— 204 — Slavia Centralis 2/2022 Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports Vida JESENŠEK, 2021: Beiträge zur deutschen und slowenischen Phraseologie und Parömiologie. Maribor: Univerzitetna založba. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 142). 248 str. Vida Jesenšek, redna profesorica na Oddelku za germanistiko Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, že od začetka svoje akademske poti intenziv - no raziskuje na področju frazeologije in paremiologije, o čemer priča veliko število izvirnih znanstvenih člankov in monografij, katerih urednica ali avtorica je, ter odmevni mednarodni projekti in konference, ki jih je na to te - mo organizirala ali pri njih sodelovala. Posebej odmevna sta bila mednarodna projekta EPHRAS (Socrates Lingua 2, 2004–2006), za katerega je leta 2006 prejela tudi Evropsko jezikovno prizna - nje, in SprichWort (LLP, Languages, 2008–2010); prvi se ukvarja s frazemi, drugi pa obravnava pregovore, in sicer kontrastivno (protistavljata frazeme in pregovore 4 oz. 5 jezikov: nemškega, slovenskega, madžarskega, slovaškega in češkega) ter aplikativno (glavni re - zultat obeh projektov sta spletni plat - formi, SprichWort pa poleg slovarskega dela vsebuje tudi vadbeni del, ki upo - rabnikom omogoča utrjevanje znanja o 300 nemških pregovorih, ki spadajo v t. i. paremiološki optimum nemškega jezika, in njihovih slovenskih, madžar - skih, čeških in slovaških ekvivalentih). Leta 2021 je pri Univerzitetni za - ložbi Univerze v Mariboru (v sklopu mednarodne knjižne zbirke Zora) izšla njena monografija z naslovom Beiträge zur deutschen und slowenischen Phra- seologie und Parömiologie (Prispev- ki k nemški in slovenski frazeologiji ter paremiologiji), v kateri smiselno poveže svoje obsežne frazeološke in paremiološke raziskave v celoto, ki po - kriva vse relevantne in aktualne aspekte moderne frazeologije in paremiologije. V središču raziskovalkinega zanimanja sta frazeologija in paremiologija nem - škega jezika, praviloma v primerjavi s slovenskim jezikom, vendar so izsledki njenih raziskav univerzalno uporabni in prenosljivi tudi na druge jezike. Monografija je razdeljena na tri de - le, ki ustrezajo raziskovalnim težiščem avtorice na področju frazeologije in pa - remiologije ter različnim metodološkim pristopom, ki jih uporablja: paremija kot jezikovni fenomen, frazeologija v slovarju in pri prevajanju, frazeologija pri poučevanju in učenju tujih jezikov. Vsak del obsega štiri prispevke, ki se smiselno povezujejo in nadgrajujejo. Prvi del monografije se pregovorom oz. paremijam približa iz jezikovnosis - temske perspektive. V prvem prispevku je govora o pregovorih s komponento Zeit/čas, ki jih avtorica obravnava s pomočjo teorije konceptualne metafore in pri tem ugotavlja, da gre pri kon - ceptualizaciji časa za visoko stopnjo prekrivanja v obeh jezikih, kar je po - sledica pripadnosti obeh jezikov evrop - skemu kulturnemu prostoru in pojmo - vanju časa v njem. V drugem prispevku ponudi vpogled v stilistični potencial pregovorov, kakor ga razume tradicio - nalna stilistika, in pregled različnih pragmatičnih funkcij pregovorov, ki upošteva besedilno umeščenost le-teh in izhaja iz funkcionalno-pragmatične - ga koncepta stila kot dela besedilnega smisla. Stilistični potencial pregovorov osvetli v povezavi z retoričnimi figu - rami, stilnimi ravninami in drugimi stilnimi kvalifikatorji ter s pojmom ek - spresivnosti. Pri pregledu pragmatičnih funkcij izpostavlja, da gre zgolj za oris najpomembnejših in najbolj raziskanih