a b&
• t., '.
124. številka.
Izdanje za ćetvteh 15. oktobra 1896,
(t Trstu, v Četrtek ijntraj dae 15 oktobra 1894.)
Tečaj XXI.
likaj* po trikrat ao itdei t ftcatlh tadanjih ob OovlKllt, A«tvtklh ln loboteh. Z jutranje iadanj« ia-haja ob 8. ari ijutraj, nieno po ob 7. ori veter. — O bojao ladanje atome t ■a Jedan mi aa tri n«*( pol leta
t, Javen Avatrtje f. 1.50
. r . i.«
m vae lete
8.-12.—
.18—
Narsialu J« plaiavatl lapraj m iiraifci brez priložene narooalM m sprava m aalra.
Poaoni&ie itevilke a* dobirojo ▼ pro* dojalnioah tobaka V Jrštu po S nT i.
4 BT«.
EDINOST
iaven Trato po
Oflaai ee mline po tarifo v petita; aa omIoto a debelini Irkami ao plataje
froator, kolikor obaogo navadnih vratio, oalaao, oanrtnioe in jnvoo lahvale, dometi oflaai itd. ae računajo po pogodbi.
Tii dopiai naj ae poiiljojo uredniitvo alioe Caaerne It. 18. Vinko piano nora biti frankovano, kor nofronkovonn M ao aprojamojo. Bokopiai ao ne vrnlojo.
Naroinino, reklaniooije in oglnae apre-jena upravniitvo olieo Moiino pie« eolo hit. 3, II. nadat. Naroinino in ogloao jo pUSovotl loeo Trat. Odprto roklono oijo ao proato poštnino.
lil
Ji a§f"i
Crof Badeni na razpotji.
Dunajski dobro uredovani tednik »Die Zeit* je priobčil nedavno temo uvoden članek, v katerem dokasnje člankar, da je grof Badeni žel do sedaj le — nevspehov.
Poznao je grofa Badenija avstrijskih odnoša-jev da je povsem pomanjkljivo, vsled česar naleta Isti se vsakim vogalom ob svoji poti, na nekaj, česar ni pričakoval. In tako je prillo, da grof Badeni navadno doiesa nasprotno od onega, kar je hotel doseči, v velikem in v malem, v celoti in v podrobnostih. Sedanja zmešnjava v političkih odnoaajih je le posledica ačinkov, nasprotnih nameram g. ministerskega predsednika.
Svojo trditev o nevspeinosti ministrovanja grofa Badenija podpira Člankar lista ,Die Zeit" nastopnimi izgledi.
Pomladi, ko je državni zbor vsprejel volilno preosnovo, ugasnil je tudi njega mandat. Vlada bi bila torej morala razpustiti zbornico in raspisati nove volitve. Grof Badeni ni storil tega, kar bi bilo le logično, ampak je ohranil staro zbornico pri življenju s tem jedinim namenom, da ista na jesen s ogromno večino odobri obnovljenje ^pogodbe z Ogersko ter da |vsprejme proračun aa leto 1897. Cel6 to umetnost je hotel doseći grof Badeni, da bi združil, kar je bilo absolutno nezdružljivo do sedaj: podpirali nnj bi ga zajedno nemški liberalci in Mladočehi.
Nadejal se je, da tekom poletja dožene pogodbo z Ogersko; kvoto — prispevek obeh polovic države za ukupne potrebe — naj bi pa cesar sam določil začasno, ako bi se ne mogli sporazumeti.
Kako vse drugače je prišlo, ker grof Badeni ni računal z Madjari kolikor se dosUge Ogerske, in ker ni pošteval Nemcev in Čehov, kolikor se dostaje Avstrije. On ni računal — a to bi bil moral —, da opozicija na Ogerskem bode zavlačevala obnovljene pogodbe, da si s tem osigura dobro agitacijako sredstvo za predstojeće volitve. Istotako ni računal —, kar bi bil moral 2e izkušnje, da v teh viharnih političnih čaBih že radi volilne agitacije mora priti do spopada med Nemci in
PODLISTEK. Prijatelj Lofro.
Črtica po resnici. — Spisal August Š e n o a. Prevel C—8.
Po prvem razgovoru sem pogodil, da je Lovro izredno nadarjen človek, da zna mnogo, jako mnogo. Poleg vseh teh vrlin mi ni bil prijazen Lovra prvi utis. Nekaj me je odbijalo od njega. Eo se nam je govor najbolj razvijal, izvlekel je Lovro uro, pa rekel jako važno : „Posebna čast mi je bila! Klanjam se!" Vrnil sem mu poklon na isti način nekako potlačen, a zaradi tega menda zopet nespretno. Razšli smo se, a jaz sem dolgo razmišljal v postelji: Kakov človek je ta Lovro ?!
Skoro sem zvedel, kakov je. Shajali smo se pogosto pri mojem prijatelju Bodolu. Ko se je Lovro bavil s knjigo, bavil sem se tudi jaz. Pobratila sva se in slednjič je izjavil Lovro: „Našel sem lepo stanovaBje za trojico. Jednega tovariša sem si že zagotovil; pridi tudi ti; rad bi stanoval ukupno s teboj'.
„Bodi, rekel sem, jaz ti bodem pagat ultimo*.
Kmalo na to smo se namestili v novem stanovanju in to pri kapelniku opere. Uredili smo se
Čehi. S tem pa se je portiil ves načrt grofa Badenija. O obnovljenju pogodbe ni več govora, a tudi proračun je v nevarnosti, ker se bolj in bolj uglablja prepričanje, da bi se morala razpustiti ta zbornica. Do tega prepričanja je menda došel tudi grof Badeni sam, sicer ne bi bil razglasil volilne preosnove, kakor je ni vso poletje, dokler je imel le količkaj nade, da se mu posreči njegov načrt. Sedaj pa, po objavljenju volilne preosnove, nima več prava do obstanka stara zbornica. Qrof Badeni je menil, da s možnostjo novih volitev v bližnji bodočnosti oplaši stare stranke. Motil seje, kajti učinek je bil povsem drugačen, nego ee je nadejal on: razglašanje volilne preosnove in iz iste izvirajoča zguba mandata atare zbornice služi strankam v izgovor, da se branijo dovoljevati veče svote.
Bes — tako vaklika rečeni dunajski tednik — vse je prišlo drugače, nego si je mislil minister predsednik Badeni.
V pojašnjenje nevspeinosti politike sedanjega ministerskega predsednika navnja Člankar razne okolnosti: grof Badeni si je domišljal, da je avstrijska politika veliko lojjja, nego je v resnici; menil je, da uniči antisemite s par krepkimi besedami; nadejal ae je, da z nekoliko patrijotiških fraz si podvrže vse stranke v parlamenta, ne da
Dl Jim Oliv u ob« s«u kaae vaoKOOuiue,	j«,
da bode tudi avstrijska birokracija istotako sledila vsakemu migljaju njegovemu, kakor je sledila poljska — in Bog ve, česa vsega se je ie nadejal grof Badeni.
Same iluzije, prazne nade!
Kdo ima prav: ali dunajski tednik, ki ne vidi druzega, nego nevspehe grofa Badenija, ali oni, ki so ga proslavljali kakor najsrečnejega državnika, kateremu se igraje posreči vse, za kar so se brezvspešno trudili drugi — glej ravnokar dovršeno preosnovo davkov in volilno preosnovo 1 — Kdo ima prav ?!
