naš tednik LETO XXXVII. Številka 10 Cena 7.- šil. (15 din) Četrtek, 7. marca 1985 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Kandidati Enotne liste Sele 1. Nante OLIP (učitelj — Sele); 2. Mirko ORAŽE (kmet — Sele); 3. Hanzi UŽNIK (zidar — Sele Srednji Kot); 4. Kristijan Dovjak (trgovski nastavljenec — Sele Borovnica); 5. Marjan OLIP (kmet — Sele); 6. Franc ROBLEK (orodjar — Sele Borovnica); 7. Stanko KELIH (orodjar — Sele Cerkev); 8. Florian DOVJAK (poslovodja — Sele Borovnica); 9. Hanzi JUG (šofer — Sele Cerkev); 10. Ing. Helidor JUCH (elektrotehnik — Sele Cerkev); 11. Anton OLIP (nastavljenec — Sele Cerekv); 12. Tomi WASNER (mehanik — Sele Šajda); 13. Hanzi ROBLEK (kmet — Sele Šajda); 14. Franc KELIH (gozdni delavec — Sele Cerkev); 15. Marija MAK (nastavljenka — Sele Borovnica); 16. Ani ČERTOV (prodajalka — Sele Srednji Kot); 17. Tomi JUG (kmet — Sele Cerkev); 18. Hanzi ROBLEK (orodjar — Sele Borovnica); 19. Andrej DOVJAK (gozdni delavec — Sele Borovnica); 20. Hanzi ČERTOV (kmet — Sele Srednji Kot); 21. Anton OLIP (kmet — Sele Šajda); 22. Franc KELIH (nastavljenec — Sele Cerkev). EL-Sele: samostojna ter z novimi idejami Kandidati EL Sele pred občinsko hišo: Nanti OH p, Franci Roblek, Stanko Kelih, Mirko Oraže, Flori Dovjak, Hanzi Užnik, Hanzi Jug, Kristijan Dovjak, inž. Heli Juch in Marjan Qlip (z leve). El-Sele je neodvisna in samostojna občinska lista. Mladi in izkušeni kandidati EL so porok za politiko, ki je dolgoročno usmerjena v prid Selanom, realizirana človeško, brez kakšne strankine uzde. V tem smislu in zvesta tem načelom se bo Enotna lista zavzemala za to, da bojo Sele postale še bolj privlačne in da bojo ljudje tukaj radi živeli. (dalje na 2. strani) L — 1 I CARTRANS — agencija za Vaš dopust (strani 11) Politika STRAN r\ ČETRTEK, C. 7. marca 1985 STRAN q ČETRTEK, ___ O 7. marca 1985 Politika Komisija za šttdii neofašiana imela seminar v Domu v Tiniah ■ Komisija za študij neofašizma je 26. in 27. februarja priredila v Domu v Tinjah dvodnevni seminar in k sodelovanju povabila tudi žive priče, ki so na lastni koži spoznale fašizem in nacizem. Ta svoja doživetja omenjene priče v predavanjih po šolah posredujejo tudi šolarjem in dijakom. Na seminarju, ki se gaje udeležilo približno 60 ljudi, so sodelovale tudi slovenske priče. Organizatorji seminarja so povabili kot predavatelje štiri avstrijske korifeje na področju sodobne in mlajše zgodovine: dr. Eriko Thurner, dr. Eriko VVein-zierl, dr. Helmuta Konrada in dr. Antona Pelinko. 4,—11. marca podpišite ljudsko zahtevo Konrada Lorenca (Konrad Lorenz-Volksbegehren) Volišča (samo na občinskem uradu) so v soboto, 9. marca, in nedeljo, 10. marca, odprta od 8.00 do 12.00 ure. V ponedeljek, 11. marca, pa od 8.00 do 16.00 ure. Podpiše lahko vsak avstrijski državljan, ki je do 20. 2. 1985 dopolnil 19. leto. Podpis je možen samo v občini, kjer lahko uporabite tudi vašo volilno pravico. Prvi dan je dr. Erika Thurner govorila o preganjanju Ciganov. Popoldan pa je dr. Helmut Konrad predaval o preganjanju in uporu koroških Slovencev. Prof. Konrad je omenil moskovskem deklaracijo, ki je določala, da bo samostojni avstrijski upor proti nacizmu merilo za povojno ravnanje z državo. Brez slovenskega upora na Koroškem bi Avstrija le težko dosegla svojo svobodo in suverenost. EL Sele: Samostojna ter... (nadaljevanje s 1. strani) Problem nihačev je v Selah zelo močan. EL se bo zato zavzemala za direktno avtobusno zvezo med Selami in Celovcem, da bo nihačem olajšana pot na delo. Seveda pa bo EL skušala zagotoviti čim več delovnih mest v Selah samih. Na področju infrastrukture NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo ..Narodni svet koroških Slovencev". UREDNIŠTVO: Jože VVakounig (glavni urednik), uredniki: Janko Kulmesch, Heidi Stingler in Franc VVakounig; Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23. Letna naročnina: Avstrija: 210,— šil., Jugoslavija: 600,— din., ostalo inozemstvo: 350.— šil. (650.— šil. zračna pošta). bo EL zastavila svoje moči za izgraditev vodovoda, ki bo zagotavljal pitno vodo in vodo za gašenje. Nadalje predlaga EL izboljšanje ceste, predvsem do kmetov, ki ležijo precej odročno in ki pod težkimi pogoji ohranjajo naravo in okolje. Tem kmetom bo treba pomagati z večjo podporo. V programu ima EL tudi pre-gradnjo ljudske šole pri Cerkvi, da bi pridobila tudi telovadnico. Prav tako vse sile bo EL zastavila za ohranitev LŠ na-Kotu, kajti šolska mladina naj obiskuje šolo v domačem, znanem okolju. Vso pozornost posveča EL ohranitvi kulturne dediščine in delu z mladino. Zato se bo zavzemala za večjo podporo društvom, ki gojijo kulturo in delujejo z mladino. Prav tako bo treba poživiti vaško skupnost in v tej zvezi naj bi bili bolj vključeni mladina in starejši občani. Nihče naj se ne počuti osamelega. V pretekli dobi je EL-Sele z lastnim listom informirala občane o dogajanju v občini in občinski sobi, ker je EL za pregledna odkrito in človeško politiko. Če pa je v socialističnem dnevniku iz Celovca pisalo, da so selski socialisti zavrnili nekvalificirane napade EL, potem bi bilo dobro zvedeti, kateri napadi so to. Mar je to iz trte zviti in dejansko nesramni napad socialističnega odbornika na DSG? Tega odbornika pozivamo, da se javno distancira od laži, ki jih je raztrosil po občini, sicer bo EL-Sele primorana, da ga na višji instanci prime za besedo. EL-Sele je v nasprotju z drugimi strankami neodvisna in samostojna občinska lista. Mi nismo odgovorni nobeni partijski centrali, temveč edinole Selanom bomo dajali odgovornost za naše delovanje. Zato bomo za našo občino in za ljudi zastavili vse sile. Strankina in svetovnonazorska pripadnost za nas nista merilo. Ker smo mnenja, da je vsak človek časti vreden, je dobrobit Selanov za nas edino merilo. Nekdo je v diskusiji opozoril tudi na dejstvo, da partizane tudi še danes gledajo precej po strani in da je to mdr. posledica nekdanje Goebbelsove propagande. Kajti še pred kratkim — in to potrjuje omenjeno tezo — so mnogi Rederja oproščali s tem, da se je „boril itak samo proti partizanom" in je v Marzabottu storil samo svojo „dolžnost“. Na večer prvega dne seminarja so koroški Slovenci pričali o nacizmu in svojih izkušnjah in doživetjih pod njim. Dr. Erika VVeinzierl, univerzitetna profesorica na Dunaju, se je drugi dan lotila korenin nacizma, ki segajo že v prejšnje stoletje. Globokemu preda- Radio VAL CANALE sporoča, da bo vsako nedeljo, od 16.