funkcij (argumentativne, instruktivne — 205 — Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports – slednja se navezuje na tipologijo go - vornih dejanj – in besedilotvorne), saj paremije do danes še niso bile sistema - tično in dosledno klasificirane glede na funkcijo, ki jo opravljajo v različ - nih kontekstih; doda, da bi bilo med nemškim in slovenskim jezikom zelo pomembno vzpostaviti sistem medjezi - kovne paremiološke ekvivalence, ki v večji meri upošteva stilistične in prag - matične parametre primerjave. V na - slednjih dveh prispevkih o sintagmatiki pregovorov se avtorica posveti besedil - ni vpetosti pregovorov, in sicer dvema dominantnima funkcijama pregovorov v besedilih: socialni in kontekstualni. Prav tako se poglobi v tipe besedilnih konektorjev, s pomočjo katerih se po - govori umeščajo v besedilo in pri tem (izhajajoč iz Ďurčo 2005) razlikuje med štirimi tipi konektorjev, glede na pozi - cijo v stavku. Ugotavlja, da se vsi štirje tipi konektorjev na primerljiv način po - javljajo tako v nemških kot slovenskih besedilih. Zato predlaga izdelavo kon - trastivne (nemško-slovenske) tipologije pregovornih konektorjev, ki bi omogo - čila natančnejšo opredelitev omenjenih tipov konektorjev in potencialno tudi identifikacijo dodatnih tipov. V drugem delu monografije naj - demo prispevke, ki osvetlijo leksi - kografske in prevodoslovne aspekte frazelogije in paremiologije. Avtorica v prvem prispevku povzame nekatere teoretične in metodološke razmisleke, ki so se porodili pri izdelavi večjezič - ne paremiološke podatkovne baze v sklopu projekta SprichWort; dotakne se makrostrukturnih vprašanj, kot sta definicija pregovora in kriteriji za iz - bor pregovorov, kakor tudi opisa mi - krostruktunih elementov pregovorov (izhodiščna oblika, variante, zgledi); izpostavi tako dobre rešitve, ki so bi - le uporabljene pri projektu, kot tudi pomanjkljivosti in predloge za njihovo izboljšavo. V naslednjem prispevku predstavi in kritično osvetli obravna - vo paremij v večjezičnem spletnem slovarju PONS, s poudarkom na jezi - kovnem paru nemščina-slovenščina. Največji problem vidi v odsotnosti de - finicije pregovora, katere posledica je deloma neustrezen izbor paremioloških enot, pa tudi lematizacija in opis po - mena pregovora nista vedno ustrezna. Skoraj v celoti odsoten je semantič - no-pragmatični komentar, ki je nujen v primeru medjezikovnih razlik med pregovori. Zato avtorica pledira za strožjo oz. znanstveno podkrepljeno redakcijo vnosov v slovar. V prispevku o leksikografskem zgledu avtorica po - drobno predstavi vlogo le-tega v sklopu modernega večdimenzionalnega kon - cepta opisa pregovorov, ki vsebuje in upošteva tako semantične in slovnične kot tudi pragmatične informacije o pre - govoru; samo ob upoštevanju skupka vseh treh lahko za nek pregovor ustrez - no izberemo leksikografski zgled. V zadnjem prispevku drugega dela mono - grafije pa je v ospredju povezava med pregovori v slovarju in besedilu, ki jo avtorica osvetli na primeru literarnega prevajanja iz nemškega v slovenski je - zik (roman Am Hang avtorja Markusa Wernerja). Poudarek je na razliki med slovarsko in besedilno ekvivalenco, ki otežuje prevajanje paremioloških enot, sploh ker slovarski ekivalent praviloma ni opredeljen glede tipa oz. ne razlikuje med paremiološkim, parafraznim ali enobesednim ekvivalentom. Dodaten problem predstavlja neupoštevanje dej - stva, da so mnogi pregovori kontekstno občutljivi in posledično zelo variabilni. Zato avtorica predlaga, naj dvo- in ve - čjezični