Menda ni jedni ni dragi. Nam vsaj je težko verjeti, da bi bil grof Badeni toliko božanstveno naivnostjo s61 na stol ministerskega predsednika, kakor mu predbacile dunajski list Res je sicer, da je služil popred le v Galiciji, ltjer so posebne
kakor smo najbolje znali v svojem novem šotoru. Tretji med nami je bil Z., tehnik, čestit in vreden sin hrvatske kajkavičine. No, ta treji svat je bil navadno izven hiše: vezala ga je goreča ljubav do neke pražke mladenke.
„Hvala Bogu", je pritrdil Lovro, se svojo belo polhovo kapo na glavi, razredivši pohištvo po svoji volji — „gotovi smo; sedaj imamo salon in alkov; sedaj bivamo gospodski in moremo vsaj sprejemati obiske".
Poznajoči svojeglavnost brata Lovra se nisem utikal v njegovo razredbo, samo smijal sem se v duši njegovi aristokratični opazki. Tako je bil Lovro molčš pripoznan glavarjem nase zadruge. Sedaj še le sva se pobratila od srca, sedaj sva bila prijatelja in nisva se razšla več, dokler ni Lovro ostavi 1 vseučilišča.
O zimskih večerih sva sela Lovro in jaz za peč, pa sva se učila. Ogenj je praskatal v peči, pipi sti se nama kadili. Lovro je razdeval „0-stromirovo evangelje", jaz „enciklopedijo prava'. Tako je minevala ura za uro, slednjič se je dvignil Lovro, nataknil si svojo polhovo kapo, ta o-čitni znak njegovega glavarstva, in to je bilo znamenje, da je učenje završeno in da je doSel čas
razmere, recimo — gališke, vendar pa mu moramo prisojati toliko bistrega vida, da je vedel že v naprej, da ministerski predsednik gališki stoji nekoliko više, nego pa namestnik v Galiciji.
To pa ježe res, da je grof Badeni doživel v tem jednem letu dokaj neprijetnih iznenadeoj. Uve-ril se je, da v Avstriji ni možno tako idiliiko življenje, kakor je je slikalo svojedobno za bodot-nost ono ofieijozno glasilo, ki čnje na ime „Frern-denblatt* : življenje, v kojem naj bi iz parlamenta zginile politiike, narodne in socijalne raslike. Te razlike naj bi predstavljala k većemu kako obnemogla opozicija, sestoječa iz neznatnih skupinic^ večina pa naj bi ne imela drage naloge, nego: vzdrževati vlado, ali, kakor se je izrazil ,Frem-denblatt', da se je lepše glasilo: „državno misel".
V kolikor se je strinjal ministerski predsednik grof Badeni s onimi izjavami v „Fremden-blattu', se je pa vsakako močno motil. Tudi „državna misel" mora računati s državnimi edno-šaji — in vsaka vlada tudi. To jedno lekcijo je dobil grof Badeni že v tem jednem letu njegovega ministrovanja.
Mi ne sodimo tako pesimistiiki, kakor aodi .Die Zeit", odrekajoča grofu Badeni ju vsako nado za bodočnost. Še je čas za grofa Badenija, ako

akutno vprašanje, na katero atran jo krene ? Saj je to vprašanje v tesui zvezi z osnovo nove večine v poslanski zbornici.
Grof Badeni stoji sedaj na razpotju.
Na kojo stran jo krene ? Ali na pot starih zgrešenih tradicij, na pot ponemčevanja in centralizacije; na pot krive misli, da so Nemci določeni od usode za nadvladje; oa pot nesrečne fikcije o jednotni nemško uniformovani Avstriji! ? ! Mar se misli grof Badeni udati stari in prazni veri, da so sedanji narodni boji le prazen šport posamičnih voditeljev in da to gibanje zgine kakor je prišlo? t Mar meni grof Badeni, da ae avstrijski državi ne treba ozirati na narodne idejo? Mar meni, da se stališča naše države mora obsojati sleherni sve-žeji politiški, narodni in socijalni pih ? I
Ako meni tako grof Badeni, čaka ga seveda
„akademiikega čaja" iu razgovarjanja. Čaj je kuhal Lovro sam; v to delo se mu ni smela utikati nobena duša; kuhal ga je točno, rekli bi, mate-matiškim redom. Ko je usul Čajevega perja, izvlekel je svojo uro ter štel minute, kolikor jih je trebalo. Kadeča iz pipe ter srkajoča čaj sva Če-brljala o vsem in vsakem. O takih prilikah mi je pripovedoval Lovro o svoji hiši, o svoji mladosti.
Lovro se je porodil iz kmečkih starišev, ki so imeli premoženje pri Postojni. V onih krajih malo donaša gospodarstvo; zemlja je suha, kame-nena. V hiši je bilo več otrok, moških in ženskih; huda nadloga, predno jih postaviš na noge. Pobožnim starišem je bila želja, da se jim vsaj jedno dete povzdigne do sreče, do gospodstva? Ali pa so si oni mogli misliti većega gospodstva, veče sreče, kakor je duhovniška suknja ? Ko mi doraste sin, tako si je mislila mati starka, postane mi župnikom, sosedje mu bodo poljubljali roko, sodnik se mu bode klanjal, jel bode vsaki dan meso na belem krožniku, imel bode od česa živeti do groba, ali kar je največ: molil bode za mojo dušo, a njegova molitev bode bolja od druge molitve. Ali je veče sreče?
(Pride še.)
neizogiben, kolosalen in popoln nevspeh. Tako krivo razumevanje duha sedanje dobe ga poruši istotako, kakor je porušilo njega prednike. Nekdanja ustavoverna stranka žalostnega in nesrečnega spomina je razpolagala vse drugačnimi močmi, nego rafcJ>olaga grof Badeni. V neomejeni oblasti je neprestano gradila jezove v varstvo svoje bodočnosti — in vendar je padla brezprimerno sramotno, ker ni hotela razumeti duha časa, ker je menila, da more ponosno prezirati ideje, prešinjajoče srca državljanov.
Tako se je dogodilo ustavoverni stranki in tako se dogodi vsaki vladi, ki bi jo hotela posnemati. Ideja ponemčevanja je neizvedljiva v tej državi ; v dosego raznarodeuja nenemskih narodov avstrijskih morala bi pasti ta država sama. O tem se je osvedočil tudi sicer blagi, plemeniti in le dobro hoteči cesar Josip II. T'uđi on je sanjal o' jednotno narodni, nemški Avstriji. Temu svojemu idejalu je posvetil vse sile svojega velikega nenavadnega duha. Pod konec svojega življenja je odstopil od tega svojega idejala, ker je videl, da je neizvedljiv in da bi vsako siljenje na to stran državo dovajalo le v pogubo.