—17. ure imel slovensko oddajo. Prva slovenska oddaja bo že naslednjo nedeljo, 10. marca. Od nedelje, 17. marca 1985 naprej, bodo na sporedu voščila (brezplačne!). ll|l 17. marca bomo skupno in enotno volili naše kandidatke in kandidate! univ. prof. dr. Erika VJeinzieri vanju je sledila živahna diskusija. Žena, ki je bila zaprta v kacetu, je tožila, da se sicer v Avstriji ob posebnih jubilejih in praznovanjih spominjajo borcev proti nacizmu, da pa v bistvu hočejo dobo nacizma izbrisati iz zavesti in spomina. Dr. Anton Pelinka se je posvetil neonacizmu in današnjemu desnemu ekstremizmu. po njegovem mnenju ni naj- bolj nevarna tista oblika desnega ekstremizma, ki jo opažamo v javnosti. Veliko bolj nevaren je skriti in zakriti nacizem, ki se izraža v netoleran-ci do tujih delavcev, antisemitizmu in vulgarnem darvinizmu (= trditev, da imajo samo krepki in zdravi ljudje življenjsko pravico). To mišljenje gojijo in posredujejo nam dobro znane organizacije na Koroškem in v ostali Avstriji. Ta miselnost je zaradi tega tako nevarna, ker je ni možno točno zajeti. Tudi vzgoja krepi zasidranost nacističnega mišljenja med prebivalstvom. Pred leti npr. sta bila med drugim glavna vzgojna cilja pokorščina starejšim in predstojnikom ter varčnost z denarjem. Mlajša generacija, ki je le še v majhni meri nacistično infiltrirana, pa hvala Bogu ceni kot vzgojne cilje odprtost, kritičnost in odkrito zastopanje lastnega mnenja. Za konec še izjavo nekega diskutanta: po njegovem je zadeva Reder zbudila mnoge Avstrijce in v njih zbudila zavest, da je treba v spominskem letu 1985 razmišljati o prisotnosti nacističnega mišljenja v javnosti. Milka Hudobnik Boroveljske delavce vodiio za nos Kot je znano, sta Klub slovenskih občinskih odbornikov 'R KEL ustanovila posebno Posvetovalnico za ogrožene delavce v boroveljski žičarni. [o je bil sklep zasedanja občinskih odbornikov spodnjega poža v lanskem letu. . Delavci se redno poslužujejo pravnih in socialnih nasvetov, večina primerov je bilo tudi rešena v prid delavcev. Pred kratkim pa se je oglasil neki delavec, ki nam je povedal, da s° obljubili raznim delavcem Premijo, če si sami najdejo dovo delovno mesto. Pristojni direktor Fried je v razgovoru z Zastopniki Kluba, pozneje pa Se s predsednikom KEL, res Priznal, da so delavcem javno obljubljali neko premijo. Ta naj bi bila neke vrste nagrada za tistega, ki sam prostovoljno zapušča KESTAG oz. podjetji žičarne in precizne mehanike. Neki mladi nadarjeni delavec se je potemtakem odločil, da sam zapusti podjetje. Toda glej, čeprav so take premije drugim že izplačali, so pri njem ..pozabili" na vse obljube! Dr. Fried je na intervencijo OGB samo dejal, da je bil delavec „preveč priden!" Kaj naj to pomeni? Ali naj dobijo samo lenuhi premijo? Delavcem lahko za enkrat samo svetujemo, da si takoj pismeno dajo potrditi zagotovilo o premijah, prej naj nihče ne da prostovoljne odpovedi! Ob robu povedano Slovesnost pa taka Prejšnji petek so — večinoma naši rojaki — dobili odličja za zasluge za osvoboditev Avstrije. Dobili so jih tik pred slovesnostmi ob 30-letnici podpisa državne pogodbe in 40-letnici konca druge svetovne morije. Prišli so, sicer ne vsi, kajti precej jih že krije ruša, da bi sprejeli ta odličja. Vsak, ki je bil pri podeljevanju odličij v modri dvorani celovškega doma glasbe navzoč, je na lastne oči videl, kako skromna je bila slavnost. Par pozdravnih besed in na koncu še želja, da bi se vsi srečno vrnili domov. Vmes pa predaja listine in odličij. To je bilo vse. Menimo: če bi odlikovanci v najhujšem in težjem obdobju naše polpretekle zgodovine prav tako formalistično postopali, potem bi letos le težko praznovali te zgoraj omenjene letnice. Menimo, da so si odlikovanci zaslužili več pozornostrin več priznanja, da o spoštovanju sploh ne govorimo, kajti le predostikrat so vsi, ki so se borili proti nacizmu in za osvoboditev Avstrije, morali požreti hude in pikre besede in žaljivke. Pa še to: več let je morala teči voda po Dravi dol, da so slavljenci mogli sprejeti odličja. Kje se je zataknilo, itak nikoli ne bomo zvedeli. A simptomatično je že za odnos države do tistih, ki so doprinesli svoj delež k osvoboditvi Avstrije, če mora preteči 40 let, da dobijo odličja. In simptomatično je tudi, da odlikovancev nobena uradna instanca ne brani, če jih napadajo nemškonacionalne skupine. Da, to so vse prispodobne okoliščine in zato samo še menimo: slovesnost pa taka! -ovač- ^ častna odlikovanja žrtvam »tretjega rajha“ V petek, 1. marca je 97 naših rojakov dobilo častno odlikovanje za zasluge za osvoboditev Avstrije. Odlikovanja je podelil dv. sv. VVinkler. Uvodoma je odlikovancem čestital za odlikovanje in poudaril njihov prispevek k samostojnosti in svobodi naše države. Odlikovanja so bila podeljena v letu, ko Avstrija praznuje 30 let podpisa državne pogodbe ter z ostalimi državami 40-letnico konca vojne in vojaškega zloma nacizma. Sledeče osebe so dobile odlikovanja: Boris Ban Edlinger, Alojzija Boštjančič, Franc Brežjak, Jožef Čer-mernjak, Avgust Dovjak, Janez Dovjak, Jože Dovjak, Julijana Dur-nik, Jurij Esel, Anton Haderlap, Antonija Hafner, Jakob Hirm, Kri-stian Hobi, Kristina Inzko, Janez Karničar, Marija Karničar, Florijan Kelih, Jože Kelih, Marija Knez, Emilija Kolenik, Andrej Krainer, Blaž Križnar, Matevž Križnar, Tomaž Križnar, Franc Kržišnik, Pavel Krušic, Elizabeta Lampichler, Gregor Lauseker, Leopold Lesnik, Jakob Lipuš, Franc Lorbek, Bernarda Maidic, Janez Maizinger, Angela Mak, Josef Mak, Jože Mak, Katarina Mak, Pavel Mak, Albin Male, Franc Male, Miha Male, Janez Marold, Franc Mečina, Valentin Murn, Elizabeta Ogris, Tomaž Ogris, Vincenc Ogris, Vincenc Olip, Jože Oraže, Matila Partl, Ma- rija Pavel, Janez Pečnik, Georg Perč, Jožef Pirčer, Angela Poderš-nik, Andrej Polcer, Marija Ratz, Janez Sadjak, Marija Safran, Apolonija Schellander, Angela Schvvarz, Andrej Sienčnik, Vid Sla-nitz, Ljudmila Smrtnik, Janez Šporn, Mirko Srienc, Ana-Zofija Stingler, Janez Supan, Johan Su-pan, Hilda Supanz, Marija Tomažič, Albin Travnik, Anton Urschitz, Alojz Užnik, Janez Weiss, Marija Wutte, Michael Wutte, Ana Za-blatnik, Mihael Zablatnik, Rudolf Zdovc. Posthumno so prejeli: Janez Jug, Peter Krebs, Johan Kulnik, Katarina Kulnik, Anton Ku-riselo, Ivan Maloveršnik, Matilda Nedvved, Anica Pavel, Karl Pečnik, Ana Safran, Avguštin Safran, Elizabeta Spitzer, Elizabeta Stane. STRAN Občinske volitve Janez Koller Pepej Krop Vida Krištof Mirko Perč EL Suha: korajžna in iniciativna Star domači pregovor se glasi: „Kdor ima mladino, ima bodočnost. “ V suški občini se mladina vedno bolj prebuja. Ne strinja se več v toliki meri z dosedanjim občinskim zastopstvom. Strinja pa se v vedno večji meri s politiko, ki se dejansko zavzema za resnične interese cele občine. 