Političen list ztk slovenski aaroa
f» p*M preleaiM	2» oelo leto predplauiui 15 fld.. m pot leta 8 rld., u četrt leta
4 fld., la en mesec 1 rld. 40 kr. ? »4Ml«l«trMlJI pNjeman Tel]i: Za eelo leto 12 rld., za pol leta 6 rl<l» za četrt leta t (14., M en meMc 1 rM. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na let«.
Posamezne številke veljajo 7 kr. A»ri6nia« prejema epraviiiitvo (adminiitraeija) in akipedicija. Semeniške alioe št. 2, II., 30.
Nmananila (inserati) le sprejemajo in velji tristopna petit-vratA. S kr.. če se tiska enkrat: 13 ki oe se tiska dvakrat ; 15 kr., ee se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Kokopisl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Tredniitvo je v Semeniških alicah h. št. 2, I., 17.
lahaj« vsak dan, iiviemši nedelje in praznike, ob »,6. uri popoludne.
I^tev.
V Ljubljani, v petek 28. novembra 1890.
Letiiik
Deželni odbor iu štajarski Slovenci.
„Šesti dau meseca novembra t. 1., piše S. P.", naj ostane štajarskim Slovencem rudeče podčrtan in naj bo svarilo njihovim zastopnikom, da ne iščejo v Schmerlingovem volilnem redu rešitve in da opusti zadnje sanjarije za kako deželno avtonomijo. Na teh tleh je za večino Slovencev le narodno zaničevanje, sramota, nasilstvo in pogin.
Vspeh nove volitve v deželni zbor je ob kratkem ta-le: Nemški zastopniki so uporabljali svojo večino z največjo brezobzirnostjo, Slovenci nimajo ni j e d-n e g a z a s t o p n i k a v d e ž e 1 u e m o d b o r u ; plačevati pač morajo deželne troške, a da bi s prihodki gospodarili, to pravico bodo imeli skozi šest let zopet le Nemci; tretjina štajarskega prebivalstva nima v upravnem in izvršu-jočem oddelku avtonomnega deželnega zastopa nobenega zastopnika.
Kako velika brezozirnost in nasilstvo je tukaj, pokažejo nam ti-le podatki:
Po zadnjem uradnem številjenji je na Štajarskem 1,183.260 prebivalcev in sicer 794 841 Nemcev in 388.419 Slovencev; torej dobra tretjina je Slovencev; v novoizvoljenem deželnem odboru je pa šeit Nemcev pa ni jednega Slovenca. Tako se je godilo nekdaj helotom v Šparti. Štajarski Slovenci imajo v Gradci le to veljavo, da se obkladajo z davki in germanizujejo.
Naš deželno-zborski volilni red je osnovan na famoznem interesnem zastopu po Schmerlingovem kroji. Po tem redu odpošiljajo kmetske občine, ka-
tere štejejo 860.404 duš in plačujejo 1,800.422 gl. neposrednih davkov, 23 poslancev; mesta, trgi in trgovinske zbornice, ki štejejo 120.354 prebivalcev in plačujejo neposrednih davkov 326.931 gld., 21 poslance^, in komaj 260 veleposestnikov, ki plačujejo le 80.326 gld. davkov, odpošilja 12 poslancev. Torej pride pri veleposestvu jeden poslanec na vsakih 22 posestnikov in na vsacih 6600 gld. davkov, pri mestih in trgih ua vsacih 5715 prebivalcev in 15.600 gld. davkov, pri kmetskih občinah pa še-le na vsacih 3 4.4 00 prebivalcev in vsacih 7 8.310 gld. davkov. Z ozirom na splošno vojaško dolžnost je to prav —. Namesto da bi to strašno nerazmerje pri volitvah v deželni odbor zmanjšali, povečali so ga še nemški liberalci: zakaj tj so tako volili, da imajo zdaj tam mesta in trgi tri zastopnike (Wanni8ch, Schmiderer, Schreiner), veleposestniki dva ("Attems, Berg), 518.928 nemških kmetov jednega, 341.475 slovenskih kmetov pa nobenega. Ti so tukaj postavljeni popolnoma pod oskrbništvo tujcev.
Južno-štajarska mesta štejejo komaj 39.827 pfebivalcev in plačujejo neposrednih davkov 109.038 gld. in vendar so dobila zastopnika v deželnem odboru. Južno-štajarski kmetje pa, ki plačujejo neposrednega davka 680.060 gld., nimajo ni jednega zastopnika. Večina nižje-štajar-skega prebivalstva, od katerega tujci prav za prav živ^ in na katerega ramenih je največ krvnega davka, to zvesto, vrlo, cesarju vdano prebivalstvo mora ostati v deželnem odboru brez zastopnika.
Za Slovence je ta novi udarec nov vzrok, da tem odločneje nastopijo pot, katerega so sklenili pri ljubljanskem shodu. Drzna prevzetnost in surovo nasilstvo liberalnih (?) oblastnikov v Gradci, Celovci, Poreči morata prenehati že iz državnih interesov."
Deželni zbor kranjski.
(Petnajsta seja, dne 25. novembra.)
(Dalje.)
V dopoldanski seji je bilo rešeno tudi poročilo gled^ vravnave učnega jezika na ljubljanski realki, o kateri je poročal poslanec Kersnik. V imenu finančnega odseka je predlagal:
.Deželnemu odboru se naroča, da v prihodnjem zasedanji v sporazumu s c. kr. deželnim šolskim svetom predloži načrt zakona, zadevajočega realke na Kranjskem v pretres in sklepanje".
Poslanec Schaffer je oporekal temu predlogu, češ, da pridejo v zadnjem trenotku na vrsto tako važno reči, o katerih bi človek rad obširneje govoril. Nemščina je po njegovem mnenji na realki veliko potrebnejša učencem kakor na gimnaziji, zato naj se ne spreminja dosedanja vredba. Po nekolikih besedah gosp. deželnega predsednika obvelja gori omenjeni predlog.
Po zopetnem pričetku pretrgane seje ob V, 4. uri poroča poslanec dr. Papež o nekaterih občinskih zadevah, ki se nahajajo v letnem poročilu deželnega odbora. Glede lastne okrajne sodnije v Cerknici nam je k zadnjemu poročilu še dostavljati, da se dotično poročilo deželnega odbora ni le vzelo na znanje, ampak da je bil brez ugovora sprejet še naslednji nasvet:
Visoka C. kr. vlada se naprosi, naj blagovoli čim preje ukreniti vse, kar je potrebno, da se ustanovi C. kr. okrajno sodišče in c. kr. davčni urad v Cerknici.
Za njim poroča poslanec Kersnik o olajšavi sedanje težke in drage občinske uprave in v imenu upravnega odseka predlaga:
„Po deželnem glavarju deželnemu zboru izročeni dopis C. kr. deželne vlade predsedstva z dne
LISTEK.
Pismo.
IV.