Ali hoče grof Badenf res kreniti na to pot ? Ali pa hoče na pravo pot: poštovanja duha, odno-šajev, prošlosti in velike naloge te države za bodočnost — na pot zadovoljenja' vseh narodov ? Ali hoće služiti spoznanja, da to državo treba urediti tako, da nobena njenih narodnosti ne bode v strahu za svojo bodočnost? Ali se hoče pokoriti spoznanju, da treba spoštovati zgodovinske pravice naroda češkega in hrvatskega t Seveda je taka temeljita in korenita preustrojitev države naloga morda bolj daljne bodočnosti. Toda načelo, da so v tej državi jednakopravne in jednakove-ljavne vse narodnosti, treba neizprosno izvajati že sedaj. Ako si hoče torej grof Badeni reB pridobiti zaslug za to državo, skrb mu mora biti že o se-stavljenju nove večine v poslanski zbornici, da pride slednjič do veljave to načelo. Kajti isto se je porodilo iz nravi te državo in je torej neizogibna potreba, pogoj razvoju drŽave.
Mi 8e sicer ne ndajamo posebnim nadam, a tudi ne obupujemo na grofu Badeniju; za to pa smo radovedni tembolj: na katero stran jo krene z razpotja?! Toliko najtven menaa m, da bi menil, da mu bode možno stati na razpotju za vedno ter omahovati med levo in desno.
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 14. oktobra 189«.
Senzacionalen dogodek. Le kratka brzojavka in nič drugega; brzojavka, ki jo je objavil dunajski oflcijozni .Fremdenblatt* o Dantejevi slavnosti v Tridentu. Malo besed obsega ona brzojavka in vendar smatramo isto senzacionalnim dogodkom, toli važnim za nas primorske Slovane, dajo smemo uvrstiti mednajvažneje domače politiške dogodke. — Koliko prepira je že bilo med nami in oficijelnimi krog) radi vprašanja: ali imamo v Avstriji laško iredento ali ne ? 1 Mi smo vedno trdili : da, oni so vedno trdili: ne. Sedaj pa je oflcijozni in z vladnimi krogi v vedni dotiki stoječi „Fremdenblatt* presenetil svet z nastopno brzojavko : „Po tem, da ostentativno ni bila povabljena nobena cesarska oblast in da se je opustilo razobešenje zastav in to v zvezi s pred-zgodovino osnutju Dantejevega spomenika, zadobilo je razkritje spomenika izreĆno iredentistički značaj!'
S to predzgodovino je menda v zvezi dejstvo, da je dvorni svetnik Giovanelli premeščen iz Tri-denta na Dunaj, in pa tudi, da se že prihodnje dni razpusti namestništveni oddelek v Bolcanu.
Ah ni to pripoznanje „Fremdenblattovo* senzacijonalen dogodek? Da, sedaj je rešeno vprašanje o italijanski irredenti v Avstriji: sedaj je jasno, kdo je imel prav: mi ali oni!
Kajti ta, sedaj pripoznani irredentistiški značaj ni vzrasel še-le s postavljenjem spomenika Danteju v Tridentu, ampak iz odnošajev, kakor so se isti razvili tekom let Bem. In tudi tega ne bode mogel trditi nikdo, da je ta žalostni pojav le tridentin-sko-lokalnega pomena, kajti tam v Tridentu je bilo zastopano vse avstrijsko italijanstvo — primorsko s tržaškim županom Pitterijem na čelu. Vse avstrijsko italijanstvo se je v mnogih brzojavkah izreklo brezpogojno solidarno se slavi-
telji v Tridentu. A zastopano je bilo — mnogobrojno zastopano — tudi italijanstvo od onkraj meje. Na banketu so, čitali* brzojavke o odlikovanjih, ki jih je podelil — kralj Umberto. Ali se je kdo spomnil cesarja FraDa Josipa P ! O kulturnem pomenu tega slavja ni bilo ni besede, pač pa se je obilo govorilo in brzojavljalo o — italijanski solidarnosti. Bila je to politiška demonstracija naj-drzniše vrste. Da ni bilo tako hudo, gotovo ne bi se bil zgrozil celo dunajski »Fremdenblatt*.
Brzojavka 7 »Fremdenblattu" je donesla nam popolnega, četudi ne baš veselega zadoščenja : nam, ki smo bili dosedaj sami lažnjiki, obrekovalci in denuncijanti, kadar-koli smo trdili to isto, kar je sedaj pripoznal tudi dunajski oflcijozni .Fremdenblatt".
Pa ne samo ta list, ampak tudi nekateri listi od onkraj meje pripoznavajo irrendentistiški zna-Čaj slavnosti v Tridentu in da so nekateri možje-politiki in časopisje italijansko nadevali tej slavnosti irredentistiški pomen.
Ali se je res vzdramila naša vlada; ali res hoče zapričeti gledati stvari, kakoršne so; ali res prihaja do spoznanja, da je bila zgrešena nje dosedanja politika ozirom na rovanja izvestnih i talili j anskih elementov? Nočemo odgovarjati na ta vprašanja. Proroki nesreče nočemo biti, a z druge strani smo se že skoro odvadili — upanju na preokret na bolje 1
Devet kandidatov za jedno mesto! Izredna mora biti biti čast poslancem mest in trgov, zbornice Goriško-Gradiščanske, kajti nič maqj nego devet kandidatov se bojuje za mandat državnega poslanca, izpraznen po smrti princa Egona Hohenlohe. Ti kandidati so: Grof A t tem izGradca(l), grof P a ni g a j, župan v Sco-dovacca, grof Henrik Dubsky, vitez B u j a 11 i, dr. P a j e r, dr. V e n u ti, slavni župan Goriški, potem, drugorojeni sin velemežnega deželnega glavarja grofa Coroninija, grofic Albert C o r o -nini in slednjič dr. L o v i s o n i in dr. Marani.
Car v Rimu? Sedq govore zopet, da car vendar-le pride — v Rim; in sicer dne 24. t. m. — in da se udeleži Ženitbenih slavnosti. Car Nikolaj Bam da je izrazil to željo in sicer naravnost kralju v Monzo. K temu da so posebno nagnanile carja opazke italijanskega nnvinat** rad j tp&a. Ver se je bil Tlim It-ključil iz programa potovanja carjeve ga na dvore velesil. (Tudi to vest, s katero se posebno ponaša današnji „Mattino*, vsprejemamo mi z vso potrebno rezervo. Najmanje pa nam gre v glavo, da bi se bil car Nikolaj ustrašil — italijanskega novinstva. Možno je, da res pride car. Ali če pride, pride le črnogorskemu dvoru na ljubo. Op. ured.)
Razprava proti morilcem Stambulova. Dne 13. t m. je pričela v Sredcu pred sodiščem I. instancije razprava zoper morilce Stambulova. Obtožni spis trdi, da je obstojala med Naummo Tufekčievom, Mihajlom Stavrevom, Bonijem Gjor-gjevom, Atauazijem Svetanovom in kočijažem Azovom nekaka zarota zoper življenje Stambulova. Dokazano je, da sta Kaljii (to je priimek Sta vrevu) in Gjorgjev s pripomočjo Azova umorila Stambulova. — Sodišče je dalo javno prečitati obširni obtožni spis. Konstatovalo je zatem, da izmed 170 pozvanih svedokov jih 31 ni prišlo in med temi da je 18 iako važnih. Državno pravdništvo je predložilo vsled tega, da naj se razprava odloži in da je malomarne svedoke dovesti silom na prihodnjo razpravo. Sodišče je pristalo na to.
Kakor javljajo iz Sredca, je odložena razprava določena na dne 27. t. m. Državni pravdnik smatra kakor ueobhodno potrebno, da bode zaslišanih onih 18 svedokov, ki utegnejo dati zelč važnih informacij.