0 raznih problemih suške občine se je NT pogovarjal z Lenartom Katzem, s prvim kandidatom EL Suha. Lenej Katz — prvi kandidat EL Suha Zakaj si se odločil, da kandidiraš na listi EL Suha? Lenart Katz: Občina Suha je dvojezična, etablirane stranke pa do danes tega dejstva še v nobeni meri niso upoštevale. Na primer imamo v Žvabeku Posojilnico, s katero občina nikakor ni pripravljena sodelovati. Drugi primer: KPD „Dra-va“ je deležna s strani občine minimalne podpore — čeprav vsi vemo, da je zelo aktivno društvo. Ravno pred kratkim nas je posnela avstrijska televizija za oddajo ..Avstrija v sliki" (Osterreich-Bild“). Naslednji dokaz: v suški občini še do danes ni dvojezičnih krajevnih napisov, ker večinske stranke niso pripravljene izvesti zakona, ki so ga na Dunaju same sklenile. Tudi slovenske pismene vloge občina docela ignorira, čeprav je po zakonu dolžna nanje odgovoriti. Že zaradi tega se mi zdi nujna kandidatura dvojezične liste. Naloga EL je, da se zavze- ma za vse občane, ne glede na njihovo narodno pripad- nost. Da bi lahko k temu prispeval svoj delež in pomagal občanom pri reševanju njihovih težav, sem se odločil za kandidaturo na listi EL. Poleg Tebe kandidira tudi vrsta drugih mladih kandidatov. Je to lista mladine za mladino? Lenart Katz: Predvsem me veseli, da je v naši občini vedno več mladine, ki je pripravljena konstruktivno sodelovati pri reševanju občinskih problemov. Zato me tudi veseli, da se je velik del te mladine vključil v delo EL. Imamo na naši listi dekleta in fante, ki prvič kandidirajo. Vendar to ne pomeni, da ne upoštevamo srednje in starejše generacije. Nasprotno: na naši listi kandidira poleg mladine tudi vrsta občanov, ki so si zaradi dolgoletnega nesebičnega dela na komunalnem področju pridobili velike zasluge. Prav tako je naš program tako obsežen, da zajame življenjske potrebe vseh občanov — od najmlajših do najstarejših. Katero vprašanje bo stalo v ospredju delovanja EL v prihodnjih 6 letih? Lenart Katz: Našo največjo pozornost polagamo na to, da bi občina poskrbela za delovna mesta v domači okolici. Trenutno je v naši občini zelo malo delovnih mest: le dva obrata (tesarstvo Srienc in mizarstvo Melanscheg) sta v stanju, nuditi približno 40 ljudem delo. Ostali so prisiljeni, da se podajo s trebuhom za kruhom. Trenutna gospodarska situacija sicer ne obeta bogve kako rožnatih izgledov. Vseeno pa bo treba škodo, ki jo je zadnja leta zakrivila predvsem OVP s svojo neaktivnostjo na gospodarskem področju, popraviti. S to politiko namreč ČVP niti svojim najbližjim somišljenikom ni ustregla: v Žvabeku je npr. 20 majhnih kmetov, ki so prisiljeni svoj dodatni zaslužek iskati v drugih občinah Kandidati EL Suha 1. Lenart KATZ ravnatelj Gradiče 2. Janez KOLTER kmet Dobrova 3. Pepej KROP učitelj Kogel. gora 4. Vida KRIŠTOF učiteljica Doljna vas 5. Mirko PERČ nastavljenec Žvabek 6. Heribert KULMESCH študent Kogel. gora 7. Franc LUTNIK poštni uradnik Doljna vas 8. Jokej LOGAR študent Gradiče 9. Marija KRIŠTOF nastavljenka Doljna vas 10. Andrej STEFITZ kmet Žvabek Občinske volitve Andrej Stefitz In katere so nadaljnje zahteve EL Suha? Lenart Katz: Nadalje se bo EL Suha z vso močjo zavzemala za boljšo oskrbo cest. Ne razumemo, zakaj si občina še do danes ni nabavila stroja za trošenje peska pozimi. S tem pa so povezane tudi šolske poti, ki so pozimi zaledenele in za šolarje nevarne. Naše tri šole v občini so tudi zelo zanemarjene, kar se tiče opreme. Npr. so v šoli v Potočah šele pred kratkim inštalirali „angleški“ WC. V Žvabeku pa zmrzujejo otroci v straniščih, kjer se zaradi manjkajoče kurjave tvori na oknih centimetre debel led. Poleg tega pa so potrebne obnove še šolske klopi in stoli za naše najmlajše. Nadalje bi poudaril, da nobena šola nima telovadnice in so učitelji prisiljeni, da napravijo telovadne ure v razredih. V našem programu zahtevamo tudi več podpore kulturnim društvom in obnovo ter razširitev telefonskega omrežja. Vrhu tega zahtevamo telefon-, sko celico za Žvabek. Ker se morajo naši.ljudje večinoma voziti na delo v druge kraje, in ker se vozijo naši otroci v šolo v Pliberk in Velikovec, zahtevamo pri avtobusnih postajah Primerne čakalnice. Ob koncu še to: kakšen cilj ste si dali za nedeljo, 17. marca? Lenart Katz: Vsaka stranka 9re v volilni boj s ciljem, da Postane močnejša. Tako je tudi naš cilj, da postanemo močnejši. Naš program in naše čelo dokazujeta: kot edina frakcija dejansko nakazujemo velike probleme občine, ki so dastali zaradi tega, ker jih °VP do zdaj ali ni videla ali Zanemarjala. Naš program pa uomo tem lažje uresničili, čim bolj nas bodo domačini podpr-b- Vsak glas več za EL je glas v Prid vsem občanom! Socialna gospodarska skupnost Št. Jakob (SGS): Za enakopravno občinsko politiko! S precej pomlajenim moštvom kandidira šentjakobska SGS za letošnje občinske volitve. SGS bo bodoče posebno skrb posvetila vprašanju novih delovnih mest, mdr. v zvezi z gradnjo Karavanškega predora. Tembolj je razveseljivo, da kandidira na listi SGS tudi odličen strokovnjak za gospodarstvo in vodilni manager Zveze slovenskih zadrug, mag. Jaki Sitter. Slovenci so že dosedaj z ustanovitvijo podjetij IMP in Iskra-Delta-ter s preureditvijo trgovine ..ZADRUGA-MARKET" ustanovili več delovnih mest. SGS pa se bo dosledno zavzemala tudi za narodno enakopravnost. Zato: domačini iz Št. Jakoba nimajo druge alternative kot voliti SGS — Socialno gospodarsko skupnost! mag. Jaki Sitter Štefan Riegelnik Jože Sticker Jože Ottovvitz Kandidati SGS St. Jakob 1. Franc JANEŽIČ mehanik Leše 2. Jože STICKER kmet Št. Peter 3. Jože OTTOVVITZ stavec Rute 4. mag. Jaki SITTER nameščenec Št. Jakob 5. Štefan RIEGELNIK knjigovodja Leše 