od 1. do 8. razreda in srednješolcem. Med počitnicami od 17. do 21. januarja bo vsak dan dopoldan potekalo več različnih programov. Vsi programi so 10-urni, trajali bodo po dve šolski uri vsak dan od ponedeljka do petka. Pripravili so pet različnih programov. Čistim začetnikom je namenjen začetni program VVindovvs 95. Za tiste, ki osnove oken že poznajo, je program Word za Windows, kjer se bodo naučili pisati in oblikovati besedilo. Za tiste, ki se želijo naučiti risanja, je program Corel Draw. Tisti pa, ki vse te programe Že poznajo, lahko izpopolnijo in nadgradijo znanje iz oblikovanja besedila s programom Word za VVindovvs in risanja s programom Corel Draw na Egoramu Delavnica, kjer bodo oblikovali in ilustrirali njigo. Za vse, ki jih zanima Internet, pa so v Ipisu {inpravili program, kjer se bodo naučili osnov uporabe nterneta. Zimska šola računalništva bo potekala v računalniški učilnici v podjetju Ipis v Kranju, Gregorčičeva 8 (za Globusom, nad salonom vozil Cimos Citroen). V skupini bo največ dvanajst udeležencev. Vsak bo delal na svojem računalniku. Cena programa (pet dni, deset ur) je 5000 tolarjev, za program Internet pa 7000 tolarjev. Za podrobnejše informacije in prijave pokličite v podjetje Ipis po telefonu 211-237 ali 267-531. Za bralce Gorenjskega glasa pa smo pripravili nagradno igro, v kateri bomo izžrebali tri nagrajence. Nagrada je brezplačno obiskovanje enega od programov zimske računalniške šole. Nagradno vprašanje: Kako se imenuje program podjetja Microsoft za pisanje in oblikovanje besedila? Odgovore pošljite na dopisnici do petka, 7. februarja 1997, na naslov: IPIS, Gregorčičeva 8, 4000 Kranj. Žrebanje bo v soboto, na slovenski kulturni praznik, ob 10. uri. J REKLI SO REKLI SO REKLI Namesto cigarete - pomaranča Jesenice - V petek, 31. januarja, smo bili boj proti cigaretam. Vsak na svoj način. Eni na ta dan niso prižgali nobene cigarete, drugi so le zmanjšali količino pokajenih, tretji pa so s kajenjem povsem prenehali. Na jeseniškem srednješolskem centru pa je dal krožek za promocijo zdravja zanimivo pobudo: "Cigareto zamenjaj za pomarančo." Nataša Dolničar, poslovna smen "Sama sicer ne kadim, vendar mislim, da je akcija zanimiva. O kadilcih pa menim, da je to njihova lastna odločitev in me ne motijo toliko. Razen seveda, kadar v lokalu kadijo poleg mene." Goran Gruič, zdravstvena smen "Ne kadim sicer veliko, po nekaj cigaret na dan, a mislim, da je današnja akcija v redu. Tudi sam sem že prišel po svojo pomarančo, drugim pa akcija ni tako povšeči. Očitno jim je cigareta vredna več kot pomaranča." Špela Cvetrežnik, zdravstvena smer: "Ne kadim in sem proti kajenju. Današnjo akcijo podpiram, samo mislim, da na žalost ne bo najbolj uspela. Kakor sem v pogovorih razumela, se akcija kadilcem zdi trapasta." Matic Košir, poslovna smer: "Ne kadim, moram pa priznati, da občasno, ko sem dobre volje, prižgem kakšno cigareto. Osebno akcijo podpiram, če bo uspela, pa bomo videli. Tudi novi kadilski zakon se mi zdi v redu - vsak naj kadi tako, da bo ogrožal le sebe." • S. Šubic, slike: T. Doki LITERARNA DELAVNICA VASA POSTA Prejšnji teden ste nam pisalt Pavle Gartner, Anja Kosmač, Miha Tavčar, Janko Avsenik, Neža Meglic, Vesna Prežel, Urška Košir, Janez Virant, Sabina Habjan, Andraž Pfajjar, Jaka Šuštar, Jan Koblar, Rok Mohorič, Urška Tolar, Karmen Medvešek, Anže Tišler, Starš Kos, Bogdan Mali, Irena Šinkovec, Jana Mrak, Irena Rovtar, Peter Mohorič, Saša Bogataj, Miha Oblak, Matjaž Zupan, Miha Mulej, Matej Meterc, Isabelle Sebastian, Denis Peraič, Anja Rant, Matej Križman, Danaja Margetič, Špela Klakočar, Anja Kosmač, Simona Špruk, Tina Ekar in Mateja Sttar. Na nagradni izlet Gorenjskega glasa gre Pavle Gartner. Ta nadležna gripa Začne se z rahlim kašljem. Kmalu nato se oglasi teta vročina. Toda to še ni dovolj. Kašelj postane močnejši, začne te boleti glava in vse kosti po vrsti. Ne preostane ti drugega, kakor da ležeš v toplo posteljo in uživaš ob dobrem čaju z medom in limono. Potem pride na vrsto še kakšen antibiotik in sirup proti kašlju.- Sam sem se pošteno prehladih Seveda je temu krivo tudi moje skakanje po snegu z mokrimi škornji. Mamici sem obljubil, da se bom drugič bolje pazil. Pa tudi dolgčas mije že po sošolcih in učiteljici. • Janko Avsenik, 4. b r. OŠ F. S. Finžgarja Lesce Muca in miš Mica maca, muca maca, tukaj je klobasa, tu pečenka, krvavica pa še mleko in potica. Miši plešejo po hiši, ena miš je že ujeta, že pečenka je pogreta. • Anja Kosmač, 5. a r. OŠ Matije Valjavca Preddvor Delamo rime Moj stric Tone ima rad bonbone. Vsem otrokom jih deli in se z nami veseli. Zdaj grizemo jih po vrsti, da so sladki še vsi prsti. Za zobe to dobro ni, stric nam hitro razloži. Kupi zobne nam krtačke, da očistimo si packe. Zobki zdaj se nam bleščijo in veselo se smejijo. • Pavle Gartner, 3. b r. OS Železniki Kratkoušček Doma imam mačka črno-belčka. Ko se igram z njim, je velik navihanček. Je kratkoušček. Ko ga vidim, kako teče, mu rečem hitronogi. Ko pridem iz šole, je največji cvilavček na svetu. • Miha Tavčar, 4. r. OŠ Bukovica Nastopi Nastopali smo z igrico Muca Copatarica. Najprej smo bili v knjižnici. Otroci so nam ploskali. Priploskali smo dedka Mraza. Prišel je. Z njim je bil tudi medved, ki je igral na harmoniko. Vsi otroci smo plesali in peli. Bilo mi je všeč. • Neža Meglic, 1. r. OŠ Podljubelj UNITED COLORS OF BENETTON. SKOFJA LOKA, KRANJ, BLED V Ragljini redni rubriki ob torkih na strani "Prepovedano za odrasle" vsakič zastavimo nagradno vprašanje. Današnji prvi torek v februarju 1997 je izjema - ne zastavljamo novega nagradnega vprašanja, pač pa le še zadnjič ponavljamo vprašanje, za katerega odgovore sprejemamo do tega petka, 7. februarja. Za pravilne odgovore sta pripravljeni dve nagradi. Hagradno vprašanje: V KATERI DRŽAVI JE GOSTOVALA SOBOTNA RAGUA ZADNJO JANUARSKO SOBOTO, 25. januarja 1997? Kar nekaj odgovorov smo že prejeli - in tudi napačni so vmes. Za pomoč: sosednja driava, v kateri je zamejske Slovence obiskala ekipa Sobotne raglje, je za nas, Gorenjke in Gorenjce, kar precej daleč ...Odgovore pošljite na naslov: GORENJSKI GLAS - za Ragljo, poštni predal 124, 4 001 Kranj, čakata dve knjižni nagradi, kiju podelimo z žrebom. Na dopisnico z odgovorom ne pozabite pripisati svojega naslova in - OBVEZNO - tudi šolo ter razred, ki ju obiskujete. Odgovorov brez podatka o razredu in šoli, ki ju obiskuje pošiljatelj odgovora, pri žrebanjih v letu 1997 ne upoštevamo! To soboto, ko praznujemo Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, bo ekipa Sobotne raglje gostovala na Gorenjskem. V vasi, kjer se je rodil dr. France Prešeren. Prisluhnite Sobotni raglji od &.03 do 9.30 to soboto, kajti tudi nagradno vprašanje bo zastavljeno lev oddaji, nagrad za pravilne odgovore na praznično vprašanje pa bo več! M VRTILJAKI/ 1 ROMAM Vsak torek od 18.10 do 19. ure na =?ADif It IN Kra [edj ■ton Poi, N Past lev ?k0r Društvo kozjerejcev Gorenjske Občni zbor in izlet Medvode - Člani Društva kozjerejcev Gorenjske * $c bodo 8. februarja ob desetih dopoldne zbrali v gostilni^ -0« Kral na Verju pri Medvodah na tretjem občnem zbjr. ., Predsednica društva Marija Podvez bo poročala o ^ikk*-društva v lanskem letu, po volitvah pa bo razprav*] y' letošnjem programu, v katerem med drugim predvide^ na ^ tudi strokovne ekskurzije. Prva bo že 15. februarja, fc^i je bodo kozjerejci ogledali tri farme visokokakovostjrj eve burskih koz v Stainbergu pri Gradcu in se pogovarjal s^> tamkajšnjimi rejci. Cena izleta je 5.000 tolarjev. D^j^J, sprejema prijave z vplačilom do 8. februarja. • CZ. . Ur, *1K i KOLESA DRSALKE Velika izbira koles SCOTT, MARIN, SCHVVINN • popravilo koles, rezervni deli in oprema Drsalke, brušenje in oprema za hokej Del. čas: 10.-12. ure, 15.-18. ure, sobota 9.-12. ure VALY-ŽAGAR, Cesta na Brdo 52, Kranj, Kokrica, tel. 245-007 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Letence 16, 4204 Golnik tel.: 064/461-211 fax: 064/461-997 0.0. S Y S T E M $ <■ V Sestriera se je začelo svetovno prvenstvo v alpskem smučanju BREZAVŠČEK IN KOBLAR PRVA NA STARTU Slovenska reprezentanca je na svetovnem prvenstvu, ki se je začelo v nedeljo, oslabljena. Manjkata Urška Hrovat in Mitja Kune, ostali pa niso v blesteči formi. , Kranj, 4. februarja • V italijanskem smučarskem središču Sestriere se je v nedeljo začelo Svetovno prvenstvo v alpskem Ručanju. Na njem sodeluje blizu 500 smučarjev iz 58 iJfžav. Zadnji so udeležbo potrdi Portugalci. Na otvoritveni slovesnosti je našo zastavo nosil Matej Jovan, ki bo tekmoval v kombinaciji. Naša reperezen-l*nca bo v Sestrieru, 2000 petrov visoko na meji s Franci-» oslabljena. Manjkata Urška {»rovat, ki je še vedno v °?lnišnici po operaciji, in Mitja Kune, ki po operaciji že okreva doma. Po zadnjih tekmah sodeč tudi ostali niso v zanesljivi 'ormi. V slalomi v Laaxu je blla na primer uvrščena e Jernej Koblar PETERKA MED NAJBOLJŠIMI Na Univerziadi v Južni Koreji je odlično nastopala Škofjeloška smučarka Anja Kalan. Kranj, 4. februarja - Naši smučarji so na tujih tekmovanjih dosegli nekaj odmevnih uspehov. Največ je spet dosegel smučarski skakalec Primož Peterka na dveh tekmah za svetovni pokal v VVillingenu v Nemčiji. Na prvi tekmi je bil tretji, potem ko so sodniki Nemcu Thomi pogledali skozi prste m le deloma priznali padec. Na nedeljski tekmi, ki je bila Zaradi predolgega skoka Funakija ponovljena, pa je bil Primož Peterka peti. Za uvrstitev med prve tri mu je v drugem skoku zmanjkalo le nekaj metrov. V svetovnem pokalu sedaj vodi Thoma z 984 točkami, Peterka pa je drugi z 937 točkami. Na zimski univerziadi v Miju v Južni Koreji so bili še ]^^e\uspešni alPski smučarji. Posebej-Andreja Potisk -Kibic, Anja Kalan iz Škofje Loke, Uroš Pavlovčič in tudi Miran Rauter. Potiskova in Kalanova sta bili med najboljšimi udeleženci univerziade. Naši so osvojili 15 kolajn, med katerimi je 7 zlatih, tako da so ekipno četrti za Japonsko, Rusijo in Kitajsko. Tokrat so nas razveselili tudi smučarji tekači. Na tekmi za Medcelinski pokal v Avstriji so dobro tekli Maric, Soklič, ptkovšek in Dolenc, junior Rupnik in članici Malijeva in LaČnova. To je dober obet pred svetovnim prvenstvom v Klasičnih disciplinah in pred mladinskim svetovnim prvenst-v°m v Kanadi. • J.Košnjek SNOVVBOARD SOLONA ZUPAN PETA Sv^°^rstdorf - V finalu dvoboja svetovne serije mednarodne y ^board zveze ISF v Nemčiji je Polona Zupan zasedla 5. mesto. finajetelt je bila Polona najhitrejša v kvalifikacijah, v sobotnem j.dlu pa so na stopničke za zmagovalce stopile Poljakinja Jagna £ockZp^tis' Nemka Katharina Himmler in Avstrijka Brigitte r°iak **n moških je zmagal Avstrijec Karl-Heinz Znagerl pred y °ma Martinom Freinadametzom in Sigijem Grabnerjem. dej,i ^sciplini halfpipe sta zmagi slavila finska predstavnika - pri Svet Mina Hesso in Pri fantih Aki Stolt-pryen ?Vna serija se prihodnji teden nadaljuje z 9. evropskim ^olon t1 zveze ISF v Levsinu v Švici. Prav tam je v minuli zimi naJbolV .Pan v veleslalomu dosegla svojo prvo zmago med enaist • * na svetu> tokrat pa bo Slovenijo zastopala skupaj s še unu tekmovalkami in tekmovalci. ATLETIKA Ungerholčeva jnumnikova spet zmagali tedna n *'etinje in atleti kranjskega Triglava so minuli konec konkur ' "a tren ,ekmovanJih- Najboljši so iskali dobro P°merirnC° na tel™80 v tujini, pionirke in pionirji pa so se Nab nii! Vrstni,ci na državnem prvenstvu v Celju. nastorVi0 8 kranjska tekačica Brigita Langerholc je v petek je y .gja na mednarodnem atletskem mitingu v Budimpešti, kjer skorai e na ^ metrov zmagala s časom 54,50 sekunde, kar je bUri J. šey desetink boljše od rezultata na nedavni tekmi na trener"11 J^ttveTlca Triglavanov se je v nedeljo pod vodstvom v SCLpa V°brivoja Vuckoviča udeležila dvoranskega tekmovanja skoki! j nu v Avstriji. Marcela Umnik je pri članicah zmagala v biia 1 dalJino (6,07), njena klubska kolegica Tina Carman pa ie Mladi Su°u°m metra druga. Jana Zupančič je bila pri mlajših kka7 i v isti disciPlini druga (5,13), Rožle Prezelj pa se je V s h dru8im mestom v skoku v višino (2,03). na kat° )e v Celju državno pionirsko dvoransko prvenstvo, ki ie !fre,m Je mla med osmimi Triglavani najuspešnejša Eva Sedej, deveta S V dalJino osv°Jila bronasto kolajno (5,17) in bila še osehn- V teku na ™ metrov z ovirami. V isti disciplini se je z ^mrn rekordom in petim mestom izkazala še Špela Voršič (9,89). Clai*e STčlani30 • ^^ljani še državno dvoransko prvenstvo za Nataša Bokal "veteranka" Nataša Bokal, vse druge pa so ostale brez uvrstitve. Na smuku pa Slovenke niso nastopale. Tudi v slalomu v Schladmingu je bil uvrščen le Mlekuž. V našem taboru trdijo, da se forma dviga in da so že na svetovnem prvenstvu mogoči boljši rezultati. Osrednja osebnost svetovne- fa prvenstva je Alberto Tomba. ravijo mu "kralj Sestriera", saj je Sestriere sponzor Tombe. Pred tekmovanji v slalomu in veleslalomu je optimist. Časnikarjem je dejal, da rabi sedaj mir, da se bo v miru pripravljal na tekme. Slovenci bodo tekmovanj v glavnem trenirali doma. Včeraj je bila prva tekma: moški v superveleslalomu. Na sporedu je bil tudi prvi slovenski nastop: startala sta Aleš Brezavšček in Jernej Koblar. Pred tekmo sta povedala, da sta v dobri formi, vendar o možnih uvrstitvah nista hotela govoriti. • Jože Košnjek SANKANJE V BOHINJU BI RADI OBNOVILI SANKALIŠČE Bohinjska Bistrica - Čez dve leti bo minilo devetdeset let, odkar so v Bohinju nedaleč od Bohinjske Bistrice zgradili sankaško progo Belveder, ki je bila tedaj prva v Sloveniji in ena izmed sedmih v Avstro-Ogrski. V Sankaskem klubu Bohinj si želijo, da bi obletnico dočakali z oživitvijo sankaške dejavnosti, predvsem pa v svojih klubskih prostorih in z obnovljeno sankaško progo, ki bi jo lahko uporabljali za šport, rekreacijo in popestritev turistične ponudbe. Kot navajajo v sankaskem klubu, so že pred osmimi leti uredili Erostor v drugem nadstropju sedanje stavbe občine, vendar ga je rajevna skupnost potlej namenila za druge potrebe. Klub je zato pred nedavnim naslovil na Občino Bohinj prošnjo, da bi jim za delovanje dodelila nov prostor, ki bi ga delili s Foto klubom Bohinj. V prostor bi spravili arhiv in ga uporabljali za sestankovanje, ki bo tudi potrebno za obnovo oz. izgradnjo sankaške proge Belveder. Lokacija sankališča je po mnenju sankaških delavcev idealna, saj ga odlikuje senčna lega, bližina železnice, Bohinjske Bistrice, smučišča Kobla in apartmajev na Zosovi plani, dostop po cesti, možnost izgradnje vodovoda, umetnega zasneževanja proge ter razsvetlitve. Proga, ki bi bila dolga nekaj več kot en kilometer in bi v spodnjem delu na več kot 70 odstotkih dolžine potekala po sedanji trasi, bi bila primerna za vadbo domačih sankačev, za domača in mednarodna tekmovanja ter tudi za rekreativno sankanje domačinov ter bohinjskih gostov, ki bi se na zelo majhni razdalji lahko smučali in sankali. V klubu načrtujejo, da bi z občinsko podporo sankališče lahko uredili v treh letih. Letos naj bi opravili terenska dela na progi, zgradili vodovod, zaščitili ovinke ter uredili brežine in dve krajši progi za otroke, za kar bi potrebovali 7,9 milijona tolarjev ali približno 90 tisoč mark. Z novim šolskim letom naj bi vpisali v klub mlade, nabavili sani in začeli z vadbo, pozimi pa naj bi pripravili že tudi več medklubskih tekmovanj. • CZ. ŠAH ZMAGAVSTRAŽIŠČE Kranj, 4. februarja - Na osnovni šoli Simona Jenka v Kranju je bilo v soboto gorenjsko ekipno prvenstvo osnovnih šol. Pri fantih do 15 let so primat zopet ubranili učenci OŠ Lucijana Seljaka iz Stražišča (Aleš Zaletelj, Vesna Panič, Marko Gašpcršič in Danijel Vojinov). Letos bodo poskušali tretjič osvojiti naslov državnega prvaka. Najboljši od ostalih (skoraj 350 točk nižji povprečni rating ekipe) so bili učenci OŠ Staneta Žagarja iz Kranja, tretji pa so bili Jeseničani. Pri fantih do 12 let so že tretji zaporedni naslov osvojil učenci OŠ Jakoba Aljaža iz Kranja (Milan in Marko Pavlica, Boštjan Pire, Matic Justin). Drugi so bili učenci OŠ Prežihovega Voranca z Jesenic, tretji pa OŠ Simona Jenka Kranj. Pri dekletih do 15 let so bile Jeseničanke (Duška Malinovič, Nina Aleš, Anja Šlibar in Petra Džukič) boljše do učenk OŠ Matije Čopa Kranj, ravno tako pa pri dekletih do 12 let (Lea Mencinger, Zora in Petra Denša, Miša Hrenič in Emina Kazič) od učenk OŠ Jakoba Aljaža Kranj. • A. Drinovec BOBEKOV PREŠERNOV MARATON Kranj, 4. februarja - Še je čas za prijavo za udeležbo na 7. Bobekov Prešernov maraton, ki bo potekal od Zlatega polja v Kranju do Vrbe (30 km). Start bo v soboto, 8. februarja, ob 12.30 pred Srednjo elektro in kovinarsko šolo na Zlatem polju. Tekmovalci bodo od polnoči do polnoči 8. februarja nezgodno zavarovani, startnina pa je 1200 tolarjev, plačljiva ob prijavi (ŽR 51800 - 601 - 69991), na naslov Bobek in sol., Maribor, Frankopanova 17, ali Kranj, Glavni trg 16. Kasneje bo prijavnina 2000 tolarjev. Nagrade bodo izvirna Prešernova simbolika. Ob progi bodo okrepčevalnice. BIATLON NAJBOLJŠA GRAŠIČEVA IN GLOBOČNIK Kranj, 4. februarja • V slovaškem mestu Orsblie se ie začelo svetovno prvenstvo v biatlonu. Za Slovence je bila sreča spremenljiva. Najprej ie bil na sporedu sprint na 10 kilometrov za moške in na 7,5 kilometra za Ženske. Naša najboljša sta bila Andreja Grašič na 22. mestu in Tomaž Globočnik na 39. mestu. Ostali so bili slabši. Larisijeva in Mohoričeva sta bili 46. in 54., med fanti pa so bili Ožbolt, Žemva in M. Poklukar pod 60. mestom. Na zasledovalni tekmi v nedeljo so naši dokazali, da v biatlonu nekaj pomenijo. Posebej Andreja Grašič, ki dokazuje, da se vrača v svetovni vrh. Začela je odlično, pa popustila, kar kaže, da ji manjkajo nastopi. Bila je 15. Globočnik pa je bil 38. Na sliki: Andreja Grašič. • J.K. SLOVENIJA PETA V CARIGRADU Carigrad - V Carigradu je od četrtka do nedelje gostovala akademska reprezentanca Slovenije, ki je nastopila na mednarodnem turnirju ISPOLO, ki sodi v sklop priprav te reprezentance za nastop na evropskem prvenstvu od 1. do 10. avgusta v Mariboru. Trener reprezentance Vojko Podvršček se je od dvajsetih igralcev, ki so se našli na širšem spisku na ta turnir povabil vratarja Miho Vrečka in Mitjo Puharja, Črta Malava-siča, Žigo Gantarja, Tevža Suhadolnika, Dejana Likozarja (vsi Triglav), Matevža Zupeta, Miho Kahriča, Jona Šinkovca, Gregorja Avdiča (vsi Tivoli), Matjaža Ulja, Uroša Štuhca (ob Probanka Leasing) in Davida Baša (Kamnik). Fantje so na tem turnirju pokazali, da bo z njimi potrebno veliko delati, saj se je videlo, da igra v napadu ne gre in ne gre. Igra z igralcem več pa je prava katastrofa, kar govori tudi statistika, saj so od kar 28 priložnosti igralca več izkoristili le tri. Tudi izvajanje najstrožje kazni (štirimetrovka) je slaba in je bila realizacija le 6-3. Če bi izkoristli vsaj 50 odstotkov priložnosti, bi bila tudi uvrstitev višja, pa so naredili največ napak prav proti Ukrajini in Gruziji. Na koncu so bili peti. Premagali so le Bolgarijo. • J. Marinček HOKEJ NA LEDU FAVORITA ZLAHKA ZMAGALA Kranj, 4. februarja - V nedeljo je bilo odigran prvi krog drugega dela državnega prvenstva v hokeju na ledu. Najbolj zanimivo je bilo na Jesenicah, kjer je bil pred okrog 2500 gledalci gorenjski derbi med Acronijem in Sportino z Bleda. Jeseničani so zmagali gladko z 8: 2, kar so le redki pričakovali. Zmagoslavno se je vrnil na led Jeseničan Jug, ki je zaradi poškodbe počival pet tednov, tokrat pa je prispeval največ k zmagi. Blejci so preveč grešili in zato gladko zgubili. Ohmpija Hcrtz pa je z 9 : 0 premagala Triglav. Danes se liga nadaljuje. V Ljubljani bo ob 19. uri derbi med Ljubljančani in Jeseničani, ob 18. uri pa bo tekma med Triglavom in Sportino. V četrtek pa bo novi krog s pari Acroni Jesenice : Triglav in Sportina : Olimpija Hertz. Igrajo tudi v skupini B. Iz nje je šel v skupino A kranjski Triglav, ki je dosegel v B skupini 22 zmag. Tako je sedaj v najboljšem položaju Slavija Jata. V tem krogu so igrali HIT Casino Kranjska Gora : Maribor 4 : 4, Celje : Slavija jata 4 : 9. V prvem krogu drugega dela v petek bodo igrali Slavija Jata : Celje in Maribor : Hit Casino kranjska Gora. • J.K. ŠPORTNO PLEZANJE MARTINA ČUFAR NAJVIŠJE Pariš, 4. februarja - V francoski prestolnici se je končalo svetovno prvenstvo v športnem plezanju. Obe zlati kolajni sta ostali po zaslugi Liv Sansoz in Francoisa Petita doma. Izmed naših reprezentantov