ZAVAROVALNICA SAVA S Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE, ČAKOVEC, JESENICE, KOPER, KOPRIVNICA, KRANJ, KRŠKO, MARIBOR, MENGEŠ, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE in LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka TITO NA II. KONGRESU SAMOUPRAVLJAVCEV JUGOSLAVIJE Osnovni interesi delavskega razreda so enaki 'ELAVSKA v vsej Jugoslaviji MOTNOST 8. MAJA 1971 — ŠT. 18 — L. XXVIII lubljanskabanka ^iUmozni jami ^Lovne organizacije po poteh stabilizacije Foto: A. AGNIC Ce bi povsod tako gospodarili.. PTT podjetje Ljubljana zaradi stabilizacijskih ukrepov spreminja »vozni red« modernizacije omrežja in naprav i?a ljubljansko PTT podjetje, . °t gospodarska organizacija P^je dobrih deset let, stabi-f-aerjski ukrepi v bistvu ne po-iv^° nlčesar> cesar ta kolek-»i e-ne bi bil navajen. Ves čas so namreč gradili in remizirali PTT omrežje LQvaem z lastnimi sredstvi. Za gi °Vo gospodaijenje je zna-[Ilno. da cen po letu 1965 - razen manjših sprememb na začetku letošnjega leta - niso mogli spreminjati. Njihov napredek — število telefonskih priključkov se je v zadnjem desetletju na njihovem območju povečalo od 10.000 na 35.000 — torej pomeni predvsem rezultat dobrega gospodarjenja in tudi sorazmerno nizkih osebnih dohodkov. Zaradi zamrznitve osebnih dohodkov pa so se v ljubljanskem PTT podjetju znašli pred tem, da lanskega poprečnega zaslužka 1337 din ne smejo povečati več, kot je dovoljeno, čeprav bi to zavoljo življenjskih stroškov radi storili in bi tudi finančno zmogli. Njihovo prošnjo za zvišanje zaslužkov, s katero so se sicer strinjali sindikati, pa je slovenski izvršni svet zavrnil. Ker zaposlenih, med katerimi prevladuje kvalificiran kader, ne morejo nagrajevati tako, kot jih lahko druga podjetja, jim najboljši delavci uhajajo. Zgovoren je podatek, da vse večji promet obvladujejo z 270 delavci manj, kot pa bi jih morali zaposlovati. Druga posledica stabilizacijskih ukrepov pa je, da njihove cene ostajajo še naprej zamrznjene, čeprav bi jih morali precej dvigniti, da bi lahko uresničili program modernizacije in tako nekje okrog leta 1975 dohiteli povečane potrebe našega gospodarstva. Opisana dejstva v marsičem demantirajo prepričanje, ki obstaja v javnosti, češ da gre PTT (Nadaljevanje na 4. strani) 0iti© sii zanesljivo zanesljiv je INDIR Lendava fVlercator KAVA Predsedniku republike izročena »listina zahvale« samoupravljavcev Jugoslavije # E. Kardelj: Ni vzroka, da bi dramatizirali naše sedanje družbene težave! Z internacionalo", ki so jo partijskih voditeljev pojavil v tej poudaril, da je II . kongres sa- začeli peti sarajevski pevski zares lepi dvorani, ki so jo do moupravljavcev Jugoslavije zbori in ki so jo potem poprijeli zadnjega kotička napolnili dele- stvar samih delovnih ljudi, ki so vsi navzoči, se je v Sarajevu v gati, domači in tuji gosti, novi- ga pripravljali brez formalnosti ________ _______________ sredo popoldne ob 16. uri začel narji in drugi udeleženci sarajev- in svečanih govorov. V vseh teh ig= II. kongres samoupravljavcev skega kongresa samoupravljal- pripravah — je dejal Dušan Pe- ;Hf3VI naslov za OGnarnG ZadGVG Jugoslavije. cev. Kongres je s krajšim govo- trovič-Šane - je bilo slišati od- Prepolna dvorana „Skenderi- rom odprl predsednik Zveze prtp, neposredno besedo delav- ja“ je stoje in s ploskanjem ter z sindikatov Jugoslavije Dušan cev, ki danes ne samo vedo, kaj _______ ___ _______________ vzkliki „Tito-partija“ pozdravi- Petrovič-Šane, ki je najprej po- nočejo, temveč čisto jasno tudi 9 ~S- ~ ~ ~ ” ”” ~ la predsednika Tita, ko se je v zdravil predsednika Tita in vse to, kaj hočejo. spremstvu najvišjih državnih in goste ter delegate, potem pa (Nadaljevanje na 3. strani) Draga tovarišica, dragi tovariš! Teh nekaj vrstic vama pišem tik pred odhodom v Sarajevo. Odhajam na drugi kongres samoupravljavcev Jugoslavije - ne kot delegat, temveč kot novinar, ki bo po svoji poklicni dolžnosti spremljal sarajevska dogajanja. In če me vprašata, kaj pričakujem od tega kongresa, potem lahko na to vprašanje odgovorim samo kot novinar. Kot novinar, ki je po svoji poklicni dolžnosti spremljal pohod delavskega samoupravljanja od tistih prvih, oklevajočih korakov neposredno potem, ko je Tito zaklical „To- Beseda samo- upravljavcev varne delavcem!", pa do danes, ko tega mogočnega pohoda ne more nihče več zaustaviti. Kaj torej pričakujem od Sarajeva? Mnogo, vendar pa nobenih čudežev. Za nas Jugoslovane je samoupravljanje z vsemi svojimi vrlinami in nebogljenostmi realna vsakdanjost. To je naše življenje - naš včerajšnji, naš današnji in naš jutrišnji dan. Kot novinar, ki ga zahteve poklica silijo, da v vseh dogajanjih najde in opiše najbistvenejše, pa bi odgovor na to vprašanje strnil v nekaj stavkov. Pričakujem, da bo beseda sarajevskega kongresa predvsem beseda tistih, zaradi katerih je bil ta kongres tudi skli can. Morda se to sliši čudno, morda se prvi hip to sliši kot besedna igra, vendar pa mi niti najmanj ni do duhovičenja. Mar doslej nismo ob najrazličnejših priložnostih le (Nadaljevanje na 2. strani) LOGATEC VAM NUDI KVALITETNA OKNA BALKONSKA VRATA ROLETE ^ 7 DNI V SINDIKATIH Pred dnevi je republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije sklical v Domu sindikatov v Ljubljani sestanek predstavnikov iniciativnih odborov za pripravo samoupravnih sporazumov. Sestanka seje udeležilo 88 predstavnikov 29. iniciativnih odborov, ki so obravnavali funkcijo in vsebino splošnega družbenega dogovora za družbene dejavnosti in se dogovorili o delu iniciativnih odborov. NA LINIJI 323-554 Celje Občinski sindikalni svet in izvršni odbor kulturne skupnosti sta že večkrat opozorila, da bi bila smotrna združitev delovnih skupnosti pokrajinskega muzeja in muzeja revolucije. Kot pa kaže, bo ta pobuda ostala brez odmeva, saj so se člani obeh delovnih skupnosti na skupnem sestanku dogovorili, da bodo še naprej ostali vsak zase. Maribor Za prvomajske praznike je sindikalna organizacija Tovarne avtomobilov in motorjev v Mariboru pripravila na mariborskem razstavišču pomembno koncertno prireditev, na kateri je nastopil 15-članski muenchenski Jazz band orkester" s pevko Barbaro Bield in pevcem Vilijem Johansonom ter prvo trobento Jugoslavije Duškom Gojkovičem. D. P. SLOVENJ GRADEC V Lesno industirjskem podjetju Slovenj Gradec, ki ima enote v vseh štirih koroških občinah - v Dravogradu, Radljah ob Dravi, na Ravnah na Koroškem in v Slovenj Gradcu - so že dalj časa čutili potrebo po bolj povezanem in usklajenem delu osnovnih organizacij sindikata. Letos so se zato odločili ustanoviti medobratni sindikalni odbor. (an) VELENJE: V osnovnih organizacijah sindikata v občini Velenje se je zvrstilo že več javnih razprav o predlaganih dopolnilih zvezne ustave. Po dogovoru z vodstvi drugih družbeno-političnih or- ganizacij je pripravilo predsed-elenje ja\ stvo OSS Velenje javno tribuno o osnutku ustavnih dopolnil v Domu kulture v Velenju, v prihodnjih dneh pa bodo podobno javno tribuno pripravili še v Šonc ani s štanju. Velenjčani so na javne tribune povabili člane vodstev osnovnih organizacij sindikata ter člane organov Zveze sindikatov v Šaleški dolini. (vš) RAVNE Konferenca bo 12. maja Predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta Ravne na Koroškem je na seji, ki je bila 28. aprila, pregledalo dejavnost ravenskih sindikatov v obdobju med dvema konferencama in jo ugodno ocenilo. Sklenilo je tudi, da bo prihodnjo sredo, 12. maja, na Ravnah na Koroškem konferenca tamkajšnjega občinskega sindikalnega sveta, na kateri bodo obravnavali gibanje osebnih dohodkov ih življenjski standard zaposlenih v Mežiški dolini. Sprejeli pa bodo tudi delovni program Občinskega sindikalnega sveta Ravne na Koroškem za prihodnjih nekaj mesecev.' (ma) LJUBLJANA Prvomajska poslanica Ob mednarodnem delavskem prazniku 1. maju je predsednik slovenskih sindikatov Tone Kropušek poslal vsem sindikatom v tujini, s katerimi neposredno sodelujejo slovenski sindikati, posebno poslanico naslednje vsebine: ,j)ragi prijatelji, ob 1. maju, mednarodnem delavskem prazniku, vam v imenu slovenskih sindikatov izrekamo naše iskrene čestitke in najboljše želje. Ob tej priložnosti naj vam vnovič zagotovimo našo polno solidarnost z iskreno željo, da bi se naše sodelovanje še naprej razvijalo v prid enakopravnosti in še boljšega sožitja med delovnimi ljudmi, narodi in državami vsega sveta. Prosimo vas, dragi prijatelji, da prenesete naše čestitke in želje vsem vašim delovnim ljudem! S prijateljskimi pozdravi!" IZOLA Občni zbor v San Simonu V znamenju dogovorov Tik pred prvomajskimi prazniki se je sestal na plenarno zasedanje republiški odbor sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije Slovenije. Glavni namen zasedanja pa je bil oceniti dosedanji potek javne razprave o družbenem dogovoru in o samoupravnem sporazumevanju o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov. Člani odbora so se tudi seznanili z nekaterimi konkretnimi ugotovitvami dveh komisij, ki pripravljata osnutka samoupravnih sporazumov v kmetijstvu in v živilski industriji. Poročevalca obeh komisij sta udeležence plenarne seje opozorila zlasti na to, da delovne organizacije s preveliko zamudo pripravljajo potrebno gradivo in podatke, brez česar sta komisiji pravzaprav nemočni pri pripravi osnutkov samoupravnih sporazumov. Plenum je zato v svojih sklepih pozval vse delovne kolektive, naj pospešijo priprave na spre- jem samoupravnih sporazumov, da bi tako lahko že v drugi polovici maja letos obravnavali prve osnutke obeh sporazumov. Kar pa zadeva osnutek družbenega dogovora, je večina članov plenuma sicer menila, da je tudi tak, kakršen je, boljši kot nič, čeprav vse tako kaže, da po tej poti le ne bomo naredili takega reda na področju delitve, kot smo si prvotno zamišljali. Plenum je tudi verificiral konkretne pripombe na osnutek družbenega dogovora, ki so jih pripravih sodelavci republiškega odbora, ter zadolžil vodstvo odbora, da jih po- sreduje republiškemu sindikalnemu svetu oziroma tripartitni komisiji za pripravo dogovora. V nadaljevanju seje je plenum razpravljal o pripravah na prvi kongres sindikata delavcev v kmetijstvu, živilski in tobačni industriji Slovenije, ter sprejel odlok, ki določa, da bo kongres zasedal 25. novembra letos v Ljubljani. Plenum je sprejel tudi vsebinski koncept kongresa in osnutek statuta tega posebnega sindikata, ki ga bo dokončno sprejel letošnji prvi kongres. S. B. ČVRSTE VEZI Vse večja mednarodna aktivnost novogoriških sindikatov Občinski svet Zveze sindikatov v Novi Gorici že dlje tesno sodeluje z italijanskimi sindikalnimi organizacijami CGIL, CISL in UIL v Gorici in Pordenonu. Lani pa je navezal stike tudi s strokovnimi sindikati kovinarjev FIM—CISL iz Benetk in Padove. Za te iz leta v leto bolj poglobljene stike, kot je v razgovoru povedal tajnik novogoriških sindikatov Bruno Tutta, je v zadnjem času značilno, da se je bistveno okrepilo zanimanje italijanskih sindikatov za naš sistem samoupravljanja in za delovanje sindikata v samoupravnih odnosih. „Letos nameravamo v našem medsebojnem sodelovanju storiti še korak naprejpravi Bruno Tutta. ,,Medtem ko smo lani v naših medsebojnih stikih obravnavali razvoj samoupravljanja le načelno, nameravamo letos pokazati italijanskim prija- teljem, kako je z razvojem samoupravljanja konkretno v delovnih organizacijah. Tako bodo italijanska in naša podjetja navezala neposredne stike na najrazličnejših ravneh in na najrazličnejših področjih delovanja. V aprilu so, na primer, že obiskali tovarno Meblo predstavniki tovarne pohištva ,,Pre-sotto“ iz Brukneseja. V maju bo še več takšnih obiskov. Delegacija tovarne tekstilnih strojev ,,Savio“ iz Pordenona bo obiskala novogoriško tovarno tekstilnih strojev „Gostol“, s katero ima ta delovna organizacija že razvito poslovno-tehnično sodelovanje. Takšnih stikov bo še mnogo več. Prav v teh neposrednih stikih med kolektivi posameznih tovarn z naše in ita-lijanske strani meje vidim novo kvaliteto naših vedno pristnejših medsebojnih odnosov," je zaključil tajnik novogoriških sihdflcat6V7"~ ■**"* VAŽNO OBVESTILO Referat Edvarda Kardelja na II. kongresu samoupravljavcev Jugoslavije »Ekonomski in politični odnosi v samoupravni socialistični družbi« je že izšel v založbi Delavske enotnosti v posebni brošuri. Naročila sprejema uprava ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4/II. Brošuro lahko dobite v upravi Delavske enotnosti, Ljubljana, Dalmatinova 4/1, soba št. 5 ali pa vam jo po naročilu pošljemo po pošti. Cena brošure je 8 dinarjev. I Zaradi objektivnih razlogov se je napove- K dani izid trilogije UKANA nekoliko zakasnil, zato obveščamo cenjene prednaročni-ke, da bodo trilogijo prejeli po 14. maju letos. Trilogija izide v novi opremi in prepričani smo, da boste z njo zelo zadovoljni. Obenem se opravičujemo za neprijetno zamudo. ■ ZAVOD BOREC knjigotrški oddelek Beethovnova 10 (K Na občnem zboru osnovne sindikalne organizacije gostinskega podjetja San Simon v Izoli so razpravljali predvsem o problematiki gospodarjenja, samoupravljanja in izobraževanja. Pred mesecem so v tem kolektivu izvolili prvi delavski svet enote ter nekatere druge samoupravne organe, s čimer so dobili delavci tega podjetja, kije sicer del združenega podjetja Transturist Škofja Loka, vsestranske možnosti za hitrejši razvoj samoupravnih odnosov. Občni zbor je poudaril, da je uresničenje programa razvoja podjetja San Sinom od-' visno predvsem od uspešnosti njih samih, čeprav imajo zagotovila, da jim bo pri tem pomagalo tudi združeno podjetje. kc 4 * * * * * * * * * * * * * 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 *4 4 4 4 *4 *4 4 *4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 r 4 4 4 f 4 \ 5 5 ž 4 4 4 4 4 4 4 \ 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 *4 4 4, Beseda samoupravljavcev (Nadaljevanje s 1. strani) prepogosto slišali govoriti v imenu delavcev druge, ki imajo sicer delavca in njegov interes venomer na jeziku, ki pa jim zelo neradi dajo besedo, zelo radi — tudi nenaprošeni - pa sami pridigajo, kaj je za delavca dobro, kaj bi delavec moral, česa pa ne bi smel storiti? Pričakujem, da tokrat ne bo tako. Pričakujem, da bo beseda sarajevskega kongresa predvsem beseda tistih, ki jim je samoupravljanje in odnosi v samoupravljanju njihov vsakdanji delavnik in ki prav zato najbolj občutijo vse dobre in vse slabe strani tega delavnika. Za naše delovne ljudi samoupravljanje ni samo teorija, še manj pa slavnostna manifestacija; zanje je samoupravljanje način življenja in zato je prav, da o tem življenju predvsem sami povedo svojo besedo. Pričakujem; da se bo to zgodilo in zato pričakujem tudi, da bo beseda sarajevskega kongresa izzvenela v odločno zahtevo, da končno prenehamo postavljati delovnega človeka v dokumentih sicer v središče naše družbe, hkrati pa mu v praksi še vedno od-tujujemo tisto, brez česar so ti dokumenti samo papir: odločanje o sadovih njegovega dela, odločanje o tistem, kar s suhim jezikom ekonomistov imenujemo presežno delo. Pričakujem, da bo ta beseda tako glasna, da je nihče ne bo mogel preslišati, da bo ta zahteva tako odločna, da bo postala zakon in realnost našega jutrišnjega dne. Hkrati s tem zato tudi pričakujem, da bo beseda sarajevskega kongresa prekrižala račune vsem tistim, ki špekulirajo z razbijanjem enotnega jugoslovanskega trga, s postavljanjem plotov svobodnemu kroženju sadov tekočega in minulega dela naših delovnih ljudi na celotnem jugoslovanskem prostoru - in to v času, ko nam je celo ta prostor postal že pretesen in zato vse močneje sodelujemo v mednarodni delitvi dela. Pričakujem, da bo kongres pozdravil krepitev državnosti naših republik, hkrati pa izrekel odločen „Ne!