6. Tonej STICKER učitelj Tešinja 7. Anton GABRIEL kmet Leše 8. Hanzi PEČNIK mehanik Reka 9. Hubert MIKEL študent Svatne 10. Karl KRAUTZER zidar Št. Peter 11. Jožefina LEDERER gospodinja Reka 12. Valentin MULLER kmet Rute 13. Jože KUNČIČ pek Št. Peter 14. Hanzi KRIŠTOF nastavljenec Dragožiče 15. Valentin VVUZELLA skladiščnik Reka 16. Janko OTTOVVITZ nastavljenec Rute 17. Janez SEREINIG kmet Reka 18. Florian KRIŠTOF kmet Dragožiče 19. Marta MEČINA gospodinja Reka 20. Jože STORNIK kmet Leše 21. Hanzi OBILTSCHNIG študent Rute 22. Alojz BAUMGARTNER železničar Bistrica 23. Marija MIŠKULNIK upokojenka Velika vas 24. Franc OBILTSCHNIG kmet Podrožca 25. Florijan KOSCHAT upokojenec Podgorje 26. Mihi ANTONIČ trgovec Reka 27. Danica GABRIEL nastavljenka Svatne 28. Hanzi KEUSCHNIG uradnik Svatne 29. Mirko JANEŽIČ kmet Rute Rož, Podjuna, Žila V petek, 1. marca smo na Koroškem doživeli posebno premiero: dr. Rafko Dolhar je predstavil svojo knjigo „Vabilo v Julijce Z leve: dr. Rafko Dolhar, dipl. inž. F. Kattnigin F. Kropivnik Rafka Dolharja smo doslej poznali kot zavzetega narodnopolitičnega delavca med našimi rojaki v Italiji, saj je že nekaj let tudi predsednik Slovenske skupnosti. Sedaj pa smo ga spoznali tudi kot planinca in avtorja, saj je knjiga „Vabilo v Julijce" že njegova peta knjiga. Po kratkem pozdravu vodje Mohorjeve založbe, Franca Kattniga, je predsednika Slovenskega planinskega društva Celovec Franci Kropivnik predstavil dr. Dolharja navzočim prijateljem alpinizma in prijetnega branja. Dr. Dolhar je izrazil svoje veliko veselje, da je njegova knjiga bila predstavljena tudi v Celovcu (op. ured.: to je ena od redkih knjig, ki je bila predstavljena v Trstu, Gorici, Ljubljani in Celovcu), nato pa je navzočim pokazal čudovite diapozitive Julijcev. Več teh diapozitivov je naredil že avtorjev oče, znan zamejski planinec, ki ga je smrt dolete-gal v ljubljenih Julijcih. Po njem je imenovana tudi zamejska planinska transverzala „Vertikala“, ki se prične na Tromeji, konča pa v Trstu. Knjigo »Vabilo v Julijce" je avtor izdal ob 80-letnici Slovenskega planinskega društva Trst. Knjigo lahko kupite v obeh naših knjigarnah. Predstavitve sta se udeležila mdr. tudi predsednik NSKS dr. Grilc in član predsedstva NSKS dipl. trg. Urank. ČESTITAMO Frančiška Kariš v Grebi-n ju, kamor se je lani preselila od Gorenčkove domačije v Podbregu, praznuje svoj 85. rojstni dan. K temu visokemu življenjskemu jubileju in za god ji iskreno čestitamo. Hkrati se ji zahvaljujemo za njeno nad 30-letno zvestobo Našemu tedniku in ji želimo naprej veliko veselja pri branju domače besede. Johani Koren, pd. Mota-zovi mami iz Št. Jakoba v Rožu iskreno čestitamo za njen 68. rojstni dan. Jože Pasterk, doma v Kokjah pri Dobrli vasi, je te dni obhajal svoj 50. rojstni dan. Še na mnoga leta! Frančiška Plesnik z Bele pri Galiciji je praznovala svoj 70. rojstni dan. Iskreno čestitamo! Marija Urank, pd. Petrije-va mama iz Encelne vasi pri Galiciji, je te dni praznovala svojo 50-letnico. Želimo ji obilo zdravja in zadovoljstva. Na Dunaju je obhajal svoj 65. rojstni dan dipl. inž. Hans Sommeregger. Iskreno čestitamo. Fančki Košutnik iz Zgornjih Libuč želimo vse najboljše za njen 50. rojstni dan. Velikovec: obisk iz Št. Jakoba v Rožu V nedeljo, dne 24. 2. t. I., je imelo domače prosvetno društvo v gosteh igralsko skupino PD „Rož“ iz Št. Jakoba v Rožu, ki nam je predvajala igro v priredbi Leopolda Suhodolčana in v režiji Marijana Štikerja. O Št. Jakobu je znano, da ima bogato odrsko tradicijo, ki jo mladi društveniki zavzeto nadaljujejo. Tako tudi tokrat niso razočarali in jim je celo uspelo, da so k sodelovanju pritegnili še našo publiko, ki je sicer le bolj zadržana. Predstava je bila v dvorani trgovske zbornice in so se njeni predstavniki zopet izkazali po gostoljubnosti in naklonjenosti tudi do slovenske kulture. Da pa ne bo kdo mislil, da so v ozadju komercialni nameni, naj bo povedano, da so se — s vesti si našega uboštva — odpovedali celo najemnini. Ta naklonjenost je toliko Šimej Durnik Prejšnjo nedeljo je Alpski klub „Obir“ v gostilni Kovač počastil domačega vi-žarja in klarinetista Simona Durnika pd. Pegrinovega Ši-meja ob njegovi 60-letnici. Šimej se je rodil na Šob-rovi kmetiji pod Obirjem. Skromna družina se je leta 1927 preselila v Hribernikovo kajžo. Šimej je obiskoval tedanjo šolo na Obirskem, ki je delovala v farovžu pri g. župniku Ignaciju Zupanu. Vedno znova rad pravi, kako lepi so bili časi njegove mladosti, ko sta on in deklica, tedaj še oba kot otroka, hodila skupaj dolgo pot v šolo (zdaj je prav tista deklica njegova žena), igrala se v Jamnikovi šupi, Simej je igral na klarinet, ona pa na „kampi“. Ko je stopil iz šole, seje kmalu govorilo o talentu Simej u in kmalu je to tudi zvedel Basnarjev Jurij, ki mu je tudi podaril klarinet. Da se je pa Šimej razvil v pravega muzikanta, mu je dal bogato izobrazbo Brbu-čev Lip. Treba pa je tudi omeniti, da se je v njegovem rodu in bolj dobrodejna, ko so nam slovenskim občanom še vedno zaprta vrata občinske dvorane. Predstavniki političnih strank v občinski sobi namreč še vedno vztrajajo na tristrankar-skem paktu, ki so ga svoj-čas zapovedali velikovški „Abwehrkampferji“. Glede obiska pa moramo reči, da bi bil lahko boljši. Vse premalo se zavedamo, da je narodno zavest treba hraniti, sicer kaj lahko za-padamo vplivom odtujevanja. Spričo idealizma, ki ga je izžarevala mladina iz Št. Jakoba, nas je skoraj lahko sram naše lahkomiselnosti. Docela pa smo tokrat pogrešali tudi obiskovalce z onstran Drave. Ti bi nas v našem prizadevanju za ohranitev slovenske kulture v tako izpostavljenem prostoru že lahko bolj zavestno podprli. Janez Kuchling — 60-letnik tudi pri hiši že zmeraj igralo in pelo, to je očitno tudi mladi Šmej podedoval od svojih dedov. Ko je stopil iz šole, je začel kot gozdni delavec pri grofu Thurnu. Ptički obir-skih gozdov so mu prepevali in žvrgoleli in v njegovi duši so se uglašale vedno nove viže. Kot 16-letni fant je igral že na prvi ohceti, sam pa pravi, da ne ve, kolikokrat je igral na raznih veselicah. Vse tja do leta 1941. Grenki pa so njegovi spomini na leta nacizma, ko je bil po sili vojak vse tja do leta 1945. Ko je nehal kot gozdni delavec, je imel kot kmet dovolj dela na Pegrinovi kmetiji. Toda zato ni nehal z