Hazlićne vesti.
Imenovanje. Privatni docent na vseučilišču uunajskem ter urednik slovenskega izdanja drž. zakonika, gosp. dr. Karol Štrekelj, je imenovan izrednim profesorjem slovenske filozofije na vseučilišču v Gradcu s posebnim ozirom na slovenski jezik in slovensko književnost. Čestitamo učenemu rojaku našemu !
Osebna vest. Predsednik prizivnega sodišča tržaškega, dr. Edvard vitez Kindinger, se je vrnil • svojega dopusta v Trst.
01 < slavnost .Narodnega doma" v LJubljai	ila minole nedelje. Sporočiti nam
je o tej slavnosti, na strani pustivši vse rekri-minacije.
V7 soboto zvečer je bila slavnostna predstava v gledališču. Gledališče je bilo natlačeno, predstavi so prisostvovali razni odličnjaki, med istimi tudi deželni predsednik baron Hein. — Po gle-diščni predstavi je bil vojaški koncert v telovadnci „Sokolovi* ob jako armirani zabavi.
V	nedeljo ob 11. uri predpoludne je bilo slavnostno zborovanje društva .Narodni dom®. Udeležba ni bila tolika, kakoršne je bilo pričakovati. Omenjeoja vredno je, da se je zborovanja udeležil tudi gosp. deželni glavar Oton Detel a. Zborovanje je začelo z deklamacijo prologa Ganglo-vega. Potem je predsednik društva dr. Karol vitez B1 e i w e i s podal v lepem govoru zgodovino narodnega in socijalnega življenja v Ljubljani in gradnje »Narodnega doma-. Završil je svoj govor z željo — kateri se pridružujemo i mi z vsem srcem — da bi bilo delovanje v „Narodnem domu" vsikdar domoljubno, zložno in plodonosno.
Deželni glavar Deteta je rekel, da sti narodna vztrajnost in požrtvovalnost zgradili „Narodni dom". Narodni dom bodi dom vseh Slovencev!
Društveni tajnik E. Lah je nato prečital zgodovino „Narodnega doma*.
Ob 2. nri predpoltldne je bil banket v telovadnici „Sokolovi*. Na banketu je bilo več na-pitnic, kojih vseh ne moremo omenjati tu. Iz govora župana Ivana Hribarja nam je naveBti besede: Niy bi aNarodni dom" nikdar ne prišel tako daleč, da bi postali njegovi prostori shajališče samo za ožji krog narodne družbe ljubljanske; zapirali se pa širšim slojem naroda. To bi ne rodilo blagoslova, kajti nikdar ne smemo poza biti, da naša moč je iz narodainv narodu".
V	imenu stranke prava je govoril dr. R u • ž i č iz Zagreba. Gosp. dr, T r i n a j s t i d, župan pazinski, je rekel, da primorski Slovani pričakujejo iz Ljubljane podpore in zaslombe. Gosp. Jak čin iz Zagreba je napil hrvatsko-slovenski ljubavi, g. dr. Tavčar rodbini Kotnikovi, ki je mnogo žrtvovala za zgradbo „Nar. doma".
Na večer je uzorni župan Hribar povabil na. prijateljski večer v Maličevo dvorano goste iz Hrvatske, Štajeiske in Primorske. I tu je bilo mnogo govorov. Gosp. župan Hribar je v lepem govoru zatrdil izvenkraqjske Slovence, da ljubljanski rodoljubi nikdar ne zapuste rojakov ob periferiji, na Čemer se je zahvalil dr. Trinajstid, zatrdivši, da rojaki ob periferiji pričakujejo te podpore. Na te rojake je padla politiška peronospora in treba je pomoči, siser se posuši vsa trta! Dr, D e č k o je obžaloval, da je slavnost otvorje-nja bila omejena. Ko pride v IJubljani do sloge, slavili bodemo drugo otvoijenje ,Nar. doma".
Sijajen ples je bil seveda res sijajen.
Na slavnost je došlo mnogo pozdravov.
Mi pa završiyemo to kratko poročilo s ponovno željo: da „Narodni dom* res postani dom vseh Slovencevll
Pridodati bi bilo le še to, da so se te slavnosti udeležili tudi nastopna gospoda iz Trsta: Kornelij Goru p, obitelj Trud nova, Srečko Bar tel j se soprogo, dr. Gregor in in Josip M a n k o č.
Trst pod vodo 1 Kaj takega že dolgo ni doživel Trst. Vsled neizmernega naliva, ki je trajal od ponedeljka zvečer in včeraj ves dan in vsled pritiska morja, je voda tako narasla po kanalih, da si je slednjič sama napravila duška vzdignivši na mnogih krajih težke kamenene plošče. Voda se je razlila že po 8 uri zjutraj po vseh ulicah, tako, da je bil ustavljen ves promet Pozneje je zopet nekoliko odtekla. Takoj popoludne pa je začelo tako grozno nalivati, da je voda še v veliko veči meri preplavila vse mesto. Ulice in trgi so se spremenili v jezera in hudournike. Voda je stala v ulicah po nekaterih krajih nad pol metra na visoko. Kdor je hotel po svojih poslih, moral se je dati prepeljati po izvoščekih ali gaziti po vodi do nad kolen. Videti je bilo gospodov in gosp& bosih! Seveda so se pritlični prostori napolnili z vodo, nekatere prodajalnice in gostilne so morali cel6 zapreti. Na nekaterih krajih so bili prehodi uprav nevarni, ker je deroča voda ljudi spodnašala. Stari ljudje so zatrjali, da kaj takega
tu v Trstu še niso doživeli. Najbolj poplavljane so bile ulice Barriera vecchia, Corsia Stadion, Tor-rente, Pesa in Nuova ter trgi Piaz^a Caserma, S. Giovanni, delle Legna in trg Barriera vecchia. Morsko obrežje je bilo tudi vse pod votlo. — Dogaja se pač večkrat, da so poplavljeni deli mesta ob morju, kadar poslednje narašča, ali da bi vsled deževja bilo poplavljeno vse mesto, ne samo ob. obrežju, temveč tudi na višinah, tega pa res nismo še doživeli.