“ vsakemu njihovemu zapiranju vase in pred vsem tistim, na kar imajo pravico delovni ljudje vse Jugoslavije. Se nekaj pričakujem od Sarajeva - kot novinar, ki ga te težnje zaskrbljujejo: da se bo kongres odločno izrekel proti težnjam, da bi se jugoslovanskim samoupravljavcem „servirale“ polresnice o dogajanjih v naši širši domovini, da bi se vesti o različnih dogodkih in gibanjih v eni republiki ,,frizirale“ tako, kot je povšeči interesom tistih skupin v neki drugi republiki, ki bi si rade prilastile monopol nad informiranjem. Če bi tem težnjam popustili, potem bi vsem samoupravljavcem odvzeli tisto, kar je najvažnejše za njihovo odločanje: kompleksno, objektivno informacijo, ki jim edina lahko omogoči, da se pravilno opredelijo za takšna ali drugačna stališča. Kongres bo o tem gotovo jasno povedal svojo besedo - in tudi s tem bo še bolj okrepil mesto in vlogo samoupravljanja in samoupravljavcev v naši družbi. Tovariško vaju pozdravlja Po vno kt •tevi lav di ] fga kii v k Hio •rud L 11 Prat ! ^ i>t : •čai 'VOl >ngi Psla> Ni 01 2 feto dni ? P užt »ših >102 L ( k d ifeg •dvt i sa tega d •itik akšr 3hlo ^a Mnt h. bPo fcriš •oliti Ko *mou .Obliki Pravna |i»svnl»% alnira Mi VPRAŠANJE: Delam v prometni delovni organizaciji, kjer je delo v izmenah in neprekinjeno; izmene so urejene tako, da znaša skupni delovni čas 182 ur mesečno. V mesecu januarju letos sem opravil 201 uro, osebni dohodek mi je bil. obračunan za 182 ur rednega dela, preostanek pa sem prejel kot nadure. Delal sem 1. januarja, medtem ko sem 2. januarja bil po turnusu prost. Zanima me, ali mi je bil osebni dohodek za redni delovni čas pravilno obračunan (ker je bilo le 24 delovnih dni) ter ali je res, da delavcem, ki na dan državnega praznika ne delajo, ker so po turnusu ali kako drugače prosti, ne gre nadomestilo. H. M. - NOVA GORICA 1. 1 telovr IPtavi polni delovni čas glede na efektivno delo in čas obvezne navzočnosiiajp^ delovnem mestu 182 ur mesečno. Glede vašega dela na državni prazCih]^ povsem jasno, da vam gre tako nadomestilo kot osebni dohodek za dejal1 ^ opravljeno delo. Nasprotno pa vam za 2. januar, ko ste bili prosti, n-|e, nuHnmpctiln Tn clpHi 17 rt\y\nrose 7 DNI V SINDIKATIH tovarna baterij in baterijskih naprav zmaj — ljubljana generalni zastopnik za jugoslavijo za najzahtevnejše baterijske aparate alkalne in ^Osnovni interesi delavskega razreda so enaki v vsej Jugoslaviji živosrebrne baterije baterije nove generacije (Nadaljevanje s 1. strani) J*0tem ko so bili izvoljeni de-^ Predsedstvo in drugi orga-kongresa ter sprejet njegov evn* red, je skupina osmih ..^ev, med katerimi je bil I Robert Medved iz maribor- TAMA, izročila predsed- II Titu v imenu vseh delega-kongresa specialno ,,Listino ^upravljavcev Jugoslavije1' P Priznanje za njegovo neredno prizadevanje za razvoj nadaljnjo krepitev samo-Pravljanja. Predsednik Tito se . toplo zahvalil za to listino, P Za ,,največjo in najdražjo P astitev", potem pa je spre-rVoril o pomenu in nalogah II. Pngresa samoupravljavcev Ju-•slavlje. Nihče nima pravice UbVZEMATI DOHODKA ZDRUŽENEMU delu uvajanja prvih delavskih ,tov do danes — je dejal pred-nik Tito — je samoupravlja-e Postalo materialna sila naše užbe in dominantna zavest ‘j j delovnih ljudi o njihovem 'ložaju in o družbenih odno-Ogromni rezultati, ki smo dosegli na vseh področjih |^ga družbenega življenja, so j vomno že uveljavili predno-sanioupravljanja kot družbena sistema. Ti rezultati najbo-demantirajo tudi vse tiste 'itike ne glede od kod in s ^ih pozicij prihajajo — ki .,0uPravljanje še vedno želijo . ikazati kot nekakšen eksperi-Vont ot kot nekaj, kar je vpraš- jP^obno - je nadaljeval to-Lj1 š Tito — izpopolnjujemo naš 'očui in ekonomski sistem. tako da bodo v njem v polni meri izraženi samoupravni interesi delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, in da se hkrati v polni meri afirmirajo pravice in interesi vseh naših narodov in narodnosti, vseh naših republik in pokrajin. Za socialistično Jugoslavijo ni dileme, kaj ima prednost — ali ima prednost nacionalni moment nad razrednim ali pa obratno. Zanemarjanje enega ali drugega bi škodilo naši večnacionalni skupnosti in to bi bilo tudi nesprejemljivo. Ne glede na nacionalne posebnosti so osnovni interesi delavskega razreda enaki v vsej državi in zato delavski razred tudi pomeni cement, poglavitni kohezijski dejavnik naše samoupravne socialistične Jugoslavije. Ni dvoma, da bo delavski razred to ostal tudi v bodočnosti. Tovariš Tito je nato v nadaljevanju svojega govora še posebej pribil naslednje: ,,Nihče nima pravice odvzemati dohodka združenemu delu. Stalno govorimo o razbremenitvi gospodarstva, vendar do sedaj z malo uspeha. Tu moramo dokončno"*spremeniti položaj, in to tako, da bo v prihodnosti neposredni proizvaja-vec zares razpolagal s svojim dohodkom in da bodo seveda z ustreznim delom tega dohodka na podlagi družbenega dogovora pokrivali družbene potrebe. Zato moramo storiti vse, da z ramen delovnega človeka čim-prej vzamemo nevzdržno breme preambicioznih investicij, še posebej pa nepokritih investicij. Odločilno besedo morajo pri tem imeti delovni kolektivi, ne pa birokrati in tehnokrati." Tu, na kongresu, je nadaljeval pred- Več najemniških stanovanj »Okrogla miza« o stanovanjski problematiki v izolski »Mehanotehniki« sednik Tito, se mora močno slišati glas delavskega razreda, tu morajo priti do veljave njegovi interesi in stališča. Na podlagi dosedanjih izkušenj je potrebno opozoriti na temeljne probleme pa tudi določiti smernice za nadaljnjo bogatitev samoupravljanja in poiskati čimboljše poti za naš nadaljnji, še uspešnejši razvoj. Prepričan sem, da bo delo kongresa potekalo v konstruktivnem in demokratičnem vzdušju ter da bo usmerjeno v temeljne probleme naše družbe v tem trenutku in da bo ostalo ob strani vse tisto, kar ni bistveno in kar bi lahko zmanjšalo-pomen kongresa. NAŠ SOVRAŽNIK SO PREDVSEM NAŠE LASTNE POMANJKLJIVOSTI IN NAPAKE Po govoru predsednika Tita je Edvard Kardelj spregovoril o ekonomskih in političnih odnosih v samoupravni socialistični družbi ter pri tem še posebej poudaril naslednje: „Zares ni vzroka, da bi dramatizirali naše sedanje družbene težave, kot to počno nekateri ljudje pri nas pa tudi v inozemstvu. V tem trenutku so naši glavni sovražniki predvsem pomanjkljivosti v naših lastnih-vrstah, nesposobnost posameznikov, da bi se dvignili nad prakticistično igro trenutnih parcialnih interesov, ki spreminjajo politiko v politikanstvo, skrb za človeka v skrb zase samega, pohtizacijo množic pa v manipuliranje z množicami. To pa nas slabi v boju proti tistim družbenim silam, ki si prizadevajo obrniti kolo zgodovine nazaj. K c pravimo, da imamo pe- reče probleme in da je resna nevarnost za nadaljnji razvoj naše družbe, ki jo povzročajo ti problemi, je to daleč od dramatizacije. To je v bistvu samo odraz naše odločnosti, da brez omahovanja odkrivamo prave vzroke in vire teh problemov in nevarnosti, da organiziramo vse progresivne sile naše socialistične družbe za njihovo urejanje in da se s socialistično in samoupravno akcijo ter s političnim in idejnim bojem najodločneje upremo vsem pritiskom, ki našo družbo želijo potisniti na pot, ki je nasprotna socializmu in samoupravljanju oziroma socialistični demokraciji." Na koncu prve plenarne seje II. kongresa samoupravljavcev Jugoslavije je verifikacijska komisija sporočila, da kongresu prisostvuje 2214 delegatov, med njimi 302 delegata iz SR Slovenije. Kot opazovalci se udeležujejo kongresa delegati iz 44 držav, o delu kongresa pa poroča preko 500 novinarjev, od katerih jih več kot 100 zastopa inozemsko ,,sedmo silo", V četrtek zjutraj je kongres nadaljeval delo v štirih komisijah: za nadaljnjo gradnjo, razvoj in izboljšanje učinkovitosti samoupravljanja v delovnih organizacijah, za razširjeno reprodukcijo in integracijo na samoupravni podlagi, za razvoj samoupravne družbe in standarda delovnih ljudi in za krepitev vloge združenih proizvajavcev kot temelja za razvijanje samoupravnega družbenopohtičnega sistema. Uvodno besedo v teh komisijah so imeli Dušan Petro-vič-Šane, dr. Vladimir Bakarič, Kiro Gligorov in Milentije Popovič. MP Osnovna ugotovitev „okrogle mize" v izolski ,,Mehanotehniki", ki so jo pred drugim kongresom samoupravljavcev Jugoslavije organizirali obalni sindikati, je izzvenela v obtožbo, da gradimo premalo cenenih stanovanj, stanovanj, ki bi bila dostopna tudi delavcem z naj nižjimi osebnimi dohodki. Druga, nič manj pomembna ugotovitev, pa je bila, da stanovanjski fond zaradi preskormnih sredstev, ki se natekajo iz stanovanjskih najemnim, iz dneva v dan bolj in bolj propada. Na obalnem področju, kjer so v vseh treh večjih mestih in tudi po vaseh stanovanjske hiše stare po sto in več let in kjer teh poslopij do nedavna ni nihče obnavljal, je ta problem še posebno pereč. Kako pa iz zagate, si udeleženci „okrogle mize" v ,,Mehanotehniki" niso znali odgovoriti. Nekateri razpravljavci pa so vednarle opozorili na dva bistvena elementa, ki bi stanovanjsko gradnjo tudi na slovenski obali le premaknila z mrtve točke. To sta ureditev problemov v zvezi z zemljiško in komunalno politiko ter odmrz- njenje stanovanjskih najemnin. Kar zadeva zemljiško politiko so imeli razpravljavci v mislih predvsem visoke, celo astronomske cene gradbenih zemljišč in za njihovo komunalno ureditev, kar vse stanovanjsko gradnjo trenutno najbolj draži. S primerno politiko bi lahko preprečili, da cena za kvadratni meter stanovanjske površine ne bi znašala že blizu tri tisoč dinarjev in bi lahko bila dostopna tudi za poprečno debelo denarnico. Na drugi strani pa bi z odmrznitvijo stanarin lahko zbrali mnogo več sredstev, ki bi jih porabili za hitrejšo obnovo sedanjega stanovanjskega fonda, s čimer bi prav gotovo rešili tudi marsikateri stanovanjski problem. Mnogi udeleženci „okrogle mize" v „Mehanotehniki“ so se v razpravi ogreli tudi za to, da bi v prihodnje gradili več najemniških stanovanj. Vsak, zlasti pa tisti s skormnejšimi osebnimi dohodki, laže mesečno odšteje nekaj tisočakov več za stanarino, kot pa 150.000, 200.000 ali celo 250.000 dinarjev naenkrat, kolikor velja nakup stanovanja. M.Ž KAKO UČINKOVITO OBVEŠČATI SAMOUPRAVLJAVCE K . 0 Prehajam na področje praktičnih vprašanj organizacije obveščanja ^Pravljavcev v delovni organizaciji, je seveda prav, če najprej v zgoščeni ■' 1 Ponovimo osnovne naloge in funkcije obveščanja. Te so: ^•žje' ^stransko obveščati in seznanjati člane delovne skupnosti, njihove lelo SV.°^ce *n P° potrebi tudi poslovne partnerje o celotnem dogajanju v organizaciji, ki je pomembna za uspešnost poslovanja in za samo-)St£ vlai'je. Obveščanje pa mora zajeti tudi dogajanje v domači komuni ter dogodke v jugoslovanskem gospodarskem in političnem nileh ^hikovito posegati v temelje individualnega mišljenja in vrednotenja UC^ega člana delovne skupnosti, kajti posredovanje splošno veljavnih e Joj nail3 in razvijanje umskih sposobnosti zaposlenih ter njihovih ožjih ^ DOmaoa V lo 'Ji o m 11 in rtHIiVnvanin Instnih stnlisc — Icht ifi ■ jfcgo' P°maga k lažjemu razsojanju in oblikovanju lastnih stališč - kar je id 3 ''n* UsPe*>no gospodarjenje in resnično samoupravljanje. v. aVe /^Nikovati socialistično javno mnenje med člani delovne skupnosti; ki0g]S*no mora usmerjati njihovo mišljenje in ravnanje v duhu idej, stališč in ithv’ ki ustrezajo našim družbeno ekonomskim in političnim razmeram 'l- er. tudi poslovni politiki delovne organizacije, s tem pa tudi skupnim 4 SL>n|J!1 interesom zaposlenih in njihovih svojcev. ‘ * širši javnosti oblikovati mnenje o pravilnem vrednotenju prizadevanj l'5'' delovne skupnosti pri uresničevanju ciljev socialistične graditve in pri K j “Ijanju socialističnih družbenih odnosov. Hov . ,s°delovanju z drugimi specializiranimi dejavnostmi oziroma s stro-&ejovln'l službami v delovni organizaciji ter s pristojnimi institucijami izven Wne organizacije razvijati ter uvajati najprimernejše in najbolj učinkovite ^ e in načine obveščanja oziroma komuniciranja med zaposlenimi. Na osnovi strokovnih in znanstveno utemeljenih analiz, raziskav in študij mora razvijati nove oblike in načine obveščanja zaposlenih ter s tem olajševati napore pri usposabljanju zaposlenih in razširjanju njihove razgledanosti. Tako naštete naloge in funkcije obveščanja pa ne povedo, ali naj zasnujemo tako dejavnost kot posebno, specializirano aktivnost v mehanizmu samoupravne delovne organizacije, ki deluje le kot pasivni spremljevalec celotnega dogajanja ali kot aktivni oblikovalec in usmerjevalec dejanj, ukrepov, akcij in tako dalje. Najbrž se ne bo težko odločiti za pravo pot! Pri iskanju odgovora na zastavljeno vprašanje se ponekod zatekajo k poti manjšega odpora in zagovarjajo samo tako imenovano transmisijsko ali prenosno funkcijo obveščanja. Po tej naj za organizirano obveščanje zaposlenih zadolženi kadri skrbijo samo za vsestransko pretakanje ali kroženje informacij - zlasti formalnih delovnih in formalnih samoupravnih - med informacijskimi viri in med uporabniki informacij. Že bežen poznavalec posebnosti in problemov, ki se porajajo pri komuniciranju in informiranju v delovnih organizacijah, pa ve, da se s tako transmisijsko funkcijo obveščanja ni mogoče zadovoljiti. Ustreza namreč samo temeljnim nalogam obveščanja, ki sem jih v začetku tega sestavka opisal v točkah 1 in 2, zanemarja pa temeljne naloge in funkcije, ki sem jih opisal v preostalih treh točkah. Na transmisijsko funkcijo omejena dejavnost obveščanje namreč nima možnosti oblikovati javnega mnenja in vplivati nanj ter razvijati in uvajati sodobne načine in oblike obveščanja in samoupravljalskega komuniciranja. Samo s prenašanjem obvestil od njihovih virov k sprejemnikom v vseh možnih smereh in med vsemi možnimi organizacijskimi ravnmi še nikakor ni zagotovljen^ a) da so zaposleni v celoti seznanjeni z dogajanjem v svoji delovni organizaciji; da so jim znani vsi uspehi in neuspehi poslovanja ter problemi in vzroki v zvezi s tem; da lahko v svojih organih upravljanja oblikujejo, usmerjajo in kontrolirajo ustrezne poslovne odločitve; b) da lahko razhajajoča se stališča in mnenja zaposlenih najdejo v ustrezno oblikovanem javnem mnenju znotraj delovne organizacije ustrezne skupne rezultante in iz njih izhajajoče kolektivne akcije, ukrepe in dejanja, ki so skladni s sprejeto poslovno politiko ter kolektivnimi in osebnimi interesi zaposlenih; c) da je širša javnost objektivno obveščena o prizadevanjih članav delovne skupnosti pri uresničevanju ciljev socialistične graditve in pri poglabljanju demokratičnih odnosov. V vsebini ter v usmerjenosti informacij, kijih lahko zagotavlja zaposlenim organizirano obveščanje, če temelji samo na transmisijski funkciji, se prej ali slej pojavijo številne vrzeli. Tako obveščanje sicer lahko zagotavlja članom delovne skupnosti in njihovim ožjim svojcem, da so sproti seznanjeni z dogajanjem v delovni organizaciji, o uspehih in problemih gospodarjenja in o samoupravnih odločitvah, ne more pa zatovoti nepričakovanih in nezaželenih reakcij, dejanj in ukrepov zaposlenih, če informacij ne bogati, jim ne širi ozadja, jih ne razlaga z različnih vidikov ter s tem ne omogoča slehernemu članu delovne skupnosti oblikovanje lastnih spoznanj, mnenja in stališč. S transmisijsko funkcijo obveščanja lahko v delovni organizaciji oblikujejo le določeno razpoloženje, nikakor pa ni mogoče na tak način zadovoljiti potrebe po osvetlitvi vzrokov, motivov in posledic za dogodke, probleme in pojave. Glede na povedano in glede na izkušnje pri uvajanju organiziranega obveščanja v delovnih organizacijah upravičeno poudarjamo, da moramo zahtevati od organiziranega obveščanja tudi indukcijsko ali vzbujevalno funkcijo. To pomeni, da je treba sleherno informacijo, zajeto pri kateremkoli viru, po potrebi preveriti, vsebinsko osvetliti in obogatiti, jo prilagoditi spoznavnim in razumskim sposobnostim sprejemnikov ter prenosnim zmogljivostim kanalov ali poti, po katerih jih dejavnost za obveščanje posreduje članom delovne skupnosti. DUŠAN REBOLJ PRIHODNJIČ: ZA KAKŠEN MODEL OBVEŠČANJA SE ZAVZEMAMO? TOKOVI GOSPODARJENJA Kam plovemo? Končno je pred nami poročilo o gibanju zunanjetrgovinske menjave Slovenije v letu 1970. Značilno za zunanjetrgovinsko menjavo SR Slovenije v letu 1970 je med drugim tudi to, da je izvoz narasel za 7,8 %, porast proizvodnje pa znaša 4 %. To je uspeh! Vendar pa je uvoz še vedno velik, tako da je primanjkljaj trgovinske bilance SR Slovenije dosegel že vrednost 3.131 milijonov dinarjev, kar je za 1.219 milijonov dinarjev oziroma 63,7 % več, kot je znašal deficit v letu 1969. Pretežni del izvoza predstavljajo industrijski proizvodi, sledi izvoz proizvodov barvaste metalurgije, elektroindustrije, tekstilne industrije, kemične in usnjarske industrije. Druge industrijske panoge so se udeleževale izvoza v manjši meri. Uvoz se je v primerjavi s prejšnjim letom povečal za 27,8 % ali za 1.486 milijonov dinarjev. Največji del slovenskega uvoza zavzema uvoz industrijskih proizvodov. Porasel pa je tudi uvoz kmetijskih in gozdarskih proizvodov. Kako do vagonov? Usoda 10.000 vagonov, ki bi jih bilo treba nekje kupiti, je še vedno negotova. Te dni so ustanovili delovno skupino iz predstavnikov zveznega sekretariata za gospodarstvo, za zunanjo trgovino in finance, železnice, inud-strije in bank, ki je že pripravila nekoliko predlogov o tem, kako priti do potrebnih sredstev za proizvodnjo vagonov. Skupina meni, da bi bil nakup vagonov v tujini predrag, zato uživa več simpatij ideja, naj bi rešitev našli na domačem tržišču. Prejšnjih nesporazumov med industrijo in železnico ni več in čez noč je prišlo do enotnosti proizvajalcev in kupcev. Treba je le še zagotoviti domači kapital, bodisi da se „državni kapital na ravni federacije usmeri v ta posel, ali pa da se delno uporabijo hranilne vloge poštne hranilnice “. So tudi drugi predlogi, vendar o njih še neradi govorijo. ZIS daje prednost omenjenemu predlogu, po katerem naj bi naročilo prevzela domača industrija in banke. NAŠA AKCIJA: DELOVNE ORGANIZACIJE PO POTEH STABILIŽACIJ£ . ..V.'