muziciranjem: nastopal je s svojimi obirskimi vižarji na žegnanjih, ohcetih in raznih drugih prireditvah, nastopal je po vsej južni Koroški in tudi preko naših mejah v Sloveniji. Posnela sta ga tudi RTV Ljubljana in radio Celovec. Dragemu našemu slavljencu želimo še na mnoga leta. Rož, Podjuna, Žila Avstrijska televizija snemala v Žvabeku Pevsko-instrumentalna skupina KPD „ Drava" iz Žvabeka je imela pretekli petek visok obisk: obiskala jo je 15-članska ekipa avstrijske televizije pod vodstvom dr. Reinharda Lorenza in je posnela znane žvabe-ške pevke in pevce za oddajo ..Avstrija v sliki" (..Oster-reich-Bild"). Mladi iz Žvabeka so skupno z znanima umetnikoma F. Kaplenigom in F. Kerschbaumerjem posneli pesem suške pesnice Ivanke Polanc „Ob jezeru" (priredba: Bertej Logar). Kot so nam žvabeški kulturniki rekli, je bilo to zanje veliko doživetje in so v tej zvezi izrekli predstavnikom avstrijske televizije veliko priznanje. Kdaj bo ORF posnetek s KPD „Dravo" • Vogrče RAZSTAVA SVETEGA PISMA V POČASTITEV DALMATINOVEGA PREVODA NOVE ZAVEZE V SLOVENŠČINO Prireditelj: Katoliška prosveta Čas: nedelja, 17. 3. 1985 oddajal, o tem vas bomo se pravočasno obvestili. P. S.: Gotovo so vsi Žva-bekarji in drugi suški občani ponosni, da je domača kulturna skupina uspela priti na televizijo. Očitno pa je edina izjema župan Strubl: ker farna dvorana ni bila dostopna (v veži je bilo nekaj centimetrov vode), so se pevci in pevke želeli spreobleči v žvabeški šoli. Župan tega ni dovolil. Vsekakor so se nad postopanjem župana čudili tudi predstavniki televizije. Žalostno, ali res: ORF je Pevsko-instrumentalna skupina KPD „Drava" vredna, da pride na televizijo, suš-kemu županu pa niti toliko ne, da - bi jo spustil v šolo... Kraj: v župnišču v Vogrčah Otvoritev: v nedeljo, po maši Prodam v Mariboru hišo. Možen ogled ob velikonočnih praznikih. Telefon 06/07181/63 22 9. MEDJUGORJE od 15. do 17. aprila 1985 za najmanj 1000,— šil. in od 6. do 9. maja 1985 za najmanj 1430,— šil. Informacije in prijava (0 42 36) 22 19 poštni predal 4 — 9141 Dobrla vas Bajdlnovemu očetu Mihu Ošini v spomin „V teh krajih in pod temi pogoji so rasli ljudje, trdi kot dren in odporni kot viharniki, ki jih je ugonobila samo božja dekla. Zlomilo jih skoraj ni nič. Tak klen človek je tudi stari Bajdi. “ Tako smo pred dobrimi tremi leti zapisali o Bajdlnovem očetu, Mihi Ošini. Tedaj nihče ni slutil, da bo ta mož tako nenadoma moral oditi pred večnega sodnika. Dne 19. februarja je velika množica spremila Bajdlnovega očeta na njegovi poslednji zemeljski poti in k večnemu počitku na kapelško pokopališče. Stal je kot viharnik in kljuboval vsem vetrovom, vsem viharjem. Stal je, trdno zakoreninjen v svoji domači zemlji, ki jo je ljubil do zadnjega in jo občuval pred potujčenjem. Miha Ošina je nad petdeset let gospodaril pri Bajdlnu, pred leti pa je posest predal sinu Andreju in snahi Pepci. Z ženo Meto sta vzgojila svoje otroke, od katerih jih še deset živi, v delavne in zavedne člane naše narodne skupnosti, ki ji je bil zavezan vse do zadnjega. Kot kmet je Bajdlnov oče tudi vedel, da je vse delo brez blagoslova od zgoraj zaman. Naj si je bilo poleti ali pozimi, Gospodov dan je bil njemu svet. In s prav isto vnemo je kot čehrnošter skrbel za cerkev pri Št. Lenartu, cerkvici, tri ure hoda oddaljeni od Bajdl-na. Kadar so bile pri Št. Lenartu procesije in bogoslužna opravila, vselej je Miha Ošina kot vesten čehrnošter bil navzoč. Tako je bil povezan s to cerkvico, da je dal vliti zanjo nov zvon. In tako sedaj pozvanja ta zvonček pri Št. Lenartu — in pozvanjal je tudi Bajdlnovemu očetu v zadnje slovo. Naj Bajdlnov oče počiva kraj božje poti pri Devici v Trnju. Ženi, otrokom in vsem prizadetim pa v imenu Našega tednika izrekamo naše iskreno sožalje. Kako je z volilnimi kartami? V zvezi z volilno pravico apelira Klub slovenskih občinskih odbornikov predvsem na študente na Dunaju, v Gradcu, Innsbrucku, Salzburgu in Celovcu, da se 17. marca vrnejo domov in se poslužujejo demokratične volilne pravice. VOLILNE KARTE VELJAJO SAMO ZNOTRAJ POSAMEZNIH OBČIN! To tudi pomeni, da bolniki, ki so izven občine, ne morejo voliti! Leteča volilna komisija za bolnike in ostarele Prvič je možno tudi pri občinskih volitvah, da pride volilna komisija v hišo k bolnikom in ostarelim. Potrebna je posebna prošnja in zdravniško potrdilo. Ustrezne formularje imajo slovenski občinski odborniki ter Klub, ki ga lahko tudi kličete, če so nejasnosti: KLUB SLOVENSKIH OBČINSKIH ODBORNIKOV, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec tel. (0 42 22) 511 553. Roki: Za volilne karte: 14. marec 1985 Za letečo komisijo: 13. marec 1985. Reportaža STRAN p ČETRTEK, O 7. marca 1985 . STRAN q ČETRTEK, Iv 7. marca 1985 Reportaža Mogočen koncert v Celovcu ib 1100-letnici Metodove smrti Nedeljski koncert „Korošl SZ=Es s.';txks=: liza medčloveških odnosov). Sreda, 13. marca: 9.00 Poročila — 9.05 Oddaja z miško — 9.30 Francoščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Grofica Marica — 12.15 Inozemski report — 13.05 Poročila — 16.30 Čarovni kamen — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Pinocchio — 17.30 Na pomoč, postanemo odrasli — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Vladar otoka — 22.20 Avstrija II — 23.50 Poročila. Četrtek, 14. marca: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Šolska TV — 12.00 Očetje smeha — 12.15 Klub seniorjev — 13.00 Poročila — 16.30 Am, dam, des — 16.55 Mini-ZiB — 17.05 Nils Holgersson — 17.30 Slikanica — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Halo Televizija — 21.50 Videz — 0.10 Poročila. 1. SPORED Nedelja, 10. marca: 8.25 Poročila — 8.30 Živ žav — 9.20 Grizli Adams — 9.50 Življenje Verdija — 11.10 „Sa ovča-ra i kablara — 11.40 625 — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila — 14.50 Pop Čira in pop Spira — 15.55 Visok pritisk — 16.50 Brat ali kako nehati — 17.30 Poročila — 17.35 Major in smrklja — 18.10 TV kavarna — 19.10 Risanka — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TV D — 20.00 Geniji ali genijalci — 21.00 Športni pregled — 21.30 Beseda da besedo — 22.00 Poročila. Ponedeljek, 11. marca: 8.45 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 17.40 Sneženi mož — 18.10 Marija Lucija — 18.20 Mačja uspavanka — 18.45 Podium — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD I — 20.00 Rezbarka — • KPM-Podjuna bo priredil tečaj iz italijanščine za začetnike od marca do julija. Tečaj bo vodila gosp. Veronika Pietzka. Prijave pošljite na uredništvo Kluba Podjunske mladine v Podjuni, Podjuna 35, 9142 Globasnica. ŠD Št. Janž vabi na Društveno prvenstvo ki bo v soboto, 9. 