V	trenotku, ko smo pisali te vrstice, je šumelo vodovje še vedno po ulicah kakor deroča reka 1
Zavetišče za služabnice v Trstu. V Slovencu čitamo: Dobili smo iz Trsta nastopni poziv: Z božjo pomočjo ustanovila se je tukaj v Trstu pod varstvom „svete Družine« družba, katere namen je ta, da previdi družinam v Trstu bivaj očim dobrih in poštenih služabnic, kuharic in hišnih. V ta namen odprla so je v ulici Navali št. 1 posebna hiša, kjer se sprejemljajo in vestno nadzorujejo dekleta lepega vedenja, katere so začasno brez službe ali pa so komaj prišle v mesto si službe iskat. Kolike potrebe in važnosti je ta družba, je razvidno iz tega, ako se resno ; premisli, koliko potrebne so dobre in vestne služabnice za družine |in pa v kolike zadrege pride gospodar ali gospodinja pri iskanju dobrih služabnic. Nič manje važnosti gotovo ni tudi to, da služabnice, začasno brez slu-žbe, imajo dobro hišo, varno aavdtjšče, kamor se lahko podajo brez vse skrbi, in se tako obvarujejo prevelikih nevarnosti .telesnega in duševnega po-kvarjenja, kateremu bi bile drugače izpostavljene. Z ustanovo omenjene družbe se je hotelo posnemati druga velika mesta, kjer so že ustanovljene take, za družinsko življeiye prekoristne družbe. Pa vsak začetek je težak in majhen, tako tudi ta naša družba je jako še majhna in uboga, ker ima še jako pičlo število udov in nič dru-zih postranskih dohodkov. Zatorej vsaki trezno misleči naj podpira in priporoča tako potrebno družbo, ki kaže toliko koristi. Vodstvo namerava stopiti v zvezo z jednakimi zavodi druzih mest in tako bode zamoglo zadovoljiti premnogim prošnjam, ki mu že sedaj dohaj^o [od tržaških družin. V notranjem delokrogu bode gledalo na to, da se obvarujejo vsega hudega tolike in tolike uboge reve, ki so primorane z lastnimi rokami in pri druzih si vsakdanjega kruha služiti. Namen te družbe je torej jako plemenit, ker je družba ustanovljena na krščanski podlagi v korist bližnjega. Zategadel niže podpisano vodstvo se obrača do Vašega blagorodja, da blagovoli to jako težavno, pa toliko boVj sveto poletje pedpirati in ga priporočati pri svojih znancih kin prijateljih, - Za vodstvo zavetišča za služabnice: Fanny Weissmann voditeljica. — Op. vred.: Škofijski ordinarjat tržaški priporoča to zavetišče*.
Slavno vodstvo te prekoristne naprave pa ne bi bilo grešilo menda in stvari bi le koristijo, ako bi bilo ta svoj poziv doposlalo tudi našemu listu. Ne gledč pa na to preziranje moremo le priporočiti to napravo najtopleje toliko našim služkinjam kolikor našim družinam.
Ženitbena pogodba italijanskega kraljeviča s princezo Jeleno določa, da ima poslednja dobivati jeden milijon lir na leto iz civilne liste italijanske
▼ tem slučaju, ako bi ostala vdova, ali pa, ako bi ae zakon ločil.
Program za poroko princa Neapeljskega se
glasi: Kraljevska obitelj se sestane v Rimu dne 18. oktobra. (Dvorno osobje je dobilo nalog, da mora biti dne 18. na svojem mestu.) Dvor je izdal ta-le program:
V	č e t r t e k, dne 22.: Prihod zaročencev in knežje dvojice črnogorske. Na kolodvoru jih vsprejmeta kralj in kraljica. Princi domače kraljevske hiše in njih spremstva, oblasti, predsednika senata in komore, ministri in državna niža tajnika zberć se v kraljevski palači. — Zvečer bode obed v obitelji. — V petek, 23.: opoludne južina, ob 14. (2 pop.) vsprejem; izročitev adrese parlamenta, zvečer slavnosten obed. — V soboto 24.: Ob lo. uri civilna poroka v plesni dvorani Kvirinala. Prisotni bodo vsi princi (knezi) s6 svojimi spremstvi in povabljeni gostje. Ob 11. uri 30 min. cerkvena poroka; ob 13. (1. uri pop.) za-jutrek, ob 20. (8. uri zvečer) obed. — V nedejjo, 85.: Ob 11. uri 30 min. slovesna sv. maša, ob 12. južiua, ob 20. obed. Ob 22. (10. uri zvečer) vsprejmeta kralj in kraljioa ter kraljevič in kra-
ljičina diplomate. — V ponedeljek, 26.: O po-ludne južina; ob 14. (2. pop.) vsprejme kraljičinja Jelena gospe, odlikovane najvišim redom, dvornike in oblasti. O 26. (8.) obed, na koji bodo pozvani tudi diplomatje, predsedništvi senata in komore. — V torek 27.: ob 9. uri razgledovauje vojaštva, ob 12. južina, ob 20. obed, kojega se udeležb tudi generali in poveljniki vojev, ki so bili na razgledovanju, ob 22. (10.) slavnostna predstava v gledališču Argentina. — V sredo, 28.: Ob 12. južina; zvečer obed, ob 22. velik koncert na trgu Kvirinal.
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so
poslali od 19. julija do 4. oktobra 1896: Ljubljanski šentpeterski podružnici (ženska in možka) čisti dohodek od lepe veselice dnć 5. jul. v znesku 400 gld.; podružnica v Novem mestu po blagajniku g. Iv. Škerlju kot letni donesek in po nabiralnikih nabrano svoto 100 gld.; izvenakademična podružnica v Gradcu po g. blagajniku Fr. Hrašovcu 43 gld. 50 nč.; si. uredništvo .Slovenca* v Ljubljani zbirko 17. gld. 16 nč.; šentjakobsko - trnovska moška podružnica v Ljubljani vkupe 105 gld. in Bicer znaša: Ciril-Metodov dar 32 gld. 20 nč., dali so gg. And. Kalan in Iv. Vrhovnik po 5 gld., J. Gnezda 2 gld., dr. Fr. Lampe, kanonik Iv. Rozman, dr. A. Karlin, dr. J. Lesar, A. Z., Drag. Žagar", dr. J. Krek, A. Stroj, dr. Fr. Useničnik, Iv. Vrančić., Fr. F irjančič po 1 gld.; R. Merčun, A. Zoreč, A. SSorman, Fr. Zorman po 50 nč. in M. Mihelič 20 nč.; letnina znaša 41 gld., podpornina 24 gld. 65 nč., trnovski Mohorjani po g. Fr. Ferjančiču 2 gld. 70 nč. in iz nabiralnika v trnovskem žu-pnišču 4 gld. 45 nč,; ormožka ženska podružnica 39 gld. 15. nč.; podružnica v Braslovčah 17 gld. 33 nč., po g. A. Aškercu v Škalah pri Velenju dnč 22. jul. na pastoralni konferenci zbrani duhovniki dekanije škalske so zložili za velikovško šolo 23 gld, mej njimi je podaril č. g. Kunej, župnik ponkovski 10 gld.; č. g. Mat. Ražun, stolni kapelan v Celovcu, je poalal zbirko 187 gld. 50 nč., in sicer so poklonili gg. bogoslovci celovški mesto venca na gomilo And. Einšpielerju 100 gld., slav. 'posojilno in hranilno društvo v Celovcu je dalo 50 gld. in podružnica celovška je zložila 37 gld. 50 nč.; si. notranjska posojilnica v Postojini 10 gld.; na novi maši č. g. Iv. Baloha v Ljubljani je nabrala gdč. Lojz. Medičeva 15 gld. 11 nč. iu 10 cts. z geslom: „Ljubezen dvojno vsak naj tesno druži, Bogu in domovini zvesto služi: Ti bodi vsakomur uzor največji !M; po g. J. ŽiroVniku v Gorjah udnine od bledake podružnice 32 gld. iz nabiralnikov: pri gg. Peternelu 2 gld. 27 nč., Fr, Sekovauiču 1 gld. 14. nč., Petranu 87 nč., A. Vrhuncu 2 gld. 26. nč.; v Vintgarju 1 gld. 5 nč., prof. Rutar 50 nč., skupaj 40 gld. 9 nč. (Pride še).