slovarji ponudijo širok spekter ekvivalentov (z zgledi), ki se jih lahko prevajalec posluži pri svojem delu. — 206 — Slavia Centralis 2/2022 Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports Tretji del monografije je posvečen frazeodidaktičnim temam, ki so še ved - no manj prisotne in predvsem manj upo - števane pri učenju in poučevanju tujih jezikov, kljub temu da frazemi, pregovo - ri in kolokacije tvorijo pomemben seg - ment leksikalnega inventarja naravnih jezikov. Prvi prispevek se ukvarja prav z nezadovoljivo vlogo frazeologije pri učenju in poučevanju (tujih) jezikov in izpostavi tri najpomembnješe argumen - te za njeno intenzivnejše in sistematično vključevanje: 1. frazemi predstavljajo običajno (pisno in ustno) rabo jezika; 2. frazemi so fiksirani v človekovem spo - minu od najbolj zgodnje faze usvajanja maternega jezika in 3. metaforični oz. idiomatični način izražanja (katerega del so tudi frazemi) je značilnost vseh naravnih jezikov ter celo primaren za človeka. V naslednjem prispevku je go - vora o ustreznem izboru frazemov za didaktične namene, ki mora temeljiti na metodološko kompleksnem pristopu in mora upoštevati več različnih kri - terijev. V prispevku o rabi pregovorov danes so paremije obravnavane z jezi - koslovnega in jezikovnodidaktičnega vidika. Izpostavljena je njihova (tako formalno-strukturno kot funkcionalno) spremenjena moderna raba, ki je pogo - sto inovativna, kreativna in igriva ter iz - haja iz njihovega raznolikega potenciala za variacijo in preobrazbo. Te lastnosti pregovorov bi morale biti posebej zani - mive za tujejezično didaktiko, vendar avtorica opaža, da to v večini prime - rov ne drži, saj prevladuje predsodek, da je znanje učečih se o pregovorih (v maternem jeziku) preveč pomanjkljivo. V zaključnem prispevku tretjega dela, ki sklene monografijo, je osvetljen fe - nomen kolokacij in njihova vloga pri poučevanju nemščine kot tujega jezika. Kolokacije so med stalnimi besedni - mi zvezami najmanj stabilne in zaradi svoje regularne skladenjske podobe in transparentnega pomena najmanj vpa - dljive, zato jih pogosto spregledamo oz. ne zaznamo kot kompleksne enote oz. celote, kar v kontekstu učenja tujih jezikov pogosto rezultira v napakah. Kolokacije namreč nimajo nujno popol - nih ekvivalentov v drugem jeziku, zato se jih je treba učiti sistematično in po možnosti vzporedno, kar avtorica ilu - strira na primeru kolokacij iz tematske - ga polja Essen/hrana. Pri tem izpostavi potrebo po razvoju specifičnih učnih materialov, ki upoštevajo pomembnost in posebnost kolokacij ter ciljnih sku - pin, ki jim je učni material namenjen. Izbor tem v monografiji Vide Jesen - šek Beiträge zur deutschen und slowe- nischen Phraseologie und Parömiologie zrcali raznolikost usmeritev in metodo - loških praks v moderni frazeologiji in paremiologiji ter pri tem uporablja kon - trastivni pristop, saj želi nagovoriti tako jezikoslovce kot prevajalce in seveda tiste, ki se učijo tujih jezikov, še posebej nemškega jezika. To avtorici tudi uspe, saj zadovolji tako raziskovalce, ki želijo vpogled v aktualno stanje na področju obeh disciplin, kot učence tujih jezi - kov (nemščine) in aktivne prevajalce (iz nemščine v slovenščino in obratno), ki si lahko pomagajo s študijami primerov, ki so vključene v monografijo. Načne pa tudi marsikatero vprašanje, ki je lahko dobro izhodišče za nadaljnje frazeolo - ške, frazeografske in frazeodidaktične raziskave. Melanija Larisa Fabčič, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, melanija.fabcic@um.si