Il Na svitlobo dane ođ krajnske kmetijske družbe Tečaj VI srédo 14. roznika 1848 List $4 Veselo oznanilo. Presvitli Cesar so iz Inšpruka Dunajčanam pisali, do deržavniga zbora zopet bo poprejšnji mir zopet na ređov od vikšiga do nizkiga le zmiram povikševalo, ravno kakor bi se moirlo deržavno blagostanje le na silno vojno de so z veseljem namenjeni na Dunaj nazaj priti, ce Dunaji, in de se Jim porostvo da, de se bo deržavni zbor mirno posvelovati mogel zastran vsih toliko ime-iiitnili reci v prid vsih deželá. — Nadjamo se, de bojo Dunajcanje radi vošila presvitliga Cesarja spolnili. (armado) uradnikov vpérati! Ne de bi mi želeli, de bi se nemilo in krivično uradnikam, ki so bili od poprejšnjiga samovladarstva brez potrebe postavljeni, neutegama slovo dalo. Pa dokaj se bo že dalo na deržavnih vtratah prihraniti, će se prazne zlužbe več ne nastavijo , će se uradniki na enim kraji nepotrebni ali lahko pogrešljivi de ni treba tukaj no v drugi potrebnisi kraj prestavijo ? Nekaj ođ davkov w V * vih voliti. Ze to samo bo v celim obširu deržave dosti dosti v prid deržavniga gospodarstva izdalo, dokler se bode v velikim zboru še kaj bolj zdatniga domislilo. Ali je to vse, česar se mi kmetje od nove vladije nadjati imamo, si bodo morebiti marsikteri kmetje mislili; ali je to vse? Kaj nam ne bo tudi težka Pa to polajšanje prevdarjenih deržavnih dohodkov butara gruntniga davka kej polajšana? kaj ne bo tudi pri živežnim davku, kteri je zdej le samo zastran malih in v kterih davkih bi bilo kmetiškimu stanu nar poprej polajšanja vošitK pri kterih pa po pameti kaj pozneje (Konec.) 2 li storilo, de bi ne bilo dohodkov zadosti za vse deržavne stroške; kako bi se pomanjkanje popravilo? To pri ime- reči, ktere kmetje za vsakdanje potrebe v poglavitne novanih treh dohodkih nič kaj pretežkiga ne bo. Kar mesta na prodaj nosijo, nekoliko pomanjšan, ne bo tudi davk od stempljaniga popirja zadene, ne bo prenare- v tem sploh in posebno na deželi še kej več polajšanja pomislite, kdo jenje ukaza clo nič pomanjkanja naključilo, kér se bo le pretežka butara iz slabih šibkih ram na bolj krepke in čverste rame přenesla. Kar pa davk od soli zadene , razsuti in ravno ob ti nam skušnje prišlo? Se bo , tudi to se bo zgodilo. Pa Je v stanu, staro neprilično razpadljivo poslopje nanaglama dobi tudi drugo novo krasno po skažejo, de v premenljivih davkih kolikor slopje sozidati? Ali ne bo poprej vsiga za novo zida lajsi je naloga, toliko vec se davku podverzenih reci nje potrebniga pripravil, in staro poslopje le po pri- povžije ali porabi. Od kave (kofeta) je bil colski davk meri razsul, kakor bo novo doděláno? Ravno tako se v létu 1844 za 8 gold, in pol od centa ali za 51/10 kraje, mora v prenarejanji deržavnih naprav goditi. Gotovo se od funta pomanjšan, in od tistihmal je kontrabantarija s bo v deržavnim zboru na pomanjšanje vtrat, oskerb- kavo moćno pojenjala, in povžije se je v celi deržavi ljenja in prejemanja stanovitnih in premenljivih dav- toliko več, de colski davk od kave clo nič manjši ni kov kmalo od začetka mislilo in sklenilo, potem pa v kakor je bil popřed. Tudi soli se bo pri pomanjšani ceni poznejših zborih izpeljevalo. Tako se bo marsikteri mi- 34 V. veliko veliko več ko dozdaj porabilo. Tišti reveži na kmetih in v mestih. ki večkrat brez soli živeti lij on vtrat, kteri zdej med davki zapopadeni, cez > morajo, milijonov znesejo, prihranil. Kadar bodo pa naši hrabri si jo bojo lože kupovali, in vsaki malo blagoviten in reven kmet bo zamogel sol tudi za V • cio biti. Pomnoženi povžitik bo potem dohodik pomnožil. Kar vojaki Taljanskim puntarjem skazali, de se cast nasiga kadar bodo kadar bodo svojo živino ra- vojništva brez maševanja oskruniti ne srne j cast nasiga ustavniga cesarstva resili ? bi še na dohodku od soli in zavolj odverženja cestnine meje deržave na vsih