GLASILO V NOVEM LETU
Z dobrimi željami in novimi načrti začenjamo novo leto tudi v uredništvu vašega glasila, dragi bralci. „lskra" je največji časnik, ki ga za svoje delavce izdaja katerakoli delovna organizacija v Sloveniji, po njem segajo stotine bralcev tudi izven Iskre. Vse to nam v uredništvu ob načrtovanju novega letnika nalaga še posebno odgovornost.
Malo pred novim letom se je sestal časopisni svet glasila Jskra". Predstavniki delovnih organizacij in novinarji so ocenili uspešnost glasila v lanskem letu in začrtali pot za letošnji letnik.
Obdelaii in sprejeli so temeljno vsebinsko in oblikovno zasnovo glasila, družbeno angažiranega časnika, ki mora predvsem zagotavljati medsebojno obveščanje delavcev Iskre o vseh pomembnejših zadevah skupnega pomena. Tako omogoča delavcem—samoupravljal-cem obveščeno sklepati in ukrepati, pa tudi nadzirati izvrševanje odločitev v vseh organih in službah Iskre.
Zatem so se lotili načrta usmeritve in delovanja glasila Iskra. Terjali so, naj se glasilo še bolj približa željam in potrebam bralcev in sprejeli vrsto podrobnih določil, ki naj novinarjem v uredništvu pomagajo pri oblikovanju vsebine, ki naj bo pestra in ne dolgovezna, prav razporejena med informacije s trenutno in trajnejšo veljavo, med resnejše branje in prispevke, ki zadevajo dejavnost vas, dragi bralci, tudi mimo vašega osnovnega poklicnega dela. Zadnjih nekaj strani glasila bo kmalu začel urejati nov delavec v uredništvu, govorile pa bodo o športu in kulturi, delovanju neštetih društev, potovanjih in izletih, mnogih drobnih dogodkih in še marsičem, kamor prištevamo tudi male oglase: vse to v okviru Iskre in interesov Iskrašev.
Bistveno novost, vsaj upamo tako, pa prinaša postavitev resornih urednikov, petero po številu. Le-ti bodo nenehno sledili dogajanja na jasno odmerjenih področjih: za protokol in kroniko dogodkov v Iskri, za samoupravljanje, politično dejavnost in družbeno-pravne zadeve, za inovacije, razvoj in tehnologijo, za gospodarjenje, proizvodnjo, investicije in načrtovanje, za trženje na domačem in tujih trgih ter za medpodjetniške povezave. Časopisnemu svetu bodo predlagali četrtletne načrte o vsebini glasila, pa tudi četrtletna poročila — neposredno pa bodo delovali tudi na sestankih uredništva. Z resornimi uredniki in njihovim delom vas bomo v naslednjih številkah še podrobneje seznanili.
Časopisni svet je terjal tudi oživitev delovanja časopisnih sosvetov in pododborov v delovnih organizacijah (mar zanje sploh veste, dragi bralci? ) ter pograjal pomanjkljivo samoupravno organiziranost delavcev uredništva glasila.
Načrtov in želja je torej obilo pa tudi dobre volje in jasno zastavljenih ukrepov — to pa je že več, kot navadno prinese novo leto.	m.T.
Iskrinim temeljnim organizacijam je uspelo približno teden dni pred iztekom starega leta uresničiti izredno pogumen lanskoletni izvozni načrt v višini 100 milijonov dolarjev. Kumulativni izvoz je 27. decembra znašal 101.295.798 dolarjev, torej smo izvozni načrt presegli za dober 1 %. Ta številka pa je še višja, saj smo v dneh do konca leta izvozili še za 100 do 150 tisoč dolarjev izdelkov.
Uresničitev tako ambicioznega izvoznega načrta je vsekakor izjemen dosežek Iskre kot celote — njenih proizvodnih temeljnih organizacij in seveda tudi Iskre Commerce, oziroma njene izvozne direkcije v zunanjetrgovinski temeljni organizaciji. Z gotovostjo in s ponosom naj tudi zapišemo, da je 100 milijonov dolarjev izvoza izjemen dosežek tudi v slovenskem in jugoslovanskem merilu. Zavedati se moramo namreč kvalitativne strani tega uspeha, saj vemo, da Iskra izvaža skoraj izključno izdelke, v katere je vloženo veliko dela — od intelektualnega, do dela, neposredno vloženega za strojem. Gledano z jugoslovanske perspektive je to torej še dosti večji uspeh.
Po področjih se je naš izvoz gibal nekako takole: v dežele v razvoju smo izvozili za 28 % od celotne izvozne vsote, v države SEV prav tako za 28 %, preostalih 44 % pa na razviti zahod. Med delovnimi organizacijami daleč prednjačijo kranjske Telekomunikacije, zlasti njene temeljne organizacije ATC, Števci in Elektrooptika, sledijo pa ji delovna organizacija Elementi z Upori in Polprevodniki, pa Široka potrošnja. Avtomatika in Avto-elektrika.
Ob tem zavidnem rezultatu, ko smo presegli, resnično bi lahko rekli, magično mejo 100 milijonov dolarjev, pa naj kljub temu zapišemo tudi to, da bi lahko izvozili še več. Težave v izvozu so bile zlasti tržnega in proizvodnega značaja, pri čemer naj pokažemo s prstom zlasti na problem inovacijske dejavnosti v Iskri in pa spremenjljivo kakovost Iskrinih izdelkov. In prav tu so še rezerve za nadaljnje povečevanje naše prisotnosti na zunanjem tržišču. Prav primer uspešnosti Elektrooptike dokazuje, kako pomembna je prisotnost teh dveh komponent - novatorstva in kakovosti v zunanjetrgovinski menjavi. Dvajset in več odstotno stopnjo rasti izvoza, kakršno smo si začrtali, bomo dosegli le z novimi programi in zagotavljanjem njihove permanentne kakovosti.
Še na nekaj moramo računati pri načrtovanju našega izvoza: svetovno tržišče elektronskih elementov se vsako leto poveča za nekako tri odstotke, medtem ko je povpraševanje za novimi programi, kot so na primer računalniki, vsako leto večje za petino in več. Naša izvozna usmeritev bi morala biti torej jasna. Ladn Drobež
25. decembra je bila seja časopisnega sveta glasila „Iskra‘‘, m kateri so obravnavali vsebinske in oblikovne zasnove našega glasila ter načrt usmeritve in delovanja našega glasila v novem letu. Razprava je tekla tudi o predračunu za leto 1979 in novi ceni glasila, na koncu pa je bila m dnevnem redu informacija o samoupravni organiziranosti glasila ,,Iskra“ in uskladitvi samoupravnih aktov.
Pogodbe za računalnike na mariborski univerzi
Predstavniki SOZD Iskra in VEKŠ so podpisali pogodbo o nabavi računalnika Iskra data C-18-20 za potrebe VEKŠ. Predstavniki visoke tehniške šole Maribor in SOZD Iskra pa so podpisali pogodbo o nabavi laboratorijev za računalniško projektiranje centra za tehniške softtvare na visoki tehniški šoli Maribor. Hkrati so podpisali tudi pogodbo s prestavniki združenega dela o sofinanciranju opreme za ta računalnik.
V laboratorijih za računalniško projektiranje na visoki tehniški šoli Maribor bo instaliranih v prvih mesecih leta 1979 za približno 6 milijonov dinarjev domače in uvožene računalniške opreme, ki jo v celoti financirata gospodarstvo in proizvajalci opreme v razmerju 30:70 prek ustreznih pogodb o izmenjavi dela.
PREK REPUBLIŠKIH MEJA
Gospodarski in znanstvenotehnični razvoj terjata danes tudi od velikih sistemov, da se med seboj povezujejo, razširjajo kooperacijo, stremijo k skupnim vlaganjem ipd.. . . Tako se tudi SOZD Iskra dogovarja in sodeluje v okviru republike in preko republiških meja z drugimi SOZD. Tako so se predstavniki Iskre in ELKOM iz Maribora dogovorili, da bodo izdelali samoupravni sporazum o poslovnem sodelovanju med obema SOZD.
INDUSTRIJA IZDELKOV ZA AVTOMATIKO
Ocena družbeno-političnega delovanja v 1.1978
,,Mislim, da je Avtomatika lahko /zoreč tudi za druge delovne organiza-:ije v Iskri, kako je treba vzpostaviti družbenopolitično enotnost1', je uvodoma dejal Janez Giannini, sekretar sveta ZK delovne organizacije na skupnem sestanku družbenopolitičnih organizacij, ki je bil 28. 12. 1978 v prostorih menze na Savski 3. ,.Prehojena pot v 1978. letu ni bila lahka11, je nadaljeval, zato so rezultati še toliko bolj vredni. Ge se ozremo na proces preobrazbe naše Avtomatike, ne moremo mimo nekaterih dejstev, ki so jo v letu 1977 pripeljale do izredne programske, organizacijske krize in razvejanosti političnih sil. Čeprav enotne, so družbenopolitične organizacije delovale v TOZD strankarsko in vsaka po svoje. V tem obdobju smo se ob uresničevanju določil zakona o združenem delu srečali
tudi z močno prisotno podjetniško miselnostjo, katera je bila bolj plod delovanja nekaterih vodilnih struktur kot pa resničnega prepričanja delavcev. To je nujno potegnilo za seboj močno poudarjanje parcialnih interesov in rešitev, ki bi se jih le kratkoročno dalo prikazati kot uspešne. Pokazale so se tudi zanemarjenost pri samoupravnem planiranju dela. Posledica tega so bila programska prekrivanja, razdrobljenost razvojnih služb, neenotnost nastopanja na tržišču, pomanjkanje jasnih skupnih investicijskih vlaganj itd.
Zato je bila osnovna naloga družbenopolitičnih organizacij v 1978. letu, da so ustvarile znotraj družbenopolitičnih organizacij tako, da so poslovodne in strokovne strukture pripravile jasne predloge glede nadaljnjega razvoja in delovanja delovne organizacije. Rezul-
Z veseljem nekaj vrstic zapišimo o Bogdanu Norčiču, Iskrašu iz Kranja, jugoslovanskemu reprezentantu v smučarskih skokih. Na prvih dveh preizkušnjah novoletne skakalne turneje je dokazal, da sodi med najboljše v tej športni zvrsti. Na prvi tekmi turneje v Oberstdorfu je med 80 skakalci osvojil 13. mesto, na drugi v Garmisch-Partenkirchenu pa je z odličnim skokom pri 100 metrih zasedel drugo mesto za češkoslovaškim zmagovalcem Josefom Samekom. Od srca mu želimo še nadaljnje uspehe na tekmovanjih v letošnji sezoni!

tati teh prizadevanj, so se prvič odrazili v mesecu marcu, ko so družbenopolitične organizacije in samoupravni organi razvili široko javno razpravo o temeljnih izhodiščih in programske usmeritve in samoupravne organiziranosti Avtomatike in drugič na referendumu 7. julija, ko je bila druga faza konsolidacije Avtomatike zaključena. Čeprav je bila javna obravnava o elaboratu in spremembah samoupravne organiziranosti izredno široka, pa z rezultati vseh TOZD nismo mogli biti zadovoljni. Za družbenopolitične organizacije je to pomenilo, da se bo potrebno za dokončno uresničevanje začrtanih ciljev še močneje boriti. Pri tem gre pohvala predvsem družbenopolitičnim organizacijam in samoupravnim organom v TOZD TELA, da so uspeli premagati ovire ter jasno in odločno razkrinkati posameznike, ki so kljub trdnim dogovorom še naprej delovali v nasprotju s politiko družbenopolitičnih organizacij. Pravilnost take jasne politične usmeritve, odločnost in prizadevnost družbenopolitičnih organizacij se je jasno pokazala z rezultati referenduma 15. novembra, ki so presegli vsa pričakovanja.
Take rezultate seveda ni bilo možno doseči brez nekaterih kadrovskih sprememb. Pri tem ne moremo mimo velikega deleža, ki gaje pri urejanju razmer prispeval direktor delovne organizacije Stane Preskar. Znal je razvozlati in nakazati jasne poti v sodelovanju s svojimi strokovnimi sodelavci, ki so se najbolj neposredno angažirali pri izdelavi strokovnih gradiv. Z doseženimi rezultati smo lahko zadovoljni, vendar pa to ne pomeni, da je naše delo končano, temveč ravno obratno od nas tirja še večjo angažiranost, da se sprejeti cilji in hotenja vseh delavcev uresničijo.11
Prisotnim je spregovoril tudi Stane Preskar, direktor Avtomatike, ki je v jasnih orisih začrtal glavne naloge, ki nas čakajo v 1979. letu.
Ob zaključku so za aktivno družbenopolitično delovanje podelili 20. delavcem knjižna priznanja.	g.D.
Podobno srečanje je bilo tudi 20. in 21. decembra lani v Sarajevu. Sestali so se predstavniki SOZD Iskra s predstavniki sarajevskega SOZD Ener-goinvest. S predsednikom poslovodnega odbora SOZD Energoin vesta Dragutinom Kosovcem so se sestali predsednik poslovodnega odbora SOZD Iskra Jože Hujs, Stane Preskar in direktor Iskra DO Elektromehanika Kranj Aleksander Mihev.
Energoinvest sodi po svojem obsegu bruto produkta in številu zaposlenih med največja jugoslovanska podjetja, saj je večji od Iskre in je v današnjem gospodarskem trenutku steber in nosilec gospodarstva v Bosni in Hercegovini. Del proizvodnje v Energoinvestu tvori energetika, to so krmilne naprave, električne centrale in daljnovodi. In ker imajo v Energoinvestu tudi vrsto različnih organizacij, med njimi lasten razvoj, Inštitut za Energetiko in avtomatiko ter za procesno tehniko so se predstavniki obeh SOZD dogovorili, da bodo sodelovali zlasti v treh pomembnih smereh.
Sklenili so skupaj formirati programski odbor, ki bi občasno izmenjevali informacije o obstoječih in predvidenih proizvodnih programih ter tudi o predvidenih investicijskih posegih, ki pa bi hkrati tudi pregledoval možnosti za sodelovanje ali morda tudi delitev dela.
Glede na to, da imata obe SOZD v zunanjem svetu pomembna predstavništva, so se dogovorili, da bi poskušali doseči koordiniran nastop na vseh tržiščih, kjer bi bilo to mogoče, saj sta v pogledu komplementarni — Iskra ima do sedaj predstavništva razvita predvsem v gospodarsko razvitejših deželah', Energoinvest- pa je že do sedaj dobro zasidran predvsem v tretjem svetu.
In končno je Energoinvest izrekel tudi podporo koncentraciji domače računalniške proizvodnje v Iskri, zainteresiran pa je tudi za ustrezen soft-vvarski del, zlasti kar zadeva procesno aplikacijo.
Predstavniki Iskre so v Sarajevu obiskali tudi predsednika Gospodarske zbornice BiH, ki je pozdravil pristop Iskre in njeno iniciativo za gospodarsko povezovanje obeh republik.
Od združenja PTT BiH pa so naši predstavniki prejeli pohvalo, v zvezi z Metaconto, pohvalno pa so se izrazili tudi o celotnem sistemu telekomunikacij in povedali, da je Bosna in Hercegovina ta sistem v celoti osvojila.
MAK
Sklepi 4. zasedanja DS SOZD Iskra
dne 27. 12. 1978
Delavski svet SOZD ISKRA potrjuje sklepe 3. zasedanja DS SOZD ISKRA z dne
29.	septembra 1978 ter ugotavlja, da so vsi sklepi realizirani oz. so predmet dnevnega reda današnjega zasedanja
Na osnovi podane informacije, naroča Delavski svet, da se v začetku februarja 1979 opravi podpis Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi interne banke ISKRA SOZD Elektrokovinske industrije ter hkrati poziva tiste TOZD v DO ELEKTRO-MEHANIKI, ki odločitev še niso sprejele, da v mesecu januarju to opravijo. V kolikor postopek sprejemanja sporazuma do predvidenega podpisa v teh TOZD ne bi bil opravljen, se prične postopek za ugotavljanje odgovornosti.
Delavski svet sprejme na znanje „Ro-ročilo o poslovanju SOZD ISKRA od 1. do
30.	IX. 1978" in oceno realizacije planskih zadolžitev za leto 1978.
DS sprejme na znanje ..Informacijo o organizacijah, v katere so bila naložena združena sredstva rezerv SOZD ISKRA" ter s tem v zvezi naroča poslovodnemu organu:
—	da v sodelovanju s poslovodnim organom TOZD Orodij prouči vzroke za ne-izvrševanje sanacijskega programa in na osnovi njih sprejme ustrezne ukrepe; rok:
31.	III. 1979
—	da se izdela predlog vračila za sredstva po sanacijski pogodbi z dne 12. 3. 1970 s Tovarno orodij; rok: 31. III. 1979
—	da se pripravi predlog v zvezi z zahtevkom za sanacijo tistih TOZD, ki bodo v zaključnem računu za leto 1978 izkazale izgubo in pripravi predlog za določitev sistema združevanja sredstev znotraj SOZD
DS je na osnovi ustne obrazložitve, mnenja kolegijskih izvršilnih organov ter diskusije delegatov soglasno odobril koriščenje združenih sredstev, predvidenih v programu za realizacijo srednjeročnega plana v letu 1978 v višini 1.160.000 din, pod pogojem, da so sredstva še neangaži-rana.
DS soglasno sprejme poročilo in program dela v zvezi s kadrovsko problematiko SOZD ISKRA.
S tem v zvezi zadolžuje Odbor za kadre, da spremlja realizacijo programa ter občasno poroča Delavskemu svetu SOZD ISKRA.
DS sprejme iniciativo poslovodnega kolegija za združevanje sredstev kadrovske dejavnosti v smislu predloga ter naroča poslovodnemu organu, da pripravi plan dejavnosti in višino potrebnih sredstev.