3. 1985 ob 15. uri v PODNU (Bodental) VSI ČLANI PRISRČNO VABLJENI! radiCelovec ^—* slovele oddaje Petek: 8. 3. 85 torek: 12. 3. 85 Čas, ki živi: Glasba in besed* ^ladinska oddaja: Leto mladi- (nove knjige) 1)6 (Franc Krištof) Sobota: 9. 3. 85 S,eda: 13. 3. 85 Duhovni nagovor (prof. J o* i. , Ropitz iz Celovca), voščila (Dr h/.!,, adran: Zvočno Pismo iz niča Urschitz) lUblJan® Nedelja: 10. 3. 85 Četrtek: 14. 3. 85 Marčna hit-parada v Žele*" Jož.podjuna.ZMa. Radijski so. KaP'' d6lavci poročajo. Ponedeljek: 11. 3. 85 p „Šola za življenje" (neposr^ ®t®k: 15. 3. 85 na oddaja iz zavoda šols* £°roški liki: Ivan Grafenauer sester v Št. Rupertu pri Št. J R. Vospernik) — Sloven- kobu) sko Vospernik) pravorečje (J. Messner) 20.55 Aktualno — 21.35 Mednarodni baletni gala koncert — 22.25 TVD II. Torek, 12. marca: 8.55 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 16.15 Šolska TV — 17.40 Naša pesem Maribor 84 — 18.10 Miti in legende — 18.25 Pomurski obzornik — 18.40 Cesta — zavetje nemirnih ljudi — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD I — 20.00 Poglej me, nezvesta — 20.45 Integrali — 22.00 TVD II. Sreda, 13. marca: 8.45 Test — 9.00 TV v šoli — 10.35 TV v šoli - 12.30 Poročila — 17.40 Klobuček in klobučica — 18.00 Jurček — 18.25 Posavski obzornik — 18.40 Računalništvo — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD I — 20.00 Mednarodna obzorja — 20.50 Film tedna: Seksmisija — 22.55 TVD II. Četrtek, 14. marca: 8.45 Test — 9.00 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 16.15 Šolska TV — 17.40 Nana, mala opica — 17.50 Portret Josipa Ribičiča — 18.25 Celjski obzornik — 18.40 Od novne do kruha — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD I — 20.05 Tednik — 21.10 Moliere — 22.10 Planica 50. Petek, 15. marca: 8.45 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 16.25 SP v smučarskih poletih — 17.40 Čiv čiv, še dolgo bom živ — 17.55 Grizli Adams — 18.25 Obzornik ljubljanskega območja — 18.40 Mladostnik — 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD I — 20.00 Pričevanja o Edvardu Kardelju — 20.50 Ne prezrite — 21.05 Mike Hammer — 21.50 Planica 50 — 22.10 TVD II — 22.20 Pasji vojaki. Sobota, 16. marca: 8.15 Poročila — 8.20 Nana, mala opica — 8.30 Sneženi mož — 9.00 Portret akademske slikarke: Marije Lucije Stupica — 9.15 I Miti in legende — 9.40 SP v smučarskih poletih — 13.00 MPZ Zagorje 84 — 13.30 Čudeži narave — 15.00 Pričevanja o Edvardu Kardelju — 15.40 Sposojevalci — 17.00 P J v rokometu — 18.30 Boj za obstanek —■ 19.24 TV in radio nocoj — 19.30 TVD — 20.00 Koroška pomlad — 21.35 Zrcalo tedna — 21.55 Planica 50 — 22.15 Nasmejani policaj — 00.00 Poročila. • Št. Jakob SLEDOVI ČASA - Večer slovenske besede in pesmi Prireditelj: SPD „Rož“ Čas: nedelja, 10. 3., ob 19.30 uri Kraj: kulturni dom v Št. Jakobu Sodelujejo: Gustav Januš, Polde Bibič (dramski igralec), učenci Glasbene šole St. Jakob v Rožu in MePZ „Rož“. PRIPOROČAMO VAM SLEDEČA FILMA TEDNA Ljubljanska TV I, sobota, 9. marca, ob 20. uri Križišče Cassandra Dva švedska terorista hočeta pognati v zrak neki laboratorij. Ker jima ne gre vse po načrtu, se pri begu zatečeta v tisti del laboratorija, kjer gojijo bacile kuge. Tu se seveda okužita, naloga vojske in zdravnikov pa je, da jima preprečijo širjenje bolezni. Enega od njiju ranijo in dobijo, eden pa pobegne na vlak Ženeva-Stockholm. Ljubljanska TV i, sreda, 13. marca, ob 20.50 uri Seksmisija Dva moška iz različnih pobud pristaneta, da sta poskusna zajčka In se pustita za dve leti zaledeni«, kar naj bi prispevalo k novim velikim korakom znanosti v korist človeštva. Toda okoliščine se spletajo drugače in v Življenje ju šele čez petdeset let obudi sodobno organizirana družba samih žensk, ki so edine preživele jedrsko katastrofo. 2. SPORED Nedelja, 10. marca: 13.30 Tenis za Davisov pokal — Jugoslavija : Avstralija — 15.00 P J v Vaterpolu — Mladost : Jug — 16.00 Tenis za Davisov pokal — 17.30 SP v umetnostnem drsanju — 18.40 TV esej — 19.10 Prometni krog — 19.30 TVD — 20.00 Moja domovina — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.20 TV kinoteka: Filadelfijska zgodba. Ponedeljek, 11. marca: 17.30 Beograjski TV program — 18.55 Premor — 19.00 Športni grafikon — 19.30 TVD — 20.00 Pota napredka — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 „Beata na klisuri" — 21.35 Dinastija — 22.25 Stereovizija. Torek, 12. marca: 17.25 TVD - 17.45 Mali svet -18.15 Čas knjige — 18.45 Želeli ste, poglejte — 19.30 TVD — 20.00 Folk parada — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Po poteh svobode — 21.50 Alpe Jadran. Sreda, 13. marca: 17.25 TVD — 17.45 Sokoli — 18.15 Centri za rehabilitacijo — 18.45 V skupnem kadru — 19.30 TVD — 20.00 Iz koncertnih dvoran: Štirje letni časi — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Življenje in ne film — 21.50 VI. Zagrebški sejem jazza. Četrtek, 14. marca: 17.25 TVD — 18.15 Človekove pravice in svoboščine — 18.45 Mali veliki svet — 19.30 TVD — 20.00 Železna doba — 21.05 Poročila — 21.10 Umetniški večer: 50 let Racmana Jake. Petek, 15. marca: 17.25 TVD — 17.45 Mama, ata in jaz — 18.15 Ljudje govorijo — 18.45 Humoristični klub — 19.30 TVD — 20.00 Variacije za TV — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.00 Vidiki — 21.50 Nočni kino: Z dušo in telesom. Sobota, 16. marca: 13.50 Trajekt — 15.25 85-Ebu — 16.50 Plavač in vrat ko — 18.10 Zgodbe iz delavnice — 19.00 narodni običaji — 19.30 TVD — 20.00 Glasbeni oder — 20.30 Dokumentarna oddaja — 21.15 Poročila — 21.20 Športna sobota | — 21.45 Moliere — 22.45 Poezi-i ja. Prireditve PRIREDITVE • Radiše SREČANJE MOŠKIH PEVSKIH ZBOROV IZ ROŽA Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza Čas: sobota, 9. 3., ob 19.30 uri Kraj: kulturni dom na Radišah Sodelujejo: MoPZ „Radiše“, MoPZ „ Bilka" iz Bilčovsa, MoPZ iz Borovelj, MoPZ „Koč-na“ iz Sveč od 17. do 18. ure bo pevski seminar o upevanju in šolanju glasu. • Globasnica RAZSTAVA SV. PISMA v počastitev 400-letnice Dalmatinovega prevoda Biblije in Novega prevoda Nove zaveze v slovenščino Prireditelj: Katoliška prosveta Čas: od nedelje, 10. 