stranéh varno vterjene, koliko in mostníne pomanjkalo, kako bi se to dostavilo, nočemo atroškov ne bo takrat menj ! Le samo stroški za voj- presegati veličastnimu deržavnimu zboru, v kterim se ništvo so bili za léto 1848 na 54 milijonov in 310,000 bo čez vse to govorilo. Vender bi radi opomnili čudo gold, prevdarjeni, in Talijanske puntarije so jih še zlo velikiga množtva deržavnih uradnikov (cesarskih služab- zlo pomnožile. Pri zadobljenim miru se bo pa, kér ná- nikov). Kdo ne vé, de so se skozi dosti dosti lét vse rodna straža domaći mir in pokoj, varovati in na po- uradniške opravila, naj zadenejo voditev ali oskerbništva kornost do postav paziti ima, število vojak o v saj za ali pisarije, viin in víin brez potrebe pomnoževale, polovico lahko pomanjšalo; milijonov deržavnih stroškov zavoljo tega pa tudi število deržavnih uradnikov vsih se bo tedaj prihranilo, kterih eni del se bo v pomanj- sanje nar težjih davkov, drugi del v koristne opčne tem latinsine in greksine— more biti tudi italijanskiga naprave , postavim v pomnoženje deželskih sol in boljši francozkiga in angležkiga — slovenšino pa smo cisto v né-stanje učiteljev i. t. d. oberniti zamogel. y mar pustili; ali pa, kteri smo sli k bogoslovstvu, smo se Gotovo lepa vesela příhodnost nam že blizo sveti ! popred hebrejsko, sirsko, kaldejsko in arabsko iméli, pre zdaj le zložnost, nerazdertljiva edinost med vsimi brati den je bila slovenšina na versti! Pesništvo in deržave, in terdno zaupanje v naše prihodnje poslanike vorništvo v slovenskim jeziku se je prostovoljno že k Dunajskimu zboru. davno začélo vvišjih latinskih šolah—že per ranjcim M. V Ja nez Cerer, uradnik velke colníje v Terst«. Copu smo vcasih kak slovensk izdélik dali; zdaj je téga veliko več. iiako In koliko bi bil slovenski jezik precej v sole in kancelije vpeljati. i** 't? V Novícah je bilo že zadosti govorjenja, ali je slovenski jezik že zdaj zadosti zrel za šolo in kancelije; ni potréba temu kaj pridevati. Kakó pa bi se dal vpeljati, ni bilo še nič kaj povédano; zakaj beséde, s kte-rimi hoče slovenski zbor prošnjo do Cesarja in véliciga Dunajskiga zbora dati, so le splošne, ali dajo le na znanje, kakor de bi vse dozdanje ob svojim času na en- V modroslovskih šolah bi lahko bila slovenska fil o 1 o g i a (besedoslóvje ?) kakor tudi latinska. Per bogoslovcih je ravno duhovno pastirstvo v Ljublj ani, kar sostavnost in ucenóst tice, v slovensini tako visoko povzdignjeno, de je komaj še kaj vošiti; druge bosroslovske kr at moglo néhati in gôli slovensini prostor pustiti, kar se pa lože reče, kakor spolni. Zakaj, kakor bi trênil, se ne da vse iz nemških na slovenske nogé vednosti more biti bolj prav le per latinšini ostanejo, saj za en dél, ker duhovnim latinsine ni opustiti. S takošnim ravnanjem ni samo začetik za sloven-v šoli postavljen, temuč tudi pot napeljana, de bi šino daljej počasi se še kaj več moglo zgoditi. Kar na en postaviti; drugac bi se nam godilo kakor Mažarjem y V . ki so s sklepam Požunskiga zbóra, ko bi mignil latinsino ovérgli, pa krat pa sola ne more biti vsa slovenska: od kod bukev tako naglo vzéti ? v V kancelijah je slovenska beseda sicer zmi- 9 še zdaj niso slovnika izdelali, ki bi v oger skim jeziku vse iména za vednosti in umetnosti obségel. Tudi smo z Némci preveč zvézani ([naj že to radi ali neradi hoćemo), kakor de bi kar se od njih pošlo viti Tudi jih je med nami več, ki čeravno se rej v ustih, samo ne piše se ne; popolnama vunkej vreči se pa nemšina, saj zdaj še, ne dá. Za kmeta je pa síla potréba, de bi se v kancelijah tudi slovenšina saj nekoliko v manjsih rečéh precej pisala. Ce je zamôgli. sam ali kdo drugi zdaj Slovénce štéjemo, po svojih iménih ne moremo nekaj nemškiga rodii tajiti; in Némci bi se nam lahko, kakor Cehain smejali, ko bi polno nemških lastnih imén med silno vnetimi Slovenci