Gospodarski List. S PODOBAMI. Glasilo c. kr. kmetijskega društva v Gorici. Ureduje: vodja E. Kramer ,,Gospodarski List11 izhaja kot priloga „Soi:e“ dvakrat na mesec in sicer vsak drugi petek. Udje c. kr. kmetijskega društva in naročniki „Sočo“ dobivajo list brezplačno ; drugače pa stane list na leto 1 gold. 20 kr. — Naročnina naj se pošilja c. kr. kmetijskemu društvu, dopisi pa vodstvu deželno kmetijske šolo v Gorici. — Rokopisi se ne vračajo. Štev. 5. V Gorici, 8. Aprila 1887, Leto VII. Deželna kmetijska šola v Gorici (Slovenski oddelek.) Vodstvo je podalo slavnemu deželnemu odboru o delovanji zavoda v dobi od 1. oktobra 1885 do 15. novembra 1886 sledeče poročilo : I. Šola. «) Učenci. — Prvega uoveTnbra 1885 vstopilo je v šolo 18 učencev, od katerih so pa štirje v tekn leta in sicer do 31. marcija izostali, kor se je ska-zalo, da za kmetijski stan niso sposobni. Ker je z 9. novembrom 1886 le jodeu šolo popolnoma dovršil ter zavod zapustil in so dalje z novembrom t. 1. štirje novi učenci vstopili, je sedaj na šoli skupaj 17 učencev. Od tih je 13 notranjih in 4 so zunanji. Vsi so sinovi kmetskih posestnikov in sicer jih je pet sinov velikih in jeduajst sinov srednjih posestnikov. 9. novembra t. 1. vršila se je preskušnja za vse učne predmete prvega tečaja, katera je pokazala, da so učenci prav dobro napredovali v vseh predpisanih učnih predmetih. Sploh se pa morem o učencih bodisi gledč učenja v šoli, uravnega obnašanja, bodisi marljivosti pri praktičnih vajah na polji le pohvaluo izraziti. V) Učeče in služeče osobje. — Gledč učečega in služečega osebja vršile so se v teku leta 1886 naslednje premembe : Prvega aprila 1886 izstopil je iz službovanja začasni pomožni učitelj Alojzij Cotič ter je pričel z istim dnevom svoje službovanje podpisani ravnatelj, katero službo mu je podelil veleslavni deželni odbor z dekretom od dnš 11. marcia t. 1. štev. 981. Prvega maja t. 1. zapustil je svojo službo šolski čuvaj Albert Hvasnička. Ker se je v teku leta pokazalo, da je šolski čuvaj v tem zmislu, kot je l) 1z poročila diželmga odbora deželnemu zboru. Priloga „Sofci“ 1) opravljal svojo službo A. Hvasnička, skorej popolnoma nepotreben, ker tista dela lahko opravljajo deloma učenci, deloma pa drugo služeče osobje, predložil je podpisani slav. deželnemu odboru prošnjo, da hi se nastavil začasno namesto čuvaja šolski vrtnar z mesečno plačo 20 gld. in prostim stanovanjem, katera svota bi se pokrila s tem, da dobi vrtnar onih za čuvaja dovoljenih 15 gold. na mesec in zraven teh še pet gld. iz šolske blagajuice. Slavni deželni odbor je v to privolil ter se je podelila služba vrtnarja bivšemu učencu kmetijske šole Francetu Kregau iz Ročinja. 2) c) Konvikt. — Odkar je slov. oddelek deželne kmetijske šole v novem poslopji in je sč šolo zvezan internat, bili so učenci do sedaj le slabo z hrauo preskrbljeni. Hrano dobivali so spočetkom iz gostilne, potem zaporedoma nekoliko časa od šolskega hlapca, dalje od šolskega čuvaja in konečuo od kmetijskega opravnika. Vsa ta hrana bila je ne le pre-pičla, ampak tudi slabo pripravljena, takb, da ni bilo konca pritožeb bodisi od strani učencev, kakor tudi od njih starišev. Mladeniču, kateri se mora črez dan ne le pridno učiti, ampak razun tega tudi težja fizična dela opravljati, potreba je gotovo v prvi vrsti krepke in zdrave hrane in sicer take, kakoršna se prilega kmetskemu človeku. Gledč na vse te razmere je podpisani ravnatelj s privoljenjem slav. deželnega odbora vpeljal s 1. oktobrom t. 1. posebno “šolsko hrano« (konvikt), kakor je ona uže vpeljana na italijanskem oddelku in na drugih