-.. ■ P " • . - v,, i-', Kaj so povedali delavci PTT podjetja Ljubljana Jože ŽIVEC, TT mehanik (prvi z leve): „Pod stabilizacijo gospo- darstva in gospodarjenja razumem tudi to, da poslej družba ne bo več tako mačehovsko obravnavala posameznih panog, kakor trenutno obravnava tudi PTT. Družba od nas zahteva kvaliteten PTT promet, zanesljive zveze itd. Glede tega smo tudi dosegli kar lepe uspehe, vendar za ceno zategovanja pasov, kajti naše cene so praktično zamrznjene od 1965. leta dalje. Spričo tega seveda ni mogoče po programu izvajati modernizacije niti ne ustrezno nagrajevati ljudi. Zato mnogi odhajajo drugam. Še več: kaže, daje PTT obsojena na to, da vzgaja kadre za druge. Ko pa se ljudje „naredijo“, nam jih zvabijo drugi kolektivi, ki lahko ponudijo lažje delo, za nameček pa še višje zaslužke. Zlasti to me boli! Občutek imam, da stabilizacija velja le za nekatere. Javnost tudi ne ve, s kakšnimi problemi se srečujemo v PTT. Sredstva javnega obveščanja bi morala o tem poročati bolj objektivno!" samostojni TT ,.Dobrih pet let Anica NADU (druga z leve), telefonistka za mednarodni promet: ..Stabilizacija nam je zamrznila cene in osebne dohodke. Zaradi zamrznjenih cen počasneje uresničujemo program modernizacije, zaradi nizkih zaslužkov in težkih delovnih razmer izgubljamo ljudi. Javnost pa nas kritizira, ko je dolgo časa treba čakati na telefonske zveze. Če bo ostalo tako, kakor je, ne vem, kako naj bi ustregli našim strankam, z~bolj-šimi zaslužki pa zadržali naše ljudi!" Janez STRLE, monter (v sredini): sem že v tej službi in vem, da smo se modernizirali tudi za ceno nižjih osebnih dohodkov. Stabilizacija kot oblika pritiska na boljše gospodarjenje in izkoriščanje notranjih rezerv zaradi tega za nas ne pomeni nečesa, česar ne bi bili vajeni. Ne vem pa, kje in kako bi lahko še kaj .stisnili'. Prepričan sem tudi, da bi družba morala predvideti posebne olajšave za tiste kolektive, ki lahko z rezultati gospodarjenja dokažejo, da so dobro poslovali, da jim je bila važnejša modernizacija kot pa osebni dohodek. V naši panogi imamo vse več sodobnih naprav in da bi jih tudi pravilno vzdrževali in izkoriščali, potrebujemo vedno več visoko strokovno usposobljenega kadra. Če pa problema osebnih dohodkov ne bomo razrešili, se nam bodo razbežali še tisti, kijih imamo!" Marina PESTOTNIK, telegrafist-ka (druga z desne): ,,Pri nas v telegrafu je še slabše kot v telefonski centrali. Vsaj pet let traja, da se te-leprinteristka usposobi za svoje delo, potem pa večina mlajših .prebere' službo - zaradi dohodkov in zato, da ima urejen delovni čas. Fluktuacija v naših vrstah je tako močna, da moramo več dela opravljati z manj ljudi, obenem pa usposabljati še pripravnike, za katere vemo, da jih bo vsaj polovica čez čas odšla drugam!" z 10 do normalno 15 kg težko torbo, 1 Ne tako poredko lp®Sa torba težka tudi do 40 kg, pa j „2 mislite, kako prijetno nam je.fOtji llVtOa breme prenašamo kilometre ia^JtOg metre daleč, po stopnicah dol. Pravih možnosti za nap'Kovanje pa v našem poklicu ni, z1 VoJ, med nami veliko invalidskih up jencev. Resje, da dostavljači'n1 vprečju zaslužimo kakih 140®Jr°§ na težke dePttlO Anton ZORKO, prismonoša pri delovni enoti Ljubljana 1 (skrajno desno): „Če zjutraj odidem s pošte na mesec. Glede ... _________ razmere pa je to zelo malo. tOm kolporter pri prodaji časopisolartje revij dobi od izvoda vsaj še toliko, kot sme v poprečju PT: ^ računati za prenos in dostav1] vrstnih pošiljk. Časopise in torej nosimo praktično zastonj pa naredijo brezplačno tisti, k1 kritizirajo, da smo predragi? !“ €e bi vsi tako gospodarili Kar je bilo novega v zadnjih desetih letih, so zgradili pretežno z lastnimi sredstvi in na račun nizkih jim zdaj uhajajo kadri # Koliko časa bodo še kaznovani dobri gospodarji? r « i: (Nadaljevanje s 1. strani) delavcem nasploh zelo dobro. Tovariš Dane Dovjak, direktor te delovne organizacije, pa je svojo oceno o gospodarjenju PTT podjetja Ljubljana strnil v naslednjih nekaj misli: „Ce bi vsi kolektivi gospodarili tako, kot je naše podjetje, o stabilizacijskih ukrepih sploh ne bi bilo treba hiti misliti; do- bri gospodarji pa za preudarno ravnanje ne bi bili kaznovani, kakor se je zdaj vnovič zgodilo. Zahteve po ekonomskih cenah PTT uslug so ekonomsko upravičene in utemeljene, predvsem pa so v interesu gospodarstva, ki sicer nikoli ne ho deležno takega obsega in kvalitete uslug, kot jih potrebuje. Zdaj seveda ni primeren čas, da bi take cene tudi uveljavljali. Osta- ja pa naloga, da program modernizacije PTT prilagodimo tako, da bi v vsakokratnih razmerah ustvarjali kar največ. Spričo tega PTT podjetje Ljubljana tudi spreminja vozni red svojega programa modernizacije. Nekoliko počasneje bo moderniziralo in razširjalo krajevno telefonsko in telegrafsko omrežje, namesto tega pa vsaj s približno normalnim tempom razširjalo vezi med glavnimi centralami in vozelnimi cen- Da pa bi s čim manjšo zakasnitvijo izvedli že sprejeti in potrjeni program modernizacije, bi morah nekatere kapacitete, deninto tranzitno in mednarodno centralo, začeti graditi že zdaj da bi bila nared čez štiri ali pet let. To pa pomeni, da bodo morali biti deležni PTT kolektivi, zlasti pa ljubljansko osebnih dohodkov, Z\Up( £dra sprei podjetje, ki bo navedeno Mtion sticijo prevzelo, večje družnem »UNIVERZAL« tralami, ki obstajajo po posameznih občinskih središčih. V Komentatorjev stolpec ponroči. Če za zdaj ni misli^G! zvišanje cen, kar .JcupujPna kot svoj prispevek k staUOS zaciji, pa se PTT Ljubljat-fisrr druga podjetja potegujejo ztočj da bi jim iz sredstev Poštne ™erj( nilnice dodelili vsaj premise vene kredite. 0 MILAN OOVFKgi n ^ivo Pešt ptin PREDSTAVNIŠTVO LJUBLJANA Ljubljana, Gregorčičeva 11 ČESTITA VSEM PREBIVALCEM LJUBLJANE OB NJIHOVEM PRAZNIKU -9. MAJU! ta namen bodo zgrajene sekundarne radiorelejne in UKV zveze med temi centralami. S tem bi bilo zagotovljeno, da bi vsaj zdajšnji naročniki in tisti, ki še bodo vključeni, brez težav in večkratnega izbiranja številke lahko vzpostavljali zveze, ki jih zaradi preobremenjenosti spojnih poti zdaj dostikrat ne morejo. Ta rebalans, če je tako mogoče reči, predstavlja neke vrste vmesni ukrep, ki bi podjetju lahko zagotavljal tisti dohodek, ki ga potrebuje, da bi lahko izpolnjeval že sprejete obveznosti, pokriva povečane poslovne stroške in zagotavlja vsaj minimalno povečevanje sredstev za osebne dohodke in za družbeni standard." S KAMERO PO KOLEKTIVIH NAJMODERNEJŠA BETONARNA V SLOVENIJI Do konca letošnjega leta bodo v Zagorju dogradili eno najmodernejših betonarn v Sloveniji. Gradbeno industrijsko podjetje „Beton“ iz Zagorja je pred dvema letoma prevzelo betonarno rudnika in jo popolnoma mehaniziralo. Sedaj dograjujejo še obrat za proizvodnjo betonskih izdelkov. Že sedaj v njem izdelujejo prednapete stropne nosilce in polnila, betonske cevi, korita za polaganje kablov, po-rolit in druge izdelke iz betona. Precej teh izdelkov porabijo sami, skoraj 60%. svoje proizvodnje pa podjetje „Beton“ proda. Ko bo betonarna dograjena bo zaposlovala 25 ljudi, veljala pa jih bo kakih 60 milijonov dinaijev. Odločilna bitka V javni razpravi o predlaganih ustavnih amandmajih postaja bolj očitno, da gre za odločilno bitko v razvoju našega samoupra'1' Ijanja. Gre za to, ali bo gospodarstvu in delavskemu razredu j pomočjo ustavnih sprememb, ki jih pripravljamo, uspelo razšir*11' svoje pristojnosti z enostavne na razširjeno reprodukcijo in 'A končno začel gospodariti z vsemi sadovi svojega dela — ali pa bodo J rezultati njegovega dela in v njegovem imenu še naprej gospodaril drugi. •! Kot je znano, zdaj sredstva in skrb za razširjeno reprodukcijo nif v rokah tako imenovanega združenega dela. Razmah gospodarstva) v veliki meri odvisen od administrativnih in ekonomskih ukrepoVl republiških in občinskih skupščin in upravnih organov. Tisti, ki iu'® moč, pa lahko deli po svoji pameti, če že ne kar „ po potrebah"-1” tako so proračuni družbeno-pohtičnih skupnosti skoraj vedno po!111 blagajne gospodarskih organizacij pa prazne. To trditev nazorno dokazujejo naslednji podatki: Od lOOdinarU jugoslovanske gospodarske akumulacije odpade 47,5 dinarja 1,1 poslovni sklad gospodarskih organizacij, 17,3 dinarja na obresti A poslovni sklad, 35,2 dinarja pa na druge obresti. Obresti so ton večje od skladov. Drugi absurd pa je, da gredo vsi skladi — 96 %! --z| odplačilo investicijskih posojil. ..Samoupravno gospodarstvo" ra2 polaga torej samo z enostavno reprodukcijo. Tudi pri financiranj razširjene reprodukcije je na primer lani gospodarstvo sodeloval0 samo s 27,4 %, banke pa s 50 % sredstev. Ta neugoden odnos se ® leta v leto obnavlja: udeležba bank raste, gospodarstva pa upa«1' -Gospodarstvo-je tudi s tem majhnim odstotkom udeležbe-popolnon1*1 podrejeno odločitvam bank, v katere se je iz nekdanjih zveznih skl3 dov ..preselilo" presežno delo jugoslovanskega delavskega razreda “ kjer sedaj z njim upravljajo ostanki etatističnih družbenih strukt111' Kritika na sedanje gospodarsko in družbeno razmerje sil nikak0* ne leti na sodobno organiziranost poslovnega življenja, marveč le A odtujenost presežka dela delovnih ljudi. Na našem tržišču je dov0] prostora za banke, reeksporterje in poslovne može - vendar P' od pivjouv/ici z-ci irv>~ , n i o iv/v J iv inv/^v — v vi ivj c** » . pogojem, da s presežnim delom neposredno razpolagajo proizvaja10 oziroma njihove osnovne organizacije združenega dela. In še za nekaj drugega gre! Za to, da morajo v razmerah, ko posta) združeno delo osnovni nosilec sredstev za razširjeno reprodukcij0’ banke spremeniti svojo dosedanjo funkcijo. Postati morajo specifi00*! finančna združenja organizacij združenega dela, ki bodo z njimi tu° upravljale. Delovne skupnosti bank naj bi poslej razpolagale 1° tistim delom dohodka, ki nastane z bančnim poslovanjem, preosta dohodek pa naj bi se razdeljeval med vlagatelje. Poslovne banke tora ne bi smele razpolagati z nikakršnimi ..svojimi" sredstvi niti s sre0 stvi, odtujenimi od gospodarstva, pač pa samo s sredstvi svojih usta noviteljev in vlagateljev. Odpor denarnih zavodov zoper ekonomsko logične in družben0 nujne ustavne spremembe je torej razumljiv, ni pa upravičen, saj 1,1 temelji na načelu delitve po delu, ampak na njihovem monopolne11' položaju v sedanji organizaciji našega družbenega dela. TOKOVI GOSPODARJENJA {^ISKALI SMO DROGO — PREHRAMBENO INDUSTRIJO PORTOROŽ_ vtomatizacija proizvodnje taraj 500-članski kolektiv portoroške Droge se je trdno postavil na svoje noge, njegovi proizvodi pa vzbujajo na trgu veliko pozornost •[ Portoroška Droga je dokaj kolika delovna skupnost. Združuje namreč kar tri nekda-le,samostojne delovne organi-kj-ije, ki so pred šestimi leti •členile, da bodo združene nadevale svojo življenjsko pot. L To so bile Začinka, Soline in a r°sad iz Ljubljane. »Značilna za našo skupno 7 ^je med drugim tudi to, daje r°ga obdržala vse osnovne de-™avnosti nekdaj samostojnih nam je razložil upj - Krajnc, komercialni direk- ;i 4?r prehrambene industrije lOOpOga. „Tako se danes ukvar-:ieljamo s proizvodnjo in prome-! l0nj soli, s praženjem in paki-'^djem kave, proizvodnjo za-rfl lrt'b itd. ter ne nazadnje z od- i Inles ribnica PRODAJA POLKNA VRATA OKNA NA KREDIT ^POm, predelavo in izvozom zdravilnih zelišč in gob. Tako se -''dejavnost z leti ni kdove kako . Spremenila, kar pa vsekakor ne 1 rjiiorcmo trditi za promet. Med-žf em ko je promet znašal v letu blizu 43 milijonov novih Bin a^ev’ je lani narasel že na ,t3.i PS milijonov. Za letošnje leto iflftsmo predvideli bistvenega po-z3,, edanja prometa, bo pa po vsej ie iveijetnosti znova nekoliko na-[iO*rasel.. -vL- Organizacija dela v novi Dro-ni stekla čez noč. Vsi se še lVo spominjajo težkih kriz in estetih problemov, ki jih je prinesla združitev. Minila so leta, da je nova delovna skupnost prebrodila krizo in ujela korak s časom. Vendar, trud se je obrestoval. Stekla je sodobna proizvodnja, kije pokopala in za vedno opravila z napovedmi črnogledih ljudi, ki Drogi niso prerokovali kaj svetle prihodnosti. Droga pa se je postavila na lastne noge tudi zavoljo sodobnih organizacijskih in proizvodnih prijemov, ki postajajo v ostri konkurenci v prehrambeni industriji sila pomembni. ,,Nedvomno je za zadnji dve leti med drugim značilna za naše delo oziroma za naša prizadevanja korenita sprememba embalažnih materialov ...“, nadaljuje Ivo Krajnc. „Spoznali smo namreč, da je zaradi številnih vzrokov pot naših proizvodov do potrošnika predolga, zato smo se odločili za dražje in s tem veliko kvalitetnejše embalažne materiale. Ustreznejša embalaža, čeprav precej dražja, je naletela pri kupcih na izredno ugoden odmev. Z novo embalažo smo namreč bistveno podaljšali obstojnost svojih proizvodov, da ne govorim o kvaliteti itd .. .“ Skoraj hkrati ali za spoznanje pozneje se je Droga odločila za nove investicije, za nov korak k sodobni proizvodnji. Odločila se je, da bo svojo proizvodnjo čim bolj avtomatizirala. „Uvideli smo, da nam bo le sodobna in avtomatizirana proizvodnja omogočila dovolj velik porast prometa, s čimer bomo kos večjemu povpraševanju — trenutno namreč le s težavo zadovoljujemo kupce — in, kar se nam zdi prav tako pomembno, z novimi stroji bomo lahko ceneje proizvajali.. .