vidili. Ako bi pa za tega ^ve, verstice. voljo hotli čakati, dokler bi Slovenšina vse té zoperstave kak kmet poklican, dobi nemški poklic, in iše celo uro in še bolj dalječ, de mu kdo pové, kaj de je ; če bi bii tak poklic ( Vorladung) v slovenskim jeziku. ga lahko razumè. To bi za kancelijo ne bilo pretežko, če kaj taciga slovensko pisejo sej so le Ce ima kmet poterditi prejembo de &magaïa, bi morebíti ne bilo tako kmalo. Potréba je pa ne toliko zastran učenosti, tomuč zavoljo vsakdanje po-trébe s slovenšino precej, saj ne brez i narjev, kako majhno dolzno pismo narediti, manjsi testa £ kozjih dohtarjev ment storiti ali kaj taciga, iše okro y dolziga od v šolo in kancelijo stopiti. Kakó in koliko loga, bi se to lahko na znanje danih. zgoditi mo0* 1 Pri šolah naj bo tukej nekaj misel naj se razločijo višji in niž ji šóle. V šolah na deželi je na Krajnskim slovenšina že davno vpeljana ; na Stajarskim, Teržaškim ali mu je zameriti. kér slovensko pismo v kancelíi ne veljá ? Naj se kaj taciga tudi v slovenskim pisanji vza- , ne bo treba zakotniga pisača ; zakaj slovensko pi- me sati jih več (še brez šole) zna, več bi se jih rado naučilo , do zdaj marsikterimu pisanje ni mar y kér ga m drugej tudi ze vec casa ni ptuja; tukej tedej ni se le začénjati, temuč kar je začéto, le bolj popolnama izpeljevati ; zlasti manjka tam slovnice (gramatike) za slovenski jezik (za nemškiga se že dobí). To de pred drugim bi bila veči edinost v besédi in bukvah vošiti ; do zdaj imá vsaka ěkofíja med Slovenci svoje šolske bukve kakor tudi zadosti posebno svojo besédo. nima kje rabiti. In tudi to storiti, kancelíi ne bo pretežko , de bo slovensko pismo za veljavno vzela. Per tacih manjših rečéh, se tudi uradniki sčasama slovenšine lahko bolj izučé. Tako bi prišla slovenšina brez težave v kancelijo, dokler bi se z nemšino na enako stopinjo vzdigniti mogla. P. H. Od poslancov za Dunajski zboi Dan y V mestnih niž jih šolah, ki so do zdaj več manj z gol nemške, naj se vpelje slovnica za slovenski v kterim bojo izvoljeni mozjé na Dunaji k deržavnimu zboru se skupej sošli, je že práv blizo. Blagor ali gorjé cesarstva, blagor ali gorjé vsaciga stanu. jezik in napelj e vanj e za slovensko pismenost; de bi bilo nemško in slovensko po enaki póti združeno kakor bukve: „Blaže in Néžica" v več To bi bila nar i torej tudi blagor ali gorjé katoljške vére v avstrijanskih deželah — bojo ti izvoljeni možjé tam sklenili. Časti vredni gospod komisár Ambrož so v Novícah od 24. véliciga travna lepo in resnično razložili lastnosti „ • v zgledih kazejo. veči teža le za učenike. V zdanjih ktere so tem, ki bojo k imenovanimu zboru na latinskih šolah bi se znala pervzéti bolj popolnama slovnica za slovenski jezik, in semtertje tudi kako pre- Dunaj poslani, potrebne. Le eno še tukaj zraven pri stavljanje iz ■pi slovenskiga v latinsko in iz latin stavimo. s k i g a v slovénsko. To bi se lahko zgodilo, de bi Volite, preljubi ! za Dunajski zbor možé, kteri zunaj se le stol za slovenšino iz deséte šole (bogoslovstva) v od gospod Ambroza tirjanih lastnost tudi to imajo pervo ali y de drugo latinsko ponižal. Do zdaj je bilo res so dobri katoljški kristjani ne samo po imenu, ampak nekoliko čudno, de smo se nar pred učili nemšine i po tudi v djanji; možé y kteri bojo pripravljeni od svoje :5c H de ste pomenke v t reci sproz v f 1 • kar s. vére, ako bo potreba, očitno pričati, in se za nje resnice in pravice zoper sleherne nasprotnike katoljške se nam silno potrebno zdi, de Ze dav bi bilo vredništvo rado zacélo d gov pa sila opravkov ni připustila, torej smo častitimu gosp. H. prav hvaležni, de so zacelí od te reci govoriti. rt • V izgovorjeno »staro ne veljá vpeljati. Prosimo tedej, de naj se nar većim veseljem in p in nam si storili. rec do dobriga prevdari. vere junaško potegovati. — Zakaj v ta zbor bojo gotovo