Gospod vrednik! Ko se je danes teden raznesla vest po prvostolnici slovenski, da je v znani volilno-agitacijski aferi sodni dvor izrekel svoj .guiltj", tedaj glasili so se radostni zmagospevi iz ljubljanske narodne čitalnice: „Libemus Jovi liberatori!" In darovala se mu je v pristno • katoliškem navdušenju hekatomba za hekatombo petkovih okusnih klobas in napivalo se je inter pocula „8veti narodni stvari", ker poražena je s tem slovensko - narodna stranka, katera se je ob priliki onih zgodovinskih volitev borila proti slovensko-nemški stranki, ki je imela med svojimi kandidati trdega Nemca po rodu in mišljenju. Kje bi se bilo torej dostojneje slavilo to zmagoslovje, kakor v narodui čitalnici, kateri je prva in jedina zapoved ljubezen do slovenskega roda? — Zato: Živeli .Trateurs a la Nation"!
Taka je bila radost oni večer „uaših gore listov" in glava, ki so vse zrastle na domačem zelniku I! — Ta večer je vreden, da se z ogljem zariše v dimnik, vzlasti v sedanjih spraveželjnih časih; kajti ta dan se je vsaj v Ljubljani za trenotek dosegla toliko zaželjena sprava med narodi, ko so vbrani glasovi, doneči iz slovenske čitalnice: .Libemus Jovi liberatori!" druHli se v .dražestno" harmo-
nično celoto z glasovi iz sosednje nemške kazine: „Einsperren solit' man den Pfaffen! — Was haben sich die Pfaffen in die Politik dVeinzumischen!"
Oj harmonija nebeška, kdo bi te ne občudoval, kdo te ne obožaval, ker ti si živa priča, da tudi najneskladnejše akorde nemško-slovenske druži v harmonične speve — pristna ljubezen do svečeništva?!
Ni še davno, gospod vrednik, ko ste se izpod-tikali nad svojimi pohtičnimi nasprotniki, ker so oznanovali „urbi et orbi" kot svoje geslo .absolutno narodnost", po kateri se mora narod ljubiti — čez vse! Tedaj ste jim delali krivico, in to mene napoti, da stopim tudi za trenotek na politično polje, dasi nisem politiki prijatelj, ker modri rek pravi, da politika razdvaja. — Imenovano svoje geslo so namreč Vaši politični prijatelji vresničili v zadnjem zasedanji deželnega zbora .zjedinjene Slovenije".
Kako divno so se čule elegično - otožne dekla-macije o zatiranem narodu slovenskem ; vzlasti novorojena prvaka slovenskega naroda, Hribar in Tavčar, ki sta, kakor nekdaj Cincinatus, prihitela napadani domovini v pomoč, sta se kar skušala, kako dati glasnejšega duška svojim absolutno-narodnim načelom; kako pokazati, da ljubita slovenski dom — nad vse. In to se jima je posrečilo v polni meri. Prišlo je na vrsto znano vprašanje o legalizaciji. Po državnem zakonu bi si prihranili Slovenci vsako leto nekaj tisočakov nepotrebnih troškov, ako bi bil lo dovolil deželni zbor; a to silno nevarnost, to nepopisno nesrečo odvrnili so od naših zemljiških
posestnikov naši narodni prvaki, ki narod slovenski, vzlasti kmeta-posestnika, tako ljubijo, da bi ga najrajši od same ljubezni — snedli! Mislili so si pač: .Rešimo, kar se še sploh d4 rešiti pri razpadajoči domovini.' — „Puisque nous ne pouons pas sauver la republique, sauvons nous mžmes."
Še vedno mi zvene po ušesih „milozvočni" glasovi mladoslovenskih deklamacij o zapuščeni domovini slovenski kakor čarobno petje milega slavca v gosti meji. In kdo bi se čudil, da so za trenotek, in to baš pri vprašanji o legalizaciji, utihnili ti čarobni glasovi, saj poneha i slavček s svojo milo pesmijo, kadar — črvičke pobira za mejo ! — Kaj ne, gospod vrednik: Jntus, ut libet, foris, ut mos est!"
Sedaj upam, da ne potrebujete definicije, kaj je .absolutna narodnost", kaj ljubezen do naroda — nad vse; pri tej priliki pokazala se je v .žaro-krasnem" svetlu med izbranimi cvetovi slovenskega vrta. Očaran, premagan od te svetlobe, razumel sem stoprav besede nekega iskreno - gorečega zdravnika, ki jih je poln .absolutne" ljubezni do svojega prijatelja govoril: ,0j, dragi moj, dej, dej, zlomi si roko, razdrobi si nogo ali kar hočeš, in tedaj boš videl, kaj je zmožen za prijatelja storiti prijatelj, ki mu je vdan z .absolutno" ljubeznijo!" — Ž vela domovina: .un pre a faucher!" Živel .travnik za košnjo"!
Po neumornem trudu nesebično delujočih absolutno-narodnih slovenskih .stenolomov" ostane
25. oktobra t. 1. št. 3190, izroča se deželnemu odboru v uvažanje in pretresanje tamkej omenjenih vprašanj in z naročilom, poročati v prihodnjem zasedanji in staviti primerne nasvete."
Pri tem predlogu, ki obvelja brez ugovora, oglasi se poslanec Svetec in med živahnim odobravanjem narodne večine poudarja vehke zasluge gospoda deželnega predsednika za deželo Kranjsko. Omenja pa, da se je unidan, ko je narodna večina glasovala proti glasovitim 600 gld., po časnikih trosila trditev, kakor da bi to glasovanje obrneno bilo proti gospodu deželnemu predsedniku baronu AVinklerju. To ni res; narodna stranka popolno zaupa gospodu deželnemu predsedniku, in če je unidan glasovala proti omenjenemu znesku, ni hotela s tem nasprotovati njemu, pa tudi ne žaliti vehkih posestnikov, ampak hotela je samo oporekati germa-nizaciji, katero je začel širiti nemški šuiferajn in kateri se bo vsigdar z vso odločnostjo ustavljala. Živahni dobroklici so sledili tem prisrčnim besedam staroste slovenskih deželnih poslancev.
Na vrsto pride poročilo dr. Tavčarja o napravi deželnega nadsodišča in pravne akademije v Ljubljani; v imenu upravnega odseka predlaga: „Visoka C. kr. vlada se prosi: a) naj državnemu zboru nasvetuje, da se napravi v Ljubljani deželno nadsodišče za sloveusko-štajersko, slovensko-koroško, kranjsko, goriško s Trstom in za Istro z laškim senatom; h) naj državnemu zboru nasvetuje, da se napravi v Ljubljani pravna akademija, oziroma juridična fakulteta s slovenskim učnim jezikom." Dalje predlaga naslednjo resolucijo: .Visoka vlada se naprosi, da preustroji objektivno postopanje v tiskovnih zadevah in obda z garancijami, da njegova uporaba ne bode, kakor je bilo dozdaj, pogubna svobodnemu tisku v obče ter slovenskemu posebej."