“ razlagajo v Drogi. Vse investicije bodo namenjene strojem. V zidove ne bo šlo tako rekoč niti dinarja. Trenutno posvečajo v Drogi naj-večjo skrb organizaciji sodobnega obrata za proizvodnjo in-stantov. Z velikim uspehom izdeluje Droga že nekaj časa v obliki ,Jnstant“ polento, kmalu pa bodo temu proizvodu sledili še drugi tako pripravljeni, ki bodo pri naših potrošnikih ne-, dvomno naleteh na ugoden odmev. Tako torej tudi mi sledimo sodobnemu svetu, kjer gredo pol pripravljene jedi vse bolj v promet. Hkrati z avtomatizacijo proizvodnje instan-tov pa se v Drogi pripravljajo tudi na modernizacijo predelave kave. Kolektiv računa, da bo stekla najsodobnejša proizvodnja že v nekaj mesecih. Droga tudi izvaža. Ne veliko, vendar uspešno. Dolarje prinašajo predvsem zdravilna zelišča. A. ULAGA DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE PRI ZALOŽBI JE PRAVKAR IZŠLO 13 BARVNIH FOTOESEJEV Knjiga Envina Fiegerja (240 strani barvnih fotografij) je na fotografskem in tiskarskem področju enkraten založniški dogodek. V svojih posnetkih se avtor razodeva kot izredno živ in intuitiven človek, ki pozorno spremlja vase vsako kulturno dediščino. Vse njegove poetične fotografije so nastale spontano in nikoli niso.aranžirane. Večina teh esejev niso reportaže v običajnem smislu; težišče je v cisto estetskem in v izvirnosti likovne zamisli. Knjiga velikega formata in bibliofilskega videza ima predgovor v nemščini, angleščini in francoščini. Založba je poskrbela še za slovenski in srbohrvatski predgovor in razlage k posameznim fotoesejem. Cena; 450 din. Marjan Rožanc: ZRAČNA PUŠKA Novelistična zbirka sodobnega slovenskega pisatelja. Novele se izpovedno vežejo na našo vsakdanjost in na usodo ljudi, ki svoje revoluconarne preteklosti niso mogli ali znali skladno vključiti v sodobne tokove. 120 strani, cena: broš. 29 din. ________________________ Matevž Hace: VAŠKA KRONIKA V knjigi opisuje avtor podobo polpreteklega in sodobnega vaškega življenja na Notranjskem. Ob posameznih usodah oživlja podobo vaškega kolektiva in hkrati kritično ocenjuje povojne spremembe na našem podeželju. 192 strani, cena; broš. 38 din. __________ Pavle Zidar: JAZ SEM Tl V tem kratkem romanu obravnava avtor s psihološkega in etičnega stališča problem zločina in kazni v sodobnih razmerah. 84 strani, cena: broš. 15 din. KNJIGE DOBITE V VSEH KNJIGARNAH IN PRI ZASTOPNIKIH ZALOŽBE. NAROČITE JIH LAHKO TUDI PRI UPRAVI ZALOŽBE Z DOPISNICO. PRI VEČJEM NAKUPU VAM NUDI ZALOŽBA UGODNOST MESEČNEGA ODPLAČILA. Državna založba Slovenije — Ljubljana, Mestni trg 26 OB 20. OBLETNICI PODJETJA KOMPAS Iz razgovora z inž. Milošem Bučarjem, generalnim direktorjem Kompasa Letos mineva 20 let samostojnega delovanja podjetja Kompas iz Ljubljane. Poslovni rezultati zadnjih let so uvrstili to podjetje v vrh turističnih organizacij v naši državi. Brez pretiravanja lahko celo rečemo, da je Kompas naj večje turistično podjetje pri nas. Prav to pa je bila tudi osrednja tema našega razgovora z inž. Milošem Bu-čatjem, generalnim direktorjem Kompasa. GRADITELJI JU.I 2e imate vrata za VAS dom? NOTRANJA VRATA • furnirana vrata — mahagoni — teak — afrormosia — okume — hrast — brest • Ultrapas vrata • vrata sa pleskanje — vezana plošča — lesonit VHODNA VRATA — macesen — smreke — hrast — framirt GARAŽNA VRATA dvokrilna dvižna — v izvedbah kot vhodna vrata Predno se ecNoilte na nakup, sl oglejte Izdelke pri nas na Bledu ali v poslovalnicah LESNINE In SLOVENIJA LESA! Zahtevajte prospekte In cenike! USNO HUJSKO PODJETJE BUD ljubljanska cesta32 trt—on77384 »te*34528 „Tovariš direktor, s čim bi lahko podkrepili trditve, da je Kompas največje turistično podjetje pri nas? “ „Menim, da to lahko dokažem s celotnim prometom podjetja v minulem letu, ki je znašal dobrih 561 milijonov dinarjev, in z dejavnostmi, ki jih Kompas razvija in ki ga označujejo kot izrazito turistično podjetje in ne samo kot agencijo. Danes se Kompas ukvarja z inozemskim in domačim turizmom, rent-a-car službo, z gostinstvom, blagovnim prometom in avtobusnim prevozništvom. Posebej bi poudaril, da se Kompas v zadnjih letih intenzivneje ukvaija z razvojem lastnega gostinstva in z izposoja- njem avtomobilov. Pri izposojanju avtomobilov je Kompas dosegel tudi visoko stopnjo sodelovanja z znano svetovno tovrstno firmo Hertz. Naj še dodam, da naše podjetje danes pokriva celotno Jugoslavijo, saj imamo 50 naših poslovalnic v vseh jugoslovanskih republikah. In še naslednji podatek: naše podjetje zdaj šteje že več kot 1000 zaposlenih." „Hiter vzpon podjetja nedvomno terja hitro povečevanje realizacije v vseh dejavnostih kot tudi hitro rast investicij. Pojasnite nam, katere dejavnosti so v tem razvoju najbolj sodelovale in tudi način ter moč investiranja v te dejavnosti." .JCompas je 1951. leta dose- gel 1,796.000 dinarjev prometa, lani pa, kot že rečeno, dobrih 561 milijonov dinarjev prometa, kar je za skoraj 313-krat več. Ta podatek še ne pove vsega. Dodati moram še promet v čistem inozemskem turizmu, ki je pred 19 leti znašal komaj 142.000 dolarjev, lani pa že 8 milijonov dolarjev, kar je skoraj 55-krat več. Se bolj pa smo povečali devizni promet, saj je lani dosegel blizu 55 milijonov dolarjev in predstavlja nekaj več kot 77 % celotne realizacije Kompasa v minulem letu. Pred 20 leti pa je devizni promet znašal komaj četrtino naše celotne realizacije. Toliko o naši realizaciji. K temu pa še nekaj o rasti posameznih dejavnosti: pri izposojanju avtomobilom smo zabeležili lani več kot 14 milijonov dinarjev prometa, pred petimi leti pa komaj 2 milijona dinarjev prometa. Gostinska dejavnost je v zadnjih štirih letih povečla promet od 3,5 milijona dinarjev na skoraj 16 mili- jonov dinarjev. To je povsem razumljivo, saj smo v zadnjih petih letih v gostinstvo tudi največ investirali, in sicer dobrih 50 milijonov dinarjev. S temi1 sredstvi smo zgradili tri hotele in sedem bungalovov s 400 posteljami." ,JCako ste krenili v letošnje poslovno leto? “ „Promet Kompasa je — razen v 1968. letu, ko zaradi posledic devalvacije v Veliki Britaniji nismo zabeležili nobenih posebnih rezultatov — stalno naraščal, njegova dinamika pa je bila celo nekaj večja kot splošen porast svetovnega turizma. Tako je v letu 1969 promet narasel za 12 %, lani za 25 %, za letos pa predvidevamo, da bo porasel vsaj za 50%. To predvsem zaradi tega, ker so največji zahodnonemški poslovni partnerji, ki v~prometu našega podjetja predstavljajo 42 % celotne realizacije, za letos zahtevali kar za 175% več hotelskih postelj." M.Ž. V OBJEKTIVU 0 praheč deia se opravi navadno kar na samem razstavnem V četrtek so v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču odprli razstavo ,,Aranžma 71 Društvo ekonomsko-propagand-nih aranžerjev Ljubljane -DEPAL je ob 20-letnici svojega obstoja pripravil prvo samostojno razstavo. Njegovi člani ho- ZA LEPŠE IZLOŽBE LJUBLJANE čejo na njej predvsem pokazati, kaj znajo, in dokazati, da so prav oni tisti, ki lahko dobro ali slabo posredujejo blago kupcem. „Na vsak način hočemo polepšati izložbe Ljubljane, “je zatrjevala predsednica društva Regina Hlebec, aranžerka Modne hiše. „Tudi od nas je odvisno, kako se blago prodaja. V izložbi mora biti blago pravilno prikazano. To je aranžerjevo delo. “ Trgovina ni pokazala pravega posluha za njihovo razstavo. Več zanimanja so pokazala podjetja: 37 jih sodeluje s svojimi izdelki! Pokroviteljstvo pa so prevzeli GR, Poslovno združenje za trgovino Ljubljana in Rašica. V okviru razstave je Modna hiša priredila tudi dve modni reviji Ideal, Rašica, Almira, Angora in Novost pa še vsak dan posebno mini modno revijo. Za zaključek pa bo v soboto zvečer še aranžerski ples. ,,Taka razstava naj bi bila vsako drugo leto. in naj bi pokazala najnovejšo tehniko razstavljanja. Kot društvo pa imamo v načrtu tudi seminarje za mlajše aranžerje po Sloveniji. Predvsem pa bi radi, da bi Ljubljano krasile res lepe izložbe. “ :i - i m m * Idejni osnutek aranžer naredi že veliko prej. Zadnji dan pred otvoritvijo je na razstavnem prostoru vedno najbolj živahno. Delavska enotnost — št. is — s. maja 1971 STRAN 5 IZ ŠESTIH REPUBLIK 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 NARAVNA ORANZADA &OLV Hraniti v temnem in hladnem prostoru (iO°C) — Pred uporabo pretresti — Vsebina 0,2 I Sladkor 120o — Uporabnost 2 meseca Proizvaja Agraria Koper V V VI VII Vlil IX X XI XII I INTERVJU DUŠANA PETROVIČA-ŠANETA SVET ZSJ I I I i I I I Glasilo Zveze sindikatov Jugoslavije Rad je v prvomajski številki prineslo obširnejši intervju s predsednikom jugoslovanskih sindikatov ob II. kongresu samoupravljavcev Jugoslavije. Potem ko je Dušan Petrovič-Šane ocenil dosedanji potek priprav na kongres, je na vprašanje novinarja o tem, kakšne bodo naloge sindikatov pri uresničevanju sklepov in stališč II. kongresa, odgovoril naslednje: Ni dvoma, da bo tudi v prihodnje pretežen del dejavnosti sindikatov izzvenel v bitki za samoupravljanje, v pomoč delavcem, da bi v sistemu samoupravljanja razvijali solidarnost ter uveljavljali bolj humane socialistične odnose ter nasploh razreševali vse medsebojne in družbene probleme. Pa ne samo sindikati, tudi Zveza komunistov in druge družbeno-politične organizacije bodo imele pri tem veliko nalog. Brez tega ne bomo mogli hitreje graditi našega samoupravnega socialističnega sistema. Naš celoten razvoj izpričuje, da je delavski razred le z vztrajnim bojem za jasno opredeljene cilje lahko dosegel" svoje dosedanje zmage ter da tega ne more nihče drug storiti tudi v prihodnosti. Delavski razred pa lahko doseže nove premike le tedaj, če bodo obstajale takšne njegove politične in družbene organizacije, med njimi tudi sindikati, ki bodo do maksimuma izražale revolucionarnost njegove družbene biti in njegovih avtentičnih interesov. V nadaljevanju intervjuja pa je novinar Rada Života Kamperelič zastavil tudi naslednje vprašanje: Ali se niso tudi tehnokratsko-biro-kratske in etatistične sile v nekem obdobju našega družbenega razvoja uspele povzpeti nad delavski razred ter ga potisniti s širšega družbenega prizorišča in ga „zapreti“ v delovno organizacijo? — Verjetno je prišlo tudi do tega, je odgovoril Dušan Petrovič. K takemu sklepu nas vodijo tudi nekateri podatki, ki so objavljeni v publikaciji ..Samoupravljanje in družbeno-ekonomski razvoj Jugoslavije v letih 1950-1970“, ki jo je ob II. kongresu samoupravljavcev izdal Zvezni zavod za statistiko. V tej publikaciji so posredovani podatki, da se je v skupščinah nekaterih družbeno-političnih skupnostih ob zadnjih volitvah občutno zmanjšalo število poslancev in odbornikov iz vrst neposrednih proizvajalcev. Tako je na primer v republiških skupščinah komaj nekaj več kot 1 % neposrednih proizvajalcev, v vseh zborih zvezne skupščine pa niti toliko ne. I I I I I I I I PREDLAGAJO VIŠJI OTROŠKI DODATEK Sindikati Srbije predlagajo spremembo cenzusa za otroški dodatek (sedaj 400 din na družinskega člana) in povečanje dodatka za 25 %, saj ga prejema skoraj pol milijona delavcev z nizkimi dohodki, ki jih stalen porast življenjskih stroškov najbolj prizadene. Čeprav so ob decentralizaciji prispevka za neposredno otroško varstvo na občine le-te v glavnem zmanjšale stopnjo, je denaija ?a to dovolj, ni pa izkoriščen. Otroški dodatek naj bi v bodočnosti dobil funkcijo, kot jo ima v večini držav. Namesto socialne vloge naj bi dobil, ko bodo za to dozoreli pogoji, vlogo demografskega usmerjevalca rojstev. Glede na nagel padec natahtete v nekaterih krajih države, kar je spremljevalen pojav urbanizacije, bo moral otroški dodatek dobiti pomembnejšo vlogo. Srbski sindikati bodo zato skupaj s srbsko skupščino financirah študijo o preventivnih ukrepih otroškega varstva v tržnih razmerah in v urbanizaciji. Izdelal jo bo ciološki inštitut Srbije. so- Kompenzacije: da ali ne Odškodnino za zmanjšani dohodek naj dobi tisti, ki je resnično oškodovan • Teritorialna kompenzacija, ki jo nekateri predlagajo, pa bi samo povečala neenakost Kot je znano, so postale kompenzacije po predlogu ustavnih amandmajev sestavni del ukrepov skupne ekonomske politike. Uveljavili naj bi jih, če bi ti ukrepi ogrozili enakopravnost organizacij združenega dela pri pridobivanju dohodka in razpolaganju z rezultati dela ter enakopravnost republik in pokrajin na enotnem tržišču. Čeprav bomo v praksi najbrž krili izgube iz skupnih sredstev po panogah, pa ni mogoče izključiti možnosti določanja kompenzacij tudi po teritorialnem načelu, kadar bomo ocenili, da je skupna ekonomska politika povzročila na skupnem tržišču neenakopravnost posamezne republike ali pokrajine. Kljub takšni načelni opredelitvi pa se nekateri še naprej vztrajno zavzemajo za uvedbo kompenzacij po področjih. Nesmiselna je trditev, pravijo, da kompenzacijo pomeni že sklad za razvoj premalo razvitih območij, saj le-ta nima nobene zveze s predlagano obliko kompenzacije. Sklad za razvoj res vsebuje elemente kompenzacije, vendar so le-ti rezultat prednosti, kijih imajo razvitejše republike na enotnem tržišču zaradi večje produktivnosti in prelivanja presežka dela iz manj razvitih, ne pa posledica skupne ekonomske politike. Kompenzacijo bi lahko torej zahtevale vse tiste republike, ki jih bo skupna ekonomska politika potisnila v neenakopraven položaj. Ogeljmo si nekaj značilnih stališč iz razprave o kompenzacijah v zboru narodov! VIDOE SMILEVSKI (Makedonija): Kompenzacija je nujnost, ki izvira iz naše ekonomike, zato se moramo z njo sprijazniti. Ugovori, da je kompenzacija v nasprotju s tržiščem, niso utemeljeni. S tržiščem je v nasprotju prav toliko kot ukrepi ekonomske politike, ki na enotnem tržišču določajo cene, carinsko zaščito in podobno. JOSIP BERBA (Hrvaška): Kot predstavnik Hrvaške, ki bi bila zaradi negativnih učinkov ekonomske politike in sistema na njeno gospodarstvo upravičena zahtevati kompenzacijo z več razlogov, bi bil lahko navdušen nad republiškimi kompenzacijami. Toda za čiste račune je potrebna kompenzacija po panogah in po sektorjih, ki škodo neposredno občutijo. OSMAN KARABEGOVIČ (BiH): Zaradi neupravičenega prehvanja dohodka so kompenzacije potrebne. Brez njih bi se razlike v razvoju regij in republik večale, kar pomeni neenakopravne mednacionalne odnose in neenakopravnost posameznih delov delavskega razreda. IŠTVAN BIRO (Vojvodina): Amandmaje, ki določajo kompenzacijo, kadar akti federacije rušijo enakopravnost, je treba podpreti, pravico do kompenzacije pa priznati tudi, kadar se enakopravnost krni na kak drug način. JOVO ŠTORA (Kosovo): Politika kompenzacij mora biti korektiv neugodnega delovanja sistemskih ukrepov in ekonomske politike na razvoj panog in regij. Že na prvi pogled je očitno, da zagovornikom teritorialnih kompenzacij ne gre za nič drugega, kot za sredstva, pa naj bo ta zahteva ekonomsko in logično dokazljiva ali pa tudi ne. Kako je sicer mogoče razumeti predlog, naj bi „enoten trg“ popravljali razen s carinsko politiko, prometnim davkom, taksami, skladom za manj razvite itd. Se z uvedbo kompenzacij za posamezna področja države!? Mar ni bolj smotrno postaviti dilemo — ali kompenzacije ali ne — na glavo in se vprašati: zakaj pa raje ne povečati cen surovin? Več kot dvolično bi bilo zavračati kompenzacije, hkrati pa vztrajati pri prenizkih cenah surovin. Že zdavnaj smo opravili z iluzijo, da bomo z nizkimi, neekonomskimi cenami jekla, bakra in električne energije mogli razvijati dvojne in neizkoriščene zmogljivosti kovinsko-predelovalne industrije. Naš cilj in hkrati edina stvarna gospodarska možnost je taka industrija, ki bi mogla obstajati, čeprav bo predelovala surovine po ekonomskih svetovnih cenah. Če te zakonitosti ne priznamo, jo moramo nujno plačati po drugih kanalih: z investicijami iz centralnih skladov, z različnimi davčnimi olajšavami ali celo s pomanjkanjem surovin. Šele prehod na svobodno oblikovanje cen, na bolj sproščen zunanjetrgovinski režim in na razširjeno reprodukcijo v rokah združenega delavca bo kompenzacijam dal pravi okvir. Če vsega omenjenega ne bomo uresničili, se lahko kompenzacije raztegnejo v neskončnost: sredstva bomo vzajemno prelivali vsevprek med panogami, med republikami in še med ožjimi področji države. V tem kaosu pa bi regresirali tudi nižjo produktivnost, kar bi pomenilo konec tržnega gospodarstva. Administrativno-birokratski aparat bi ponovno našel razlog za svoj obstoj. Do „čistega“ ekonomskega sistema, o kakršnem že lep čas govorimo, se še zlepa ne bomo dokopali, zato bi bilo pametno izplačevati odškodnino za zmanjšan dohodek neposredno tistemu, ki je oškodovan. Kaj nam lahko prinese drugačna kompenzacija - po republikah in pokrajinah? Republike lahko nadomestilo, ki bi ga dobile zavoljo oškodovanega premogovnika, izplačajo proizvajalcem strojne opreme, ki bo tako na enotnem tržišču postala močnejši konkurent tovrstnim proizvajalcem iz drugih republik. To pa je nelojalna konkurenca! S teritorialno kompenzacijo bi tako ustvarjali nove neenakosti. In ne nazadnje: kompenzacije, kot jih ponekod predlagajo, so tudi v nasprotju s predlaganimi spremembami, ki dajejo prav tržnim zakonom vso veljavo. V. B. r i l Višje pokojnine i I I I I Upokojencem na Hrvaškem bodo povečali pokojnine od 3 do 8,5 %, odvisno od časa, ko so se upokojili. Povišanje, ki ga bodo izplačali v maju in juniju, velja od 1. 