je po pričakovanju največ pokazala Martina Čufar, ki je osvojila 12. mesto. Prvo smer je plezala preveč zadržano, v drugi pa je bila bistveno boljša, saj je bila šesta. Toda seštevek obeh višin ji je prinesel 12. mesto. Kako je bila blizu vrha govori tudi podatek, da ji je npr. do 7. mesta zmanjkalo 62 cm, oziroma en sam gib. Pn fantih je bil od naših najboljši Aljoša Grom, ki pa ni uspel višje kot do 26. mesta. Sicer pa je bil finale (v smereh, ki so se pokazale kot pretežke) zelo razburljiv in kazalo je, da po dolgem času Francozi ne bodo odnesli zmage. To velja zlasti za ženske, kjer je imela Liv Sansoz ogromne težave in se je na koncu vendarle izvlekla in ob bučnem navijanju 5000 gledalcev uspela zmagati. Pri moških je presenetil z drugim mestom 16-letni Američan Sharma. Rezultati: ženske: 1. Liv Sansoz (FRA), 2. Muriel Sarkanv (BEL), 3 Marietta Uhden (GER), 12. Martina Čufar, 17 Katarina Stremfelj, 25. Metka Lukančič (vse SLO); moški: 1 Francois Petit (FRA), 2. Chris Sharma (ZDA), 3. Francois Legrand (FRA), 26. Aljoša Grom, 31. Jure Golob, 48. Vili Guček (vsi SLO). • T. Česen KEGLJANJE VRHUNSKA IGRA KRANJČANOV Kranj, 4. februarja - Tudi vil. krogu 1. slovenske kegljaške lige državni prvaki ISKRAEMECO niso dopustili gostom iz Hrastnika nobenih možnosti za zmago. Z vrhunsko igro celega moštva so spet popravili ekipni rekord kranjskega kegljišča. Rezultat: ISKRAEMECO : EHO Hrastnik 7:1 (5759:5224) ISKRAEMECO: Urbane 999, Vane Oman 952, Štrukelj 1002, Marko Oman 924, Juvančič 1014 (nov rekord kegljišča), Beber 868. Števci na kranjskih stezah so očitno premajhni, saj pri novem rekorderju Albinu Juvančiču (1014) niso mogli pokazati vodilne enice, enako se je zgodilo tudi pri Zdravku Štruklju, ki je prav tako presegel magično mejo. Na lestvici vodi ISKRAEMECO z 20 točkami, sledijo Konstruktor z 18 točkami, Norik - Toblesol s 16 točkami... • V.O. PODARIM DOBIM REZULTATI 31. januar Porsche Slovenija Volksvvagen Passat m KRANJČANKE BOLJŠE 5 x 50 g zlata Fa in Persil 829272 568944 863855 580238 563366 Iskra Commerce Trgovina !0xW Iskra 2l-Twin 386154 599679 084492 598273 279759 823020 587439 752519 589195 018117 PODARIM DOBIM 10x100.000,00 SIT 066177 Triglav • Adriaconvent 7:1 2512:2411 Kranj, 4. februarja - Kranjske kegljavke so tudi proti Adria-conventu na domačem kegljišču zaigrale odlično, čeprav tokrat brez Andreje Ribič, ki je zbolela, in zasluženo visoko zmagala. Edino točko je izgubila Mojca Cof v igri s Samčevo. V vrstah Triglava sta blesteli Joži Jerala s 447. in Silvana Belcijan s 426. podrtimi keglji. Triglav: Glivar 417, Jerala 447, Fleisch-man 422, Cof 387, Nardoni 413, Belcijan 426. • Nenad Antonič . DERBI I JESENIČANOM Jesenice, 4. februarja - V enajstem krogu druge kegljaške lige sta se na Jesenicah pomerila velika rivala EP Commerce in Log Steinel. Po izredno izenačeni in razburljivi igri so na koncu slavili Jeseničani in premagali Kranjčane z rezultatom 5:3 (5235:5179). Pri domačinih sta se izkazala Drago Geršak z 891 in Cveto Zalokar z 890 podrtimi keglji, Log Steinelu pa niso z dobrimi nastopi pomagali niti Damjan Hafnar z 893, Tone Šemerl z 893 in Brane Benedik z 882 podrtimi keglji. Hladen tuš so na svojem kegljišču doživeli tudi igralci Ljubelja iz Tržiča, ki so tokrat naleteli na neverjetno razpoložene igralce Adnje iz Ankarana. Rezultati: Ljubelj : Adriji Ankaran 1:7 (5048:5363), kaže, kako premočni so bili tokrat Primorci. Najboljši domačin je bil Oto Keršič z 885 podrtimi keglji, edino točko za Ljubelj pa je priigral Jože Klofutar z 873 podrtimi keglji. Po enajstem krogu je v vodstvu Gradiš, ki ima 16 točk, sledijo Gorica, EP Commerce 14 točk, Log Steinel, Kočevje, Ljubelj, 12 točk itd. Prihodnji konec tedna bosta odigrana 12. in 13. krog prvenstva. Gorenjci igrajo takole: v soboto, 8. februarja, v Kranju Log Steinel : Mehano Izola, EP Commerce gostuje v Ankaranu, Ljubelj pa v Kamniku. Nedelja, 9. februar, v Tržiču Ljubelj: Gradiš, EP Commerce gostuje v Izoli, Log Steinel pa v Ljubljani pri Slovanu. 752068 418995 185816 595575 018927 315272 199233 297325 843117 ortno. loterija d.d. Cigaletova 15, Ljubljana Tel.:061 133 93 66 Zadnji dan za izplačilo dobitkov je 3.4.1997. KOŠARKA ZMAGA IN PORAZA Kranj, 4. februarja - Nadaljevalo se je tekmovanje v košarkarskih ligah. Triglav je igral doma s Cometom in zgubil z 78 : 90. Kranjčani so začeli dobro, potem pa so popustili, kar so gostjke izkoristili in zmagali. Gradbinec Radovljica je igral doma z Iskro Litus in po dobrem začetku začel zgubljati. Končni izid: 70 : 97. Radovl-jičani imajo obilo pripomb na sojenje. Loka Kava iz Škofje Loke pa je s 65 : 58 zmagala na Jezici. Zmaga Ločanov je zaslužena, saj so igrali borbeno. Loka Kava je prva, Triglav deseti, Gradbinec Radovljica pa mesto za Triglavom. • J.K. SMUČARSKI SKOKI PRVAK TRIGLAV Sebenje, 1. februarja • SK Trifix skakalna sekcija iz Tržiča je bil organizator državnega prvenstva ekip v smučarskih skokih za dečke do 13 let. Tekmovalo je osem štiričlanskih ekip, ki so se pomerile na K 52-M. Po pričakovanju je bila najboljša prve ekipa Triglava. Na dobro pripravljeni skakalnici so se za pokal Slovenije pomerili tudi kombinatorci, ki so se pomerili še v tekih na 5 kilometrov. Slavili pa so Kranjčani. Glavni pokrovitelj tekmovanja in skakalne sekcije je tovarna pritrdilne tehnike Trifix iz Tržiča. Rezultati: Triglav 1851,9 točke (Blaž Jelene, Jure Bogataj, Anže Brankovič, Matic Zelnik), 2. Alpina Žiri 791,8 točk (Jure Kumer, Tadej Vegelj, Robi Klemenčič, Gašper Mlinar), 3. Trifbc Tržič 785,3 točke (Aleš Meglic, Mitja Oranič, Tomaž Kos, Jan Tomazin), 4. Ilirija Center 773,2 točke, 5. Velenje 739,6 točk, 6. Stol Žirovnica 679,1 točke, 7. Triglav II. 578,7 točk. Nordijska kombinacija: 1. Anže Brankovič, 2. Blaž Jelene, 3. Matic Zelnik (vsi Triglav), 4. Tomaž Kos (Trifix Tržič), 5. Matej Plevnik (Mislinja), 6. Jan Tomazin (Trifbc Tržič). Šmartno na Pohorju, 1. februarja • Dečki do 9 let so imeli drugo tekmo pokala v smučarskih skokih. 75 mladih skakalcev se je pomerilo na 15-metrski skakalnici. Med dobitniki točk so bili številno najboljši mladi Tržičani z 8 skakalci. Z dvema najdaljšima skokoma je slavil Žiga Pelko iz Triglava. Rezultati: 1. Žiga Pelko (Triglav) 227,5 t 14 in 14,5 m, 2. Sašo Tadič (Ljubno) 218 113 in 13,5 m, 3. Luka Turk (Logatec) 217,5 t 13,5 in 14 m, 4. Miha Martinčič (Stol Žirovnica), 5. Mitja Mežnar, 6. Matic Primožič (oba Trifix Tržič). Les Rausses (La Rus), 1. februarja - V tem francoskem mestu je bila četrta tekma alpskega pokala z udeležbo 104 tekmovalcev, ki so se pomerili na 75-metrski skakalnici v skokih in nordijski kombinaciji. V solo skokih so se tekmovanja udeležili vsi potniki za mladinsko svetovno prvenstvo v Kanadi, razen trojice, ki so bili na tekmi v VVillingenu. Rezultati: skoki - 1. Krismaier (Avstrija) 235,5 175,5 in 76,5 m, 8. Grega Lang (Trifbc) 217,1173 in 74,5 m, 16. Miha Rihtar 211,6170 in 72,5 m, 22. Robi Kranjec 209,6171 in 71,5 m, 28. Robert Janežič (vsi Triglav) 206,4 t 49,5 in 72 m. Nordijska kombinacija: 1. Rou (Francija), 12. Jure Kosmač (Alpina), 19. Marko Šimic, 21. Aljoša Zelnik, 26. Andrej Jezeršek (vsi Triglav). • Janez Bešter ODBOJKA POLOVIČNI USPEH V LJUTOMERU V moški konkurenci so odigrali prvi del nadaljevanja prvenstva, ki je predvsem v znamenju prestavitev tekem zaradi nastopa Salonita in Maribora v evropskih ligah. Po presenetljivem porazu Salonita v nedeljo z Mariborom so slednji v vodstvu z dvema točkama prednosti pred Salonitom. Odbojkarice špecerije Bled so izgubile že drugo zaporedno tekmo v Ljutomeru. Potem ko so že med tednom izgubile prvo pokalno tekmo (3:2), so tudi v prvenstveni tekmi po vodstvu z 0:2 izgubile proti Zavarovalnici Maribor Ljutomer s 3:2 (-13, -6,13,4, 10). V vodstvu je še vedno Kemiplas Koper, odbojkarice Špecerije pa so na petem mestu. V 1B. DOL moški - so odbojkarji Minolte Bled po polovici drugega dela oddali le dva niza in tudi v Ljutomeru dokazali, da jim je mesto med 1A ligaši. Ljutomer : Minolta Bled 1:3 (13, -7, -6, -13). Z zanesljivo zmago proti Črnučam s 3:0 (5, 3, 9) je tudi Termo Lubnik ohranil drugo mesto, od gorenjskih ekip, pa ne gre le Žirovničanom, ki so izgubili v Izoli s 3:0 (5, 3, 2) in so še vedno na zadnjem mestu brez točk. V moški 2. DO: poraza gorenjskih ekip Astec Triglava v Portorožu s 3:2, Bled II pa je izgubil na Brezovici s 3:0. V vodstvu je kljub porazu Kan Kovinar, Astec Triglav je 7., Bled II pa je na 11. mestu. V ženski konkurenci so odbojkarice Šenčurja presenetile "favorizirano" Bell Rogozo in zanesljivo slavile s 3:0, slabše pa je šlo odbojkaricam Bled II, ki so s 3:0 izgubile v Kamniku. V vodstvu sta Kaiuh Šoštanj in Gos. Štorman Šempeter, Šenčur je na 9. mestu, Bled II pa je dvanajsti. Rezultati 3. DOL - moški - Pizzeria Blaže Kamnik : Plamen 3:0, Termo Lubnik II: Logtec 3:1, Bovec : Bohinj prestavljeno. Termo Lubnik II je v vodstvu z 18 točkami, Plamen deveti (8), Bohinj deseti (6); ženske: Bohinj : TPV Novo mesto II 3:0, Solkan II : Mehanizmi Kropa 0:3. Vodi Kemiplas II (16), Mehanizmi Kropa so na drugem mestu (14), Bohinj pa na tretjem (12). • B. Maček MALI NOGOMET DOMEL ZMAGAL Skofja Loka, 4. februarja - V 1. SLMN sta predstavnika z Gorenjskega dosegla polovičen uspeh, kajti Marmor je že v Eetek zvečer izgubil na Ptuju s Poetovio Milo z 2:4 (1:2), >omel pa je v derbiju sredine lestvice premagal Puntar iz Kneze pri Tolminu z 6:5 (4:0). V Škofji Loki so gledalci lahko videli izredno predstavo domačih, ki so gostom v prvem delu zaprli vse poti do vrat Ulbla, sami pa so po hitri napadalni igri prešli v vodstvo s 4:0, strelci v prvem delu pa so bili Branko Kavčič, Marjan Kavčič, Frelih in Prezelj. V drugem delu so gostje do 38. minute zmanjšali na 4:3, v 49. minuti tekme so izenačili, a sta že v 50. in 56. minuti Branko Kavčič in Prezelj potrdila zmago, gostje Ea so v zadnji minuti rezultat le zmanjšali. Zmaga je za »omel toliko pomembnejša, ker ni bilo štirih kaznovanih igralcev. Marmor Hotavlje je že v petek zvečer izgubil na Ptuju. Poraz pa jim je zadal Vidmar s tremi zadetki, zmago pa je potrdil nesojeni "Škofjeločan" Milidragovič. Za Marmor sta tokrat zadela Leskovec in Ahčin. Pred nadaljevanjem lige in boja za obstanek so bolj kot rezultati zaskrbljujoči odnos in Sristop do igre nekaterih posameznikov, kar bo trener Franci Iralj čimhitreje skušal urediti. Marmor Hotavlje zaradi boljšega seora proti Luvinu zaseda osmo mesto, Domel pa se je s to zmago prišel na peto mesto z realnimi možnostmi, da poseže v boj za najvišja mesta.V 12. krogu si bodo ljubitelji malega nogometa na Gorenjskem lahko v Škofji Loki ogledali tekmo Marmor Hotavlje - Mizarstvo Krošelj. Tekma bo v soboto, 8. februarja, ob 20.30, med odmorom pa se bo izvedel tudi žreb polfinala slovenskega pokala v malem nogometu. Igralci iz Železnikov gostujejo v Mariboru pri Cariocah in v polni postavi načrtujejo celoten točkovni izkupiček. Pavel Škrjanec ROKOMET USPEŠNO NADALJEVANJE Kranj, 4. februarja - Začel se je drugi del prvenstva v prvi B rokometni ligi. Gorenjska predstavnika, prvi del sta končala na drugem in tretjem mestu, sta uspešno startala, saj sta v prvem spomladanskem krogu zmagala. Zdaj je na drugem mestu CHlO Besnica, ker ima boljšo razliko v golih od Šeširja. Chio Besnica je gostila Dravo, ki je jeseni tesno zmagal«' Tokrat so se Štajercem za jesenski poraz varovanci treneri« Pokorna obilno oddolžili. Drava je bila enakovreden nasprotnik v prvih deset minut, potem pa so Besničani iz protinapadov sam" višali vodstvo, ki je ob odmoru znašalo devet golov (16-7). Visoko vodstvo ni uspavalo igralcev, saj so v nadaljevanju igrali svojo igro in na koncu slavili kar z 10-timi goli razlike. Drugi ligaš Šešir j« sicer rezultatsko štartal uspešno, vendar trener PraTjak z igr° svojih varovancev ne more biti zadovoljen. Vse preveč je bil° napak v napadu. Očitno je visoko vodstvo po prvem delu> klobučniki so vodili s 16-9, uspavalo igralce, saj so nadaljevali slabo. Steklarji so uspeli priti samo na dva gola zaostanka, zato # je obetal preobrat, do katerega pa zaradi slabšega nadaljevanj' gostov ni prišlo. Za popravni izpit bo priložnost že to soboto, ko bo v Škofji Lok* na sporedu gorenjski derbi. V mali prednosti so Besničani (bolj!'1 start), vendar bodo Jakac, brata Keše, Frelih in ostali zanesljiv" igrali veliko bolje. Vsekakor bo sobotna tekma, začela se bo ob 1^ uri, zanimiva in vredna ogleda. M. Dolanc ČOPOVE PRVAKINJE Kranj - V športni dvorani na Planini je bilo zaključeno občinski Ervenstvo osnovnih šol Kranja v rokometu za starejše deklic Rezultati srečanja. Matija Čop : Lucijan Seljak 16:5, Predoslje; France Prešeren 13:5, Matija Čop : France Prešeren 30:5, Lucija" Seljak : Predoslje 15:10, Matija Čop : Predoslje 19:4, Franc« Prešeren : Lucijan Seljak 3:13. Najboljša in nepremagljiva je bila reprezentanca osnovne šoj* Matija Čop iz Kranja, drugo mesto z enim porazom so osvojijo učenke osnovne šole Lucijan Seljak iz Stražiša, tretje so bil* igralke iz osnovne šole Predoslje tn četrto mesto reprezentanc* osnovne šole France Prešeren. Občino Kranj bosta na regijskem Ervenstvu zastopali ekipi osnovne šole Matija Čop in osnovne šol* ucijan Seljak. • M. čadež ALPSKO SMUČANJE POKAL ZAVAROVALNICE TRIGLAV SK Bled je organiziral tekmo za cicibanke in cicibane v sup*j G-ju. Tekma je bila na smučišču Straža na Bledu. Najbolje sta j uvrstila med cicibankami Katja Hafner iz SK Bled in med ciciban Andrej Križaj iz TVD Blejska Dobrava. Cicibanke: 1. Hafner (BLE), 2. Vodan (TRG), 3. Valjaj (RAD), 4. Zupan (BLE), 5. Svibelj (BLE), 6. Lavrič (B\M, Cicibani: 1. Križaj (BLD), 2. Mlekuž (KAN), 3. Jakin (GOR),* Križaj (TRG), 5. Sadikovič (KRG), 6. Kolman (RAD). TVD Blejska Dobrava je organiziral tekme za ciciban^ ' cicibane v super G-ju. Tekma je bila v Kranjski Gori. Najboljes se uvrstila med cicibankami Mateja Terseglav iz TVD BlejsT Dobrava in med cicibani Andrej Križaj iz TVD Blejska Dobra^ Kolman (RAD), 5. Mlekuž (KAN), 6. Ramuš (BLD) POKAL KRVAVEC Kranj, 4. februarja - Na Krvavcu je bilo tekmovanje za ?°h Krvavec za najmlajše smučarje. Med dečki 86 - 87 so vi najhitrejši Matic Erlah, Janez Bajželj in Luka Ambrožič, &a deklicami pa Neja Bajželj in Tina Ahačič. Med dečki 88 - 89 j« J vrstni red naslednji: Nace Pave, Žiga Likar, Jan Majcen, L, Tepina, Marko Nikolovski, Nejc Bukovec itd. Med deklicami V. 91 sta bili najhitrejši Maja Vodan in Alaia Bitenc, med deklic* j 88 - 89 pa Maja Kolaj, Zarja Černilogar, Spela Štefe, Špela K0* in Jutra Černilogar. MLADI V KRANJSKI GORI I V organizaciji SK Jesenice so se na progi Brsnina v Krač, Gori za Pokal Zavarovalnice Triglav pomerili med seboj cicibaj^ in cicibani v veleslalomu. Najbolje sta se odrezala pri ciciban* Mateja, pri cicibanih pa Alen. i Cicibanke: Mateja Terseglav (BLD), Tjaša Jan (BLE), Valjavec (RAD), Katja Hainer (BLE), Tanja Švegelj (B^ Katja Plavčak (KRG); cicibani: Alen Mlekuž (KAN), JJK Kolman (RAD), Anže Abram (GOR), Primož Nemo (W Damir Sadikovič (KRG), Anže Mravlja (TRŽ). • M. Lesar PLAVANJE GORENJCI NA RAVNAH Na tradicionalnem plavalnem mitingu na Ravnah na K^j kem so nastopili gorenjski predstavniki Plavalni klub > GLAV in Radovljica Park hotel Bled. Rezultati Plavalnega kluba Triglav: Eva Berra je bila drugj ji 50 hrbtno in 100 delfina in tretja na 200 mešano, Neža Ko** j zmagala na 50 prsno, na 200 prsno je bila druga, na 50 pro«* & peta, Alenka Sušnik je bila prva na 100 delfina in dvakrat tre*0 100 prosto in 200 mešano, Tjaša Štefančič je bila dvakrat četici 50 in 100 prosto in peta na 50 delfina, Janja Dolenc je bila dv? J četrta na 50 in 100 prosto, na 100 delfina je bila peta. J**ai^J5 je bil dvakrat prvi na 50 in 100 prsno in drugi na 200 prsno, G**J Hribar je bil prvi na 50 hrbtno in dvakrat drugi na 100 hrb^j 200 mešano, Uroš Sebe je bil dvakrat peti na 100 hrbtno W jd prosto in Gorazd Šter, ki je bil drugi na 200 mešano in peti tfi prosto. j Rezultati Radovljice Park hotela Bled: Andrej Pire je bil 100 delfina, tretji na 100 prosto in peti na 50 prosto, Ines Mc^, bila druga na 50 in 100 hrbtno in Anja Soršak je bila tretja p prsno in dvakrat četrta na 100 prsno in 100 delfin. ^ Na koncu tekmovanja so razglasili najboljše dosežke tc i vanja. Priznanje sta dobila Neža Kovač za disciplino 50 p1* Jaka Kovač za disciplino 50 prsno. BOVa 23. STRAN • GORENJSKI GLAS SLOVENSKI ALPINISTI TUDI NA ANTARKTIKI Z vzponom na 5140 metrov visoki Mount Vinson je Slovenija dosegla najvišje vrhove na vseh sedmih celinah sveta. Ljubljana, 29. januarja - Drugi veliki projekt Planinske zveze Slovenije je uresničila trojica slovenskih alpinistov na lastno pobudo, je med drugim ugotovil podpredsednik PZS »one Škarja po vrnitvi uspešne odprave z Antarktike. Odprava J trajala od 30. decembra 1996 do 26. januarja 1997, najvišji vrh )e dosegla 5. januarja, zatem pa 86 je vzpela še na šest domnev-"o deviških vrhov. , Kot je povedal junak z desetih osemtisočakov Viki Grošelj, s° po zaslugi Klemenčevega Zbiranja podatkov in navezo-vanja stikov v Južni Ameriki v Preteklosti ter na račun sreče z Jemenom opravili na Antarktiki precej več od najboljših uPov. Razmere sicer niso primerljive s Himalajo, vendar je I Viki Grošelj, Stane Klemene in rafko Vodišek so z Antarktiko končali vzpone na najvišje vrhove vseh celin, kljub razmeroma nizki gori plezalna smer visoka 2500 metrov in smer smučarskega spusta z Mount Vinsona 2900 metrov. Razen tega so v le dnevu in pol opravili najdaljše prečenje na gon doslej, skupno pa so našteli 28 prvenstvenih ZIMSKI TEČAJ ZAVODNIKE PZS Ljubljana, 3. februarja - Od 22. do 29. marca 1997 bo na Komni tečaj za vodnike Planinske zveze Slovenije, ki želijo voditi P°hodniške in turno-smučarske ture pozimi. Ža tečaj, ki omogoča Pridobitev kategorij D in G po pravilih o enotni kategorizaciji ^odnikov PZS, se je moč prijaviti v pisarni mladinske komisije JZS na Dvoržakovi 9 v Ljubljani (telefon 061/312-553, 315-493) ?° 22. februarja 1997. Na tečaju bo sodelovalo 16 udeležencev, ki ?