DS sprejme na znanje poročilo o delu 1. konference o kakovosti, ki je bila dne 6.
12.	1978.
DS na osnovi predloga Odbora za kakovost sprejme zaključke konference kot akcijski program organizacij združenega dela ter naroča Odboru za kakovost, da prične z realizacijo akcijskega programa ter ga o poteku občasno obvešča.
DS sprejme pobudo, da se na osnovi osnutka Samoupravnega sporazuma o kakovosti in ob upoštevanju predlogov strokovne službe za kakovost, prične v mesecu februarju javna obravnava predloga Samoupravnega sporazuma o kakovosti v SOZD ISKRA in postopek za njegovo sprejetje.
DS sprejme na znanje informacijo o izvajanju Družbenega dogovora o izgradnji in finansiranju Kulturnega doma Ivan Cankar ter naroča, da se ustrezna informacija objavi v glasilu ISKRA.
DS sprejme drugi osnutek Statuta SOZD ISKRA z dne 26. 9. 1978 kot končni predlog ter ga daje na glasovanje na referendume delavcem temeljnih organizacij in delovnih skupnosti DO, delavcem enovitih DO in delavcem delovne skupnosti skupnih služb SOZD ISKRA.
Končni predlog bo objavljen v glasilu ISKRA.
V ta namen razpisuje DS SOZD ISKRA glasovanje na referendumu po zgoraj navedenih organizacijah združenega dela do 15. februarja 1979.
Referendum izvedejo volilne komisije navedenih organizacij združenega dela.
Zapisnike volilnih komisij o ugotovitvi izida referenduma dostavijo v izvirniku Delavskemu svetu SOZD ISKRA, sekretariatu do 20. II. 1979:
DS sprejme obvezno tolmačenje določil členov 112, 113, 114/1 in 116 Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra glede usklajevalnega oz. arbitražnega postopka, ki se glasi: Ce pride pri oblikovanju še nesprejetih zadev na DS SOZD do nesoglasja ali do bistveno različnih stališč in zaradi tega nista mogli biti doseženi soglasje ali predpisana večina glasov delegatov, se o odprtem vprašanju prične usklajevalni postopek v smislu člena 112 in 113 Samoupravnega sporazuma o združitvi.
Temu nasproti pa različna stališča, ki se pojavijo na DS ali drugih organih in, ki izvirajo iz veljavnih oziroma dokončno sklenjenih samoupravnih poslovnih ali pogodbenih razmerij, ne zapadejo usklajevalnemu postopku in je za reševanje takih spornih zadev pristojna notranja arbitraža SOZD v smislu člena 115 Samoupravnega sporazuma o združitvi. Postopek pred notranjo arbitražo se prične na zahtevo subjekta postopka — predlagatelja ne glede na to, ali je DS poprej predlagal delavcem nasprotnega udeleženca, da prično postopek ugotavljanja odgovornosti po členu 116 Samoupravnega sporazuma o združitvi, niti ni potrebno da bi se arbitražni postopek začel šele po ugotovitvi odgovornosti v smislu člena 116 Samoupravnega sporazuma o združitvi.
—	poslovodni organ DO za vse temeljne organizacije in delovno skupnost v sestavi delovne organizacije
—	poslovodni organi enovitih DO za enovite DO,
—	vodja delovne skupnosti skupnih služb SOZD za Delovno skupnost skupnih služb SOZD ISKRA
DS SOZD ISKRA sprejme osnutek Samoupravnega sporazuma o organizaciji, delu in poslovanju notranje arbitraže in ga kot končni predlog daje v sprejem delavskim svetom:
—	delovnih organizacij v sestavi SOZD
—	delovne skupnosti skupnih služb SOZD
ki naj sklepajo o sprejemu tega sporazuma, objavljenega v glasilu ISKRA. Delavski sveti pa naj o tem sklepajo najkasneje do 31. I. 1979.
Delavski svet DO in delovna skupnost skupnih služb naj izvirnike sklepov o sprejemu sporazuma dostavijo sekretariatu DS SOZD ISKRA do 10. februarja 1979.
Obenem naj v roku do 31. I. 1979 izvolijo po enega arbitra delavski sveti:
—	vsake TOZD in delovne skupnosti skupnih služb DO, ki ima v svoji sestavi temeljno organizacijo,
—	vsake enovite DO (brez temeljne organizacije) — delovne skupnosti skupnih služb SOZD ter sklepe o izvolitvi z izjavo kandidata, da sprejema kandidaturo, dostavijo sekretariatu DS SOZD ISKRA do 10. februarja 1979
DS soglasno sprejme Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med SOZD ISKRA in KK ISKRA OLIMRIA.
S tem v zvezi na predlog sindikata SOZD ISKRA imenuje:
—	v skupščino:
Škopac Fabio, ISKRA COMMERCE Banič Ivo, ISKRA COMMERCE Barborič Boštjan, SOZD ISKRA Kern Janez, predsednik KOS SOZD ISKRA
Ciuha Avguštin, predsednik ZSM Zorn Otmar, predsednik DS ISKRA Tekavec Vili, ISKRA INVEST SERVIS Drinovec Niko, ELEKTROMEHANIKA Vidic llko, AVTOELEKTRIKA Kastelic Anton, AVTOMATIKA Mohorko Venčeslav, ZMAJ Petelin Vojko, Bil Adamič Majdaj CAOP Grmek Miloš, Široka potrošnja Vinter Franc, IEZE
Prvi trije predlagani so hkrati tudfmožni kandidati za člane Izvršilnega odbora, prvih 6 imenovanih pa za člane upravnega odbora.
Eden od 6 delegatov pa je kandidat za člana v nadzorni odbor.
Delavski svet sprejme predlog sindikata SOZD ISKRA in imenuje za novega člana — predsednika — Odbora za kakovost Jožeta Kobeta, DO Kondenzatorji Semič DS sprejme predlog sindikata SOZD ISKRA in imenuje v odbor za pripravo proslave dneva naslednje tovariše:
— ZORN Otmar, predsednik — HUJS Jože, član — KERN Janez, član — KRIŽNAR Franc, član — CIUHA Avguštin, član — BARBORIČ Boštjan, član -PAVLICA Miloš, član — DVORAČEK Marjan, član — BANIČ Ivo, član — PRESKAR Stane, član — BEZEK Viktor, član
-	SIMONOVIČ Stefan, član
-	MIKEC Zdenka, član — MUNDA Slavko, član
— KASTELIC Anton, član
Delavski svet zadolžuje Komisijo za nagrade in priznanja ISKRE za pripravo ustreznega razpisa za nagrade in priznanja ISKRE za leto 1979. Razpis naj se izvede v mesecu januarju.
Delavski svet določi akontativno ceno za
1.	izvod glasila ISKRA v letu 1979 4,00 din ter hkrati naroča, da na naslednjem zasedanju DS časopisni svet oz. uredniški odbor predloži celovit predlog za ureditev odnosov med izdajateljem in uredništvom glasila ter obrazložen predlog za dokončno določitev cene T izvoda glasila. Na osnovi tako sprejete cene za izvod glasila se opravi končni obračun od sedaj določene akonta-tivne cene od 1. I. 1979.
TOZD MAGNETI
Priznanje
krvodajalcem
Letos obhaja Rdeči križ Slovenije 25-letnico prostovoljnega krvodajalstva. Organizacija Rdečega križa v občini Šiška je zelo aktivna na vseh področjih, zlasti pa je mnogo naredila za pridobivanje novih krvodajalcev. Ob srebrnem jubileju je organizirala uspelo proslavo pod pokroviteljstvom predsednika SO Ljubljana Šiška Franca Dejaka. Tu so med drugimi dobile plakete tudi tri Iskrine TOZD: Magneti, SVN in TEN. Priznanja pa je dobilo še cela vrsta krvodajalcev iz drugih
TOZD TELA
Še dvajset stanovanj
Verjetno ni veliko temeljnih organizacij, ki se lahko pohvalijo s takim uspehom pri reševanju stanovanjskih potreb svojih delavcev kot v TOZD TELA. V preteklem letu so namreč podelili že 47 stanovanj, v petek, 22. dec. , pa so s podelitvijo naslednjih dvajset dosegli število 67.
Tokrat se bo 20 družin vselilo v nove bloke v Štepanjskem naselju in sicer v eno dvosobno, tri garsonjere in 16 enosobnih stanovanj v velikosti 63, 41 in 29 m2.
Stanovanja so prejeli:	Pradan
Artur, Mencinger Danilo, Krošelj Ju-rij-Breda, Grčar Marjan, Gajič Kovilj-ka, Vukič Boško, Baje Vida, Nadu Antonija, Potisk Majda, Pušnik Irena, Maihajlovič Spasenija, Stepanovič Stevo, Cvelbar Antonija, Tomič Mirko, Ižanc, Antonija, Veršič Tončka, Kramžar Dora, Jerše Miloš, Janžekovič Leopoldvina in Tešinič Radojka.
V TOZD TELA se lahko pohvalijo tudi s tem, da so poleg 67 stanovanj odobrili tudi 88 stanovanjskih kreditov za nakup stanovanj, adaptacijo zgradb ali novogradnjo.
Čestitke vsem dobitnikom in pohvala službi oziroma splošnemu sektorju TOZD TELA.
Š. D.
ISKRA
Številka 2 — 6. januar 1978

POJASNILO
Kljub temu, da smo zaradi novoletnih praznikov načrtovali izid 2. številke ,,Iskre1', smo gle de na pomembnost gradiva, ki ga Delavski svet SOZD Iskra daje v javno razpravo, izšli že v tem tednu.
Priznanje RKS prejema za TOZD Feri-ti Marjan Blažič, ki je tudi sam dal kri že 25-krat.
Iskrinih tovarn, ki so dali kri petindvajsetkrat in več.
Na prisrčni proslavi 13. decembra se je zbralo okrog 200 krvodajalcev in gostov iz republiškega odbora Rdečega križa in šišenske občine. Slovesnosti pa so se udeležili tudi zastopniki pobraten ili organizacij RK Savski venac iz Beograda, zveznega Urada za statistiko in povabljeni so bili tudi predstavniki RK iz Kavadarcev.
V programu so sodelovali mladi člani Rdečega križa Osnovne šole Rihard Jakopič. S pesmijo, narodnimi plesi in deklamacijami so povedali, da je glavni namen Rdečega križa pomagati človeku v nesreči. Slavnostni govornik predsednik SO Ljubljana Šiška Franc Dejak je pohvalil dejavnost te humanitarne organizacije zlasti na področju krvodajalstva. Ta dejavnost je gotovo ena najnesebičnejših in humanih gest, ki jih človek lahko naredi za sočloveka.
Na koncu je predsednik razdelil priznanja vsem delovnim organizacijam in ustanovam v občini, ki so se v 25-letni zgodovini krvodajalstva izkazali na tem področju. Priznanja so prejeli tudi posamezniki, ki so dali kri 25 in večkrat.	KF
Kratek povzetek vsebine Statuta SOZD Iskra
Statut SOZD, ki ga daje Delavski svet SOZD Iskra delavcem združenih organizacij združenega dela v sprejem na referendumu predstavlja obvezen samoupravni splošni akt, ki ga mora imeti vsaka organizacija združenega dela, torej tudi SOZD.
Zakon o združenem delu določa za SOZD poleg samoupravnega sporazuma o združitvi tudi statut kot obvezen samoupravni splošni akt, ki ga sprejmejo delavci na referendumu.
Predmetni statut je izvedeni akt iz samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD ter v svojih poglavjih samo dopolnjuje in podrobneje obdeluje zadeve, ki jih določa omenjeni samoupravni sporazum.
V	uvodnih določbah se statut sklicuje na omenjeni sporazum z navedbo, da skladno s tem sporazumom ureja vse zadeve, ki so pomembne za organiziranje, za delo in poslovanje ter za uresničevanje vseh samoupravnih in ostalih razmerij delovnih organizacij združenih v SOZD.
Dalje podrobneje precizira pravni položaj SOZD glede firme in sedeža, zaščitnega znaka s poudarkom na kakovost proizvodov, hišnega stila, žiga in poslovne dokumentacije; zlasti pa zastopanja in predstavljanja SOZD, kar daje v pristojnost predsedniku kolegijskega poslovodnega organa SOZD. V zvezi s tem sledijo še podrobne določbe glede podpisovanja za SOZD, pooblastila, poroštva za obveznosti delovnih organizacij ter določbe o postopku v zvezi s statusnimi in drugimi spremembami, skladno z zakonom.
Poglavje o samoupravljanju je prav tako izvedeno iz ustreznega poglavja, ki ga vsebuje samoupravni sporazum o združevanju v SOZD, le s to razliko, aa samoupravne pravice in dolžnosti delavcev, pristojnosti v tem poglavju naštetih samoupravnih in drugih organov SOZD podrobneje razčlenjuje ter določa pravice in dolžnosti delegatov delavskega sveta, članov izvršilnih organov ter članov kolegijskega poslovodnega organa. To poglavje določa postopek odločanja z osebninrrizjavljanjem na referendumu, zboru ter s posebnimi pismenimi izjavami in drugimi oblikami osebnega izjavljanja in vprašanja, ki so predmet osebnega izjavljanja. Dalje našteva poleg delavskega sveta tudi izvršilne organe (odbore) ter ostale organe kot so: kolegijski poslovodni organ, odbor za samoupravni nadzor, odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter arbitražni svet. Sledijo določbe o postopku za volitve delegatov v delavski .svet, o postopku konstituiranja delavskega sveta, o prenehanju delegatske funkcije in odpoklicu delegatov — pristojnosti in delovno področje delavskega sveta pa določa že samoupravni sporazum o združevanju v SOZD. Kar zadeva izvršilne organe (odbore), je pripomniti, da določa statut postopek za volitve članov teh odborov s poudarkom, da naj bi bili kandidati za člane iz vsake delovne organizacije. Taksativno tudi našteva pristojnosti vsakega odbora in določa usklajevalni postopek. V nadaljevanju ureja način dela kolegijskega poslovodnega organa, pravice in dolžnosti njegovega predsednika ter odgovornost predsednika in članov poslovodnega organa. Obravnava tudi delovno skupnost skupnih služb SOZD, ki so jo podpisnice samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD s tem sporazumom ustanovile.
Samoupravni delavski kontroli, ljudski obrambi in družbeni samozaščiti ter arbitražnemu svetu posveča ta statut posebna poglavja, kjer določa pri vsakem od teh organov njegove pristojnosti in način oblikovanja.
Kar zadeva planiranje, ureja ta statut le posamezne podrobnosti na podlagi že sprejetih temeljnih določb o samoupravnem planiranju, ki jih vsebuje samoupravni sporazum o združevanju v SOZD.
V	poglavjih o obveščanju delavcev in o poslovni tajnosti določa statut skladno z zakonom in samoupravnim sporazumom o združevanju v SOZD javnost dela vseh organov SOZD ter kdo ima pravico in dolžnost obveščati delavce o stanju ter poslovanju SOZD in njegovih organov. Poleg tega opredeljuje tudi posamezne načine in sredstva obveščanja. Kar zadeva varovanje poslovne tajnosti, se statut predvsem sklicuje na ustrezna določila zakona o združenem delu, podrobnosti pa prepušča posebnemu samoupravnemu splošnemu aktu.
Skladno z zahtevami zakona o združenem delu opredeljuje statut tudi vsebino zapisnikov vseh organov SOZD ter njihovo hrambo, dalje obveznosti SOZD do sindikata in drugih družbeno političnih organizacij, pri čemer ureja medsebojne pravice in dolžnosti organov SOZD ter sindikata, na koncu pa način sprejemanja, spreminjevanja in dopolnjevanja statuta ter ostalih samoupravnih splošnih aktov.
V.
:
Dvajset srečnikov,ki so za novo leto dobili stanovanja.
Na prisrčnem srečanju so se zbrali tisti delavci in delavke iz temeljnih organizacij Iskre Avtoelektrike (s sedežem v Šempetru), ki so odšli v letošnjem letu v pokoj. Po uvodnem pozdravu predsednika KOOS Zmaga Lasiča, jim je zaželel vse najboljše ob novem letu namestnik glavnega direktorja Ludvik Jelinčič ter se jim zahvalil za njihov vložen trud in uspehe, ki jih žanje kolektiv. Vsem upokojencem in upokojenkam je poklonil predsednik KOOS praktična darila.
ZAKLJUČIMO DELAVSKO MOŠTVENO PRVENSTVO LJUBLJANE za leto 1978
V mesecu decembru so šahisti Ljubljane odigrali tudi zaostali zaključni del prvenstva za prvaka Ljubljane v letu 1978. Tekmovanje je potekalo po švicarskem sistemu tako, da je 14 prijavljenih ekip odigralo 7 kol 4., 7., 11. in 14. decembra 1978 v stolpnici Iskre.
Tudi tu so šahisti Iskre dosegli pomemben uspeh, saj je prva ekipa dosegla 19 točk in osvojila odlično drugo mesto, kar predstavlja doslej največji uspeh na tovrstnem tekmovanju.
Končni vrstni red je bil naslednji:
1.	Železniško gospodarstvo 20,5 točk,
2.	Iskra I 19 točk, 3. Prometni inštitut 16, 4.-5. UJV in Vulon po 15,5, 6.-7. UIS in Zavod za statistiko 15, 8. Klinika 14,5, 9. Iskra II 12,5, 10.-11. Sloga JLA in SPIZ 12, 12. Saturnus 10,5, 13. SZDL 9,5 in 14. LEK 7,5 točke.
P. Jereb
r
Sklep DS SOZD Iskra (27.12.1978)
o predlogu Statuta SOZD ISKRA.