3. do petka, 15. 3. 1985 Kraj: župnišče v Globasnici Otvoritev v nedeljo, po maši. • Rožek PLESNI TEČAJ za staro in mlado Prireditelj: Kulturno društvo „Peter Markovič" v Rožeku Prvo srečanje: petek, 8. 3. 1985, ob 20. uri Kraj: pri Kosi na Ravnah Tečaj vodi: učitelj Gregej Krištof • Rožek OBREZOVANJE SADJA Prireditelj: Kulturno društvo „Peter Markovič" v Rožeku Čas: sobota, 9. 3. 1985, ob 14. uri Kraj: pri Kocijanu (ob cerkvi) v Rožeku Predavatelj: Tine Benedičič, Radovljica e Šmihel Forum za zdravstvena vprašanja ..Zdraviti z zelišči" — alternativa v medicini,, Prireditelj: KPD „Šmihel“ Čas: petek, 8. 3. 1985, ob 19. uri Kraj: farna dvorana v Šmihelu Predavatelj: mag. August Dorn, Celovec e Globasnica GLOBAŠKI KULTURNI TEDEN Prireditelj: SKD v Globasnici SPD „Edinost“ v Štebnu Čas: od 19. do 31. marca GLOBAŠKI KULTURNI TEDEN • Celovec OBČNI ZBOR ZVEZE SLOVENSKIH ŽENA Čas: petek, 8. marca 1985, ob 13. uri Kraj: mladinski dom SŠD, Mikschallee 4, v Celovcu • Železna Kapla SREČANJE ŽENA Prireditelj: Krajevni odbor Zveze slovenskih žena Čas: sobota, 9. marca 1985, ob 14. uri Kraj: pri Kovaču na Obirskem • Bilčovs — Dreildndereck SMUČARSKI DAN Prireditelj: Farna mladina Bilčovs Čas: nedelja, 10. marca 1985 Zbirališče: pred farno cerkvijo v Bilčovsu, ob 7. uri Prijave in točnejše informacije: Mihi Mischkulnig, Branča vas, Marija Krušic, Velinja vas, župnišče. Možen je tudi tek na dolgi progi! • Radiše Uprizoritev komedije ..LAŽNIVEC" Carla Goldonija ja Prireditelj: SPD „Radiše“ na Radišah Čas: nedelja, 10. 3. 1985, ob 14.30 uri Kraj: Kulturni dom na Radišah. Predstavili se bodo domači igralci. Režija: Nužej VVieser • Rožanski izobraževalni teden petek, 8. marca ob 19.30, Bistrica — ljudska šola Dvojezični literarni večer: Fabjan, Hafner, Gustav Januš, Maks Sorgo, Joži Turk. Glasbeni okvir: Marja Feinig, kitara sobota, 9. marca ob 14. uri Rožek — pri Kocjanu Sodobno obrezovanje sadja Tine Benedičič od 12. ure naprej Sveče — pri Adamu Dan domačih jedil nedelja, 10. marca ob 14.30 uri Kotmara vas — ljudska šola S pesmijo v pomlad ob 19.30 uri Št. Jakob — Kulturni dom Literarni večer: Prešernova nagrajenca Gustav Januš in Polde Bibič. Glasbena šola, MePZ „Rož“ • Borovlje JOŽEFOV SEJEM v ponedeljek, 18. marca 1985, na glavnem trgu v Borovljah. • Rebrca ŠOLANJE ZA VODITELJE OTROŠKIH SKUPIN Čas: od 23. do 24. marca 1985 Prijave: do najkasneje 21. 3. 1985 na Katoliško otroško mladino, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec, tel.: 0 42 22/51 11 66 e Celovec RAZSTAVA Jugoslava Vlahoviča, grafika in karikaturista Čas: od 14. marca do 8. aprila v poslovnem času knjigarne (prost vstop) Kraj: v Mohorjevi knjigarni Odprtje razstave ob navzočnosti avtorja: četrtek, 14. marca 1985, ob 18. uri • Dom v Tinjah od sobote, 9. marca, ob 15. uri, do nedelje, 10. marca, ob 15. uri MEDITACIJSKI DNEVI ZA SREDNJEŠOLCE, nem. Vodi: mag. Štefan KRAMER od nedelje, 10. marca, ob 18. uri, do srede, 13. marca, ob 13. uri DUHOVNE VAJE ZA STARŠE DUHOVNIKOV IN REDOVNIKOV TER REDOVNIC, nem. „Naša odgovornost za duhovne poklice" Voditelj: p. opat Bruno RADER, OSB od ponedeljka, 8. aprila, do sobote, 13. aprila ROMANJE V RIM za vse župnije Vodi: msgr. dr. Andrej KAJŽNIK, Plešivec Prijave: najkasneje do 30. marca 1985 GALERIJA TINJE: Razstava fotografij: „Harmoni-ja barvnih melodij" Hanza Voglerja Lirični del: s. Johana SENN V torek, 12. 3., ob 19.30 uri KONCERTNI VEČER Nastopata: Michaela Papen-berg — flavta, Axel Papenberg — klavir V nedeljo, 17. 3., od 9. do 17. ure SREČANJE NEPOROČENIH, LOČENIH, OVDOVELIH in SKUPAJ ŽIVEČIH MATER IN OČETOV Očetje in matere, ki živijo sami in so sami odgovorni za vzgojo svojih otrok, se bodo srečali in imeli možnost, se z drugimi v isti situaciji pogovoriti o posebnih problemih, ki jih imajo kot samovzgojitelji. Vodi: p. Ivan Antolič Soprireditelj: Referat za družine KRA3/0RT: £cum dvoronou Žvabek CAS/ZEIf: 9. marcOL 1RS5 ob '2aoofL (Sobot c0 Mladina Lepo odmeva - naš »Koroški odmev 6 Že kot trio so navdušili domačine na ohcetih in drugih veselicah. Že tedaj pa so nastopali tudi ob raznih pevskih koncertih, predvsem žvabeške-ga Katoliškega prosvetnega društva „Drava". Sploh so Jo-kej in njegovi muzikantje od vsega začetka naprej tesno povezani z domačimi prosveta-ši in slej ko prej marljivo sooblikujejo razne kulturne prireditve. Zato je vodja ansambla Jo-kej Hirm leta 1983 prejel tudi od Krščanske kulturne zveze priznanje. Jokej namreč ni samo dober harmonikaš, temveč vrhu tega komponist. Poleg njega pa komponirata še sestra Ana Marija in trobentač Štefan Pisar iz sosednjih Raven na Koroškem. Štefan in Ana Marija pišeta tudi besedila. V tej zvezi nam je vodja »Koroškega odmeva" povedal, da je njegov ansambel ob začetku igral skoraj samo Avsenikove melodije. Jokej Hirm dobesedno: »Sedaj pa skrbimo, da igramo čim več lastnih skladb in manj tujih, ker samo tako se lahko uveljavimo." Poleg tega igra »Koroški odmev" posebno rad stare in znane slovenske narodne pesmi. »Le te", tako Jokej Hirm, »pač naletijo še na posebno dober odmev — in to tako doma kot v krajih izven Koroške." V krajih izven Koroške — kje konkretno? Jokej Našemu tedniku: »Več kot 90 procentov naših nastopov imamo izven domače okolice. Med drugim na Salzburškem, Štajerskem in v Italiji. Igrali pa smo tudi že v Slove- Jokeja Hirma in njegovo sestro Ano Marijo iz Gornje vasi pri Žvabeku so že vedno fascinirale domače in Avsenikove viže. Nista jih pa samo rada poslušala, temveč jih začela tudi igrati: Jokej na harmoniko, medtem ko ga Anamarija spremlja s kitaro. Pred leti se je jima sprva pridružil še sosed Anzej Diemschnig in nastopali so kot trio. A sedaj jih je kar šest — ki kot „ Koroški odmev“ („ Karntner Echo“) močno odmevajo ne samo doma, temveč tudi daleč preko Koroške. »Koroški odmev" (»Original Karntner Echo"), c/o Jakob Hirm, Gornja vas, 9150 Pliberk, tel.: O 42 35/20 41 (od 8.00—16.00 ure) niji." Naj temu dodamo: enkrat je »Koroški odmev" sodeloval pri reviji slovenskih ansamblov v Libojah. Čeprav so poleg naših muzikantov nastopali številni znani ansambli Slovenije, je »Koroški odmev" naletel pri publiki na