°do 8. marca opravili pripravljalno turo na Kotovo sedlo. Razen ^anstva v PD zahtevajo organizatorji tudi urejeno registarcijo vsaj ^ kategorije za leto 1997, zadostno število zimskih tur v zadnjih Petih letih (10 lahkih in 5 zahtevnih snežnih tur ter 10 lahkih in 5 zahtevnih turnih smukov), zimsko in turno-smučarsko opremo ter Zdravniško potrdilo o primernem zdravstvenem stanju in dobri lelesni pripravljenosti. • S. S. TEČAJ ZA GORNIŠTVO POZIMI Ljubljana, 3. februarja - Mladinska komisija plezalnih vzponov in še nekaj krajših spustov na smučeh. Pn tem so uporabljali večinoma domačo opremo. "Največja težava med vzponom na najvišji vrh Antarktike je bila razmeroma velika naklo-nina dolge smeri. Posebno strm, okrog 55 stopinj, je bil izstop iz stene, kjer nas je že načela utrujenost. Tam sva s hrvaškim alpinistom Stipetom Božičem za trenutek celo zadremala. Potem je sledil položnejši, vendar dolg vzpon proti vrhu. Plezali smo nenavezani, da je šlo hitreje. Vzpon je trajal od 19 do 20 ur, po slikanju na vrhu pa je sledilo prečenie gore. Pot navzdol ni bila komplicirana, nevarne pa so bile ledeniške razpoke. Stipe je skoraj padel v eno od njih, a se je na srečo ujel," je opisal doživetja z Mount Vinsona vodja Stane Klemene. Tretji slovenski alpinist je bil Rafko Vodišek, ki je na torkovi tiskovni konferenci izrazil veselje nad uspehi še na drugih vrhovih Antarktike. S. Saje Slovence tudi letos organizira po zgledu ze ri Planinski zvezi DolT,11JC luai lclos wBtt|,,«Ia h° *.e uveljavljenega cV'etnega tečaja gorništva zimsko različico tega izobraževanja, ecaj bo od 19. do 23. februarja 1997 na Jezerskem, zanj pa se je uh° i priJavm do februarja oziroma do zasedbe mest. Število Geležencev je namreč omejeno na 20 prijavljencev, ki bodo ob JJjjavi plačah 15 tisočakov na žiro račun PZS (50101-678-47046 s vSaTO "Zjmski tečaJ gorništva" in sklicno številko 00 0613). Mnr r°8°j\ z* udele2bo so starost nad 17 let, dobra telesna ^pravijenost zimska oprema in zdravniško potrdilo, zaželjene pa SMUČARSKI TEKI NAKLANSK0 OBČINSKO PRVENSTVO Duplje, 4. februarja - V Spodnjih Dupljah so organizirali prvo prvenstvo občine Naklo v teku na smučen. Prijetno vzdušje, dobro pripravljene proge, skoraj 80 tekačev vseh starosti m dobra organizacija napovedujejo, da se nekdaj tako priljubljeni teki na smučeh spet vračajo v Duplje. Pokrovitelj tekme je bil župan Ivan Štular, najhitrejša pa sta bila Andreja Grašič iz Spodnjih Dupelj med ženskami m Peter Meglic iz Zgornjih Dupelj. Vsi tekmovalci so prejeli tudi praktične nagrade. Med mlajšimi deklicami so bile najboljše Špela Kokalj, Ema Ciglič in Nastia Korenčan, med mlajšimi dečki Žiga Trampuš, Rok Hribar in Andraž Menegalija, med starejšimi deklicami Margareta Ciglič, Barbara Košnjek in Branka Klančnik, med starejšimi dečki pa Primož Gradišar in Ernest Jošt. Med članicami so bile najhitrejše Andreja Grašič, Francka Kokalj in Urška Ravnikar, med veterankami pa Magda Menegalija pred Tončko Markič in Milko Grašič. Matej Hribar, so tudi anrni«'^^^^0Pren™m zdravniško potrauo zazeijene pa Aleš Seruga in Klemen Boncelj so bili najhitrejši med mladinci, »amrS 8°™ške izkušnje. Poleg predavanj o gorniških vsebinah Janez Benegalija, Jože Mohorič in Janko Mohorič pa med člani, srnuffn-° SCga ProSram .tečaJa tudl. ^T, m PlezanJe> turno Peter Meglic, Gorazd Črnilec in Slavko Legat so bili najboljši med bivS LT]a S ce%n°m P derezami, izdelavo vrvne ograje in mlajSimi člani, Peter Pajk, Alojz Jošt in Filip Grašič pa med v°lfo v pisari nIk nVflSTSvS^ S? " # KRANJSKE VESELE POČITNICE Kranj - Športna zveza se je s svojim programom vključila v izvedbo "VESELIH ZIMSKIH POČITNIC'. Otroci se bodo prvih veščin smučanja učili na smučiščih Pokljuke in tudi za tiste, ki že "znajo", bo organiziran nadaljevalni tečaj. Od ponedeljka, 17. februarja 1997, do petka, 21. februarja 1997, se bodo vsak dan peljali na Pokljuko. Poskrbljeno bo za topli obrok in čaj. Informacije po tel. 211-176 ali 211-235 vsak delavnik od 7. do 10. ure. Prijave se sprejemajo do 14. februarja 1997. • M. Čadež GREGA RANT V ZDA Sk°fja Loka, 4. februarja - Škofjeloški plezalec Gregor Rant LPica d.o.o., Pepita) je v preteklem letu splezal več težkih smeri v Peči (Sonce v očeh 8a+, Hugo 7c, Preobrazba 7c/c+) in v [plenici (Funkcija VI+ A0 300 m, Velebitaška VII - 350 m, Sonja peči (Sonce v očeh 8a+, Hugo 7c, Preobrazba 7c/c+) niči (Funkcija VI+ A0 300 m, Velebitaška VII - 350 m, S ^ev Vin - 25 m na pogled). Letos spomladi se s prijatelji iz AO Matica odpravlja v ZDA. V svetovno znanem plezališču rjiieco Tanks v Texasu nameravajo ponoviti čim več težkih smeri ^°older problemov. Pri uresničitvi njegovih ciljev mu izdatno ^rnaga ŠPICA, d.o.o., ki se ji zahvaljuje za pomoč. V spomin STANE KODELE Kranjski šport in nogomet posebej je siromašnejši za človeka, ki je v vsem svojem življenju izžareval neumorno energijo in ljubezen do nogometa. Kot nekdanji igralec Triglava in kasneje začetnik organiziranega nogometa na Primskovem je iskal vedno nove in nove izzive: kot sodnik, funkcionar, na koncu pa kot trener. Treniranju (zlasti mladih) nogometašev se ie predajal z vso svojo voljo in znanjem, ki si ga je nabral skozi dolga leta. Njegova najbolj uspešna generacija je kranjskemu nogometu priborila zadnji naslov državnih prvakov: leta 1992 je bil prvak s kadeti. V vseh teh letih je prav mladim vcepljal ljubezen do nogometa, kot nogometni navdušenec pa je znal v svojih hotenjih za sabo potegniti tudi druge. Na Primskovem je po njegovi zaslugi nastal moderen nogometni center za mlade in nesporno ostaja Stane Kodele tvorec razvoja in pristopa, ki ie bil včasih brez kompromisov, a vedno naravnan k boljšemu in naprednejšemu. Vzporedno z ugledom majhnega kluba je rasel njegov ugled. Bil je funkcionar v trenerski organizaciji NZS in na Gorenjskem. Od njega so se učili vsi tisti, ki so videli v nogometu slovenski šport, zasnovana na vrednotah in značilnostih tega okoja. Ob združitvi je zopet delal v Triglavu, nekaj časa v Naklem, potem pa ga je bolezen vedno bolj oddaljevala od igrišča. A tudi potem je hodil gledat "svoje" fante, vedno z Željo po napredku tega športa v Kranju in na Gorenjskem. V klubu, kranjskem nogometu in športu in posebej na Primskovem bo Stane Kodele ostal zapisan z dejanji. Njegova dediščina so novi rodovi mladih nogometašev in to zagotovo pomeni, da je dosegel svoj življenjski cilj kljub prezgodnji smrti. Vsem nam pa bo ostal v spominu njegov žar in iz njega bomo črpali voljo za nove zmage. Posvečene bodo tudi našemu Stanetu! NK Triglav - Creina, Kranj PLAVANJE ČARMANOVA NAJBOLJŠA Kranj, 4. februarja • V Kranju je potekalo moštveno in Rosamično državno prvenstvo v plavanju za dečke in deklice, lajveč uspeha je imela plavalka PK Triglav Anja Čarman, saj je zmagala na 100 hrbtno in 400 mešano, na 100 prosto, 200 hrbtno, 200 mešano, 200 prosto in 800 prosto pa je bila druga. Poleg nje pa je bila štafeta v postavi Carman, Oranič, Strlič, Stare, Bogataj na 4 x 100 prosto druga, na 4 x 100 mešano pa tretja. Pri PK Radovljica je bila Ankerst Urša dvakrat druga na 100 in 200 prsno, Piškur Saša pa 3 na 100 hrbtno štafeta na 4 x 100 mešano v postavi Piškur, Cesar, Mlekuž, Ambožič pa tretja. Organizacija PK Triglav je bila odlična in prav zato je PK Triglav dobil priznanje, saj so mu zaupali še nekatera pomembna tekmovanja, ki se bodo zvrstila še v tem mesecu (državno prvenstvo za kadete in mladince in državno prvenstvo za mlajše dečke in mlajše deklice). • K. P. NA RALLVJU VETERANOV Kranj, 3. februarja - Klub lastnikov in ljubiteljev klasičnih motociklov je priredil prvi zimski rally klasičnih motociklov na Krasu, med Štanjelom in Komnom. Zbralo se je kar 70 motociklistov iz štirih držav, med njimi pa so bili tudi Gorenjci Cveto Bohinjec, Joža Zupan in Marjan Kristan, navigatorja pa sta bila Igor Papler in Ferdo Alič. Snidenje veteranov je bilo zelo zabavno, je povedal Cveto Bohinjec iz Leš, Gorenjci pa so se dobro držali. Zupan je bil med predvojnimi motocikli tretii, Bohinjec in Kristan pa med povojnimi 13. in 16. ♦ J.K. Po nesreči, ki je slovenskemu alpinizmu vzela starosto med himalajci ter organizatorja in vodjo načrtovane odprave v zahodni Nepal, kaneta Belaka Šraufa, smo na Komisiji za alPmizem kar nekaj časa razpravljali o tem, ali odpravo sploh organizirati ali ne. Glede na to, f* se je v Sloveniji krog aktivnih alpinistov s ^malajskimi izkušnjami zelo zožil in postaral m da je bila odprava namenjena večinoma m}?dim, smo se odločili, da skušamo akcijo Kimb vsemu izvesti. Še največ težav je bilo z tkanjem vodje odprave. Voditi skupino mladih, v Pretežni meri v Himalaji neizkušenih alpinistov, v visoke stene šest in sedemtisočakov je Precej odgovorna naloga. Poleg tega se je pred vodjo postavila tudi zahtevna naloga vodenja odprave v povsem neznan predel Nepala in seveda vedno pereče vprašanje relativno visokih sredstev, ki jih je treba zbrati do odhoda. Po a°lgem času negotovosti je v to kislo jabolko u8riznil izkušeni Roman Robas, ki je odlično opravil svojo nalogo. 30. septembra smo iz brniškega letališča poleteli proti Katmanduju, Slavnemu mestu Nepala. Poleg vodje odprave in mene so bili v odpravi še J£nko Meglic iz Tržiča, Tomaž Humar in Marko Prezelj iz Kamnika, Savinjčan Jernej Rudnik, Boštjan Slatenšek, Matic Jošt, Dušan Debelak in Tomaž Žerovnik iz štajerskega konca, Peter Mežnar iz Tolmina in zdravnik odprave dr. France Srakar. Hepalska prestolnica nas je pričakala hrupna, Kot se ji to poda zadnja leta, poleg tega pa deževna in blatna. V dveh dneh smo morali pokupiti vso hrano in manjkajočo opremo. Dež Je oviral nakupe še bolj pa pakiranje, ki je za odpravo kar pomembna naloga. Fantje, ki so OBRAZI ZAHODNEGA NEPALA PIŠE: ANDREJ ŠTREMFEU "Joj kam bi del", ali pakiranje opreme in hrane v Katmanduju. (foto: A. Strtmfelj) bili za to zadolženi, so delali dva dni brez prestanka. Pripraviti osemdeset tovorov sploh ni mačji kašelj. Vsak tovor mora tehtati približno trideset kilogramov. Razne vrste embalaže, različno pokvarljiva hrana, plezalna oprema, šotori, gorivo in še marsikaj je treba spraviti skupaj tako, da kar največ stvari priroma v bazni tabor nepoškodovanih. Poleg tega so morali biti pozorni še na to, kaj bomo po poti potrebovali, da ne bo treba za vsako malenkost brskati po vseh tovorih. Roman je ves čas romal po uradih ministrstva za turizem, agencije, ki je urejala naše formalnosti v Nepalu in zasebne letalske agencije Everest". Da bi čim bolj skrajšali trajanje odprave smo želeli dostop skrajšati s helikopterskim poletom do baznega tabora. Po valu demokracije, ki je v Nepalu zavladala v začetku devetdesetih let, so se vzporedno s kraljevo letalsko družbo pojavile še nekatere privatne. Te večinoma letajo z velikimi helikopterji ruske proizvodnje in so cenovno zelo konkurenčne, kljub temu pa še vedno drage. Zaradi nestabilnega vremena se je Roman zadnji hip odločil za klasičen dostop. Po eni strani ni hotel tvegati visokih stroškov in dragocenega časa po drugi pa je za prilagajanje na višino veliko bolje, da se dostop opravi peš in se na višino baznega tabora pride postopoma. K tej odločitvi je precej pripomoglo vedno nepredvidljivo kolesje nepalske Birokracije. Dodelili so nam kar tri zvezne oficirje, kar je močno povečalo stroške odprave. Poleg tega so nam zaračunali polno ceno dovoljenj za vse tri vrhove, čeprav je bila še lanska angleška odprava na Api oproščena teh dajatev. Razlog je bil večja promocija manj obiskanih gora. Nam pa so dali tri ločena dovoljenja, za vsak vrh svojega, čeprav smo bili ena sama odprava. Očitno smo zaradi take podjetnosti ustvarili vtis, da so kraji na zahodu že dovolj poznani in so nam ukunili ugodnosti. Kasneje smo bili vsi enotnega mnenja, da bi bili v primeru poleta prikrajšani za nepozabno doživetje; za številne obraze zahodnega Nepala. PREJEU SMO Razmišljanje o članku Cilke Prevc Gorenjski glas 21. januarja 1997 V rubriki "Prejeli smo" Gorenjskega glasa dne 21. 1. 1997 je bil objavljen članek "Dratgoška bitka - moralno dejanje?" Najkrajši odgovor je bil: pustiti in se ne vmešavati, če bolj mešaš... Dovolj je ie bilo sovraštva v vasi Draigoše. Pomirimo se in po 55 letih sprejmimo, da je draigoški dogodek za ene bil tragedija, za druge veliko moralno dejanje. Tisti, ki poznamo draigoški dogodek in smo ga doiiveli zavračamo "nakladanja" Cilke Prevc. Vaščani, kot mnogi, ki smo brali članek, se sprašujemo, kje je v zreli ieni naloieno toliko sovraštva, da jo še po 55 letih razganja, da ialjivo kljubuje ie davno znani resnici? Ni nam, da bi dogodke kovali v zvezde. Res je, da se je tistega dne, januarja 1942. leta, slovenska partizanska enota odločila in tri dni vztrajala v obrambi pred Hitlerjevim enotami. Samo to je velik dogodek. Ne tisto, koliko Nemcev je padlo. Tragičnost je bila v velikem številu ustreljenih Draigošanov in v popolnoma porušeni vasi. Ves dogodek nam danes sluii kot spomin in tega dogodka se bomo še spominjali. Iz članka Cilke Prevc se vidi, da je H. svetovno vojno videla samo skozi iivljenje in trpljenja izpod Jelovice. Trpljenja ni bilo samo v Draigošah, temveč širom po Evropi: milijone mrtvih, stotine razrušenih mest in objek- tov. Bile so Draigoše, a samo kot kapljica v celotni tragediji. Kam vodijo strasti in sovraštvo, oz. ali more nekdo biti tako ozek in nerazgledan, da vse vidi samo skozi dogodek v svoji vasi. Samo po Sloveniji je bilo takšnih vasi na ducate. Vprašati se je, kdo ieni drii "štih" in jo podiiga v strasti in sovraštvu. Kam vodi skrajno sovraštvo, imamo priloinost videti danes v naši soseščini: Vukovarju, BiH! Članek "Draigoška bitka - moralno dejanje" buri duhove v Draigošah in širše. Ali je res potrebno še prilivati ogenj in poglabljati danes skregano vas? V članku vse, ki v Draigoše hodijo od 1953. leta (prva prireditev), imenujete - tujci? Tako tiste iz Železnikov, Škofje Loke, Maribora, Nove Gorice, Kranja in Ljubljane, Jesenic in Bohinja, Tolmina in Cerkna, kot tiste iz Števerjana ob Soči (Italija). Vsi smo Slovenci in radi hodimo po dragi nam Sloveniji. France Kavčič ni pridobil oz. pripeljal v Poljane dr. Grmiča, pomoinega škofa v Mariboru. Pridobilo ga je uredništvo Gorenjskega glasa, ki je organiziralo PREJO. Če bi bil navzoč na preji neki drugi škof, je vprašljivo, če bi Prevčeva tako trdno poudarjala škofa in deset škofov. Ker pa dr. Grmič poudarja upor kot moralno dejanje, skladno z boijimi nauki, to mnogim ni všeč. Tako tudi ne Prevčevi. Res je, da je dr. Grmič ravno tako posvečen v škofa kot drugi škofje v Sloveniji. Neumnost je v članku trditi, da so bili Draigošani načrtno izbrani za irtve. Skladno z vojaškimi pravili se je v Draigošah zaustavil Cankarjev bataljon. Lahko bi se v Podlonku ali drugem primernem kraju. Danes po 55. letih lahko tako ali drugače cenimo dogodek. Enota se je zaustavila v Draigošah, kot se je neka druga enota na drugem bojišču širom Evrope zaustavila v nekem drugem kraju. Res je, da so vaščani preiivl-jali strah, ni pa verjeti, da bi očetje pred otroci dajali izjave "Češ, saj sem vedel, da nam komunizem ne bo prinesel nič dobrega." Tisti večer, 10. 1.1942, si se ljudje spraševali samo, kaj bo, kako sprejeti Nemce, kako preiiveti? Nekdo se je odločil za beg na Jelovico, drugje pričakoval doma in kot je zapisal Louis Adamič 1943. leta, vsi so ieleli očuvati svoj dom. Cilka Prevc, vzgojena v katoliškem duhu, bi lahko danes izraiala več hvaleinos-ti "komunistični oblasti". Po njem v tistem času ni smela govoriti? Prav dobro ji je znano, da je tistih 50 let preiivela v miru in nihče ni preprečeval njenih navad in iivljenjske vzgoje. V miru je obdelovala svojo posest, v miru je vzgajala svoje otroke in jih večino pripeljala do visoke izobrazbe. To je bilo moino v tistem "komunističnem redu", ko so lahko odšli na študij tudi otroci iz hribovitih vasi in revnih druiin. V prihodnosti bo to drugače! Pred vojno so bili vsi Markovi, kot večina Draigošanov le gozdni delavci, oglarji, nabiralci gozdnih sadeiev. In zrasli so novi Železniki z moinostjo zaposlitve mladih, tudi v širši okolici do Škofje Loke in naprej. Doklej bomo krivični do prejšnje oblasti? Novi časi po 1945. letu so omogočili napredek, ki pa ga danes nekateri ne priznajo in teiijo k zanikanju vseh pridobitev. Vemo, Cilki bi odgovarjalo, da med "tujci" ne bi bilo Kučana, dr. Kristana, iupana iz Železnikov in drugih, ki imajo spoštljiv odnos do preteklosti. Z veliko pieteto smo od 1953. leta hodili ob spominskih dnevih na staro pokopališče in se spominjali draigoških irtev. Danes nam Cilka piše, da s pompom proslavljamo spominski dan. Ni res, zelo spoštljivo odnesemo vence v pritličje draigoš-kega spomenika in zelo spoštljivo priigemo sveče v spomin na očeta, Mihove brate in druge. Vprašamo Vas, zakaj govorite v imenu vseh Draigošanov (domačinov), ko pa zatrdno veste, da večina sprejema spominski dan. Zlasti so za te mladi. Podobnih zaznamovanj spominskih dnevov je veliko širom Slovenije: - ie leta in leta hodimo ob koncu marca na Porezen v spomin na okoli 130 padlih in ustreljenih borcev - partizanov. V Davči nas povsod sprejmejo kot udeleience spominske prireditve in še ni bilo zaslediti članka v časopisju, da smo nadleini oz. tujci; - na Črnem vrhu na Cerknim ie 25 let prirejamo spominska smučarska tekmovanja v spomin na smučarske tekme partizanskih enot marca 1945. leta. Zadnja leta nas redno obišče iupan Cerkna, danes predsednik Driavnega zbora, dr. Janez Podobnik; - na Blegoš hodimo prve dni maja v spomin na do- fpdke iz NOB in po vaseh 'etina in zlasti Farji potok nam pravijo, da še moramo priti;- Vaš brat Janez Kavčič je iniciator in je bil vsakoletni organizator mnoiičnega "kurirskega smuka" v Javor-niškem Rovtu nad Jesenicami, kot spomin na padle partizanske kurirje v Karavankah; - hodimo na Stol, Triglav, Matajur, po poti od Litije do Čateia, itd. In kaj so naše prireditve "Po stezah partizanske Jelovice?" - kaj je narobe, da je bilo letos ie 26. smučarsko prvenstvo enot slovenske vojske na Pokljuki v spomin na draigoški boj. Sodelovale so enote in poveljstva slovenske vojske in policije, obenem še ekipe treh tujih armad: Avstrije, Italije in Nemčije; - kaj je slabeg ain nesprejemljivega, ko v Draigoše pride 170 pohodnikov iz Pasje ravni. Pohod doliine 40 km, na katerem je potrebno premagati 2300 m višinske razlike. Nočni pohod, ki traja 12 ur in ga premagajo samo najbolj izurjeni v spomin na Cankarjev bataljon; - kaj je narobe, če se v Draigoše pripelje 50, 100 in več kolesarjev z gorskimi kolesi, ali je to tisti pomp, ki vam ni všeč? - ali je narobe, če nad Draigošami zakroiijo zma-jarji, oz. letalci z gorskimi padali; - kaj je slabega, če v Draigošah domačini skuhajo enolončnico in nudijo pijačo? Pohodnike in udeleience pa sprejmejo kot PRIJATELJE DRAŽGOŠ! - kaj ima slabega v sebi kulturni program v spomin na padle in ustreljene? Nič, prav nič! - letos je bilo v Železnikih tudi tekmovanje v plavanju za mladinke in mladince; - več let prirejamo kegljaška tekmovanja v Železnikih, Škofji Loki, Kamniku in Triiču. In kaj je slabega pri tem? - kaj ie narobe, če se starejši, zlasti nekdanji borci, v Draigoše pripeljejo z avtobusi? Ali naj imamo vse te Z1 tujce? Kakšna kratkovidnosti Povsod drugje bi mnoiico o» 3000 do 4000 pozdravili rt kot tujce, temveč kot PRIJA TEUE DRAŽGOŠ. Spoštovana Cilka PrevC dovolite, da Vas Vaši otro$ nekaj bolj in širše podučijo* da ne boste videli samo Drai goš, da boste spominski d$ na draigoško epopejo sprejt za svojo in opustili sovraffl odnos do nje. Čuvajmo spe min na draigoški dogodek tako kot to spoštujejo tiif narodi širom Evrope. Drai goše, Begunje, Vrh, Dachoh in še in še jih je, ki jih # smemo pozabiti in jih tudi & bomo! Člani Organizacijskega koi«'' teja za prireditve !"Po stez** partizanske Jelovice" Naslovi v uredništvu 131 Nikogar ne smemo obsojati Ne, ne bom izdala njene identitete. Obe z Zinko pa bova veseli, če bo njena zgodba segla do srca tudi vam ali pa vam, mogoče, tudi na kakršenkoli način pomagala. "Zanimivo, ali ne, toliko sem imela opraviti s spolnostjo, danes pa iivim sama," je spet začela pripovedovati svojo zgodbo Zinka. Sem in tja sva si vzeli krajši ali daljši odmor. Da si je moja sogovornica nabrala novih moči. "Le redki prijatelji vedo, kaj počnem, kakšna sem v resnici. Sosedje me imajo verjetno za starikavo, zadirčno, staro devico, ki je imela teiko mladost, v sluibi vedo, da ne trpim nedokončanega dela in leiarnosti, trgovka iz trgovine, kjer kupujem, pa me je ie gotovo obsodila razsipnosti, saj ji drobii zmeraj pustim na pultu. Tudi, če me kdo obišče, se zlepa ne "vtakne" v moje pohištvo (gotovo je ielela reči; tako kot si se ti?!), spomine, ki jih imam in podobno. Kot da so te stvari tu slučajno. Mogoče vse to opazim zato, ker ie vse iivljenje pogrešam pozornost... pogrešam nekoga, ki bi opazil, da sem. Edino Manca je bila drugačna. Nje pa, na ialost ni več..." Zinka in Manca sta se spoznali na faksu. Sredi mnoiice, ki se iz dneva v dan usuva skozi vhodna vrata, sta se opazili, si bili druga drugi všeč in ni trajalo dolgo, ko sta si izmenali vljudnostne stavke in nato krenili še na kavo v bliinji barček. "Manca je bila posrečena. Prava upornica, kar za tiste čase ni bilo preveč zaieleno. Na glavi je obvezno nosila črno, pleteno kapo in najbolj ialostna je bila na začetku I pomladi, ko ni kazalo drugega, kot da jo spravi v predal. Tedaj je zganjala tak 1§ cirkus, da smo se ji vsi smejali. Drugače ; pa je bila izredno dobrega srca. Ni ga bilo v USODE Piše: Milena Miklavčič Krvavec kot Trdinov vrh V zvezi s člankom z nasVf vom Krvavec kot Trdin°\ vrh, ki je bil objavljen Vašem časopisu dne, 24. . nuarja 1997, zahtevam, dal * skladu z Zakonom o javi®. 0 glasilih, v petek, 31. 