tudi kaki zoperniki katoljške vere prišli, —judje in protestanti in drugi, kterim je katoljška véra tern v pêti. Tiroljci, glejte! kteri so med vsimi prebivavci avstri d Zares lahko pa je dobro ne ii rodoljub t a n i k te reći janskiga cesarstva nar bolj vneti katoljcani in zavoljo popnmejo oj Novícah razodenejo, kakoi so gosp H Vredništv *) Prošnjo do slovenskiga zbora v Ljubljani smo izročili zboru. Vredništvo. svoje nepremakljive zvestobe do deželne oblasti tako srečni, de so se presvitli Cesar Ferdinand iz med ne-pokojniga Dunaja med nje podali, — so se 1. dan ve-•ligga travna tega léta v Inšpruku katoljsko - vstavno družbo (katholisch-constitutionell) naredili, ktere namen je na Tiroljskim in v Yorarlbergu pravice katoljške cerkve varovati. — Prednik te hvale vredne družbe je grof Franc Alberti, tehant in mestni fajmošter, Amberg njegov namestnik.— Odborniki te družbe so učeniki: Dr. Flir, Dr. Kerer, Dr. Jaeger, vitez Mitis, Dr. Haslwanter in svetovavci vikši sodnije(Appellationsràthe)Neupauer in Go pan. — * Oni , ki so že v Frankfort več učenih mašnikov za svoje izvoljene poslali, bojo gotovo tudi za Dunaj sosebno v katoljški véri goreče možé izvolili. — Enaki zbor, kakor bo na Dunaji, je za Pruške deržave tudi v Berlinu, in katoljčani prelepih dežel ob Rajnu, ki zavolj svoje vnéme za katoljško véro že zdavnej šlové, so polovico volitljev (Wahlmànner) katoljške fajmoštre zbrali, in mesto Keln je svojiga verliga veliciga škofa, Janeza Gei-seljna za svojiga poslanca pri Berolinskim zboru izvo- lilo. — Torej Slovenci i posnemajte te izglede svojih vernih bratov na Tiroljskim in ob Rajnu, in skerbite de bojo vaši poslanci za Dunaj ski zbor goreči katošljki kristjani in med tem tudi kak vredin mašnik. —ž— Deržavni zbor 11a Dunaji se bliža ! Pod tem nadpisam so dali v Ljubljanskih nemških Vovicah naš verli domorodec Dr. Krobath lepe opomine, kako se ima pri volitvi voli veo v in poslancov za Dunajski zbor ravnati, de bo práv, to je, de se bojo taki možjé izvolili, ki se bojo za pravično reč možko potegovali, ki bojo za prid ljudstva goreče govorili, ki poznajo potrebe svoje domovine, ki pa tudi vedó za tó, kar je nekdej bilo , in za vse postave, ki so dozdej ve-ljale; zakaj le taki možaki zamorejo dobre svete dajati, po kterih bomo prihodnje postave dobili. To ni kaka kaj bodi reč ! Gospod Dr. Krobath svetjejo tedej, prosijo in pri-poročujejo v imenovanim lepim sostavku, de naj že pervi volivci svojo vest dobro izprašajo, ktere možé bojo za volivce poslancov izvolili, kér je na téh vse ležeče, kakošnje poslance bomo na Dunaj poslali. Naj tedej že pervi volivci zvesto na to gleda jo, de bojo take volivce poslancov izvolili, ki so pošteni v celi soseski, pa tudi če je moč, še krog in krog dobro obrajtani možjé, ki so lepiga zaderžanja, mirni in umni, svojim duhovnim in deželskim gosposkam pokorni , za svojo deželo dobro misleći možjé. Poslanci morajo pa še več tacih dobrih lastnost imeti; zraven nepremakljive poštenosti in goreče ljubezni do domovine morajo veliko vednosti imeti in pa tudi gladek jezik, de kar vedó in za dobro spoznajo, tudi brez strahu in brez spodtike velikimu zboru dopovedati Hiorejo. Toliko iz gosp. Dr. Krobathoviga spiska. Temu še pristavimo, de se je vLjubljani veliko domorodcov zbra-lo, ki so se posvetovali, kteri rojeni Kraj n ci bi bili za krajnsko deželo za poslance posebno priporočiti, brez de bi s tem priporočilam hotli reci, de bi ne bilo še več druzih mož na Krajnskim, ki bi bili tudi dobri. Nej se tedej prevdarijo naslednji nasvetovani možjé, ali so volivcam po volji: Njih ekscelencija, Ljubljanski knez in škof Anton Alojz Wolf, gosp. Franc Avsec, c. k. svetovavec ape-lacije v Celovcu, gosp. Vicenci Srott, apelacijski pred-sednik, zdej na Dunaji, gosp. Dr. Ovjač v Ljubljani, gosp. Dr. Kavčič vLjubljani, gosp. Dr. Krobath