Proti predlogom govori dr. Schaffer, katerega pa poslanec Svetec dobro zavrača, dokazujoč, da je nemški državni jezik, ki ga z vso silo želi nasprotna stranka, nesmisel — nonsens. Za državni jezik je treba države, katera potrebuje takega jezika, na Avstrijskem pa je to nemogoče. Razdeljena je v dve polovici; ogrska ima svoj ogrski jezik, v ta-kraj pa imajo Galičani že svoj jezik in ravno tako Dalmatinci. Ostaja torej le malo dežel, v katerih bi .ee rabil nemški jezik, ki pa vsled tega ne more več biti državni jezik. Po konečni besedi poročevalca dr. Tavčarja obvelja predlog upravnega odseka z resolucijo dr. Tavčarja vred.
Poslanec Povše poroča o deželni podpori za napravo in vzdrževanje gozdne drevesnice pri Novem mestu ter se sprejmeta brez ugovora naslednja predloga upravnega odseka:
„1. Gozdna drevesnica na Grmu naj se opusti. 2. V svrho naprave in vzdržavanja pod samostojnim tehniškim in gospodarskim vodstvom državnih gozdnih tehnikov stoječe drevesnice pri Novem
Mestu dovoli se za 1. 1891., 1892. in 1893. letna podpora do najvišjega zneska 365 gld. iz deželno-kulturnega zaklada pod pogojem, da mestna občina novomeška v to potrebno zemljišče brezplačno d& na razpolaganje."
Zadnja točka dnevnega reda je bilo poročilo železničnega odseka gledč poroštva čistega dohodka za dolenjsko železnico. Odsek predlaga, da naj dežela prevzame to poroštvo, namesto da bi za to železnico plačala pol milijona goldinarjev za glavinsko delnico; ob enem izroči zbornici načrt zakona, s katerim se natančneje določujejo posamezni pogoji za to poroštvo. Proti poroštvu govori poslanec K a v č i č , ki pravi, da bi raje dovohl milijon goldinarjev deželnega doneska, kakor pa deželi naložil poroštvo, ki jo bo silno hudo trlo, če železnica ne bode donašala dovolj čistega dobička.
Poslanec P fe i f e r pojasnjuje razloge, zakaj on glasuje za poroštvo. Ta govor objavimo jutri posebej.	(Konec sledi.)
Politični preg-led.
v Ljubljani, 28. novembra. d«žei«.
Veliki Dunaj in dežela dolenje-avstrijska. Poslanci kmetskih občin v deželnem zboru dolenjeavstrijskem so se bali, da bi kdaj mesto Dunaj ne zahtevalo, da se loči od dežele kot samostojno, neposredno državi podložno mesto. Ker namreč Dunaj plačuje skoro dve tretjini vseh deželnih davkov, bi bila ta ločitev seveda neizmerna škoda za deželo. Zato je poslanec Schoffel predlagal, da se taka ločitev sme izvršiti le tedaj, ako v to dovolijo tri četrtine deželnih poslancev, kar se seveda ne bo nikoli zgodilo. Cesarski namestnik je omenil ob tej priliki, da bi vlada tacega sklepa sedaj ne potrdila ter je zadovoljna s predlogom Schoffelnovim. Vlada se je s tem odkrižala nekaj nasprotnikov velikemu Dunaju pod vodstvom imenovanega poslanca.
LienbacJier — liberalec. Predlog doktor Fuchsa v deželnem zboru solnograškem gled^ na versko šolo je propal z glasovi liberalne in Lien-bacherjeve stranke. S tem je pokazal, da tudi v versko-nravnih vprašanjih noče poslušati nasvetov katoliških škofov. S tem so se tudi onim konservativcem, ki so še do zadnjega goreli za Lienba-cherja, odprle oči, da sedaj obžalujejo, ker so verjeli praznim obljubam nezanesljivega dvornega svetnika.
Ogrski justični minister o civilnem zakonu. Tudi justični minister je govoril o znanem krščevanji ter pri tem omenjal, na katerih podstavah ima sloneti nova postava, s katero se ima uvesti na Ogrskem civilni zakon. Nobena cerkev, pravi med drugim, nima o tem zakonu nobene po-stavodajne, nobene jurisdikcijske pravice; vsa oblast v tem oziru pripada jedino državi, ki to vrejuje brez ozira na razliko verstev. Torej civilni zakoni, mešani zakoni, vse bo dovoljeno po novi postavi; cerkev sama se mora odreči vsem pravicam, katerim se odreči ne more iu ne sm6. — Kolikor bolj so omahljivi ogrski škofje v obrambi cerkvenih koristij, tem odločnejše postopa v tem oziru loža.
torej dobrota legalizacije vsaj Slovencem na Kranjskem ohranjena. Nekaj zemljišč bo razprodanih in nekaj rojakov bo šlo — v Ameriko, hujše nesreče ne bo !
Tisočera jim hvala zato! Nevarnost, ki je grozila novi zemljiščni knjigi, odstranjena je. Kdo da se v4njo vpisuje, ali tujec ali domačin, na tem ni nič, vse pa je na tem, da le oni, ki dobro plača.
Zato pa, ker se je našim agrarnim prijateljem posrečilo odstraniti nevarnost za zemljiško knjigo, zaslužijo oni poslanci, ki so se temu protivili, obsojeni biti na dno pekla. In tja jih posadi v istini tudi glasilo slovenskih agrarijcev, ko piše, da so to .poslanci, ki navadno niti ne vedo, za kaj se gre in zakaj se zboruje". Med temi poslanci, ki so glasovali proti legalizaciji, sta pa tudi, — ako se ne motim, — gg. Gorup in Kavčič. Najbrže da ta po-klon .Naroda" velja tema dvema gospodoma v zahvalo, da gresta z narodnimi prvaki skozi drn in strn kot vedno zvesta .opineurs de culotte" stranke bribovsko-davčarske.
Pojasnjujoč zadnji izraz, javiti Vam moram, gospod vrednik, da sem v deželni zbornici slovenski občudoval vzlasti letos oni fini takt, ono izbrano vedenje, za katero nimam prav domačega izraza, ki mo tujec pravi: .esprit de conduite". — .Vi kme-tavzarji, ki ne veste, za kaj da se gre in kaj se zboruje, osnujte svoje kmetsko društvo" itd.; to so najnežnejši izrazi, ki so se čuli .izza kulis" sloven-fikega kluba narodnih poslancev; tako so namreč
slovenski gorjanski plemenitaži pozdravljali svoje tovariše.
Sreča, da je mož, ki je tako govoril, že davno zapustil svojo hribovsko Davčo in sezul tudi krepko podkovane kvedre, sicer bi bila nevarnost za poslance velika, ker z .brcami" je imenovani parketist jako radodaren.
Vzlasti dr. Tavčarju se je poznalo, da ni brez vspeha napisal Strjk tudi njemu namenjenega važnega spisa: .Tractatus decivilitate nociva". — Krepka pest, močne prsi, jerbas poln zabavljic vzlasti za slovenskega kmeta, in velik kos dosledne nedoslednosti, to so lastnosti, ki sedaj priporočajo slovenskega poslanca.