1. * n objavite naslednje moje pojtf le nilo: Sl Članek je napisan povsem £ enostransko, saj izraia sa^, trenutna stališča in mnenj1 c' cerkljanskega iupana v zvei VJ z izdelavo delitvene bilafl® £ bivše občine Kranj, v m<$ f katere spada tudi sporna P6 l* čitniška koča na Krvavcu. , n. Očitno se s člankom lf * zavesti javnost, zato dovohf * da na kratko obrazlo^ L nastalo situacijo: , f( Poslanci zdaj ie prejšnji sklica so sprejeli zakon, fc'fi * določil meje novonastalih ^ ? čin konec leta 1994, objavit >e v Uradnem listu RS št. 60^ Ji Ob obilici predlagal 'J Nadaljevanje na 25. letniku, ki si ne bi vsaj enkrat pri njej izposodil zapiskov. Ni problema, je imela navado reči, ko jih je, kar preko rame, izročila prosilcu. Bila je strašen nasprotnik cigaret in alkohola, čeprav je bil prav ta, slednji, povod, da je danes ni več. Doma je bila iz okolice Postojne. Vsako jutro se je, vsaj na začetku najinega poznanstva, pripeljala z vlakom in bentila, ker se je zraven nje zmeraj vsedel kakšen kreten. Tudi umil se ni zvečer, baraba, je rohnela v predavalnici. Si ti tudi tak pacek, je včasih nagovarjala kolege. Res, bila je zelo, zelo posrečena. Imela sem jo rada. Mogoče kot sestro, kot mamo, kot prijateljico. Na svoj robati, včasih tudi neini način, me je pripravila do tega, da sem se ji zjokala na rami. Potem me je tolaiila in mi po svojih močeh svetovala. Če mi je kdaj rekla, ti, tole bova naredili skupaj, ni nikoli poirla besede. Nekoč se je lotila moje mame. Predtem sem ji ie zaupala, kaj se je pri nas doma dogajalo. Enostavno mi ni mogla verjeti. Seveda njena mama je bila "normalna". Skrbelo jo je zanjo, včasih celo pretirano, pekla ji je najboljše slaščice, zmeraj jo je objela, pocrkljala, včasih okregala... pa kaj bi naštevala... dobra mama je bila... Pri meni doma je bilo povsem drugače. Ko sva stopili skozi vrata, se je ie zaslišalo: prekleta kurba, kje si se pa gonila toliko časa... in podobno. Tistega, kar je izjavila o nama z Viktorjem, me je še danes sram ponavljati... Ubogi Viktor! Tedaj je Manca počasi snela kapo, se postavila prednjo in ji rekla lepo počasi, toda zelo razločno: če te še enkrat slišim, da Zinki, lastni hčerki, kaj takega rečeš, te ubijem. Mama je v tistem trenutku verjetno doiivela šok, kajti potem se je je bolj ali maj izogibala in bila zelo redkobesedna. Manca je bila tak sonček. Ko je videla, kako trpim, je pregovorila svoje domače, da se je lahko preselila k meni. Pazila je name, kot da bi bila iz porcelana. Ja, čisto tako je bilo." Pri študiju, vsaj na začetku, Zinka ni imela teiav. Moralno oporo je dobila pri Manci, prav tako ji ni manjkalo denarja, saj je bila očetova pokojnina dovolj velika, da se je z njo solidno preiivljala. Viktor je po njenem odhodu od doma večino časa preiivljal v Begunjah. Enostavno zmešalo se mu je. "Verjetno je sprevidel, v kaj se je zapletel, revei in se mu je utrgalo. Z mojo mamo nista bila niti poročena, Uvela pa sta tako, kot bi bile vse njune iivljenjske poti usodno prepletene skupaj. Mama mu ni dala dihati. Imela ga je za svojo lastnino. Viktor je (to mi je povedal ob neki priloinosti) veliko svojih sanjarjenj posvetil spolnosti. Njegova fantazija, se mi zdi, ni imela meja. Toda v njej ni bilo nič nasilnega, bogvaruj, da bi pomislila na kaj takega! Saj sem ti ie pravila, kako me je rad drial na kolenih, me boial in bil neien z menoj. Res mi je bilo pozneje popolnoma jasno, da to ni bilo povsem "normalno". Toda... Tisto, ko ga je kazal mimoidočim, ja, tisto, je bilo pa preveč... Sam se je odločil, da bo poiskal pomoč strokovnjakov. Mama mu je nekaj časa grozila, da je ne bo spravljal v tako sramoto, potem pa ga je še sama podila, da naj ie enkrat gre. Revei je bil... Podrobnosti o tem, kaj je zaupal psihiatrom, mi niso znane. Vem le to, da od takrat naprej ni bil več tak kot sicer. Zmeraj je imel pri sebi cele dlani zdravil in nekoč mi je zaupal, da je moral preiiveti nekaj dni celo v samici, ker je bil nasilen in je hotel vse razbiti. Bila sem zgroiena. Spoznala sem, da ga tudi sama nisem tako dobro poznala, da bi mu lahko kaj takega prisodila..." Pribliino v drugem letniku je Zinka spoznala Igorja. Z njene strani je bila to ljubezen na prvi pogled. "Krasno sva se razumela, dokler ni postal ljubosumen na Manco. Ni je prenesel. Sovraiil je ie njen duh, njene obleke, čevlje... vse. Igor je bil prepričan, da se M bom znebila. Po njegovem mnenju je nisem več potrebovala, ker sem imela njega. Terfljf sem se odločno uprla. Igor mi je obljubil da se o tem ne bo več prepiral z menoj. ReS se ni. Hodila sva ie kakšno leto ali malo več, ko sem zbolela. Že nekaj časa me 1* strašno bolela glava, dokler me Manca nl napodila k zdravniku, ker jo je začelo le pošteno skrbeti. Dobila sem napotnico l& klinični center. Nič takega ni, so me prepričevali zdravniki, le rutinske pregled* moramo narediti, da se prepričamo. Leialf sem v tisti sobi poleg petih ali šestih drug1} bolnic in koprnela od strahu. Igor & Manca sta me, ločeno, obiskovala vstf dan. Mene pa je glava bolela vedno bolj & bolj. Končno so ugotovili, da je vsepovsod polno gnoja od ne vem kakšnega prehlad ali kaj. Bila sem zapečatena za lep Č& Najbolj me je jezilo, ker sem moraljj, pavzirati in so nastale sitnosti žara*1 pokojnine. Bom pa še jaz s teboj v dobrem i slabem, je bila odločna Manca in s poiskala delo v neki turistični agenciji, ^ sva lahko plačevali stanovanje in vS ostalo." Zinka ni mogla nadaljevati s študij, niti, potem ko so ji po kakšnem letu in V°, zatrdili, da je z njo ie vse v redu. Glavob0 še zmeraj niso izginili. Če je sedela \ dlje pri knjigah, so jo začele boleti oči tfi sencih ji je pošastno razbijalo. Ne matrjaj se, trpapca, ji je govorl Manca. Zinki se je ponudila priloinost, ^ se začasno zaposli kot turistični vodič. "Ideja mi je bila všeč, na neki način <*L Igorju, saj je menil, da bova denar krv^ potrebovala, če se bova poročila." Življenje pa je teklo naprej. Zinka Manca sta se bolj malo videvali, zato pa'. bil toliko bolj srečen Igor. Med prijateljis ^ veljala za zgleden par, kar sta v resnici j111 bila. Zinko je motilo le to, da mu ni tt\ mogla odpreti svojega srca. Igor je *>» čustvih bolj površen, Uvel je po načelu, ie kako.... (nadaljevanje) Nadaljevanje s 24. strani amandmajev, na podlagi katerih naj bi predlog zakona spremenili predvsem v oblikovanje še dodatnih občin, pa so očitno spregledali bistveno Podrobnost. Katastrske ob-tine se v vseh primerih ne Pokrivajo z določitvijo naselij. V konkretnem primeru to Pomeni, da sporna brunarica teli v k.o. Kokra, medtem ko nosi hišno številko oz. spada v vas Ambroi pod Krvavcem, pa je v občini Cerklje. V statutu KS Kokra, ki spada v °bčino Preddvor in ki je veljal todi v bivši občini Kranj, je Zapisano, da KS Kokra deluje "fl področju k.o. Kokra, to Pomeni, da je počitniška koča območju KS Kokra oz. v Občini Preddvor. Da bi nove občine čimprej Začele izvajati funkcije, za katere so bile ustanovljene, ter da bi čimbolj gospodarno tfpravljale s premoženjem, je °jl med vsemi župani občin, *{ so nastale iz bivše občine Kranj, dne 10. 8. 1995 v Prostorih župana mestne občine Kranj podpisan dogovor 0 prevzemu v gospodarjenje nePremičnin in premičnin. V tem prostoru smo si na na steni izobešeni karti vsi župa-rj(\ ogledovali meje novih ob-(trt (prisoten je bil tudi Cerkljanski župan) in ugotovi, da je počitniška koča na Krvavcu na področju Občine .reddvor. Enako karto, ki jo }e februarja 1995 izdala Območna geodetska uprava Kranj v merilu 1:25000, im-aJH° izobešeno na hodniku ločine Preddvor. Na tej karti J? zarisane občinske meje po Katastrskih občinah. Primopredaja počitniške koče med ?°Činama Kranj in Preddvor te bila opravljena dne 25. *Prila 1996 v dobri veri, da ^ koča v Občini Preddvor. tt mesecev po primoprdaji pa nas je slučajno delavec geodetske uprave ustno opozoril, da meja med občinama Cerklje in Preddvor po geodetskih podatkih poteka po robu Krvavca. Takoj sem pridobil nekaj mnenj pravnikov, ki so mi svetovali, da kočo zadržimo do potrditve delitvene bilance. Cerkljanskemu županu sem zagotovil, da bomo na občini Preddvor posebej vodili stroške in prihodke počitniške koče do dokončnega sprejema delitvene bilance. Članek želi javnosti prikazati, da si občina Preddvor lasti objekt, čeprav se zavedamo, da so vsi objekti na območju bivše občine Kranj, do delitvene bilance v lasti vseh občin, tudi cerkljanske občine. V prid objektivnega informiranja javnosti bi moral avtor članka navesti tudi vsa ostala dejstva, ki jih je vsekakor dobro poznal. Ob pričujočem članku sem še toliko bolj začuden, saj je bilo dosedanje sodelovanje zelo korektno. Želel bi, da v prid našim občanom, skupno poskrbimo za korektno poročanje o vseh dogajanjih, oziroma da se o občutljivih zadevah predstavi tudi mnenja in stališča nasprotne strani. Župan občine Preddvor Miran Zadnikar S krampom in to lopati "Obilne snežne padavine, kakršne nam je narava naklonila tudi v tej zimi, običajno vzpodbudijo pisanje o slabem delu tistih, ki so dolžni skrbeti za očiščenost javnih površin. Prav malo pa je kritičnih piscev, ki se pozanimajo za probleme in vzroke, ki nam preprečujejo, da bi svoje delo lahko bolje opravili. Večina jih tudi ne pozna pristojnosti in dolžnosti vzdrževalcev javnih površin na eni strani ter lastnikov nepremičnin na drugi strani. Največjo oviro pri pluženju cest, pločnikov in parkirišč predstavljajo parkirani avtomobili. Naši delavci se po večkrat vračajo na iste lokacije, da bi ujeli trenutek, ko te površine ne bi bile zaparkir-ane, vendar je ponekod to brez uspeha. Taka primera sta tudi Cesta Gorenjskega odreda in Sorlijevo naselje, ki ju g. Čolnar omenja v svojem komentarju. Sorlijevo naselje smo lahko splužili šele, ko so stanovalci s posredovanjem krajevne skupnosti umaknili parkirane avtomobile. Prebivalci blokovskih naselij od nas pogosto zahtevajo, naj jim očistimo vse površine okrog blokov. Treba je razlikovati med potmi, ki so javne in med tistimi, ki, tako kot dvorišča enodružinskih hiš, spadajo k posameznemu objektu. Za slednje so dolžni skrbeti lastniki, oziroma najemniki teh objektov, in ne javno podjetje, oziroma občina. V naseljih z individualnimi hišami so si lastniki ogradili svoje vrtičke, in pogosto tudi del cestišča, z nizkimi zidovi, živimi meiami in drugimi ograjami, oer snega ni kam odriniti, ga plug poriva pred seboj in ga pusti tam, kjer je možno. TO je navadno pred uvozom v garažo ali vhodom v hišo, kar seveda hudo razburi marsikaterega lastnika dobro ograjene parcele. Veliko občanov tudi noče razumeti, da se pri zimski službi držimo prioritetnega vrstnega reda: najprej zagotovimo prehodnost cest, potem pridejo na vrsto stranske ulice, parkirišča in pločniki. Šele, ko je prevoznost zagotovljena, poti širimo in odvažamo sneg. Vsakdo bi bil pač rad prvi na vrsti. Vsi pa se premalo zavedamo, da zimska služba ni poceni. En kubični meter naloženega in odpeljanega snega stane približno 750 tolarjev. Zato vsak župan skrbno pretehta, kolikšen del občinskega proračuna mu bo pojedla zima in koliko ga bo namenil za trajnejše investicije. V letošnji zimi, ki še zdaleč ni končana, je Komunala Kranj na območju Mestne občine Kranj porabila 360 ton soli za posipanje. Pozimi se nam to zdi še premalo, spomladi pa bomo preklinjali "cvetoče" ceste. Kakšno škodo povzročamo v našem okolju in v podtalnici, pa le malokdo pomisli. Zato so v bolj razvitih in bogatih državah z zimsko službo bolj varčni, kot pri nas. Zavedajo se, da je pozimi sneg normalen pojav in da morajo temu prilagoditi svojo vožnjo, hojo in obnašanje nasploh. Pa tudi za lopato in kramp se jim ne zdi ponižujoče prijeti!" direktor J P Komunala Kranj Florijan Bulovec Merjenje moči ob proračunu? Ob proračunu novinarke Gorenjskega glasa ga. Danice Žlebir - Zavrl iz zasedanja seje občinskega sveta občine Cerklje dne 25. 1. 1997, objavljen v Gorenjskem glasu 28. 1. 1997. Ocenjujem, da je poročanje ga. novinarke Danice Žlebir -Zavrl tendenciozno. Novinarka se je obregnila (in njeni kolegi) na zasedanje občinskega sveta, ki je bilo v soboto, 25. 1. 1997, ob 8. uri. Verjetno se ne bi, če ne bi bil kot kandidat za poslanca na zadnjih državnozborskih vo- litvah izvoljen v Državni zbor. Ko je svetnik Božo Janež (LDS) na eni od prvih sej predlagal, da bi občinski svet zasedal ob sobotah, takrat pa novinarji nič. S pismenim protestom je svetnik Milna Bučar (SDS) protestiral proti zasedanju v soboto. Ga. novinarka Danica Žlebir - Zavrl ga je predstavila v članku kot pomembnega svetnika. Novinarka Danica Žlebir - Zavrl, že nekaj časa spremlja delovanje občinskega sveta in občino Cerklje, kar je znano, da g. Milan Bučar, kot svetnik, ne prihaja redno na seje, kljub njemu prilagojenemu času ali pa se udeležuje sej z veliko časovno zamudo. Eden najbolj odmevnih stavkov v omenjenem članku, da je občina mačeha in nenaklonjena kmetijst\'u, to je mnenje tistih kmetov, ki so dobivali v kranjski občini subvencije ali nepovratna sredstva v znatno višjih zneskih. Verjetno imam pravico, da tudi jaz podam svoje mnenje, kar se bodo verjetno strinjali predvsem kmetje iz našega področja, kar to novinarska ne omenja. V stari kranjski občini je na področju sedanje občine Cerklje iz občinskega proračuna občine Kranja zagotavljalo subvencij približno 5 %-om izbranim kmetom in to v znatno višjih vsotah, kot pa jih dobivajo v občini Cerklje. Z novo nastalo občino Cerklje smo na moj predlog sistem subvencioniranja kmetom zagotovili tako, da ima možnost subvencije pridobiti vsak, ki se ukvarja s kmetijstvom. V proračunu za leto 1997 je zagotovljenih sredstev za kmetijstvo in gozdarst\>o nekaj več kot 4 %, kar je toliko, kot je predlagal svetnik Peter Bohinc (SLS), to pomeni 12 milijonov SIT. Iz tega naslova bomo subvencionirali kredite, osemenjevanja, agromelioracije, regresiranje pšenice, prepis zemljišč, analiza zemlje in krme, pregled škropilnic, subvencioniranje visokogorskega področja za posebne namene ter zagotovili kredite z ugodno obrestno mero. Najbolj kritični ocenjevalec g. Peter Bohinc, kot predsednik komisije za kmetijstvo pri občini Cerklje, bi bil dolžan in ostali člani komisije, obveščati kmete o subvencijah na Ministrstvu za kmetijstvo. Ob tem moram bralcem sporočiti, da Ministrstvo za kmetijstvo in tudi Ministrstva,ki pokrivajo resor drobnega gospodarstva, obrti, turizma ne zagotavljajo namenskih sredstev v proračun občin za omenjene dejavnosti. Vsa sredstva, ki jih občina namenja za omenjene dejavnosti, so to lastni prihodki občine Cerklje. Nobenega dvoma ni, da se volilna kampanja za novega župana že začenja (moja ocena - prekmalu; ocenjujem, da smovolivcemm in občanom dolžni še v dveh letih veliko postoriti) in ni dvoma, da v omenjenem članku 28. 1. 1997 ne bodo kandidirali za župana. Seveda o tem odločajo volivci, kar bo nedvomno utrujajoče v zadnjih dveh letih, do izvolitve novega župana, voditi občino varno in graditi za skupno dobro naših občanov občine Cerklje na način, ki so ga začeli uvajati in izvajati nekateri svetniki s pomočjo novinarke ga. Danice Žlebir - Zavrl. Župan Franc Čebulj 96 MHz 11 Tretjič pa mi je bilo neposredno po aretaciji jasno, kar sta kasneje potrdila v svojih izjavah dva generala J A. Najprej je bil to zvezni vojaški tožilec generalmajor Ah-toet Hodžič in v Delu objavljene izjave frneralmajorja Marijana Kranjca. Prvi, Bosanec, zvezni vojaški tožilec je bil aosleden Titov častnik. Z dušo in srcem je bil Predan bratstvu in enotnosti. Zaklinjal se je, -a. JA ni srbska vojska. V začetku julija se je *tlri dni seznanjal z vsebino procesa. Imel sem priložnost imeti z njim dolg sproščen ^of ovoJi vendar že po obsodbi, 10. februarja 1989 Čeprav so me tiščale predvsem podrobnosti iz procesa, sva zelo široko zajela v Pogovoru celotno vojaško in politično Prizorišče v državi. Kaj mi je bistvenega Povedal o procesu: Tisti, ki hočejo pravno <*r£avo, sedaj kršijo zakone, ker odpirajo Problem s skupščinsko razpravo (taka je bila £adna kritika vojske). Glede kazni je dejal, ^ so bile blage. Povezoval jih je z razlogi J*?^6 rieslovenskega jezika. Borštnerjev vI/l ^° °l P° težini dokumenta moral pred NIKO KAVČIČ Od Kavčiča prek Bavčarja in Janše v osamosvojitev (odlomki iz knjige Pot v osamosvojitev) mlelkl senat Zavrlu so očitali, da je dokupa ti mn°žično razmnoževal. Janeza Janšo No i SO °bsodili po subjektivnem merilu, tui VltlarJa Mayerja so izgnali zato, ker je v fjg dopisu objavil glavne točke doku-nan/aj ^ I Pomembne so se mi zdele Prohi*e izrečene besede generala: "V Se lem smo zagrizli in ga sprejeli, tega pa n °Perativci otepajo, ker ga zaradi svoje Prepričljivosti krpajo z velikimi napori." M re.zrte so bile besede drugega generala grijana Kranjca, kijih je dvakrat ponovil v Do°^r5U' ^ei°l le> da zameri vojaškemu p vel]stvu v Beogradu, ki je dopustilo, da nn^.P^tttka zavedla, ker je lahkomiselno osedla vsiljenemu procesu. Io sem ponovil zaradi prizadetosti. V ern tem zapletu sem se še enkrat prepri- at, da mora nekdo znova polagati račune za tožbe Staneta Kavčiča v njegovem Dnev- tku. Obsojal sem početje, da hočejo z eklrn vojaškim "pildkom" obsojati in Prfglasiti nekaj, da bi prikrili tisto, kar je °«o resnično, "ovsem nekaj drugega je kasnejša logična d^hr' ^' Prav*' da smo na^ osebni davek ooiii poplačan s politično zmago demokra-}epm še posebej z osamosvojitvijo Slovenije. ,ro vrnitvi Janeza Janše iz zapora se je r°g sodelavcev v Alternativi že močno razširil. Njeni somišljeniki so se povezovali po svoji nazorski pripadnosti v novoustanovljene stranke. Slovenija je vstopala s hitrimi koraki v strankarski politični pluralizem. Bavčar - Janšev skupina je kar dovolj enotno nastopala še vsaj do nastopa oblasti. Ko hkrati z Bavčarjevimi Mojimi pogovori prebiram še številne osebne zapiske, ugotavljam, da je bilo prav leto 1988 zares leto dokončne utemeljitve slovenskih političnih struktur o nacionalni vlogi do Jugoslavije. Povečana odmevnost poglobljenega delovanja Odbora za človekove pravice je imela posledice tudi pri članih Komunistične partije. V njej je prihajalo do večjih idejnih razhajanj. V jeseni se je nova slovenska alternativa že aktivno vključila v volit\>e za predsedstvo republike. Tudi ni naključje, da je Igor Bavčar v imenu opozicije že oktobra 1988 sodeloval v Skupščini Slovenije na kandidacijski konferenci za člana Predsedstva republike. V svojem govoru je napovedal nov politični program. Skozi vse leto so bile na programu narodno kulturne prireditve, ki so Slovencem dvigale nov nacionalni zanos. Na prelomu 1988/89 smo dobili prvo politično stranko Slovensko demokratsko zvezo (SDZ), v katero so se ljudje množično včlanjevali. Tudi slovenski kmetje so že pred tem s svojim stanovskim programom javno zaorali v slovensko politiko. Slovenska družba je pokazala skrb za stiske z Albanci in demonstrirala obsodbo srbske agresije. V skupnem nastopu z alternativo in slovenskim političnim vrhom se je to zgodilo 27. februarja 1989 v Cankarjevem domu. V Srbiji je povzročil dogodek pretresljiv odmev. Slovenski opozicijski politiki so dobro izkoristili tribuno in vnovič glasno izrazili svoje zahteve. Še prej sta na dopoldanski seji (SZDL) med drugim nastopila Igor Bavčar in Janez Janša. Prvi je poudaril organizacijsko moč al-ternativcev, drugi pa niprizanesel s kritiko vojski. Za opozicijo so pomenila dogajanja novo približevanje osamosvajanju in prihodu na oblast. Ob teh zgodovinskih dogodkih ne smemo prezreti dejstva, da je na posvetovanju pri Milanu Kučanu močna skupina vplivnih komunistov posredovala resne pomisleke, ker da pelje s svojim delovanjem Komunistično partijo Slovenije v razpršitev. S tem ko je Kučan vztrajal ob podpori močnega kroga svojih somišljenikov pri smeri premišljene politike, si je utrdil svoj položaj. Tak položaj mu je bil potreben. Saj se je v naslednjih mesecih leta 1989 na zahtevo Slovenije po pripravi in sprejetju amandmajev za slovensko ustavo sprožil plaz ostrih razračunavanj med politiko in vojsko, ki sta se v zvezi postavili v zaščito jugoslovanske zvezne ustave. Čeprav je grožnja s posegom vojske in z izrednimi razmerami za Slovenijo visela na nitki, so Slovenci vzdržali vse pritiske. Tudi naslednjemu, z napovedjo množičnega srbskega mitinga prvega decembra 1989, je slovensko politično vodstvo z javno prepovedjo tudi operativno dokazalo, da bomo odslej v Sloveniji vladali Slovenci sami. Iz teh prepletenih političnih ravnanj je Milan Kučan izšel kot prvi osebni dolgoletni zmagovalec. V vsem tem času smo imeli več priložnosti celo za družabne sprostitve. Organizirali smo nekaj družinskih srečanj. Ob praznikih smo jih priredili tudi v Bohinju. Ob eni takih priložnosti sta se Igor Bavčar in Janez Janša oddolžila moji ženi in meni za uspešno skupno sodelovanje z lepim spominskim darilom in posvetilom na barjanskem pejsa-žu. S toplim posvetilom v Premikih in lepimi spominki sem bil od Janeza Janše deležen pozornosti $e vse tja do polovice leta 1992. Verjetno sem danes edini v Sloveniji, ki imam dve spominski znački. Prva je Spomenica 1941 in druga Znak veteranov z letnico 1991. To mi je podaril Janez Janša s posebnim poudarkom. Potem pa so kot z jasnega neba udarili Okopi in vse, kar je temu sledilo. Še