V
1.	DS SOZD ISKRA sprejema predlog Statuta SOZD z dne 26. 9. 1978 kot končni predlog ter ga daje na glasovanje na referendumu delavcem temeljnih organizacij in delovnih skupnosti DO, delavcem enovitih DO in delavcem delovne skupnosti skupnih služb SOZD ISKRA;
2.	Končni predlog bo objavljen v glasilu Iskra;
3.	V ta namen razpisuje DS SOZD ISKRA glasovanje na referendumu po zgoraj navedenih organizacijah združenega dela do 15. II. 1979:
4.	Referendum izvedejo volilne komisije navedenih organizacij združenega dela.
5.	Zapisnike volilnih komisij o ugotovitvi izida referenduma dostavijo v izvirniku DS SOZD Iskra, Sekretariatu do 20. 2. 1979:
—	poslovodni organ DO za vse temeljne organizacije in delovno skupnost v sestavi delovne organizacije
—	poslovodni organi enovitih DO za enovito DO,
—	vodja delovne skupnosti skupnih služb SOZD za Delovno skupnost skupnih služb SOZD ISKRA.
J
Na temelju čl. 100 samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra ter v zvezi s čl. 385 in 463/1 Zakona o združenem delu, so delavci delovnih organizacij, združenih v Iskri — sestavljeni organizaciji združenega dela elektrokovinske industrije n.sol.o., Ljubljana in delavci Skupnih služb SOZD, na referendumih sprejeli naslednji
STATUT
ISKRE - SESTAVLJENE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA ELEKTROKOVINSKE INDUSTRIJE N.SOL.O. (V NADALJEVANJU: ..SOZD ISKRA").
I.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
Ta statut, skladno s samoupravnim sporazumom o združitvi delovnih organizacij v SOZD Iskra, (v nadaljevanju: ,,samoupravni sporazum o zružitvi") vsebuje določbe, ki so pomembne za organiziranje, za delo in poslovanje, za uresničevanje samoupravnih in drugih razmerij delovnih organizacij, združenih v SOZD.
2.	člen
Družbenoekonomske in druge samoupravne pravice uresničujejo delavci združenih DO po zakonu, samoupravnem sporazumu o združitvi, tem statutu ter drugih samoupravnih splošnih aktih, delovnih organizacij in SOZD.
3.	člen
Če so določbe tega statuta v nasprotju z določili samoupravnega sporazuma o zdru-
žitvi, se uporabljajo določbe tega sporazuma, poslovodni kolegij SOZD pa je dolžan pričeti postopek za ustrezne spremembe tega statuta.
II.	PRAVNI POLOŽAJ
SOZD Iskra je družbeno-pravna oseba z vsemi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima po zakonu in konstitutivnih samoupravnih splošnih aktih; njena organizacijska oblika pa je sestavljena organizacija združenega dela.
b. člen
Podjetje Iskra Kranj je ustanovila vlada FLRJ z aktom PO št. 2065/41 z dne 31. 12. 1946.
Podjetje Iskra Kranj se je organiziralo v Združeno podjetje Iskra Kranj dne 1. 1. 1966. Združeno podjetje Iskra se je organiziralo v SOZD dne 28. 3. 1975.
2.	Firma in sedež
6.	člen
Firma SOZD Iskra je:
ISKRA — SOZD elektrokovinsl* industriji n.sol.o.
Skrajšana firma je:
ISKRA — Ljubljana, n.sol.o.
Firma v angleškem jeziku je:
ISKRA — Ljubljana, Vugoslavia.
7.	člen
Firma SOZD Iskra se uporablja v skladu z zakonom. Skrajšana firma se praviloma uporablja le pri internem poslovanju v SOZD Iskra. Firma v angleškem jeziku se uporablja v mednarodnem poslovanju.
8.	člen
SOZD Iskra ima svoj sedež v Ljubljani na Trgu revolucije 3, občina Ljubljana-Cen-ter.
3.	Zaščitni znak
9.	člen
SOZD Iskra ima svoj zaščitni znak, ki predstavlja v kvadratnem okvirju simetrično zvezdo s petimi kraki, od katerih so gornji in oba spodnja daljša, zvezda ima svoje središče v krogu, pod zvezdo pa je v krogu beseda „ISKRA" s tiskanimi črkami. Zaščitni znak je registriran pri Zvezni upravi za patente pod št. 15741 kot blagovna znamka.
Zaščitni znak in njegove dovoljene velikosti so natančno določene s posebnim standardom, ki ga predpiše poslovodni kolegij SOZD.
10.	člen
Zaščitni znak obvezno uporabljajo vse temeljne oz. delovne organizacije ter delovne skupnosti v SOZD Iskra na izdelkih, dopisih, žigih, izdelkih, v ekonomski propagandi, in ostali poslovni dokumentaciji.
11.	člen
Iskrina kakovost je enotna za vse proizvode, ki nosijo zaščitni znak ISKRA. Obveze TOZD oz. DO za zagotavljanje kakovosti vsebuje poseben SS o kakovosti, bolj natančno pa urejuje to problematiko poseben Pravilnik o kakovosti Iskre.
4.	Žig in poslovna dokumentacija
12.	člen
SOZD Iskra uporablja žig pravokotne oblike, formata 0,7 x 6 cm ki ima v levem kotu zaščitni znak Iskre, desno od njega pa je napis: „ISKRA-SOZD elektrokovinske industrije n.sol.o. Ljubljana.
13.	člen
Vsak žig ima tudi na skrajnem desnem spodnjem oglu zaporedno številko od 1 dalje, da je mogoče voditi evidenco, katera organizacijska enota Skupnih služb uporablja žig z določeno zaporedno številko. Koliko žigov ima SOZD Iskra in kje se hranijo, določa poseben organizacijski predpis.
14.	člen
Žig SOZD Iskra se obvezno uporablja na poslovni dokumentaciji v pravnih razmerjih s tretjimi osebami, v internem pravnem prometu pa le na tisti poslovni dokumentaciji, za katero tako določa organizacijski predpis.
15.	člen
V pravnem prometu s tretjimi in znotraj SOZD se uporablja enotna poslovna dokumentacija, ki v glavi vsebuje firmo oz.: ime OZD s sedežem, točnim naslovom, telefonsko številko, številko teleksa in telegramskim naslovom in zaščitnim znakom Iskre.
Podrobnejše določbe glede oblike, formata in vsebine glave, vsebuje poseben organizacijski predpis.
5.	Hišni stil
16.	člen
Temeljne, oziroma delovne organizacije in delovne skupnosti v SOZD Iskra se obvezujejo, da bodo pri izdelkih, zgradbah, napisnih tablah, lokalih, opremi, reklamah, publikacijah, razstavah in povsod, kjer nastopa element zunanje estetike uporabljale značilen stil SOZD Iskra.
Elemente, obliko, obseg in uporabo hišnega stila SOZD Iskra, določa poseben organizacijski predpis.
17.	člen
Temeljne, oziroma delovne organizacije in delovne skupnosti v SOZD Iskra, uporabljajo ime ISKRA kot začetni in sestavni del njihovih firm oziroma imen v skladu z organizacijskim predpisom o uporabi hišnega stila SOZD ISKRA.
6.	Zastopanje in predstavljanje SOZD Iskra
18.	člen
SOZD Iskra zastopa in predstavlja predsednik kolegijskega poslovodnega organa v mejah pooblastil, ki mu jih dajejo zakon, samoupravni sporazum o združitvi, ta statut ter drugi samoupravni splošni akti.
19.	člen
V	pravnem prometu iz čl. 35 samoupravnega sporazuma o združitvi sme predsednik kolegijskega poslovodnega organa sklepati sporazume in pogodbe v višini sredstev, dogovorjenih s samoupravnim sporazumom o temeljih skupnega plana SOZD, z letnimi programi ali posebnimi sporazumi, brez omejitev.
V	njegovi odsotnosti ga v enakem obsegu zastopa njegov namestnik, v primeru odsotnosti namestnika pa pomočnik predsednika kolegijskega poslovodnega organa, ki ga ta določi.
Namestnika predsednika, pomočnika in člane kolegijskega poslovodnega organa imenuje in razrešuje DS SOZD za mandatno dobo 4 let in so lahko po njenem izteku ponovno imenovani.
7.	Podpisovanje
20.	člen
Osebe, ki zastopajo in predstavljajo SOZD Iskra, za SOZD tudi podpisujejo v mejah pooblastil.
21.	člen
Poleg njih podpisujejo za SOZD še posamezni člani kolegijskega poslovodnega organa, vendar vsak samo v zadevah svojega delovnega področja kot so:	tržništvo,
ekonomika, finance, raziskovalna dejavnost, stiki z javnostjo, kvaliteta, družbeno pravne zadeve, organizacija in informatika, kadrovska politika in izobraževanje ter družbena samozaščita in splošna ljudska obramba.
8.	Pooblastilo
22.	člen
Predsednik kolegijskega poslovodnega organa, oziroma oseba, ki ga zastopa, sme dati drugemu pooblastilo, čigar vsebino in obseg določa sam.
Pooblastilo mora biti izdano v pismeni obliki in oseba, ki ga izda, mora poleg svojega podpisa na njem, pristaviti, da je po-oblastitelj.
23.	člen
Pooblastilo je lahko dano za opravljanje pravnih poslov oziroma za sklepanje pogodb, dogovorov in podobnih poslov ene ali več določenih vrst (splošno pooblastilo), ali pa za sklenitev ene ali več določenih pogodb ali dogovorov oziroma za izvršitev enega ali več določenih pravnih poslov (posebno pooblastilo).
Pravica sklepanja pogodb ali dogovorov, oziroma opravljanja pravnih poslov iz prejšnjega odstavka tega člena, obsega tudi pravico opravljati druga pravna opravila in dejanja, ki so s tem povezana, oziroma so povezana z izvrševanjem teh poslov, pogodb oz. dogovorov.
24.	člen
Pooblastilo je lahko dano za določen ali za nedoločen čas, pri čemer pa ga poobla-stitelj lahko v pismeni obliki ob vsakem času spremeni ali pa prekliče.
Pooblaščenec ne more brez pooblastite-Ijeve pismene privolitve prenesti svojega pooblastila na drugega, razen če ni v pooblastilu določeno, da je tak prenos pooblastila na konkretno določeno osebo, dopusten.
25.	člen
Določbe o dajanju, spremembi, preklicu oz. prenosu pooblastila, se uporabljajo tudi v primerih, ko posamezni člani kolegijskega poslovodnega organa v mejah dejavnosti njihovega strokovnega področja pooblaščajo strokovne sodelavce.
9.	Poroštvo
26.	člen
Delavski svet SOZD lahko da poroštvo za obveznosti DO v SOZD le v okviru člena 24 in 35 Samoupravnega sporazuma o združitvi.
10.	Statusne in druge spremembe
27.	člen
Vse statusne in druge spremembe SOZD Iskra potekajo v skladu z zakonom in določbami samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD, tega statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov.
28.	člen
V	SOZD Iskra lahko vstopi vsaka organizacija združenega dela, ki ima sorodno programsko usmeritev, če tako sklenejo organizacije, ki vstopajo po predpisanem postopku in o vstopu odloči delavski svet SOZD Iskra v soglasju s stališči DS TOZD, oz. enovitih DO.
29.	člen
Organizacija združenega dela, ki želi vstopiti v SOZD ISKRA, sporoči svoj namen DS SOZD Iskra z vsemi svojimi statusnimi, programskimi, finančno-ekonom-skimi ter kadrovskimi podatki, o čemer ta organ, potem ko dobi stališče kolegijskega poslovodnega organa odloči, ali prične integracijski postopek.
V	tem primeru imenuje DS SOZD Iskra določeno število članov komisije za integracijo iz vrst strokovnih in družbeno-politič-nih delavcev v SOZD in sporoči organizaciji združenega dela, ki se želi vključiti v SOZD Iskra, da tudi ona imenuje določeno število svojih članov v komisijo.
30.	člen
Komisija iz prejšnjega člena izdela integracijski elaborat, ki vsebuje: statusne, programske, finančno-ekonomske in kadrovske podatke SOZD Iskra in organizacije združenega dela, ki želi vstopiti v SOZD, druž-beno-ekonomske cilje integracije in predlog statusnega položaja te organizacije v SOZD.
Elaborat obravnavata delavska sveta organizacije združenega dela, ki želi vstopiti v SOZD in delavski svet SOZD Iskra, če bi imela ta organizacija status delovne organizacije v SOZD.
III.	URESNIČEVANJE SAMOUPRAVLJANJA
1.	Samoupravne pravice in dolžnosti
delavcev
31.	člen
Delavci, ki so v delovnem razmerju v temeljnih organizacijah, delovnih skupno-
stih ter enovitih DO imajo pravico i dolžnost, da upravljajo SOZD, zlasti pa da:
—	sodelujejo v postopku oblikovanja in sprejemanja odločitev na ravni SOZD, dajejo svoje predloge, smernice delegatom in mnenja;
—— sami odločajo z osebnim izjavljanjem na zborih in referendumih ter drugih oblikah osebnega izjavljanja v skladu z zakoni in samoupravnimi splošnimi akti;
—	opravljajo določene funkcije preko izvoljenih delegatov v samoupravnih organih in poslovodnega organa;
—	upoštevajo in . • uresničujejo samoupravne splošne in druge akte, samoupravne odločitve in druge predpise;
—	opravljajo svoje delo in naloge vestno, strokovno in pravočasno;
—	uresničujejo naloge samoupravne delavske kontrole;
—	uresničujejo pravico in dolžnost, da so obveščeni o delu SOZD in njenih organov ter postavljajo vprašanja in zahteve o delu SOZD in njenih organov.
32.	člen
Pri oblikovanju in urejanju medsebojnih razmerij v združenem delu in pri uresničevanju samoupravnih pravic in dolžnosti, imajo delavci pravico in dolžnost, da se opirajo na pobude sindikata.
—	sklepanje samoupravnih sporazumov,
—	o vprašanjih o katerih se odloča na referendumu,
—	sprejemanje statuta in drugih na njem temelječih samoupravnih splošnih aktov, kakor tudi njihove spremembe in dopolnitve,
—	druga odločanja o neodtujljivih pravicah delavcev,
—	vprašanja, ki jih vsebuje člen 467 ZZD,
—	ostala vprašanja, za katera tako sklene delavski svet SOZD.
37.	člen
Sklep o izvedbi poprejšnje obravnave sprejme delavski svet SOZD, ki določi rok izvedbe take obravnave in delavce, ki bodo zadeve, ki so predmet poprejšnje obravnave, tolmačili.
O organiziranju poprejšnje obravnave obvesti DS sindikat. Na zahtevo sindikata je dolžan DS organizirati poprejšnjo obravnavo.
Poslovodni organ SOZD je pristojen in odgovoren, da se pismeno gradivo za poprejšnjo obravnavo javno objavi delavcem v Glasilu ali na drug način, tako da so delavci že pred rokom pričetka take obravnave na najprimernejši način seznanjeni z zadevo, o kateri bo tekla obravnava.
33.	člen
Vsak delavec ima pravico, da se s pismenim ali ustnim vprašanjem iz medsebojnih razmerij ali iz dela in poslovanja SOZD obrne na poslovodni organ SOZD ali pa na DS SOZD, ki sta dolžna delavcu posredovati primeren odgovor oz. pojasnilo.
2.	Odločanje z osebnim izjavljanjem
34.	člen
38.	člen
Ko organ, ki je določen v sklepu delavskega sveta SOZD za zbiranje pripomb, predlogov, stališč in mnenj, dobi ob izteku roka za poprejšnjo obravnavo vse gradivo, izvede s posameznimi predlagatelji usklajevalni postopek, če pa to ni potrebno pa dostavi celotno gradivo delavskemu svetu SOZD in oblikuje končni predlog akta oz. odločitve.
39.	člen
Pri uresničevanju in izvrševanju neodtujljivih samoupravnih pravic in dolžnosti, odločajo delavci z osebnim izjavljanjem:
—	na referendumu,
—	na zboru,
—	s podpisovanjem oz. s posebnimi pismenimi izjavami,
—	z drugimi oblikami osebnega izjavljanja.
35.	člen
Pred odločanjem z osebnim izjavljanjem in o vseh važnejših vprašanjih, o katerih odloča DS SOZD je potrebna poprejšnja obravnava.
Poslovodni organ SOZD pripravi pismeni predlog vprašanj s potrebno obrazložitvijo, o katerih je treba opraviti poprejšnjo obrav-
36.	člen
Poprejšnja obravnava se opravi pred odločanjem zlasti o naslednjih vprašanjih, kakor so:
Poprejšnjo obravnavo izvajajo med delavci tudi delegati v delavskem svetu SOZD glede vseh predlogov, o katerih bodo glasovali na tem organu, v cilju, da od svojih volilcev dobijo njihova stališča, smernice, navodila in mnenja.
40.	člen
Vsi predlogi, pripombe, stališča in mnenja, ki jih podajajo delavci ob kakršnikoli obliki poprejšnje obravnave, morajo biti konkretni, jasni ter utemeljeni ter morajo nakazovati določeno drugačno rešitev posameznega vprašanja.
41.	člen
Delavci odločajo z referendumom:
1.	o sklenitvi samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD ter njihovih sprememb in dopolnitvah,
2.	o sprejemu statuta SOZD, ter njihovih spremembah in dopolnitvah.
3.	o združevanju SOZD v poslovne skupnosti in druge integracije,
4.	o elementih za sklepanje družbenih dogovorov o temeljih planov družbenopolitičnih skupnosti,
5.	o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev,
6.	o odpovedi pravic do povrnitve združenih sredstev oz. nadomestila za gospodarjenje z združenimi sredstvi,
7.	o ostalih vprašanjih, ki jih določa čl. 463 ZZD,
8.	o drugih vprašanjih, če tako sklene delavski svet SOZD,
9.	o drugih vprašanjih, ki jih določa zakon ali samoupravni splošni akt SOZD.