1. 1971. leta dalje. Razen tega bodo vsi upokojenci letos dobili še 160 dinarjev kot posebno pomoč. Povečanje pokojnin je samo del usklajevanja pokojnin pred 1. 1. 1970. leta. I SPET »NA PAMET« I Kot kaže, zmogljivosti največje jugoslovanske HE Djerdap še lep čas ne bodo izkoriščene I I igMCBMIBEgllOT>MIMWWMiiltata( Gospodarstveniki sodijo, da bo naša največja elektrarna - „Djer-dap“ doživela usodo prejšnjih: zaradi nezadostne in slabe prenosne mreže njene zmogljivosti še lep čas ne bodo izkoriščene. Celo če takoj pričnemo z gradnjo potrebnih objektov, lahko pričakujemo normalno oskrbo z električno energijo iz te elektrane šele leta 1975. Investicijski program ,,Djerdapa“ namreč ne vključuje prenosne mreže. To naj bi storilo združeno elektrogospodarsko podjetje Srbije, ki je planiralo, da bo iz lastnih bančnih in drugih sredstev hkrati z elektrarno zgradilo tudi potrebne daljnovode in trafo-postaje na področju Srbije. Za te objekte primanjkuje kakih 220 milijonov din, tako da so dela ponekod že prekinjena, drugod pa jih po napovedih še bodo. Beograjska banka noče dajati garancije in izjavlja, da bo izplačevala naloge samo v mejah vplačanih sredstev. Tudi ideja o mednarodnem posojilu zaradi spremembe predpisov o njegovi uporabi ni izvedljiva. Izvršni svet Srbije je sprejel odlok o dodelitvi 37,5 milijona din in pri- poročilo, naj druga potrebna sredstva zagotovi elektrogospodarsko podjetje z bankami in zainteresiranimi organizacijami. Prvi stiki z bankami in gospodarstvom pa so pokazali, da so možnosti zelo majhne. Generalni direktor „Elektroistoka“ poudarja, da Djerdap ni grajen za tako majhno območje, kot so vzhodni kraji Jugoslavije, ampak za vso državo in celo za sosede. Sodobna 280-kilovatna mreža bi morala povezati ne le Srbijo, ampak vse velike proizvodne in potrošniške centre. Jugoslovansko elektrogospodarstvo se že pripravlja, da zaprosi za posojilo za gradnjo te mreže pri Mednarodni banki. Projekt mreže je namreč že gotov. Združeno elektrogospodarsko podjetje Srbije pa bi se moralo povezati z bankami in gospodarstvom velikih potrošniških središč, da bi čimprej zagotovilo sredstva za že začete objekte. Vse to pa poslušamo prav v času, ko govorimo, da nam bo energije vsak čas zmanjkalo in ko se nekakšni energetski sistemi pridno podirajo, menda zaradi prenizke napetosti! Predsednik Tito na prosM™® 50. obletnice labinske repu * H blike: Jasno je, da oblikovanje skupnosti na novih temeljih pl meni prekretnico, ki je mnO« ljudje niso razumeh. V razpravi o dopolnilih imamo nasprotnik^ ki trdijo, da Jugoslavija s teli ^ razpada. Tudi -to se je precej rJ- . ' širilo. Pri takšnih preobratih* ponavadi pojavljajo vsi negativ! elementi, ki se ne strinjajo z flj Šim družbenim socialistični1*! sistemom. Nasprotujejo reoh nizaciji naše federacije in skuša)1«, zdaj to ovirati. Velika večii’* naših delovnih ljudi, naših abč*j nov pa je z obema rokama spri jela dopolnila, ki bodo mor^ biti v najkrajšem času predi® žena skupščini in sprejeta, f®1 tem bomo nadaljevali delo. P1: tem imajo glavno vlogo delavd to je naš delavski razred, šari® upravljavci. V dveh dopolnilih — zlasti XXI. in XXII. - se daje našemi delavskemu razredu, naŠM samoupravljavcem tisto me.st11! ki jim tudi gre. To je nami® mesto temeljnega nosilca ust' jalnosti v naši državi, tistih, ki svojih plečih tudi nosijo največ) breme. Naši delovni ljudje s' ; tudi doslej s številnimi težavai® in z zategovanjem pasu prisp® i vali, da je naša država to, kari6 da smo v njej zgradih toliko '««« varn, cest, ustanov itd. Razumljivo je, da moramo P marsikaj popraviti. O tem snl^Ščadj tudi govorili. Na naši seji je biJiSan,, precej govora o odpravi dol® gj čene nepravičnosti v nagraje®9 katej nju. Veliko je delovnih ljudi, P^ira imajo zelo nizke osebne Pl£?a. 1 jemke, medtem ko drugi del, ni tako majhen, precej izstopa svojimi dohodki. O tem, kaf®^ moramo delati, ne moremo s"soto) diti po teh, ki po dohodkih stopajo, ampak po tistih, katei1*1 dohodki ne ustrezajo njihovem* prispevku naši socialistični dm2' bi. Sklenili smo — o tem bo ž0' vora te dni v Sarajevu na kol* . / gresu samoupravljavcev - da " •*** čimprej lotimo ukrepov, da sctl stanje popravi. Seveda pa n® enakosti ne morejo v celoti h , giniti. Saj tisti, ki več zna, mod j nekaj več tudi dobiti. To pa i' treba popraviti pri ljudeh, ki i*® Lp dobijo ustrezno tistemu, kar p(f spevajo. Moramo povečati 1, . hodke tistih, ki imajo manj9® plače, teh pa je zelo veliko, n' I tej seji je torej pomembno med® |i imela skrb za našega delovni |g^ človeka, ki mu gre v naši druža1' r Še zmeraj imamo različne m6' galomanske investicijske načdf' l Z eno besedo, v vsem tem r iH mnogo divjanja, ki potm P° vzroči devalvacijo in krize. D0] govorili smo se, da ne bomo v6c dovolili investicij brez krit]9' Nočem vas tukaj pozivati k vw čevanju. Koga naj pozovem " varčevanju? Ali tistega delavci ki nirrta dovolj niti za svoje vs® kodnevno življenje? Pozivam P? ljudi, ki so na odgovornih mestll1 gospodarstvu, v bankah in drugih sektorjih našega gosp0' darskega življenja - tam so J [ glavnem komunisti - da se . dejo tako, kot zahtevajo sklep1 U/: ZK, in ne, kot to sami odločaj0; V nasprotnem bomo z njih11 odločno ravnali, vendar rte tak°i da bi jih izključili iz ZK in bi98 naprej ostali na svojih mestn1' Zapustiti bodo morali svoja m6 sta in ne samo partijo! ninESl POHIŠTVO Kako »zamrzniti« meso? Jugoslovanska industrija mesa zaposluje kakih 300.000 ljudi, vsaj toliko pa tudi prodaja mesa, mleka in njihovih izdelkov. Ta panoga gospodarstva zagotavlja tudi 10 % vrednosti izvoza, kije usmerjen v pretežni meri na konvertibilna področja. Srbija ima 60 % jugoslovanskih tržnih presežkov svinjskega in govejega mesa; od tega porabijo 40% v Srbiji, 28% je namenjenih za izvoz, 32 % pa prodaji v drugih republikah. Da bi to gospodarsko panogo kolikor toliko gospodarsko uravnovesih, predlaga sekretariat za kmetijstvo Srbije več ukrepov. Predvsem menijo, da skrb za stabilizacijo kmetijstva ne sme biti odvisna samo od zagotovljenih odkupnih cen, ki so večkrat bolj rezultat trenutnih političnih kompromisov kot pa dejanskih razmer in potreb kmetijstva. Predlagajo tudi spre- membe v delu sklada za pospe' sevanje govedoreje, sprememb2 v politiki davkov, izvoza in uvO' za ter deviznega režima. I Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti Igrišče TVD Partizan Tabor se je takoj po napadu spremenilo v zasilno bolnišnico. CIVILNE ZAŠČITE KRAJEVNE SKUPNOSTI LJUBLJANA-TABOR Da bi le ostalo iti' išii* ■M irej :V2t in 3q m ^ T^blvalei Tabora, organizirani v enote civilne zaščite, so pred dnevi po-tj« kaza|j# kako naj bi potekalo reševanje ponesrečencev ob bombnem napadu pri vaji dan je bilo na Taboru že ;nllščri^ Opoldne živahno. Na plo-Pred Domom upokojencev in oW2a rc*1 domom so napenjali vrvi evJkat^ • a*ce' Uniformirani ljudje, ne-Iczh-1? ce*° v mmenih čeladah, so se HDa ,na >gr'šču Partizana. Trakovi ^kavih so označevah njihovo > Pijdnost enotam. Gasilci, reševalci yi1 [j.,] 'P*5 prve pomoči, ekipe za so-akc 50 ^0 vurstvo in enote za red in var-sfi^j Taborniki so že postavljah ji' °te- Reševalne priprave: krampe. Hi* ■ui' S°' of I S* ;t0 it Olj L j' 3fl Srf** do'**® N) sto bi- IlO' te- ie M lopate, sekire, nosila, gasilske cevi in še vse drugo so iz bližnjega skladišča nosili na igrišče. Bil je živahen živžav. Naenkrat sta se oglasih dve sireni. Kot bi mignil se je vsak ..oborožil" s svojim orodjem in v nekaj sekundah so bile ekipe v ,zakloniščih". Zračni napad, kije sledil, je bil zelo prepričljiv. Eksplozije „bomb“ so bile tako močne, da so šklepetale šipe v oknih in je celo odpadal omet. Tisti, ki so doživeli zadnjo vojno, so se kar nekam zresnih. Dovtipi in šale na račun vaje so utihnih. Konec alarma. Bombe so „moč-no“ poškodovale Samski dom in Dom upokojencev. Lesena stavba ob igrišču je ..gorela". Sirene še niso do konca odtulile prenehanje nevarnosti, ko so bile ekipe že pri reševanju. Dobri dve minuti in gasilci so že oblivali ..gorečo" barako. Reševalci so ,,izkopavali" izpod ruševin prve .ranjence". Potem so že prišh pravi gasilci, postavih visoko lestev do strehe Doma upokojencev in začeh reševati iz goreče stavbe. Iz četrtega \ MIE ST POHIŠTVO nadstropa samskega doma so postavih drsalni prt in rešence, ki so prišh oziroma so se pridrsah, so sprejele ekipe prve pomoči. ,,Lažje ranjence" so obvezah kar na kraju samem, „težje“ pa so odnesh v šotore, kamor je kmalu po napadu prišla tudi ekipa Zdravstvenega doma. Slabo uro po napadu so bili rešeni vsi ,.zasuti in ogroženi" iz .gorečih" hiš. Ogenj je bil pogašen. Vsi ranjenci so dobili prvo pomoč. Vaja je bila končana. To je bila prva vaja enot civilne zaščite v mestu. Sodelovalo je 72 prebivalcev krajevne skupnosti Tabor. Vojaški strokovnjaki in funkcionarji uprave za narodno obrambo pri mestni skupščini, ki so vajo opazovali, so jo ocenih za odhčno izvedeno. To je predvsem zasluga dobre* organizacije in vseh*sodelujočih. TEKST IN FOTO: A. AGNIČ Še vedno sem v zavodu za duševne bolnike. Trije ljudje v belih haljah sedijo za dolgo mizo in me resno motrijo. Svetnik-zdravnik stoji ob meni in je moj angel varuh. On sam je predlagal, da sem zrel za ven. Odpustnice pa nima pravice podpisati: za to so pristojni tile trije možje v belem, ki jajo in odkupujejo družbena stanovanja." — Kakšen zakon, tovariš kandidat? Takšen z veljavo za nazaj ali samo za naprej? — Takšen samo za naprej! — Dobro! zadovoljno prikimajo trije možje za izpitno mizo Svetniku-zdravniku. — Uspešen pedagoški prijem! Ali je kandidat pripravljen tudi za naslednje vprašanje? - Pripravljen! prikima v mojem imenu Svetnik-zdravnik.. — Denimo, da je tema: naraščanje cen in upadanje naše življenjske ravni. Kako bi kandidat o reče mož na levi. — Nasprotno: sodim, da je ustrezno tako za bazo kakor tudi za različne strukture samoupravnega dogovarjanja. - Še zadnje vprašanje! nadaljuje srednji mož. — Kaj ve kandidat o naši kadrovski politiki? Kaj bi rekel tu? — Čas za premislek? - Ne! Rekel bi: ni politike! — Pa zunaj? — Isto, kot se govori že leta o tej problematiki: da je treba v družbeno delo in dogajanje vključiti več neposrednih proizvajalcev, žena in mladine, da bi lahko tako IZPIT sede za izpitno mizo. — Je kandidat pripravljen? vpraša prvi mož. — Pripravljen! prikima Svetnik-zdravnik prepričano. — Potem naj pristopi! Čutim; kako se mi kolena šibe, grlo suši, roke drhte. - Denimo, da je tema: prodaja družbenih stanovanj. Kaj bi kandidat lahko o tem povedal pri nas? Svetnik-zdravnik me dregne pod rebra: — No? — Kako je mogoče, da so nekateri iz TE Šoštanj odkupovali stanovanja v dvojčkih po 12 milijonov starih dinarjev, medtem ko je njihova vrednost med brati še enkrat višja. Kdaj bodo vrnili razliko, zdaj, ko je širni Sloveniji znano, koliko so spravili v žep? — Zelo dobro! Kaj pa zunaj? — Rekel bi: ..Nujnoje potreben zakon o prodaji družbenih stanovanj, da bi z njim dobili enotnejša in predvsem objektivnej-ša merila za vse, ki proda- tem vprašanju razpravljal tu pri nas? - Potrebuješ pet minut za premislek? me vpraša Svetnik-zdravnik. — Ne! odkimam na moč pogumno. — Krivce razkrinkati! vzkliknem. — Ljudje niso krivi, če investiramo brez kritja, če tiskamo denar brez prave mere, če porabimo več, kot proizvedemo, če izvažamo več, kot uvažamo, če navjjamo cene, če le obljubljamo in nič ne storimo, če se odločno ne lotimo socialnih problemov in razlik, če... - Dovolj, zadostuje! mi sežejo možje v besedo. — A zunaj, kaj bi rekli zunaj, tovariš kandidat? - Rekel bi, da so cenovni premiki kot dinamična kategorija' naše ekonomske politike objektivna nujnost v sedanji fazi realizacije stabilizacijskega programa. — Zanimivo, se spogledajo možje. - Sicer ne zveni izvirno, s tem pa še ni rečeno, da ni ustrezno, prišli do izraza avtentični interesi našega delavskega razreda. To je tudi edina oblika boja proti biro-kratizmu, hegemonizmu, etatizmu, tehnokratizmu in elitizmu tako v bazi kakor tudi na različnih nivojih samoupravnega odločanja. To pa je konec koncev tudi edina pot za preseganje odtujenosti presežnega dela od delovnih ljudi in njihovih samoupravnih asociacij združenega dela. To je, tovariši, tudi... — Zadostuje! kimajo možje očarani in se mi dobrohotno smehljajo. Svetnik-zdravnik me prijateljsko treplja po rami. — Kaj pamet, glavno, da nisi izgubil vere! Pomagalo pa je tudi, se razume, da si se veliko učil. Brez muje se še čevelj ne obuje! Preoblekli so me. Dobil sem odpustnico. Veseli dogodek smo zalili v tisti gostilni za prvim oglom. Kako čist zrak! Koliko nasmehov in cvetja vsepovsod! VINKO BLATNIK »ms elika nova Magirus lestev poklicnih gasilcev je z lahkoto segla prav 0 vrha strehe doma upokojencev. Po njej so rešili vse ,.ogrožene" "snovalce. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 EKCORRADO Tonic Water Umetna brezalkoholna pijača z dodatkom kinina — Hraniti v 'emnem in hladnem prostoru (10°C)-vsebina 0,2 I —Sladkor 1,T'(1 — Uporabnost 6 mesecev — Proizvaja Agraria Koper VII Vlil I I L JnduMja kmdamlh izdelkov SPECIALIZIRANA TOVARNA JAKUART (žakart) DEKORATIVNIH TKANIN IN GRADLOV NESPORAZUM - Ne, ne, izobratevarge kadrov pri ms ni problem - pri ms so problem kadri I J Bojanu Samarinu, uredniku DE, ob rojstvu sina iskreno čestitamo! Sodelavci Ob 1. maju so imeli na obalnem območju vrsto prireditev, s katerimi so delovni ljudje želeli čim lepše proslaviti 27. april in 1. maj. Na skupnih proslavah v Izoli, Kopru in Kranu so nastopaH pevski zbori, po nagovoru o pomenu obeh praznikov pa so izvedb recital iz znanega Cankarjevega dela .Jernejeva pravica*1. Obisk na teh proslavah je bil številen, kar kaže, da je potrebno tudi za kulturno življenje na obalnem območju v bodoče dajati več sredstev. Delavci, ki se amatersko ukvarjajo z likovnim in drugim umetniškim snovanjem, so letos že tretjič pred 1. majem odprli razstavo svojih del, ki si jo je ogledalo veliko delavcev pa tudi mnogo turistov. -CIRIL KOPRIVC V ZASAVSKIH PREMOGOVNIKIH TUDI LETOS PRECEJ DENARJA ZA ALNO GRADNJO STANOVANJ ČLANOV KOLEKTIVA INDIVIDU- — VEC POTREB KOT DENARJA PAVLIHA JE LIST ZA PAMETNE SLOVENCE — TOREJ GA BERETE TUDI VI! > V tem podjetju imajo še vedno kakih 400 prošenj za dodelitev novih ali primernejših stanovanj, kljub temu da vsako leto dogradijo najmanj 8 do 10 novih najemnih stanovanjskih enot I I Letos so v Zasavskih premogovnikih namenili za zasebno gradnjo stanovanj okrog 700.000 din. Razdelili jih bodo v obliki kreditov.oziroma posojil za dobo največ 15 let, ob 1 % obrestni meri, najvišje posojilo pa bo znašalo 45.000 din. Odbor za družbeni standard je v zvezi z letošnjim dodeljevanjem posojil oblikoval nekaj stališč. Kredite naj bi prejeli predvsem tisti graditelji, ki imajo svoje hišice dograjene v tretji etapi, nadalje v drugi in prvi etapi. I I I Otroško varstvo po programu I I I V vzgojno varstveno ustanovo „Mladi rod“ v Dravogradu je trenutno vključenih 79 otrok, predvsem iz Dravograda, starih od 2 in pol do 7 let. V podaljšano varstvo pa je vključenih 14 otrok. V vrtcu prejemajo malčki malico in kosilo, mesečni prispevek staršev pa znaša od 100 do 150 dinarjev. Ker vse bolj izstopajo potrebe po razširitvi zmogljivosti vzgojno