Težko se ločim od zbornice, kjer so možje .in toga senatoriali" odločili osodo — razdvojene Slovenije, in prt prerezali med zjedinjenimi rojaki. Toda pogum, gospod vrednik! Človeštvu vzrašča kal nesmrtnosti, in sicer v skrivnostnih prostorih temeljite učenosti nemških — .kuharjev". Najboljši dokaz za nesmrtnost duha bo nesmrtnost telesa, in ako nam to skuhajo Nemci v .rajhu", iz srca jim bomo hvaležni zato.
Živeli torej nemški kuharji, ki napovedujejo .spas" venečemu človeštvu, in pa dunajski nadvrt-narji, ki bodo po nalogu ljubljanskih mestnih očetov slovenski .flori" vdihnili novo življenje na — Krasu!
Dovolj! .Seria in crastinam!" Zdravi! 0.
Ifi se sedaj čuti trdna dovolj, da očitno napov^ boj katoliški cerkvi na Ogrskem.
Trdnjava Temekvar se bo opustila. Mestni odbor je namreč po dogovoru z vojaikim oblastvom sklenil, da se podero vtrjena vrata, kar je prvi korak, da se pozneje razruši tudi drugo zidovje. Meščani so tega veseli, ker je sedaj razvoj mesta oproščen tesnih spon in zato je mestni zbor soglasno izvolil za častnega meščana ondotnega kor-nega poveljnika, ki si je pri tem pridobil mnogo zaslug.
TMBMje držare.
Rim. Iz vatikanskih krogov se poroča .Pol. Corr.", da bo papeževa okrožnica o delavskem vprašanji izšla bržkone še pred koncem tega leta.
Srbija. Kakor se poroča iz Belega Grada listom, znaša srbski proračun za 1891. 1. 57 milijonov dinarjev, nepokriti primanjkljaj pa znaša 1,526.000 dinarjev. Med troški znaša potreba državnega dolga 19 milijonov, vojni proračun pa 9»/,o milijona.
Italija. Kdor je menil, da bode pri zadnjih volitvah zmagala vladna stranka, se bržkone ni motil; zakaj kolikor je do zdaj o vspehu volitev znano, ima vladna stranka ogromno večino. Pri teh volitvah je pa še dogodek posebne pomenljivosti. Izvoljen je namreč mej drugimi tudi nekdanji tržaški odvetnik Barzilai kot zastopnik radikalne stranke. Ko je bil torej ta mož izvoljen, priredili so mu njegovi .častni" somišljeniki demonstracijo, ki se pa ni izvršila brez prelivanja krvi. Irredentovskega duha prevzeta množica počastila ga je pri tej priliki z ^bakljado ter po mestnih ulicah v R mu vpila: .Živela Trst in Trident!" .Živel italijanski Trst!" Prebivalci so jim pa pokazali svoje somišljenje s tem, da so ulice razsvetljevali ter klicali mimo gre-dočemu sprevodu: „Živel tržaški poslanec!" In to rogoviljenje je še dolgo trajalo, predno je začela policija posredovati ter prijela 15 najvročekrvnejših irredentovcev, ki so po svojem stanu večinoma delavci. Ti sa bili vsekako najeti in plačani za to demonstracijo. To irredentovsko rogoviljenje ni samo na sebi nič nenavadnega, a značilna pa je izvolitev imenovanega odvetnika Barzilaia. Pač neovrgljiv dokaz, da irredentizem v Italiji ni zatrt, marveč le potuhneno ždi, da se o svojem času pokaže s tem večjo silo.
Nemčija. Zastopniki Nemčije z zastopniki Saksonskega in Bavarskega vred se bodo podali te dni na Dunaj, da se vdeleže tamošnjih carinsko-politiških pogajanj z Nemčijo; tako vsaj poroča .Kol. Ztg." — Iz Kolonije se piše: Na škofovsko tukajšnjo konferenco so prišli: knezoškof vratislavski, knezoškof priborski, Škot trevirski, hildesheimski, minsterski, kulmski in fuldski; nadalje generalni vikarji: paderbornski, poznanjski, gnezenski in ermlandski. — Virtemberški katoliki so priredih zbor katolikov v Ulmu in s tem pokazali svoje v resnici cerkvi zvesto mišljenje. Vdeležba tega zbora je bila mnogobrojna; zborovalo je vsega vkupe do 18.000 oseb, to je pač več, kakor se je pričakovalo. Zborovanje se je vršilo vseskozi mirno in dostojno in ni ga bilo niti jednega napada na kako drugo versko prepričanje. Sprejeli so resolucijo proti splošno pretečim nevarnostim socijalne demokracije, za popolno nezavisnost papeževo, za versko šolo, za katoliško časnikarstvo in katoliška društva in naposled resolucijo, naj se dovolijo moški redovi in razveljavijo omejitve ženskih redov na Virtemberškem kakor tudi, da bi .se odpravil zakon proti jezuvitom.
Francija. Kakor se je že poročalo, poslal je kardinal Lavigerie svoj nagovor, s katerim je bil nagovoril častnike francoske mornarice, duhovnikom svoje škofije. K nagovoru je pridejal pismo, katero se blizo tako-le glasi: Prav za prav le ponavljam, kar sem bil že povedal v svojih pastirskih listih, da je namreč dolžnost francoskih katolikov, ne trpeti dlje sedanjega cerkvenega položaja na Francoskem in da je za to le jedno sredstvo, katero Vam je nasvetoval sv. oče Leon XIII., namreč vdeleževati se odločno javnih zadev in sicer ne kot nasprotniki sedanje vlade, marveč, da zahtevate svoje pravice do republike, ki nas vlada; res je, da smo se v Franciji navadili smatrati republiko zaradi velikega števila njenih zagovornikov kot brezbožno vlado, toda republikanska vlada ni, da bi morala edino taka biti. Edina sedaj obstoječa pokrajina, katera ima v resnici popolnoma katoliški značaj, je republika Ilkuador; jedina država, kjer se cerkvena prostost v ničemer ne omejuje, je tudi republika, namreč republika Združenih držav v Severni Ameriki. Ker ste torej že pod republikansko vlado, poslužujte se pravic, katere Vam podeljuje ter tako pospešujte osnovo velike narodne konservativne stranke, ki more jedino naše prizadevanje narediti plodonosno, utrditi našo vlado in vzbuditi naše zaupanje Tu poudarjam, da je le v tem sreča Francije! Mislite na našo dolžnost, katera nam ukazuje, vse žrtvovati, kar nam dovoljujeta naša vest in čast in storimo vse, kar nam dopuščati vest in čast in sprejmimo ustavo francoske države ne zmeneč se za prazno kričanje in vpitje. — Tega mnenja je tudi škof annecyski, ki pravi, da ni v Franciji več monarhičnega mišljenja, torej je obstoj monarhije v Franciji nemogoč. Ce bi se postavil na Francoskem prestol, navstala bi v 24 urah krvava prekucija.
Lukseuburg, .N. Fr. Pr." piše: .Francoski minister vnanjih zadev, Bibot, je naznanil vladi ve-
like vojvodine luksenburške, da namerava predsednik francoski republiki, Carnot, čestitati velikemu vojvodi Adolfu Nasavskemu, ko dojde v Luksenburg. Pri tej priložnosti bo izrazil v imenu Francije prijateljska čustva do sosednje državice."