enakih zavodih. Učenci dobivajo sedaj za 8.5 do 9 gold. na mesec zdravo, snažno pripravljeno, krepko in popolnoma zadostno hrano, ko so plačevali za pičlo iu slabo hrauo 10 do 12 gld. na mesec. d) Kemiški laboratorij in poučne zbirke. — O kemiškem laboratoriju na tem zavodu še govoriti 2) Ker je F. Kregau stopil zaradi bolezni iz službe, podelila se je ta služba izučenemu umetnemu vrtnarju I. Devetak-u. ni bilo, kajti razun nekoliko nevažnih in navadnih aparatov, dveh miz in jediie omare v za laboratorij odmenjeni sobi nikakoršne druge priprave ni bilo. Ker je pa kemija glavna podlaga ne le kmetijstvu, ampak tudi vinarstvu in je torej tudi noobhodno potrebno, da so učenci dobro poučeni v tej stroki, ker so nadalje dohajale od dne do dne od posestnikov na zavod raznotera vprašanja, katera so dajo rešiti le z pomočjo kemije, previdel je podpisani ravnatelj, kateri je sam izpitan kemik in bivši asistent c. kr. kuietiško-kemijskega poskuševališča Dunajskega, da se kakor hitro mogoče kemiški laboratorij takč uredi, da bode zadostoval vsem potrebam kmetijske šole. To se jo istinito zgodilo meseca septembra t. 1. Nakupilo se je namreč kemiških aparatov in drugih priprav za več ko 350 gold. Vseh kupljenih aparatov tu naštevati bilo bi preobširno ; omeniti mi je le, da je laboratorij popolnoma ure-djen takč, da je mogoče v njem izpeljati vso navadne kmetijsko-kemiške in euologiške analize. Kako je bil kemiški laboratorij potreben, sledi iz tega, da so je od meseca septembra do sedaj, to je v teku dveh mesecev spreiskovalo 30 vrst vina in mošta, katere so posestniki Goriškega in Sežanskega okraja in tudi deloma iz Furlanije v preiskavo poslali. Glede poučnih zbirk se je tudi mnogo zboljšalo. Učni pripomočki kolikor jih je, so se uredili, ter v nove omare razpostavili. Pričela se je dalje sestavljati zbirka raznih vrst sadja itd. Dalje pride. Kaj kmeta na Krasu tlači ? Nad vladali so dandanes res slabi časi, ki se tem bolj čutijo na kmetih. Slabe letine trpinčijo kmeta celo v boljših krajih kjer je dežela rodovitna: kaj naj pa rečemo o ubogemu Kraševcu, ki mora prst po skalovju stikati ter jo prenašati na bolj zemljat prostor, da mu kaj zarodi ? Davki vedno rastejo in isto tako se množč stroški raznih občin radi česa morajo zadnje pristojbine in doklade vedno pomnoževati. Tudi ljudstvo zgublja veselje do dela na polji: vse sili bolj v tovarne ; v tem pa pomanjkuje kmetu delalnih rok, katere mora drago plačevati. Kraški posestniki so n. pr. lansko poletje morali plačevati 55 do 70 kr. na dan raznim delalcem na polji in travnikih ter jim pri tem še hrano dajati. Ako pomislimo, da so morali isti posestniki najete ževke plačevati po 35 do 45 kr. na dan, in v obzir v-zemši, da ena ževka ne nažanje na dan več nego 65—80 funtov sena, sprevidimo, da so delalne moči uže predrage ter polje lastniku prav malo dobička donaša. Ako se pomisli na vse stroške ki jih ima kmet z košnjo, spravljanjem in sušenjem sena, stane cent sena na domu do f. 1.40 ali f. 2 42 kvintah Kmet je tako rekoč prisiljen čestokrat lastnim otrokom kruha odtegovati, da prihrani, denar za košnjo iu spravljenje sena. Nepreredkoma primoran je celo po letu seno v Trst na prodaj voziti, da le skupi toliko denarja, da mu za delalce zadostuje ; celo žito mora večkrat prodati za delalce, pri tem pa ostane sam čez zuno brez njega ter si nakopi-čuje dolga v vaški štacuui, ki ga potem navadno z pšenico ali drugim žitom poplača. Denar vdobljen za žito, izda za seno, katero v sili in potrebi tudi prodaje. Koliko in kakega dobička mu taka prodaja uže donaša, kaže nam to, da je