42.	člen
Referendum po vprašanjih iz prejšnjega člena razpiše delavski svet SOZD, s sklepom, potem ko je o zadevi, ki je predmet referenduma, že potekla poprejšnja obravnava in je bil po usklajevalnem postopku že izoblikovan končen predlog.
Od dneva razpisa referenduma pa do dneva, ki je določen za glasovanje na referendumu, ne sme poteči manj kot 15 in ne več kot 60 dni.
43.	člen
Sklep o razpisu referenduma vsebuje:
—	predmet referenduma,
—	dan izvedbe referenduma,
—	vsebino glasovnice,
za ni ki,
—	rok do katerega naj organi OZD za izvedbo referenduma dostavijo komisiji SOZD zapisnike o ugotovitvi izida referenduma v OZD,
—	rok v katerem prične veljati odločitev, sprejeta na referendumu.
44.	člen
Odločitev na referendumu je sprejeta, če je za njo glasovala večina vseh delavcev v vsaki od združenih OZD. Postopek referenduma določajo zakon in samoupravni splošni akti.
- imenovanje 3-članske komisije SOZD ugotovitev izida referenduma z namest-
45.	člen
Način dela zborov delavcev, referenduma, podpisovanje in potek ankete in drugih oblik osebnega izjavljanja, določajo samoupravni splošni akti organizacij združenega dela.
Če DS SOZD iz svoje pristojnosti odloča o poprejšnji obravnavi, o sklicu zborov delavcev ali o razpisu referenduma po OZD, so predsedniki DS OZD na podiagi take odločitve dolžni izvesti obravnavo, zbore delavcev in referendum, pri čemer že predstavlja tozadevna odločitev DS SOZD pravni naslov za izvedbo določene oblike osebnega izjavljanja.
IV.	ORGANI UPRAVLJANJA IN DRUGI ORGANI SOZD
1.	Splošno
46.	člen
Organi SOZD so:
a)	delavski svet,
b)	izvršilni organi,
—	odbo' za razvojni program in raziskovalno dejavnost,
—	odbor za gospodarjenje in dohodkovne odnose,
—	odbor za tržništvo,
—	odbor za organizacijo in informatiko,
—	odbor za finance,
—	odbor za kadrovsko socialne zadeve in izobraževanje,
—	odbor za kvaliteto
c)	kolegijski poslovodni organ SOZD,
d)	odbor za samoupravni nadzor SOZD,
e)	odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
f)	arbitražni svet.
47.	člen
Organi iz prejšnjega člena za izvedbo posameznih nalog in del iz svoje pristojnosti lahko imenujejo posamezne stalne ali občasne organe (odbore, komisije) ali delovne skupine.
2.	Delavski svet SOZD
48.	člen
Delavski svet SOZD je skupni organ upravljanja delavcev združenih delovnih organizacij in delovnih skupnosti, ki ga sestavljajo delegati delavcev delovnih organizacij in delovnih skupnosti SOZD, ki so izvoljeni neposredno in s tajnim glasovanjem po postopku in na način, ki ga določajo zakon, samoupravni sporazum o združitvi ter samoupravni splošni akti združenih DO in delovnih skupnosti SOZD.
49.	člen
Kandidacijski postopek izvedejo sindikalne organizacije združenih OZD in delovnih skupnosti v skladu z zakonom in drugih aktov, ki urejajo kandidiranje.
50.	člen
Število delegatskih mest za vsako volilno enoto, kar tvorijo DO, združene v SOZD in delovne skupnosti SOZD, določa čl. 65 samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD; dočim določajo pristojnosti delav skega sveta SOZD ter način glasovanja členi 66-73 citiranega samoupravnega sporazuma.
51.	člen
Volitve v DS SOZD v skladu z zakonom razpiše DS SOZD t.j. najkasneje 30 dni pred potekom mandatne dobe delegatov.
Volitve v DS SOZD se izvedejo v začetku koledarskega leta, najkasneje pa v 60 dneh od takrat, ko je ugotovljen zaključni račun SOZD.
Sklep o razpisu volitev vsebuje:
—	navedbo volilnih enot (DO in delovne skupnosti SOZD) s številom delegatov, ki jih volijo te volilne enote po merilih iz čl. 65/1 samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD,
—	rok izvedbe volitev;
—	navedbo članov volilne komisije SOZD in njihovih namestnikov,
—	rok za dostavo zapisnikov volilnih komisij volilnih enot volilni komisiji SOZD, obenem s pismenimi izjavami kandidatov o sprejemu kandidature.
52.	člen
Postopek za izvedbo volitev delegatov vodijo volilne komisije volilnih enot v skladu z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti OZD in delovnih skupnosti.
53.	člen
Ko volilna komisija SOZD prejme volilni material t.j. zapisnike volilnih komisij volilnih enot z izjavami kandidatov, ugotovi takoj izid.volitev v SOZD kot celoti in ga objavi v Glasilu Iskra.
54.	člen
Prvo sejo novoizvoljenega DS SOZD skliče dotedanji predsednik DS in jo vodi po podanem poročilu predsednika volilne komisije o izidu volitev v DS do izvolitve predsednika DS in njegovega namestnika.
DS SOZD izvoli predsednika in njegovega namestnika izmed delegatov na predlog sindikata SOZD. S tem je novoizvoljeni DS konstituiran.
55.	člen
Podrobnejša določila o konstituiranju DS SOZD, o izvolitvi izvršilnih organov DS SOZD ter drugih organov, vsebuje poseben samoupravni splošni akt, ki ga sprejme DS SOZD.
Isti akt določa tudi postopek in način dela DS SOZD, pravico in dolžnosti delegatov in drugih oseb, ki sodelujejo pri delu DS SOZD ter o odgovornosti delegatov.
56.	člen
Nadomestne volitve delegatov v delavskem svetu se opravijo po postopku in na način, kakor je predpisan z zakonom in s tem statutom za volitve, če delegatom predčasno preneha funkcija.
57.	člen
Delegatu preneha funkcija:
— s smrtjo,
^ — s prenehanjem delovnega razmerja v
—	s pravnomočno sodno obsodbo na zaporno kazen, daljšo od 6 mesecev ali na hujšo kazen po kazenskem zakoniku,
—	z odpoklicem,
—	z njegovim odstopom, če ta odstop sprejmejo delavci njegove volilne enote na zboru,
—	če nastopi delo, zaradi katerega po zakonu (čl. 493/3 ZDD) ne more biti izvoljen za delegata v delavski svet.
58.	člen
DS mora razpisati nadomestne volitve, če se število delegatov v DS zmanjša najmanj za 1/3 in sicer na vsa izpraznjena delegatska mesta v DS.
59.	člen
Ne glede na določbo prejšnjega člena pa DS mora razpisati nadomestne volitve, kadar je predčasno prenehala funkcija edinemu preostalemu delegatu v volilni enoti.
60.	člen
Delavci v volilni enoti lahko odpokličejo posamezne delegate v naslednjih primerih:
—	če se delegat ne ravna po smernicah, stališčih in navodilih delavcev,
—	če delegat sprejme odločitev, ki škodi delu in delovnim uspehom volilne enote ali SOZD,
—	če ne poroča delavcem o svojem delu ali pa jih z napačnim informiranjem spravlja v zmoto ali pusti v zmoti,
—	če obide voljo delavcev, izraženo v kakršnikoli obliki osebnega izjavljanja, ali če deluje v nasprptju z odločitvami, sklepi, smernicami in navodili zbora delavcev,
—	če sprejme odločitve, ki ne temeljijo na določbah zakona in drugih predpisov, tega statuta, samoupravnega sporazuma ali drugega samoupravnega splošnega akta,
—	če se brez upravičenega razloga pogosto ne udeležuje sej delavskega sveta, ali kakorkoli drugače svojo funkcijo malomarno opravlja oz. jo ne opravlja,
—	če s svojim ponašanjem v OZD ali izven nje grobo krši načela socialistične morale, samoupravljanja, ali na kakršenkoli podoben način izgubi zaupanje delavcev ter se izkaže, da ni več vreden opravljati zaupane mu volilne funkcije.
61.	člen
Predlog za odpoklic enega ali več delegatov lahko podajo:
—	delavci volilne enote na zboru,
—	odbor samoupravne delavske kontrole volilne enote,
—	sindikalna organizacija volilne enote,
—	drugi organi, ki jih določa zakon.
Ta predlog se poda delavskemu svetu SOZD, ki imenuje volilno komisijo z nalogo, da preizkusi predlog za odpoklic. Komisija mora pri tem tudi zaslišati delegate, čigar odpoklic se predlaga. Na podlagi poročila komisije sklepa delavski svet o razpisu glasovanja za odpoklic.
62.	člen
Od dneva razpisa glasovanja pa dd dneva glasovanja ne sme poteči manj kakor 30 in ne več kakor 60 dni. V tem času morajo biti delavci na zborih seznanjeni s celotno zadevo in z razlogi, ki narekujejo glasovanje o odpoklicu.
63.	člen
Na glasovanju se glasuje po postopku, kakor velja za volitve z glasovnicami, ki jih pripravi glasovalna komisija in vsebujejo priimek in ime delegata, čigar odpoklic se predlaga ter označbo: „za odpoklic" in „proti odpoklicu". Glasuje se tako, da glasovalec obkroži rešitev, za katero se je odločil.
Delegat je odpoklican, če je za odpoklic glasovala večina vseh delavcev njegove volilne enote.
Glede tehnike glasovanja in dela komisije, veljajo analogno določbe tega statuta, kot so predpisane za izvedbo volitev delegatov v delavski svet.
3.	Izvršilni organi SOZD
64.	člen
Izvršilni organi delavskega sveta SOZD so:
— Odbor za razvojni program in raziskovalno dejavnost,
— Odbor za gospodarjenje in dohodkovne odnose,
— Odbor za tržništvo
— Odbor za organizacijo in informatiko,
— Odbor za finance,
— Odbor za kadrovsko socialne zadeve in izobraževanje,
— Odbor za kvaliteto.
Izvoli jih DS SOZD na svoji prvi seji po opravljenih volitvah in določi število članov.
V izvršilne organe ne morejo biti izvoljeni tisti delavci, ki po čl. 493/3 oz. 525 Zakona o združenem delu ne morejo biti izvoljeni v delavski svet SOZD.
Mandatna doba članov izvršilnih organov je 2 leti in nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen v tak organ.
Kandidatno listo za volitve članov izvršilnih organov predloži delavskemu svetu sindikata, pri čemer tudi predlaga predsednika in njegovega namestnika za vsak odbor.
Pri kandidatni listi pri članih izvršilnih organov se praviloma upošteva, da so kandidati iz vsake delovne organizacije.
65.	člen
Izvršilni organi iz prejšnjega člena imajo poleg skupnih pristojnosti, naštetih v členu 75. samoupravnega sporazuma o združitvi še vsak naslednje pristojnosti:
a)	Odbor za razvojni program in raziskovalno dejavnost:
Odbor za razvojno in programsko politiko SOZD ima naslednje pristojnosti:
—	obravnava predloge smernic razvojnega programa in gospodarskega plana SOZD,
—	obravnava predloge in sprejema stališča do programov SOZD
—	nadzoruje izvajanja sprejetih programov razvoja SOZD
—	obravnava smernice gospodarskega planiranja ter gospodarskega plana SOZD,
—	obravnava predloge smernic razvojnega programa gospodarskega plana SOZD,
—	obravnava smernice in programe inovacijskih dejavnosti SOZD,
—	obravnava predlog programa raziskovalne dejavnosti SOZD,
—	usmerja in obravnava dejavnost službe za industrijsko lastnino,
—	obravnava predlog in delovanje sistemov integralnega vodenja kvalitete,
—	nadzira porabo sredstev za realizacijo razvojnih nalog s področja, splošno tehnične dejavnosti.
b)	Odbor za gospodarjenje in dohodkovne odnose:
—	obravnava ekonomske in finančne analize za SOZD, .
—	obravnava predloge investicijskih in ostalih ekonomskih elaboratov za SOZD,
—	obravnava smernice gospodarskega planiranja in gospodarski plan SOZD,
—	obravnava analize rezultatov poslovanja ter naložb za SOZD
—	obravnava periodične obračune poslovanja SOZD,
—	obravnava predloge za izboljšanje ekonomike poslovanja SOZD,
—	obravnava samoupravne sporazume in druge akte, s katerimi vstopa SOZD v dohodkovne odnose.
c)	Odbor za tržništvo:
—	obravnava predloge smernic razvojnega programa in gospodarskega plana SOZD,
—	obravnava program tržnih raziskav in dejavnosti službe marketinga,
—	nadzoruje koriščenje združenih sredstev za marketing dejavnost in združenih sredstev za osvajanje tujih tržišč,
—	obravnava, usmerja in nadzoruje izvajanje sprejetega hišnega stila, oblikovanj in skrbi za celostno podobo ISKRE,
—	obravnava sistem poslovne informacijske dejavnosti v SOZD,
—	nadzoruje zunanjetrgovinsko poslovanje SOZD.
d)	Odbor za organizacijo in informatiko:
—	obravnava sistem poslovne informacijske dejavnosti v SOZD,
—	obravnava predloge smernic razvojnega programa in gospodarskega plana SOZD,
—	obravnava predloge v zvezi z razvojem celotnega organizacijskega plana SOZD,
—	obravnava predloge v zvezi z razvojem celotnega organizacijskega in samoupravnega sistema SOZD,
—	sprejema in podvzema ukrepe za zagotovitev sprejetih organizacijskih rešitev,
—	usmerja avtomatsko obdelavo podatkov v SOZD,
—	obravnava vse pobude za sklenitev samoupravnega sporazuma in družbenih dogovorov, h katerim pristopa SOZD,
—	obravnava predloge samoupravnih in splošnih aktov SOZD ter predlog za statusne spremembe SOZD.
e)	Odbor za finance:
—	obravnava periodične obračune poslovanja SOZD,
—	nadzoruje porabo sredstev skladov skupnih rezerv SOZD,
—	usklajuje ukrepe interne banke SOZD finančnih služb, oz. internih bank posameznih podpisnic pri zagotavljanju financiranja proizvodnje in poslovanja,
—	usklajuje aktivnosti in daje predloge na področju izpopolnjevanja sistema finančno računovodske informatike pri izpolnjevanju določil zakona, spremembi in dopolnitvi zakonov in drugih predpisov ter sporazumov v SOZD Iskra,
—	nadzoruje finančno poslovanje z združenimi sredstvi na ravni SOZD, dotok in financiranje iz združenih sredstev,
—	obravnava predloge za skupna vlaganja.
f)	Odbor za kadrovsko socialne zadeve in izobraževanje:
—	obravnava predloge smernic razvojnega programa in gospodarskega plana SOZD
—	obravnava in usmerja izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje delavcev v SOZD,
—	obravnava predlog srednjeročnega in perspektivnega programa razvoja kadrovske strukture SOZD,
—	obravnava politiko samoupravnega sporazumevanja o nagrajevanju v SOZD in predloge samoupravnih sporazumov,
—	obravnava programe kulturne in rekreacijske dejavnosti v SOZD.
g)	Odbor za kvaliteto:
—	nadzira izvajanje politike kakovosti v SOZD,
—	usklajuje nivoje kakovosti, spremlja stroške kakovosti in akcije za zagotovitev kakovosti v SOZD,
—	zasleduje organiziranost sistema za zagotavljanje kakovosti ter izvajanje samoupravnega sporazuma o kakovosti in pravilnik o kakovosti v SOZD.
Vsi odbori občasno poročajo DS o svojem delu ter predlagajo ukrepe v primerih pomembnejših kršitev sprejete politike pristojnemu organu.
66.	člen
Prvo sejo odbora po opravljenem imenovanju skliče in jo vodi do njegovega konstituiranja predsednik DS SOZD.
67.	člen
Glede pogojev za razrešitev posameznih članov odbora ali odbora kot celote, veljajo analogno določbe 55. in 56. člena tega statuta, predlog za razrešitev pa lahko sprejme DS SOZD po lastni pobudi ali pa na predlog:
—	odbora samoupravne delavske kontrole
—	sindikalne organizacije,
—	poslovodnega organa SOZD.
4.	Usklajevalni postopek
68.	člen
Če pride pri oblikovanju še nesprejetih zadev na DS do nesoglasja ali do bistveno različnih stališč (čl. 112 in 113 samouprav, sporazuma o združitvi) in zaradi tega nista bili doseženi soglasje ali predpisana večina glasov delegatov, se prične usklajevalni postopek o odprtem vprašanju.
Ta postopek se opravi tako, da DS na predsednikov predlog imenuje iz vrst delegatov in drugih delavcev usklajevalno komisijo, v kateri morajo biti zastopani tudi delegati in predstavniki OZD, ki se s predlagano odločitvijo niso strinjali.
Komisija preuči posamezna stališča in na podlagi končno oblikovanega predloga, po tem, ko delegati in člani komisije dobijo stališča in smernice svojih volilcev, predloži zadevo DS v dokončni sprejem.
69.	člen
Različna stališča, ki se pojavijo na DS ali drugih organih in ki izvirajo iz Veljavnih in dokončno sklenjenih samoupravnih, poslovnih ali pogodbenih razmerij, ne zapadejo usklajevalnemu postopku in je za reševanje takih spornih zadev pristojna notranja arbitraža.
5.	Kolegijski poslovodni organ
70.	člen
Kolegijski poslovodni organ SOZD, čigar pravice, obveznosti, delovno področje, pristojnosti ter pogoje, ki jih morajo izpolnjevati kandidati za njegove člane ter njegovega predsednika, določa samoupravni sporazum o združitvi v členih 77 do 81 v skladu z zakonom, imenuje in razrešuje DS SOZD za mandatno dobo 4 let po javnem razpisu in na predlog razpisne komisije v skladu z zakonom.