bo treba zapreti oči in zamašiti ušesa. Že v uvodu sem potožil, da se je politična zmaga izmuznila tistim, ki v dneh upora niso oklevali s pravim hrabrim odgovorom. Če izhajam iz analize upora, menim, da je usoda osamosvojitve bila izključno v rokah Igorja Bavčarja in Janeza Janše. Oba sta v zgodovinski minuti soglasno sprejela, predlagala in vztrajala pri oboroženem odporu. Dolgoletno skupinsko sodelovanje je torej rodilo daljnosežne zgodovinske odločitve. Ko je temu sledila politika, sta se združila pogum in modrost. Vse pogumne odločitve moramo strniti v povezanost neke zavestne dolgoletne psihične, materialne in politične opredelitve. Ta se je v edinstvenem zgodovinskem trenutku spojila z globokimi in privrženimi težnjami naroda po svobodi in samostojnosti. Kavčičeva knjiga že naprodaj Naročila sprejemajo tudi na Založbi Dan, kije knjigo izdala. Knjiga Nika Kavčiča Pot v osamosvojitev je ie naprodaj v vseh večjih slovenskih knjigarnah. Knjigo, ki je v bistvu opis iivljenja in dela škofjeloške družine Kavčič in njenih članov ter pripoved o vznemirljivih dogodkih, ki so jih doživljali njeni Člani, je izdala Založba DAN, kjer sprejemajo tudi naročila: Naslov: Podjetje DAN, Ljubljana, Vojkova 78, telefon (061) 168-44-56 ali (061) 168-26-16. NESREČE Teden brez ranjenih in mrtvih Kranj, 4. februarja - V desetih letih tako varnega tedna, kot je bil na gorenjskih cestah minuli, ni bilo. Namesto poročil o hujših prometnih nesrečah je inšpektor UJV Kranj Ivan Demšar včeraj novinarjem postregel z nekaterimi drugimi zanimivimi podatki. Uvodoma je nanizal bistvena gibanja iz lanske prometne statistike. Lani so gorenjski prometniki obravnavali 2870 nesreč ("buške" s parkirišč niso vštete) ali tri odstotke več kot v letu prej. Povečanje števila nesreč gre predvsem na račun več trkov, ki so se končali z gmotno škodo. Nesreč, v katerih so bili žrtve ljudje, pa je bilo kar za šestnajst odstotkov manj kot 1995. leta. Smrtnih prometnih nesreč je bilo lani na Gorenjskem 31 (šest odstotkov manj kot leto prej), nesreč s telesnimi poškodbami 391 (štirinajst odstotkov manj) ter nesreč z gmotno škodo 2448 (šest odstotkov več). V nesrečah je umrlo 38 ljudi (leto prej 44), 185 ljudi je bilo hudo ranjenih (leto prej 228) in 297 lažje (leto prej 365). Podobno kot zadnji januarski teden, je bil prometno varen tudi ves mesec. Januarja je bilo "samo" trinajst hujših nesreč (lani 27), ki so zahtevale enega mrtvega (lani dva), štiri huje in dvanajst lažje ranjenih. Od trinajstih nesreč jih je bilo sedem na območju kranjske in šest na območju škofjeloške policijske postaje. Vzroki: petkrat nepravilna stran vožnje, štirikrat neprilagojena hitrost, po dvakrat izsiljevanje prednosti in nepravilni premiki z vozilom, v enem primeru je nesrečo izzval pešec. Ob sredah in petkih - petek je običajno najbolj črn dan - januarja ni bilo nobene hujše nesreče. Pobegli mercedes V nedeljo, 2. februarja, ob 18.55 je bila v Gorenji vasi v Poljanski dolini prometna nesreča s pobegom. Neznani voznik osebnega avta mercedes kovinsko rjave barve je pripeljal iz smeri Lučin proti prednostni regionalki in zavijal proti črpalki oziroma Trebiji. Pri tem je izsilil prednost vozniku VW polo, ki je vozil od Gorenje vasi proti Škofji Loka. Čeprav je voznik pola zaviral, sta v križišču avtomobila oplazila. Mercedesu so odpadle kovinske bočne letve, njegov voznik pa je mirno peljal naprej. Policisti prosijo morebitne priče bližnjega srečanja, predvsem pa avtomehanike, kleparje in ličarje, ki bi kaj vedeli o neznanem mercedesu ali vozniku, naj pokličejo na telefon 113. Prejšnji torek od dveh popoldne do petih zvečer so policisti iz rednih patrulj po vsej Gorenjski preverjali pravilno stran vožnje voznikov. Napisali bodo 25 predlogov sodnikom za prekrške, od tega sedemnajst zaradi nepravilne strani vožnje, dva zaradi prevelike hitrosti, enega zaradi pijanosti in enega zaradi vožnje v času prepovedi. 44 voznikov so denarno kaznovali, 25 so izročili plačilne naloge, devet so jih opozorili. Ta teden bodo razen rednih radarskih merjenj hitrosti prometniki v sredo namenili posebno pozornost vožnjam skozi križišča, v petek popoldne se jim bo v akciji nadzora prometa pridružil tudi policijski helikopter, voznike pa tudi opozarjajo, naj se kljub praznovanju Pusta zdržijo alkohola. Dva mrtva v Domžalah in Moravčah Precej manj sreče kot na gorenjskih cestah, če upoštevamo upravno delitev, pa so imeli vozniki z jugovzhodnega dela Gorenjske. Tako je minuli petek ob 19.50 na regionalni cesti pri Moravčah umrl 15-letni kolesar Aleš H. iz Dvorij, ki je vozil pravilno po desnem robu ceste. Od zadaj ga je s fičkom zbil Domžalčan Franc C. V nesreči je bil kolesar tako hudo ranjen, da je naslednji dan ob 20.50 v Kliničnem centru umrl. V nedeljo okrog pol dvanajstih pa je v hudi prometni nesreči v središču Domžal umrla voznica peugeota, ki je iz nepojasnjenega vzroka zapeljala s ceste in trčila v drog javne razsvetljave. • H. J. Predor Ljubelj bo zaprt Ljubelj - Zaradi izgradnje betonske obloge v avstrijskem delu ljubeljskega predora bo promet skozenj zaprt od ponedeljka, 10. februarja, od 12. ure do torka naslednjega dne do 12. ure. Zapora bo popotna. So nevarnejša smučišča ali smučarji? Na sneg s kondicijo in pametjo! Med zadnjim koncem tedna se je na krvavških smučinah polomilo kar šestnajst smučarjev. 5? letni Ljubljančan umrl, 10-Ietni Kranjčan hudo ranjen. Kranj, 4. februarja - Sonce, nedolžna belina, trd sneg, dobro pripravljene proge -koga, ki ima v sebi vsaj kanček veselja do vijuganja po strminah, minuli konec tedna ne bi zamikalo na smučke? Tako kot v vseh gorenjskih smučarskih središčih, je bilo te dni živahno tudi na Krvavcu, nespornem gorenjskem prvaku. Žal pa je z njega s polomljenimi kostmi odšlo kar šestnajst navdušencev. Enega, 57-Ietnega Ljubljančana Aleksandra K. pa so morali v dolino prepeljati mrtvega. Nikoli več ne bo smučal. V nedeljo ob štirih popoldne je policist s Krvavca obvestil kolege v operativno komunikacijskem centru UJV Kranj, da se je nekaj minut prej Aleksander K. na smučišču smrtno ponesrečil. Ljubljančan je na Krvavcu smučal z ženo. Ob 15.50 je peljal od Njivic proti Tini dolini. V dolgem zavoju, približno sto metrov pred spodnjo postajo žičnice, je padel na trebuh in po njem drsel z glavo naprej proti plastični žični ograji, ki na desni strani označuje progo. Smučar je zdrsel pod ograjo, ki je kakšne pol metra dvignjena nad snegom, ter samo meter za njo z glavo priletel v skalo. Umrl je takoj. Komisijo UJV Kranj in inšpektorje, ki so si ogledali kraj nenavadne smrti, je v nedeljo prehitela noč, z ogledom so nadaljevali včeraj, tako da okoliščine uradno še niso znane. Po prvi tragični novici s Krvavca pa je v nedeljo zvečer dežurne policiste klical še oče desetletnega Miha E. iz Drulovke. Povedal je, da se je domala na istem mestu ponesrečil tudi njegov Miha, ki je po padcu zdrsel pod ograjo in se zaletel v drevo. Odpeljali so ga v Klinični center, kjer so ugotovili hudo poškodbo, zlom ledvenega vretenca. Vsa smučišča imajo uporabna dovoljenja Pred bližajočimi se zimskimi počitnicami so v UJV Kranj pretresli vsa gorenjska smučišča. Ugotovili so, da imajo vsa uporabna dovoljenja, da so primerno zavarovana in tudi označena s tablami, kot zahteva zakon o javnih smučiščih. Več preglavic povzročajo parkirišča, predvsem pod Ko-blo in Krvavcem, kjer smučarji puščajo svoja vozila bodisi v vasi, v nadlego domačinom, ali ob cestah. Načelnik operativno komunikacijskega centra UJV Kranj Bojan Belak pravi, da imajo vsa smučišča redarsko službo. Pred to smučarsko sezono se ie za redarja na novo usposobilo sedemnajst ljudi. Ti skupaj z izkušenejšimi redarji nadzorujejo dogajanja na smučiščih, kot okrepitev pa se jim pogosto pridružijo tudi policisti iz gorske enote, predvsem zaradi varovanja po zakonu o javnih smučiščih ter preprečevanja kaznivih dejanj in kršitev javnega reda in miru. Število nezgod se povečuje Policisti seveda ne zvedo za vse nezgode na smučiščih. Polomljena zapestja, gležnji ipd. poškodbe gredo običajno mimo njih. Obravnavajo predvsem bolj zapletene, hujše primere. Tako so v lanski smučarski sezoni obravnavali le dve nezgodi - eno lahko in eno s sledjo poškodbe. V obeh primerih so poročali okrožnemu državnemu tožilstvu. Huje je bilo na turnih smukah, s katerih so zabeležili smrtni primer Avstrijca v Triglavskem pogorju ter po eno hudo in lahko nezgodo. "V letošnji sezoni je bistveno slabše," pravi Bojan Belak. "Doslej smo obravnavali enajst nezgod, med njimi nedeljsko smrtno, tri s hudimi, pet z lahkimi in tri s sledmi poškodb. Obravnavali smo tudi primer nezgode na žičnici v Kranjski Gori, ki se je končala s hudo telesno poškodbo in nezgodo na smučarski skakalnici v Žir-eh." Razen tega so policisti v lanski sezoni obravnavali še trinajst kršitev zakona o javnih smučiščih. Letos so jih našteli že dvajset, pa sezone še zdaleč ni konec. "Najpogostejši vzrok nezgod je objestnost smučarjev, neredko prihaja do trčenj med smučarji tudi na progah, ki se križajo," ugotavlja Bojan Belak. Seveda pa je res tudi to, I samo zakon, naj bo star i nov, reda na smučiščih ne b ustvaril in tudi ne prepreč nezgod. Smučarji, ki se pod? jajo na bele poljane, moraj1 vedeti predvsem dvoje: p$ nati svojo fizično kondicijo izbirati strmine, ki so \f, lahko kos, ter ne pozabijj da na snegu niso sami; * drugi smučajo bolje in ne# teri tudi slabše. Odveč ni tu* nasvet, da je treba pripra^ smuči prilagoditi vrsti sne$ Zdaj so proge zmrznjen' marsikje ledene, "kante" P morda premalo nabrušene Kraje smuči Policisti vsako smucah sezono opozarjajo tudi na11 da na smučiščih niso saffl ljubitelji vijuganja, ampak' Zakon iz leta 1977 zastarel mimi ^dajdejo tudi * D . . ... . \; pndipravi. Kraje smuči, zla* Resnici na ljubo je treba r tudi povedati, da je zakon o javnih smučiščih, ki nosi letnico 1977, že krepko zastarel. Sprejeti bi bilo treba novega ali starega vsaj novelirati. Stari zakon ne obravnava, denimo, deskarjev na snegu, ki znajo biti posebej objestni; s sedežnic običajno skočijo pred rampo in lahko se zgodi, da se jeklenica stakne. z odklenjenih prtljažnik" avtomobilov, parkiranih pr' gostinskimi lokali ob vzno* smučišč, so pogoste. Tudi v* zimi. Prihaja tudi do W nahrbtnikov in drugih ko^ opreme. Po vsem tem gotovo odveč vprašanje: so nevafl)' ša smučišča ali smučarji H. Jelovčan KRiMMAL dl Na Gorenjskem se je cepilo blizu 5500 ljudi Gripa pred našimi vrati Za zdaj pri nas epidemije še ni, ko pa virus napade, ga je najbolje teden vitaminskega sadja in zelenjave, tabletk *fV dni "odležati", svetujejo zdravniki. V kranjski ambulanti še cepijo. &Ete^LWl«*&f!Z Brezposelnež vlamljal in kradel Izdajateljski ček Kranj • Kranjski policisti so v četrtek vodili "trde" oog0*?^ z 28-letnim S. K., osumljenim tatvin, vlomov v os^ avtomobile ter ponarejanja in uporabe vrednostnih PaP • l6; S. K., doma z območja Kranja, naj bi se 24. januarja polotil Ju| parkiranega pred vrtcem Živžav v Stražišču. Iz njega je vzel Že" torbico z denarjem, čeki in dokumenti. Istega dne naj bi vlomil5 j "spačka", izkupiček je bil tudi topot podoben. V sredo je prišel v samopostrežno trgovino Živil na Kidričevi cesti v Kra?j Pri blagajni je skušal vnovčiti ukraden in že izpolnjen Gorenjske banke, ki pa ga je blagajničarka zavrnila. Š. zbežal iz trgovine, še pred tem pa s pulta pri blagajni pograbil cigaret marlboro. Naslednjega dne so ga policisti prijeli in prifHj za 48 ur. V petek so ga s kazensko ovadbo vred pripeli3h preiskovalnemu sodniku, ki je po zaslišanju odredil pripor. sumijo, da je S. K. na Gorenjskem zagrešil še več kaznivih dC Pri že raziskanih je iztržil samo 15 tisočakov, ker so ga hitro P" in ni uspel vnovčiti vsega, kar je ukradel. S. K. je brez zaposJ1 kar pa seveda ne opravičuje njegovih razhajanj z zakonom- Drugi vlom ostal pri poskusu Alarm pregnal vlomilca Radovljica - V petek so radovljiški policisti prijeli st^[ znanca, 37-letnega R. M., brezposelnega, ki ga sumijo st°p 1 dveh kaznivih dejanj velike tatvine. V noči z 28. na 29. januar naj bi R. M. navrl vhodna vr*L nepovabljen vstopil v gostinski lokal Bambu bar v Radon, Na točilnem pultu je skušal odpreti registrsko blag^ vendar ni uspel, zato je pregledal predale. Našel je JL denarja, vzel pa še več zavojev cigaret. Gostinca je oško% za 153 tisočakov, z vlomom pa je povzročil še za 40 tisoč* škode. R. M. je osumljen tudi poskusa kaznivega oeh velike tatvine. 22. januarja ob pol dveh zjutraj je p<*Jj vlomiti v stanovanjsko hišo na Triglavski v Radovljj*., navrtjem polkna na lesenih vratih se mu ni posrečilo vst^, zato je razbil dve šipi. Vendar pa se je v hišo prikradel & j Ko se ie sprožil zvočni alarm, je odnesel pete, za se"^ pustil le za 30 tisočakov vredno pustošenje. Preisk^ sodnik je R. M. zaslišal v nedeljo in se odločil za prip°r Zdravniki priporočajo starejšim in bolehnim, naj se ogibajo zaprtih prostorov, kjer je veliko ljudi, saj se bolezen širi s kapljično infekcijo. Od doma naj hodijo samo na svež zrak. Hkrati Zasvojenec prodajal heroin tudi drugim 1 pripoočaio tudi uživanje Dva "jurja" za odmerek Kranj - Kriminalisti iz urada kriminalistične službe J kupiti v lekarnah. Ce pa gripa koga Kranj so obravnavali 30-letnega Kranjčana Z. M., & u vendarle "položi", jo je najbolje odležati tudi ovadili kaznivega dejanja neupravičene proizvod™ Kranj, 4. februarja - Zadnja leta se vse sosednji Madžarski, od koder sili k nam. v postelji, ob litrih čaja in sadju. Postelja prometa z mamili. ^ več ljudi odloča za cepljenje proti gripi. V Evropi se je gripa tokrat širila v je priporočljiva tudi zato, da se virus od Z. M. naj bi od 1993. leta pa do letošnjega 28. janUS Seveda pa je njihov krog še vedno polkrogu od Rusije do Madžarske, na bolnih ne prenaša naprej. Gripe za zdaj so ga prijeli, v svojem stanovanju prodajal odmerke/*, preozek, tako da se virus običajno zahodu pa tudi v polkrogu od Finske do v Sloveniji zanesljivo še ni. V ambulante najmanj dvajsetim gorenjskim zasvojencem. Z. M. Živi» , »okat nraA nnvim iptnm ali no mem Sredozemlja. Slovenija je torej med zdravnikov, tudi gorenjskih, pa dokaj tudi zasvojen, s preprodajo heroina je očitno zaslužil do . dvema polkrogoma. Pričakujejo, da bo množično prihajajo ljudje z akutnimi svoje potrebe. Odmerke po 0,2 grama heroina je PT°rl$ izbruhnila prek noči. Kdaj to bo, pa respiratornimi obolenji. V tej zimi se je dva tisočaka. Kot so ugotovili knminalisti, je bil Z. M- K$ na Gorenjskem proti gripi zaščitno mesece že zelo odvisen od mamil, saj je zase porabil p°'a cepilo blizu 5500 ljudi. V ambulanti odmerkov heroina na dan (skupaj 1,5 grama), razen teg ^ Zavoda za zdravstveno varstvo v Kran- redno obiskoval tudi program odvajanja s pomočjo ^ J ju še vedno cepijo. Če bo epidemija na. Kriminalisti so Z. M. prijeli prejšnji torek in ga pod* ^ počakala vsaj dva tedna, je za cepljenje še čas. • H. J. vc Stl Pr bc m. Pc R sn Pn rtu UČ no Na nekaj pred novim letom ali po njem epidemično poloti tudi številnih Slovencev. Menda je gripa prav zdaj pred našimi vrati. Gripa je že v začetku decembra zajela nekatere države v Evropi in tudi na drugih celinah. O mrtvih poročajo zlasti z Japonske in iz Rusije, po najnovejših podatkih pa naj bi bolezen kosila tudi v seveda ni mogoče natančno reči. Gripa sicer ni več usodna bolezen, zaradi nje umirajo predvsem ljudje, ki imajo kakšno kronično bolezen in se pri njih gripa razvije v pljučnico, ter starejši ljudje z zmanjšano odpornostjo. 48 ur. Preiskovalni sodnik je v četrtek zanj pripor. S HALO -'HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 Naroillo xa objavo ipr«|*mamo po telefonu 064/223-111, faksu 0641222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po poŠti - do 12.30. ure dan »red Is Ido m Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriku Izredno ugodna. AVTOSOLA B in B - tel. 22-55-22 4 TEČAJ CPP SE ZAČNE VSAK PONEDELJEK DOPOLDNE OB 9.00 IN POPOLDNE OB A b 18.00 - BEGUNJSKA 10, PRI VODOVODNEM STOLPU. VOZNIK INŠTRUKTOR IZOBRAŽEVANJE ZA POKLIC B & B, Kranj, tel.: 36-20-20 NAKUPOVALNI IZLETI AVTOBUSNI PREVOZI DRINO VEC, 731-050 METEOR do.o. 422-781 Cilka tel.: 411-510 Madžarska • Lenti 15.2., Palmanova 5.2., Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur 411-887 Gorica - Palmanova 8. 2. Kulm (Avstrija) - smučarski poleti 8.2.; zbiramo prijave za prireditev Planica '97; Italija - tovarna čokolade, Portuguaro, Palmanova 20.2., Lenti 22.2. PARTIZANSKI DOM NA VODIŠKI PLANINI NA JELOVICI HOTEL RIBNO Bled Tel. 741-321 je odprt vsak konec tedna. Možno je tudi turno smučanje. Obveščamo šole in vrtce, da zbiramo prijave za šolo v naravi za maj, junij, september in oktober. Tel.: 715-293 Vsak večer odlična glasba v nočnem klubu. Vabimo Vas na GALA PUSTNI PLES 8. februarja 1997. Vse maske bodo nagrajene, za najlepše bogate nagrade. GARAŽNA VRATA daljinsko upravljanje - motorni pogon - izolirana, kasetni motiv imitacija lesa. LYNX - CANADA Vrata vsen dimenzij po zelo ugodni ceni. tel.: 061/825-272 REGIONALNI IZOBRAŽEVALNI vPisuie v programe dokvalifikacij VOZNIK, PRODAJALEC, TRGOVINSKI POSLOVODJA CENTER RADOVLJICA v tečaje računalnitva. Tel • 064/714-403 Priiave in po te1,714"403 ali osebno na Sercerjevi 22 v Radovljici. DO M NA JOŠTU vabi vsako sob°t° na P|ese "P° domače" z živo glasbo z začetkom ob 20. uri. / i it Na Pustno SODot°. 8- februarja, prireja veselo pustovanje, 15. februarja pa vabijo tel.: 311-555 na ples zaljubljencev. Rezervacije sprejemajo po telefonu 311-555. • ZNIŽANE CENE MODELOV NEXIA IN ESPERO! • ESPERO 1.8 CD SAMO 23.690 DEM • UGODEN KREDIT - LEASING, CENE VELJAJO DO RAZPRODAJE ZALOG TEL: 634 463, 634 056 vas vabi v svoje gostinske lokale: restavracijo, kavarno, pizzerijo in plavalni bazen. Bazen s savno obratuje ob ponedeljkih, torkih in petkih od 17. do 22. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 15. do 22. ure. VABLJENI! Nudimo vam pestro izbiro ženskih in otroških oblačil iz lastne proizvodnje: ženske bluze od 3.900,- do 4.900.- SIT, žen. hlače 3.900.- SIT. šplc hlače 3.590.- SIT, spodnji deli trenirk za odrasle 2.900.- SIT, otroške hlače od 840.- SIT dalje. Del. čas od 9. -12. In od 15. -19. ur«, sobota od 9. -12. ure. VABLJENI! daewoo tico brez pologa 23.691 sit mesečno hotel grajski dvor radovuica šiviljstvo in trgovina * 1 "CVETKA" J. I tel.: 225-162 f. n Pozna' i pustovanje GOSTIŠČE "LEA" Podljubelj 104 Prisrčno vabljeni v maskah na veselo pustno rajanje ob živi glasbi v soboto, 8. in v torek, 11. februarja. Prve tri maske nagrajene. Rezervacije po tel.: 064/59-005. v RFNFTKF NA KARNFVA1 ALPET0UR POTOVALNA AGENCIJA Vas to soboto, 8. lebruaija, vabi v Benetke na wncii\M^ iv/» nrtiuti.r/iiv tradicionalni pustni karneval. Odhodi avtobusov Radovljica, Tržič. Krani. Skofja Loka. Prijave. ALPET0UR PA na Bledu, v Kranju, Radovljici, škofji Loki ki Tržiču. za samo 38.- dem 6BD Stalno odkupno mesto za delnice serije G in B. Za delnice PETR0LA nudimo 14.000,00 sit, SAVE 3.700,00 sit, KRKE 18.000,00 SIT,... Za strokovne nasvete, Gonnjika borzno potrtdnitka druiba d d. posredovanje pri nakupu in prodaji vrednostnih papirjev, prenose lastništva v KDD in Komika 33,4000 Kranj. Slovenija upravlianie vašeaa portfelja smo vam vedno na voljo pooblaščeni borzni posredniki. Tet: *386 064 361-300. 361-301 ril 9 r Fai: * 386 064 711-889 GLASOV KAŽIPOT H> Prireditve M Njgao meditaciji jiške KSJffi0" ■ v dvoranici radovl- 19.3Qiblrn b° daneSl V t0rek' 0b voda knH avitev slovenskega pre-stra Sri bl^editac'ia avt0|ia moJ" Prevali kninmova. Predavatelj in G govori. ,ASrei Feini9 s Koroške medH1 tudl 0 lastnih izkušnjah z rwJ:aci)° kot Dotio do boljšega v življenju. , in razstava V Optiki Debeljak bo jutri, v h 18. uri Miha Jenstrle svojo novo knjigo Anoni- „red°. ob Predstavil Stete^T0*! knJ'9e duhovnega nosti k Tsnne Murt'Ja- Ob tej prilož-NartL , 0 odPrli tudi razstavo slik dr. ^ntavtor Zdene Vodopivec. Prireditev ob Prešernovem spomeniku Ljubljana - Mestni odbor ZB NOB Ljubljana in Odbor 7. slovensko narodnoosvobodilne brigade Franceta Prešerna vabita na slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku v petek, 7. februarja, ob 16. uri na Prešernovem trgu v Ljubljani ( ob Tromostovju). Govoril bo ljubljanski župan dr. Dimitrij Rupel, nastopili pa bvodo Partizanski pevski zbor in recitatorji. Popotovanje v Tibet Ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine (Cekinov grad) bo danes, v torek, ob 19. uri potopisno predavanje z dipozitivi z naslovom Tibet. Predaval bo Aleš Udovič. Ob kulturnem prazniku Šenčur - V petek, 7. februarja, bo v Domu krajanov proslava ob kultur- nem prazniku. Nastopili bodo Oktet Voglje, učenci OŠ Šenčur, Folklorna skupina Šenčur, Vokalna skupina bratov in sester Šter, na citre bo igrala gospodična Vreček, povezo-valka programa pa bo proslavo popestrila z recitacijami. Cerklje • Osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju, bo za občino Cerklje na Gorenjskem v petek, 7. februarja, ob 19. uri v dvorani v Adergasu. Naslov slovesnosti bo Neiztrohnjeno srce, na večeru poezije, pesmi in glasbe bodo nastopili ženski pevski zbor Osnovne šole Davorin Jenko Cerklje pod vodstvom zborovodkinje Damjane Božič - Močnik, plesni par Alenka in Tomaž, orfova skupina kulturno-umetniŠkega društva Velesovo pod vodstvom zborovodja Daneta Selana in dramaska skupina KUD Velesovo. Naj flancat Cerklje - Turistično društvo Cerklje bo tudi letos na pustno soboto, 8. februarja, popoldne, izbralo na cerkljanski tržnici Naj flancat. Posebna komisija bo sprejemala največje flancate od 9.30 do 10. ure J'avni trg 6, 4000 Kranj *W 064/222-681, 222-701 PrM , ks: 064/223-534 vw,T blagajni (vhod 2 Glavnega trga) ^delavnik od 10.00 do 12.00 ure, ob 225 W 900 *> 1000 "™. t" uro pred gainJ 5S.Ef9ds,av' kunska Številka bla-i« Dot °t4/222-681. Rezervirane vstopnice Pred 1? prevZ9ti najkasneje do pol ure ■"■« začetkom predstave! Tone Partljič: GOSPA POSLANČEVA, komedija Gostuje Slovensko ljudsko gledališče iz Celja PONEDELJEK, 3. 2., ob 19.00 uri, za abonma DIJAŠKI TOREK, 4. 2., ob 19.30 uri, za abonma MODRI SREDA, 5. 2., ob 19.30 uri, za abonma RDEČI ČETRTEK, 6. 2.. ob 19.30 uri, za abonma ČETRTEK PETEK, 7. 2., ob 19.30 uri, za abonma PETEK 1 V počastitev slovenskega kulturnega praznika: Jean Genet: SLUŽKINJI SOBOTA, 8. 2., ob 19.30 uri, za IZVEN in konto Pokroviteljstvo uprizoritve: SAVA, gumarska in kemična industrija, d.d., Kranj na tržnici, nato pa bodo na ogled obiskovalcem do 11.30 ure, ko bodo izbrali Naj flancat in podelili nagrade. Komisija bo ocenjevala dolžino, širino in višino flancata, venček, enakost viter, pomembna pa bosta tudi zunanji izgled in teža, ki naj bi bila čim manjša. Tržnico bodo obiskale tudi maškare, najlepše bodo nagradili. Tržič poje '97 Tržič - V petek, 7. februarja, bo ob 18. uri v osnovni šoli revija tržiških pevskih zborov Tržič poje '97. Obvestila Krvodajalska akcija Kranj - Rdeči križ Slovenije obvešča, da v Kranju od 3. do 14. februarja poteka krvodajalska akcija. Predavanja 9t Tomo Križnar, njegov bicikel in Indijaici Kranj - Če ste po naravi pustolovci in vas zanima, kaj imajo skupnega Tomo Križnar, njegov bicikel in Indijanci, se udeležite predavanja Toma Križnarja z diapozitivi in glasbo, ki bo jutri, v sredo, ob 12.30 v večnamenskem prostoru Gimnazije Kranj. Vabijo literati, novinarji in knjižničarji Gimnazije Kranj. V 9. številki Gorenjskega glasa je prišlo do napake pri objavi telefonske številke, ki se glasi: URH, d.o.o. PRAPROTNO 26, 4227 SELCA TEL.: 064/64-455 IZVLEČNE POLICE ZA POSODO V VAŠI KUHINJI Za napako se opravičujemo! Razstave Planinski odmev Spoštovani bralec! Pripravljamo vam novo stalno planinsko rubriko. Kranjski vodniki smo se z uredništvom Gorenjskega glasa dogovorili za kratke prispevke, ki jih boste lahko prebirali ob torkovih številkah časopisa. Najave, obvestila, potopise in druge planinske novice bomo pripraljali vodniki, planinci in seveda tudi novinarji. Vodniški znak kot uvodnik verjetno že poznate, saj je veljaven 20 let. Letos ga nameravamo zamenjati. Tako torej. V gorah prepoznavate vodnika po omenjenem znaku, prav tako boste ho njem in pa po naslovu prepoznavali naše planinske vesti v Gorenjskem glasu. Danes že najavljamo knjižico, ki smo jo pripravili in je v tisku. Njen naslov je "VODNIK po gorah programa izletov PD Kranj '97 in PRIROČNIK, kako se odpraviti v gore". V njej bodo opisi izletov, kijih načrtujemo za letos, napotki planincem začetnikom in tudi prekaljenim koreninam. Več o njej, ko izide. Upam, da bo s to rubriko zapolnjena vrzel, na katero ste večkrat opozarjali in da vam bo s tem Gorenjski glas postal še bližji in še bolj nepogrešljiv. Za vodnike Peter Leban Večer fotografij in diapozitivov Bled - V hotelu Astoria pripravlja jutri, v sredo, ob 19. uri Foto klub Triglavski narodni park večer fotografij in diapozitivov. Fotografski zapis o svojih strokovnih in ljubiteljskih opazovanjih v pokljuških gozdovih in gorah nad njimi bo predstavil Jože Podlogar. Z glasbenim programom bodo nastopili mladi glasbeniki Glasbene šole Radovljica. Razstava v Kosovi graščini Jesenice - V četrtek, 6. februarja, ob 18. uri bodo v Kosovi graščini odprli razstavo slik akademskega slikarja Marjana Skumavca. Slikarja in njegovo delo bo predstavil umetnostni zgodovinar Boštjan Soklič. V kulturnem programu bo nastopil kantavtor Pero Lovšin. Otroci rišejo Prešerna Kranj - V Galeriji Pungert bodo jk od rij skupinsko likovno jutn v sredo, odprli likovno rastavo ^stavQ d/članov Bolika z naslo-Mae ikovne šole CKD ZKO Kranj. Dr France Prešeren Mah nsarji se predstavljajo na temo m , , de|Q Prešernove poezije. 11 rELE-TV KOMUNIKACIJSKI ENGINEERING GORENJSKA TELEVIZIJA GLEJTE PROGRAM GORENJSKE TELEVIZIJE TELE-TV/ Kranj Kranj d.o.o.: Nikole Tesla 2, P.P. 181, 4001 KRANJ: Tel.: 064/33-11-55, fax: 064/32-73-13 Slikarji na temo Prešerna Jesenice - V razstavnem salonu Dolik bodo v počastitev kulturnega njegovo MARTIN prinaša srečo tudi januarja Razvedrilne strani Gorenjskega glasa smo 10. januarja popestrili s kvizom o vinu. Pri šestih vprašanjih je bilo med tremi možnimi odgovori potrebno najti pravilnega; s poročijo številke pred odgovorom pa poiskati črko v abecedi. Kviz ni bil preveč zapleten; vprašanja so bila o vinu, vinogradništvu, vinski kulturi In tradiciji, pravilna rešitev pa: MARTIN. Prejeli smo 814 dopisnic s kuponi, skoraj vsi odgovori so bili pravilni. Je že tako: na Gorenjskem (še) nismo pridobivali žlahtne kapljice, na vrhunska vina in običaje pa se vsekakor spoznamo. Nagrajenci: 1.-20. (povabilo na Glasov izlet po izbiri): MAJDA PIPAN, Gogalova 10, Kranj; MARGARETA JERAM, Maistrova 2, Radovljica; ŠTEFAN LEPOSA, Golnik 55, Golnik; HELENA BREZAR, Milje 46, Visoko; IZIDOR VIDMAR, Bukovščlca 15, Selca; SLAVICA MUNARIČ, Kovorska c. 55, Tržič; MARJANA FABIJANIČ, Vrba 15, Žirovnica; MIMI ROTAR, Podnart 67, Podnart; BRIGITA BIDERMAN, Tovarniška 14, Lesce; ROK PALO, Gregoričeva 40, Kranj; BRANKA KRIVEC, Trg Prešernove brigade 5, Kranj; NASTRAN MARIJA, Srednje Bitnje 111, Žabnica; ANKA BOROVNIK, Škofjeloška c. 7, Vodice; VERA SLATNAR, Loka 97, Tržič; STANKO LOGAR, Blelvvelsova 6, Kranj; ANICA ORAZEM. Ljubljanska 80. Domžale; TINA ROBIČ, Borovška 7, Kr. Gora; MAGDALENA VILFAN, Sp. Bitnje 4, Žabnica; JANEZ GRADIŠAR, Sp. Duplje 66B, Duplje in MARTA HLEBANJA, Finžgarjevo naselje 3, Gozd Martuljek. 12. - 30. nagrada (vrednostni bon za tisoč tolarjev): ANDREJA SVETINA -SRČIC, Titova 75, Jesenice; MINKA ZEVNIK, Podreča 23, Mavčiče; CVETO GAŠPIRC, Tupallče 29. Preddvor; ROMANA LEBEN, Ul. Janeza Puharja 4. Kranj; JUSTI KRIŽAJ, Stara cesta 51, Naklo; STANKO MOHORIČ, Viktorja Kejžaraj 13, Jesenice; KRISTINA MENCINGER, Cesta na ravne 4, Boh. Bistrica; FRANC MODRIJAN, Sidol 1b, Laze v Tuhinje; MARJETA ŽEPIČ, Zlato polje 5, Kranj in TONE JOŠT, Tovarniška 4, Lesce. IZŽREBANCI KRIŽANKE V uredništvih Salomonovega ugankarja in Gorenjskega glasa smo prejeli kar 2366 rešitev nagradne križanke, ki smo jo objavili 10. januarja (in je bila tudi na sporedu 7V3 v soboto, 11. januarja). Pravilna rešitev: PPC Gorenjski sejem Žreb je nagrade namenil: 1.-4. nagrada (permanentna vstopnica za vse letošnje sejemske prireditve Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem Kranj): Emilija PERME, Brezno 7, 3279 Laško; Tina PONI KVAR, Polje c. XX/15 a, Ljubljana; Sonja MARGON, Mašera in Spasiča 6, 2000 Maribor; Albina MARKOVIČ, V Brezov Log 43, 8000 Novo mesto; 5. - 8. nagrada (kosilo za dve osebi v Gostilni Sejem, Matjaž Erzar, s.p. v Kranju): Stanko MOHORIČ, Viktorja Kejžarja 13, 4270 Jesenice; Zvonka SKERBEC, M. Pijade 13, 2000 Maribor; Andrej BERAVS, Finžgarjeva 22, 4248 Lesce; Suzana MARION, Nika Šturma 1, 6210 Sežana; Vseh 8 nagrajencev pa Gorenjski glas še dodatno nagrajuje z ekskluzivno reklamno majico in Letopisom Gorenjska 96/97. Zrcalo duše Tržič - V paviljonu NOB bodo v petek, 7. februarja, ob 17. uri odprli razstavo keramike medžarskega umetnika Janosa Nemetha. Razstavo, ki jo bo odprlo Veleposlaništvo Republike Madžarske v Sloveniji, bo s kulturnim programom pospremil nastop kvarteta kljunastih flavt Glasbene šole Tržič. Loški kremen skofja Loka - Danes, v torek, bo ob 18. uri na Loškem gradu otvoritev razstave Loški kremen, ki jo prireja novoustanovljeno društvo prijateljev mineralov in fosilov Loški kremen iz Škofje Loke. Zrcalo duše Tržič - V petek, 7. februarja, bo v Paviljonu NOB ob 17. uri otvoritev razstave madžarskega kiparja in keramika Janosa Nemetha. Naslov razstave je Zrcalo duše, s kljunastimi flavtami pa bodo nastopili učenci Glasbene šole Tržič. Izleti Pohod po poti kulturne dediščine Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica vabi ob slovenskem kulturnem prazniku v soboto, 8. februarja, na tradicionalni Pohod po poti kulturne dediščine. Zbor udeležencev bo ob 9. uri pri spomeniku talcev v Mostah. Hoje bo za 4 ure. Gledališče H> Sedem na mah Radovljica - V Linhartovi dvorani bo v četrtek, 6. februarja, ob 17. uri z lutkovno predstavo Sedem na mah (Matjaž Loboda) gostovalo Lutkovno gledališče iz Ljubljane. Ponovitev Shakespearte, kdo si Jesenice - V Gledališču Toneta Cufarja bodo v petek, 7. februarja, ob 19.30 ponovili predstavo Male gledališke šole Shakespeare, kdo si? v priredbi in režiji Bernarde Gašperčič. Sobotna matineja skofja Loka - Na Loškem odru bo v okviru sobotne matineje, v soboto, 8. februarja, ob 10. uri nastopilo Gledališče Toneta čufarja s predstavo Mali strah Bav-bav Marie C. Machado - za izven. ^Jy v v v v vrv- Por«/ mi, povem ti...^^ - VALENTINOVO ¥ 14.2. 1997 ¥ v ____ I ČESTITKA v našem časopisu za vse ZALJUBLJENE, za vse PRIJATELJE! y Cena samo 500 SIT! y Pokličite nas najkasneje do O. februarja do 9. ure zjutraj po telefonu: 064/223-444 A vV A A Valentinovo se bliža Vse, ki ste se odločili pustovati to soboto, 8. februarja, na Glasovem pustnem izletu, čaka danes v poštnem nabiralniku sporočilo o podrobnostih, kdaj rajiamo. Ste pustno masko ie pripravili? Za Glasove pustne izlete bomo pripravili sladko pustno presenečenje, za katerega bo poskrbela PEKARNA KRANJ, dd ! Za vse, ki ste ie oziroma ste še zaljubljeni, je prav poseben dan petek, 14. februar, Valentinovo. V sodelovanju s Termami Ptuj bomo pripravili prvi Glasov Valentinov izlet, ki ga bo vodila Boiena Avsec. Glasov avtobus bo v petek, 14. februarja, zjutraj odpeljal iz Radovljice, s postanki v Kranju, Škofji Loki, Komendi in Mengšu, zvečer bo povratek na Gorenjsko do 22. ure. Na Ptuju bo Valentinu namenjeno celo popoldne z druiabnimi igrami in zabavo, za katero so pripravljeni tudi Valentinovi srčki. Za naročnike Gorenjskega glasa (in druiinske člane) je prispevek k stroškom' izleta le 3.100 tolarjev; ker verjamemo, da se boste Valentinovega izleta udeleiili predvsem zaljubljeni pari, je tokrat nekaj posebnega tudi strošek izleta: za par le 5.500 tolarjev. Vse dodatne informacije in prijave za katerikoli Glasov izlet tudi v letu 1997: po telefonu 064/ 223 - 444 /Gorenjski glas, mali oglasi/ ali 064/ 223 -111 /tajništvo Gorenjskega glasa/. Poleg osebnih podatkov je pri prijavi za izbrani izlet dobrodošel tudi Vaš naslov in telefonska številka, kjer ste dosegljivi, ker pred vsakim izletom vse prijavljene pisno ali telefonsko posebej obvestimo o podrobnostih. Zaradi moinosti vmesnih postankov posebej priporočamo, da pri prijavi navedete tudi, na kateri postaji bi ieleli počakati Glasov avtobus na dan Vašega izleta! Pri prijavi ne bo potrebno plačati nikakršnega prispevka k stroškom izleta niti vnaprej nobene akontacije - verjamemo, da so prijave zanesljive. Tudi v letu 1997 veseljem pričakujemo Vaš klic in prijavo za Glasov izlet. Vendar: pohitite s prijavo, če nameravate pustovati v Dobrni ali na Valentinovo lep dan preiiveti na Ptuju, kajti število sedeiev v avtobusu je omejeno. Pokrovitelja Glasovih pustnih izletov sta: ARVAJ Vsaki naročnici oz. naročniku Gorenjskega glasa, ki pridobi novega naročnika, dvojna nagrada: trimesečna naročnina (ali brezplačni Glasov izlet po izbiri) + posebno darilo. Akcija traja celo leto 1997. S sodelovanjem v akciji "Naročniki Gorenjskega glasa pridobivamo nove naročnike"dosedanji naročnik podaljšuje naročnino za vsaj 12 mesecev; za novega naročnika pa se upošteva, da doslej še ni bil naročen na Gorenjski glas ali pa nanj ni naročen ie več kot pol leta. NAROČAM ®(Q za najmanj eno leto Ime in priimek:................... tJMMGLAS Naslov: Podpis: če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. Kot nagrado za novega naročnika uveljavljam /prosimo, obkrožite Izbrano nagrado, ki Vam za sodelovanje v akciji pripada poleg posebnega darila/: - z naročnino za_trimesečje 1997 oz. za_trimesečje 1998 (naročnina za navedeno trimesečje je moja nagrada in je ne plačam) - s prijavo za enega od Glasovih Izletov, ki ga bom izbral(-a) in za katerega ne plačam prispevka k stroškom Novega naročnika sem sem prldobilfa):.................................... Moj naslov:................................................................................ Moja evidenčna naročniška številka je..................................... Prisrčna hvala za sodelovanje v akciji! MESNICA PRI EDOTU GALETOVA 9/A KOKRICA, tel. 245-087 (OB CESTI NA RUPO) Nudimo vam vse vrste svežega mesa Predpustni popust za: suhi vrat (iz domače dimkamre)......990,00 SIT/kg suha rebra (iz domače dimkamre).. 820,00 SIT/kg goveja suha klobasa (sudžuk).........800,00 SIT/kg domače klobse za kuhanje suhe domače klobase in salame pečenice, krvavice in še veliko drugih mesnih izdelkov Vsi naši izdelki so okusno začinjeni in prekajeni v domači dimnici. SE PRIPOROČAMO! MALI OGLASI ® 223-444 OGLAS POD "ŠIFRO" Če je oglas pod "šifro", potem se zbirajo pri nas samo pismene ponudbe oz. prošnje. Torej v zvezi s "šifro" pri nas ne dajemo nobenih podatkov. APARATI STROJI MOBITEL - kompletna ponudba vseh vrst mobilnih telefonov. Ne izgubljajte časa, pokličite zastopnika na 0609/637-200, GSM 041/662-552, 064/226-751_2 Prodam barvni TV BLAUPUNKT 51 cm odličen za 350 DEM. 052-115 2201 HLADILNIK Zoppas 100 I, ugodno prodam. ©431-546 2206 Prodam rabljeno televizijo, termoa-kumulacijsko peč, gorilnik CTC, pomivalni stroj Zanussi. 0401-466 2220 Prodam doma izdelan železen mizarski rezkar brez vozička, ugodno. »682-125 2235 Prodam avtogen varilni aparat z vsemi priključki In manjšo stružnico Potisje. »631-320 2236 Barvni televizor Iskra in električni štedilnik oddam. »061/823-451 2238 Ugodno prodam bencinski agregat Honda 1 KW. »451-159, zvečer 2241 Prodam mehansko stiskalnico In pisalni stroj Olimpia s kovčkom. »242-397 2262 Prodam TRAKTOR FEND 4x4 70 KM, TRAKTOR deutz 45 KM s čelnim nakladačem, trobrazdnl plug in sa-monakladno prikolico 30 kubikov. »068/81-323 2283 Prodam TROSILEC za umetna gnojila - nov. »241-838 2294 Prodam malo rabljen štedilnik za vzidavo - levi (rostfrei), 2 plošči In pol na drva, 4 plošče elektrika. Ogled možen vsak dan. »061/812-1572314 Prodam povečevalnlk za črnobele slike z opremo za 18.000 SIT. 0874- 258 2336 OTR. OPREMA Za dojenčka prodam: torbo za nošenje, stolček za ležat, hojcto. »802-661 2197 Prodamo otroško POSTELJO in otroški STOLČEK. »715-011, 715- 800 2334 GOSTIŠČE Retnje pri TRŽIČU Tel.: 064/58 458 vas vabi na veselo PUSTOVANJE ob živi glasbi v SOBOTO, 8. 2., in TOREK, 11. 2. NAJBOLJŠE MASKE BODO BOGATO NAGRAJENE! Kontakne leče ČESTITKE G. Justini - čestitke z Gorenjskim Glasom! MIT 2296 GR. MATERIAL Prodam 3 betonske STEBRE za kozolec. Pernuš, Črnivec 4, Brezje 2210 Prodam BOROV OPAŽ 8 kvadratov ter dva fotelja. 051-087 2238 Prodam 730 smrekovih "šlnkelnov" dolžine 1 m po 120 SIT/kos. 0721- 946 2243 Žagan LES - plohe prodam. 0403-611, zvečer 2256 Prodam HRASTOVE DESKE, deb. 25 in 50 mm, cena po dogovoru. 0682-605 2299 Prodam desna vrata s podbojem širine 60 cm za 5000 SIT. 0631-420 IZOBRAŽEVANJE Instruiram angleščino za osnovne, srednje šole v Tržiču in v Kranju. 056-095 411 Prirejamo tečaj seminar Iz CIGANSKIH in TAROT kart. za karte in vse ostalo poskrbimo mi. Vse dod. informacije dobite na 0061/1404-310, od 10-18. ure 1929 Instruiram (na vašem domu) MATEMATIKO, FIZIKO, KEMIJO za OS. Cena ugodna. 0328-232 od 18-20. ure 2171 Uspešno Instruiram angleščino za osnovne in srednje šole. 0411-070 2203 Instruiram predmete za srednjo strojno šolo. 0461-169 2250 Instruiram vse predmete za osnovno šolo. 0227-255 2282 KUPIM ODKUPUJEMO VSE STARE IN UMETNIŠKE PREDMETE: slike, ure, pohištvo, nakit, kovance in razglednice. VSE TE PREDMETE TUDI RESTAVRIRAMO. ANTIKA, Tavčarje-va 7, Kranj, 0221-037 in 211-927 1 Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice... Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Gregorčičeva 8, Kranj, 0211-248, ali 0471- 534 _ 1347 Odkupujemo smrekovo hlodovino vseh kvalitet tudi lubadarlce. Ver-ea.d.o.o., 0064/451-209,041-665- 360 1709 ODKUPUJEMO SMREKOVO, BU-KOVO, BOROVO, JESENOVO, JA-VOROVO HLODOVINO IN CELULOZNI LES. LES PREVZAMEMO TUDI NA PANJU. BRAZ-DA.d.o.o., POLJŠICA PRI PODNARTU 6, 0064/731-615 2087 Kupim do 10 dni starega TELETA. 0622-876 2191 Kupim snegolovce za streho "špi-čak". 0622-418 2328 t DEKLETA IZ NAJLEPŠIH SANJ j 090 44 48 SKRIVNOSTI LJUBEZNI - ooovmk | I 090 75 17 OSTALO Prodam dve KADI za namakanje cca 400 I. Koželj, Tupaliče 59 2199 LOKALI ODDAMO na Bledu v bližini cca 400 m2 proizvodno skladiščnih prostorov v dveh etažah, cena 7 DEM/m2. K 3 KERN, 221-353, 221-785_457 PRODAMO v bližini Kranja odlični vpeljan gostinski objekt (pizzerija, bistro in igralnica) s teraso. K 3 KERN, 221 -353, 221 -785 458 104.5 105.9 RADIO \J\l\l\l 107.3 107.5 L 91.2 OGNJIŠČE 51. 152-11-26 fax. 152-13-62] t......................................'................................J PODJETNIKI, OBRTNIKI Oddamo ali prodamo poslovni prostor za industrijsko, obrtno ali pisarniško dejavnost (do 800 m2) v Upnici pri Kropi. Resne ponudbe. Tel.: 061/346-598 ali 061/322-024 popoldne/zvečer ODDAMO PREDDVOR BELA In ZALOG v najem trgovino z živili, 5 DEM/m2, ODDAMO PREDDVOR picerijo na izredni lokaciji, najemnine brez odkupa inventarja, ODDAMO TRŽIČ 50 m2 poslovnih površin za PRODAJNO SERVISNO dejavnost, 500 DEM/mes in odkup inventarja 16.000 DEM (avdio-video, servis računalniške opreme itd.), ODDAMO KRANJ OKOLICA (6 km): 2x300 m2 poslovno proizvodnih površin 10 DEM/m2 in 400 m2 skladišča 5 DEM/m2, ODDAMO SKOFJA LOKA center 12 m2 v pritličju, 350 DEM/ mes, 3 mes.predpl. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 969 PRODAMO KRANJ POSLOVNO HIŠO v centru in poslovno stanovanjsko hišo ob vpadnici, PRODAMO MEDVODE okolica TRGOVSKI CENTER s parkirišči, PRODAMO PREDDVOR Kokra dobro ohranjeno lovsko vilo ob potoku, 800 m2 uporabne površine, na parceli 1200 m2 ali več. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_9to PRODAMO JESENICE center poslovni prostor, 127 m2 v pritličju, 2500 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 971 RDS STEREO 89.8 91.2 96.4 RADIO SORA RADIO ŽIRI PO NOVEM LETU V NOVI PODOBI Oddamo v centru Kranja 110 ^ posl. prostorov na odlični lokaci Kranju, CK, telefon, primerno za bi^ agencijske storitve. K 3 KERN, 221' 353, 221-785_J ODDAMO POSLOVNE PROSTO^ v centru Kranja in centru Stražišt* MANDAT 022-44-77__jj ODDAMO OTOČE oddamo cca 1 trgovskim lokalom v okolici Loke. Atraktivna lokacija. Ptofifl P cena po dogovoru. Samo ry nij PIA NEPREMIČNA Bi po ponudbe! 623-117, 622-318 Kupim kletke za kokoši. 0471 J 2341_ ODKUPUJEMO SMREKOVO lj| DOVINO. 0064-64-412 V centru Kranja ali na fjj, atraktivni lokaciji, v prit":, NAJAMEMO 100-150 rjgj NEZIVILSKO TRGOVI™ znanega podjetja. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 J9ar * Par Da his< V Kranju in okolici KUPlM^,' POSLOVNIH PROSTOROV ^; PViNp./nanega^, ^1 Na Kokricl ODDAMO 130 m2^ ob poslovnih prostorov, prime^ ^ fitnes, frizerski salon ipd., v P m Kr, pa dve proizvodno skladiščila fa ani, a 400 m2. SVET NEPPp NINE, 330-112. J SVET NEPREMIČNINE. 330-1]^ ^ Na Deteljici ODDAMO ali f" MO LOKAL, 67 m2, možna P' tev v 2 lokala z lastnima vr> primerno za storitveno ali W4 dejavnost. SVET NEPREM' 330-112. 'azi ko | Vrst 9ari 06o ■ .|i1..lK-,lr,I.H3.,,J;|li;|lll V celoti ali po delih prodamo poslovno stavbo bivšega TEKSTILINDUSA (6.000 m2). z namenom pridobitve novega kranjskega poslovno trgovskega c* Predvidene dejavnosti: trgovine, saloni, pisarne, šport in rekreac" gostinstvo, diskoteka, in ostalo... CENA: 760DEM/R12 Jkju. /Kuupp stan 33-0 TOPINVEST. nepremičnine Kranj tei.:064 311-780 ali 0609 62* š musuma (OD GRADOM t*on mahom NAROČITE 4 - PLAČATE 3 PIZZE. DO 28.2/97 Prodamo STAREJŠO HIŠO, HOSTA SKOFJA LOKA, voda, elek., hišna št. je v hiši. Starost hiše je cca 100 let. Parcela meri 1800 m2, možna nadomestna gradnja, prodajna cena po dogovoru. PIA NEPREMIČNINE, 622-318,623-117 1000 ODDAMO ali PRODAMO na odlični •okaciji v centru mesta večjo površino poslovnih prostorov. K 3 KERN, 221-353, tel.fax. 221-785 2289 OBVESTILA Restauracija Metuljček vabi v soboto I13 veselo pustovanje. Maske zaželene in nagrajene. Rezervacije •622-270 2295 Gostilna MARINŠEK MARIJA v Naklem prireja VESELO PUSTOVANJE na pustno soboto, Živa glasba. Rezervacije po tel.: 471-830 ali osebno v gostilni. OBLAČILA „MAŠKERADNE KOSTIME zelo originalne, lahko naročite po «061/ 1^656_ 645 ijAŠKARADNE ORIGINALNE KOSOME za otroke do 14 let prodam in Pošljem. »061/123-17-61 (prej 061/ ^6-940) in 0609/626-226, vsak dan Po 10. uri ATEJA Kranj Prodamo ZAZIDLJIVE PARCELE v Žirovnici, Križah pri Tržiču in Preba-čevem. MANDAT «22-44-77 eee V KRANJU IN OKOLICI TAKOJ KUPIMO ENODRUŽINSKO SAMOSTOJNO HIŠO, LAHKO TUDI STAREJŠO POTREBNO ADAPTACIJE Z VRTOM. POSING d.o.o. «224-210, 222-076_5ii PRODAMO SKOFJA LOKA: prodamo lepo, cca 700 m2, zazidljivo parcelo, 90 DEM/m2, PRODAMO KRIŽE več sončnih parcel v hribu, 40 DEM/m2; PRODAMO pod DOBR-ĆO zazidljivo parcelo z lepim razgledom 1000 m2 z montažnim objektom in lok. dov., 50.000 DEM in 721 m2 z lok. dovoljenjem, 30.000 DEM; PRODAMO OTOĆE industijsko parcelo ob cesti 6000 m2, 30 DEM/m2, SKOFJA LOKA Center zazidljivo parcelo za poslovno stanovanjsko gradnjo, 700m 2, 150 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123_966 KUPIMO KRANJ okolica do 15 km večjo gradbeno parcelo na lepi lokaciji, KUPIMO KRANJ in okolica večjo parcelo ob robu naselja, KUPIMO GORENJSKA večje parcele za gradnjo vrstnih, montažnih hiš. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 967 UR6KA (več kot plesna km) V Kranju, Škofji Loki, Radovljici, in na Jesenicah. Vpisuje začetnike in dobre plesalce S 064/411-581 PRODAMO V ŽIGANJI VASI hiša v 3. gr. fazi, cena 130.000 DEM, Zalog pri Cerkljah montažna hiša z zidano kletjo, parcela 977 m2, NA DRULOV-Kl vrstno hišo v gradnji, spodaj že končana, 160.000 DEM, NA DRU-LOVKI na krajni lokaciji prodamo atrijsko hišo, 400 m2 sveta; K 3 KERN, 221-353, tel in fax 221-785 1740 PRODAMO parcele: v bližni Begunj več parcel velikosti od 500-800 m2. K 3 KERN, 221-353, tel in fax 221- 785 1743 PARCELE PRODAMO Zg. Duplje, zazidljivo parcelo cca 450 m2 prodamo. 100 DEM/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 1799 ODPRTO vsak dan od 8.30 do 22.30 nedelja in prazniki od 11.00 do 22.00 I KALAMARI OSL|č Q|BANICA PIŠČANEC OCVRTI SSR TIRAMISU ELONI POSTRV peCeNICA PIJAČA DOSTAVA HRANE HITRO IN POCENI I h Po?°iamo dekliške obhajilne ob-lzP°sojevalnica Rija v Naklem, <^Z.37, Qd 16-19 2237 Prolfra Ponudba usnjenih JAKEN v i^odajalni Pariš - center Kranja! 2303 ^rjNEPKOSTiM0pTROŠKE MAŠ" ' Vb« UNt KOSTIME pingv n. klo- Jj. cena 2000 do 3000 SIT. »76- 2335 ^i^?KARE " kostimi za otroke po j ^°anl ceni. B 064/66-047 ; *KIDELKI boh°dam neškropljena JABOLKA -| ^oovec, ontario. «403-637 2233 Posesti ■—.______ |Kljp^R^NJU 'N OKOLICI TAKOJ Sto K? ZAZ'DUIVO PARCELO OD 2* DO 1000 M2. POSING d.o.o. CčgfjlO in 222-076_152 'fi°inAM0 LESCE visokopritlično &lPr d£.8 m cena 350.000 DEM, I «ei«D;-RlBN0 20 let staro hišo z £g ?100 * Pr'tličju na parceli 1.800 CEG,^VIDEZA NA parceli 1200 ?2l'.^at33°000 DEM . K 3 KERN. v^?. tel infax 221-785 449 *f2PDA^0 KRAN Orehek- polovico c*na iicenoUA K**0 in drvarnico, Odlični^000 DEM^ v BitnJah na spod a '°Kac'l| enonadstropno hišo, ^anoJatVii50^10700 dejavnost, zgoraj '^ax 22 670KC3 KERN, 221-355, tel — c|-'85 452 i5Sh^ BITNJE: dvos-flaražarS,0 hlšo 12x10 m z dvema Parceli 7& °i? ze'enem pasu na na n 'm2. 360.000 DEM. mož-h'te rvMidLtev v ^stanovanjsko nP^ODAMO KRANJ PRIMSKOVO: i »12 hh0!* 450 m2 del dvojčka. 160 i PRonl3^ Površine, garaža in vrt; PRODAMO HIŠE-vrstno v Drulovkl, samostojno v Bistrici pri Tržiču, okolici Preddvora in polovico hiše (ZELO UGODNO) v Žireh. Posestvo med Kranjem in Šk. Loko. MANDAT «22-44-77 668 PRODAMO BLED ZASIP: dvostano-vanjsko hišo s 140 m2 poslovnih prostorov na parceli 900 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 960 HIŠE PRODAMO: UGODNO KRANJ Prlmskovo: pritlično hišo potrebno obnove (60 let) na parceli 300 m2 takoj prodamo, 140.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 iaoo Prodamo KMETIJO z velikim obsegom zemljišča, z vsemi priključki, lokacija pri Žireh, ugodna cena. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 TV-VIDEO-AUDIO-HI-n ZASTOPSTVO IN PRODAJA flD piomeo* 0$herwood NAJCENEJŠI DOLBY SURROUND PRO-LOGIC RECEJVER 49.900 W KOMPLET PETIH ZVOČNIKOV S SUBWOOFERJEM 32.900 PRI NAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEČ IZPOSOJA SONV VCEO KAMERE CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 Prodamo čudovito VRSTNO HIŠO, večetažno, zelo prostorno, z lepo parcelo, luksuzen stil. Samo resne ponudbe na PIA NEPREMIČNINE, tel.: 623-117, 622-318 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO ali NADOMESTNO GRADNJO 500 m2, Preddvor okolica. «451-255 2190 V središču Mengša prodam takoj vseljivo HIŠO. «061/738-426 2200 Novejšo opremljeno HIŠO v Žireh dam v najem. Naslov v oglasnem oddelku. 2209 V okolici Cerklej na Gorenjskem prodam lepo, novo stanovanjsko HIŠO z brunarico na zemljišču 2000 m2. Cena 450.000 DEM. «064/451-895, 064/422-024 mobi 0609/647-989 2211 Kupim zazidljivo parcelo 1000-2000 m2 Rateče-Kranjska gora-Podkoren in 150 - 200 m2 star HLEV ali staro hišo za nadomestno gradnjo oz. neopremljen prostor za gostinski lokal (Kranjska gora). P.p. 23, Kranjska 2255 KRANJ Zg. Duplje prodamo zazidljivo parcelo 600 m2. Sončna lokacija, cena 100 DEM/m2. POSING, 222- 076 2276 V Podbrezjah, občina Naklo, prodamo 13707 m2 zemljišča na obronku vasi, sončna lega. Pripravljeni načrti za spremembo namembnosti zemljišča v zazidljivo parcelo. Cena 25 DEM/m2. Tel.: 064/311-417, 0609/626-810 KRANJ DRULOVKA prodamo novo vrstno hišo, z zelo lepo urejeno notranjostjo. Cena 250.000 DEM. POSING, 222-076 2277 PRODAMO HIŠE - Bled. Besnica, Duplje, Kranj, Lesce, Medvode, Tržič, Skofja Loka. Cene 130.000 - 400.000 DEM. NEPREMIČNINE OZIRIS, 267-535 22S1 PRODAMO KRANJ starejšo hišo na Primskovem, parcela 300 m2, cena 158.000 DEM; TRŽIČ starejšo hišo, parcela 3700 m2, cena 80.000 DEM. K 3 KERN, 221-353, 221-785 2288 Prodamo zazidljivo parcelo 1200 m2 v Adergasu pri Cerkljah. K 3 KERN, 221 -353, tel in fax 221 -785 2290 Prodamo zazidljivo parcelo v centru Žiri, velikost 1.092 m2, cena 60 DEM/ m2. K 3 KERN, 221-353, tel. in fax 221-785 2291 Prodam HIŠO V Kranju za 150.000 DEM. 110 m2 stan.površine, garaža, primerna za poslovno dejavnost ali stanovanje, zelo lepa lokacija. S 061/347-093 2352 Takoj KUPIMO VEČ ZAZIDLJIVIH PARCEL v okolici Kranja in Škofje Loke, za znane kupce. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 Takoj KUPIMO manjšo stanovanjsko HIŠO ali 400 - 600 m2 veliko parcelo v STRAŽIŠČU aH drugje na desnem bregu Save, za znanega kupca z gotovino. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na PRIMSKOVEM prodamo starejšo, visokopritlično hišo, na 300 m2 veliki parceli, za 140.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V Sori pri Medvodah PRODAMO STARO HIŠO z gospodarskim poslopjem, potrebno obnove, parcela 736 m2, 130.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. KUPIMO stanovanjsko HIŠO v okolici Kranja, Naklem, Preddvoru, Šenčurju, Cerkljah ali Hrastju, za znanega kupca, za približno 200.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. GLASBO za ohceti, obletnice in zabave vam nudi "TRIO". «731-015 1868 PUSTOVANJE 8.2. - dvorana Bukovca pri Vodicah. Igra TRIO "Bonsaj". DUO MINIMAX iz Kranja vam igra na pustovanju, ohcetih, obletnicah in drugih zabavah. «403-873 2308 KUD OTON ŽUPANČIČ Sora vabi na VESELO PUSTOVANJE, ki bo v soboto, & Z 97, ob 20. uri v Domu krajanov Sora. Za p/as igra ansambel LAUFARJI. Najboljše maske - nagrajeno. Rezervacije vstopnic v gostilni PRI DIVJEM PETELINU Sora. VABLJENI! POSLOVNI STIKI Odkupujem delnice Lipa oznaka G. «715-096 2213 ODKUPUJEMO DELNICE: SAVA G, B Petrol, Krka, GH Union, Fructal. «245-084, 246-548 2226 Odkup delnic različnih podjetij serij G in B. Pokličite 0601-43-714 2253 Odkupujemo DELNICE SAVE Kranj, Petrola. Krke in ostale. «310-537 U ljudska univerza Skofja loka TEČAJI TUJIH JEZIKOV V ŠKOFJI LOKI s sofinanciranjem Ministrstva za šolstvo in šport NEMŠKI JEZIK ZAČETEK I. stopnja in II. stopnja (*) 10.02. III. stopnja O in IV. stopnja (*) 11.02. V. stopnja (s poslovno nemščino) 24.02. Obnovitveni (za upokojence) (*) 04.03. ANGLEŠKI JEZIK I. stopnja 24.02. II. stopnja H 11.02. III. stopnja H 13.02. IV. stopnja O 25.02. V. stopnja (s poslovno angleščino) 13.02. Priprava na izpit 25.02. Obnovitveni (za upokojence) (*) 04.03. ITALIJANSKI JEZIK I. stopnja 13.02. II. stopnja O 11.02. Obnovitveni (za upokojence) (*) 04.03. (*) - tečaji, označeni z zvezdico, bodo sofinancirani, in zato precej cenejši kot običajno! Informacije in prijave: 621-865 (Ljudska univerza, Mare Žvan). RAZNO PRODAM Prodam STOJALA za obleke. «451-313 1913 Prodam kuppersbusch ŠTEDILNIK, sušilec perila in jogi. «632-932 2224 Prodam bukova drva z dostavo in kosilnico BCS. «685-518 2245 SflVNfl # SOLURIJ Uaodno prodam SPALNICO - jogi 2x 1 m, ter raztegljiv kavč z dvema foteljema. «332-814 2318 Prodam zakonsko posteljo, masivni bor 190x180, za 8000 SIT. «211-789, popoldan 2331 Ugodno prodam dobro ohranjeno SPALNICO. «411-238 2340 ŠPORT PRIREDITVE = 3 064/221133 od pon. do petka od 9. do 22.30 uro sobota nedelja! DEKLIŠKE DRSALKE št. 32 in MOŠKE DRSALKE št. 42, prodam. «84-535 ali 803-064 2249 STORITVE ENERGIJSKI NAPITKI Prodam NAKLADALNI DROG s kleščami za les in kupim GUME s platišči 16 col za gumi voz. «431-483 2300 Prodamo otroško SOBO, štedilnik in avto sedež, ugodno. «422-391 2325 STAN. OPREMA Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO, KAVČ in 2 FOTELJA. «621- 380 2228 Podarim malo rabljen jogi 190x90. «451-159, zvečer 2240 TESNENJE OKEN IN VRAT, uvožena tesnila, 10 let garancije, 30 % prihranek pri kurjavi. Prahu, hrupa in prepiha ni več! «061-813-553 73 TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT anten. «738-333 ali 0609-628-616 193 Obdelava mansard (predelnih sten, stropa - v KNAUF sistemu), ter Armstrong stropov. «064/491-425 ali 224-373___222 SERVIS TV-VIDEO-HI Fl NAPRAV vseh proizvajalcev na O O 324-698 od 9-17 h. Čujič Jože, Smledniška 80, Kranj 234 ROLETARSTVO NOGRAŠEK vam nudi izdelavo in montažo žaluzij, lamelnih in plise zaves, rolet, rolojev In sereenov. Pri plačilu v gotovini nudimo popust oz. plačilo na obroke. « 061 /651 -247 403 Montaža predelnih sten in stropov, sistem Knauf, Armstrong. Tel. 064/741-390 in 0609/651-018 510 mT?^1!0 z 9araž0 na Parceli *RAN n10'000 BeM= PRODAMO faz? ic7>rV£vka vrstno hiso v IV. gr. «voktan °-00.0DEM in dokončano avoktai?u-U00DEM in dokončano KRam^vanjsko hišo; PRODAMO ^0 h\tL e~ter Poslovno stanovanjsko kuPR0DAM0 KRANJ atrijsko garaži -itS 2 vrtom na leP' 'okaciji, 2 DOS ' Mnl™2' uporabne površine. 0609/650EPR3EM,(fNINE' 22-33-00' l£OMs£:AJ&2 PODČETRTEK ' TOPLICE: hiša v izgradnji ŽOOn an° lePi lokaciji, na parceli 22-31 S?' D0M NEPREMIČNINE, 1 —33^00, 0609/650-123 963 rSim^°,AMBROŽ Pod Krvavcem: KUPlMn£Snd ali zazidljivo parcelo, starS ""ANJ z okolico do 15 m2! hORFjL.e'1!!0 2 vrtom' KUPIMO I '°Kachi r?^. manJSo kmetijo na lepi |33-Onlri)OM NEPREMIČNINE, 22-P 00. 0609/650-123 965 AX 1, zaradi katere na daljnem vzhodu ne morejo več spati. A 11.990 DEM AVTOHIŠA MAGISTER d.o.o. - RADOVLJICA, 064/715-256 PRODAJA VOZIL IN POOBLAŠČENI SERVIS ORIGINALNI REZERVNI DELI IN DODATNA OPREMA PRODAJA IN POLAGANJE KAKOVOSTNIH KERAMIČNIH PLOŠČIC VSEH VRST ZA VSE PROSTORE VAŠEGA DOMA VAM NUDI LE-KERO, tel. 245-125, 245-124 491 PRODAJA IN POLAGANJE LAMI-NATNEGA, LAMELNEGA IN KLASIČ-NEGA PARKETA PO ZELO UGODNIH CENAH. PLAČILNI POGOJI: GOTOVINSKI POPUST IN UGODNI KREDITNI POGOJI POKLIČITE! LEKERO - KOKRICA, «245-125, 245-124, del.čas. 7-20. ure 578 Žaluzije, rolete, lamelne zavese,plise naoknice, komarniki ter sereen senčila. Izdelava, montaža, popravila. Pestra izbira barv. Možnost plačila na obroke. «061/13 22 001 ali 061/ 662-270_623 NOVO - AMERIŠKI MLINČEK ZA MLETJE ODPADKOV pri pomivalnem koritu. Vezan direktno na odtok. Nič več neprijetnih vonjev in legla bakterij v kuhinji. Pokličite »325-815 224- £1_ 670 BOJLERJI, PIPE, KOTLIČKI, VENTI-Ll-popravlla in zamenjava. «325- 815_ 872 PRALNI STROJI, ŠTEDILNIKI, BOJLERJI, ELEKTROINŠTALACIJE - popravila in montaža. «325-815 «73 Gorenjska^ Banka Banka , Tel.:064 267 53 edini, ki se za vas maksimalno potrudimo Prodamo 2 ss, Sp. Gorje pri Bledu, v izmeri 49 m2, etažna centralna, tel. ni, stanovanje je v dvonadstropnem bloku, prodajna cena 62000 DEM. Prepis možen takoj, vseljivo po dogovoru. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318_988 Prodamo 3 ss, Cankarjeva ul. Radovljica v izmeri 69.20 m2, vsi priključki, prepis in vselitev možna takoj. Prodajna cena 102.000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622- 318 992 Prodamo enosobno stanovanje v Škofji Loki Parizanska c. v izmeri 37.60 m2, vsi priključki, zastekljen balkon, 4. nad., delno opremljeno, prodajna cena 75000 DEM. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 993_ Prodamo 2 ss v škofji Loki Groharjevo nas. v izmeri 58 m2, 4. nad., klasično ogrevanje, stanovanje obnovljeno v celoti 95 leta. Prodajna cena 78.700 DEM. PIA NEPREMIĆ-NINE, 623-117, 622-318_995 Prodamo 2 ss v škofji Loki Podlub-nik v Izmeri 60.5 m2, vsi priključki, 7. nads., zastekljen balkon, staro cca 18 let, prodajna cena 95.000 DEM. Prepis možen takoj, selitev avgusta 97. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318_997 Prodamo 3 ss v škofji Loki Podlub-nlk, v izmeri 75 m2, 3. nad., vsi priključki, zastekljen balkon, prodajna cena 125.000 DEM. Prepis in vselitev možna tako). PIA NEPRE-MIĆNINE, 623-117, 622-318 999 KUPIMO KRANJ VEČ MANJŠIH STANOVANJ. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 1322 STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina II11 ss, 37,5 m2, 75000 DEM, opr. kuhinja, vseljivo takoj. DOM NEPREMIČNINE, 22 33 00, 0609/ 650-123 . 1798 Prodamo trosobno stanovanje v Škofji Loki, Partizanska c. v izmeri 75 m2. Vsi priključki, prodajna cena 128.000 DEM. Prepis možen takoj, vselitev v roku 10 mesecev. Možnost obročnega odplačevanja. PIA NEPREMIČNINE, »623-117, 622-318 1942 Na Frankovem nas. prodamo dve enosobni STANOVANJI z vsemi priključki. Cena ugodna, možnost dogovora. PIA NEPREMIČNINE, 623-117, 622-318 1950 Kupim v Kranj 1 ss visokopritlično s centralno. »212-181 2227 Prodam stanovanje v Kranju 2+2, mirno okolje oz. menjam za ustrezno v Ljubljani. »224-749 2261 SKOFJA LOKA prodamo enosobno stanovanje 37,80 m2 vsi priključki. Cena 75000 DEM. POSING. 222-076, 224-210_2267 KRANJ Planina III prodamo enoipol-sobno stanovanje 51,90 m2. Vsi priključki. Cena 95.500 DEM. POSING, 222-076 2268 KRANJ Planina II prodamo 2,5 stanovanje 70 m2, I. nad., vsi priključki. Cena 107.000 DEM. POSING, 222-076 2269 KRANJ PLANINA I PRODAMO 2 ss 54 m2, VSI PRIKLJUČKI. CENA 70.000 DEM. POSING, 222-076 2270 KRANJ CENTER prodamo 2,5 sobno stanovanje 64m2. Adaptirano - meščansko. Cena 100.000 DEM. POSING, 222-076_2271 KRANJ PLANINA I prodamo 4 sobno (2+2) STANOVANJE 92,20 m2 Z LEPIM ATRIJEM VSI PRIKLJUČKI. CENA PO DOGOVORU. POSING, 222-076 2272 BLED prodamo garsonjero 34,50 m2 atraktivna lokacija. Cena 2200/m2 DEM. POSING, 222-076 2273 ASTROLOGIJA IN VEDEŽEVANJE po telefonu ali osebno 090-41-43 RADOVLJICA prodamo garsonjero 26 m2. Vsi priključki. Vseljiva julija. Cena 52000 DEM. POSING, 222-076 2274 Prodamo 2,5 sobno stanovanje 61 m2 I. nad., komfortno. Cena 89000 DEM. POSING, 222-076_2275 RADOVLJICA - prodamo enosobno stanovanje 37 m2, pritličje, CK, tel za 52.500 DEM In DVOSOBNO 50 m2, komfortno za 72000 DEM. posing, 222-076 2278 RADOVUICA - PRODAMO ENOIN-POLSOBNO STANOVANJE. 46 m2, 3. nadstr., NOVEJŠE za 95.000 DEM. POSING, 222-076_2279 Prodamo STANOVANJA Bled garsonjera, Radovljica enosobno in dvoinpolsobno, skofja Loka enosobno, Kranj dvosobno. NEPREMIĆ-NINE OZIRIS, 267-535_2280 Na Drulovki prodam 2,5 sobno stanovanje, staro 8 let, pritličje, centralna etažna, KATV, tel. 0332- 205 2286 V škofji Loki zelo ugodno prodamo dve 3-sobni sta' novanji z vsemi priključki, sončne lege, prepis takoj pri obeh. Stanovanje v Podlub-niku vseljivo takoj, na Partizanski vseljivo v desetih mesecih. PIA Nepremičnine, tel. 623-117, 622-318 V Kranju ali okolici, do 10 km NAJAMEMO 4S OPREMLJENO STA NOVANJE, lahko tudi dve dvosob" ali več garsonjer. SVET NEPREMlC NINE, 330-112. Kranj - PLANINA, PRODAMO $ stanovanje v 2. nadstropju, 95 m* 135.000 DEM, 2.5S, 78 m2, t»W vseljivo, 130.000 DEM in 2S stan? vanje v 1. nadstropju nizkega bloW 63 m2, 105.000 DEM. SVET NEPR* MIČNINE, 330-112. ______' KUPIMO GARSONJERO v škofl Loki, za znanega kupca z gotovin" SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V DRULOVKI KUPIMO eno ali eno* pol sobno stanovanje za znaneS! kupca, lahko vseljivo kasneje. SVP NEPREMIČNINE, 330-112. PODLUBNIK II, prodamo 2,55 stanovanje, 53 m2, 3. nadstropl* 92.000 DEM in 3S stanovanje v 1 nadstropju, 76m2, 114.000 DE^ SVET NEPREMIČNINE, 330-112. KUPIMO 2 ALI 3 SOBNO STAN<> VANJE v Stražišču ali drugje "J desnem bregu Save, za znane? kupca z gotovino. SVET NEPREM^ NINE, 330-112 V Šorlijevem naselju ali drugje v Kranju KUPIMO VEC STANOVANJ različnih velikosti za znane kupce. SVET NEPREMIČNINE, 330-112 Prodamo KRANJ 2 ss 65 m2 fM nad. cena 105.000 DEM, 2 ss 63 ^ na Planini menjamo za 1 ss; 2 ss m2 v 7. nad., cena 102.000 D£w ss 62 m2 in 2 ss 54 m2m K 3 KERN, 7* Na Gorenjskem v okolici škofje Loke, Kranja, Bleda ter Lesc prodamo več eno oz. dvodružinskih HIS različnih cenovnih razredov. Samo resne ponudbe na PIA NEPREMIČNINE, 623-117,622-318 Vodovdnem stolpu 353, tel In fax 221-785__ V Kranju oddamo stanovanje u m2 v pritličju hiše, del površirU možno uporabljati tudi za pisarn«'., Kranju: oddamo 2 ss 9 telefononU' CK, 3 ss telefonom in CK; ŠENC^. gornji del hiše, BLED 2ss z <^T/ SKOFJA LOKA 2 ss v b\o*Y opremo za 600 DEM/mes. J KERN, 221-353. tel. in fax 221-ff I 2293 VARSTVO Cerklje In okolica - v var*1 vzamem otroke starejše od dve'1 »422-228 TRAPING, d;0£ R G O V I N -A RAČUNALNIK/% TISKALNI^ PC CD ROM • MUL TI M EDI A SERVIS RAČUNAL. OPREMČ TV! w'deo, irvodne, MPEG kartice. CD POM bralne in zapisovalne enot0' mrežni in ISDN adaptarji, igralna palica, zvočniki, modemi, tiskalniki, računalniki, monitorji, igre in programska oprema, potroSni material, dodatna oprema. ' . ugodno! EPSON STYLUS COLOR 20« 43.900 SIT EPSON (5) 22-20-30 Obiščite nas vsak dan od 9-13 in 15-18.30 ure Vodopivčeva 17 (Mohorjev klanec), Kranj BfTfffPl ^STS HEVVLETT PACKARD ZAHVALE 53 GfiNTfiR ■ C| BratovPraprotnik 10,NAKLO Telilax:064/471-035 Dodaja in , Montaža izpušnih -sr-^ SISTEMOV TER ' f^T^h^<) AVTOMOBILSKIH F**" B^,lCEV-MOHRO_- amortizerji VOZILA DELI CITROEN - rabljeni in novi rezervni ?eli, dokup avtomobilov. ©064/692-194 703 PRTLJAŽNIK za smuči in vlečno KLJUKO za GOLF III prodam. ©84-s35, 803-064 2248 Vozila Odkup, prodaja vozil ter možna Jenjava staro za staro. ADRIA *VTO 634-148, 0609/632-577 394 Cdkup, prodaja, prepis vozil, možna )V M^iava staro za staro, možen kredit. ifl5! AS.d00-. Polica pri Naklem, ^471-340 ali 312-255_9is 2 101 GTL 55, I.86, reg. do 7/97, "ove zavore ter gume, cena 1400 žgM- »632-327_1809 Aodam FORD ESCORT 1.6 16 V, ^ravan, I.7/94, prvi lastnik, bordo ^eče metalne barve, pomična stre-Inf. na »221-421 po 16. uri, ifatjaž_1878 i^obro ohranjen, neregistriran VW ™OŠC, letnik 1975, zelo ugodno ^Prodaj. »226-657_1992 P^dam R 12, I.76, reg. do 6/97, c^jen, cena 1100 DEM. »223- S,__2180 £2dam SAAB 9000 i 16 V, 1.91, z vso ai83atno "Premo. Inf. na »733-753 prodam BIVALNI KONTEJNER in 2232UGeOT 306 -1800. »323-510 iQ9°dno Prodamo R 19 GTS I. 90; R 22 P-J 1 -4 5 v I. 93; LAGUNA 1.8 RT I. V*} TRAFIC FURGON povišan I. 93; ALURE 1.1 I- 93; CLIO RT 1.4 3 v • *W; SKODA FAVORIT 135 LS I. 91; ^DA SAMARA 1300 S 5 v I. 92; ^uGO 55 KORAL I. 90. Za vsa vozila *>ožen kredit brez pologa. Vozila so ^isirana. Informacije po »422-a<2. RENAULT PREŠA Cerklje! 2244 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 0641311-965 Prodam JUGO KORAL 55, reg. do 1/ 98, odlično ohranjen, prvi lastnik, letnik 89, cena 2900 DEM. »58-033 2198 Prodam IMV KOMBI I. 84, reg. do julija. »411-227 2215 Prodam OPEL KADETT I. 73. »403-883_2221 Prodam PEUGEOT 405 spredaj karamboliran, vozen. »061/613-135 Prodam GOLF JXD, I.90, reg. celo leto, bele barve, cena 9 500 DEM. »461-166 2230 SERVIS in PRODAJA NASMEH d.0.0. Hrastje 145, Kranj tel./fax: 064/327-926 Prodam SEAD IBIZA 1.4 CLX, I. 5/ 94, 37000 km, rdeče barve, strešno okno, temna stekla, nove gume, radio, odlično ohranjen. Cena 14300 DEM. »733-585, 718-80 2304 Prodam MAZDO 323 F 1.6 I, I. 91, 130000 km, črne barve, servo volan, cen. zaklepanje, cena 10.000 DEM. »83-586 2305 Prodam JUGO 45 KORAL letnik 1988. »310-537_23ii FORD FIESTA 1.1 C, I. 90, 69000 km, 3 vrata, rdeč, ohranjen, prodam. »242-277. 2315 Prodam GOLF diesel, I. 88, cena 8000 DEM. »245-328_2317 AX 1.1 TRS, 5 prestav, I. 90/91, reg. do 1/98, odličen, prodam ali menjam za cenejši. »451-170 2319 R 18, letnik 1985, reg. 14.4.97, prodam. »731-086 2320 Prodam JUGO 45, letnik 1989, reg. do septembra 97. »061/627-788 2322 Prodam JUGO 45, I. 89, ohranjen, reg. do 11/97. »731-009 2330 Prodam JUGO 55 KORAL, I. 91, reg. do 10/97, izredno lepo ohranjen, garažiran, cena 3800 DEM. »411- 893 2337 LIVADA.d.o.o., AVTOINTEX prodam več vozil: SEAT CORDOBA 1.4 GLX I.94. GOLF 1.81, 87, 92, MARUTI 800 I. 93, JUGO 45 I. 88, JUGO 45 I. 88, JUGO 55 I. 86, KOMBI MAZDA 2200 D I. 90. Možna menjava staro za staro, nakup na kredit, prepisi vozil. ©224-029 2345 Prodam TAVRIO, letnik 1992, reg. do 12/97. ©53-868 2348 TOYOTA COROLLA I. 90, 1.6, elektrika, centralno, reg. do 1/98, ugodno cena 9900 DEM. ©326-094 2246 Prodam JUGO letnik 1989, reg. do 13.6.97. ©422-221 2251 Prodam osebni avto OLDSIT, letnik 91, reg. do 1/98, cena 2400 DEM. ©733-898 2254 Prodam R 4 letnik 1983, bele barve, reg. do 6.7.97. ©422-221 2257 SUZUKI MARUTI, I. 94, prevoženih 6200 km, avto kot nov, LADA SAMARA 1.5, 5 v, klima, avto radio, servisna knjižica, prodam. Možna menjava. 0242-296 2263 Prodam ŠKODO FORMAN, I. 94, MITSUBISHI PAJERO, I. 90, JUGO FLORIDA I. 89. ©730-514 226S Ugodno prodam GOLF JXB, I. 86, vsa GTI oprema, z generalno na motorju. ©441-178 2266 Prodam PEUGEOT 305 SR letnik 1979, reg. do 11/97. ©331-402 2292 Prodam HYUNDAI PONY 1.3 - GS, 1.91, 80 000 km, metalik, el. stekla, centr. zakl., garažiran, reg. do 2/98, cena po dogovoru. ©715-718 2297 Ugodno prodam FIAT TIPO 1.4,1.94. ©881-003 2298 Prodam TERENSKI AVTO ARO, I.89 in osebni avto FORD ESCORT 1.8 D. ©695-520 2301 Prodam VW GOLF II, letnik december 1985. Predoslje 1 c, 4000 Kranj, ©241-319 2348 AVTOŠOLA ing. HUMAR S 311035 HYUNDAI PONY 1.5 GLS, reg. do 9.9.97, sive metalik barve, elek. zapiranje stekel, centr.zakl., vlečna kljuka, stereo radio. ©691-607, po 14. uri 2349 Prodam Z 128 SKALA 55, letnik 1990. »223-346_2351 HYUNDAI PONY 1.3 LS SEDAN I. 90, MAZDA MX 3 1.6 KAT, I. 93, RENAULT CLIO 1.2 RN 5 v, I. 93, GOLF CL 1.4 3 v, I. 95, prodamo. Možna menjava za cenejše vozilo ali nakup na kredit. AVTOSERVIS LUINA skofja Loka, ©632-286 2353 HYUNDAI SONATA 2.4 I, I. 90, VVARTBURG 1.3 lim., I. 90, ALFA ROMEO 33 1.3 IE, I. 94, RENAULT 9 GT, I. 85, OPEL CORSA 1.2 I, I. 95. Možna menjava za cenjše vozilo ali nakup na kredit, prodamo. AVTOSERVIS LUŠINA SKOFJA LOKA, ©632-286 2354 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame JULIJ ANE VIDIC iz Radovljice wt ^reno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in pevkam za Zahv ?,na so^a* aarovarK> cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. opravi emo se 8' župniku za pogrebni obred in poslovilne besede, pogrebni službi za občan a de"a in Pevcem *z Nakla za zapete žalostinke. Hvala osebju Doma starejših sl°KV. Radovljici in internih oddelkov bolnišnice na Jesenicah za vse razumevanje, SKrb in nego. Posebna hvala tistim, ki ste jo obiskovali in kakorkoli pomagali. Žalujoči: hčerki Marija in Ulka ter sin Mihael z družinami RADIO ^ 24 UR DOBRE GLUME!!! cm ZAPOSLITVE Iščemo sposobne in komunikativne AKVIZITERJE za prodajo medicinskih aparatov. ©55-446 in 50-274 291 Prodaja SPLOŠNEGA LEKSIKONA pri DZS. Izreden zaslužek! ©53-410 aH 0609-634-584 598 Dejstvo je, da je VELIKI SPLOŠNI LEKSIKON najbolje prodajan projekt in s tem tudi najboljša možnost do izrednega zaslužka. DZS zaposli več ljudi. Pomoč pri delu zagotovljena. ©0609/648-899 750 Za terensko delo nudimo redno zaposlitev. ©57-792 inf. ob sredah 1168 Iščemo KV NATAKARICO. ©222-192, od 8. do 10. ure 1832 Nudim honorarni zaslužek. Pogoj primeren kletni prostor. ©065-45-140 ob delavnikih od 18-20. ure 1854 Takojšnjo zaposlitev dobi RAČUNOVODJA v podjetju z večjim obsegom knjiženja in obdelave dokumentov. Pogoj V ali VI stopnja izobrazbe, 5 let delovnih izkušenj na računovodskih delih, pasivno znanje enega svetovnega jezika, celotno poznavanje predpisov s področja vodenja In knjiženja v računovodstvu. Pismene vloge pošljite najkasneje do 20.2.1997 pod Šifra: SPOSOBEN 1920 CNC rezkalca na Blejski Dobravi zaposlimo. ©064/874-192 1945 Iščemo mlado dekle za strežbo v Kava baru. 0241-038 1948 V Kranju dobi zaposlitev PRODAJALKA s prakso v živilski stroki. Šifra: KRANJ_1963 V redno delovno razmerje sprejmemo TRGOVKO z izkušnjami. 00609-643-494 dopoldan 1982 Zaposlim MESARJA za delo v prodajalni. »325-998 2170 19 letni fant, po končanem vojaškem roku išče KAKRŠNOKOLI DELO -akviziterstvo in terenska prodaja izključena. Naslov v oglasnem oddelku. 2194 Zaposlim delavca za površinsko obdelavo lesa, mizarje in delavce za prlučitev. 0421-781 2195 Takoj zaposlim mlado NATAKARICO z izkušnjami redno ali honorarno v Tržiču. 050-394, 52-001_2207 PIZZERIJA na Planini zaposli DEKLE v strežbi. Inf. po ©331-206 od 8-10 dopoldan 2229 V konjskem rejskem centru v okolici Kranja honorarno zaposlimo HLE-VARJA. Šifra: LJUBITELJ 2REBET 2252 ČE SE BOŠ PO KLICU NA TELEFONSKO ŠTEVILKO 0609/637-492, 634-064 IN 56-105 ODLOČIL ZA ZBIRANJE NAROČIL IZ PROGRAMA ZALOŽBE MLADINSKE KNJIGE, TO POVEJ SAMO DOBRIM PRIJATELJEM, KAJTI ZAVIST PO DENAR-JU IN USPEHU BO OČITNA! 2313 Zaposlimo KV MIZARJA. ©431-007 2323 Delovnim nudim enkratno priložnost dobro zaslužiti v poslu na domu. ©82-313, po 20. uri 2333 Zaposlimo VOZNIKE v mednarodnem transportu s C in E kategorijo in najmanj tri leta delovnih izkušenj. Tel.: 064/ 719-100, ali 718-800 živali Nemško OVČARKO z rodovnikom, staro 18 mesecev PODARIM in poceni prodam njene mladiče. Zvan, Zg. Bitnje 130 b pri puškami 2192_ Kupim bikca simentalca starega 10 dni. ©733-041 2196 Kupim BIKCA simentalca en teden starega. ©061/612-249 2202 Prodam TELIČKO simentalko težko 100 kg in telico brejo 3 mesece. Pivka 1, ©472-733 2204 Prodam TELICO sim. staro 14 dni. Jereka 17, Boh. Bistrica, ©723-565 Prodam več telet, starih od 14 dni do 2 meseca. Zg. Duplje 38 2212 Prodam TELIČKO STARO 6 TEDNOV. ©311-797 2216 Prodam NEMŠKE OVČARJE brez rodovnika, za 6000 SIT. ©421-271 2217 Prodam BIKCA sim. starega 8 tednov. ©422-558 2218 Prodam KOZO z mlekom, belo, staro 2 leti. Zg. Bitnje 136, pri Puškami 2219 Prodam pritlikave PUDLJE, črne barve. ©66-795 2222 Prodam TELETA za nadaljno rejo ali zakol. ©51-019 2242 Ugodno prodam dva črnobela BIKCA, stara 2 in 4 tedne. Lipovec, Laze 22, Gorje 2259 Prodam JAGENČKA. ©491-461 2284 KUNCE - ovnače, samce in samice, ugodno prodam. ©451-532, popoldan 2302 Kupim bikca simentalca starega 14 dni. ©682-745 2307 Prodam KRAVO s teletom ali brez. ©55-010 2309 Prodam dva črnobela bikca, stara 10 dni. ©461-370 2310 Prodam dve TELIČKI simentalki 110 kg. ©421-467 2316 Prodam TELICO simentalko, brejo 8 mesecev. Rudno ©66-042 2321 Prodam črnobelega BIKCA, starega 14 dni. ©061/750-356 2327 Prodam 10 dni staro TELIČKO ali menjam za bikca simentalca. 0714-376 Prešern 2329 Prodam 10 dni starega BIKCA simentalca. 053-635 2342 TELIČKO simentalko, staro en mesece, zamenjam za bikca sim. ali sivca. 0061/611-531 2343 PURANE za zakol, očiščene prodam, lahko dostavim. ©241-189 2344 Prodam mladiče NEMŠKEGA KRATKODLAKEGA PTIČARJA (psiček in Esička), stara 6 tednov, z rodovni-om, odličnih staršev. ©632-891 OSMRTNICA Umrla je naša upokojenka ALOJZIJA PINTAR Demšarjeva 25, Skofja Loka Od pokojnice se bomo poslovili danes, 4. februarja 1997, ob 16. uri na pokopališču Lipica. Delavko bomo ohranili v lepem spominu. DELAVCI ODEJE, d.d., iz ŠKOFJE LOKE V SPOMIN DRAGEMU BRATU JANEZU PLUTU Zdaj ne trpiš več, zdaj počivaš; kajne, sedaj te nič več ne boli, a svet za nas je mrzel, prazen, opustošen. Povsod te iščejo oči. Danes mineva leto dni, odkar te, dragi brat, med nami ni! VSI NJEGOVI Podbrezje, 4. februarja 1997 V SPOMIN Minulo bo leti dve, odkar nas je 6. februarja 1995 za vedno zapustil naš dobri mož FRANC MRAK Vsem, ki ga obiskujete, prižigate svečke na njegovem grobu iskrena hvala. žena Tončka Hrastje, 4. februarja 1997 ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, ata, starega ata, strica, tasta in brata JAKOBA KALANA p.d. Kalanovega ata z Jame 28 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se sodelavkam in sodelavcem Planike, Gorenjskega tiska in Mitala. Zahvala gospodu župniku za lep pogrebni obred, gasilcem in gasilskim društvom, pevcem ter pogrebni službi Navček za zadnji pozdrav. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI ZADNJE NOVICE V znamenju orodij velikih mož Občina Gorenja vas - Poljane dobila grb in zastavo Komisija za izbor grba in zastave je temeljito opravila svoje delo, zato je lahko občinski svet le potrdil predlog za grb in zastavo. Gorenja vas, 3. februarja - V petek je občinski svet občine Gorenja vas Poljane potrdil predlog komisije za izbor grba in zastave te občine, v katerem bosta pero in čopič - torej orodji velikih mož iz Poljanske doline: Ivana Tavčarja in bratov Šubic. Občinski svetniki so bili s predlogom v večini zelo zadovoljni, čeprav je bil kar nekajkrat pogrešan simbol doline Blegoš. Natečaj za grb in zastavo je komisija objavila že junija lani in prejela naj pet predlogov, vendar z nobenim ni bila zadovoljna. Zato se je septembra odločila natečaj ponovno javno podaljšati in po tej ponovitvi dobila še 17 predlogov. Med tako skupno zbranimi 22 predlogi je nato komisija ugotovila, da le eden ne ustreza razpisanim pogojem, preostalih 21 pa je bilo nato strokovno ocenjenih in napravljen izbor 6 predlogov. Nato so izmed njih izbrali najboljšega, vendar tudi s tem predlogom, katerega avtorja sta bila Matej Komel iz Renč in Tomaž Pilih iz Nove Gorice še niso bili povsem zadovoljni. V soglasju z avtorjema je komisija predlagala, da se grb dopolni še z idejo tretjega avtorja - Zvonke Kogovšek iz Gorenje vasi, in na tak način sta grb in zastava dobili svojo končno predlagano podobo. Komisija se ni odločila za javno razgrnitev prispelih predlogov, pač pa so Zastava Grb G.G. Kavčič na Gorenjskem le nekaj velja Kakih Štirinajst dni nazaj je naš novinar Igor Kavčič pristopil k okencu Pošte Slovenije enote Ljubljana Šiška in kot vsak zgleden državljan, nameraval poravnati položnice za elektriko, stanovanje..., zapadle z 20. v mesecu. "Lahko plačam s čekom?" Uslužbenka je ob pogledu na značilni moder etui s čeki Gorenjske banke odkimala: "Ne, z Gorenjsko banko pa pošta še nima pogodbe. Veste, veljajo vse ostale, Dolenjska, Koprska, Nova LB, SKB..., Gorenjska pa zaenkrat še ne." "Aha," je dejal naš novinar in začel po denarnici stikati za gotovino, poravnal račune in v upanju, da se bodo enkrat poštarji le zmenili z gorenjskimi bankirji, zapustil pošto. In glej ga šmenta, danes smo v redakcijo Gorenjskega glasa dobili sporočilo, da komitenti Gorenjske banke, d. d., od 1. februarja dalje lahko na vseh poštah na območju R Slovenije poslujejo s svojim tekočim računom ali hranilno knjižico na vpogled. Pa naj še kdo reče, da priimek Kavčič na Gorenjskem nič ne velja. Še posebej kadar gre za razmišljanje na daljavo, med našim novinarjem Igorjem in direktorjem banke Zlatkom. materiali dosegljivi v dokumentaciji občine. K objavljenim slikam dodajmo le, da je levi temnejši del grba v zeleni, desni pa v modri barvi, na zastavi pa sta barvi zamenjani. V obrazložitvi lahko preberemo, da so bravna polja oblikovana na tak način zato, da ponazorijo obliko doline in kontrast med zeleno dolino in modrim nebom. Med občinskimi svetniki, ki ob takem pristopu komisije grba in zastave niso izbirali, pač pa lahko le potrjevali pripravljeni predlog, je bil večini predlog všeč. Od navdušujoče pohvale: "Grb je poetičen, mehak, barvno usklajen in človeško topel", pa do vprašanja, ali se morda le ne bi dalo v grb vgraditi nekaj za Poljansko dolino bolj prepoznavnega. Ob tem je bilo kot nezaceljena rana omenjeno Poljancem odvzeto Tavčarjevo Visoko, za obris Blegoša pa je bilo povedano, da bi ga bilo zelo težko v grb vgraditi oz. uskladiti z grboslovnimi pravili. Tudi na seji prisotni poslanec državnega zbora Vincencij Demšar je javno vprašal, ali nima Poljanska dolina kakšne Spticapj^gelimo Poslovna enota Kranj Koroška 27, 4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax064 360 810 mobitel tLOVINBKI OPf PATER NMT S OBM http //wwv>r mobitel si Računalniški engineering d.o.o. Zavod za računalniško izobraževanje Jaka Hatifc 13,4000 Kranj, SLOVENIJA Tel.:064/331 441, ISDN:064/350 200, Fax:064/325 978 Microsoft HOT UNE:064 331 020, MS.POMOC&EUNET.SI Do 10. februarja zbiramo prijave za OTROŠKI RAČUNALNIŠKI TEČAJ - pomladanski termin bolj stare in zgodovinsko pomembne značilnosti, saj je znana praksa, da se predvsem to poudarja v grbih. Končno je od 14 svetnikov 11 glasovalo za predlagano, 3 pa so se vzdržali. • Š. Žargi Naša dobrodelna akcija "Janezov račun" se polni Za petošolca Janeza Čarmana iz Reteč je zbranih že več kot 700 tisočakov. Skofja Loka, 4. februarja - Osnovna šola Cvetka Golarja na Trati, Rdeči križ Skofja Loka in Gorenjski glas smo pred koncem minulega leta začeli dobrodelno akcijo. 1 zbranim denarjem naj bi kupili ortopedski pripomoček,' katerim se bo Janez Čarman lahko gibal po šolskih stopnicah. Doslej je prispevalo že 37 darovalcev, akciji pa bo tekla do konca šolskega leta. Doslej so darovalci na račun škofjeloškega Rdečega križa nakazali 714.359 tolarjev. Tokrat omenimo nekaj tistih, ki so prispevali večje zneske: Elrod, d.o.o., (50.000). Starman, d.o.o., Godešič (50.000), Donit Laminati Medvode (50.000) in Cerkveni pevski zbor Cecilija Kobal, ki je Janezu namenil izkupiček koncerta (324.290). Upamo, da bomo lahko prihodnjič objavili tudi imena ostalib darovalcev, če nam bo uspelo pri agenciji za plačilni promet urediti, da bodo o njih obveščali. Dosedanjim darovalcem prisrčna hvala, za vse ostale, ki boste še nakazali, pa ponovno objavimo številko račun* 515100-678-80807 (sklic na številko 00 1997-1). • D.Ž. KRIMINAL Trojica povezana s ponarejenimi markami Ponaredki najbrž iz Nemčije Kranj - Kriminalisti UKS so storitve več kaznivih dejanj ponarejanja denarja ovadili 41-letnega S. K. in 23-letnega A. B., oba Tržičana, ter 23-letnega bosanskega državljana A. P., ki je stalno prijavljen v Celovcu. V preiskavi so kriminalisti ugotovili, da je S. K. 23. januarja prišel na tržiško avtobusno postajo, kjer je znancu za 9000 tolarjev, prodal ponarejeni bankovec za sto nemških mark. Kupec je dva dni kasneje bankovec odnesel v menjalnico VVilfan v Tržiču, kjer so ponaredek odkrili. originalni lepilni trak na paketu, ga odprl in njega vzel dva avtoradia pioneer z oznal KeHP8400R.Aparata sta vredna 92.000 tol«' jev. Neznanega tatu še iščejo. Podjetnik vdiral v odvetniške pisarne V Kranju ga je "ujela" čistilka Kranj • Policisti so prijeli 37-letnega izolske! podjetnika I. K., ki se je očitno specializiral vlome v odvetniške pisarne. Sumijo ga, da je 13. januarja nekaj po od zvečer poskušal vlomiti v odvetniško pisarno prostorih delavskega doma v Kranju-kovinskim drogom naj bi navrl vrata, p«1* 26. januarja ob treh zjutraj je S. K. pred na hodnik, na isti način pa se je potem po'0 svojim stanovanjem prijatelju A. B. izročil dva šle vrat v pisarno. Takrat je prišla čistilna in| bankovca po sto mark istih serijskih številk. A. presenetila. I. K. je pobegnil, vendar so i B. je denar poskušal vnovčiti pri svojih 1 znancih, ob desetih zvečer je v gostinskem lokalu Mlin enemu od znancev prodal bankovec za 9000 tolarjev, nakar sta se z A. P. odpeljala v Kranj in obiskala lokal Rodeo. A. B.-jev kupec je hitro ugotovil, da je bankovec ponarejen in prišel za njima v Rodeo ter zahteval vračilo tolarjev. Te je dobil. A. B. pa je oba ponarejena bankovca dal A. P., ki jih je nato 27. januarja prek svojega dekleta vnovčil v brezcarinski prodajalni na Ljubelju. Kot je povedal načelnik UKS Boštjan Sladic, so ponaredki zelo kvalitetni. V brezcarinski prodajalni razlike niso opazili in so enega nevede že izročili kupcu iz Avstrije. Kriminalisti so 27. januarja pri S. K. opravili hišno preiskavo. Trojico, ki je sodelovala pri vnovčevanju ponarejenih mark, so s kazenskimi ovadbami pospremili k preiskovalnemu sodniku, ki pa jih je po zaslišanju izpustil. Ponarejeni bankovci domnevno izvirajo iz tiskarne v Nemčiji, kjer je S. K. do nedavnega delal in živel. Prerezan lepilni trak Po dveh mesecih ugotovili krajo Brnik - Policisti s postaje letališke policije na Brniku se ukvarjajo s primerom tatvine, ki naj bi jo neznanec zagrešil med 15. in 18. novembrom lani. Za dejanje so policisti zvedeli šele 27. januarja, po prijavi oškodovanega podjetja. Neznanec naj bi z ostrim predmetom prerezal kranjski policisti samo četrt ure kasneje prijeli in ga pripeljali na postajo. Kranjski policisti so se povezali s koleg1' UNZ Koper. Po njihovih podatkih je I. * osumljen 33 kaznivih dejanj - \\o&oV^ odvetniške pisarne in poslovne prostog.< območju Kopra. Na območju Postojne naj1,1 K. zagrešil tri vlome, v Ljubljani pa pet. . I. K. v odvetniških pisarnah ni iskal dokumentov, pač pa denar. Očitno je vedel, naj išče - dokler se ni ujel v past čistilke S. O. ni nikogar ogrožal Lesce - V zvezi z domnevnim ogroža1 nj« varnosti letenja, ki naj bi ga zagrešil S. ^> letališču v Lescah 23. januarja, so radovlj policisti in kranjski kriminalisti napisali P očilo za okrožno državno tožilstvo. ^ S preverjanjem dejstev so namreč ugo{? da S. O. ni vozil z avtom po letališki stezi v*, je to počel v času, ko je bilo letalo A^ zraku. Torej ni nikogar ogrožal. Nož v ženo \ Domžale - V četrtek je 65-letni J. Domžal z nožem ranil ženo. Mož in žena naj bi se v kuhinji sprla, v jezi je on pograbil nož ter ga čez mizo ^ ženi v prsi. Odpeljali so jo na urgencj Klinični center, kjer so ugotovili sled n kodbe. Policisti bodo J. H. ovadili kaznuj dejanja ogrožanja z nevarnim orodjem- AKCIJA TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ IN GORENJSKEGA GLA^ Razveselite svoje bližnje kupon: KAMERA PRESENEČENJA Presenetiti želim: Ime in priimek:.................................................. Naslov:......................................................................................... Predlagatelj: Ime in priimek:......................................................... Naslov:............................................................Kontaktni telefon: Opis presenečenja:...................................................................... Kupone pošljite na naslova TELEVIZIJA TELE-TV Kranj, Nikole Tesla 2, Kranj ali na GORENJSKI GLAS, 1, 4000 Kranj s pripisom KAMERA PRESENEČENJA. 3ADiO 91.3 Ffl ITlRiO VSAK DAN OB 14.00 URI -