najlepši odmev. Poleg tega je bil Joke-jev ansambel večkrat gost celovškega radia: Tako npr. pred dvema letoma ob priložnosti celovškega sejma, v soboto, 16. marca pa bo igral v radiu med 10. in 11. uro ter popoldan med 14. in 15. uri (ob priložnosti sejma »Gast 1985"). Morda že konec marca pa bosta na trgu kaseta in prva plošča »Koroškega odmeva". In ker so skladbe žvabeških muzikantov napisane na dvojezično besedilo, »so v pripravi tudi posnetki za slovenske oddaje celovškega radia" (Hirm). Ko smo ob koncu našega pogovora vprašali vodjo ansambla »Koroški odmev", kaj si priljubljeni žvabeški muzikantje za bodočnost najbolj želijo, je Jokej Hirm dejal: »Čim več nastopov v domačih krajih!" Prav ima. Vsekakor tudi mi ne razumemo marsikaterih domačih gostilničarjev, ki za drag denar raje iščejo ansamble iz tujih krajev, medtem ko morajo naši muzikantje večinoma igrati izven domače okolice. Pa čeprav tuji ansambli ne razumejo naše mentalitete, domačih šeg, navad — in pesmi. Zato naša iskrena želja: skrbimo za to, da »Koroški odmev" ne bo odmeval predvsem v tujini. Odmeval naj bi še bolj doma — v srcih (in ušesih) ljubiteljev domačih viž in pesmi. mladina za mladino Pišeta Vladimir Smrtnik in Karl Kassl Po daljšem premoru se je ponovno začela diskusija o jedrski elektrarni Zvventendorf. Mnenja sva, da je neobhodno potrebno, da tudi mladina in še prav posebno mladinska organizacija zavzame stališče k tako perečemu problemu. Le to naj ne bi bil zgolj problem politikov, ampak vseh avstrijskih državljanov. Zelo kratkovidno se nama zdi gledanje odgovornih politikov, ki iz slepe slasti po „čim več energije“ popolnoma pozabljajo na posledice, ki jih take elektrarne lahko povzročajo. Res je, da je današnja tehnika na zelo visoki ravni, toda ne smemo biti lahkomiselni in slepo sledili mnenju nekaterih znanstvenikov, kajti.nobeden ni nezmotljiv. Energija je na vsak način nujno potrebna, pač pa sva z vso odločnostjo proti pridobivanju energije na način, ki bi lahko ogrožal nas in naše potomce. Ni nama jasno, kaj neki so si naši „vrhunski demokrati“ (politiki) pri postavitvi tega pošastnega projekta mislili. Se mar niso -Kuj- zavedali, da ravnajo proti mnenju večine? Šele, ko so milijarde splavale po Donavi, se je shladila pamet „vrhunskih demokratov“ in, kot da bi jih pekla vest, so izvedli ljudsko povpraševanje. Kot kaže, se naši politiki iz storjenih napak niso ničesar naučili. Drugače namreč se pri projektu Hainburg ne bi v tako smešni in nedemokratični luči prezentirali avstrijski in svetovni javnosti. Sprašujeva se, ali si Avstrija res lahko privošči tako malomarno ravnanje z denarjem? Prav gotovo bi bil vsakdo, ki plačuje davke, bolj zadovoljen, če bi ta denar investirali za različne socialne inštitucije. Če pomislimo, da je prvotni pomen besede „mi-nister“ služabnik, potem bi pravzaprav vladajoči morali služiti ljudstvu in ne gledati zgolj na lasten profit. Kot izgleda, bo ponovno prišlo do ljudskega povpraševanja. Nočeva vsiljevati mnenja bralcem. Vendar: prepričana sva, da moramo tudi mi koroški Slovenci zavzeti jasno stališče k problemom,-ki se tičejo avstrijske notranje politike. S tem si bomo pridobili mnogo zvestih prijateljev, a seveda tudi nekaj nasprotnikov. Na vsak način pa ne smemo oportunistično vibrirati sem ter t IQ Vladimir Smrtnik in Karel Kassl Šport SK AICH/DOB: ..Borimo se za drago mesto!" V soboto smo igrali prvo kolo play-ofa, v katerem bomo na žalost igrali le za 2. mesto. Kajti prvo mesto ima že zagotovljeno moštvo ATSC iz Celovca. Kot je znano, so si Celovča-ni priborili iz osnovnih kol 28 točk, na drugem mestu je bil VVolfsberg z 22 točkami, sledili smo mi z 20 točkami. V igri proti VVolfsbergu smo imeli možnost izenačiti, in obdržati šanso za drugo mesto. Za SK Aich/Dob so igrali: Branko Golob, Gerhard Kitzin-ger, Peter Trampusch, Pepej Trampuš, Marko Trampusch, ter Opetnik Lojz oziroma Martin Micheu, Johan Trampuš in Edej Trampusch. Prišlo je nad 30 gledalcev, ki so odlično navijali. Po dobri igri so Dobljani zmagali s 3:0. Zmaga nikoli ni bila ogrožena. Po mnenju igralca-trenerja Branka Goloba je domače moštvo samo s polovično močjo odigralo to tekmo. Zmeraj bolj opažamo, da se v igri prilagodimo slabšemu ali močnejšemu nasprotniku. Izid nizov: prvi 15:11, 15 : 7, 15:8; V petek, 8. 3. igra SK Aich/Dob proti prvaku ATSC Celovec. Tekma se začne ob 20. uri v dvorani HBLA (Bahnhof-stralle). Pridite in podprite naše moštvo! Šmihel je odigral prvi dve tekmi na prostem Pretekli konec tedna je šmihelsko nogometno moštvo napravilo prve korake na prostem. Sicer je moštvo že nekaj časa treniralo zunaj, toda sobotna tekma proti Grebinju je bila letos prva. ASKČ Šmihel - Grebinj 5:1 Gole za Šmihel: Vauče (3) in Lopinsky (2) Šmihelčani so v prvi tekmi presenetljivo dobro zaigrali. Moštvo je kondicijsko že dobro pripravljeno, kar dokazuje tudi rezultat te igre. Odlično sta igrala Vauče in Lopinsky. ASKČ Šmihel — Ruda 1 :2 V nedeljo so bili Šmihelčani še od sobotne tekme izmučeni in so podlegli Rudi 1 :2. Kljub tesnemu porazu je moštvo v tej tekmi pokazalo, da je letos nekoliko bolj pripravljeno kot je bilo letos poleti. Predsednik PoBo Erih Užnik je pretekli teden izročil uspešni obirski sankarici Regini Smrtnik opremo, ki jo je financirala PoBo. S tem je PoBo spet enkrat dokazala, da ima mdr. za naše športnike odprto srce (in blagajno). Regini Smrtnik pa želimo še več uspehov z novo opremo. Velik razpis Gotovo je vsak od vas imel letos ali v prejšnjih letih lepo doživetje pri sankanju, smučanju ali pri kakšni drugi zimski športni panogi, pa naj bo to tudi samo pri sprehodu po zasneženi naravi. Ta ali oni je mogoče to doživetje že opisal, drugim pa je ostalo le v spominu. Zaradi tega razpisuje Naš tednik nagrado za najboljši spis o kakšnem zimskošportnem doživetju. TEMA: „Moje najlepše zimskošportno doživetje" Kdo lahko sodeluje: Vsi šolarji in mladinci do 15. leta. V kakšni obliki: V obliki spisa. Kakšne so nagrade: Smuči ELAN — tovarna ELAN Brnca Vsak sodelujoči dobi podarjeno mladinsko knjigo od Mohorjeve založbe iz Celovca. Med tistimi razredi, ki so se v največjem številu udeležili razpisa, bomo izžrebali šil. 3000,— (ljudska in glavna šola, gimnazija) Najboljše spise bomo objavili v Našem tedniku. Zadnji rok: 28. marca 1985.