Obračun občinske uprave tržaške. Mestni magistrat javlja, da bode obračun občinske uprave za leto 1895. v smislu določeb mestnega statuta javno izložen vsakomur na ogled in to v sobi Št. 12, II. nadstropje mestne palače v dobi od 16. do 29. t m., vsak dan od 9. ure agutr^j do 2. pop.
Parnik „Szent lat van* in kapitan Curtlni.
Ker se je pokazalo, da drugi kapitan parnika „Szent Istvan" nikakor ni bolan na rmeni mrzlici in v obče ne na nikakoršni sumni bolezni, dovolila je pomorska zdravstvena oblast parniku svobodno gibanje, dvignivši karanteno. Parnik je takoj pričel izkrcavati kavo.
Kapitan Curtini je sicer vedno še v pomorski bolnišnici pri sv. Jarneju, toda obrnilo se mu je, kakor rečeno, mnogo na bolje.
Neareča aH samomor? Predvčerajšnjem zjutraj so zapazili mornarji grške jedranice „Abona-ny", zasidrane v velikem kanalu, v vodi plavajoče truplo siromašno opravljene stare ženske. O tem so obvestili policijo. Na lice mesta došla komisija je konstatovala, da se je žena udušila že pred par urami. Truplo so odpeljali v mrtvašnico pri sv. Justu. Tam so spoznali ljudje v starki 681etno udovo Antonijo Batistig, stanujočo v ulici Farneto št. 418. — Dasi siromašna, živela je starka vendar brez skrbi, kajti zanjo sta skrbela nje odrasla sinova, oba voznika. Vendar pa je bila starka poslednje dni otožna, ne da bila povedala vzrok temu. Možno je torej, da se je v svoji melanholiji utopila svojevoljno, možne pa je tudi, da je ponesrečila.
Ruska vojna aila. Car Aleksander II. je jel obračati svojo živo pozornost na kolikor toliko
zanemarjeno vojno silo Rusije. Leta 1862. je uve tedanji vojni minister general Milontine po naloga carja razne preosnove, osobito i ozirom na mobilizacije vojske. Toda najbiatvenišo preosnovo je prinesel carski ukaz dne 4. novembra 1890. Ta ukaz veleva, da je vojni službi obvezan vsakdo, brez obzira na svoje stališče. S tem je bila ruska vojska, ki je sestojala dotlej iz služabnikov iu kmetov, promenjena hkrati v narodno vojsko.
Novincev se izžreba vsako leto 835.000. Toda z ozirom na redni državni proračun uvršča se jih v vojsko le četrti del, to je okolu 210.000 mož. Redna stalna vojska šteje v času miru — vključno vojsko v azijatski Rusiji — 892.000 muž.
Število Rusov, sposobnih za orožje, dosega vrtoglavo in skoro neverojetno številko 13 in pol milijona! To je skoro šestkrat toliko, nego je štela vojska Kserksesova, ki je nabral svoje množice po vsej Aziji. Toda računši le one, ki so na razpoloženje in ki morejo na prvi klic pod orožje, mogla bi Rusija staviti v slučaju vojne vendar v prvo vrsto, t. j. nevštevši domobranstva in črne vojske, 2,585.000 vojakov. Francoska jih more staviti 2,200.000, torej bi mogla staviti dyozveza v prvi ogenj ogromno vojsko 4,775.000 mož!!
„Mačji jezik". Oni amerikanski učenjak, ki je proučeval „jezik opic", profesor Garnier, je našel odličnega naslednika v svojem sodeželanu prof. Marvinu Clarku. Ta učenjak pa si je izbral predmetom svojih preiskovanj in študij jezik, ki „ga govorč mačke* (!). Že je izgruntal*, dajeta „mačji jezik" podoben — kitajskemu. Po trditvi tega učenega profesorja je „mačji jezik" „melodičen, nežen in ugoden*. V svojih proučavanjih je našel že 600 „mačjih besed". „Glasovi značijo jako pogosto jedno in isto stvar, toda razlikujejo se med seboj samo po višini ali globini".
Preučeni profesor Clark mogel bi priti v svojih preiskovanjih do neprecenljivih rezultatov, ako bi „govoril" z glasovito mačko v dvoru Ram-bouiller v Parizu. Ta mačka se je izlegla 1.1868. in do leta 1892. je imela 200 mladih. A še sedaj je dovolj krepka in kljubu svojim 181etim vidi in čuje povsem dobro. Ta mačka bi mogla povedati profesorju mnogo zanimivih mačjih stvarij!
Koledar. Danes (15.): Terezija, devica; Bru-non, škof. — Jutri (16.): Gal, opat; Maksima, devica. — Prvi krajec. — Solnce izide ob 6. uri 19 min., zatoni ob 5. uri 12 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri ^jutr^j 11*5 stop., ob 2 pop. 15-5 stop. C.
Književnost
Pisanice.
Slovenski mladini spisal E. 6 a n g 1.
V zadnjem desetletju napreduje slovensko slovstvo kar vidno. Dočim smo se morali zadovoljiti prej z enim drobnim mesečnikom, katerega je zalagala vedno in vedno ista premarljiva in požrtvovalna četica sotrudnikov, dočim smo imeli prej le dve književnr društvi, izdaj&jbčn ba Telo po par skromnih zvezkov, napolnjenih 'večinoma le s prevodi in koapilatorskimi razpravicami, dočim nismo imeli prej skoro nobenega izvenkranjškega knjigozaložnika in samostojnega slovenskega tiskarja, spremenilo se je v poslednjem deceniju vse na bolje. Število književnikov raste izredno naglo, premoremo tudi že dva dobrozaložena, v izdatnih snopičih izhajajoča leposlovna lista, število sotrudnikov in knjig „Matice" in „Mohorjeve družbe* se množi z vsakim letom, dobili smo nov broj časnikov še v izvenkranjskih pokrajinah, pa se povspeli i po manjših slovenskih mestih do samostojnih in neodvisnih tiskarjev in založnikov. Ker se je začelo v poslednjem času še prav pridno gibati i na glasbenem in dramatičnem polju, nadejati se, da se nam popne slovenska umetnost do začetka XX. stoletja do one višine, na katero bomo mogli kazati, kakor majhen, v neprestanih političnih bojih se ubijajoči narod, — če že ne s posebnim ponosom — vsaj z zavestjo Btoijene dolžnosti.
Kar mora navdajati vsakogar Še s posebnim veseljem, pa je dejstvo, da bomo imeli kmalu toliko in tdko mladinsko literaturo, s ka-koršno se ne mog6 ponašati niti nekateri narodi prvega reda. Dolgo je vladala pri nas strahotna suša na tem polju. lPokojni učitelji vzorniki: A. Praprotnik, M. Močnik in Iv. Tomšič še-le so za.
čeli vspehi orati ledino ter ao a premnogimi knjižicami, raslirjenimi do slednje Taške šolske knjižnice, postavili temelj plodonosnomu delovanju v aabavo in prosveto slovenske mladeži. Omenjenim učiteljem prvakom pridružili so se naglo še premnogi vrli tovariši, polno zavedajoči se svojega častnega poklica. Poleg .Vrtca* imamo še .Angel j č k a«, poleg mladinskih knjižic .d r u i b e sv. Cirila in Metoda" še Gabrščkovo .Knjižnico za mladino"; razen tega izhaja vsako leto nekaj samostojnih zvezkov v samozaložbi različnih požrtvovalnih učiteljev-pisateljev.