Izvirni dopisi.
Iz Grosupljega pri Smariji, dn4 20. novembra. Stiskajoč se h gorki peči in spuščajoč dimnate ko-lobarčke v zrak, premišljeval sem, kedaj bode skopnel prezgodnji sneg. Prebiram tudi podrobne novice, ki se vrš^ po širnem svetu, kakor nam jih donašajo razni časopisi. Od vseh stranij prihaja dokaj zanimivega, od naše Dolenjske pa že dolgo nisem opazil ničesar. No, pa saj ni čuda! Sneg je bil iu pa megla, kdo se bode potem m^nil, kaj se zunaj godi, kdo pač kaj poročal? Zdaj pa je sneg vendarle zginil iu deloma tudi megla, zatorej si mislim, bom pa jaz katero povedal, saj še nobene nisem.
Že dlje časa je razsajala po naši okolici bolezen „vročnica". Skoro v vsaki hiši so imeli bolnika, v nekaterih pa kar po več. Najhujše je bilo pa to, da nam je nedostajalo sveže zdrave vode, da bi bili hladili vročino. Mislili smo že brzojaviti po tisti žici, ki jo še nimamo, v Ljubljano po „novo vodo", katere se baje dobi tri litre za jeden novčič. K sreči pa se nas nebo usmili, pošlje nam dežja, in vročina se ohladi; torej nam ni bilo treba brzojaviti. Pomrlo jih ravno ni mnogo, ker ni bila prav huda ta bolezen.
Druga bolj sitna bolezen, ki vlada po naši okolici, je pa „spuščaj° (Ausschlag). Ta je pa bolj nevarna bolezen, zato se je pa tudi boje. Strah izpre-letava marsikatero ženo. Še po ^receptu" napravljena zdravila iz lekarne nič ne pomagajo. Žalostno! Kaj ni nobenega pomočka zoper to bolezen? Upam, da je, in jaz bi ga naznanil, a se bojim, da bi me ue slišal kak „receptograf'' in me spravil med „kur-fušerje". No, bom pa bol, tiho povedal. Veste, „ku-geljce" 80 V „aconitu" namočene. Kaj imajo „ku-geljce" res kako moč ?
Mi bi torej našim preplašenim bolnikom precej „kugeljc" dali, pa se bojimo, da ne bi kdo rekel, češ, da smo kot „kurfušerji" krivi, da morajo žene v nepoznato večnost. Ker pa bolniki, vzlasti žene, mrj6, če tudi vživajo po „receptih" pripravljena zdravila, \riva se nam misel, kaka morajo pač biti ona zdravila. Jaz mislim, da zopet „kugeljce", ker drugače bi ne mrle; — haha!
Kaj bo z nami, ako nam pomrjo vse žene? Kaj je temo vzrok? Že vem; naše žene so preveč priproste, premalo učene in modre, zato pa mrjo. Hembrajte, veste kaj! Kar v Ljubljano bomo brzo-javili po one, ki se bodo izvežbale in izmodrile na novem dekliškem liceji! Te bodo pa tako modre, da bodo znale še colo smrt zapreti. Potem pa ne bode treba več niti „kugeljc", niti ^receptov". To bode zopet nova iznajdba prosvitljenega devetnajstega veka.
Ker že ravno o bolezni govorim, naj omenim še tretjo v naši okolici se nahajajoče kužno bolezen. Pri Vas v Ljubljani se pričkate za nov dekliški licej, češ, da je nežni spol premalo učen in izmo-dren in izvežban v raznih strokah. Pri nas pa v jednakih reč4h nismo tako natančni. Mi ravnamo pa ravno obratno.
Glejte, v naši fari je šola-dvorazrednica s pol-dnevnim podukom. Gspdč. učiteljica podučuje deklice tudi v ženskih ročnih delih. Matere naše so ji zelo hvaležne za ta trud, ker se deklice nauč^ šivati, plesti itd., kar matere niso imele prilike se priučiti! In kadar se bo katera omožila, bo vesel tudi mož, ker mu bo znala žena vsaj gumb prišiti, ako se bo odtrgal, ali nogovice zakrpali po potrebi itd. Glejte, ta učenost je pa po mnenji nekaternikov odveč za deklice, torej proč ž njo!
Čudna prikazen je to ua svetu! Jedni hočejo preveč, kakor pri Vas v Ljubljani; drugi, kakor pri nas, pa še tega ne, kar je absolutna potreba. Blagor Vam torej v slovenski stolici, v ,beli Ljubljani", kjer Vas čaka toliko modrega, učenega nežnega sveta ! Tudi mi gratulujemo vsem, ki se potegujejo za to stvar, posebno pa onemu gospodu, ki je izrazil pobožno željo, da bi bilo dobro, ko bi ta licej prišel kakim redovnicam v oskrbljevanje?! »Risum teneatis amici!" Človek pa res ne zn4, kdaj samemu sebi zaušnico založil"
Naj povem še nekoliko o posledicah te visoke učenosti nežnega spola, ki bo izšel iz novega pre-
dragega ljubljanskega liceja, koji je vzbudil že toliko boja. Zares srečni bodo potem razni stanovi nekdaj! Blagor učenim doktorjem, modrim profesorjem, zgovornim poslancem, skrbnim drugim možem, kateri bodo dobivali lahko še modrejšo, učenejšo, zgovor-nejšo in skrbnejšo svojo zakonsko družico! Žena bo povsod govorila, mož pa molčal. Ona bo učila, on pa poslušal; ona zapovedovala, on pa ubogal. Žena bo politikovala, mož pa kuhal; ona učene romane pisala, on pa otroke zibal in pestoval. Kamorkoli bo žena šla, bo ji mož sledil. Ves svet se bo potem prenovil in pomladil! O blagor nam, ki si moramo zdaj kruh v potu svojega obraza služiti, ker potem nam ne bode treba več!
Da ne bo kdo mislil, da so to le prazne fraze, naj povem izmed več izkušenih vzgledov jeden tak vzor. Neki mož je imel ženo, ki ni bila sicer na nobenem liceji, pač pa se je kot „gouvernant" nalezla nekaj francoske in angleške modrosti. Mož se nadeja, da bo dobil službo v nekem kraji na kmetih. Zatorej pride na ogled tja. Prva beseda je bila, da je vprašal, koliko otrok bi se učiti hotelo francoščine in angleščine, ker bi jih njegova „gospa" lahko podučevala v tem. Kmetje so se mu smejali, ter mislili, da je ob pamet, še posebno potem, ko on v tem kraji ni službe dobil. Njegova učena „gospa" nosi vedno „cvikar" na nosu in neki angleški roman pod pazduho, kamor gr^. Jako čudno se mi je pa zdelo, da kedar je hotel mož kaj govoriti v kaki družbi, ga je precej „gospa" zavrnila, rekoč: „Molči, kaj pa ti veš!" In ona je potem modrovala, on pa povesil svoje oči ter zarudel tja do ušes. In kedar sta odšla, so ljudje rekli: ta ga pa ima pod „komando" ! Vprašam zdaj, kateri izmej onih mož, ki so glasovali v ljubljanskem mes^tnem zboru za novi dekliški licej, iz kojega bodo izšle še hujše prikazni, kakor napomi-nana, bi si želel tdko učenjakinjo in modrovalko za ženo? Mislim, da nobeden. In tudi jaz bi je ne privoščil niti svojemu najhujšemu sovražniku ne. Za take in jednake bolezni, da bi se odstranile, trebalo bi posebnih „kugeljc"! Pa bodi dovelj!