varstvenih ustanov v tej koroški občini, prav zdaj pripravlja oddelek za družbene službe predlog programa razvoja otroškega varstva, ki ga bo predvidoma predložil odbornikom občinske skupščine Dravograd v obravnavo in sprejem na seji v mesecu juniju. ek V podjetju računajo, da bodo z letošnjimi krediti bistveno prispevali k nadaljnji ublažitvi stanovanjske stiske svojih zaposlenih. Posojila bo prejelo bržkone najmanj 120 članov kolektiva ali pa še več. Hkrati bodo v podjetju tudi letos dogradili nekaj najemnih stanovanj, ali pa jih bodo kupili od gradbenih podjetij, ki gradijo za trg. Za kolektiv Zasavskih premogovnikov je zmanjševanje stanovanjske stiske svojih zaposlenih bistvenega pomena. Nobenega dvoma ni, da bo laže zaposliti nove, mlajše rudaije, če jim bodo priskrbeli primerna stanovanja. Po drugi strani pa bo seveda treba kmalu odpraviti tudi nekatere probleme na področju stanovanjskega gospodarstva. Dejstvo je, da imajo rudarska stanovanja številne družine, ki niso zaposlene v podjetju. PAMETNE { -m— SLOVENCE ind. Vselej pripravljeni pomagati Osnovne organizacije sindikata tudi letos glavni pobudniki za prostovoljno krvodajalstvo v delovni organizacijah ol in di sk ol rii Tudi rahel dež, ki je od časa do časa padal, ni motil prazničnega vzdušja na Socerbu, kjer je več tisoč ljudi z obalnega in tržaškega področja proslavljalo 1. maj. Na proslavo je prišla tudi skupina več kot 200 delavcev iz modenske pokrajine, ki jo je povabil Obalni sindikalni svet. - FOTO: SILVO BRUS Prostovoljno krvodajalstvo ima v Šaleški dolini že tradicijo. Družina prostovoljnih krvodajalcev se širi iz leta v leto. Lani je prostovoljno oddalo kri 1511 občanov, letos pa jih bo — kot računajo - najmanj 1700. Zaslugo za razmah prostovoljnega krvodajalstva imajo prav gotovo tudi osnovne organizacije sindikata, saj je mogoče ugotavljati, da v Šaleški dolini pravzaprav ni delovne organizacije, kjer ne bi bilo niti enega krvodajalca. Vodstva osnovnih organizacij sindikata s področja občine Velenje so se tudi letos dokaj prizadevno vključila v organizacijo prostovoljnih krvodajalskih akcij. V Šoštanju bo akcija 12. in 13. maja, v Velenju pa 14. in 15. maja ter 20. juMja. V mesecu avgustu in septembru pa bodo šli vsak četrtek prostovoljni krvodajalci iz Šaleške doline v Slovenj Gradec, kjer bodo dali kri na tamkajšnji transfuzijski postaji. Po programu, ki so ga izdelali Konfekcija — Metražno blago L. LARISE CORSO G. VERDI 65 — GORICA (ITALIJA) — tel.: 2104 - VIA RASTELLO 16, tel.: 2423 Dobite vse vrste modnega blaga po ugodnih cenah! Zato nas obiščite! na občinskem odboru RK Vf lenje, bo letos darovalo kri 3$ zaposlenih z Rudnika lignit Velenje, TGO Gorenje Velenj£ naj bi dala 350 prostovoljni^ krvodajalcev, SGP Vegrad V£ lenje 100, Rudarski šolski cefl' ter Velenje 70, po 50 Tovarn8 usnja Šoštanj in Termoelektrat na Šoštanj itd. m Iji P: P' Č( P' T n; č Občinski sindikalni svet Ve lenje pa je letos predlagal sam0' upravnim organom in vodstvom delovnih organizacij, da bi krv°' dajalci na dan odvzema krvi de' lalile4ure. , (vi) JAVNA RAZPRAVA G n< b< di SPREMEMBE USTAVE naj utrdijo pot našega razvoja Predlagani ustavni amandmaji za spremembo ustave SFRJ, ki so v javni razpravi in o katerih se bo izrekel tudi H. kongres samoupravljavcev v Sarajevu, so temelj nove etape izgrajevanja samoupravnega socializma. Razvoj samoupravljanja v družbenoekonomski bazi ne terja le, da ustrezneje določimo ustav-no-pravne okvire samoupravno-tržnega načina gospodarjenja. Uveljevljen družbenoekonomski položaj delovnega človeka in stopnja razvitosti samoupravnih odnosov sprožata že dalj časa tudi zahtevo po decentralizaciji političnih in ekonomskih odločitev v naši družbenopohtični nadgradnji: tako predlagane ustavne spremembe predstavljajo nov impulz za nadaljnji razvoj samoupravljanja v družbenoekonomski bazi ter graditev novih političnih in ekonomskih odnosov v federaciji, na temelju večje samostojnosti republik kot državnih tvorb in kot samoupravnih demokratskih družbe- nopolitičnih skupnosti. Vsebina vseh dvajsetih predlaganih ustavnih amandmajev si zastavlja kot cilj utrjevati samoupravni položaj delovnega človeka, kot nosilca celotne družbene reprodukcije ne le v njegovi organizaciji združenega dela, marveč v vseh oblikah integracije dela in samoupravne menjave dela; utrjevati samoupravni položaj delovnih ljudi kot občanov in kot državljanov republike ter jugoslovanske socialistične skupnosti. Za bodočo družbenopolitično prakso uveljavljamo ista temeljna načela, na katerih smo razvijali samoupravljanje v družbenoekonomski bazi. Razreševanje vprašanj, ki zadevajo skupne interese delovnih ljudi, narodov in narodnosti v SFRJ, temelji na državnosti oziroma avtonomiji družbenih subjektov, na medsebojnem sodelovanju, na usklajevanju stališč, na dogovarjanju in sporazumevanju, kar vse izraža večjo stopnjo samostojnosti pa tudi odgovornosti vseh nosilcev družbenopolitičnega odločanja. Kljub širini obravnavanih ustavnih sprememb predstavljajo ustavni amandmaji le del nujnih sprememb in dopolnil naše ustave. Družbenoekonomski položaj delovnih ljudi, utrjen v določilih XXI., XXII. in XXIII. amandmaja in decentralizacija pristojnosti centra narekujejo revizijo številnih drugih ustavnih določil. Reforma določil o organizaciji samoupravljanja v širših družbenopolitičnih skupnostih v kontekstu predlaganih amandmajev zajema le raven organiziranosti federacije, pa tudi to ne v celoti, saj so izpuščene predvidene dopolnitve določil o strukturi in delovanju zvezne skupščine. Skratka, s sprejetjem predlaganih amandmajev bomo nujno morali pristopiti k reformi določil v celotni družbenopolitični nadgradnji, kar pa bolj zadeva dograjevanje določil republiške kot pa zvezne ustave. Čaka nas še obilica dela in iskanja novega organizacijskega modela, ki bo omogočal in stimuliral večjo afirmacijo samoupravnega načina razreševanja širših družbenih vprašanj tako v občini kot tudi v republiki in v federaciji. Kljub nedorečenosti glede poti za uveljavljanje nekaterih novih ustavnih iniciativ, vsebovanih v amandmajih zaradi delnega obsega predvidenih in vsebinsko v marsičem vzajemnih sprememb pa lahko že sedaj pritrdimo nujnosti reforme naše ustave. Načela, na katerih smo izgrajevali samoupravne odnose, so v marsikateri delovni organizaciji, širši asociaciji združenega dela, samoupravni interesni skupnosti in v drugih samoupravnih subjektih doživljala družbeno škodljive transformacije, samovoljne interpretacije, ali pa ostajala zgolj deklaracija nečesa, kar v ,,danih pogojih" še ni uresničljivo. Številne kon- fliktne situacije, ki so jih pogojevale praktične razmere dejanskih odnosov v združenem delu in na družbenopolitičnih nivojih, velikokrat bistveno drugače od določil ustave, resolucij, sprejetih stališč in sklepov, že dalj časa terjajo ustavno trdneje normativno izražen družbenoekonomski položaj delavca v združenem delu, ter družbenopolitični položaj delovnih ljudi. Vsebina vseh predloženih ustavnih amandmajev tak skupni cilj zasleduje. Prek določil obravnavanih amandmajev se ustavno omejujejo možnosti tistih sil v naši družbi, ki pod preobleko samoupravne odločitve uveljavljajo svoje lastne ali skupinske interese, omejujejo se možnosti za etatistično poseganje v razreševanje vprašanj širšega družbenega interesa itd. Omejuje se razlaščanje temeljnih pravic delavca v združenem delu, ki marsikje dejansko ni nosilec pravice razpolagati z rezultati svojega dela in je zato še vedno v položaju mezdnega delavca. 'Ustavni amandmaji bodo navedene pojave onemogočili, saj z dopolnili o organizacijskih vidikih združenega dela (opredelitev temeljne organizacije združenega dela; kategorija minule- ga dela, kot sestavina dohodi8 P in osebnega dohodka, kot sred v stvo za učinkovitejše ter za & 'j' moupravno kontrolirano pr681 vanje sredstev družbene akurnj1' lacije itd.) in drugim razbijaj0 tiste položaje, ki temeljijo 08 eksprapriaciji delovnih ljud1 Amandmaji uveljavljajo noy° ter tržnim pogojem gospodarje nja bolj učinkovito prilagojen0 j vsebinsko dimenzijo družben0' ekonomskega položaja delav°8 v združenem delu, gospodari8 « živega in minulega dela, t°re) resničnega gospodarja proizva' jalnih sredstev v družbeni la8*1 Vl Vsebina predlaganih annand majev za spremembo ustav£ SFRJ zato ne pomeni, vsaj ^ P zadeva družbenoekonomski P°’ g ložaj delavca v združenem del0, ^ spreminjanja ali bistvenega d°' ^ polnjevanja ciljev, ki jih v na' šem samoupravnem razvoju z3' n sledujemo. Prej bi lahko rekli' (] da ustavni amandmaji pre°' g stavljajo ponovno afirmacijo 111 j-potrditev doslej začrtane pot1-zlasti pa težnjo, da se bolj ko' 11 doslej tudi z ustavo o nemogoč d odtujevanje pravic delovnih č di in s tem vzpodbudi hitrej51 j, razvoj samoupravnih pdnosovv ^ združenem delu kot tudi v družbenopolitičnem življenja i nasploh. PETER TOŠ * j odprta vrata novogoriške občine *— 1) »Argonavti« v Novi Gorici Nov hotel z 260 ležišči in 2100 restavracijskimi sedeži, ki ga gradi ljubljanska agencija za rekreacijo, izletništvo in dopustovanje delavcev »Alpe-Adria«, bo zgrajen do 1. julija prihodnjega leta # V naslednjih treh letih bodo v novogoriški °bčihi investirali v gradnjo gostinskih in trgovskih objektov dobrih 130 milijonov dinarjev \ . Tik pred prvomajskimi praz- / piki so v Novi Gorici brez več-j Jega hrupa zasadili prve lopate I 2a nov hotel B kategorije na j Prostoru ob poslopju občinske / skupščine. Lokacija zanj je za-I res idealna, saj bo hotel stal na \ stičišču dveh turistično zani-/ finvih dolin, Soške in Vipavske, j ter na stičišču poti s Krasa in / sosednje Italije. Za izgradnjo j hotela bodo porabili najmanj / 40 milijonov dinarjev. Inve-I stitor pa je ljubljanska turi-/ stična agencija za rekreacijo, iz-/ tetništvo in dopustovanje delav-< cev ,Alpe-Adria“. j j BLIZU 130 MILIJONOV V GOSTINSTVO IN TURIZEM S tem se je v novogoriški pbčini na področju gostinstva te turizma pravzaprav začela ^ druga etapa v izgradnji gostin-sko-turističnih in zabaviščnih lil objektov. Sama lega Nove Gorice kot centra tega dela Pri-niorske pogojuje še nove zmogljivosti. Sedanji prenovljeni Park Hotel z blizu 200 ležišči je postal že zdavnaj preskromen, o čemer priča tudi njegova 98 % poprečna letna zasedenost. Tudi 82 zasebnih izredno okusno urejenih gostišč, ki so v zadnjih štirih letih zrasla zelo načrtno, še ne more zadovoljiti več kot milijonskega zaledja Prebivalstva z one strani meje in precejšnjega števila domačih obiskovalcev. Številni turisti, ki se ustavljajo v teh gostilnah in gostilnicah, pa si želijo še kaj več. Prav zaradi tega imajo v Novi Dorici v tej etapi izgradnje ob novem hotelu Alpe-Adria, ki se no imenoval „Argonavti“, še druge načrte. sTrav kmalu bomo končno začeli z rekonstrukcijo nekdaj Priljubljenega hotela „Sabotin“ v Solkanu", je razlagal SVITO VIŽINTIN, načelnik za gospodarstvo novogoriške občine. „S podjetjem INTER-EXPORT imamo tudi že podpisano pogodbo za izgradnjo sodobnega supermarketa, samopostrežne restavracije in gami hotela z blizu 200 ležišči. Objekt bo stal v strogem centru Nove Gorice, z gradnjo pa bodo začeli decembra letos. Naj omenim, da bo beograjski Interexport prenovil tudi gostinske prostore podjetja „Lipa“ v Šempetru." Od načelnika novogoriškega gospodarstva smo še zvedeli, da bo gostinsko podjetje „Rožna dolina" prihodnje leto začelo graditi nov motel z restavracijo in da bodo trgovska podjetja Elektrotehna iz Ljubljane, No- Ob poslopju občinske skupščine v Novi Gorici so buldožeiji odsfranili stare stanovanjske hiše in s tem naredili prostor za nov hotel .Argonavti". - FOTO: NACE BIZILJ voteks iz Novega mesta, Mirna iz Rovinja, Optik iz Novega Sada, Grosist in Pecivo iz Nove Gorice ter še mnoga druga, celo iz Makedonije, zgradila sodoben trgovski center s številnimi trgovskimi in uslužnostnimi lokali. Skratka, izračunah so, da bo v novogoriški občini v naslednjih treh letih vloženih v gostinstvo in turizem najmanj 130 milijonov dinarjev. Zlatko Šindič, direktor agencije ,Alpe-Adria" (na desni), in Svito Vižintin, načelnik za gospodarstvo novogoriške občine (na sredi), si skupaj z novinarji ogledujeta začetek gradbenih del pri novem hotelu .Argonavti". - FOTO: NACE BIZILJ DENAR SE HITRO VRAČA Novogoriška občina pa je že nrnogo pred tem odprla vrata vsem gospodarskim organizacijam v Sloveniji in Jugoslaviji, ki želijo vlagati kapital in graditi objekte na njenem območju. Rezultati takšne politike se kažejo zlasti v tem, daje v centru Nove Gorice v zadnjih letih zrasla vrsta lokalov, iz katerih se je izoblikoval arhitektonsko in urbanistično urejen trgovski center. Vse te investicije, pa že z uspehom vračajo denar. O tem bržčas zgovorno pričajo tudi nekatere številke: družbeni proizvod je v novogoriški občini lani znašal na prebivalca že 12.873 dinaijev, v blagovnem prometu v trgovini se je Nova Gorica povzpela na četrto mesto, takoj za Ljubljano, Mariborom in Celjem, po gospodarski moči pa na deseto mesto v Sloveniji, s celotnim dohodkom blizu 2,5 milijarde dinaijev. In šc tale podatek: poprečni osebni dohodki na zaposlenega so v tej občini lani znašali že blizu 1.500 dinaijev, kar je precej nad republiškim poprečjem. Še bi lahko naštevah mnoge podatke, ki govorijo o koristnosti odprtih občinskih meja glede vlaganja „tujega“ kapitala predvsem v trgovino in gostinstvo. Edina črna pika pri tem je nesrečni bencinski dinar. Občinski možje se upravičeno nikakor ne morejo sprijazniti s tem, da se ves denar od prodanega bencina na njihovem območju steka le v državno blagajno. Samo lani pa so v novogoriški občini prodali nad 48 milijonov litrov bencina ali 10% vsega bencina, kolikor ga je bilo prodanega v Sloveniji. M. ŽIVKOVIČ 1» Argonavti « Nov hotel bo vsekakor nekaj posebnega za Novo Gorico. Razen tega, da bo v njem 256 ležišč in 2100 restavracijskih sedežev, bo gostom na voljo še: šeststezno avtomatsko kegljišče, pokrit plavalni bazen v izmeri 16 x 11 metrov, pokrita pivnica piva, vrt s 500 do 700 sedeži, savna, frizerski salon, prostor z igralnimi avtomati, disco klub, ki ga bo mogoče na hitro preurediti tudi v kino dvorano, nadalje nočni lokal s 180 sedeži, več specializiranih trgovin. Razen tega bodo v hotelu stalno prirejali razstave umetniških slik, v njem pa bosta dobili svoj prostor tudi turistična poslovalnica ,Alpe-Adria" in podružnica Jugobanke. Projektant hotela in vseh spremljajočih objektov, kjer bo zaposlenih blizu 300 ljudi, je inž. arh. Niko Lerman iz projektivnega biroja ,Agens" Ljubljana. Kot je povedal Zlato Šindič, direktor ,Alpe-Adria", bo hotel zgrajen do 1. julija prihodnje leto. - * * * * * * * * * * * * * * Kljub temu pa, da v novogoriški občini ob 18.000 zaposlenih delavcih zelo primanjkuje prav gostinskih in trgovskih strokovnih kadrov, se ,Alpe-Adrii" ni treba bati, da ne bi dobila ljudi za nov hotel, ko bo zgrajen. Že lani je namreč to podjetje v Novi Gorici ustanovilo oddelek gostinske šole, ki jo obiskuje 43 učencev. Letos bodo odprli še en podoben oddelek. Že zdaj pa imajo blizu 100 štipendistov, ki se bodo zaposlili v novogoriških ,Argonavtih". CELJE Vsi so zadovoljni Pred kratkim je 40 učencev 6., 7. in 8. razredov iz Šentjurske občine, ki bodo letos končali obvezno šolanje, obiskalo celjsko gradbeno podjetje Ingrad. Obisk je pripravil celjski Gozdarji spodbujajo turizem Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec je pripravljeno pospeševati razmah turistične dejavnosti na Koroškem Na občinski skupščini Slo-Venj Gradec so imeli pred dnevi razgovor o razvoju turizma v Mislinjski dolini v prihodnjih Petih letih ter o programu izgradnje turističnih in rekreacij-skih objektov. Predstavniki občinske skupščine in Gozd-nega gospodarstva Slovenj Gradec so sporočih, da je Gozdno gospodarstvo najelo pri Ljubljanski banki namensko turistično posojilo v višini 6,8 milijona dinaijev, ki ga bo treba odplavati