V tiskarni vzorno podjetnega in za razvoj domačega knjižtva velezaslužnega g. Andreja Gabrščka v Goriei pa je izišla pred kratkim časem zopet zanimiva zbirka pesmic za otroke in mcer z naslovom .Pisanice". Ako se ne motim, imamo sedaj že štiri večje zbirke otroških peamij: Fr. Levstika, Ant. Fantka, Jož. Stritarja in — E. Oangla. Zanimivo bi bilo raziskavama, katera imenovanih zbirk vstreza najbolje svojemu plemenitemu namenu, katera je otrokom najljubša. Ker pa spada to v področje pedagogov, ne storim tega jaz, nego pričakam take, izvestno velezanimive študije v .Učit. Tovarišu" ali v .Popotniku" . .. Ju se omejam le na konstatiranje, da bodo slovenska mladina, njeni stariši in odgojitelji brez dvoma jako hvaležni za to lepo zbirko i pesniku i založniku. Gosp. E. Gangl — „Bas ti si a v" M Zvona" — je nadaijen in premarljiv slovenski učitelj. Ii njegovega peresa smo čitali že marsikaj pesniškega in proz^jiškega i v „Zvonu" i v .Tovarišu* (n. pr. „Zmes": Goijanec) i v .Narodu*, i v „Domu in Svetu*, kar vse kaže, da je navdušen in vrl rodoljub. Tako tudi .Pisanice". Pesnik jih je razdelil v tri razdele, katerih zadimi je n^jljnbkejli. G. Gangl občuti Sivo ljubezen do nedolžne mladine, ima jako razvit razum za otroške boli in radosti, pa nenavadne rahlo srce za krasoto narave. Ako se pridružimo profes. V- Bežku gledš oblike in namena mladinskih spisov, moramo seveda dostaviti tudi o ,Pi-sanicah" obžalovanje, da je pesnik ponekod preveč moraliziral in poučeval. No, .Pisanice" so prva Ganglova zbirka otroških pesmic: draga bo izvestno čista i te sence ... Tudi to naj ie pripomnim, da so odločno najboljše one pesmice Ganglove zbirke, v katerih se nam kej popisuje, bodisi igre, male nesreče ali narava, ali v katerih se nam pripoveduje kak dogodek. V pesmicah čisto lirskega značka pa nas včasih moti sentimentalnost.
Knjižici, katero iskreno priporočamo vsem mladinoljubom, želimo prav od srca isto ljubezen, kakoršne se veseli med mladino zbirka Josipa StriUuja: „Pod lipo". G. pesniku pa želimo neomajne vztrajnosti in navdušenosti, da nam poda še mnogo plodov svojega genija v čast domovine ter pouk in zabavo slovenake mladine!
Fr. G. Kosec.
Katarina Vćlika na Dnjepru
(1787. leta.)
(Ruski spisal O. P. Danilevski; preložil Al. Benkovič.)
(Da«e)
—	Imamo-li kaj s seboj? — je vprašala Katarina.
Vsi so skočili k ekipažam. Kar se je pokazalo, da 10 v naglici pozabili vzeti se seboj dvorao kuhinjo caričino. V kočiji grofa Falkensteina, kojega kuhinja je tudi ostala zadaj, našli so samo aeodmašeno butiljko starega ogerskega vina, košček sira in krajec suhega kmetskega kruha, s katerim je grof, ljubitelj konj, na postajah svojeročno krmil tuje kouje.
—	Je-li daleč do Dnjepra? Koliko vrst imamo že za sabo ? — je vprašala Katarina.
—	Trideset vrst, vaše veličanstvo. Nič menj, kakor kaže, — je odgovoril Potemkin: — pot je težavna in konji so trudni, a dobro bi bilo takoj nadaljevati potovanje . . .
Jožef je molčal. Vse je kazalo, da hoče zaužiti že kar-koli in potolažiti pričenjajoči se glad.
—	Ali res ni ničesar tukaj, če prav kaj pri-prostega ? — je velela Katarina: — morda masla, kur, jajca, smetane ? . . .
—	Težko je dobiti, — je odgovoril Šuvalov — kraj je malo obljuden in vse je sedaj na polji ua delu. Deset vrst na okrog ni najti naselbine... Taše veličanstvo, tu je že skoro Zaporožje. . .
Pristopil je Bezborodko.
—	No, vaša svitlost, — je velel Potemkinu po malorusko: — kaj bi ne mogli postreči carici io njenim gostom t
In opasavši si žepni robec kakor predpasnik je odprl pečno cev, naložil na ognjišče trsak, pod-pihal ogenj ter položil ponev na trinog. Bistro je uganil, da morajo biti pod klopjo v loncu s pepelom kuija jajca, ubil jih je dvanajsetorico v ponev in jajčnik je kmalu zašumel. Rumjancev in Šuvalov nista zaostajala za njim: našla sta v veži na polici kos masla, izpod strehe sta privlekla v dimniku obešeno gnjat, v temni shrambi našla lonec mleka in vse to postavila na mizo. Ta izgled je izpod-budil druge. Gospodičine so očistile in pekle del gnjati na ražnju, pripravljenem za silo od lesene trske. Jožef je pozajemal smetane iz mleka v čašo. Cele Potemkin, sam pri sebi prekiinjaje vse nezakrivljene popotne zgode, je v nogovicah in čevljih, za hrbet zavihavši pole z zlatom Šitega kaftana, pomagal tem samoukim pekom in kuharjem : zasukal je rokave, pomašil pod nje svilene manšete in pridno pomival in sušil za carski zajutrek lončene sklede in lesene krožnike krčnar-jeve. .No, radtgte se ali ne", — mislil si je: •želodec je vedno igral veliko ulogo v diplomaciji t Morda nam Jožef za ta jajčnik še na roke pojde o naših novih in pričetih prizadevanjih v Turčiji . . ."
Mej tem ko se je pripravljal zajutrek, se je prikazal na odprtih krčemskih vratih upognjen starec z rdečim nosom in redkim belim puhom na glavi, bradi in okrog ušes. Obstal je na pragu in oaupel gledal po stanici. Družba, zazrši ga, je umolknila ter ga radovedno ogledovala v raznih položajih.
—	Ej, gospoda, — je pričel starec, očividno malo opit: — šel sem gledat carico i A nisem ničesar videl ... Ni je vel bilo. Odpotovala je Že včeraj! (Pride še.)
N%|novc)Jie vevtl.
Trat 14. Zakon za razdelitev občin Dolina in OČisla je zadobil cesarsko odobrenje.
DaiaJ 14. (Poalanska zbornica.) Permanentni obrtni odsek je predložil poročilo Eznerjevo o zakonu za premembo obrtnega reda. Posl. Sokol je interpeloval o položenju učitelje? na kaznilnicah. Zbornica je nadaljevala razpravo o domovinskem zakonu. Posl. K r a u s odklanja zakon, ker ima na sebi znak boja jedne skupine interesov proti drugi; tu ni samo naaprotje med mestom in deželo, ampak tudi med posamičnimi deželami.
Barolin 14. Vodite^ ruskega ministeratva za vnanje stvari, SiŠkin, je obiskal včeraj državnega kancelarja, kneza Hohenlohe in potem državnega tajnika za vnanje atvari, pl. Marschalla.
Pariz 13. Predsednik Faure je vsprejel danes kralja grškega. Pogovaijala sta se pol ure. Kranju so skazovali vojaške časti. Pozneje je predsednik Faure vrnil obisk kralju.
TvgovinaMe bnojavk« la vsili.
Budlmpslta. Pienioa za jesen 7*48 V 50 Pienioa s* spomlad 1896 7-74 do 7-75 —.—. Oves aa jesen 5*68—5*64 Rž sa jesen 6*48—6*45 Korasa ta sept-okt —•-----.
Pieniok nova od 78 kil. f. 7 45-7*50 od 79 kilo. 7.50—7*55., od 80 kil. f. 7*55—7*60 od 81. kil. f. 7*65
7-70 , od 8S kil. fo*. ----. Ječaen 5-10-8 —
proso 5-15' — 5' 80.
Pšenioa. Viharno novpraievanje, ponudbo dobre. Ceno ▼edno rastoče. — Prodaja 55.000 met. stot. 5—7 nvč. dražje. Kž 5 nč. dražjo. Ječmen miren. Oves in korasa stalna. — Treme : lepo.
Praga. Nerafinirani sladkor for. 11*75, oktober* december 11*85 mirno
Bavre. Kava Hantoa good average sa oktober 82*50 u februvar 62.50 jako stalno.
Praga. Centrifuga! novi, poatavljne v Trst s carino vred odpošiljate* precej f, 84-50 —■— Conoasse 85-50—•-•—Četvorni 86*—*-*-. V glavah sodih 87-50-*—
Hamburg. Santoi good average /a oktober 50«25 sa december 50-25. ia maro 1897. f. 51*75.
Dunajska bona 14.
Državni dolg t papirju . .
„ „ v srebru . . Avstrijska renta t zlatu
a „ i kronali Kreditne akcije
oktobra ia
včeraj	danes
. 101.15
. 101-85	—._
. 122.45	—
. 101.20	—.— . 868.50
London lOLst........119.90
Napoleoni .........9.54
20 mark .......(1.76
100 italj. lir ....	41.45
ZELEZNISKI VOZNI RED.
«) Državna ioloanloa. (Postaja pri sv. Andreju
Od dni 1. oktobra 1896. ODHOD:
6.30 predp. v Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, t Beljak. 8.35 „ t Herpelje, Rovinj, Pulj, Divačo in na Dunaj
4 40 popol. v Herpelje, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj. 7.30 „ v Herpelje (in od Herpelj ,brzovlak v Pulj, Divačo, na Dunaj, v Beljak.)
Lokalni vlak ob praznikih: 2.20 popol. v Divačo.
DOHODt
8.06 predp. is Ljubljane, Divače. Herpelj. »•50 . i« Pulja, Rovinja. 11.15 „ is Herpelj, Ljubljane, Dunaja. 7.05 pepel. Ii Pulja, Ljubljane, Dunaja. 2.45 , brsovlak is Pulja, Rovinja, Dnn^ja, Beljaka Ljubljana,
Lokalni vlak ob prasnikibfc 8.35 popol. is Divaio.
M Jnftnn iolonUos (Postna južno želeni«.)
Od dni 1. oktobra 1896.
7.45	predp. 8.25 „
9.55 l
12.50 popol. j'40 »
6.20	„
8.05	"
8 05	!
8.46	: 10.-	„
6.46 predp. 7.30 „ 8.86 „ 9.25
10.80 „ 10.85 „
11.20 I
5.40 popol. 7.36 „ 8-41 « 8.5« m
ODHOD: brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. brzovlak ▼ Nabrežino, Benetke, Rim. omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono. poitni vlak na Dunq, sveza g Peito in Zagrebom* omnibus v Kormin. omnibus v Nabrežino, Videm, Rim. postni vlak na Dunq, zveza z Reko. brsovlak na Dnnaj, zvesa s Peito, Reko brsovlak v nabrežino, Videni, Rim. meiani Tlak t Nabrežino, Videm, Bim. meiani vlak do Mdmuschlaga.
DOHOD:
meiani vlak U Morssmchlaga, Beljaka. Itd. meiani vlak is Milana, Vidma, Nabrežino. brsovlak is Kormina, brsovlak s Dunaja.
Ioitni vlak s Dunaja, sveaa s Reko. rsovlak is Rima, Benetk, omnibus ia Rima, Benetk, Nabrežino. poitni vlak s Dunaja, omnibus is Verone, Kormina, Nabrežine, brsovlak is Milana, Benetk, Vidma, Nabrežine;* brzovlak s Dunaja zveza z Reko.
Br. 2687.
Oglas jeftimbe.
Daje se na obće znanje, da će se na 31. tekućeg mjeseca od 10 sati pred poldne do 12 sati o poldne obdržavati u ovom ob-ćinskom uredu javna jeftimba za dostatbu gradnje novog zvonika u ovom građa. Oto će se poduzeće dostati najboljemu nudioou izpod uzklične ciene od for. 10.400.
Svaki će nudioc morat položiti u ime jamčevine for. 1000, u novcu ili u državnih obveznicah, koje će se poduzetniku pridržati u ime jamčevine, a svim ostalim odmah Tratiti.
Ostali uvjeti i spisi gradjevne osnove stoje svakomu na uvid izloženi kod podpisa-noga, u uredovno vrieme.
Od obćinakog glavarstva u Buzetu, 13. okt. 1896.
Glavar: M. Trinajatfld.
Velika zaloga
in
v omotih (balah), in otrobov po najprimernejih cenah v
Via Sciissa it. 3 in Via km it. 4, palača PanflH
__M
W
Zdravljenje krvi
ta] „T I e • i« r r I ovat- (Mllliflorl).
Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče ▼ želodcu, kakor proti slabemu
Srobavljanju in hemoroidam. Jeden omot sa oz* ravljaiye, stoji 50 nč, ter se dobiva v odlikovani lekarni
tmmm JU tfia Mori" Trat, vdild tri.
*
Prilika za poroke!
PohiMvo in tapetarije
nujsolldnliih vrst, dobiti je aamo v zalogi
ulica Cordaiuoli št. 2, nasproti pivarne „Aurora".
Dalla Torre.
Riunione Adriatica di Sicurta
24-2	v Trstu.
Zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in na morju, proti toči, na živenje v vBih kombinacijah.
Glavnica In reserva druitva dne 31. deoembra 1892
Glavnica dru&tva Premij na reserva zavarovanja
na življenje Premijna reserva zavarovanja
proti ognju Premijna reserva zavarovanja
blaga pri prevažanju Reserva na razpolaganje Reserva zavarovanja proti Pre"
minjanju kurzov, bilanca (A) RoHorva zavarovanja proti Pr®"
minjanju kurzov,bilanca (B) Rezerva upeeijalnib dobičkov
zavarovanja na življenje Občna reserva dobičkov
Urad ravnateljstva : Via Valdlrlvo ,br. » (v laHtnej hiS).
gld. 4,000.000-—
„ 13,326 346 98
1,682.248-22
49.465.07 500.000*-
„ 333.822.42
„ 243.331 83
500.000--1,187.164.86
Lastnik kensorcij linta »Edinost«. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.