v Ljubljani, gosp. Dr. Bleiweis v Ljubljani, gosp. Matija Ver tove, fajmošter v Š. Vidu nad Ipavo, gosp. Mih. Ambroz, komisar v Smeledniku, gosp. IgnacMužan, posestnik na Rečici, gosp. Matevž Dolšein, posest-nik in poštar v Logatcu, gosp. Dr. Orel v Ljubljani, žlahtni gosp. Jožef Seuchenstuel, c. k. svetovavec mestne in deželne sodníje, grof Gustav Aversperg, vlastnik Mokriške grajšine i. t. d., gosp. grof Rihart Blagaj v Ljubljani, gosp. Jernej Arko, fajmošter v Vodicah, gosp. Lambert Lu km an, kupec v Ljubljani, gosp. Eranc Galle, grajšak v Ljubljani, gosp. Dr. Ule-pič v Ljubljani, gosp. Dr. M. Dolenc, pravdosrednik zdej na Dunaji, gosp. Dr. Jožef Skedel, profesorja namestnik na Dunaji, gosp. Dr. Viktor IIradecki v Ljubljani, gosp. prof. Mar tinak v Ljubljani. — Tem pridene vredništvo še gosp. Janeza Veséla, kameralniga sve-tovavca v Terstu, gosp. Dr. J. Matija Sporerja, sve-tovavca deželniga poglavarstva v Ljubljani, gosp. Fid. Ter pin ca, grajšaka v Ljubljani, gosp. Korlna Raaba, c. k. tajnika deželniga poglavarstva v Ljubljani, in gosp. Janeza Cerarja, uradnika velike colníje v Terstu. Iz Mime na prošnjo vec kmetov* Ljube Novice! Pràv priserčno nas razveselite, ko-likorkrat vas iz pošte dobimo, pa naša ljubezen proti vam se le še bolj in bolj vnema, kér pred nekaj časam ste le po ene Mirno obiskovale, zdej vas prejemamo petere. Ali pa tudi véste, zakaj vas tolikanj ljubimo? Pervič zató, kér nam veliko potrebnih naukov, ki kme-tijstvo zadevajo, pràv lepo in po domaće daste. Drugič nam vseskozi kakih lepih novic přinesete, ki smo jih pràv željni, posebno radi beremo od Laškiga kaj. Pa tudi zató ste nam drage, kér nam ne le zastran kme-tijstva, temuč tudi v druzih rečéh, ki so jih le učeni gospodje presoditi v stanu, lepe svete dajete. Taka nam se je uni dan pri pervi volitvi za Frankfort v Mirni godila; kar nas je bilo Mirniških farmanov, nismo hotli kratko nič voliti. Gospod volitni komisar Raab so na placu pri mizi stojé nas nagovorili, de bi volili, pa naši so njim enoglasno odgovorili, de nočejo ; potem so nekaj počakali in zopet povpraševali in zopet čakali tako dolgo, de smo bili vsi nevoljni. Pa kér niso hotli še zmiram gosp. komisar odstopiti in svojih protokolov pobrati , nam pa se je na delo mudilo, smo začeli pràv glasno godernjati zoper gosp. komisarja rekoč: „Sej smo jim povedali, de nočemo za Frankfort voliti, mi bomo postave na Dunaji přejeli, naj le svoje reci poberó in strani gredó. Se vé , de smo se v miru razšli, poteni ko so gospod komisár svoje protokole pobrali in proč šli. Pràv veseli smo, de nismo volili, kér slišimo de nas Nemci nič kaj ne obrajtajo. Pa kakor pri nas, tako tudi po drugod niso hotli voliti vecidel so pa še le potlej , kadar se je velika truma ljudstva razšla, kakiga izvolili. Taka je tudi pri volitvi poslanca bila ; ravno komaj so ga skovali bili, pa s tako mešetarijo, kakor postavim pri pràv težkim volovskim baratanji. Pa mi vam nismo mislili od volitve tolikanj pove-dati — naj vam tedaj le še četerti vzrok svoje ljubezni do vas, predrage Novice ! oznanimo, in ta je , kér so vaši sostavki skoz in skoz s pobožnim duham prepreženi in nam naše s. vére ne kazijo. Nam so uno nedeljo gosp. kaplan nekaj od s. očeta papeža na prižnici v misel vzeli; kako zaničljivo nekteri nemški časopisi od našiga ljubiga cerkveniga poglavarja govorijo, kako se menijo na Dunaji od volitve noviga nemškiga papeža, kako Jih tudi med nami eni posebno v gosposkih suknjah prekli-najo i. t. d." Oj, kako so nas te besede sklele! Eni zmed nas so jeli le v tla gledati, kér so se jim solze vtrinjale po lícili ; drugi so se deržali, kakor člověk, ki *) Pri sv. Križu polek Turna, na Dulah, v Škocjanu i. t. d. i. t. d. nikodar niso volili. Pisatelj. / - ÍOO ga velik nepokoj obhaja; tretji bo nepremakljivo stali in čakali, kaj nam bodo povedali še. Vsi smo bili moćno žalostili, slišati take prigodbe. Eni so se po s. maši na placu měnili : „Dête , će si bodo noviga papeža izvolili, si bodo mogli tudi noviga Kristusa omisliti ;" mi pa pri starim ostanemo; stara vera, staro vino, stara petica, to trojno je dobro, je stara govorica. Ravno zató je pa nas predzadnji vaš list, ki nekaj od s. očeta govori, tolikanj razveselil, de smo ga prav iz celiga serca poljubili (kušnili). Vé nas Slovence že dobro poznate; zató pa le tisto govorite , kar je resnićno in pravično. 26. dan pretečeniga mesca nam je smert visoko-spoštovaniga blagorodniga gospoda Otona Barbota grofa Vaksenšteinskiga nanaglama iz časnosti v věčnost preselila. Kako jih je ljudstvo ljubilo , se je vidilo ob času pogreba — kér je veliko, veliko gosposkih in kmetiških ljudi s solznimi očmi za pogrebam šlo. Práv žal nam je za Njih. Bog Jim daj večno luč ! *) J. G<—n. Kaj se je zgodilo v Smeledniku? Tako je marsikteri v Ljubljani 6. tega mesca pra-sal, ko je vidil, de so se t rij e vozovi vojakov namenili v S meledn ik, pa so se spét na cesti pred Maličam nazaj vernili. Jez se moram za svoje sorojake potégniti, de ne bojo več osramoteni, kar zaslužijo. Poslušajte! Smeled-niška grajšina ima svojim podložnim kmetam nektere posojíla od lét 1806 in 1809 plaćati; razdelk ježe sicer storjen, tode zavoljo grajšinske pritožbe do c. k. dvorne pisarnice, leži že ta reč od léta 1846 na Dunaji. Koj po dovoljenji nove ustave so jéli kmetje barati : kdaj de bodo viinder enkrat te posojíla nazaj poplaćane ? — Primérilo se je, de je létas malitravna tudi eno drugo kmetijsko posojilo na kamerlno zakladnico (kaso) v Ljubljano došlo v znesku od 1524 goldinarjev. To so kmetje zvédili. — Prigermi jih 30. véliciga travna okoli dvajset mož (pane iz Smele dni ški ga kantona) v graj-šino, in jeli so tirjati posojila, kér so rekli, de so unidan v Ljubljani zvediii, de denár že v Smeledniku leží. — Bolj ko so jim gospod baron pravili, de ta denár v Ljubljani v kameralni zakladnici leží, bolj so to svojo trobili in so tudi ojstro govorili. Ločili so se s tem pristavkam, de bojo v osmih dneh zopet po te denarje prišli. Osmi dan pride, 6. téga mesca, in koj zjutraj doide do gospoda barona naznanílo, do so nekteri šuntarji resnično po vaséh hodili in ljudi nagovarjali, ta dan v grajšino priti. Neutégama so gospod baron , akoravno jim je bilo odsvetovano, v Ljubljano pisali, in to je vzrok, de so se trije vozovi vojakov v Smelednik namenili, kér naše c. k. poglavarstvo za mir in pokoj serčno skerbí. Pa kaj seje tukaj zgodilo ? — Prišli so rés nekteri kmetje od mnogih krajev; tudi množica ženskih je bila med njimi , pa ne mislite de bi bili iméli kake orožja, ampak cakali so pred gradam in so se besedovali zavoljo posojil. Kér so gospod baron La z ar i ni meni pred ta večer vse zadéve téh posojil spisane podali, sim zložil kratko razjašnjenje v domaćim slovénskim jeziku, stopil sim med nje in sim jim vse po pravici práv po domaće povedal, rekoč: de 1524 goldinarjev v kameralni zakladnici v Ljubljani leží, de ta denár tako dolgo ne more biti razdeljen, dokler razdeljenje od drugih posojil *) Kmetijska družba je zgubila nad Otonam grofam Barb o ta m eniga svojih nar pridniših podpornikov. Rajnki so bili tudi skozi in skozi SI o ve n e c, po slovensko so se nar raji pogovarjali. Poglcjte kazala prejemnikov Novic od njih začetka noter do zdej: OtonaBarbota ne boste nikdar pogrešovali. Nadjamo se, de slovenski duh časti vredniga očeta bo živel v njegovim ljudomilim sinu následníku, Vređništvo. iz Dunaja ne pride, de je tedaj malo še za poterpéti, de bota oba znéska vkupej poplaćana." Vsi so bili s tém podučenjem zadovoljni in so rékli: gospod takole se mora s kmetam govoriti, de razumè. Prosili so me, de naj jim pripomorem, de bo ta reč tudi na Dunaji dokončana in naredili smo neutégama na gospoda ministra notranjih zadév, prošnjo, pervič v nemškim, potlej pa v slovénskim jeziku, in poslali smo jo na Dunaj. To je gotovo perva prošnja v našim jeziku , in gotovo vam povém, de se na Dunaji ne bojo tolikanj grozili čez to prederznost, kakor nekteri nemš-kutarji v domaći deželi. Na to so se vsi kmetje tako mirni domů vernili, kakor so prišli, in preden je bilo polcine, že nobeniga več ni bilo. Zató je pa tudi tišti, ki je po vojake pisal, neutégama odpoved v Ljubljano poslal. ~ Vidite iz te resnične povésti, de naši kmetje niso taki razbojniki, kakor kdo misli, — de pa stare pravice tirjajo, jim tudi ne bode nihče zaméril. To pa je napčno, de zevači in neumni sirokoustniki s šuntarijami ljudi sleparijo, druge v nepotrébno skerb, sami sebe in druge soséde pa v sramoto in zaničevanje pripravljajo. Smelednik 7. rožnika 1848. Ambroz. Poprava uekterili misel in besedi« Po kmetih je, kakor ste že večkrat v Novícah brali, sedanje dni veliko govorjenja, ki clo nič resnice v sebi nima, — sej v mestih tudi ni drugači, če ne huji. Le za nektero se hoče pisatelj tega nekaj zmeniti. Pravijo: Papež rimski so v Ameriko zbežali. De se to ni zgodilo, se iz vsih Novic lahko prepriča vsak. Dalje govore : Papež so si ženo vzeli, in so tudi vsi duhovšini rimske ali latinske cerkve se ženiti dovolili. Tudi temu ni res, in ne more res biti. Apostelj sv. Peter je kdaj Gospodu rékel: Gospod! mi smo vse zapustili: ženo, otroke , hiše i. t. d; gotovo njegov na-stopnik Piji IX. drugači storiti ne bo iskal. V izhodnji cerkvi ali med starovérci, se je sicer nižjim duhovnim od kdaj dopustilo, zené iméti, pa si jih morajo pred poročiti, predin so posvećeni, potem ne smejo nobene več iskati; škofi pa tudi tamkej ne smejo imeti žen; in oženjeni duhovni imajo po postavah zastran božje službe nektere zaderžke, ki neoženjenih ne zadevajo. — In kje bodo duhovni današnji dan še zene in otroke redili, kér jim nekteri še to hočejo vzeti, kar za se potrebujejo? Sej bi še Papežu kmalo deželsko oblast odrekli. Tudi je misel in glas, de vsih sedanjih prekucij zlasti na Laškim je začetnik in podpihovavec Papež Pijí IX. Za to stran se je sam izgovoril v zboru kardinalov 29. maliga travna tega léta. Tamkej on vpričo vsih pové, in da tudi nepokojnimu ljudstvu oznaniti: „De, kar je počél v svojih deželah, je storil potem, kar se je že popřed v poboljšik ljudstva tirjalo. Prekucíje ljudstev na Laškim in zunej Laškiga niso od njega izšle. Avstrijani naj ne bodo njemu sovražni, če ni mogel nekterih uder-žati, ki so zmed njegovih podložnih se v zgodbe sever-niga Laškiga méšali; vojakov svojih ni on iz druziga namena na mejo poslal, kakor de bi bili papeževe dežele varovali. Kér so nekteri hotli, de bi tudi k vojski zoper nasiga Cesarja pristopil, on ocitno spozna, de mu je vojska sploh gnjusôba, kér mora kakor následník sv. Petra vse narode in ljudstva z enako ljubeznijo obseči. Tudi se ne more uderžati, de z nevoljo zoper tište se izgovori, ki po pismih in novicah oznanujejo vesoljno Laško svobodno deržavo, ktere prednik bi Papež bil." — Iz teh besedi se vidi, de ni bil nikdar namen Papeža Pija IX. take nepokoje, kakoršni so zdaj, napraviti, in de njegovi vojšaki so zoper njegovo voljo čez mejo planili. Tudi so povédali, de so Papež molitve za našiga Cesarja po Laškim za velki teden prepovedali. Ce se je to zgodilo, je le práv razločiti. V masnih bukvah so velki / toi elki petik in veliko saboto prošnje za cesarja pa za m sk cesarja, kakor pristavik kaze y to je de naj seje se Bog ozrè na rimsko cesarstvo. Rimski cesar se jmenoval nemški kralj skoz tavžent lét, kér je bil od in besedovanja, takó de težavno lazila, na večer pa bolj sostradana domů pribo-kala, kot je iz hleva šla; z eno besedo, le malo je koristi dajal, sicer pa je bil vzrok marsikakiga krega se ga je sploh imé, travnik Papeza iz Cesar Fr* léta 1806 olj varh imske kve. Kar je pa rajnki prepíra, přijelo. Tem in enakim napakam enkrat v I se rimski in némski kroni odpovedal okom priti, si, svojo dozdajno svojoglavnost pustivši, se y ni imsk » rja več, tedej se tudi žejo v roke in poklicejo zemljomerca gosp. Udri ka iz ne more moliti za rimskiga cesarja, ne v Rimu ne Gradca, ki jim je pasovnik předvelikonočními prazniki drugej. Pa naš Cesar se imenujejo zdaj avstrijanski izmeril, de je vsak svoj del, kteri mu gre, se ve Cesar; zatorej smo pa pri nas molili za prekersanskiga de zastopivši se 5 prejél. Kakor pri vsaki novi na Cesarja Ferdinanda, in de se jansko cesarstvo. _ Bog ozrè na Avstri- pravi se je tudi tukej protivnikov najdilo in širokoustnili P. H Perva velika skupšina slovenskiga 6. dan zbora v lijuMjani tega mesca so bile v pervi veliki skup šini (Versammlung") slovenskiga zbora njegove postave posvetovane in vodstvo izvoljeno. Omikanje in razširjenje slovenskiga jezi ka po vsih m o go čili tih naj bo po enoglasnim sklepu namen tega zbora, ki se ne bo vtikal v politiške reči. ki se bojo berž ko bo moč na znanje dale in po ustavi pripusenih po- narodniga Postave bojo vse y na tanjko povedale; danes le povémo, de vsak postěn in omikan člověk gosposkiga ali kmetiškiga stanu zamore ud tega zbora biti. Ljubljančanje samci plačajo na léto 4 gold.; z družino pa pa le polovico tega. Zraven 6 g old. Vunanji ud pri tega odrajta vsak nov pristopu še 2 gold, za vp i sni no QEinschreib-ebiihr). Bolj odrašena šolska mladost ktera zamore tudi v to družbo stopiti, plača v vsim le 2 gold, na léto. . dan uniga mesca v neko kerčnio tU* Dolene na Dunaji, Doliner Janez, svetovavec 1 v.. , « • v « r. —^ • . « v . tukej v Ljubljani, poliček vóla pit. V kerčmi je med druzimi sedel nek člověk y ki je grozno zabavlja! in Lahi imaio čisto de med práv več y mislite" pravi gerdi kupcijske in menicne sodnije, Dominikus, rentmašter pri Sekavski grajšini pri Lipnici, Filip Leopold, tajnik druzimi lažmi tudi terdil, deželniga poglavarstva v Terstu, Galle Franc, grajšak v Ljubljani, Gornik poštar v Celji, baron Grimšič Friderik, kresijski poglavar v Pizini, Hladnik Janez kér se vzdigujejo šuntar na dalje . „Spre „Lah, ako y y čat i." Ali ne zasluzi tak koj v ječo utaknili. Pa sej ji gerd lažnjivec ne bo odšel. y de bi nov klobuk kupi, mora zató de ga sme nositi, doktorand na Dunaji, Dr. Viktor Hradecki v Ljubljani poprej Cesarju 2 gold. 40 kraje, dacije pla- žlahtni Jâger Janez, posestnik v Trajbergu na Štajar- skim, Kojnšek profesor v Celji, Dr. Kozler Jožef v Gorici, Dr. Krajne v Gradcu, Kreft Anton, kaplan v Radgoni, vitez Kreicberg Friderik, c. k. svetovavec deželniga poglavarstva v Ljubljani, Dr. Krobath Blaže ga Franc Gcrkman. Cast « honnir east gré. v Ljubljani y Dr. Magdič Franc v Ormožu, Majer Kdor se dandanašnji za omikanje prostiga ljudstva Matija, kaplan v Zabnici na Koroškim, Matjašič Juri trudi, je pravi prijatel domovine, je pravi domorodec, profesor v Marburgu ! - . . —» i v • v , . * v • • ____ ____. „ y M a z g o n avskultant v Gorici y y y pro Gosp. kaplan Anton Jaksic v Kolovratu zasluzijo po Dr.JMiklošič Franc na Dunaji, Murseč Jožef pravici to častno imé. Znani so Oni bravcam Novic, de fesor v Gradcu, Dr. Orel Jožef v Ljubljani, Orožen se neutrudljivo poganjajo za podučenje šolske mladosti. Balant, kaplan v Bilstajnu, Dr. Pongrac v Slovenski Ti pa še veči veselje do branja vdihniti, so unidan iz Bistrici, Paveš Ludevik, c. k. kameralni svetovavec v Ter- svojih denarjevnaročili 3 iztise Novic: za Pavla Vôzla in Franca Rom eta, pridna šolska stu, Dr. Janez Pogačar, profesor v Ljubljani ucenca, m pa za TomažaPregeljna, spostovaniga pevca m orglarja. Janez, popirfabrikant v Račah y Potliorn žlahtna .Seuchenstuel y Ta dar gosp O — 7 i------ CP r -------