Iz Ribnice na Dolenjskem, 23. novembra. Akoravno je sedanji rod tukajšnjih faranov z zgradbo naše velike župnijske cerkve sv. Štefana, z omišljenjem notranje dragocene oprave, z nakupom velikega zvona že storil mnogo za božjo čast, in so se težke dolžnosti nakladale na ramena posameznika, ki so sploh le pod vzornim vodstvom, ki je vse delo vodilo z največjo spretnostjo in natančnostjo, mogoče bile, se je vendar vsak rad podvrgel tem žrtvam, ker so ga zadevale le polagoma in ker je videl, kako lep sad zadobivajo v vedno popolnejši in krasnejši obliki župne cerkve. Tudi zdaj je dobila naša župnijska cerkev nov kras po trudaljubivosti in skrbnosti p»'ečast. gosp. kanonika-dekana, po doneskih družbe sv. Uršule, ki je pri nas močno razširjena, ter prostovoljnih prispevkih drugih dobrotnikov.
Ko je pred desetimi leti dokončal prerano umrli umetnik Wolf slikanje presbiterija, ter je s tem delom zadobila naša cerkev jeden njegovih naj-krasnejših umotvorov, čutil je vsak, da živo manjka k cerkveni notranji olepšavi še v jednakem slogu slikanje obeh stranskih altarjev, ali ker je cerkev v podobi križa zidana, povprečne ladije.
Po tolikoletnem nabiranji nabrala so se denarna sredstva; veliko težje bilo je najti pravega mojstra-slikarja, ki bi bil mogel Wolfovo delo dostojno, v njegovem duhu prav nadaljevati in dovršiti.
To delo je zvršil g. Matija Koželj, cerkveni slikar, ki se je po največjem svojem trudu in nadarjenosti vspel do redke zmožnosti in je vreden naslednik Wolfov. Ta slikar trudil se je letos celih pet mesecev z izvanredno marljivostjo, da je dokončal slikanje stranskih altarjev. Danes, ko se je vršilo blagoslovljenje, videli smo prvič v celoti umetniško delo. Na evangeljski strani nad stranskim altarjem naslikana je „sv. Uršula s svojimi vrstnicami v nebeški slavi", nad spovednico „Jezus in grešnica (sv. Magdalena) v hiši Simeona"; na moški strani nad altarjem „8V. Frančišek Serafiuski, ebdan s svetniki iz reda sv. Frančiška", pa ^izgubljen sin". Vso povprečno ladijo in te slike obdaja poly-kroma ornamentika, posneta po Dolmetsch-u, ki se prav skladno v jedno celoto vjema z Wolfovo ter jo dovršuje in spravlja v prijetno harmonijo.	j
S tem svojim umetniškim delom pridobil si je ' domači slikar lepe zasluge. Želimo umetniku-slikarju > povsod jednakih vspehov in vrlega napredovanja v umetnosti.
Iz radovljiškega okraja, 22. novembra. Učiteljsko društvo radovljiškega okraja priredilo je povodom imendana Nj. Veličanstva presvetle cesarice Elizabete v šolskih prostorih radovljiških prvi svoj kon-cert. Vdeležba tega prvega koncerta bila je živahna, mnogobrojna. Iz najodličnejših krogov mesta in okolice prihiteli so prijatelji šolstva poslušat narodno našo pesem. Prevarali se nismo; peli so že tako krasno, da bi bili lahko nastopili v vsacem večjem mestu. Vse točke obširnega programa izvele so se tako točno in precizno, da smo bili kar iznenadeni. — Gospod predsednik pozdravil je slavno občinstvo s prisrčnimi besedami ter v kratkih potezah pojasnil, kaj in kako je odbor deloval in v kak namen se je priredil ta koncert. — Krepko, neustrašeno zaorili so pevci Foersterjevo „Pobratimija", kaj lepa kompozicija, posebno ako se tako lepo in točno poje, kakor so nam naši pevci pokazali. — Slavnostni govornik g. Podkrajšek narisal je v daljšem, izbornem govoru učitelja nekdaj — učitelja sedaj; pokazal, kako se za vlado našega presvitlega cesarja, najvišjega pokrovitelja šolstva, učiteljski stan drugim stanovom druži. Z navdušenimi trikratnimi »slava-"-klici sklene svoj govor, kojemu je sledilo burno odobravanje. — Samospev „Prvi cjelov" pel je gospod Pianecki tako izborno, da je moral dodati še drugo pesem Nedvedova ^Zvezdi". — Prav iznenadila pa nas je nova skladba g. J. Aljaž-a, župnika in okrajnega šolskega nadzornika na Dovjem. Zelo lepim in ganljivim besedam dr. Tomanovim, „Občutki", podložil je gospod skladatelj jako krasen napev. Govorim gotovo iz srca vseh, kateri gore za lepo pesem, ako poprosim tem potem gospoda, naj kmalu obelodani to in še druge svoje kompozicije. Gospodu skladatelju se je na tem krasnem delu z mnogih stranij ta večer čestitalo. — Jako mogočno se je slišala konečno „Cesarska himna" iz tako močnih grl, katera se je pela unisono s spremljevanjem na harmoniji.
Po koncertu bila je kaj prijetna zabava v gostilni g. M. Klinarja. Neutrujeni pevci zapeli so nam še toliko zborov in čveterospevov, da smo se čudili njihovi vztrajnosti. Razume se, da pri euacih prilikah tudi napitnic ne manjka. Za narodno petje vneti g. A. pl. Kappus iz Kamnegorice napil je v več napitnicah učiteljstvu, katero se tako gorko zanima za narodnost, narodno pesem itd. Razšli smo se vsi z eno željo, da bi namreč gospodje učitelji priredili kmalu drug enak koncert.
Naj še pristavim, da so se s čistim dohodkom tega koncerta vpisale štiri šole tega okraja ustanovnim udom šolskega društva „ Nar o dna šola", namreč: Begunje, Breznica, Jesenice in Koroška Bela.
Dnevne novice.
(Cesarjev dar.) Nj. veličanstvo presvetli cesar je daroval občini v Gorici onkraj Radgone 200 gld. za zvon in orgije v njih kapeli.
(Zahvala.) Gospodu deželnemu glavarju došel je telegram od gospoda dr. Poznika, župana novomeškega, v katerem se prav toplo zahvaljuje visokemu deželnemn zboru, osobito pa poslancem, ki so za deželno poroštvo na korist dolenjske železnice govorili, oziroma glasovali in s tem pokazali svojo naklonjenost do dolenjske strani.
