Dobje pri Planini. O smrt, kako 3i bridka, kakane rane sekaš, ko koaiš s svojo neizprosno koso in trgaš vezi med Ijudmi, ki so si bili tako dobri in potrebni drug drugemu. To je storila amrt tudi v Dobju, ko je v nedeljo dne 23. avgusta prerezala življenjsko nit mladenke Kristine Vodušek, go3podinje v dobjanskem župnišču. Niamo mogli verjeti, da je res, kar so oznanjali žaloatni zvonovl: Kristine ni več! Rajna je bila nad vae skrbna služabnica svojega gospodarja, zvesta dekla Goapodova, vzgledna Marijina družbenica, prijazna gostiteljica vaeh številnih potnikov, ki so potrkali na župnijska vrata. Zato pa ao tudi v torek dne 25. avgusta tiitele od vaeh strani množice dobrih župljanov in znancev ter prijateljev k pogrebnemu sprevodu, katerega so počastili tudi štirje duhovniki; g. planinaki župnik Sajovic je rajni Kriatini ob odprtem grobu spregovoril ganljivo slovo in maralkatera solzna kapljica je kanila na zemljo, ki je dala zadnje prebivališče dobri in vrli rajnici! Nekdo pogrebcev je rekel pomenljivo: Dobra Kristina je učakala Jezuaovo atarost, 33 let, naj sedaj pri Jezuau uživa plačilo avojega lepega življenja! Pišece. Grobovi tulijo! šume in tulijo razpokani kot nenaaitna žrela, zevajoča v polnočni mrak. Kaj hočete od r.as? Imeli smo ljudi, v poljani cvet, imeli smo jih, vrhu gore hrast, imeli smo jih, dali smo jih vam, kaj hočete grobovi še od nas? Grobovi tulijo! In tako so spet zatulili v Vrstovšekovi družini na Piršenbregu štev. 18 in ji ugrabili preblago raamo Terezijo. Tekom treh let že tretjič. Najprej smo položili v naročje matere zemlje hčerko sedanjega goapodarja Vratovšek Mihaela, nato njegovo ženo in sedaj dobro mamico. Bila je prava krščanaka mati. Ni se bala otrok, saj jih je rodila devet, od katerih jih aedem še živi in vai so preskrbljeni ter zavzemajo ugleden položaj. In njeno največje veselje na stara leta in v bolezni je bilo, da so se dobri otroci zbirali okrog svoja ljube mamice in ji vsak po avojih močeh akušali lajšati težke dneve njene boleznJ. Pa je n« bodo pogrešali samo domaCi, ampak tudi nešteti reveži, ki niso nikdar šli praznih rok od, nje. Leta 1918 ji je umrl mož, a ona je oatala vdova, dokler ni preakrbela zadnjega svojih otrok — junaška mati! Toda na atara leta si je želela S« apremljevalca na življenjaki poti in se je poročila z znanim Lepšlna Martinom iz Globokega št. 6, kl je bil tudi vdovec. Danes Lepšina-Vrstovškove mame ni več. 71 pomladi je preživela, 72. jesen ji je pripravila smrtni dan 29. 8. 1936. Počivajte aladko, draga mtrnica, in Bog Vam bodl obilen plaCnik za to živIjenje; preostalim naše iskreno aožalje! — Dne Dne 30. avgusta pa ae je pq dolgi in muCnl bo« lezni poslovila od nas Zemljak Ana iz Dednja vaai št. š v 63. letu atarosti, Bodi ji domača rtmljica lahka! Naj v miru počivata!