71.	člen
Delo kolegijskega poslovodnega organa vodi njegov predsednik, njegove pravice in dolžnosti pa določa člen 79. samoupravnega sporazuma o združitvi.
72.	člen
Kolegijski poslovodni organ je samostojen v opravljanju nalog iz svoje pristojnosti.
Kolegijski poslovodni organ dela na
sejah, ki jih sklicuje predsednik, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik ali po pooblastilu predsednika tudi eden izmed članov kolegijskega poslovodnega organa.
Predsednik kolegijskega poslovodnega organa vodi in koordinira delo poslovodnega organa in podpisuje akte poslovodnega organa.
Predsednik sklicuje sejo na svojo pobudo, na pobudo enega izmed članov kolegijskega poslovodnega organa, DS SOZD ali izvršilnega organa, družbeno-političnih organizacij, odbora delavske kontrole.
Kolegijski poslovodni organ sprejema sklepe odnosno stališča z večino glasov vseh članov kolegijskega poslovodnega organa.
73.	člen
Člani kolegijskega poslovodnega organa opravljajo delo, tako da je vsak član soodgovoren za delo kolegijskega poslovnega organa, poleg tega pa vsak član kolegijskega poslovodnega organa dela iz področja svoje dejavnosti iz čl. 80. samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra samostojno, po smernicah kolegijskega poslovodnega organa.
74.	člen
Predsednik in člani kolegijskega poslovodnega organa so za svoje delo odgovorni delavskemu svetu in delavcem sestavljene organizacije, posamezni člani kolegijskega poslovodnega organa pa tudi predsedniku organa.
Predsednik kolegijskega poslovodnega organa je odgovoren za zakonitost dela in za izpolnjevanje z zakonom določenih in predpisanih obveznosti SOZD.
Člani kolegijskega poslovodnega organa so odgovorni za opravljanje svojih poslovodnih nalog, pravtako so materialno odgovorni za škodo, ki jo prizadenejo s svojim nepravilnim, in nevestnim delom in pa disciplinsko za kršitve delovnih obveznosti.
Odgovornost članov kolegijskega poslovodnega organa za nepravilno ali nevestno opravljanje poslovodnih funkcij, ugotavlja DS SOZD. Sklep DS SOZD, s katerim je ugotovljena odgovornost članov kolegijskega poslovodnega organa, lahko predstavlja pogoje za uvedbo postopka za razrešitev posameznih članov ali vseh članov kolegijskega poslovodnega organa.
Predsednik in člani poslovodnega organa-SOZD ali samo posamezni člani so lahko razrešeni pred potekom časa, za katerega so bili imenovani v primerih, določenih z za- l konom. Odločba DS SOZD o razrešitvi članov poslovodnega organa je dokončna.
6.	Delovna skupnost skupnih služb SOZD Iskra
75.	člen
Za opravljanje administrativnih, strokovnih, pomožnih in njim podobnih del za
potrebe organov upravljanja in družbenopolitične organizacije SOZD Iskra ter za informiranje delavcev v SOZD Iskra o zadevah skupnega pomena, za izdajo glasila Iskra, je ustanovljena s samoupravnim sporazumom o združevanju v SOZD Iskra, Delovna skupnost skupnih služb SOZD Iskra.
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti med delavci TOZD, združenih v DO in Delovno skupnostjo skupnih služb v SOZD Iskra, so urejene v Samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci TOZD, združenih v delovnih organizacijah in delovno skupnostjo skupnih služb v SOZD Iskra.
Pri uresničevanju skupnih zadev delajo delavci delovne skupnosti po navodilih, smernicah in nalogih poslovodnega organa SOZD Iskra. Delavci v delovni skupnosti in njen vodja odgovarjajo za svoje delo poslovodnemu organu SOZD Iskra.
V.	SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA
76.	člen
Delavci v SOZD imajo pravico in dolžnost, da za uresničevanje in varstvo svojih samoupravnih pravic uveljavljajo samoupravno delavsko kontrolo neposredno, po organu upravljanja in po posebnem organu samoupravne delavske kontrole.
Samoupravno delavsko kontrolo na ravni SOZD uresničujejo delavci TOZD, DO in delovnih skupnosti skladno z zakonom in členi 82. in 83. samoupravnega sporazuma o združitvi, prek odbora za samoupravni nadzor.
77.	člen
Odbor za samoupravni nadzor opravlja zadeve, za katere je pristojen po zakonu in člena 82. samoupravnega sporazuma o združitvi iz pristojnosti SOZD, zlasti pa nadzoruje:
—	izvajanje statuta, samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih splošnih aktov SOZD;
—	izvajanje sklepov DS SOZD in drugih organov SOZD ter skladnost teh aktov in sklepov s sarr|Oupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi delavcev;
—	uresničevanje delovnih obveznosti ter samoupravljalskih funkcij delavcev in organov SOZD;
—	odgovorno, družbeno in gospodarsko smotrno uporabo družbenih sredstev ter razpolaganje z njimi;
—	uporaba načela delitve po delu pri razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo delavcev;
—	uresničevanje in varstvo pravic delavcev v združenem delu;
—	obveščanje delavcev o vprašanjih, ki so pomembna za kontrolo in odločanje v SOZD;
—	uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delavcev v skladu z ustavo in zakoni.
V	kolikor je odbor za samoupravni nadzor seznanjen o nepravilnosti v TOZD oz. DO, ima pravico in dolžnost, da o tem opozori pristojen organ samoupravne delavske kontrole.
78.	člen
Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti iz prejšnjega člena, deluje odbor predvsem preventivno v cilju odpravljanja negativnih pojavov v SOZD, predvsem pa kršitev samoupravnih pravic delavcev, ki jih določajo: ustava, zakoni, samoupravni splošni akti, pri čemer opozarja organe in posameznike na ugotovljene nepravilnosti in negativne pojave, pristojnim organom pa predlaga ukrepe za njihovo odpravo, v kolikor sam ne podvzame takih ukrepov v mejah svojih pristojnosti.
79.	člen
Vsi organi SOZD in posamezni delavci morajo na zahtevo odbora dati potrebne podatke, predsednik kolegijskega poslovodnega organa pa mora še poskrbeti za vse, kar je potrebno za opravljanje administrativno strokovnih opravil odbora s tega področja.
80.	člen
Člani odbora samoupravne delavske kontrole so o delu samoupravne delavske kontrole dolžni obveščati delavce v svojih volilnih enotah.
Predsednik odbora oz. njegov namestnik mora poročati DS SOZD vsakih 6 mesecev o delu na področju samoupravne delavske kontrole.
81 člen
V	ostalem se pri dt DS na tem področju uporabljajo določila Zakona o združenem delu in republiškega zakona o samoupravni delavski kontroli.
82.	člen
Član odbora za samoupravni delavski nadzor ne more biti klican na odgovornost za delo, ki ga je opravljal v tem organu.
VI.	PLANIRANJE
83.	člen
Sklep o pripravi srednjeročnih in dolgoročnih planov SOZD sprejme na podlagi predloga poslovodnega organa SOZD delavski svet SOZD. S tem sklepom se določi tudi delovni program priprave planov, ki mora vsebovati načela sočasnega in konti-
nuiranega planiranja vseh udeležencev v postopku samoupravnega sporazumevanja in roke ter podrobnejši postopek sprejemanja samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD in plana SOZD v skladu z določili Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije. V okviru programa priprave plana je potrebno izdelati zlasti naslednja gradiva:
—	o skupnih interesih TOZD v okviru SOZD
—	o družbeno-ekonomskih pokazateljih zlasti SOZD
—	opredelitev tržnih ciljev po proizvodnih programih
—	o delitvi dela med podpisnicami
—	predlog o višini in dinamiki združevanja sredstev za skupne investicijske naložbe,
—	predlog o višini in dinamiki združevanja sredstev v strateške razvojne programe
—	predlog o združevanju sredstev za širjenje materialne osnove dela v delovnih organizacijah skupnega pomena in delovne skupnosti SOZD
—	o kadrovskih možnostih
—	predlog združevanja sredstev za opravljanje dejavnosti skupnega pomena za podpisnice v SOZD ISKRA
—	predlog o izpopolnitvah organizacije za uresničevanje skupnih interesov v SOZD.
—	opredeliti planirani nivo kakovosti po posameznih proizvodnih programih in način zagotavljanja tega nivoja.
Poslovni organ SOZD v skladu z 78. členom Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD ISKRA organizira in usmerja izdelavo plana.
84.	člen
S posebnim sklepom sprejme delavski svet SOZD tudi ustrezno metodologijo planiranja za vse udeležence v postopku planiranja v okviru SOZD na podlagi predloga poslovodnega organa SOZD in predpisov o temeljih sistema družbenega planiranja.
85.	člen
Samoupravni sporazum o osnovah srednjeročnega plana SOZD, ki je izdelan na podlagi določil predhodnih členov sklepa za TOZD njen delavski svet.
86.	člen
srednjeročni plan SOZD se vnesejo bvez osti nosilcev družbenega planiranja
sprej ih samoupravnih sporazumov o osnovah pic nov.
87.	člen
Plan SOZD se sprejme na podlagi samoupravnih sporazumov o osnovah plana, ki jih sklenejo vse delovne in druge organizacije združenega dela v njeni sestavi v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v SOZD.
88.	člen
Plan SOZD sprejme delavski svet SOZD na podlagi predhodnega sprejetja v delavskih svetih TOZD.
89.	člen
Z letnimi programi družbeno-gospodar-skega razvoja SOZD ISKRA pri izvajanju srednjeročnega plana SOZD in analizami izvrševanja srednjeročnih ciljev, izdelanih ob polletnem in letnem zaključnem poročilu poslovanja SOZD, se v skladu s cilji in nalogami, ki jih postavlja srednjeročni plan, določi konkretne naloge za prihodnje plansko leto.
90.	člen
Delovni program in postopek priprave letnega programa družbeno-gospodarskega razvoja SOZD ISKRA pri izvajanju srednjeročnega plana SOZD predloži poslovodni organ SOZD delavskemu svetu SOZD. Delovni program o pripravi letnega programa družbeno-gospodarskega razvoja SOZD Iskra pri izvajanju srednjeročnega plana SOZD določa roke in podrobnejši postopek sprejemanja letnega programa v skladu z načeli sočasnega kontinuiranega planiranja in določili Zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije.
V teku priprave letnega programa SOZD je potrebno izdelati:
—	analizo družbeno-gospodarskega razvoja SOZD in predlog za prihodnje leto
—	analizo uresničevanja tržnih ciljev po proizvodnih programih in predlog uresničevanja tržnih ciljev za prihodnje leto
—	analizo uresničevanja delitve dela med podpisnicami in predlog delitve dela za prihodnje leto
—	analizo združevanja in porabe sredstev za skupne investicijske naložbe in predlog združevanja za prihodnje leto
—	analizo združevanja in porabe sredstev za strateške razvojne projekte in predlog združevanja za prihodnje leto
—	analizo združevanja in porabo sredstev za širjenje materialne osnove dela v delovnih organizacijah skupnega pomena in delovne skupnosti SOZD in predlog za združevanje sredstev za prihodnje leto
—	analizo uresničevanja kadrovske politike in predlog za prihodnje leto
—	analizo združevanja in porabe sredstev za opravljanje dejavnosti skupnega pomena za podpisnice in predlog združevanja za prihodnje leto
—	analizo uresničevanja izpopolnitve organizacijskega sistema v SOZD in predlog za prihodnje leto.
—	analizo stanja kakovosti izdelkov po proizvodnih programih in predlog akcij za prihodnje leto.
VII.	LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
91.	člen
Pri uresničevanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite imajo delavci SOZD vse tiste pravice in dolžnosti, ki jim gredo po členu 42. in 110. Zakona o združenem delu po posebnih zakonih (Ur. I SRS št. 23/76) in po samoupravnih splošnih aktih SOZD sprejetih na podlagi omenjenih zakonov in samoupravnem sporazumu o združevanju v SOZD.
92.	člen
Da bi usklajevali ukrepe s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, zagotovili medsebojno sodelovanje, nudili medsebojno pomoč, prenašali izkušnje, da bi reševali naloge skupnega pomena ihurejali druga samoupravno dogovorjena vprašanja s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite se v SOZD Iskra ustanovi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
93.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito SOZD Iskra sestavljajo predsedniki odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito delovnih organizacij SOZD Iskra, delovnih skupnosti SOZD Iskra, predstavniki družbeno političnih organizacij, ki delujejo na ravni SOZD Iskra, predsednik delavskega sveta SOZD Iskra, predsednik samoupravne delavske kontrole in predsednik poslovodnega kolegija SOZD Iskra.
Člane odbora lahko nadomeščajo tudi namestniki.
Odbor lahko opravlja delo v dveh pododborih',': in to pododbor za ljudsko obrambo in pododbor za družbeno samozaščito.
94.	člen
Razen nalog iz 82. člena odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito opravjja še naslednje naloge:
— sprejema in dopolnjuje obrambni načrt SOZD Iskra,
—	ocenjuje varnostno situacijo v SOZD Iskra in enkrat letno ali po potrebi s tem seznanja delavski svet SOZD Iskra, — ocenjuje izvajanje nalog in daje nove predloge za učinkovitejše delo na področju obrambnih priprav,
—	proučuje, analizira, prenaša izkušnje in daje predloge za najučinkovitejše rešitve zadev, ki so iz varnostnega vidika skupnega pomena za SOZD Iskra,
—	opravlja zadeve, ki jih sprožajo republiški organi ali druge pristojne institucije, ki se po svoji vsebini in pomenu nanašajo na področje ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	v primeru večjih naravnih nesreč ter v
primeru drugih izrednih razmer, ki povečujejo odgovornost delovnih organizacij SOZD Iskra, izdaja naloge, obvezne za vse člane tega sporazuma, s katerimi v danih razmerah zagotovi mobilnost SOZD Iskra,
— v letnih in srednjeročnih planih zagotavlja materialna sredstva za izvajanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki so skupnega pomena.
95.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito prevzema iniciativo in ukrepe za sprejemanje in poenotenje samoupravnih aktov s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v SOZD Iskra.
Za izvajanje tega člena delavci organizirani v delovnih organizacijah sklenejo samoupravni sporazum o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, kjer konkretneje opredelijo pravice in obveznosti ter medsebojne obveznosti s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. S tem aktom se tudi določi, katere akte s tega področja morajo TOZD in DO sprejeti in poenotiti.
Podrobnejše določbe glede splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, pravice in dolžnosti, organe in njihove pristojnosti, določa samoupravni splošni akt iz prejšnjega člena.
Vlil. ARBITRAŽNI SVET
96.	člen
V SOZD se oblikuje na delegatski osnovi arbitražni svet, čigar člani so v sestavi, ki jo določa člen 115/3 samoupravnega sporazuma o združitvi pristojni, da odločajo o sporih iz samoupravnih razmerij in iz poslovnih ter pogodbenih razmerij znotraj SOZD.
97.	člen
Notranja arbitraža predstavlja stalno samoupravno razsodišče v SOZD.
Člane arbitražnega sveta izvolijo za dobo 2 let delavski sveti subjektov postopka, ki so temeljne organizacije, enovite delovne organizacije in delovne skupnosti SOZD.
98.	člen
Notranja arbitraža je pristojna, da v SOZD dokončno odloča o sporih iz sklenjenih samoupravnih sporazumov ter iz sklenjenih poslovnih in pogodbenih razmerij med subjekti postopka — pri tem pa poprejšni usklajevalni postopek ni potreben, ker gre za sporna vprašanja iz veljavno sklenjenih razmerij na podlagi samoupravnega sporazuma, samoupravnega splošnega akta, pogodbe ali drugega pravnega posla.
99.	člen
Podroben postopek pri oblikovanju arbitraže, njenem delu, organizaciji in odloča-
nju, vsebuje poseben samoupravni sporazum, ki ga na podlagi člena 115/4 samoupravnega sporazuma o združitvi in tega statuta sprejmejo delavski sveti subjektov postopka.
IX.	OBVEŠČANJE DELAVCEV
100.	člen
Delo vseh organov v SOZD je javno.
Delavci v sestavljeni organizaciji imajo pravico, da so obveščeni o vseh vprašanjih vsake TOZD, DO, Delovne skupnosti in SOZD kot celote.
Obveščanje delavcev je vezano na ustrezne določbe samoupravnega sporazuma o združitvi (čl. 90-92) v skladu z zakonom o združenem delu (čl. 27., 546., 547., 548., 549. in 500.) pri čemer morajo biti delavci enotno, pravočasno, redno, resnično, popolno vsebinsko in oblikovno razumljivo obveščeni o stanju in celotnem poslovanju SOZD.
101.	člen
Delavce SOZD obveščajo o stanju ter poslovanju SOZD in njenih organov.
1.	predsednik in člani kolegijskega poslovodnega organa o delu SOZD in o vseh vprašanjih, ki spadajo v pristojnost kolegijskega poslovodnega organa ali posameznih članov.
2.	predsednik DS o delu DS in sprejetih sklepih
3.	delegati DS SOZD in v skupščinah družbeno-političnih in samoupravnih skupnostih o svojem delu o teh organih in o sprejetih sklepih
4.	predsednik odbora za samoupravni delavski nadzor o delu odbora
5.	predsedniki ostalih odborov in komisij o delu teh organov.
102.	člen
Način in sredstva obveščanja delavcev so sestanki delavcev, zbori delavcev, razglasne deske, prek delegacij in delegatov, razglasne postaje, bilteni in drugo.
Ena od oblik obveščanja je glasilo Iskra, ostale oblike, načine in roke obveščanja delavcev pa opredeljujejo posamezni samoupravni splošni akti, sprejeti na temelju čl. 93. samoupravnega sporazuma o združitvi.