primoran v Trstu oddajati po 2 f. 30 kr. kvintal ali f. 1.29 stari cent. v tem ko kmeta na domu stane cent. sena do f. 1.40. Kje je pa vožnja, zgubljeni čas itd. ? Na tak način mora kmet slabo izhajati. Res je, da je na Krasu svet slab ter šusa čestokrat ves pridelek pobere; pri vsem tem bi pa jaz kmetom v olajšanje priporočal naslednje, da se ognč rastočim stroškom. Pred vsem morali bi se poprijeti tudi sejanja ovsa. Na jednern oralu zemlje pridela se ga v navadni letin 65—75 mernikov ali okolo 23 hekt. Skupili bi kmetje tedaj do 90 gld. na vsakem oralu kajti oves se navadno prodaje po 4 gld. hektoliter. Tudi ovsena slama je za krmo živine velike vrednosti. Pšenice pa kmet na jednern oralu ne pridela več nego 30 mernikov ter jo prodaje največ po f. 2.50. Oral zemlje mu tedaj donaša, ako pšenico seje, samo do 75 f. torej 15 f. manj nego ako seje oves. Dala bi se po Krasu sejati tudi koruza ali turščica, kar bi posestniki lahko storili ko požanjejo žito ; koruza dajala bi jim obilne piče za živino toliko sveže kakor tudi suhe, v tem ko jim ajdo čestokrat suša odnese ali veter otrosi. Svetovati bi jim bilo tudi sejanje pomladanske detelje (krnatnice) katera je tudi živini izvrstna piča ako se v pravem času pobere iu posuši. — Istotako naj bi sejali tudi deteljo lucerno, katero se lahko 3—4 krat v letu pokosi. Treba jo je pa sejati zgodaj spomladi; najboljše uže v mesecu marcu. Slednjič bi jim bilo priporočati obilno obdelovanje pese, korenja in repe. S tem bi si lahko dobro pomogli ; možno bi jim bilo rediti več živine in ne treba bi jim bilo ževke tako drago plačevati. S tem bi si vsako leto pri dobili tudi mnogo potrebnega gnoja ki je tako rekoč duša poljedelstvu. Kar je pa slabejših travnikov, umestno bi bilo, da se v pašnike spremenč ali pa požanjejo vsako drugo ali tretje leto. A. Širca opravnik na kmetijski soli v Gorici. Ravnanje z praznimi sodmi. Plesnjivi sodi se lahko očistijo na različen način, ali važno je pred vsem gledati na to, da se v sode, ne vlije gorke vode dokler so plesnjivost preden dobro ne ostrže ; kajti ako se vlije v sod gorke vode dokler jo plesenj se na ujem, napravijo se iz vode in plesuja neke čudno dišeče tvarine, ki pro- derejo v les ter se le težko dajo odpraviti. Treba rast in razviten, siuua mana m auauaujo u„vju. je tedaj prod vsem notranjost soda od plesnji dobro Ker pa pozneje toliko ne raste zebe, kakor prvo ostrgati in z mrzlo vodo omiti. — Za daljno rav- leto, zato ne moremo zanemarjanja iu oviranja v nanje z plesnjivimi sodi nasvetovala so se druga raz- rasti nikoli več popraviti, če polagamo tudi najbolj-lična sredstva. Sod se opere z puhom ali vročo vodo, šo hrano v najobiluiši meri. Prvo leto zanemarjeno katerej se primeša gašenega apna, sode, žveplene žebe ostane ubogi oslabljeuec celo svoje življeuje. kisline ali žvepleno-kislega apna. Zatorej je treba žebetu od dne njegovega roj - Ako se ima pri rokah pripravni aparat, naj- stva do končanega prvega leta najbolje postrežbe, bolj vspešnoje čiščenje z vodenem puhom, kajti vroča najmarljivejše skrbi od nas, da ima vselej dovolj in voda postane kmalu mrzla, ako se jo ne rabi v ve- krepke hrane, ki mu pospešuje rast na vse strani, liki množini ter ne podaje nobenega pravega učinka. Stradati nam v tem času ali bolehati nikakor ne Gašeno apno iu soda imata enak učinek; prvo sme, sicer zaostaja v rasti in razvijanji. Najlože ni pa toliko priporočljivo radi tega, ker pušča za dosežemo to, ako žebe mogoče rano navadimo, da seboj v porah ali luknjicah v lesu, ostanke, koji se zraven maternega mleka povživa kako drugo pri-raztopč še le, ko se sod z vinom napolni. Ako po- merno hrano. To je potrebno tedaj, če kobila prav mažemo kos hrastovega lesa z tekočino obstoječo iz mleka nima. Take kobile ne vzrejajo nikoli tako ve-gašeuega apna ali sode ter ga pustimo na zraku, likih in krepkih konj, kakor tiste, ki imajo veliko postane kmalu rujav; nastane namreč neka raztvorba mleka. Najlože navadimo žebeta, da uže rano začnejo med lesom in zrakom. Ce pa vlijemo v sod take jesti, če jasli za kobilo tako nizko spustimo, da tekočiue samo do polovice ter ga pustimo nekoliko morejo tudi ona iz njih hrano izbirati. Precej se časa, tam kjer pride sodov les, namočen z tekočino, postavijo zraven matere in začnejo jesti z njo vred, v dotiko sč zrakom, videti je kmalu neko rujavo sprva samo igraje se, naposled se pa navadijo. S tvarino, ki se da le z težkočo odpraviti, pozneje pa prva stavijo žebetom posebne jaslice in v te denejo se deloma v vinu raztopi. nekaj zdruzgauega ovsa. Nekaj dni zobljejo takošeu če se tedaj uporablja soda (apno po mojem oves, potem jim pa moremo uže celega polagati, meneuju ni iz več razlogov priporočljivo), treba je Ko žebe dorašča in samo v hlevu ostaja, ker mora sod napolniti z tekočino obstoječo iz 1/2 funta sode kobila na delo, položi so mu toliko ovsa, kolikor na hektoliter vode; pusti se sod napolnjen 3 do 4 ga zobati hoče. dni stati na prostem na kar se ga izprazne in opere. Pri kobilah s pičlim mlekom pa to ne zado- Rabljiva je tudi žveplena kislina. Napolni se sod z stuje za žebe. Zato moramo skrbeti za drug uado-vodo skcraj do vrha, potem se vlije na hektoliter mestek. V takih okoliščinah skušali so žebetom da-vode l/i funta žveplene kisline, sod se dobro zma- jati mleko od krave, kateremu se je nekaj vode je in na to pusti 4 do 5 dni ležati na prostem, prililo; pa žebeta ne pijejo vselej takošnega mleka. Na to se sod izprazne, nalije zopet z vodo ter opore. Tudi ni lahko jih navaditi. Rada pa vzamejo žebeta To ravnanje bilo je, kolikor je meni znano, povsodi kuhano ječmeuo pšeno, kateremu se je prililo nekaj vspešuo kjer so ga uporabljali. Tudi kislo žvepleno kravjega mleka. Treba je le, da ima ta hrana okus kislo apno zamori, kakor rečeno žveplo, plesnji ve in toploto, kakoršna je lastna kobilinemu mleku, glivice. Ravnanje z kislim žvepleno kislim apnom Takošno žebeta rada vzamejo in precej rano ter jim obstoji v tem, da se zmeša 1 liter te kisline z 10 tekne, da so lepa in životna, kakor da bi jih ko-litri vode ter z to tekočino notranjost soda dobro bila z najobilnejšim mlekom dojila, ožlema, potem pa z vodo opere. Tako si lahko pomagamo, če kobila slabo doji; Več njih uporablja obenem tudi dve teh sred- pa tudi pri drugih je ta pomoček dober. če se ga stvev, n. pr. sodo iu žvepleno kislino. To pa ni poslužujemo, ne pogrešajo žebeta preveč svojih rna-priporočljivo kajti, ako se rabi ob enem sodo in ter iu njihovega mleka, če morajo te na delo. Tudi žvepleno kislino, nema niti jedna niti druga nika- zamoremo takošna žebeta brez škode poprej odstaviti, kega učinka, ker te dve tvarini se v sodu kemično kakor navadno. Oboje nam je na veliko korist, posebno spojiti ter iz njih nastane neka sol, ki ni nikakor spomladi, ko potrebujemo kobile pri oranji. Zelč vspešna. posebne opaznosti pa je ireba, kedar hočemo žebe ----------- od matere odstaviti. Dalje pride. O izrejevanji žebet. Prvo dobo svojega življenja žebe najbolj raste. Od rojstva do konca prvega leta vzraste navadno za 39 do 47 centimetrov, včasih 52 m še več. Žebe torej več vzraste prvo leto, kakor ves pozneji čas skupaj. Pa ne samo na visoko, ob enem raste