v 15 letih in to v devizah, te sicer za izgradnjo turističnih nt gostinskih objektov ter za ureditev nekaterih infrastrukturnih objektov na področju občine Slovenj Gradec. Posojilo bodo odplačevale delovne organizacije in občinska skupščina. Slovenjgraško Gozdno gospodarstvo pa je, kot smo slišah med pomenkom, pripravljeno najeti posojilo za.izgradnjo turističnih in rekreacijskih objektov pod enakimi pogoji tudi za razmah turističnega gospodarstva v drugih občinah na Koroškem, vendar doslej takih pobud še niso dobili. Spodbudno je, da se je Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec odločilo, da bo v prihodnje — kolikor pač bo v njihovi moči — pospeševalo razmah turistič- ne in rekreacijske dejavnosti, in to ne samo' v Mislinjski dolini, pač pa na vsem Koroškem. To svojo nalogo bodo uresničevali z najemanjem namenskih posojil, s sodelovanjem strokovnjakov pri izdelavi razvojnih načrtov in investicijskih progra- mov ter tudi pri razvijanju kmečkega turizma na tem koncu Slovenije. (an) zavod za zaposlovanje, zato da bi usmerili učence v uk pri tem podjetju in nasploh v gradbeništvo ter jim predstavili še vedno premalo poznane poklice v tej panogi. Pri Ingridu so jim zavrteh nekaj filmov s prikazovanjem del delavcev v gradbeništvu. Pozneje so jim praktično pokazali še ometavanje sten s strojem na stolpnici v Šentjuiju. S takšnimi obiski bo zavod za zaposlovanje še nadaljeval. Na ta način nameravajo poklice v gradbeništvu čimbolj približati učencem, ki se odločajo za poklice. S prvim obiskom so uspeli in zadovoljni so učenci in Ingrad. M. B. * VELE B LAGOV N I CA Potreta Ud lahko izbirajo blago v pofliovaluj coh: n m • priporoča potrošnikom hiter, sodoben In cenen nakup vseh potrebščin za sebe, za družino, za dom in za gospodinjstvo 9 potrošnikom nudi blago na obročno odplačevanje # za tuje kupce Je v hiši menjalnica LJUBLJANA * £ TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 £ BLAGOVNICA S STANOVANJSKO \ OPREMO, £ Ljubljana, Wolfova 1 £ KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 Z BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka 2 BLAGOVNICA NAMA, Kočevje IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV TRAK JE PREREZAN TRAKOVI SO STEKLI V Železnikih so proslavljanju 30-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda dodali še pomembno delovno zmago, ki zanje prav tako pomeni praznik, saj bo dala boljši kruh že zaposlenim in zapo-slitev še približno stotim novim delavcem. Predsednik _ občinske skupščine Škofja Loka Zdravko Krvina je 27. aprila prerezal trak na vhodu v novo 3000 kvadratnih metrov veliko proizvodno halo ,JIskre“ v Železnikih. Gostje in občani Železnikov, ki so se pred tem udeležili zaključne proslave 25-letnice kovinarstva v Selški dolini, so si potem lahko ogledali nove prostore in delo, organizirano na zelo sodoben način in z novimi stroji. Z velikim zanimanjem so si obiskovalci ogledovali modeme stroje in tekoče proizvodne trakove, kjer njihovi svojci in znanci izdelujejo po vsem svetu znane male elek-tromotorčke za gospodinj-dce aparate. Dvajset milijonov je ,4skra“ vložila v raz- širitev proizvodnje. In ko bo prišlo še kakih sto novih delavcev, bodo vrednost proizvodnje skoraj podvojili. Računajo, da bodo že prihodnje leto naredih toliko, da bodo vsaj približno pokrili zahteve kupcev. Napovedani piknik Iskrinih delavcev ob starem plavžu v Železnikih je resda zmotilo slabo vreme, zato pa se stari in mladi niso nič manj veselo vrteli v bližnji dvorani. Godba je bila neutrudna, oni pa tudi. A.AGNIČ DOPISNIKI POROČAJO RAVNE NA KOROŠKEM: ENOTE SO USTVARILE 200 MILIJONOV DIN CELOTNEGA DOHODKA Organizacije združenega dela v občini Ravne na Koroškem, katerih nia‘ j tične delovne organizacije imajo sedež izven Mežiške doline, so lani p!li 1.353 zaposlenih ustvarile skoraj 200 milijonov din celotnega dohodka. V občini Ravne na Koroškem imajo enote mariborska veletrgovina KoKr'l niale, Merx Celje, Intes Maribor, Gradis Ljubljana, Tobažna. tovarna LjuhP 11 rs /s T i ^ Ol«____ _ - __J Titi! ■ ..Aifll Ijana, Lesno industrijsko podjetje Slovenj Gradec, Ljubljana transport iM enj Gradec. ** Gozdno gospodarstvo Slovenj CELJE NOVA ORGANIZACIJA DELA V največji celjski delovni organizaciji EMO so po nekajletnem delu pr1; pravih predlog nove organizacije dela, Z novo organizacijo dela so pripravi®;’**« tudi akt o sistematizaciji delovnih mest. Vse gradivo je v javni razpravi m e® delavci te delovne organizacije. Ugotavljajo, da delavci niso bili dovolj seznS'; njeni z novo organizacijo dela, zato so podaljšali razpravo o teh vprašanji)*,i Upajo, da bodo do konca junija na osnovi nove organizacije dela pripravil tudi analitične ocene delovnih mest in ustrezne pravilnike. M’ MARIBOR V TAM GRADIJO V mariborski tovarni avtomobilov in motorjev je Splošno gradbeno pod' jetje iz Rogaške Slatine pričelo opravljati zemeljska dela za postavitev teme, Ijev za novo 18.900 kvadratnih metrov vehko halo. V njej bodo uredil proizvodnjo motorjev. Pedvidevajo, da bo hala pod streho do pričetka !'V vembra, namenu pa jo nameravajo izročiti na jesen prihodnje leto. Z gradnji te dvorane bo TAM uresničila del svojega razširitvenega načrta, ki pred' videva proizvodnjo 13.000 vozil. Ta načrt naj bi dosegh do leta 1975. D. P' »Lesna« Šoštanj in »Gorenje« Velenje NOVA VELEBLAGOVNICA V CELJU VAM NUDI BOGATO IZBIRO BLAGA ZA ŠIROKO POTROŠNJO. Na referendumu, ki bo v soboto, 8. maja, bodo zaposleni v lesni industriji Lesna Šoštanj glasovali o pripojitvi k velenjski tovarni gospodinjske opreme Gorenje OBIŠČITE NAS — Člani delovne skupnosti Lesne industrije LESNA Šoštanj se bodo v soboto, 8. majaš odločali za pomemben korak — na referendumu bodo glasovali za pripojitev k velenjski Tovarni gospodinjske opreme Gorenje. V šoštanjski Lesni so namreč že nekaj časa razpravljali o tem, da bi si v okviru večje delovne organizacije, v razdobju, ko se povezuje in združuje lesna industrija na Slovenskem, zagotovili uspešen razvoj tudi v prihodnje. Odločih so se — in v Lesni zatrjujejo, da je to najbolj perspektivna odločitev — za pripojitev h Gorenju, predvsem tudi zategadelj, ker je ta šoštanjski kolektiv že nekaj časa usklajeval proizvodnjo s potrebami Gorenja. Že doslej so za Gorenje izdelovah leseno embalažo, tik pred začetkom poskusnega obratovanja pa je tudi nova tovarna kosovnega pohištva, ki bo vključeno v proizvodni program Gorenja. Tristotrideset-članski delovni kolektiv šoštanjske Lesne je lani ustvaril okrog 33 milijonov dinarjev realizacije, pri tem pa nad 2 milijona dinarjev do- bička, za letos pa so imeli v načrtu najmanj 60 milijonov dinarjev realizacije. Se pravi, daje osnovni razlog za združevanje oziroma povezovanje zagotovitev uspešnega in hitrega razvoja tudi v prihodnje. V okviru Gorenja bodo maksimalno izkoriščene vse proizvodne zmogljivosti tudi zdajšnje Lesne, razvoj pa bo šel v smeri, kot ga bo terjal razširjeni program Gorenja in vse večje potrebe domačega in tujega tržišča po strojih in opremi za gospodinjstva. Te dni bo stekla poskusna proizvodnja v novi tovarni kosovnega pohištva v Velenju. Proizvodnjo iz te nove tovarne, v kateri bodo izdelovali tudi kasete za televizijske sprejemnike, bodo takoj vključili v prodajni program Gorenja. Na žagi bodo preusmeriU proizvodnjo na predelavo iglavcev in na izdelavo lesene embalaže. S 1. majem so na žagi že uvedli še eno izmeno za proizvodnjo lesene embalaže za potrebe Gorenja. Obrat za proizvodnjo lesene embalaže v Velenju bodo v prihodnje širili, saj so potrebe po leseni volni velike. Vse možnosti so tudi za uspešno nadaljnje delo in razvoj mizarstva. Če bo manjkalo surovin, bodo proizvodnjo preusmerili v izdelavo artiklov, kjer za osnovno surovino ni potreben masiven les, pač pa razna tvariva. Med drugim bi bilo mogoče vzpostaviti trajnejše sodelovanje z novo tovarno kosovnega pohištva (za sodelovanje pri proizvodnji sestavnih delov za kuhinjske elemente in TV sprejemnike, saj bodo že letos izdelali za okrog 4 milijone dinaijev sestavnih delov). So pa tudi možnosti, da bi v mizar- stvu v prihodnje izdelovali. lesene dele za skrinje za globoko zmrzovanje, ki jih bo Gorenje kmalu uvrstilo v proizvodni in prodajni program. Štiri etaže Darilni bon Dvajset oddelkov Dostava na dom 20.000 različnih izdelkov Menjalnica Bife ZADOVOLJNI BOSTE! Pomembno pa je, da bo zagotovljena tudi v prihodnje zapo-slitev za vse člane delovne skupnosti Lesne, pa čeprav bi bilo treba v posameznih obratih — zaradi objektivnih pogojev — preusmerjati proizvodnjo. Zato vsi tudi pričakujejo, da bo referendum 8. maja uspel! (vš) Veleblagovnica Q Celje, Gubčeva 2 Iehno-mercator VELIKE TEŽAVE ZARADI NEUSTREZNIH ZVEZ V ZASAVJU CESTNE STISKE TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA »DJURO SALAJ« KRŠKO PROIZVAJA BELJENO IN NEBELJENO CELULOZO, LESOVINO, TISKOVNE PAPIRJE TER OPRAVLJA MONTAŽO IN IZDELAVO STROJNIH NAPRAV ZA INDUSTRIJO PAPIRJA Zasavsko gospodarstvo bo imelo občutno škodo vse dotlej, dokler ne bo dograjena Zasavska cesta vse do Hrastnika in naprej proti Zidanemu mostu. Modernizacija trojanskega klanca traja že od lanske jeseni, prejšnji mesec pa so cesto zaprli za ves promet. V revujih ne pričakujejo, da ga bodo izročih svojemu namenu jeseni, kajti za zdaj zagotovljena sredstva ne bodo dovolj za dokončanje predvidene rekonstrukcije. Sedanja cesta za Savo med Trbovljami in Hrastnikom je ozka in nevarna. Cesta proti Dolu in naprej proti Šmaijeti v celjsko smer še vedno ni do kraja urejena. Litijski most čez Savo so sicer zasilno usposobili za nosilnost do 16 ton, vendar je to za potrebe zasavskega go- GRADBENO PODJETJE »DRAVA« PTUJ OSOJNIKOVA ULICA 3 Opravljamo vse vrste gradbenih uslug. Se priporočamo! K Revirji bi se nedvomno gospodarsko lahko veliko hitreje razvijali, če bi imeli količkaj ugodnejše cestne zveze z drugimi slovenskimi območji # še celo večja trgovska podjetja nerada investirajo v gradnjo novih trgovskih in drugih lokalov, čeprav imajo za to lepe možnosti % Najhuje pa so v revirjih prizadeti letos, ko sta zaprti kar dve zasavski okni v svet: proti Trojanam in iz Zagorja proti Litiji spodarstva, ki se dan za dnem oskrbuje z reprodukcijskim m3' terialom in predvsem pogonskim gradivom, preozko gri°' Nov most v Litiji pa bodo prem vidoma začeh graditi šele v je' šeni in nobenega dvoma ni, <*a ga bodo gradili vsaj leto, če ne več. Edina, pravzaprav zasilna zveza z ljubljanskim območjem je za zdaj po cesti Izlake—Kan; drše—Trojane, ker podvoz p0 železniški postaji v Zagorju ob Savi, ki pomeni zvezo na Zasavsko cesto, še zmeraj ni odprt-Cesta proti Moravčam pa je izredno slaba, ozka, ovinki nepregledni in neprimerna za težja vozila. V revirjih se zatorej upravičeno sprašujejo, koliko časa bodo še takole odrezani od sveta? -m" h-\ 3 CLTD ŠPORT IN REKREACIJA V LIK »Savinja« Celje vse nared za »lesariado« pri ?J#iniznoteiu&ca ekipa mariborske Livarne: K. Bajc, Z. Falež in P. ivijj ^ekuš (od leve proti desni). ned ) MARIBOR V namiznem tenisu lovoriki za ekipi TAM I in Primata Z 22. kolom se je končalo najbolj množično ekipno sindikalno prvenstvo občine Maribor v namiznem tenisu. Nastopilo je 24 ekip z več kot 120 tekmovalci, ki so bili razdeljeni v dve jakostni ligi. Do posebnih presenečenj v zadnjih dveh kolih ni prišlo in tako je najvišji naslov osvojila v prvi figi ekipa TAM I, v drugi pa ekipa Primata. Lestvica prve lige: 1. TAM 142, 2. TAM III 38,3. Livarna I 36,4. Konstruktor I 28 itd. Lestvica druge lige : 1. Pri-mar 42, 2. Veterinarji 38, 3. TSN II 36, 4. M. vodovod 24 itd. D. ZAGORAC Vsakoletno tradicionalno srečanje športnikov lesno industrijskih podjetij Slovenije bo letos v mestu ob Savinji, kjer je organizator UK Savinja Celje pod pokroviteljstvom direktorja Edvarda Golca že skoraj končal s pripravami. Svečana otvoritev LESA-RIADE bo 5. junija ob 8.30 uri v prostorih TVD Partizan Ga-berje. Takoj po otvoritvi se bo pričelo s tekmovanjem: odbojkarji v gimnaziji, strelci na Gričku pri Petričku, kegljači in šahisti v Ingradu ter tekmovalke v odbojki na mestu otvoritve in kegljanju v Selcah. Organizator je poskrbel za potrebne avtobuse in vodiče, tako da se bodo tekmovalci kar najbolje pripravili za samo tekmovanje. Med ekipami je največ prijav za strelstvo. Svojo udeležbo na LESA-RIADI so do sedaj prijavili: STOL Kamnik, MEBLO Nova Gorica, ZLIT Tržič, LIP Slovenj Gradec, UP Kočevje, GLIN Nazarje, TLG Rimske Toplice, KLI Logatec, UPA Ajdovščina, GARANT Polzela, JELOVICA Škofja Loka, Tovarna meril Slovenj Gradec, BREST Cerknica, ELAN Begunje, UKO Vrhnika, KRN Klavže, LIP Bled, SVEA Zagorje, BOHOR Šentjur, NO-VOLES Novo mesto, MARLES Maribor in JAVOR Pivka. Organizator računa, da se bo LESARIADE po dosedanjih prijavah udeležilo blizu 500 športnikov. Moške ekipe bodo nastopile v strelstvu, malem nogometu, odbojki, kegljanju in šahu, medtem ko bodo tekmovalke pokazale svoje vrhne v odbojki, strelstvu in kegljanju. Vse nastopajoče ekipe bodo prejele Učne diplome, prvo-uvrščene pa zlato, srebrno in bronasto plaketo. Organizator, domačin UK Savinja Celje, je lani v Novem mestu osvojil zlato plaketo in jo tudi letos želi obdržati. Zaradi velike izenačenosti, posebno z naj hujšimi konkurenti: ELAN Begunje, Novoles Novo mesto in Brest Cerknica ter drugimi, bo borba za najvišje lovorike izredno močna in verjetno kot lani odprta do samega konca tekmovanja. Organizator LIK Savinja Celje pričakuje in pozdravlja vse tekmovalce LESARIADE. Potrudil se bo za prijetno počutje vseh nastopajočih v mestu ob Savinji in jim že v pripravah želi obilo uspeha. EDO IŽANC Teden športa v Dravogradu TVD Partizan in osnovna šola sta priredila teden športa v Dravogradu, na katerem je sodelovalo kar 1300 občanov, ki so tekmovali v malem nogo- • CELJE Vesti s sindikalnih športnih iger NOGOMET Minuli teden se je pričelo tekmovanje sindikalnih organizacij v nogometu. Za prvenstvo se je Prijavilo kar 22 ekip, ki so razdeljene v dve kakovostni ligi na osnovi lanskoletnih rezultatov. V se tekme so na igrišču pri Skla-ni kleti. Že v prvem kolu prve lige je Prišlo do presenečenja. Lansko-•etni prvak Cinkarna je izgubila s Kovinotehno 2:0. Strelca za Ko-rinotehno sta bila Lojen in Bel-per. Železarna in Klima pa sta 'Brali neodločeno 1:1. EMO je Premagal Zlatarno s 5:0 itd. KEGUANJE Na kegljišču Ingrada je bilo spomladansko sindikalno tekmovanje v kegljanju. Nastopili so Predstavniki 57 delovnih organi-?acij. Za tekmovanje se niso prijavile le moške ekipe UJV, Ele-ganta in Metke ter ženske ekipe kolektiva EMO in druge ekipe Topra. . Tekmovanje je znova opozorilo, daje pomanjkanje kegljišč v Celju silno pereče. OGLASNI PANO V izložbi trgovine Železninar v Stanetovi ulici je komisija za rekreacijo in oddih pri občinskem sindikalnem svetu z razumevanjem Tehnomercatorja ure-mla oglasni pano z naslovom »Sindikalni šport in rekreacija", "sak teden objavlja tu komisija Programe, razporede in rezultate sindikalnih športnih iger ter dru-8'h akcij komisije, pa tudi foto-grafij s teh tekmovanj ne manjka. ZABAVNA PRIREDITEV . V mesecu maju bo v okviru sindikalnih športnih iger organi-J>rala komisija za rekreacijo še tekmovanje v odbojki za starejše elane in članice in v malem nogometu za starejše člane. Poteg tega pripravlja komisija tudi veliko športno prireditev, na kamri bo podelila sindikalne rekreacijske značke. T. GORŠIČ KONSTRUKTOR PRVI Komisija za šport pri OSS Maribor in KK Konstruktor sta organizirala spomladanski del kegljaškega tekmovanja v borbenih igrah. Na tekmovanju je nastopilo 36 ekip z blizu 400 kegljači. Ekipe so bile razdeljene v tri kakovostne skupine. Tudi letos je že pred tekmovanjem veljal za favorita Konstruktor, ki je kasneje tudi premočno zmagal. Alojz Gologranc že petnajstič ob žici Med udeleženci jubilejnega XV. pohoda ,JPo poteh partizanske Ljubljane" bo tudi 39-letni Alojz Gologranc, delavec iz železarne na Ravnah, ki bo