103.	člen
Poslovodni organi TOZD, DO in SOZD so dolžni seznanjati s problematiko Iskre in drugih vprašanjih, ki so pomembna za delo delegatov, ki so v delovnem razmerju v organizacijah združenega dela in so izvoljeni v družbeno-političnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih ali drugih splošnih združenjih.
104.	člen
Delovanje in organizacija skupne ter
enotne informacijske dejavnosti se v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi in tem statutom ureja z ustreznim samoupravnim splošnim aktom, ki ga sprejme DS SOZD.
X.	POSLOVNA TAJNOST
105.	člen
Varovanje poslovne tajnosti je pravica in dolžnost vseh delavcev in organov SOZD.
106.	člen
DS SOZD sprejme v skladu z določili čl. 440 Zakona o združenem delu poseben samoupravni splošni akt, v katerem določi zlasti:
—	katere listine in podatki se poleg listin in podatkov, ki jih določa čl. 441 Zakona o združenem delu štejejo za poslovno tajnost;
—	kdo sme listine in podatke iz prejšnje alineje sporočati drugim in v katerih primerih (čl. 442 in 444 ZZD);
—	način, kako je treba ravnati z listinami in podatki, ki se štejejo za poslovno tajnost ter druge okoliščine, ki so pomembne za njeno varovanje (čl. 447 ZZD);
—	odgovornost zavarovanja poslovne tajnosti.
107.	člen
Za varovanje in organizacijo varovanja poslovne tajnosti predvsem odgovarjajo: predsednik in člani kolegijskega poslovodnega organa, ki so odgovorni za stike z javnostjo, organizacijo in informatiko ter družbeno samozaščito in SLO.
XI.	ZAPISNIKI, VSEBINA IN HRAMBA
108.	člen
O vsaki seji DS SOZD, njegovih odborov, komisij in kolegijskega poslovodnega organa se vodi zapisnik, ki vsebuje: a) naziv organa, zaporedno številko seje, datum, kraj in uro pričetka seje
b)	imena navzočih članov, odsotnih članov in imena navzočih povabljenih delavcev
c)	delovni red seje, kot je bil predlagan in kot je bil sprejet
č) kratka vsebina obravnave po vsaki posamezni točki dnevnega reda, izglasovan sklep ter število glasov „za", „proti" in vzdržanih
d)	uro zaključka seje
e)	podpis predsedujočega in zapisnikarja.
Glede vsebine zapisnikov komisije za referendum in volilne komisije uporabljati določbe zakona in tega statuta, ki zadevajo potek in ugotavljanje izida referenduma oz. volitev, v skladu s posebnim splošnim aktom.
109.	člen	«
Zapisnik piše zapisnikar ter ga je dolžan neposredno po seji prepisati na čistopis in
ga dati v podpis predsedujočim, na kar ga še sam podpiše, nato izpiše sklepe na poseben zapisnik (izvlečki sklepov), katerega sopodpišeta s predsedujočim. Izvleček sklepov vsebuje tudi navedbo organa, zaporedno številko in datum seje.
110.	člen
V	skladu z določili tega statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov se zapisniki oz. izvlečki sklepov posredujejo delegatom, oz. članom organa, drugim, ki so bili vabljeni na sejo, odboru za samoupravni nadzor, sindikatu in drugim družbeno-političnim organizacijam, ter delavcem oz. organom in skupnim službam, ki imajo dolžnost izvrševati sklepe s te seje. Pravico do vpogleda v zapisnik ima vsak delavec.
111.	člen
Podrobnejša določila o pošiljanju zapisnikov, izvlečkov sklepov, o hrambi zapisnikov in objavljanju sklepov v glasilu Iskra, vsebuje poseben samoupravni splošni akt.
112.	člen
Poslovne knjige in knjigovodske listine se vodijo in hranijo v skladu z zakonom in pravilnikom o knjigovodstvu.
XII.OBVEZNOSTI DO SINDIKATA IN OSTALIH DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ
113.	člen
V	skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju v SOZD Iskra delujejo v SOZD Iskra naslednje družbenopolitične organizacije:
—	zveza sindikatov v koordinacijskem odboru konferenc osnovnih organizacij sindikata
—	zveza komunistov na problemskih konferencah in delovnih posvetovanjih
—	zveza socialistične mladine v koordinacijskem svetu osnovnih organizacij ZSM
—	zveza borcev v aktivu zveze borcev
Podpisnice smo sporazumne, da v tem
statutu uredimo obveznost organov upravljanja in drugih organov SOZD Iskra do organov družbenopolitičnih organizacij, posebno pa sindikata in pogoje za njihovo delovanje.
114.	člen
Organi upravljanja in drugi organi SOZD Iskra imajo do sindikata obveznosti, ki izhajajo iz Ustave, Zakona o združenem delu in drugih sistemskih zakonov. Poleg teh obveznosti predvsem naslednje:
—	organi upravljanja morajo zavzeti stališče do pobud za ukrepe ali ukrepov, ki jih je podal sindikat in s katerimi se zagotavlja, da delavci uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice ter da odločajo o drugih vprašanjih svojega družbeno-ekonomskega položaja
—	organi upravljanja morajo najkasneje v roku 3 mesecev obravnavati in sprejeti stališče do predlogov in pobud sindikata za sklenitev samoupravnih sporazumov, najkasneje v 30 dneh pa obravnavati in sklepati o pobudah in predlogih sindikata za ponovno obravnavo že sklenjenih samoupravnih splošnih aktov v katerih se, po mnenju sindikata, kršijo samoupravne pravice delavcev in z ustavo določeni družbe-no-ekonomski odnosi
—	vsi organi SOZD Iskra morajo omogočiti sindikatu, da se udeležuje po svojem pooblaščencu obravnavanja vseh vprašanj, ki zadevajo neodtujljive pravice delavcev, kakor tudi zadev, kjer je potrebno vskladiti interese in stališča enega dela delavcev z interesi večine delavcev. Pri tem morajo obravnavati vsako zahtevo sindikata, zavzeti o njej stališče in ga tudi obvestiti o razlogih, če njegovo zahtevo zavrnejo.
—	organi upravljanja morajo obveščati sindikat o uresničevanju planov, rezultatih poslovanja in opozorilih, ugotovitvah in sklepih družbenega pravobranilca samoupravljanja, službe družbenega knjigovodstva, organa za nadzor nad zakonitostjo, sodišč in družbenopolitičnih skupnosti.
—	organ samoupravne delavske kontrole mora obveščati sindikat, če se pomanjkljivosti, glede katerih je ta organ interveniral, ne odpravijo pravočasno ali če meni, da so s sklepom delavskega sveta ali drugega organa kršene samoupravne pravice delavcev, prizadeta družbena lastnina ali če je delavski svet oz. drugi organ sprejel sklep v nasorotiu s stališči delavcev.
115.	člen
Sindikat ima še naslednje pristojnosti iz katerih izvirajo obveznosti organov upravljanja in ostalih organov SOZD Iskra:
—	sindikat sodeluje pri sklepanju samoupravnih sporazumov in je podpisnik samoupravnih splošnih aktov, ki urejajo: medsebojna razmerja delavcev pri delu, izenačevanje delovnih pogojev v SOZD Iskra, skupne osnove in merila za razporejanje čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter določanje osnov in meril za urejanje medsebojnih dohodkovnih odnosov v SOZD Iskra.
Če sindikat ne podpiše samoupravnega splošnega akta iz prejšnjega odstavka, se tak akt lahko uporablja največ 6 mesecev, v tem času pa odbor za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu pri DSI ponovno opravi obravnavo in vskladitev.
—	sindikat obvezno sodeluje v razreševanju sporov med podpisnicami SOZD Iskra, ki jih urejajo samoupravni splošni akti, kjer je sindikat podpisnik. Pri ostalih sporih ima sindikat pravico sprožiti ponoven vsklaje-valni postopek, če prvi vsklajevalni postopek ni uspel.
—	sindikat določa kriterije kadrovanja in izvaja kandidacijski postopek za volitve delegatov v organe upravljanja in člane drugih organov. Sindikat spremlja aktivnost teh organov in ima pravico predlagati uvedbo postopka za odpoklic oz. razrešitev posameznega delegata ali organa kot celote, če ugotovi, da delegat ali organ ne uresničuje svojih pravic in dolžnosti določenih v samoupravnem sporazumu o združevanju v SOZD Iskra.
—	sindikat ima pravico dati pobudo za javno obravnavo tudi o vprašanjih, glede katerih javna obravnava ni obvezna po zakonu, če oceni, da je določeno vprašanje pomembno za uresničevanje družbenoekonomskega položaja delavca ter o vprašanjih iz člena 467 ZZD.
116.	člen
Podpisnice zagotavljajo pogoje, da preko sekretariata družbenopolitičnih organizacij SOZD Iskra družbenopolitične organizacije urejajo:
—	strokovno pripravo gradiv, ki služijo družbenopolitičnim organizacijam za aktivnosti pri sprejemanju dogovorov, pobud, mnenj, predlogov, stališč in sklepov svojih organov
—	administrativno-tehnične pogoje za delovanje
—	prostorske pogoje za delovanje
XIII.	STATUT IN DRUGI SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI
117.	člen
Statut SOZD ne sme biti v nasprotju s samoupravnim sporazumom o združevanju v SOZD, drugi samoupravni splošni akti SOZD pa morajo biti v skladu s tem statutom. -
Z drugimi samoupravnimi splošnimi akti se na splošen način urejajo družbenoekonomska in druga samoupravna razmerja med delavci TOZD oz. DO ter delovnih skupnosti v SOZD ter druga vprašanja notranje organizacije SOZD glede dela in poslovanja.
118.	člen
Statut sprejemajo delavci z osebnim izjavljanjem na referendumu po postopku, ki ga določa zakon.
Spremembe in dopolnitve statuta lahko predlaga DS SOZD po lastni pobudi ali pa na predlog:
—	sindikata
—	izvršilnega organa SOZD
—	kolegijskega poslovodnega organa SOZD.
Ko DS SOZD prejme obrazložen ter utemeljen predlog sprememb in dopolnitev s točno dikcijo predlaganih sprememb in dopolnitev, obravnava zadevo na prvi seji, na katero mora vabiti tudi' predstavnika
predlagatelja. Če predlog DS SOZD osvoji, prične postopek, ki je enak postopku za sprejemanje statuta.
119.	člen
Skupne zadeve iz čl. 100 samoupravnega sporazuma o združitvi urejajo subjekti združevanja s posebnimi samoupravnimi sporazumi po postopku, ki velja za njihovo sklepanje v smislu zakona.
Poleg samoupravnih sporazumov iz prejšnjega odstavka, ima SOZD še naslednje' samoupravne splošne akte:
—	samoupravni sporazum o organizaciji, delu in poslovanju notranje arbitraže,
—	pravilnik o metodologiji planiranja,
—	poslovnik o delu organov upravljanja.
120.	člen
Poleg samoupravnih splošnih aktov iz prejšnjega člena ima, SOZD lahko tudi še druge samoupravne splošne akte.
121.	člen
Postopek sprejemanja statuta in samoupravnih splošnih aktov iz člena 109 in 110 poteka v treh fazah:
—	priprava osnutka
—	obravnava osnutka na kolegijskem poslovodnem organu in izvršilnih organih,
—	posredovanje predloga osnutka delavskemu svetu, ki ga da v javno obravnavo ter določi rok obravnave,
javna obravnava
—	usklajevanje stališč pred komisijo, ki jo na delegatski osnovi imenuje DS,
—	posredovanje končnega predloga samoupravnega splošnega akta delavskemu svetu,
—	sprejem končnega predloga na organih upravljanja, zborih ali na referendumu.
122.	člen
Spremembe in dopolnitve sat oupravnih splošnih aktov potekajo po rnaktm postopku kot velja za njihovo sprejemanje
123.	člen
Posamični akti so zlasti: odločbe, sklepi, smernice, navodila in priporočila.
Te akte izdajajo organi in pooblaščeni delavci, ki so pristojni za izvrševanje sklepov organov upravljanja in uresničevanja drugih samoupravnih splošnih aktov.
XIV.	PREHODNE IN KONČNE DO LOČBE
124.	člen
Vsi samoupravni splošni akti, ki jih določa ta statut v110. členu morajo biti sprejeti oz. usklajeni s tem statutom v roku 6 mesecev od dneva veljavnosti tega statuta.
125.	člen
Do sprejetja oz. uskladitve aktov iz prejšnjega člena, se uporabljajo določbe obstoječih samoupravnih splošnih aktov, v kolikor niso v nasprotju z določbami tega statuta.
126.	člen
Ta statut prične veljati z dnem, koga je objavil DS SOZD v Glasilu Iskra potem, ko je bil sprejet na referendumih v vseh TOZD, enovitih DO in delovnih skupnostih v SOZD.
Predsednik DS SOZD
Sklep DS SOZD Iskra (27.12.1978)
V
o predlogu Samoupravnega sporazuma o notranji arbitraži
1.	DS SOZD ISKRA sprejema osnutek Samoupravnega sporazuma o organizaciji, delu in poslovanju notranje arbitraže in ga kot končni predlog daje v sprejem delavskim svetom:
—	delovnih organizacij v sestavi SOZD
—	delovne skupnosti skupnih služb SOZD,
ki naj sklepajo o sprejemu tega sporazuma, objavljenega v glasilu Iskra; delavski sveti pa naj o tem sklepajo najkasneje do 31. 1. 1979.
2.	Delavski sveti DO in delovna skupnost skupnih služb naj izvirnike sklepov o sprejemu sporazuma dostavijo sekretariatu DS SOZD ISKRA do 10. februarja 1979.
3.	Obenem naj v roku do 31. 1. 1979 izvolijo po enega arbitra delavski sveti:
—	vsake TOZD in delovne skupnosti skupnih služb DO, ki ima v svoji sestavi temeljno organizacijo,
—	vsake enovite DO (brez temeljne organizacije)
—	delovne skupnosti skupnih služb SOZD ter sklepe o izvolitvi z izjavo kandidata, da sprejema kandidaturo, dostavijo sekretariatu DS SOZD ISKRA do 10. 2. 1979.
Na podlagi člena 115. Samoupravnega sporazuma o združitvi delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo združenega dela Iskra—elektrokovinska industrija n.sol.o. Ljubljana (v nadaljevanju: „samoupravni sporazum o združitvi") sklenemo delavci, ki združujemo svoje delo v SOZD Iskra v temeljnih organizacijah združenega dela, enovitih delovnih organizacijah in delovnih skupnostih, prek svojih delegatov v delavskih svetih delovnih organizacij in delovnih skupnosti SOZD, naslednji
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O ORGANIZACIJI, DELU IN POSLOVANJU NOTRANJE ARBITRAŽE V SOZD ISKRA
pri čemer se sporazumemo in zavezujemo:
—	da bomo vse spore med subjekti postopka po tem sporazumu, kot so določeni v členu 115/1 samoupravnega sporazuma o združitvi in v členu 8. tega sporazuma, reševali pred notranjo arbitražo, v kolikor jih poprej ne bomo mogli poravnati na sporazumen način;
—	da bomo notranjo arbitražo formirali v skladu z določili tega sporazuma in da udeležbe pred njo ne bomo odklanjali;
—	da bomo spoštovali proceduralne roke, ki jih določa ta sporazum, ter da ne bomo po nepotrebnem zavlačevali postopka pred notranjo arbitražo;
—	da bomo pri reševanju spornih zadev pred notranjo arbitražo upoštevali in izvrševali ukrepe, naročila, sklepe in odločitve notranje arbitraže, kot sledi iz naslednjega besedila sporazuma:
I. UVODNE IN SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Notranjo arbitražo, ki je bila sporazumno dogovorjena in ustanovljena v členu 114. in 115. samoupravnega sporazuma o združitvi, oblikujemo v SOZD Iskra kot stalno samoupravno razsodišče, ki je stvarno pristojno reševati spore iz člena 115/1 samoupravnega sporazuma o združitvi, podrobno opredeljene in naštete v členu 8. tega sporazuma med subjekti postopka iz člena 5. tega sporazuma, pri čemer deluje kot poseben organ v SOZD Iskra ter je pri svojem delu, poslovanju in odločanju neodvisna od vseh drugih organov v SOZD Iskra.
2.	člen
Zavezujemo se, da bomo ob nastanku spornih razmerij le-ta poskušali rešiti in poravnati na sporazumen način, brez nepotrebnega zavlačevanja in jih prepustili v reševanje notranji arbitraži, če sporazuma ni mogoče doseči, temu nasproti pa se tudi zavezujemo, da udeležbe pred notranjo arbitražo ne bomo odklanjali.
Delavci, ki sodelujemo v postopku pred notranjo arbitražo, bomo spoštovali določbe tega sporazuma in načela dogovorjene politike v SOZD Iskra; arbitri pa bomo pri svojem delu, sklepanju in odločanju ob spoštovanju določb tega pravilnika ravnali po najboljšem znanju, vestno in nepristransko.
3.	člen
Notranja arbitraža ima svoj stalni sedež na sedežu SOZD Iskra.
4.	člen
Notranja arbitraža uporablja svoj žig, ki je okrogle oblike s premerom 3,5 cm in ima v sredini kroga zaščitni znak Iskre, po obsegu kroga pa napis: ..Notranja arbitraža SOZD Iskra."
Ta žig uporablja notranja arbitraža na dopisih, vabilih, odločbah in ostali poslovni dokumentaciji.
Žig in poslovni arhiv notranje arbitraže hrani tajnik notranje arbitraže (v nadaljevanju: ..tajnik").