tudi na široko, ter pridobi prvo leto največ na kosteh. Zato vpliva vzrejevauje v prvem letu na ves razvi-tek živali v uaslednjih letih. Obilna hrana pospešuje Vprašanja in odgovori. Vprašanje 9. — Prosim blagovolite poslano vino preiskati ter mi naznaniti, ali bi se ga moglo vzdržati čez leto ? A Ž. duhoven v Vatovljah. Odgovor: Poslauo vino sprejeli smo šele po tretji osebi, katera nam ni znala povedati, čegavo je - 20 - vino in kaj z vinom storiti. Šele ko smo sprejeli Vašo cenjeno listnico, preiskali smo vino. Preiskava pokazala je, da ima vino samo 5 i/2 °/0 alkohola in in skoraj 7 tisočink kisline. Viuo je sicer zdravo in pitno, sploh dobra “Vremščiua , Čez leto seVam bode težko obdržalo, če nimate dobre podzemske kleti. Vprašanje 10. — Koliko kilogramov dobrega pepela iz bukovih drv je treba, da nadoinestuje jedcu kilogram superfosfata gnojilne vrednosti? Tomaž Mlekuš v Bolcu. Odgovor : Pepel bukovega lesa ima povprečno 16 °/0 kalija in 5 °/0 fosforove kisline. Superfosfat pa 16 do 24 % 'u tudi več fosforove kisline, a le malo kalija. Ker imajo navadni superfosfati le preko 16 °/0 fosforove kisline, nadoinestuje 3 do 4 kilogramov 1 kg. superfosfata. Fosforova kislina v pepelu je v vodi lahko rastopna, kar jo rastline prvo leto v živež ne vporabijo, izpere jo dež v spodnje plasti zemlje; torej upljiva fosforova kislina samo jeduo leto na rastlinsko rast. Fosforova kislina superfos-fatov se pa le polagoma rastaplja ter pride tudi tri leta rastlinam v prid. Vprašanja 11. Kje se dobijo stekleno buče za vzdržavanje polnih sodov ? B. v Dornberg-u Odgovor : Take buče dobivajo se v Klosterneu-burg-u. Naslov se glasi : Administration „der Wein-laube,,, Klostorneuburg bei Wion. Gospodarske raznoterosti (Kako ravnati se zelenjadnimi sajenicami). — Kdor hoče pridelavah zgodnjo zelenjavo, pripraviti si mora v ta namen gorkih ali gnojnih gredic, v katere se seme vseje. O tej zadevi naši vrtnarji navadno to veliko napako napravijo, da držijo gredice preveč zaprte, ne da jih bi pridno zračili. V takih zaduhlih, neprezračenih gredicah postanejo sajenice šibke in v kratkem času poprime se zemlje plesnjivec, ki sajenice tudi pokonča. Druga napaka, katero učinijo naši vrtnarji pri odgoji zelenjadnih sajenic je pa ta, da sejejo seme navadno v prav dobro zemljo ter sajenice v kako slabo prst presadč. Take sajenice ne obrodijo nikdar dobrega in lepega sadu, če je bilo tudi seme plemenite vrste. Seme vsejo naj se vselej v pusto zemljo ter se take na pusti zemlji zrastle sajenice presade v dobro zemljo; pri presajanju treba je pa sajenicam skrajšati koreninice in pomočiti jih v mešanico sestavljeno iz kravjcnika in prsti. J. Devetak. vrtnar na deželni kmetijski šoli v Gorici. Tržne cone 31. niarcija t. 1. v Gorici. od gold. do gold. Pšenica .... 100 k. 10 20 10 40 Koruza .... y> 7 — 7 50 Rž n 7 — 8 — Ječmen .... v 7 — 8 — Fižol 11 10 — 12 — Proso 11 7 50 8 — Riž (fin) .... yf 21 — 22 50 Riž navaden » 18 75 19 50 Riž indijsk . . . 11 17 — 19 50 Seno v 2 90 3 10 Slama .... 11 2 50 — — Češplje (goriške suhe) n 15 20 — Breskvice (suhe) » 50 — - — Fige (suhe) . . . 11 10 — 18 — Maslo (kuhano) 1 k. — 90 — 94 Maslo (surovo) . . n — 70 — 82 Sir (navaden) . . Vino črno furlansko 11 60 100 litrov 16 — 24 — Vino črno kraško . n 18 — 27 — Vino belo Dornber. yy 15 — 20 — Vino belo briško . 11 17 — 20 ' spisal E. lira mer, dobiva se pri P A T E I\N O L LI v GORICI. Častmi je naznanjati s tem, da imam v zalogi koščeno »noj s lil O moko (superfosfat) jako velike gnojilne vrednosti za deteljišča in senožeti, 100 Kilo po ll gold. Koščeno nava