petnajstič sodeloval v disciplini partizanski marš. Dvanajstkrat je Gologranc tekel v ekipi ravenske železarne, trikrat pa je tekmoval za ravensko ekipo ZROP. Največji uspeh je dosegel v ekipnem plasmaju leta 1959, ko je Železarna Ravne zasedla tretje mesto. Večkrat je bila ekipa, v kateri je tekmoval, prva po internih razpisih (npr. v okviru ZROP ipd.) Gologranc je po Koroškem zelo znan športnik. Pred leti je aktivno nastopal tudi kot smučar in atlet, danes pa se s športom ukvarja le za rekreacijo, Navzlic temu je še vedno v odlični kondiciji in pričakujemo lahko, da bo njegov petnajsti in obenem zadnji nastop na prireditvi ,/Jo poteh partizanske Ljubljane" uspešen. Letos bosta v ekipi železarne v partizanskem maršu na 25 kilometrov poleg Gologranca nastopila še Jakob Valtl (standardni član ekipe) in Boštjan Oblak, ki je na prireditvi v Ljubljani že večkrat nastopil, vendar je to njegov prvi marš na 25 km. V. R. Taborniški tek na Muti uspel Zmagovalec je prejel od komisije za šport v trajno last manjši pokal ter večji prehodni, tri najboljše ekipe pa zlate, srebrne in bronaste kolajne. Kegljaškega tekmovanja pravzaprav še ni konec. Že prihodnji mesec bo posamezno sindikalno tekmovanje na 100 lučajev, na katerem bo nastopilo 110 predstavnikov sindikalnih organizacij. Rezultati A skupine: 1. Konstruktor 1.605 kegljev, 2. Swaty 1.515, 3. TAM I 1.454 itd. Skupina B: 1. Brivci 1.413, 2. GG Lovrenc 1.405, 3. Avto-obnova 1.374 itd. Skupina C: 1. Boris Kidrič 1.350, 2. IMP 1.343, 3. TAM II 1.325 itd. J.RAIŠP metu, streljanju z zračno puško, namiznem tenisu, krosu, rokometu in kegljanju. Organizacija tekmovanj je bila dobra, vsi tekmovalci, ki so zasedb prva mesta, pa so dobih diplome in druga priznanja. REZULTATI: kegljanje, medobčinski četveroboj: 1. Velenje, 2. Slovenj Gradec, 3. Ravne, 4. Dravograd. Rokomet: ZMS Dravograd : OŠ Dravograd 15:10. Kros — dekleta (zmagovalke po kategorijah): Kep, Podpečan, Melinc, Jeromelj. Kros — fantje (zmagovalci po kategorijah): Kraker, Ferk, Fe-rarič,P6dojsteršek. Namizni tenis: 1. Ognjanovič, 2. Rožič, 3. Horvatič itd. JUNIJA TOBAČNE IGRE JUGOSLAVIJE Konec junija bodo v hali Tivoli v Ljubljani tobačne igre Jugoslavije. Pokroviteljstvo za letošnje igre je prevzel Tone Kropušek, predsednik RS ZSS. V ljubljanski Tobačni tovarni se športniki že pridno pripravljajo na veliko prireditev. Taborniki odreda „Bistri potok" z Mute ob Dravi so v nedeljo (25. aprila) na Gradišči) pri-rediU XI. tradicionalni taborniški tek. Sodelovali so taborniki iz vse Slovenije, člani atletskih društev iz Dravske doline, Maribora, Koroške, Velenja in od drugod. Nastopili so pionirji, mladinci in člani — na različno dolgih progah od 200 do 8250 metrov. Tekmovanje je uspelo v vseh pogledih, organizacija je bila zelo dobra. Rezultati: mlajše pionirke — 200 m: 1. Zemljak (AK Velenje), 2. Rebernik (Muta), 3. Prah (Podvelka) itd. Mlajši pioniiji — 300 m: 1. Gregi (Radlje), 2. Djerš (AK Velenje), 3. Hojan (AK Velenje) itd. Starejše pionirke — 400 m: 1. Pogorelc (AK Velenje), 2. Šober (Vuzenica), 3. Smolar (Vuzenica) itd. “ "■ ~ Starejši pioniiji - 800 m: Prater (Ptuj), 2. Hižar (AK Velenje), 3. Šauperl (Lumbuš) itd. Mladinke — 800 m: 1. Cizerl (Vuzenica), 2. Šmidhofer (AK Velenje), 3. Okrogelnik (Vuzenica) itd. Mladinci — 1500 m: 1. Mileč (Maribor), 2. Ogrinc (Maribor), 3. Herman (Vuzenica) itd. MMŽST POHIŠTVO SPOMINSKI TEK NOB - od Branika do Gradišča nad Muto — 8250 metrov: 1. Vastl (Vuhred), 2. Koselj (AK Velenje), 3. Grošelj (AK Velenje), 4. Cizelj (Vuzenica), 5. Hasič (AK Velenje) itd. Prvo mesto v skupnem plasmaju in prehodno zastavico odreda prireditelja je osvojila eki-pa AKlzATelenja. - ' V. R. Prizadevni graditelji kulturnega doma v Sori pri Medvodah so pred dnevi slavili prvi pomembnejši uspeh. Po dolgoletnih naporih so naposled le uspeli, da so izročili svojemu namenu prvi del novozgrajenega doma, ki se bo imenoval kulturni dom v Sori. Usposobili so novo, avtomatično dvostezno kegljišče, hkrati pa so uredili tudi prostor za okrepčevalnico in okoliščinah kot doslej usposabljali za svoje nastope. Dvorana pa bo hkrati služila tudi kot telovadnica za šolsko mladino in za člane tamkajšnjega TVD Partizan. V domu bodo imeli posebne prostore tudi pevci, ki pod vodstvom tov. Mihe Gabra skrbe za ohranitev pevske kulture v tepi delu šišenske občine. Dom so gradili dobrih pet let. Pri tem so nudili največ- druge pomožne prostore. pomoč občina Šiška in Računajo, da bo dom do je- krajevna skupnost Medvode, šeni že v celoti dograjen. V Seveda pa so Sorči in okoli-njem bo gledališka dvorana z Suni to pomoč oplemenitili odrom, kjer se bodo po- s svojim delom, prostovolj-žrtvovalni igralci Kulturno nimi prispevki in vztrajnim umetniškega društva „0 to n prizadevanjem. Streljanje: 1. Lepej, 2. Zadravec, 3. Pečnik itd. Mali nogomet: JLA : Ojstrica 3:0, Dravograd : Libehče 3:0, Čemeče : Gradbeno podj. Dravograd 0:0,_ Vič : Mariborska cesta 2:2, OŠ Dravograd : Trbo-nje 3:0 p. f. V. R. r * 0 S s s 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 ; 0 0 0 0 0 0 0 0 0 £ Župančič" v bolj primernih F. D. 0 r r j r ^ Vedno na zalogi bogata kolekcija damske konfekcije v aktualnih krojih, barvah in materialih. Na voljo so tudi ekskluzivni, visoko modni modeli plaščev, kostimov in oblek v zelo majhnih serijah. Torej, v Modni hiši oblačila za ženo, moža, hčerko in sina! PRODAJNI SERVIS modna hiša LJUBLJANA — MARIBOR — OSIJEK j» VUZENICA Nogometni turnir TVD Partizan je v počastitev 1. maja priredil turnir v malem nogometu, na katerem je sodelovalo 13 ekip iz vse Dravske dohne. Zmagala je ekipa Vuzenica L, kije premagala vse svoje tekmece in tako v trajno last osvojila pokal prireditelja. Zanimivo je, da je ekipa zmagovalcev v četrtfinalu, polfinalu in finalu zmagala šele po streljanju kazenskih strelov, ker je bil rezultat tekme prej neodločen. Finale: Vuzenica L : Radlje L 2:0 (0:0, 0:0). Tretje mesto je osvojila vrsta Vuzenice II., četrta je bila ekipa Partizana iz Limbuša itd. V. R. za leuč^t0 inb°iSt»vO melbrosia® . PO PRIKLJUČITVI TOVARNE »BELT« V ČRNOMLJU K LJUBLJANSKEMU PODJETJU »COSMOS« Novih 700 dolovnih mest Vse kaže, (Ja bodo v občini Šmarje pri Jelšah, ki je ena izmed najmanj razvitih v Sloveniji, kmalu začeli graditi tri industrijske objekte. Po dosedanjih načrtih bi ti obrati zaposlovali okrog 700 delavcev, ki bi bili v veliki večini priučeni. Dva investitorja sta že znana. To sta: Tovarna kovinske opreme PRIMAT iz Maribora in Inštitut za elektroniko in vakumsko tehniko iz Ljubljane. Ime tretjega investitorja pa v Šmarju še skrbno skrivajo. ELEMENTI ZA REGALNA SKLADIŠČA Tovarna kovinske opreme Primat iz Maribora bo postavila svoj dislociran obrat za proizvodnjo elementov za re-galna skladišča in lahke konstrukcije v Šmarju. Za gradnjo je vse že pripravljeno. Izdelana je vsa potrebna dokumentacija in opravljena tržna raziskava. Vrednost objekta bo po predvidevanjih okrog 72 milijonov dinarjev. V prvi fazi pa bo obrat zaposlil 350 priučenih delavcev. HERMETIČNI KONTAKTI IZ KOZJEGA Izmed načrtov bo najbrž najprej realiziran tisti, v katerem se predvideva, da bi v Kozjem izdelovali hermetične kontakte. Investitor za ta obrat, ki bo v začetku zapo-slil le okrog 40 delavcev, je ljubljanski Institut za elektroniko in vakumsko tehniko. Letos in prihodnje leto bodo investirali v ta obrat 18 | milijonov dinarjev. Naslednja leta bodo obrat še razširjali, tako da bodo v letu 1976 zaposlovali že preko 400 delavcev. Zanimivost je namreč v i« tem, da je proizvodnja v tem obratu, id še ni izgrajen, prodana do leta 1973, in to na konvertibilnem področju! Ob visoki akumulativnosti in osebnih dohodkih predvidevajo, da bodo letno ustvarili 10 milijonov din neto realizacije. Z načrtom zaposlovanja v naslednjih petih letih pa bi popolnoma rešili problem zaposlovanja na območju Kozjega. GOSPODINJSKI APARATI IZ ŠMARJA? O tretjem planiranem obratu je znano vse, razen investitorja. Ve se, da bo obrat zgrajen v Šmarju. V njem bodo izdelovali gospodinjske aparate, zaposlenih pa bo okrog 320 delavcev. Investicija bi veljala okrog 79 milijonov dinarjev. Vse je pripravljeno, odprto je le še vprašanje, kje naj šmarska občina dobi 27 milijonov dinarjev za sofinansiranje tega objekta. Prav zaradi tega so v Šmarju o tem obratu še bolj skrivnostni. M BRECl Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti Spodbudni rezultati še niti leto dni stare integracije . — M—— Prvotni načrti, da bi nekatere obrate v Črnomlju preusmerili v serijsko proizvodnjo kmetijskih strojev, to je manjših tra^ torjev, se niso izjalovili 0 že v mesecu juniju bo stekla montaža izredno iskanih traktorjev tipa Delfino32, ki jih bodo Črnomlju izdelovali v kooperaciji z italijansko tvrdko »SAME« Kolektiv nekdanje tovarne „Belt“ v Črnomlju se je lani, točneje: junija 1970, na referendumu izrekel za pripojitev k ljubljanskemu podjetju „Cos- ter gospodinjskih strojev in njihovih nadomestnih delov. Končno je „Cosmos“ razširil svoj poslovni predmet še na proizvodnjo delov za motoma kmetijskih strojev, to je manjših traktoijev s pogonom na dvoje in na vsa štiri kolesa, se niso izjalovili. V kooperaciji z italijansko firmo SAME iz Trevigha, Doslej podobnih traktoijev ni bilo moč kupiti pri nas niti za dinarje niti za devize. Zato je interes za nove traktorje znamke SAME — Cosmos izredno po 150 traktoijev na me#1' pozneje pa še več ...“ V „Cosmosu“ računajo, bodo v treh letih osvojili bK 50 % proizvodnje traktorja fr V ' -UBEi »Ks, . mos“. Slo je za premišljen korak dveh delovnih skupnosti, ki je odprl nove možnosti razvoja obema kolektivoma. Pri omenjeni integraciji je prav gotovo najpomembnejše, da je vključil „Cosmos“ tovarno ,3elt“ v svoj dolgoročni program kooperacijskih in poslovnih odnosov s svojimi tujimi partnerji, kijih zastopa na jugoslovanskem trgu. Že pred začetkom skupne poti torej ni bilo bojazni, da predvideno povečanje proizvodnje ne bi našlo trga. Z integracijo pa je pridobil „Belt“ tudi široke možnosti nove vrste proizvodnje. Podjetje „Cosmos“ iz Ljubljane je namreč registrirano za zastopanje tujih firm, za uvoz, izvoz in notranjo trgovino na debelo in drobno, in sicer za prodajo osebnih avtomobilov in gospodarskih vozil, traktoijev in druge kmetijske mehanizacije vozila, kmetijske in gospodarske stroje ter na montažo omenjenih izdelkov. Velike potrebe domačega in tujega trga ter čedalje pestrejše oblike medsebojnega gospodarskega povezovanja s tujimi partnerji na dolgoročni podlagi namreč vse bolj narekujejo podjetju, da "intenzivneje razvija svoje poslovanje prav v smeri proizvodnje in montaže. Že doslej je bil „Cosmos“ v tem pogledu dobro povezan z nekaterimi pomembnimi kooperanti doma in na tujem. V omenjeno kooperacijo pa je podjetje v razmeroma kratkem času vključilo tudi razširjeno in rekonstruirano tovarno „Belt“, ki pa seveda še naprej uspešno dela za svoje dosedanje domače kooperante. Načrti, da bi nekatere obstoječe obrate ,v Črnomlju preusmerili v serijsko proizvodnjo to je eno najbolj renomiranih tovarn za proizvodnjo traktorjev na svetu, je namreč v „Cosmosovem“ obratu v Črnomlju že stekla proizvodnja posameznih delov za izredno iskane traktorje tipa Delfino 32. „Z izvozom smo torej že pri-čeli in prvi kamioni so že odpeljali v Italijo ...“, nam pripoveduje Janez Zupančič, generalni direktor podjetja „Cos-mos“. ,.Prejeli smo tudi že nova naročila. Računamo, da bomo dokončno začeli z montažo traktorjev nekje v mesecu juniju. Že čez mesec dni bo torej prvič mogoče kupiti pri nas izredno posrečen in uporabem kmetijski traktor, ki bo imel 30 KM. Tudi mi ga bomo izdelovali v dveh variantah: s pogonom na dve in s pogonom na vsa štiri kolesa. Prvi bo veljal blizu 50, drugi pa okoli 60 tisočakov ...“ velik. Številni kmetovalci se zanimajo za nakup Delfina 32, saj je traktor primeren tako za ravnice kot za hribovite terene, poleg tega pa ima vse možnosti priključkov - za najrazličnejše delovne operacije. „Traktor so testirah v Zagrebu in z rezultati smo bili več kot zadovoljni...“, nadaljuje direktor Zupančič. , Naj večja težava bo gotovo v tem, da nikakor ne bomo mogli ustreči vsem interesom. Vsaj v začetku ne. Proizvodnja traktoijev bo namreč manjša, kot pa je povpraševanje. Imamo že več kot 200 naročil, v prvih mesecih pa bomo izdelali le po kakih 50 traktoijev na mesec. No, drugo leto bo proizvodnja narasla, seveda pa bo vedno odvisna od našega izvoza. Pri menjavi blaga se moramo namreč držati razmerja 1:1. V programu je, da bomo naslednje leto izdelali že fina 32. Na kompletno proij vodnjo pa ne mislijo, saj so fJ] čuni pokazali, da bi bila v v# kem primeru nerentabilna. „Vsekakor je kooperacija 1 italijansko firmo za nas silno lA nimiv posel. Predvsem zato, kfj je povpraševanje po takšni11; traktorjih pri nas izredno ^ liko. Vsaj 12.000 bi jih la# prodali letno, seveda, če bijj!1 imeli. Zato si bomo prizadeval) da bomo proizvodnjo kar na]' bolj povečali. Žal, imamo ve’ like probleme s potrebnih" obratnimi sredstvi, kar p# stavlja v naših prizadevanj1)1 precejšnjo oviro. Menimo tud1 da bi morah pri nas znižati ca rino za uvožene dele, če gre z kooperacijsko menjavo blag3 kot je na primer naša .. •“ 1] povzel direktor Janez Zuj pančič. Skupinska norma — korak v preteklost Prekinitev dela v orodjarni tovarne EMO v Celju V največji celjski delovni organizaciji, ki zaposluje preko 4000 delavcev, je 109 delavcev v obratu orodjarna prekinilo delo 19. in 20. aprila. Vzrok za to prekinitev delaje bilo zadnje izplačilo osebnih dohodkov. Orodjarji so bih namreč prepričani, da so v primerjavi z delavci v ostalih obratih zaslužih premalo. Povprečni osebni dohodki za ta obrat so bili v zadnjem me- secu 1450,00 dinarjev, kar je za 250 dinarjev več kot v delovni organizaciji, ki je dosegla 1200 dinarjev povprečnih osebnih dohodkov. Samoupravni in pohtični organi v delovni organizaciji so ta korak delavcev v orodjarni obsodili. Pred mesecem so se namreč orodjarji in predstavniki kolektiva dogovorih o drugačnem položaju orodjarne in o nekaterih odprtih vprašanjih tega obrata. Dogovorih so se o vseh podrobnostih in o vsem, kar bo potrebno urediti, da bodo orodjarji imeh dovolj dela. Poleg del za EMO opravljajo usluge tudi za zunanje naročnike. 'S takšnim programom, ki so ga podprh tudi orodjarji, bodo zagotovih doseganje finančnega programa, ki predvideva realizacijo 7,5 milijona dinarjev. Po prekinitvi dela so se o tem znova, pogovorih s samoupravnimi in pohtičnimi organi. Znova so opozorih na vse pomembne točke iz razgovora pred mesecem. Zavzeh so se, naj delavski svet znova prouči probleme in potrdi, da bodo zagotovljeni osebni dohodki v povprečju 1700 dinarjev na zaposlenega v orodjarni. Zahtevajo tudi štiri skupine, v katere naj bi bili razporejeni orodjarji za določanje fiksnih osebnih do- hodkov. Razen tega pa so se zavzeh še za skupinske norme. V EMO so prepričani, da zahteva po skupinski normi namesto individualne pomeni korak nazaj pri pravilnem in objektivnem nagrajevanju po delu. Kljub temu pa bo delavski svet najbrž sprejel tak sklep, ki ga zahtevajo sami orodjarji, pa čeprav ne pomeni napredka. M. BRECL CE SI GRADITE LASTEN DOM. CE SI OPREMLJATE STANOVANJE — SI OGLEJTE BOGATE ZALOGE V BLAGOVNICAH velenje DELAVSKA ENOTNOST Glasilo republiškega sveta ZS za Slovenijo, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik POGAČNIK. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni predal 313/VI, telefon uredništva 316-672, 323-554. Račun pri Narodni banki v Ljubljani, št. NB 501-1-991, devijj[| račun pri Ljubljanski banki, št. 501-620-7-12100 — Posamezna številka stane 50 N-par — 50 S-din — Naročnina je četrtletna 6,50 N-din — 650 S-din — polletna 13 N-din — 1300 S-din in letna' 26 N-®*5 — 2600 S-din Posamezna številka stane 50 N-par — 50 S-din Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska CZP »Ljudska pravica« Ljubljana