II.	SUBJEKTI POSTOPKA PRED NOTRANJO ARBITRAŽO
5.	člen
Subjekti postopka (udeleženci) pred notranjo arbitražo v SOZD Iskra so lahko:
a)	temeljna organizacija združenega dela ene in temeljna organizacija združenega dela druge delovne organizacije;
b)	temeljna organizacija združenega dela in druga delovna organizacija;
c)	temeljna organizacija združenega dela in delovna skupnost druge delovne organizacije oz. SOZD;
d)	delovna organizacija in druga delovna organizacija;
e)	delovna organizacija in delovna skupnost druge delovne organizacije oz. SOZD;
f)	delovna skupnost delovne organizacije in delovna skupnost druge delovne organizacije oz. SOZD;
g)	delovne skupnosti SOZD med seboj.
Subjekt postopka, ki predlaga začetek
postopka je predlagatelj, dočim je druga stran nasprotni udeleženec.
6.	člen
Subjekti postopka po tem pravilniku ne morejo biti med seboj temeljne organizacije združenega dela oz. delovne skupnosti, združene v eni delovni organizaciji.
Postopek reševanja sporov med subjekti iz prejšnjega odstavka ureja samoupravni splošni akt delovne organizacije.
7.	člen
Subjekt postopka pred notranjo arbitražo iz 5. člena zastopa in zanj podpisuje njegov individualni poslovodni organ oz. predsednik kolegijskega poslovodnega organa, ki pa lahko za podpisovanje in zastopanje pismeno pooblasti tudi drugo osebo.
Subjekt postopka lahko pred notranjo arbitražo zastopa tudi oseba, ki se bavi z odvetništvom oz. drugo obliko pravne pomoči, v skladu s predpisi, ki veljajo za zastopanje take vrste.
Pooblaščenec za zastopanje mora predložiti arbitraži pismeno pooblastilo za zastopanje, sicer subjekta postopka ne more zastopati, oz. zanj opravljati pravnih dejanj.
III.	STVARNA PRISTOJNOST
8.	člen
Notranja arbitraža je stvarno pristojna reševati med subjekti postopka iz 5. člena tega pravilnika medsebojne spore:
a) iz samoupravnih razmerij, ki nastanejo v zvezi z izvrševanjem določb samoupravnega sporazuma o združitvi in drugih samoupravnih sporazumov, ki jih sklenejo subjekti postopka med seboj;
i>) iz samoupravnih razmerij, ki nastanejo v zvezi z izvrševanjem določb samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev delovnih skupnosti SOZD in uporabniki njihovih storitev;
c)	ki nastanejo v zvezi s sklenitvijo in izvrševanjem pogodb, ki jih sklenejo subjekti postopka med seboj;
d)	ki nastanejo iz medsebojnih poslovnih razmerij subjektov postopka, kot so poslovna razmerja v blagovnem prometu, nudenju uslug in storitev, plačilnem prometu, dol-žniško-upniških razmerjih in drugih poslovnih razmerjih, ki se ne smatrajo za samoupravna in pogodbena razmerja;
e)	o povračilu škode, ki nastane iz razmerij, navedenih v točki a—d tega člena. Pogodbena in samoupravna razmerja, našteta v prejšnjem odstavku pod a) do e) morajo imeti podlago za obstoj v samo-upravnemsplošnem aktu.
9.	člen
Subjekti postopka se lahko v medsebojnih razmerjih, ki niso zajeta v členu 8 a—d pismeno sporazumejo, da prepuščajo reševanje sporov iz teh razmerij notranji arbitraži.
V takih primerih morajo predložiti notranji arbitraži obenem s predlogom za pričetek postopka tudi pismeni sporazum, s katerim so dogovorili posebno pristojnost notranje arbitraže, za spore iz takega razmerja.
I V. ORGANIZACIJA IN SESTAVA
10.	člen
Notranja arbitraža, kot poseben organ SOZD in kot stalno samoupravno razsodišče, ima naslednje organe:
1.	predsednik arbitražnega sveta in dva njegova namestnika;
2.	arbitražni svet vkaterega volijo subjekti postopka arbitre;
3.	tajnika.
Vsi navedeni organi imajo 2-letno mandatno dobo in so lahko po njenem izteku ponovno izvoljeni največ dvakrat zaporedoma.
11.	člen
Delavski svet vsakega subjekta postopka (5. čl.) izvoli na predlog sindikalne organizacije izmed svojih delavcev enega člana v arbitražni svet; sklep o izvolitvi pa dostavijo DS SOZD, obenem s pismeno izjavo izvoljenega člana, da je na kandidaturo pristal.
12.	člen
Ko DS SOZD prejme poročilo o izvolitvi članov arbitražnega sveta, sprejme na tej podlagi listo arbitrov SOZD, ki sestavljajo arbitražni svet SOZD.
Nato izvoli DS SOZD izven oseb, ki so člani arbitražnega sveta, še predsednika, da njegova namestnika in tajnika za mandatno dobo 2 let (čl. 10/2).
Tajnik mora imeti dokončano pravno fakulteto.
13.	člen
Ko je arbitražni svet oblikovan v smislu 1. in 2. odst. prejšnjega člena, skliče predsednik arbitražnega sveta zasedanje sveta, na katerem se člani sveta seznanijo s svojimi pravicami in dolžnostmi ter izmed sebe izvolijo delegata in njegovega namestnika v zbor delegatov notranjih arbitraž (čl. 41 Zakona o samoupravnih sodiščih — Ur. I. SRS št. 10/77).
14.	člen
Za predsednika arbitražnega sveta, njegovega namestnika in tajnika ne morejo biti izvoljeni člani DS in poslovodni organi subjektov postopka in SOZD.
15.	člen
Predsednik arbitražnega sveta ne more odločati kot arbiter ali kot predsednik arbitraže.
Njegove pristojnosti so naslednje:
—	vodi evidenco arbitražnega sveta;
—	sklicuje seje arbitrov, udeležencev postopka ter sporazumno pripravi predlog za imenovanje predsednika arbitraže;
—	imenuje 3 arbitre nasprotnega udeleženca iz liste arbitrov, če jih le-ta v danem roku ne imenuje sam;
—	imenuje predsednika arbitraže v primeru, da se arbitri obeh strani ne morejo sporazumeti glede imenovanja; ali če seja arbitrov ni sklepčna;
—	opravlja druge zadeve, za katere je pristojen po tem sporazumu.
Pri tem je predsedniku v strokovno pomoč tajnik.
Enake pristojnosti imata tudi namestnika predsednika, od katerih eden nadomešča predsednika takrat kadar je kdo izmed udeležencev postopka organizacija združenega dela, kjer je predsednik v delovnem razmerju.
16.	člen
Tajnik ima naslednje pristojnosti:
—	strokovno pomaga predsedniku arbitražnega sveta pri njegovem delu,
—	sodeluje na sejah arbitrov glede imenovanja predsednika arbitraže,
— posreduje predlog za pričetek postopka poslovodnemu organu nasprotnega udeleženca;
—	vodi administrativno poslovanje arbi-
traže in sestavlja dopise arbitraže ter končne odločbe arbitraže, če predsednik arbitraže ni diplomiran pravnik;
—	sodeluje pri obravnavah arbitraže, če predsednik arbitraže ni diplomiran pravnik;
—	opravlja ostale zadeve, za katere je pristojen po tem sporazumu.
Skupne službe SOZD morajo zagotoviti tajniku za izvajanje njegovih nalog ustrezne delovne pogoje ter v ta namen po potrebi dodeliti delavca administrativne stroke.
17.	člen
Vsak delavec subjekta postopka, preden ga sindikalna organizacija predlaga kot kandidata za člana arbitražnega sveta, poda pismeno izjavo, ali kandidaturo sprejme ali ne.
Pismeni pristanek kandidata priloži sindikalna organizacija svojemu predlogu za delavski svet subjekta postopka.
18.	člen
Arbitraža mora opravljati svojo funkcijo po najboljšem znanju, vesti, samoupravno dogovorjenih načelih in ciljih ter pošteno in nepristransko.
Poslovnih in drugih tajnosti, ki jih zve pri opravljanju svoje funkcije ne sme izdajati in sporočati nepooblaščenim in nepoklicanim osebam.
Člani arbitraže, ki bi s svojim nezakonitim delom v postopku pred notranjo arbitražo povzročili kateremukoli od udeležencev škodo, so dolžni to škodo povrniti po načelih odškodninskega prava. Obstoj in višino škode ugotavlja posebna komisija, ki jo imenuje DS SOZD.
19.	člen
Članu arbitražnega sveta preneha funkcija:
—	s potekom 2-letnega mandata: — iz razlogov, ki jih navaja čl. 16 Zak. o samoupravnih sodiščih;
—	s prenehanjem dela v subjektu postopka, koder je bil izvoljen;
—	z razrešitvijo;
—	z odstopom.
V takih primerih mora delavski svet subjekta postopka nemudoma izvoliti drugega člana, po postopku, ki velja za volitve članov arbitražnega sveta in sklep o izvolitvi takoj posredovati tajniku.
Mandat nadomestno izvoljenemu članu arbitražnega sveta poteče z dnem, ko bi potekel mandat članu, na čigar mesto je bil izvoljen.
Določbe o prenehanju funkcije se analogno uporabljajo tudi za predsednika arbitražnega sveta, njegovih namestnikov in tajnika.
20.	člen
Notranja arbitraža veljavno odloča v komisiji, ki jo sestavljajo:
—	predsednik arbitraže,
—	po 3 arbitri predlagatelja in nasprot-
Ifi
nega udeleženca; ne glede na to, koliko subjektov postopka ju tvori (čl. 115/2 sam. spor. o združitvi v SOZD).
Tajnik, če sodeluje pri delu arbitraže, nima pravice glasovanja.
Notranja arbitraža sprejema odločitve z večino glasov predsednika in šestih arbitrov. Predsednik arbitraže glasuje zadnji.
V.	PRIČETEK POSTOPKA
21.	člen
Odločitev o pričetku postopka pred notranjo arbitražo sprejme delavski svet subjekta postopka — predlagatelja, ki izbere 3 arbitre iz liste arbitrov.
Na podlagi te odločitve je poslovodni organ predlagatelja dolžan takoj sestaviti predlog za pričetek postopka, ki vsebuje:
—	navedbo imena oz. firme predlagatelja;
—	navedbo imena oz. firme nasprotnega udeleženca;
—	predmet spora;
—	opis dejanskega stanja z navedbo dokazov;
—	imena 3 članov arbitražnega sveta, izbranih za arbitre predlagatelja v tem sporu;
—	končni predlog, katero dejstvo naj arbitraža ugotovi, oziroma, da nasprotnemu udeležencu naloži dajatev, storitev ali ureditev določenih razmerij oz. dejstev.
22.	člen
Predlog podpiše poslovodni organ predlagatelja, ga opremi z žigom subjekta postopka in ga dostavi tajniku z vsemi priloženimi dokazili.
Predlog in priloge (dokazila) morajo biti napisani v tolikih izvodih, da pride po en izvod v spis, ki se pošljetajniku v postopek; po en izvod pa mora biti priložen še zaradi dostave vsakemu nasprotnemu udeležencu, v smislu določil, ki veljajo za tozadevni postopek pred sodišči.
23.	člen
Ko tajnik prejme predlog z dokazili, prilogami in izvodi, najprej ugotovi, če je predlog pomanjkljiv, ali če je nerazumljiv oz. sam s seboj v nasprotju ter če je napisan v zadostnem številu izvodov, kar velja tudi za priložena dokazila.
Če ugotovi pomanjkljivosti iz prejšnjega odstavka, v 3 dneh po prejemu predloga pozove predlagatelja, naj v roku, ki ne sme biti daljši od 8 dni ugotovljene pomanjkljivosti odpravi.
Če pa ugotovi, da je predlog v redu, pa v 3 dneh po prejemu oz. po prejemu dopolnjenega ali popravljenega predloga pošlje poslovodnemu organu nasprotnega udeleženca en izvod predloga s prilogami, obenem z naročilom, da v 8 dneh pismeno odgovori na predlog in v odgovoru sporoči imena 3 arbitrov, izbranih iz liste arbitrov
ter z opozorilom, da bo v obratnem primeru imenoval arbitre predsednik arbitražnega sveta; postopek pa se bo lahko začel brez odgovora nasprotnega udeleženca na predlog.
24.	člen
Glede oblike '' in vsebine odgovora na predlog, analogno veljajo določbe 20. oz. 21. člena, pri čemer je uporabljati obliko, ki je predpisana za odgovor na tožbo v postopku pred sodišči.
25.	člen
Če nasprotni udeleženec v 8 dneh ne odgovori na predlog in ne sporoči imen 3 arbitrov, ki jih je izbral, imenuje predsednik arbitražnega sveta v 3 dneh iz liste arbitrov manjkajoče arbitre sam, o čemer s pismenim sklepom obvesti imenovane arbitre, predlagatelja in nasprotnega udeleženca.
26.	člen
Določbe prejšnjega člena se uporabljajo tudi v primeru, če nasprotni udeleženec izbere za arbitra koga, ki ni na listi arbitrov.
27.	člen
Arbitri obeh strank so dolžni sprejeti funkcijo, razen če navedejo razloge za njihovo izločitev.
Predlagatelj ne more izbrati arbitra, ki je v delovnem razmerju pri nasprotnem udeležencu, ali pri delovni organizaciji, v kateri je nasprotni udeleženec združen; kar velja obratno tudi za nasprotnega udeleženca.
Isto velja tudi za predsednika arbitraže, če je izvoljen ali imenovan (čl. 29., 30.) z liste arbitrov. O ugovorih kandidata za predsednika arbitraže, oz. arbitra glede izločitve, odloča predsednik arbitražnega sveta.
Oba udeleženca postopka tudi ne moreta izbrati istega arbitra.
28.	člen
Tajnik, sporazumno s predsednikom arbitražnega sveta, pripravi možne predloge za predsednika arbitraže,
Predsednik je lahko kdo izmed arbitrov, član stalnega razsodišča pri gospodarski zbornici ali pa drug pravni strokovnjak.
29.	člen
Predsednik arbitražnega sveta skliče prvo sejo vseh 6 arbitrov najpozneje v 8 dneh od dneva, ko nasprotni udeleženec sporoči imena arbitrov, ki jih je izbral oz. ko je predsednik arbitražnega sveta sam imenoval arbitre (čl. 25., 26.)
Na seji izvolijo arbitri z 2/3 večino glasov predsednika arbitraže v smislu pogojev iz 28. člena na predlog predsednika arbitražnega sveta ali pa po lastni sporazumni izbiri.
Če med arbitri ni spora in so glede predsednika arbitraže vsi soglasni, kar ugotovi tajnik na podlagi razgovora z arbitri, sklic prve seje ni potreben ter napravi tajnik o tem samo zapis svojih ugotovitev.
30.	člen
Na prvi seji arbitrov, ki jo skliče predsednik arbitražnega sveta mora biti navzo-uih vseh 6 arbitrov, vodi pa jo predsednik ob pomoči tajnika.
Predsednik arbitražnega sveta že na prvi seji imenuje predsednika arbitraže sam če:
—	se arbitri ne morejo sporazumeti 9lede predsednika, ali ga izvoliti z 2/3 večino;
—	če niso na seji navzroči vsi arbitri in seja tako ni sklepčna.
31.	člen
Ko izvolijo arbitri predsednika arbitraže oz. ko ga imenuje predsednik arbitražnega sveta, je arbitraža oblikovana in takoj Prične z delom.
VI.	POSTOPEK OBRAVNAVANJA
32.	člen
Postopek pred notranjo arbitražo je nujen, hiter in ekonomičen. Udeleženci v postopku ne smejo postopka po nepotrebnem zavlačevati in se morajo ravnati po odredbah arbitraže, tako glede procesualne discipline, rokov in ostalega.
Notranja arbitraža veljavno razpravlja, sklepa in odloča samo v polni sestavi.
33.	člen
Prvo obravnavo pred notranjo arbitražo mora razpisati predsednik arbitraže, najpozneje v 8 dneh po oblikovanju arbitraže (29. čl.) pri čemer pa od dneva razpisa pa do dneva obravnave ne sme poteči manj kot 5 in ne več kot 10 dni.
Na obravnavo so vabljeni:
—	arbitri,
—	tajnik,
—	poslovodna organa oz. pooblaščenca obeh udeležencev kot zastopnika,
—	priče, če so predlagane.
Razpis izvede tajnik, ki tudi poskrbi za prostor, kjer bo arbitraža zasedala.
O poteku obravnave piše zapisnik zapisnikar, ki ga priskrbi tajnik arbitraže.
34.	člen
Tajnik mora biti navzoč na obravnavah pred notranjo arbitražo, če predsednik ni diplomirani pravnik. V takih primerih ima tajnik pooblastila, pravico in dolžnost, da arbitre opozarja na pravna vprašanja, ki so važna za odločanje in na vsebino ter obliko procesnih dejanj.
Če odsotni arbiter svoj izostanek pravočasno opraviči, se obravnava preloži.
35.	člen
Arbitraža obravnava sporno zadevo in odloča o vseh vprašanjih v polni sestavi. Če na obravnavo ne pride kdo izmed arbitrov in svojega izostanka po najkrajši poti pravočasno ne opraviči predsedniku arbitraže ali pa tajniku, se obravnava preloži, stroške preložene obravnave pa se naloži v povračilo udeležencu postopka, ki je odsotnega arbitra izbral.
V	takem primeru predsednik arbitražnega sveta na podlagi obvestila predsednika arbitraže takoj imenuje z liste arbitrov drugega arbitra.
36.	člen
V	postopku pred arbitražo se lahko predlagatelju ali pa nasprotnemu udeležencu pridruži kot intervenient tudi drug subjekt postopka iz čl. 5.
37.	člen
Predsednik arbitražnega sveta mora o začetku postopka pred notranjo arbitražo pismeno obvestiti vse udeležence samoupravnega sporazuma, pri čigar izvajanju je prišlo do arbitražnega spora.