(Nestrpnost koroških Nemcev.) Poročali smo že, da je tajnik kranjske kmetijske družbe govoril na shodu ^katoliškega političnega in gospodarskega društva" o živinoreji seveda v slovenskem jeziku slovenskim kmetom koroškim. To pa je koroškim Nemcem že preveč. V koroškem deželnem zboru vprašal je namreč poslanec Hock in tovariši, ali je deželnemu predsedniku znano, da je prišel v Celovec po naročilu ministra za poljedelstvo tajnik kranjske kmetijske družbe, ter tukaj govoril v slovenskem jeziku o umni živinoreji, in ali hoče predsednik vse potrebno s pojasnili pri vladi ukreniti, da se to ne bode več ponavljalo. — In deželni predsednik je obljubil še v tem zasedanji odgovoriti, ako bo imel za to potrebnega časa. — Pač bode najbolje storil, ako bo v imenu koroških slovenskih kmetov zahvalil ministra, ki je dovolil, da so tudi koroški slovenski kmetje slišali gospodarsko zanimivo predavanje v umijivem materinem jeziku.
(Nesreča.) Devetnajstletna dekla Barb. Likar, v službi pri posestniku Fr. Podobniku v Zgornjem Verzniku pri Žireh je kuhala pretekli ponedeljek pre-šiČem krmo. Silno utrujena je zaspala pri ognju. V tem položaji jo je dosegel ogeuj iu njena oblek*
je bila uaenkrat v plameuu. Život nesrečnice je bi tako siluo opečen, da je kmalu umrla vsled opeklin.
(H Kalanovi obsodbi.) S tem naslovom je objavil .Slov. Narod" v svoji predzadnji številki novico, da je baje priča Pavel Kos, katerega je predsednik sodnega senata dejal mej obravnavo v zapor, izjavil pred preiskovalnim sodnikom, da je krivo pričal. Kako da je Pavel Kos govoril pred preiskovalnim sodnikom, tega seveda mi ne vemo, ker nismo tako srečni, da bi bili v tako tesni zvezi e sodiščem, kakor očividno „Slov. Nar.", ki sveta prinaša kar gorka poročila iz preiskovalnih zapisnikov sodnijskih. To pa v^mo in konštatujemo, da po ka-zensko-postopnem zakonu ti zapisniki niso namenjeni javnosti, ker ima vanje vgled dovoljen le sodišče, državni pravdnik iu izjemoma obtoženčev zagovornik, katerega pa Pavel Kos do sedaj še nima. Kaj da je Pavel Kos govoril, to zvedeli bomo pri javni glavni obravnavi in to je merodajno.
(Pri volitvi občinskega odbora na Vačah) je za župana izvoljen posestnik Anton Merva, svetovalci so: Fr. Kolbe iu Jakob Dobrave c.
(Ponesrečil) se je mej železniškimi vozovi v Voitsbergu Martin Urbič, doma iz Št. Ruperta na Dolenjskem. Težko poškodovanega prepeljali so v Gradec v bolnišnico k usmiljenim bratom. Ponesrečenec je neki še le 14 dnij poročen.
(Skoro neverojetna agitacija zoper „Posojilnico" in »Jninoštajarsko hranilnico" v Celji.) Pod tem zaglavkom se nam piše: Minole dni se je vršila dražba posameznih parcel na posestvu g. Križana v Lembergu pri Novicerkvi. Licitanti so morali položiti navadni vadij, ali v to ime se — ni smela porabiti knjižica celjske »Posojilnice" in pa ona „Južno-štajarske hranilnice" ! Tako se je namreč zahtevalo od merodajne strani na licu mesta. Na podlagi te prepovedi je oeki licitant moral na posodo vzeti 200 gld., da so ga pripustili k dražbanji. Opombe v obsodbo take agitacije ne maramo dostavljati v pogledu na tiskovno „svobodo".
(Pri C. kr. pošti v Maribora) je dobil gosp. Franc Matijašič, c. kr. poštni upravitelj, mesto c. kr. poštnega kontrolorja, in ravno tako pri c. kr. pošti v Gradci gg. upravitelja Fr. Dolenc in Ferdinand Pa n a z z i.
(Olepševalno drnštvo v Celji.) Te dui se bo v Celji preosnovalo „društvo za olepšanje mesta" in je že poslalo nova pravila c. kr. namestništvu v Gradci, da jih potrdi. Naj bi novo preosnovano društvo izkadilo iz Cdlja pra?fr^iianski dub, ki tako slabo pristuje slovenskemu Celju.
(Z dreve.sa je pal) 10. t m. Ignacij Križaj, posestnik na Paki, in je dva dnij pozneje vsled telesnega poškodovanja umrl.
(Nova pošta.) Pri sv. Bulfanku na Kogu so otvorili pošto in zajedno tuii nabiralnico ces. kr. poštne hranilnice. Zvezo ima s pošto v Središči.
(Misijon.) Od 27. novembra do 6. decembra imajo 00. lazaristi iz Celja misijon pri sv. Barbari nad Vurberkom.
(Razpis in poziv.) .Rimski Katolik" razglaša naslednji razpis in poziv: Prepričani, kako potrebno je dandanes za vsakega omikanca, da se v filozofiji temeljito izobrazi, smo že dlje časa premišljevali, kako bi se dalo tudi pri Slovencih učenje filozofije povspešiti. Pred vsem smo pa v mislih imeli našo mladino po viših učiliščih. Učenje filozofije naj bi mlade duhove vpeljalo globokejše v razne znanstvene stroke in jih počasi vsposobilo za načelnostno mi-
šljenje. Kako bi se dalo to izvesti, razložili smo lani v spisu: »Slovenska akademija za ohranjenje krščanskega duha", kateri nam je došel od prerano umrlega L. Pa 6e nekaj drugega si obetamo od gojenja filozofije: zbližanje mej slovensko svetno in duhovno inteh-gencijo. To točko smo pojasnili na prvem mestu pričujočega zvezka. A vsak začetek je težek, pri Slovencih pa tem teži, čim vbožniši smo. Brez zdatne gmotne podpore se ni moglo pričeti. Zatorej smo se močno razveselili, ko nam je prevzvišeni knezoškof ljubljanski, dr. Jakob Missia, pred kratkim vročil velikodušni dar 200 gld., naročivši, da jih kot nagrado naklonimo tistim gg. slovenskim vseučiliščni-kom, ki bodo najboljše rešili filozofična vprašanja, katera se imajo javno razpisati v našem listu. Od neke druge strani smo dobih še 30 gld. In tako nam je mogoče za ta pot razpisati tri nagrade v skupnem znesku 230 gld., in sicer: 1. nagrada 100 gld., 2. nagrada 80 gld., 3. nagrada 50 gld. Te nagrade se razdelijo mej tiste gospode slovenske vseučilišč-nike, ki bodo eno naslednjih treh vprašanj najboljše rešili. Vprašanja so: 1. Izvestnost človeškega spoznanja. 2. Kak pomen za naše spoznanje ima Kantov nauk o sintetičnih sodih a priori. 3. V čem se razlikuje stara klasična umetnost od krščanske? Razprava ima obsegati vsaj tiskovne pole ali dvanajst strani v velikosti našega lista. Spisi naj se do 31. januarja pošljejo: Vredništvu »Rimskega Katolika" v Gorici. Pridejati se pa mora spričevalo, da je dotični gospod res vpisan na katerem avstrijskem vseučilišči. Vsak izbere prosto eno izmej treh vprašanj. Razprave, katerim se prisodi nagrada, priobčimo v svojem listu. — Ob enem se obračamo do slovenskega občinstva, posebno do č. duhovščine in drugih gospodov, katerim je pri srci pravi napredek slovenskega naroda, naj nas blagovolijo gmotno podpirati pri tem plemenitem podjetji. Menimo, da tem potom se najplodniše naklanja podpora gg. vseuči-liščnikom, ter da donese prej ali kasnej tudi slovenskemu narodu stoterih obresti. Doneske, ki se nam pošljejo v ta namen, bomo z imeni gospodov darilcev vestno oznanjali v »Rimskem Katoliku". — Kdor se pa želi temeljito podučiti o naših namerah, opozorimo ga še enkrat na naš uvodni članek: »Slovenskim razumnikom — svetnim in duhovnim!"
(Za lovce) Meseca decembra smeti strelj<»ti jelenov, divjih petelinov, škarievcev; od 15. dne istega meseca naprej divjih kdz; od vodnih živalij pa ne loviti postrvi, lososov iu rakov.
___ _ ^
Teli^grami	'
Dunaj, 27. novembra. Pri današnji ve- ! černi seji deželnega zbora se je nadaljevala razprava o Velikem Dunaji. V teku debate je naznanil cesarski namestnik, da vojno ' oskrbništvo ne misli začeti z utrjevanjem Dunaja in da to vprašanje ni v nobeni zvezi z vprašanjem o spojitvi Dunaja s predkraji.
Praga, 27. novembra. Klub nemških deželnih poslancev je izjavil sklep, da Nemcem ne more priporočiti vdeležbe pri obrtni deželni razstavi, ker se niso izpolnili zato od Nemcev stavljeni pogoji. Hvalevredno sicer zastopajo veleposestniki in Staročehi, zvesti svoji besedi, predloge za češko-nemško spravo, vendar ni upanja, da bi se za-njo pridobila potrebna večina. Klub obžaluje neveseli položaj sprave, vendar goji še vedno upanje.
, da se bodo uresničili dunajski dogovori. ' Odbor za deželno razstavo naznanja, da so mu nemški udje pismeno naznanili svoj izstop, razstavni odbor pa vkljub temu z vso odločnostjo neprestano nadaljuje priprave za razstavo.
Lvov, 27. novembra. V deželnem zboru je metropolit Sembratovič pojasnjeval v imenu rusinskega duhovništva, da ostanejo z rusinskim prebivalstvom vred vedno zvesti podaniki avstrijske vladarsko hiše in se ne bodo nikedar ločili od rimsko-katoliške cerkve in papeža. Metropolit je zaklical: „Z Rimom stojimo, z Rimom pademo!" Metropolit bo pospeševal prijateljske razmere mej gališkimi bratskimi narodi.
Požun, 28. novembra. Zjutraj ob 27^ uri sta bila silna potresna sunka s podzemskim grmenjem.
Rim, 28. novembra. Nasproti poročilom liberalnih ogrskih časnikov, da se je vlada odločila o mešanih zakonih vkljubu zložnemu postopanju katolikov gnati stvar do skrajnih mej, pravi „Moniteur de Rome", če je vlada pripravljena začeti kulturni boj, odgovorna bo sama za to.
Umrli no:
24.	novfmbr». Ivan Čadež, bivši železniški uradnik, 38 let. Kravja dolina 11, jetika. — Marija Beve, gostija, 58 let. Frančiškanske ulice 6, pleuritis.
25.	novembra. Franc Dolinar, delavčev sin, 4V, leta. Cesta v mestni log 4, disenteri'.
26.	novembra. Janez Zalar, gostač, 86 let, Kravja dolina 11, marasmus senilis.
Tr«'iueMNk4» Hporo^ilo.
a ct Q	Cas	Stanje		Veter	Vreme	i S d 1 o
opazovanja		ir»komi!r» T mm	topiomera po Ceitijo			
27	7. u. zjut. 2. u. pop 0. u. zvec.	731H 730 6 732 5 !	-5 8 -6 8	"Tirvžh~ si. svzh.	oblačno sneg oblačno	7 50 snfg
Srednm temperatura 5 7", za 8 0° nad normalom
l>unH|Hka horza.
(Teleifriirii-na porodilo i 28 novembra.
i'apirna renta po 100 gl. (s 16% davk.i) 88	gld.	60 kr.
Srebrna , . 100 . , 1«% „ 88	„	65 ,
5% avstr. zlata renta, davka prosii, . . 107	,	90 „
Papirna renta, davka prosta......ItU	,	60 ,
Akcije avstr-ogerske b;»nke......M80	.	— ,
Kreditne akcije ......... 2lt8	„	50
London.......... . 115	„	10
Srebro .............
Francoski napoieond.........9	„	11
Cesarski cekini..........5	.	46 ^
Nemške marke .56	.,	50
- osrednje lemlj. tod""« '"i-""
W1EN, MFRCun Strobelg 2 Mollielle 10.
Sargove glicerinove specijalitete.
Odkar sta izumila glicerinove specijalitete F. A. Sarg in Karol Sarg. rabi jih Njeno Veličastvo cesarica in drngi udje cesarske nase rodovine, kakor nuli mnoge tuje knežje rodbine. Te specijalitete priporočajo: prof. baron Lle! ig, prof. pl. Hebra, pl. Žeissl, cesarski svitnik pl. Scherzer itd. itd , dvorna zobozdravnika Thomas na Dunaji in Maister v Oothi itd.
GHeerinoTo milo, pravo, neponarejeno v papirji 60 kr . v škatljici (>.'> kr., v deščicah
po 3 koščke vkupe kr., v škatljici po 3 koščke......(iO kr.
Medeno glicerinovo milo v zavitku po 3 koščke........(10 „
TekoJe glicerinovo milo v steklenici............Ci ,
(Najboljše sredstvo za razkave noge in nečisto polt.i
Glicerinova UNtna krema v steklenici............oO „
(Jllkoblastol (sredstvo za lepe la^e in odstranjenje lišajev itd.) v steklenici gl. 1.— Toaletno karbol-irllrrrhioTO milo v zavitku po 3 koščke . . . , „ 1 20
K IlilinilVT glicerinova zobna krema po......... —.:{.>
(izvrstno sredstvo za lepe svitle zobe.)
F. A. Sarg^ov sin & oomp., c. in kr. zalagatelj na Dunaji.
Dobiva se v vseh lekarnah in parfumerijah.	(5)

r
I Izpovedanja
Ravnokar je izišla knjiga:
TAXIL:
18 pol 8".
bivšega ^prostomisleca.
I
Cena 60 kr., po pošti 65
Dobiva se
I' V Katoliški Un kvarni v Ljabljani.
i
g
I j
g