38.	člen
Tajnik je dolžan takoj po oblikovanju arbitraže podrobno seznaniti arbitre in predsednika arbitraže z zadevo, ki se bo obravnavala.
39.	člen
Predsednik arbitraže vodi obravnavo, sprašuje udeležence, izvaja dokaze, daje besedo arbitrom, zastopnikom udeležencev in pričam ter razglaša odločbe arbitraže.
Dolžnost predsednika arbitraže je, skrbeti za to, da se sporni predmet vsestransko pretrese, vendar pa da se pri tem postopku ne zavlačuje, tako da se obravnava, če je le mogoče konča na prvi obravnavi. Predsednik tudi skrbi za red na obravnavi,.
Posamezni arbiter ima pravico postavljati vprašanja zastopnikom, pooblaščencem, pričam in ostalim udeležencem postopka neposredno, ti pa smejo soudeležencem v postopku postavljati vprašanja z dovoljenjem predsednika arbitraže.
40.	člen
Na prvi obravnavi poskusi arbitraža stranki poravnati. Če poravnava uspe, se o poravnavi napravi zapisnik, katerega podpišeta zastopnika oz. pooblaščenca obeh strank, arbitri, predsednik in zapisnikar.
41.	člen
Predlagatelj lahko svoj predlog umakne, ali pa se zahtevku odpove, zahtevek skrči ali razširi — vse, dokler arbitraža ne sprejme končne odločbe.
Nasprotni udeleženec lahko zahtevek pripozna v celoti ali delno. V takem primeru sprejme arbitraža brez posvetovanja odločbo na podlagi pripoznave.
42.	člen
Če poskus poravnave ne uspe, prične predsednik arbitraže z obravnavo.
Zastopnik oz. pooblaščenec predlagatelja najprej prečita svoj predlog, nakar prečita zastopnik oz. pooblaščenec nasprotnega udeleženca odgovor na predlog.
Nato prične predsednik izvajati dokaze ustno in neposredno, tako, da pred arbitražo zaslišuje priče drugo za drugo in prečita predložene listinske dokaze. Priče morajo čakati v posebnem prostoru ter jih predsednik kliče na zaslišanje drugo za drugo. Priče morajo govoriti resnico, na kar jih je dolžan predsednik opozoriti pred zaslišanjem, kakor tudi na posledice krive izpovedi. Izjava priče se piše sproti v zapisnik.
43.	člen
Če se kateri od udeležencev postopka obravnave ne udeleži, čeprav je bil v redu vabljen, se opravi obravnava v njegovi odsotnosti na podlagi ugotovljenih dejstev.
Če nobeden od udeležencev ob oklicu zadeve ne pristopi k obravnavi, je smatrati, da je bila dosežena izvenarbitražna poravnava in arbitraža postopek ustavi brez posvetovanja ter izda o tem odločbo.
Vsak udeleženec lahko v 3 dneh po prejemu odločbe o ustavitvi postopka predlaga arbitraži vrnitev v prejšnje stanje in navede razloge za svoj izostanek. O predlogu dokončno odloči arbitraža v nadaljnjih 3 dneh.
44.	člen
Arbitraža najprej ugotovi dejstva, o katerih med udeležencema postopka ni spora. Nato se spusti v obravnavanje dejstev, ki so ostala med udeležencema spora.
45.	člen
Arbitraža odloča po prostem preudarku, katere dokaze bo izvedla, o čemer izreka dokazne sklepe.
46.	člen
Udeleženci postopka so dolžni poskrbeti, da so njihove vloge in navedbe čimbolj popolne ter da takoj predložijo vsa listinska dokazila in predlagajo že v pripravljalnem postopku vse potrebne priče, tako, da arbitraža po možnosti reši spor že na prvi obravnavi.
Če se odločitev ne more sprejeti na prvi obravnavi, ali če je treba izvesti nove dokaze, se obravnava preloži. V takem primeru mora arbitraža določiti datum in uro nove obravnave. Od predložene pa do nove obravnave ne sme preteči več kot 8 dni.
47.	člen
V primeru, da je obravnava preložena za največ 8 dni, naloži arbitraža udeležencem postopka, da si izmenjajo nove vloge z navedbo in predložitvijo dokazil v roku, ki ne sme biti daljši od 5 dni, iste pa tudi v istem roku predložijo arbitraži.
48.	člen
O obravnavi se vodi zapisnik, ki vsebuje:
—	sestav arbitraže;
—	navedbo udeležencev in spora;
—	datum in kraj obravnave;
—	čas začetka obravnave;
—	navedbo zastopnikov udeležencev;
—	izjave zastopnikov, prič, izvedencev,
—	navedbo listinskih in drugih dokazil, ki se na obravnavi prečitajo in pregledajo;
—	odločitve arbitraže med obravnavo;
—	čas konca oziroma zaključka obravnave;
—	izrek arbitražne odločbe.
Zapisnik o obravnavi vodi zapisnikar, kateremu ga predsednik arbitraže med obravnavo glasno narekuje. Na koncu podpišejo zapisnik: zastopnika udeležencev, arbitri, predsednik in zapisnikar.
Udeleženci lahko zahtevajo od predsednika arbitraže, da popravi pomanjkljivosti v zapisniku, če pa predsednik arbitraže to zavrne ob priliki podpisa, lahko ti zahtevajo, da se ta izjava predsednika arbitraže, z navedbo vsebine popravka, vnese v zapisnik.
VII.	ODLOČANJE
49.	člen
Arbitraža odloča le v polni sestavi in z večino glasov in razglaša odločbe:
—	da se predlog zavrže
—	da se postopek ustavi
—	o izvedbi dokazov,
—	o preložitvi obravnave
—	o pripoznavi zahtevka
—	o končni odločitvi o zahtevku
Odločitve sprejema na podlagi posvetovanja brez navzočnosti drugih udeležencev. Tajnik je lahko navzoč pri glasovanju, vendar brez pravice odločanja.
50.	člen
Ko smatra arbitraža, da je zadeva že dovolj razčiščena in zrela za končno odločanje, predsednik obravnavo zaključi in pozove zastopnika oz. pooblaščenca udeležencev, da vložita vsak svoj stroškovnik in podpišeta zapisnik o obravnavi. Nato se arbitraža umakne k posvetovanju.
51.	člen
O sporu odloči arbitraža s končno odločbo:
—	da se predlogu ugodi v celoti,
—	da se predlogu delno ugodi, preostanek oz. presežek pa se zavrne.
- da se predlog ze nt kc: neutemeljen, apisnike in izvirnik <o ^ine odločbe podr ?ejo vsi arbitn, tri čemer odločba veha tudi tedaj, kada: jr kdo od članov arbitraže odklonil podpis, če jo je večina podpisala in na odločbi uc )tovila, da je član podpis odklonil.
Končno odločbo razglasi predsednik udeležencema postopka takoj po glasovanju in podpisovanju zapisnika.
52.	člen
Pismeno odločbo o končni odločitvi mora predsednik izdelati v 3 dneh od dneva, ko jo je arbitraža sprejela.
Ce predsednik nima pravne izobrazbe, ko izdela tajnik — sicer pa je tajnik predsedniku pri sestavi končne odločbe v vsakem primeru v strokovno oomoč.
53.	člen
Pismena odločba vsebuje:
—	sestavo arbitraže, ki je prejela odločbo,
—	navedbo udele. cev postopka in njunih zastopnikov oz. .oblaščencev,
—	navedbo sp'yra redmete spora,
—	izrek odločitve o sporu,
—	izrek odločit 'e o stroških in nj’ višini,
— rok katerem j nasprotna udeleženka odločbo izvrši, ii i znaša 15 dni, če gre za denarne zahtevke; če gre za nedenarne zahtevke, pa arbitraž? glede na ugotovljeno možnost izpolnitve do'oči lahko tudi daljši rok, vendar največ D dnevni, roki pa tečejo od dneva vročice končne odločbe:
—	obrazložitev odlnčoe,
z — navedbo, da je odločba dokončna s pravnim poukom v smislu čl. 5 5 in 56 tega sporazuma,
—	kraj in datum izdaje odločbe,
—	podpis predsednika arbitraža in zapisnikarja.^
Obrazložitev odločbe vsebuje dejansko stanje, ki ga je ugotovila arbitraža, dokaze, na katere se odločitev nanaša in okoliščine, katere je arbitraža smatrala za merodajne-pri oceni dokazov.
Arbitraža mora navesti razloge zaradi katerih je posamezna dejstva ma rala za dokazna ali nedokazna in tudi razloge, zaradi katerih je zavrnila posarrazne dokaze, ki so jih udeleženci predložili
54.	člen
Končno odločbo dostavi t ,nik:
—	predlagatelju,
—	nasprotnemu udeležencu,
—	pristojnemu družbenemu pravobranilcu samoupravljanja, če gre za odločitev v sporih iz samoupravnih razmerij (čl. 5a,b).
Vlil. PRAVNA SREDSTVA
na preizkus njene zakonitosti v 30 dneh po njenem prejemu na sodišče združenega dela iz razlogov čl. 47. zakona o sodiščih združenega dela (Ur. I. SFRJ 24/74), če je bilo z njo odločeno o samoupravnih razmerjih.
Iste pravice ima tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja po lastni pobudi ali na predlog stranke.
56.	člen
Če pa gre za odločbo, s katero je bilo odločeno o poslovnih razmerjih (čl. 5 c,d), se analogno uporabljajo določbe čl. 469—487 Zakona o pravdnem postopku (Ur.l.SFRJ št. 4/77), ki veljajo za razsodišča in lahko predlagatelj ali nasprotni udeleženec v 30 dneh vložita pri pristojnem temeljnem sodišču tožbo za razveljavitev končne odločbe iz razlogov, ki jih našteva čl. 485 ZPP.
IX.	STROŠKI
57.	člen
Končna odločba arbitraže ima tudi stroškovni izrek.
a)	Stroške udeležencev postopka predstavljajo:
—	potrebni izdatki zastopnikov oz. pooblaščencev udeležencev postopka in prič v zvezi s prihodom na obravnave, v smislu določb njihovih samoupravnih splošnih aktov o potnih stroških (potnine, dnevnice);
—	če udeleženca zastopa odvetnik, vloži za svoj'? delo stroškovnik v smislu tarife za delo odvetnikov.
b)	Stroške arbitraže predstavljajo: potreoni izdatki arbitrov, predsednika, tajnika in zapisnikarja v zvezi s sestanki arbitrov in v zvezi s prihodom arbitrov in predsednika na obravnave, v smislu določb samoupravnih splošnih aktov organizacij združene ja dela, kjer so zaposleni:
—	nagrcue za delo predsednika, tajnika in zapisn:karja po tarifi, ki jo sprejme DS SOZD.
58.	člen
Ob zaključku obravnavanja morata zastopnika udeležencev vložiti specificiran stroškovnik (čl. 57/a).
O odmeri stioškvv in njihovem povračilu odloča arbitraža obenem, ko odloča o zahtevku.
59.	člen
Udeleženec, ki v sporu v celoti propade, trpi sam svoje stroške in stroške arbitraže, drugemu udelež ncu pa mora povrniti še njegove stroške — vse po odmeri, kot jo vsebuje stroškovni izrek končne odločbe.
Udeleženec, ki v sporu deloma uspe trpi stroške iz prejšnjega odstavka v procentu, s katerim v sporu ni uspel.
55.	člen
Predlagatelj — nasprotni udeleženec lahko proti končni odločbi vložita predlog
X.	UPORABA ZAKONA O PRAVDNEM POSTOPKU IN DRUGIH PREDPISOV
60.	člen
V	postopku pred notranjo arbitražo se poleg procesualnih določil, ki jih vsebuje ta sporazum, analogno uporabljajo ustrezne določbe Zakona o pravdnem postopku (Ur. I. SFRJ št. 4/77), v kolikor po tem sporazumu ni dogovorjen drugačen postopek, in to:
—	temeljne določbe (čl. 1—13 ZPP)
—	določbe o izločitvi sodnikov oz. sodnikov porotnikov (čl. 71 —76 ZPP)
—	določbe o pooblaščencih za zastopanje (čl. 89-101 ZPP)
—	določbe o vlogah (čl. 106—110 ZPP)
—	določbe o rokih (čl. 112, 113 ZPP)
—	določbe o narokih (čl. 114 ZPP)
—	določbe o vrnitvi v prejšnje stanje (čl. 117, 119-122 ZPP)
—	določbe o zapisnikih (čl. 123—127 ZPP)
—	določbe o odločanju (čl. 129—132 ZPP)
—	določbe o tožbi (predlogu) — (čl. 185-195 ZPP)
—	določbe o sospornikih (čl. 196—203 ZPP) in intervenciji (čl. 206—209 ZPP)
—	določbe o dokazih in njihovem izvajanju (čl. 219-245 in 264-271 ZPP).
61.	člen
V	postopku pred notranjo arbitražo se uporabljajo tudi določbe o zastaranju terjatev, če gre za denarne zahtevke iz poslovnih in pogodbenih razmerij.
XI.	PRAVNOMOČNOST IN IZVRŠLJIVOST ODLOČBE
62.	člen
Končna odločba notranje arbitraže je pravnomočna, ko poteče 30 dnevni rok za vložitev predloga na preizkus zakonitosti odločbe (čl. 55); za vložitev tožbe na razveljavitev odločbe (čl. 56) pa se udeleženec v postopku teh pravnih sredstev ni poslužil; oziroma, ko je sodišče pravno sredstvo udeleženca zavrglo ali pa odločilo, da ni pogojev za sodno varstvo.
63.	člen
S pravnomočnostjo odločbe, postane izvršljiva ter ima glede izvršljivosti v smislu člena 17. Zakona o izvršilnem postopku (Ur. list SFRJ št. 20/78) moč sodne odloč-
be'	64. člen
Izvršljiva postane v 15 dneh od pravnomočnosti ko je brezuspešno potekel navedeni rok za prostovoljno izvršitev obveznosti.	65. člen
Poravnava, sklenjena pred notranjo arbitražo je pravnomočna in izvršljiva v roku, dogovorjenem s poravnavo.
66.	člen
Pravnomočno odločbo arbitraže oz.
poravnavo, sklenjeno pred arbitražo izvrši redno sodišče na predlog upnika, pri čemer se uporabljajo določbe Zakona o izvršilnem postopku (Ur. list SFRJ št. 20/78).
Če gre za izvršbo odločbe, ki ni primerna za sodno izvršbo, zagotovi njeno izvršitev pristojni organ občine v smislu čl. 29. Zakona o samoupravnih sodiščih.
XII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
67.	člen
Spori, ki so v teku, se rešujejo naprej po določbah tega sporazuma.
68.	člen
Volitve arbitrov morajo biti po delavskih svetih subjektov postopka opravljene v 1 mesecu od dneva veljavnosti tega sporazuma, potrditev liste arbitrov in izvolitev predsednika arbitražnega sveta, njegovih namestnikov in tajnika pa mora DS SOZD opraviti na prvem zasedanju, potem, ko so bili izvoljeni arbitri.
Na tem zasedanju mora DS SOZD sprejeti tudi tarifo v smislu člena 67/b tega sporazuma.
69.	člen
Obrazce vabil, zapisnikov in odločb predpiše sekretariat SOZD, sporazumno s predsednikom arbitražnega sveta, ki tudi izdaja navodila za izvajanje tega sporazuma.
70.	Člen
Ta sporazum prične veljati z dnem, ko je bil sprejet v enakem besedilu na vseh delavskih svetih delovnih organizacij in delovnih skupnosti SOZD.
S tem dnem preneha veljati pravilnik o organizaciji in poslovanju notranje arbitraže, ki ga je sprejel DS ZP Iskra Kranj na 5. zasedanju dne 26. 12. 1969.
Sklepi DS organizacij združenega dela iz 1. odstavka tega člena so sestavni del tega sporazuma.
71.	člen
Če se v SOZD oblikuje nova temeljna oz. delovna organizacija ali delovna skupnost, ali pa, če v SOZD pristopi nova organizacija združenega dela, pristopi obenem s pristopom k samoupravnemu sporazumu o združitvi, tudi k temu sporazumu s sklepom svojega DS, ki je priloga tega sporazuma.
72.	člen
Obvezno tolmačenje besedila tega sporazuma daje DS SOZD.
Ta sporazum sklenemo:
I. Delovne organizacije za svoje temeljne organizacije in delovno skupnost:
1. Iskra — Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj, na . . . seji DS DO dne.......	Za DO:
2. Iskra — Industrija elementov za elektroniko Ljubljana na ... seji DS DO dne.......
Za DO:
3. Iskra — Industrija širokopotrošnih izdelkov ..Široka potrošnja" Škofja Loka na . . . seji DS DO dne......
Za DO:
4. Iskra — Industrija avtoelektričnih izdelkov Nova Gorica na . . . seji DS DO dne.......
Za DO:
5. Iskra — Industrija za avtomatiko Ljubljana na . .. seji DS DO dne.........
Za DO:
6.	Iskra — Tovarna baterij Zmaj Ljubljana
na . . . seji DS DO dne.....
Za DO:
7.	Iskra — Industrija kondenzatorjev Semič	............
na ... seji DS DO dne.......
Za DO:
3. Iskra — Commerce Ljubljana na . . . seji DS DO dne......
Za DO:
9. Iskra — Center za avtomatsko obdelavo podatkov Ljubljana na . .. seji DS DO dne.....	Za DO:
10. Iskra — Invest servis Ljubljana
na ... seji DS DO dne..........	— -	Za DO:
11. Iskra — Inštitut za kakovost in metrologijo Ljubljana na ... seji DS DO dne..........
Za DO:
12. Iskra — Šolski center Kranj na . .. seji DS DO dne..........
Delovne skupnosti SOZD:
1. Iskra — Skupne službe SOZD Ljubljana na . . . seji DŠ SS dne........
Za DO:
Za DS SS: