n»Mnn»n'HMni i
\ ■ ’
Poštnina plačana v gotovini.
2-— dinarja
tOH-LlM
LETO III.	LIST	DOBRE	VOLJE	ZA	SLOVENCE	/	IZHAJA	DVAKRAT	MESEČNO	ŠTEV.	8
Tekoči račun pri Poštnem čekovnem uradu v Ljubljani, štev. 10.644. Naročnina četrtletno din 9.—, polletno din 16.—, celoletno din 30.—.
BALKAN - INTERESNA SFERA VELESIL
Angel miru: »Spričo vsestranskega interesa za Balkan bom menda izgubil jaz ves interes zanj.
Prihodnja številka izide dne I. maja.
NAROČNIKOM
Živimo v dobi neprijetnih presenečenj. Naša uprava si takih presenečenj kaj malo želi. Bodite ji naklo-Ijeni ter jo s točnim plačevanjem potom naših položnic — vsem neprijetnim svetovnim presenečenjem navkljub — prijetno presenečajte.
AGENCIJA »RUMENA RACA« daje civiliziranemu svetu v vednost, da je Vančingvejeva vlada v Nankingu zakonita vlada kitajskih prijateljev Japonske. Ako je Amerika ne priznava istočasno z Anglijo in Rusijo, je to nov dokaz, da je Vančing-vcj resničen vladar Kitajske, Rusi in Amerikanci so pa njegovi sovražniki. — Oznanjevanje, da je Vančingvejeva vlada že ob rojstvu v krizi, ni točno. Res se je rodila v krizi, ni točno. Res se je rodila okoli 1. aprila in jo pretresajo male mrzlice, to je pa spet samo dokaz, da je civilizirana vlcula, ker se vse njej podobne vlade večno tresejo in takih vlad je neizmerno mnogo. Vladni tresljaji so takozvana moderna elascititeta, ki vsem prav pride.
NIČ ČUDNEGA
A.: »V Ameriki je baje poljubljanje prepovedano, ker je zdravju škodljivo.«
[{.: »Nič čudnega, saj so tudi v Evropi države, kjer mora vsak paziti na svoja usta.«
NA MARSU	__
je zavladala velika zaskrbljenost. Boje sc nenadnega vdora soovi'ažnih trup. Ukrenilo se je vse potrebno, čakajo sa-rro še, da jim kdo zagarantira meje in ponudi vso vojaško pomoč.
Oton Habs&arikl no torne!!
Načrte v Belgiji je dvajset let snoval, potem po svetu na turnejo je odpotoval.
V	Pariz peljšl ga je mednarodni ekspres
(obiskal nekaj barov in cerkva je vmes!),
nato se čez Rokav še v London je podal;
da bi načrte svoje vendarle skoval: napotil se je v USA, obiskal v hiši beli Roosevelta. Povsod pripravlja Oton svoj komplot, v Evropo srednjo le ga ne privede pot,
da bi pozdravil narode še svoje ta gospod.	j
NOVI INSTRUMENTI
živčne vojne so zemljevidi. Odkar je izbruhnila svetovna aiera s pariškim zemljevidom, so vsem slikarjem zrasli grebeni. Do zdaj so navadno največji umetniki šele po smrti bili deležni nekaj slave in z njihovimi deli so drugi delali milijonske kupčije, zdaj se celo navadnim retušerjem obeta svetovna slava, časnikarjem zaslužek, diplomatom pa lepa prilika, da retuširane slike po svoje — »zatušajo«.
NEVESTI I
Komu, draga, se predajaš? Snubcem zdaj lahko nagajaš! Dosti jih krog tebe pleše, kaj se jim v buticah kreše?
Morda bodo te navili, premeteni so ti grili, marsikdo lepo ti laže, a za hrbtom fige kaže.
Hlini vročo ti ljubezen, je na konkurente jezen, rad bi jih takoj podavil,
Tebe pa v Žakelj spravil!
PATENTNI URAD
v Ženevi se obrača na vse genijalne butice, da čim prej izumijo kakšno novo obliko živčne vojne. Izumitelji dobe takojšnjo službo pri enem izmed mnogih propagandnih ministrstev.
Pojasnilo
V zadnjem času je govora o nekakih političnih akcijah Otona Habsburškega, ki stremi za obnovitvijo nekdanje domačije, ker se je naveličal gostovati pri raznih plemenitnikih. Vsakdo je rad pod svojo streho, zato se ni treba tako razburjati. Oton bi pa le rad imel restavracijo in še to ne zaradi sebe, temveč zaradi ohceti svojega brata Feliksa. Ker v Evropi kraljuje smrt, bo ohcet v Ameriki. Tam zdaj vladajo »mokri«, kar bo za habsburško ohcet zelo prav, ker je bil Otonov oče tudi pristaš »mokrih«. Oton je bil pri Roosweltu samo zato, da ne bi pustil suhih na oblast in tako onemogočil ohcet v pravi habsburški tradiciji. Vsako drugo tolmačenje je — raca!
Olimpijade 19-50
končnoveljavno ne bo, zato so olimpijske kroge pobrali s stene.
Stric srejo u Belfirad
Ja, to se strici Matjoši more pustiti. Korajžni še so, kak malo keri. Preštejte si lepo to, gospod urednik, pa te mi Vi tiidi dali praf, čeglih včasih pro-vite, ke je pre ne fse resen, kaj Van pisen. Tak, začnimo lepo od kraja.
Dobijo stric ednok svojega Gospo-dora. Po stari navodi ga preštejejo po dugen pa po prečki. Na enen plači pa bašjajo trikrat ztporeden s prston, da oni furt štejejo tiidi s prston, ke jin nebi kera litora vujšla. Te pa začnejo štendirati. Naenok si porinejo očale na čelo, se pošteno vseknejo pod roko, si prste obrišejo v hlačnico, pa zazovejo strino iz kiihnje.
»Ti stara! V pondelek se pelan v Belgrad!«
Viina zastanejo kak Lotova žena, gda se je oglednola na Sodomo. Viista so jin ostale odprte ne vejko kak šked-njove vrota, tak, ke se jin je lehko vidlo vseh 8 škrbanj, ke so jin od zobov še ostale.
Stric pa provijo dale: »Ka pa si zi-nola v me kak krava v novo leso? Oren, pa amen! Tii sen najša v Gospodari, ke do v Belgradi odkrili spomenik nekše-mi Joči Paprikanoviči, ke je pred 100 letmi znajša čevabčiče. Ti si hempasta, pa toga ne razmeš, ke moremo zaslužne ludi spoštivati. Krava zato nede šla iz štale, da je samo frtal cuga za platiti. Po srpsken pa se že znan dogučati, če pa sen se v Varožli po hrvatsken tiidi gda sen voza liik na plac. Poiska pan tiidi sosedovega Naceka, ke j.e v inini-sterstvi vejki gospod. Pri ten ostane, pa fertik!«
Pondelek. Skorji se strici svetijo, ke oči jemle. V rokah majo lep kufri, ke so si ga sposodili pr rihtari, da v Belgrad nemre iti človek s torboj, kak gda gre doma v vrh.
Na panhofi v Belgradi pitajo stric tistega gospoda, ke so jin karto pregledali :
»Vi, gospod! Poznate vi morti Žltin-drovega Naceka, ke je meja Mrinreko-vo Micko za deklino?«
Tisti gospod pa so venda z levo j no-goj stanoli, da so se nad stricon ne preveč prijazno zarežali:
»A, hajdno vozi?« Dale so stric ne mogli spitavati, da so jih driigi za jimi porinoli skoz vrata. En cajt se obračajo, te pa le mahnejo po mesti.
Na enen vogli stopijo enemi gospodi s škorjon nemilo na kiirečjo oko. Reka jin je nekaj, kaj je blo bole podobno kletvici, kak pa ke bi jin boga vošča. Zato pa so se rajši osmeknoli v prvo krčmo. Oštrjaši so pre po čelen sveti prijazni, pa tak tiidi v Belgradi. Meli so tan tiidi srečo, ke so najšli enega Slovenca. Oteščila sta se vkup pošteno, pa šla iskat Naceka, da so antres stric meli sobon.
spod v tisten ministrstvi, ge majo ius-bal pa turnanje prek.
On stoji celi dan pr nekši omari, pa prtiskavle na knofe. V tisti omari pa se ljudje prevažajo gor pa dol. S ten pa šparajo, ke se štenge nebi preveč znu-cale. Če Nacek ne prtisne na knof, se najč gospod minister nemrejo pelati v svojo kanclijo.
Gda je bija fraj, je Nacek strici ras-kaza Belgrad od zviinah pa od znotrah Večer pa jih je še gna v en kraj, ge so nebeški igrale pa popevale frajlice, ena lepša kak druga. Pa prijazne so, še
OGROMNO KOLIČINO starega železja nudim interesentom po skrajno nizki ceni. Moj naslov: Neptun, vladar podmorja, Skagerak, poste restante.
PREGOVOR,
da kdor preje pride, preje melje, je še dandanes v veljavi. Le pristavili mu je treba še naslednje besede: Kdor pozneje pride, pa — zmelje.
PARLAMENTARIZEM
V	nekem mestu je imel pri prvem zasedanju parlamenta predsednik naslednji nagovor: »Pozdravljam visoko vlado in zbrane gospode poslance. Pozivam vas na domoljubno delo za mili narod. Zagotavljam vas, da mi bo nepristranost vedno najvišje merilo za moje poslovanje ter se hočem vedno in vselej strogo dr-
Najdeta ga. Nacek je res en vejki go-strica so bož-ale, ke se jih je začeelo srce taliti, kak če bi dja štikl leda na žareči šporhat.
Samo toga rajši ne devlite v »TOTI LIST«, ke nebi morti še strina šteli. — Poven van, ke znajo z biirkloj včasih tak flisik štohati, kak če bi se zvežbali pr kakšen bosansken šturmbataljoni, pa bi se strici grdo godilo.
Stric pa so od totega cajta tak navdušeni za zaslužne može, ke do se pre pelali k otkrivanji vsakega spomenika v Belgrad.
žati svetopisemskega reka: »Nuj ne ve levica, kaj vzame desnica.« (Sledilo je burno odobravanje.)
NA DANSKEM
so vsled tehničnih zaprek preložili občni zbor »Združenih živinorejskih zadrug.« Govorijo celo, da se bo društvo razšlo, ker je postalo društveno delovanje baje brez praktične vrednosti.
USODA
Ko je Bog izgnal prvega človeka vsled storjenega greha iz raja, je dejal kmetu:	»V potu svojega
obraza si boš služil svoj vsakdanji kruh.«. Pristopil je verižnih, ki mu je bilo enako sojeno in Bog je ponovil iste besede, le zareklo se inu je ter je dejal: »V potu n j e gov c g a obraza«. >. itd. In tako je ostalo do dandanes.
Ima predsodke
Direktor : »Dresura je sicer dobra, gospod, angažirati vaju pa vse
eno ne morem.«
Sodobni pregoirori
Vsak imperij ima rad mir, kadar žere. Gladen imperij sitemu ne veruje. Mož ima kosmata ušesa. Tudi vrana vrani včasih oči kljuje; Sta si kot Nemec in Anglež. Še Haile Selasie te ne povoha! Ni tič ni miš — ni Anglofil ne Germanofil. Ptiča spoznaš po perju, človeka po kravati. Hiša gre rakom žvižgat, ladja pa ribam. Ribe ni treba učiti plavati, otroka ženskega spola ne govoriti. Se prepirajo za nevtralno senco. Lažna propaganda ima kratke noge. Glasno kriči, nič ne naredi. Obleka naredi človeka — toda najpreje naredi človek obleko. Boljši žamet ko pamet.
SMEŠNO
Ante: »Pravijo, da poročeni možje dalje žive nego zanici.«
Anže: »Smešno, samo življenje se jim zdi daljše.«
Termometer cen
D. Goflja:
PRAŠltjA BESEDA
Za deveto, tain vasjo se izgubi stezica, tam se pogovarjata prašič in prašiča.
O draginji vse masti jima jezik teče, kaj prašičji rod sedaj k temu le poreče.
O mesarjih govor je in prekanjevalcih, sploh o svinjskega rodu teh uničevalcih.
O politiki teh dni, ki je včasi taka, da se sramovala je pač bi svinja vsaka.
O umazaniji, ki svet tako obdaja, da celo prašičem od nje slabo prihaja.
In na vojno govor ta končno še zavije, a tedaj prašiča oba zona brž oblije:
»Mi končamo v klavnici od človeške roke, ista roka i mori žene in otroke.
Koljejo se ined seboj in se veselijo, če čim večjo množico lahko umorijo.
Ko drug drugemu pa smrt grenko preskrbijo, trkajo na prsa si,
,Fantje smo!, trdijo!«
Žalostna vsa kimata prašič in prašiča, tužno nadaljujeta:
»Kje je tu pravica?
Mi med sabo se nikdar nismo še poklali, pa čeprav smo svinje le, umazane živali!«
Zemljica obleko novo zdaj na pomlad bo dobila; dama, glejte, da tudi VI boste kakor zemljica storila I
Se priporoča damski krojač
IGNACIJ TOPLAK
MARIBOR, OROŽNOVA ULICA 10
NAPAČNA ZVEZA
Zena (možu pri kosilu): »Dekla je odpovedala, ker si jo zjutraj tako ozmerjal po telefonu!«
Mož: »Dekla? Jaz sem vendar mislil, da govorim s teboj!«
V	BOLJŠI RESTAVRACIJI
Gost: »Gospod natakar, pri sebi iniam samo deset dinarjev, kaj mi lahko priporočite?«
Natakar: »Drugo restavracijo.«
SPOMIN
A.: V lej škaitljici imam spomin na .'vojo ločeno ženo.
B.: (pogleda): »Zlomljen zob?«
A.: »Ne, izbit!«
B.: »A kolikor jaz vem, ne manjka tvoji ženi nobenega zoba!«
A. Njej ne, ampak meni...«
PRIMERNO
Mož: »Ako se ti neprestano »olzi, pojdi vendar k zdravniku!«
Žena: »Pojdem, ampak danes še ne! Danes jc pogreb moje prijateljice.«
KESANJE
Sodnik: »Tožitelj je pripravljen, da tožbo umakne, ako ga prosite, da vam zaušnico odpusti.«
Toženec: »Prmej — ko bi bil to vedel, bi mu jih bil še par priložil.«
SADOVI DOBRIH VINSKIH LETIN
Gospodi Žolna:	»Tri vinske letine sem
doživel, ki jih ne bom do smrti pozabil. Ob prvi sem padel po stopnicah in sem si ra/.bil nos, ob drugi sem bil radi razgrajanja petnajstkrat kaznovan, ob tretji so me pa razglasili za pijanca.«
PONUDBA
Turist, ki je nenavadno dolg:	»Ali bi
lahko dobil pri vas prenočišče?«
Krčmar: »Tako dolgih postelj pri nas nimamo. Morda bi šli na kegljišče leč!«
NA LETOVIŠČU
Letoviščar: »Očka, kjer vendar imate tiste golobe, ki so nas vsako leto tako kratkočasili?«
Kmet: »Žal, da jih ni več! Aeroplan mi jih je povozil.«
ZAGOVOR
Sodnik: »Zakaj ste vrgli svoji ženi skodelico v glavo?«
Toženi: »Ker se mi je velik* sklede Skoda zdelo.«
ZLET MARIBORSKE * -
SOKOLSKE ZUPE MARIBOR 2.8 in 9 7UNI7A 19M). *
Kje je jedro teh vrstic, kje je tu morala?
Da človeška družba je, brez — morale ostala!
KRONIKA
Bog ve, koliko tisoč nameščencev je čakalo povišanja plače 1. aprila. Seveda je bilo vse skupaj — potegavščina. Kdo je kriv? Jasno, da — prvi april...
— Res, huda je bila tudi tale potegavščina: nekje na periferiji Maribora je prejel nekdo, ki je bil sit lastne in žejen tuje žene, pismo, datirano s prvim aprilom 1940: »Ljubi mož! Ker sem spoznala, da ob Tvoji strani ne morem več živeti, Te zapuščam. Ne prašuj, kje sem. Ko prejmeš to pismo, bom že čez tri gore!« Mož je od sreče skoro pobesnel, nakar se je napil in odštorkljal v družbi neke dame domov. Ko je odprl vrata svoje kuhinje, kdo je stal pri štedilniku in kuhal kosilo? — Njegova žena!
— Nad tičke so 6e spravili. Pa ne Italijani, temveč mariborski stražniki. Polovili so jih dokaj. Nekaj so jih spravili v kajbico, nekaj pa v bolnico...
— Bodečo žico tudi polagajo. Ne vojaki na kaki fronti, temveč zlikovci na Meljskem hribu. In to v temni noči. Ko jih polove, naj jih posade z nago južno pokrajino na bodice, da se jim glava ohladi.
— Poplava je tudi. Namreč koncertov. Včasih po pol leta niti lajne ni slišati, drugič pa je koncertov več ko občinstva. Sicer je pa prav! Muzikalni smo, zato ga tudi kidamo — po notah...
— Jeziki imajo spet dosti gradiva. Bil je že 6krajni čas: zapadna fronta ni dajala nobenega povoda več, ne Finci ne Rusi, niti mariborski erotični škandali. No pa so se Skandinavci ponudili za objekt. In zdaj regljajo pri nas duho-viteži, ko strojnice. Zabavno jih je poslušati. Pravi A: »Nemci so že v Oslu!« Nato B.: »Angleži so že okoli Osla!« A.: »Težko se bo kosati z Nemcem. Trda bo za Angleže!« B.: »Ali z Oslom bodo že opravili!«
— Kot mahe na puter bi morali ljudje leteti na umetniško razstavo, ker sta jo otvorila Mušič in Patrih.
— Nogometna sezona se je začela. Vendar je dosedaj globoko razočarala. Doslej ni namreč rodila niti enega mrtveca ...
— Naši ljudje so dosledni in značajni. Zato se shajajo mornarji in drugi z vodo zvezani ljudje pri Povodniku, (kjer pa ne pijejo vode!), lovci pri Orlu, aristo-krasti pa pri »Grafu« ...
— S tujimi popevkami izzivajo domače barabe. Napadajo ljudi sredi mesta in izginjajo v noč. Ali je bilo treba
ukiniti odredbe o slinavki in parkljevki, da se zdaj parkljarji tako nemoteno slinijo?	iy,	1$ i
— Mariborska senzacija je bilo tisto zakopano trupelce, o katerem so sodili, da je bilo otroško, pa so v teku dogodkov dognali, da je prašičje. To ni osamljen primer, da iz kakšnega otroka pozneje nastane prašič ...
— Graški vseučiliški profesor in naš rojak, arheolog dr. Walter Schmid, se je mudil v Mariboru, obiskal naše starine in profesorja Baša. Dognal je, da je naša najznamenitejša starina baš — Baš! 	■	i
— Nekaterim ne gre v glavo, da je v gledališču treba za 30 sekund ljubezni potrpeti dve uri. To jim pa gre v glavo, da je treba včasi za 30 sekund ljubezni potrpeti — vse življenje!...
POSEBNO ZNAMENJE
Oh, gospod komisar,« prileti vsa zbegana gospa Brilita na policijo, »mojega moža že dva dni ni, gotovo si je kaj naredil.«
»Ali bi mi mogli povedati kako posebno znamenje, po katerem bi ga spoznali, ako najdemo kje njegovo truplo.«
»Lahko, gospod komisar! Jeclja.«
NAVADA
Sodnik: »Ali veste natančno, da je bilo tistih klofut, ki ste jih dobili, prav sedem?«
Tožnik:® Da, gospod sodnik, jaz štejem zmeraj, kadar me kdo klofuta.«
SE NE BO VEČ ZGODILO
Gost: »Včeraj sem našel v juhi črn las in danes zopet.«	,
Natakar: »Oprostite, gospod, to se n« bo zgodilo več. Danes je gospodar sprejel v službo kuharja, ki je popolnoma plešast«
Pragerski zajci
Letos so zajci res slabo živeli, hrane pozimi prav 'nalo so imeli, izpod snega so težko kaj dobili, drevja zato so se vneto lotili.
Taka dva zajca ob pragerski poti, mlado drevesje v objestnosti zmoti. Jezo si svojo sta tam ohladila, sadna drevesca na pol prelomila.
Vendar ta zajca ob poti iz Polskave nista bas zajčje oblike b’la prave. Sploh nista včlanjena v zajčji družini, temveč dve šolani, boljši zverini.
Vlomilska šola ¥ Maribora
V	Mariboru ju neki preizkušeni vlomilec ustanovil naraščaju šolo za vlomilsko stroko.
— Janezek, zakaj nisi bil včeraj popoldne v šoli?
— Sem gledal v kinu Greto Garbo.
— Kolikokrat ti bom moral še povedati, da je le za ogled kriminalnih filmov dovoljeno izostati od šolskega pouka!
Nova šomaštrija
Učenec
Da zdaj, — ko o šolah vsak šušmar pisari,
in spomenice že daje med ljudi, v zasedanjih po šomaštrih udari,
jaz tudi v trop, — ki se poti in trudi, ledino orje naše šomaštrije, — se vriniti želim se mi ne čudi.
Kmetijec! uči mene šomaštrije, kako in kaj naj prava šole poje, oiikrij zahteve šolske svetnikov kmetije!
Svetnik
So šomašter postati želje tvoje, moj zlati uk poslušaj in zastopi, zapiši trdno ga v možgane svoje!
Ak hočeš kaj veljati v našem tropi, se misli novih boj ko hiul’ga vraga, uk kos si temu, koj na vrste stopi.
Naj šola tvoja bo napredka naga, življenja nič ne vprašaj, k uku sili, nam svetnikom bo taka šola draga.
Češ biti v kranjskih šomaštrov števili,
debelo po gorjansko jo zarobi, vsi bomo tvojo čast na glas trobili;
ak rovtarske vezati znaš otrobi, nov Sokrat k sebi vlekel boš Slovence,
in pozen vnuk poroma k tvoj’mu grobi.
I)a pravo kmetstvo se ti razodene, zapusti ročno mestne mi sosede, pet let mi pojdi v rovtarske Atene.
Učenec
Al žlahtne tam cveto kmetijske vede, kjer govoriti dosti več ne znajo pastirji samski, ko imena cede?
Svetnik
Tam, kjer po stari šegi še dreka jo, kjer se še plug lesen v breg pomika,
tam nove šole grde ne poznajo.
Učenec
O srečne rovte! v vas me iti mika: al se bojim, da v hribih tam pri kmeti,
da bera znanja tam ne bo velika.
Svetnik
Pečene, ljubček! piščeta na sveti nikomur niso v grlo priletele; tam v internatu moral boš živeti.
Poslušal boš možake vrle, zrele, ki bodo te učili šomaštrije, pobožne duše zate b’do skrbele.
Poslušaj ga, ko tam nad tabo vpije, ponižno stopi predenj, če le zine, da pravo kmečko šolo ti odkrije.
Tam or ji, koplji, sej brez dnine, nauči se, kaj terja svinjska kuha, po knjigah naj ti minejo skomine,
s pobožnostjo vse zvari: primaruha!
lahko boš v kozji rog ugnal Slovence,
in proti nam bo pietizcm — muha. Učenec
O	zlati uk! adijo mestne sence!
Nov Pestalozzi bom v kožarjev gruči
si v internatu pletel slave vence. Prižgal si, mojster! žark mi nove luči;
brez tebe taval bi v temi, jaz reva! Zato še, kaj učil bom, me poduči!
Svetnik
Kmetijski uk — to naša je zahteva, na polji delo — to je zrno zdravo, a splošna izobrazba — to so pleve.
Učenec
Uk strnjeni dobiva večje pravo, reforma šolska tudi se obeta. »Značaj vzgojiti!« čujem mlado glavo.
Svetnik
Od mene šola vsaka je prekleta, ki nima zgolj kmetijskega namena, čeprav uspeh pokaže zadnja leta. Vse vzgojne bukve nimajo pomena, kdor jih izdaja, strup v srce nam kane,
v grdobe strela trešči naj ognjena. Ankete od Popotnika zasrane, da bi se te med nami zamorile in kritike ostale nam neznane!
Da bi ovčice strupa z njih ne pile, svobodne misli, ki razum zapelje, bi se kot hlapci pač ne počutili.
Učenec
Res škoda bi bilo, zdaj od nedelje, do druge vsem poklone dela, je šega, da kdor višji je, ga zmelje.
Svetnik
Stanovski list je mlatva prazne slame,
je reč polmjšljiva in zapeljiva; Tovarša bere naj, kdor ne verjame.
In vzgojna učenost je vsa škodljiva, kar Pišejo po bukvah urno zbriši, sovraži vse to šola sramežljiva. Le uči to, kar treba je pri hiši, za hleve treba, treba je ne polji, samo to uči, kar kmet s pridom sliši.
Učenec
Bog plati uk, učil po tvoji volji bom le: gosence kaj na repo varje, kak prideluje se krompir najbolji; kako odpravljajo se ovcam garje, preganjajo ušivim glavam gnide, loviti miš' učil bom gospodarje.
Svetnik
O, zlati vek zdaj šolam kranjskim pride!
VE, KAJ BI NAREDILA
Gospa : »Kaj bi naredila, Lenčka, če bi znala peti kakor jaz?«
Lenčka : »Petja bi se šla učit, gospa.«
DOMA POMAGA
Gost (domači hčerki); »Gotovo veliko pomagate materi pri domačih opravkih?«
Hčerka: »O pač, nekoliko že. Danes sem jaz na vrsti, da preštejemi žlice, ko boste vi odšli.«
POD CENO
Trgovec je oglasil: »Da izpraznim zalogo, bom prodajal košenino po-d ceno, ki mene stane.«
Trgovčev znanec: To je nemogoče, kajti niti ficka še ni plačal zanjo!«
S. P. D. v Mariboru
gleda na mariborski športni stadijon (po poročilu časopisov) od zgoraj navzdol.
D. Goflja:
Sodoma In Gomora
ali
Tajna Micke Kovaleve
Strašno nemoralna in še bolj napeta štorija v 16. kiticah.
Se Micku je Kovačeva nekje v provinci naselila; to tista ni Kovačeva, ki ni plačala, pač pa pila.
Tujinstvena je vsa bila,
(loma le zmeraj je čepela, kar je — seve — soseščina takoj narobe razumela!
Ni z moškimi čvekala nič, kot kako drugo gobezdalo, pri jari ji gospodi to, še zadnji je kredit jemalo.
Skrivnostna skratka je bila. kot bi bila vedeževalka, bila erotična ni nič, zato so djali ji: terci jalka!
In kakor običajno je,
i	v tem primeru je prvenstvo pri jezikanju okrog nje nosilo spet — sosedno ženstvo.
A Micka se Kovačeva za strup jezični ni menila, brez družbe vsakršne vnaprej je svoja pota le hodila.
Besnel krog nje je babji svet: ■
»Urez dedcev nihče ne izhaja, ta Micka je potuhnjena, gotovo se — skrivaj naslaja/«
Krog stanovanja njenega so ženske jo zulezovale, na vrata njena noč in dan ušesa budno so tiščale.
In neki dan, že pod večer, špijonka neka prisopiha, krog hiše zbere ženske brž, ker gliha zmeraj skup pač štriha.
Špijonka vsa kar trese se:
»Pri vratih na uho zvlecite, kar til pri Micki se godi, potem pa v grozi omedlite/«
Ves ženski svet naslušal je, kar se dogaja v sobi njeni.
Od tam se čnl vreščeč je glas:
»O, Micka, zdaj pa pridi k meni!«
Pred vrati križa ženstvo se, ker glas preveč jih pohujšuje.
»Si, Micka, moja ljubica?«, od znotraj glas spet nadaljuje.
Od tolike sramote vsem je ženskam že kapljal tok znoja, ko v sobi vzdihne Mickin glas: »Oh ljubček moj, jaz sem pa tvoja;«
To sodu je izbilo dno:
»Za greh ta naj sledi pokora,« razburja ženstvo se vsevprek,
»O Sodoma in še Gomora!«
Udrlo ženstvo v sobo je, da bi sramoto maščevalo, a kar se mu nudilo je, mu je jezike zavezalo.
Mesto sramote videlo je ženstvo tam le pasjo figo: je v sobi Micika bila, a govorila je s — papigo! ...
TUDI INSTRUMENTI
»'Kaj pa počenjaš sedaj?«
»Glasbene instrumente prodajam. Včeraj sem jih prodal čez tisoč!«
»Kaj? Jeli mogoče? Klavirjev?«
»Ne, gramofonskih igel.«
POZNA JO
Nekemu lekarnarju je ušla žena z druigim. Nato je dal lekarnar priobčiti sledeči inse-rat: »S tem obveščam onega, ki me je rešil moje žene, da sem mu pripravljen dobaviti mazila, obveze, arniko, spalne praške, bergle itd. po lastni ceni.«
NA LETOVIŠČU
Letoviščar: »Slišite, gosipa, dajte no kako napraviti, da ne bodo kokoši po mizi in klopeh skakale, kadar jemo!«
Gostilničarka: »Ljubi Bog! Kokoši bi pač rade vedele, kateri gostje jim vsa jaica pojedo.«
NA RAZSTAVI PERUTNINE
»Poslušaj stari, poglej tisto lepo zlatoru-meno ,pišče. Kaj misliš, je to petelin ali kura?«
»Jasno, da je kura, saj ima stalno odprt
kljun!«
NEMŠKO - SLOVENSKI SLOVAR IN NAROBE
Ausdruck — vunpritisk.
Durchzug — skozivlak.
Gemeindeausschuss — občinski izstrelek.
Abenteuer — večerna jajca.
Das Lied ist aus — pesem je iz.
Vorhut — pr edkl obuk.
Sclnveinigel — svinjski jež.
Untcrsuchnng — podiskanje.
Rakek pri Cerknici — Krebslein bei Krepierdorf.
STANOVANJE
— Kje pa stanujete, draga gospodična?
— Poste restante.
Gospodinje! Za Vašo kuhinjo špecerijske potrebščine, kakor tudi sladke priboljške za Vaše malčke vam nudimo pri nas po izredno nizkih cenah.
IVAN LAH, Maribor
aiavnl trg 10 - Talelon 35-03
Špecerija - kolonijale - delikatese
•> &$;
m
Tale tjulenj je bil pa gotovo nekoč v cirkusu
Sumljivi rak
Gospod Smolčič je vstal in sc priklonil gostom:
»In zdaj, gospoda moja, je na vrsti senzacija nocojšnje večerje: pravi pravcati morski rak,«
Zl dostojanstvenimi koraki je odšel v kuhinjo, d'a osebno nadzoruje zadnje priprave. Toda v kuhinji ga je sprejela žena z obupanim obrazom.
»Moj Bog, Jurij, zdi se mi, da rak nekak.o sumljivo diši.«
Gospod Smolčič je pristopil k ponvi in poduhal.
»Hm . .. hm ,.. Tudi meni se zdi. Toda kaj naj napravimo, za božjo voljo? Gostje čakajo!«
Oba sta se znašla v strašanski zadregi. Toda gospod Smolčič je bil bistre glave,
»Že venil« je vzkliknil. »Naš pes ima zelo fin nos. Ponudi mu ko&ček raka. Če ga ne bo hotel jesti, pomeni to, da ga tudi mi ne smemo.«
Poslala sta kuharico s koščkom raka k psu in ko se je vrnila, je sporočila veselo vest, da je pes vse pojedel in da zihteva se.
Sijajno!
Raka so servirali gostom in večerja je potekla v odličnem razpoloženju. Toda ko je bila servirana kava, je pritekla kuharica vsa bleda in preplašena h gospodinji in ji šepnila na uho:
»Joj, gospa... Zgodilo se je nekaj strašnega . . . vaš ulbogi psiček ... je že mrtev.-<
V	naslednjem trenutku je nastala med gosti strahoivita panika. Vsi s.o planili k vratom, poskakali v avtomobile in bolnišnica je imela polne roke dela: treba je bilo izprazniti trinajst želodcev.
Polmrtvi od strahu so se gostje razšli, gospod Smolčič in njegova žena sta se pa vrnila domov. Gospa je odšla takoj v kuhinjo.
»Marija, pokažite mi psa. Kje je?«
»Izvolite, .milostiva. Poglejte ga tam na oni strani ceste. Še sedaj leži tam, kjer ga je povozil avtomobil.	Bibi.
LEP ZAČETEK
Hudodelec, ki so ga v ponedeljek peljali na vislice:
»Vrag, ta teden sem pa res lepo začel.«
PRI TELEFONU
Mala Lizika se je najrajši igrala telefon, a kopala se ni rada. Mati jo je hotela z zvijača pridobiti za kopanje. Zato je vzela konec telefona v roko, drugi konec pa je dala Liziki.
Nenavaden prizor na morju
Mati: »Halo, ali je tam Lizika?«
Lizika: »Da, mama!«
Mati: »Pridi sem, da se boš kopala!«
Lizika (obesi slušalko): »Napačna zveza.«
PRI IZPRAŠEVANJU
Četrtošolec Peter je pri izpraševanju verouka dejal: »In v raju je stala Eva ter imela na sebi hrastov list.«
Katehet: »Figov list, ne hrastov list, smo se učili, Peter!«
Peter: »Vendar ne boste verjeli, da je nosila Eva le ene vrste blago.«
Pesem o kukavici
Je čudna tiča tiča kukavica, ne zna si ona postlje lastne stlati, je tega ni učila njena mati.
A stvar vendar nobena brez poklica
živet’ ne more, tiul' ne v gozdu tiča; zato ji ta-le nauk je mati dala: ko mi čez čas velika boš postala, ne boš možila se, marveč samica
v zelenih gajih teh boš prepevala, krilatih pevcev gozda boš kraljica, može zakonske drugim zapelj’vala.
Ne zidaj gnezda si, saj kukavica noč vsako boš pri drug’mu tiču spala in vsikdar znova pela: sem devica.
V	DROGERIJI
Sivolas mož: »Vi, mladenič, kaj imate za sive lase?«
Vajenec: »Gospod, samo spoštovanje!«
VESELJE
»Kako to, da vaš kanarček danes poje, saj ga še nikdar nisem slišala peti?
»Včeraj mu je samica poginila.«
DOBER NASVET
»Kako bi zabil žebelj, da se ne bi po prstih kresnil?«
»Drži kladivo z obema rokama!«
Pomlad, čas potovanja!
Kovčege vseh vrst i n veličin priporoča
IVAN KRAVOS
MARIBOR,
Aleksandrova c. 13 Telefon 22-07
ALI ŽE POZNATE "BRENNABOR" dvokolesa svetovnega slovesa | „KAPPEL“ odlične pisalne stroje v kovčegu
ki jih dobite po ugodnih pogojih pri
KIEINDIENST & Posch, Maribor, Aleksandrova cesta 44
Izpod Karavank
ČLOVEK OBRAČA, BOO OBRNE ...
Tomaž Novak je pač junak, ne more biti takšen vsak, da bi od tistih hvaljen bil, ki jih na vso moč je pestil.
ODKRILI SMO
novega življenjepisca v osebi doktorja Aleša. Kdor ni velik mož, pa želi vsaj v pisani besedi to postati, naj se obrne nanj, kajti doktor Aleš naredi iz neve-likega moža — velikana.
ZNOVA SMO
zažgali tovarniški plavž. Enega smo zažgali že pred nekaj leti, rekli so nam, da bo večno gorel za blagor skupnosti, pa jih ni ubogal. Morda bo zdaj več sreče, ker je pri prvem kresu sodelovala vitka dama. Zenska tri vogale drži pokoncu in marsikak ogenj razpiha, zato se nadejamo, da bo s plavžem res srečno, srečno!!!
DOBILI SMO
»Gosposko kmetijo« v Delavski dom. Svet je res narobe! V rdečem domu so srečno združeni verniki starokatoliške cerkve, gospodje svetniki, ki se oddihu-jejo na kmetijah in pa takozvani prole tarči, ki včasi uganjajo kulturo, včasi pa na Kovačevem vrtu nabirajo trobentice.
ZVEDELI SMO,
da gorenjski smučarji snujejo bataljon gorenjskih borcev proti kolonam ljubljanskih kavalirjev, ker junaki in funkcionarji zimskega športa nikakor ne pridejo do sporazuma. Posamezni oddelki bodo operirali predvsem v Planici, kjer se utegne razviti boj za mamutsko skakalnico. Zasedli bodo tudi Pokljuko in sploh vsa smučišča. Ker so Jesenice nekak center vsega tega, je jeseniški dobrotnik Andrej Čufer zgradil ledenico in tako rešil borce stroškov za športni rdeči križ. — V ledenici bodo namreč hladili gorenjsko trmo in ljubljansko gospodstvo.
  .
Iz Kranja
ZBORUJEMO
Zborujemo, zborujemo obrtniki s Pollakom.
Zborujemo, zborujemo Sokoli z našim Jakom. Zborujemo, zborujemo gasilci s korenjakom.
»ŠOFER V ŠKRIPCIH«
je naslov nove igre, za katero je bila velika skušnja na tleh naše rokovnjaške narodne preteklosti, šoferjeva borba z rokovnjači in svojevrstna dirka se ne sme gledati kot ponesrečen izbruh miline našega milega ljudstva, temveč kot
ena izmed epizod moderniziranega življenja. Kranj je velemesto in ne sme v tem oziru zaostajati njegova bližnja in daljnja okolica. Zaradi uspešnega tujskega prometa je treba že zdaj uvesti ameriške gangstrske zanimivosti. S tega stališča je tudi škoda, da se je Hace prikazal pred tujsko sezono.
VELIKO NADOMESTILO
za senzacijo Hacetove aretacije utegne biti knjiga »Hace in prejšnji režimi«. Ker zahajajo na Gorenjsko diplomati iz političnega sveta, se bodo iz knjige marsikaj pametnega naučili.
SPOMENIK
Kranjčani imamo vedno kaj posebnega. Tako smo pred več meseci dobili svojevrsten spomenik, delo domačega umetnika. Stal je dolgo pred hotelom »Union«. Spomenik je bil znak hvaležnosti Kranjčanov zgaranim1 konjskim
param, ki dan za dnem z vsemi svojimi močmi vlačijo težke vozove po zbiti cesti Jelenovega klanca v Kranj, črpajoč pri tem moralno moč iz težkih bičev-nikov voznikov. Spomenik bo najbrže prišel zopet na svoje staro mesto ob otvoritvi prenovljenega Jelenovega klanca.
MALI OGLAS
Gasilske medalje ino cesarske uniforme ino druge stvari vljudno sprejema ta odbor za mestni muzej kranjski. — Cesarske slike že ima, nekaj medalij tudi, na zaslužne ljudi pa apelira, da tudi svoje medalje odstopijo ali v pokoj gredo in svoja mesta tistim puste, ki medalje zaslužiti znajo.
Iz Murske Sobote
PRAVI DEŽ
zahval srečnih in nesrečnih, pomešanih in sortiranih zaljubljencev dežuje v naše mesto, kajti pri nas so razsodili, da človek lahko dobi žegen za novo srečo
v	starokatol iškem zakonu, ki ostene v veljavi in bo še vedno pribežališče vseh tistih, ki iz razbitih zakonskih bark stešejo nove ladjice svoji ljubezni. Odločitev je padla in zakoni drže.
ČUDNO
Župan gleda ob hudi uri skozi okno: »IIu-dika, šele enkrat je treščilo, pa že na treh krajih goril«
Kup denarja
si prihranite, če vse, kar. potrebujete za sebe, za družino, za svoj dom in domačo uporabo
narotate po pošti
s pomočjo naših bogatih katalogov, ki Vam jih na zahtevo pošljemo brezplačno.
R O o n *	v	u	č
Z s q > • b, I I I c s 4 i 6 ■■niiiaMMiiiiHHniiiBaMiiiMaHiiiaMMiiiMam
On in ona
Ona: »Zakaj pa tako žvfisa, kadar vrflS
tisto kolesce?«
On: »To pomeni, da pridemo na drugo postalo.«
Težkih misli te rešila bo sigurno dobra godba.
Da najboljši instrumenti naši so, je splošna sodba.
IlEiHEL *HEROLD
MARIBOR
^ Itev. 180 'f dr. s o. z. trgovina glasbil
Gosposka ul.20
telefon 24-21
Pri zdravniku
POZABLJIVOST
Gospa Rahne je bila zelo pozabljiva. — Vsako malenkost si je morala zapisati v koledar. In tako si je zapisala za četrtek: »Iti h gospej Trontljevi. Mož umrl! Nekoliko jokati!«
JAMSTVO
Potepuh, ki s.o ga radi tatvine dragocene ure obsodili na dve leti ječe: »Čudno, kako natanko je urar vedel! .Jamčim za dve leti!' je stalo na listku pri uri,«
DOBER TEK
V šolo je hodil fantek in zmerom je imel umazane noge. Vsi opomini niso nič zalegli. Pa je nekoč prišel z umitimi nogami v ioio in ga je učiteljica pohvalila in ga vprašala, kaj se je le pripetilo, da si je enkrat noge umil,
»Saj si jih nisem umil, zelje sem tlačil,« se je odrezal fantek.
MARKO JE NAPISAL NALOGO O MAČKI
»Mačka je v kuhinji ali na strehi — kakor nanese. Ima štiri mlade ali šest — kakor nanese. Lovi miši in lovi podgane kakor nanese. Mačka je mačka ali maček — kakor nanese.«
SVARILO
V nekem kraju, kjer so večne povodnji, stoji ob cesti kol z napisom: »Kadar je ta kol pod vodo, se po tej cesti ne more voziti.«
PRAKTIČNO
Kuharica: »Zakaj je sedaj pri vas mleko cenejše?«
Mlekarica: »V hišo smo vpeljali vodovod!«
Moda in pris-moda
16, aprila 1940. Šolska naloga. Danilo Goflja.
Na svetu egzistirajo najraznolikejše tikta-ture. Ena najbolj starinskih tiktatur je Moda. Tisti pa, ki si da od gospe Mode kaj tik-tirati, je Pris-moda. Moda je nastarejša in internacjolistična tiktatura, ker komendira od Adama in Eve dalje vse človečanstvo do današnjih dni.
Ko je ljubi bog ustvaril prvo državo f obliki svetega Raja, je skonstruiral tudi prvega Človeka Adama. To je bil naš prapra-pra-itd.-oče. Iz njegovega rebra se je potem rodila naša praprapra-itdl-mati Eva. Komaj je imela rajska Država dva cela prebivalca, že se je pojavila Moda f obliki Figovega peresa, ki so ga nosili prvi Človeki tudi pozneje, ko je bog Adama in Evo radi tistega jabolka iz Raja vun eksvakujiral.
Od tistega Veka se javlja Tiktatura Moda v najrazličnejših oblikah do današnjega Razdoblja. — In človeki fseh Časov se )i klanjajo in predajajo brez misli, čepraf jim ta Moda velikokrat nič ne konvencjonira in jim morda celo še škoduje. Tako so Stare rlmljanke nosile dolge spalne Srajce, do nohtov na nogi, za na Promenado, ali pa za f kavarno, ali pa f Gledališče. In marsikatera
stara rimljanka je dobila žolčne Kamne, kot krompir debele, samo zato ker ni mogla kakš-nemu mlademu staremu rimljanu na svitlo dati, da ima lepe Noge. A f tisti dobi je bila pač spalna Srajca f modi in modi na Iiubo niso mogli ženski čari na dan ne na Promenadi, ne f Kavarni in ne f Gledališču.
F srednjem Veku je potem bila za moške Človeke Moda nositi Železne obleke. Takrat še niso železa rekvirirali za Vojne namene. Čepraf so bili tudi v srednjem Veku prenekateri Moški kilavi in mršavi kot kaka kobila, so vendar ubogali gospo Modo, oblačili železno Obleko in potem še jahali na živih konjih in se dujelirali radi kakšne srednjeveške Mrhe. Tisti, ki je potem padel z konja, je bil mrtvak radi padca, drugi, ki ni padel z konja, je bil mrtvak, ker ga je pod železom opilila Kap, Mrha pa se je poročila z tretjim in ga varala z Četrtim. To je bila srednjeveška Moda.
Najhujše Tiktature pa se izvajajo vsesplošno v današnjem času. Na fseh Poljih. Pa čepraf Človeki tudi brundajo. Proti eni vrsti Tiktature pa nič ne brundajo, čepraf jih najbolj terorizira, in to je spet — Moda.
Postavim obleke: gospodična Porcijunkula ima na mesto nog dva zobotrebca, a ker je moda, nositi kratka Krila, nosi kratka Krila,
— Dragi gospod, vi imate neko popolnoma novo bolezen.
— Ali ]o dam lahko patentirati, gospod doktor?
VZOREN MOŽ
— Kako gre vaši ženi?
— Saj res, dobro, da ste me spomnili, o tem se moram tudi malo informirati.
OČETOVSKI ZDIH
»O, ljubi Bog, ki oblačiš lilije na polju —
skrbi tudi za moje hčere, vsaj pred pustom!«
NOBEL
Berač, ki so mu v gostilni kosilo podarili: »Tako, zdaj mi pa dajte še pol litra vina, ampak tega plačam!«
moški ženitni pripravniki mislijo, njo zagle-davši, da je to kakšno strašilo za Kavke, zbežijo in gospodična Porcijunkula postaja še bolj zarjavela Devica, kot je že zdaj. In se potem že zavolo tega dejstva vun ne upa nihče blizu, ker če se pri kaki zarjaveli za-defščini urežeš, se lahko zastrupiš ... Ali pa pride kar na lepem Modia, da je v'izogih kazni zapovedano nositi stisnjene Obleke. In ko pride po izpolnitvi tega Paragrafa gospa Klotilda, ki tehta v jako zelo slečenem Stanju 120 kilogramof brez Kosti, na Promenado, ima taki prsni koš, dla bi laihko nanj montiral kako Lutkovo gledališče.
Postavim potem Čevlje. Recimo:	Kura
ima dvoje oči, človek pa fčasi kar po deset. Na nogi namreč. Toda, če predpisuje Moda ozke čevlje, reskira marsikatera dama še deset kurjih oči zraven, samo dia je .obuta po Modi. In hodi po Promenadi kot po jajcih, preklinja na tihem v fseh srednjeevropskih tijalektih in se drži kislo, kakor da ji je mož nenadno prišel domov.
Moda pa ne prizanaša z svojo Tiktaluro niti nohtom. Treba jih ja farbali raznobarvno, kot za veliko Noč jajca. Fčasih srebrno, fčasi zlato, fčasi pa živordeče na rokah, nogah in če so še kje drugje nohti, tudi tam.
Potem je nastopila tudi nova Moda teto-
PLAŠČI IZ BALONSKE SVILE BALON-GABARDINA *
NOVE BARVE NOV KROJ
TENIS POTREBŠČINE. Tenis žoge CONTINENTAL
FRANCI ČOP - MARIBOR
IIIIIIIIIIIIIIIM^
PALAČA BANOVINSKE HRANILNICE
IMA PRAV
Profesor (kolegu); »Slišite, gospod kolega, Vaša žena vam je rekla včeraj vprifo drugih ljudi osel? Kako morete vendar kaj' takega trpeti?«
Kolega: »Ima čisto prav, ko sem bil pa tako neumen, da sem jo vzel.«
ODLOČNA Hči
Mati: »Da, draga moja, ženin, ki sem ti ga izbrala, je izboren člo-vek, verjemi!«
Hči: »Dobro, dobro, to že verjamem! Ampak poročno obleko si izberem pa sama, da veš!«
V ŠPECERIJI
— Ti, tepec, se pri nas učiš že dve Jeti, no, In k a] sl se naučil?
— Da ima kilogram 95 dekagramov.
viranja. To so svojčas počenjali le jako zelo okusni Moški Človeki. Na prsih in na rokah so nosili datum kake prestane Bitke, v->jne ail pa poroke, ali pa prebodeno Srce Jaz sem poznal celo enega zavednega Slovenca ki je imel na prsih (tetovirano Steklenico, pod njo pa napis: »Ti si moja, jaz pa T voj!« Dandanes pa se tetovirajo na d‘ebelo ženske in to po hrbtišču, po bedrih, skratka povsod. Jaz bi take babe, oziroma dame tudi rad tetoviral, ampak na glavi. Tam bi napisal: »Visoka napetost!«
Najbolj estetična pa je pokrivalna Moda. Danes se nosijo Cilindti, jutri rute. Najraz-novrstnejše oiblike lahko vidiš. Zadnjič sem gledal f kinu en film. Fsega me je prevzel, tudi gabilo se mi je marsikaj, tako da so se mi nabirale sline f ustih. Sila je bila, da bi pljunil. Kar naenkrat pa sem zagledal pred sabo pljuvalnik. Kot olikan človek sem hotel takoj pljuniti vanj, tedaj sem šele ugotovil, da ni pljuvalnik, ampak — ženski klobuk. Tu se vidi, da moda ni prismoda, ampak — praktična.
NA SPIRITISTIČNI SEJI
Na spiritistični seji je medij klical duhove: »Duh, ali si tukaj? Če si tukaj, potrkaj enkrat, če te ni, potrkaj dvakrat.«
PO DOMAČI PRIDIGI
»Kako se ipa kaj počutite po sinočnji krokariji?«
»Jaz, hvala, izborno. . toda /ena je vsa hripava!«
MLAD ZAKON
On: »Srček, tri mesece sva že poročena, pa moj suknjič še zdaj ni zašit!«
Ona: »To meni nič mar! Tista luknja v rokavu je še iz tvojega samskega stanu.*
NEDOLŽNA ŽIVAL
Gospod Bogataj stoji s svojo ženo na dvorišču in se raduje lepih prašičkov, ki .'liejo po travi in se kopljejo v mlaki. Kar se oglasi ona:
»Ti* stari, pojutrišnjem je najina srebrna poroka — ali ne bi enega pujska spekla?«
On pa jo po strani pogleda in pravi:
>'Ali misliš, da je žival kriva, da sen te pred 25. leti vzel?l«
NEODLOČNOST
»Ali veš, da je til Ivan dva dni med življenjem in smrtjo?«
»To ni nič čudnega; on je že od nekdaj tako neodločen.«
NI VSEENO
Konjski mešetar naroči svojemu sinu, naj preizkusi nekega konja. Tiho vpraša sin očeta: »Oče, ali ga hočete kupiti ali prodati.«
VARČEVANJE.
»Torej ti si začel tudi že varčevati pri teh slabih časih?«
»Seveda!«
»Kako pa to napraviš?«
»No, dolžan ostanem vse!«
IZVEDNEC
»Ali ni tvoja žena levičarka?«
»I, Jtakio pa prideš na kaj takega?«
»Ker je tvoje desno lice zmerom tako rdeče!«
Zgodnji gostje
Kljub vojni psihozi se letos rivijeri obeta dober obisk in so si prvi gostje zato že rezervirali mesta.
Ljubljanske moderne aprilske šale
Dopisnik Cene
Prebivalci slovenske metropole ponosno korakamo vštric z amerikanci, čeprav se njihovim ekscentričnim muham smejimo, kadar jih čitamo v časopisju...
Tako imamo n. pr. rekord v majhni porabi prostora, kajti v ljubljanski bolnici odpadeta dva bolniku na kv. m-----
Prometna ureditev mesta nima paru na vsem svetu. Osnovo za to ureditev predstavljajo misterijozni krogi — liki vrtiljaki...
Stanovanjsko mizerijo smo rešili na ta način, da smo iz male kuhinje napravili veliko Štirisobno stanovanje ...
Naša dekleta obožujejo »narodnega junaka« štev. 1. Ko so ga zaprli, smo slišali vzklike: »Kaj ga ni škoda, pa tko fejst fant je ...
Kavalirji smo pa ljubljančani naravnost nedosegljivi. To lahko ugotavljamo dan na dan v tramvaju in drugod. Lep primer tega viteškega svojstva nam je podala po praznikih neka »boljša« družba izobraženih žena in gospodov, ki so se vračali od smučanja. Suhljat zelenec je zasedel prostor za dva — dame so pa poleg njega stale. V očeh mu je pa bilo či-tati: naj se drenja smrdljivi plebs...
Naši delodajalci se tudi že ameri-kanizirajo. Pri tem jim vneto pomagajo dnevniki, ki prinašajo dan za dnem takele oglase:
Iščem uradnico prijetne zunanjosti, ki ima veselje do smučanja, šofira-nja, kuhanja in stenografije. Trgovska izobrazba ni predpogoj...
Tudi afer nam v Ljubljani nikoli ne manjka. — Komaj se ena poleže, imamo že drugo, še večjo.
Naprošeni smo za objavo naslednjih notic:
Radio amaterji ne zamudite ugodne prilike!
Prodamo večje število dobro ohranjenih radio - aparatov, ki odlično prenašajo vesti iz inozemstva. Cenj. ponudbe poslati na upravnika kon-kurzne mase pod značko: »Brunček, S. M.«
Avtomobilisti, pozor!
Prodam nekaj dobro ohranjenih avtomobilov pripravnih za prevoz »porcelana«. — Ponudbe poslati pod značko: »Jozl S. Af.«
Nagrajenec
Za slovenstvo in kulturo za lepoto večno lepo naš možic se je pretegnil, ker boril se je na slepo.
Ne odjenja od poslanstva, hlev slovenski dalje čisti, razkrinkuje temile sile, pretipava jim obisti.
Narod mu že hvalo poje, zanj bo zbral dinarje, pare, plemenitnik mu poslal je za napor njegov — cigare.
UGANKA
— Ali veš, kdo je imel Mačeta pr-
vi	v rokah?
. — Orožniki!
— Pojdi no, babica!
KNJIŽEVNA LJUBOSUMNOST
»Ta Pisič sploh ne zna več pisati.« »Prav imaš. Ali si čital njegovo zadnjo ,esko’?«
»,Esko’? Kaj pa je to?«
»Humoreska brez humorja.«.
PRED VOLITVAMI (Neaktualne šale)
Kandidat: »Če hočete novo šolo, volite mene; če hočete novo cesto, volite mene; če hočete znižanje davkov, volite mene; če hočete plemensko živino, volite mene!«
Želja
Ker pobijajo pri nas zdaj draginjo tak močno, da dobiš za plače pol že krompirja dva samo, dal takoj bi srčno kri, če lahko bi — bik postal: enkrat jedel bi na dan, a potem — prežvekoval.
OBLJUBA DELA DOLG
Poslanec se je peljal z invalidom! po železnici. Razgovarjala sta se o politiki in o slabih časih. Poslanec odpre tobačnico in ponudi sopotniku cigareto:
»Izvolite si eno prižgati!«
Invalid vzame fino cigareto in meni:
»E, da! To je pač najmanj, kar sem mogel od vas pričakovati, kajti pred volitvami ste mi obljubljali trafiko.«
Deputacifa ljubljanskih psov
je obiskala arh. Plečnika in mu izrekla prisrčno zahvalo pasjega rodu za uvidevno postavitev neštevllnih stebrov na restavriranem ljubljanskem Gradu.
povzdigovanje slovenske vasi.
Kako si Janezek predstavlja
Zidani most
GOSTJE
Iz vseh krajev naše zemlje so v nedeljo pricapljali, o stanovskih so potrebah svojih tukaj zborovali.
Kraj naš res je splošno znano mrež železniških križišče, zdaj na lepem je postalo duš občinskih zbirališče.
Trošariniki in sluge, tajniki, ne, delovodje, prav prijietno so kramljali, saj pohlevni so gospodje!
ReilseryGledallSia mladih1
Lepo Vido, kar brez Vide Sintič dal je publiki, mi mu dober tek želimo, da se mu ne *— zaleti.
»VOJNI CILJI«
Kar pri nas o vojnih ciljih sklobasa se zdaj, ne poslušaj, le napiši in — prašiču daj!
Prašič svinjski ima želodec, če požre pa to, eksplodira mu želodec, hitro — crknil bo.
Moderna celjska Vida
i.
Zakaj Vida nisi tak rdeča tak rdeča ino tak cveteča kakor ti si prejšna leta bila?
Lepa Vida je odgovorila:
»Kak rdeča bila bi, cveteča, ko zadela mene je nesreča.
Ustne barvo lepo so zgubile in obraza te poteze mile kmalu, hitro so se razgubile in obrvi in lasje in koža.
Prej bila sem ko cveteča raža.
Zdaj bojim se reva ogledala, ki sem prej tako ga spoštovala.
Oh, uboga reva, kaj bom strila z mosta kapucinskega bom kar skočila.«
II.
Pa sodoben fant ji nasvetuje naj pri »Sanitasn« nakupuje od »Elizabete Arden« šminke. Oklenila Vida se je v sili tega sveta in veselo djala:
»Zopet mlada, lepa bom postala.« Zdaj se maže, pudra, manikira, »Sunitas« pa brihtno konštatira:
»Ko bi v Celju same take bile, lahko bi sezidal tri moderne vile.
PRI ZDRAVNIKU
»Gospod zdravnik, če mislite, da sem zares bolan, prosim, ne prestrašite me s tem, da bi mi povedali s kakšnim učenim imenom, kar po domače povejte!«
»No, vam pa povem naravnost! Leni ste!«
»Hvala lepa, gospod doktor! Zdaj mi pa še po latinsko povejte, kako se temu pravi, da bom mogel svoji ženi povedati.«
EDINA MOŽNOST
Sinček: »Zakaj je bil pa Adam ustvarjen prvi in ne Eva?«
»Oče: »Zato, da je mogel nekaj besed spregovoriti!«
SKOPUH
Sinko se vrača z očetom, ki je velik skopuh, od maše, pri kateri je bila nabirka za zamorčke.
Sinko: »Jeli oče, d'a zamorčki nimajo nič obleke?«
Oče: »Tako je!«
Sinko: »Kant pa bodo prišili potem tisti gumb, ki ste ga vi danes spustili v puščico.«
Po klavirskem koncertu
Maribor je tako mesto, da ga vsakdo rad ima, je pa tudi tako mesto, da umetnike prizna.
Nas s klavirskim je koncertom Lipovšek navduševal.
Upajmo, da zopet v kratkem bo na Štajerskem pristal,
II. poskusim zn semlnarslil referat
Ovokrot sen Van teko našraja od naše prelepe fare, ka si gnes skor.o nič več nemarno pogučati. Od tistilh dni se je precik zgodilo, samo ne ven, kaj ibi se te zgodilo, če bi van vse poveda. Lehko ibi mi kdo potli rebra preSteja, toti špajs pa mi je ne zlo pr srci. Vse je pač treba prle dbbro prežvekati v možgonih, pa komaj potle zapisati, no bi še bilo včosik ibojše, ka bi vse drguč zbrisa.
Kak vidite že po napisi, je to ne samo kronika od totih cajtov, ki nas za*j stiskov-lejo. Čen van povedati eno a driigo, s česa bi lehko keri vkiip sprava referat od naše fare. Tak van te ali tudi še kaj storega žiher zaviipljen.
Od sosedove Hane provijo, ka je pra bol za sebe pametna kak za druge. Ne bi reka, ka nemajo nekaj prav; prav pa ma tudi Hana, ki si misli, ka so drugi ne tak, kak bi se po proven šikalo. Ona ka je že za-dosta kiinštna.
Vsi vete, ka je v vsakšoj fari navodlno sedmo leto firma. Glih tak je tudi v našoj fari, Zgodilo se je to tiste catjte, kda še je Hana mela veselje no korajžo d?> ženitve (dečki pa do Hane ne dopadeja) — v tistih zlotih, dobrih cajtih, ka je bila v našoj fari firma. Vse je šlo, tak kak na firmo more iti, no so bili zadovolni firmenci, no oštar-joši, kumeki pa so se kislo držali. Bilo je že od večera, ka so se faroni zebrali pr cerkvi, ka bi se od' prezvišanega poslovili. No je med njimi ne menkalo Uidi sosedove Hane. Predrengala se van je ona v prvo vrsto med »oficielne« na veko nevolo vseh pa se postovila pred gospode no prezvišenega. — Vsi so v strohi čakali, kaj te zaj bo; vidli so, ka ma Hana nekaj za bregom. No resen jim je ne trebalo dugo čakati, pa je Hana začela mirno ino pohlevno, kak se za takšno ponižno dušo spodobi, no žmehno so ji od srca prišle besed1«: »Te pa ali srečno bote stric škof.« Mija se nema več vidla, da ste vi žc stori, mene pa želodec boli.« Med guičom fo ;i -prišle v oči debele sklaze. Provijo, ka se je to preresen vse zgodilo,
kak sen van poveda. Če pa ne verjete, pa lehko pitate pri Radion-Liziki.
Hana van je drgačik zlo pobožna, pa se samo po seibi razmi, ka hodi ob viizmi tudi k spitovaji katekizma no krščanskega no-viika. Pitali so jo enkrat gospod župnik, zaj, kda je že ne več med mladimi pucami, kaj bi ona vedla povedati od svetega zakona. Ona je malo pokašlola, se zbrisala pod nosom po treh mustočih, no se odrezala: »Sveti zokon je zakrament, ki se nam ga daj Bog skoro včakati, amen.«
Po svojoj rajnki materi je herbala Hana marelo, kakšne zaj cela fara ne premore. Pod joj je vsa žLohta lahko obenkrat šla k meši, no so lehko vzeli pod streho še soseda, ka ga je ne zmočilo. Pa se je zgodilo, ka je eno nedelo pošteno lelo. Če glih nema daleč do cirkve, van je Hana vzela svojo marelo s seboj k meši. Po cirkvah pa van nega garderotb, no je Hana svoj para-plin mogla držati v rokah. Nesreča pa je htela, ka se je postovila bliizik lepega kipa svetega Aniona, ki je dela čost celi fari.
V	cirkvi je bija drenk no so se ženske sem pa ta onegale, no ena ovo prtiskovale; tak pa so onegale no prtiskovale tudi sosedovo Hano z jenoj mareloij vred. Če duže bliže je bija sveti Anton Hani no Hana svetemu Antoni, pa se je zgodilo, ka je nazodje Hanina marela trčila svetega Antona po glovi. Svetnik pa se je razsrda, zguba je ravnotežje, no je po vseh fizikalnih pravilih sko-ča s svojega visokega mesta najpred na Hanino keblačo, potli pa na pod. ,.
Od toga, kak so ženske zacvilile 110 kak je na kori Pepekov čeh pozoba meh goniti, pa od enega do drugega van len guča, da si itak lehko sami mislite. Raz-trešnjeni svetnik je leža pred Haninimi nogami brez vsakšne prejšnje glorije, Hani pa se je, kda je molila: »Temveč reši nas vsega hudega« od straha zateknolo v guti. Dosti je bilo guča od Hane no svetega Antona, pa bi se po malen vse pozobilo. Cirkev je dobila novi kip, ki je ne bija nič slabši od prvega. Vse bi bilo glih tak, kak
če se ne bi bilo nič zgodilo, če pač kipa ne bi trebalo pločati. To pa je bilo te, kda še je Hana mela oče živega, bilo pa je tak, ka je bilo jenemu oči tildi ime Anton. Bili pa so betežni, no še jim je samo fajfa dišala. Šli so enkrat tiste dni mimo hiše gospod fajmošter, Glih te pa je od vogla prišla Hana. Pozdrovila je ona gospoda, kak so jo lepo navčili rajna mati, no je mislila iti dale po svojen kšefti. Gospod pa so jo stavili, da so se zmislili, ka še je kip ne plačeni, no so je pitali po svetniki:	»No
Hana, kaj pa kaj Anton dela?« Hana pa si je zmislila na oče, no jin je povedala: »V hiši ležijo pa fajfo kadijo.« — Gospod! so se nasmejoli pa šli dale. S toga vidite, ka je Hana le kiinštna, še več, celo diplomatična včosik.
Naša fara ma tudi jogre, pa še zlo dobre. Zaj jin je že zloti cajt odklenka ino so zovci grotali bol Židani vole. Tudi od jogrov bi van meja precik povedati, pa za gnes samo nekaj. Če glih je vse krvova resnica, sen preverjeni, ka mi nedo vzeli toga za hudo, saj sen jih že odkraja pohvola, pa še jih bon drugo krot.
Jaigali so van enkrat korajšni jogri po soških šumah no je pokalo, kak da bi bili Tiirki v deželi. Mojdiuši Vanek, naijitarejši od naših jogrov, van najdejo pod grmom zovca na legi, ki je ponoči najibrže ke- lumpa, da se zaj ne hteja zbuditi. Vancki se je zavče zasmililo, no so ga ne hteli samo med spajom pihnoti. Bojali so se, ka bi mu siikjo preveč raztrgali... Zato so precik poružili no je zovec zaoiija ružeje, pa se je zlo pre-straša, skoča kviški no začeja bežati, kak bi bija zovec. Vanek so držali puško pr nosi no jo sukali za zovcom, pa prtisnoli na k.o-kota. Gvišno bi van zovec opa, pa je na smolo ne fceža tan, ge so fiičkale šilbre. — Vanek .pa so rekli: »Mojdiiši, vujša mi je, da bi je bila bukev na poti.« Odi totega cajta dale so jih jogri večkrot drožili, če jin ije bukev napoti...
To je samo ena od jogroviskih. Več pa si bomo drtigokrot pogučali, kda de žc Toplak Zimica nagna, ka me nede pri pisaji zeblo v nohte.	Polikarp Zbade.
TO NI NIKAK POGREB,
le prekupčevalci s starim železom »olajšujejo« pokopališča v humane posvetne namene.
PRAVIJO,
da nad angleškim imperijem sonce nikoli ne zaide, to pa zato, ker je angleški imperij na vzhodu, sonce pa zahaja na zahodu.
MODA
— Pardon, gospodična, na glavi imate košček niti.
— Kaj pa mislite, to je vendar klobuk!
NA POŠTI
Poštni uradnik: »Mati, na pismo ste pritisnili za en dinar .preveč znamk!«
Stara ženica: »Ježeš, ježeš, pa vendar pismo zdaj ne pojde predaleč?«
DOKAZ
Sodnik: »Vi torej trdite, da vas je tale mož okradel. Ali spoznate katerega tehle predmetov za svojega?«
Tožnik: »Da, tale robec!«
Sodnik: »To ni nikakršen dokaz; jaz imam prav tak robec.«
Tožnik: »Že mogoče, gospod sodnik, saj sta mi bila dva ukradena.«
SKRAJNA PREVIDNOST
Gospa Lisjakova je skrajno previdna ženska. Vedno, kadar gre z doma, namoči prej užigalice v vodi, da ne bi otroci kaj zažgali.
NAMESTNICA
Oče (čevljarskega vajenca): »Kako pa to, da te mojstrova žena zdaj tako tepe, saj tc prej ni?!«
Sin: »Mojster je 'bolan.«
LJUBEZNIVA POŽRTVOVALNOST
A.: Dvesto tisoč dinarjev me velja spomenik za na grob moje tašče!«
B.: »O, kako rad' bi dal jaz makar še več!«
KAVARNIŠKI ORKESTER
tvorijo mnogokrat in marsikje le tri obrabljene piščali.
Vsestransko pobijanje
Res, v dobi pobijanja živimo. Pobijamo kar vse vprek: drug drugega, krizo, tuberkulozo, brezposelnost, alkoholizem, sovražnike, hišno zalego, dlraginjo ... mi pobijamo nje, oni nas. Postali smo pravi pobijalci —■ toda cilj posvečuje sredstva in tako tudi pobijanje ni greh, če služi koristni stvari — so nas učili.
Na ta način je postalo pobijanje pravi pravcati problem našega časa. Vsa učenost je zato v službi pobijanja: kemija, tehnika, filozofija, biologija, še umetnost ... Ni hudič, da bi pobijanje ne uspevalo!
Za pobijanje goveje živine smo napredovali od noža in kladiva do električnega bodala. Naj še reče kdo, da nismo napredovali.
Pri pobijanju ljudi smo napredovali od palic, kamina in pesti, ki so prišle v poštev v mirnem času, do mitraljez in drugih takih sredstev, ki pomagajo na racijonaliziran način zmanjšati preobljudcnost tega nesrečnega planeta.
Za pobijanje brezposelnosti smo pokreni-li tedenske racije, ki kažejo kolosalne u-spehe in odpirajo našemu narod« vrata v novo bodočnost.
Za. pobijanje draginje smo ustanovili nekaj sto protidraginjskih odborov, ki poročajo o svojem delu v dnevnem časopisju.
Za pobijanje alkoholizma smo ustanovili društvo mladih junakov in sveto vojsko, ki se je že dobro ukoreninila med prebivalstvom. Sicer člani še vedno pridno pijejo, toda redno plačujejo članarino in prinašajo stvari z besedo in tiskom velike žrtve po geslu: »Ne glej, kaj gospod delajo, ampak poslušaj, kaj uče!«
Za pobijanje hišne zalege dobro služita palec in stena, pa tudi kemična sredstva so koristna.
Pobijamo pa tudi nekulturnost, nepismenost, kužne bolezni, stanovanjsko bedo, nevero, krizo, kriminal, korupcijo in druge škodljivce na našem narodnem telesu.
»Toti list« pa pobija slovensko cmeravost in jokavost — menda je od vsega poibijanja to pobijanje naj‘bolj potrebno in tudi najbolj uspeSno. —
RAVNOTEŽJE
-- Saj sem ti rekel, Minka, da ne bo šlo, dokler bo Floki sedel na tvoji strani!
Vse gre doli
/>
— Vidiš, tako je, še poplave so nam letos kar sami pobrali.
Hčerka, sinček, očka, mama pravijo, da le pri „Lama“ je naprodaj konfekcija, ki od vseh jim najbolj prija. Modna konfekcijska trgovina „L a m a”	Kdor klobuke in perilo, majce, srajce, spodnje krilo le pri „Lahu“ si kupuje, nikdar se ne pritožuje. Modna konfekcijska trgovina Jakob Lak
niiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii JurCICava ulica Stav. 4	llll!llll!lllllllllllllllll!lllllllllllllll!llllll!llllll!llllllllllllllllllllllllllinnillllll Glavni trg Stav. 2
Pri nakupu blaga za elegantne obleke in finega perila se priporoča
JOŽE ROŽAJ
Maribor, Aleksandrova cesta 16
URBANIST
Peter in Pavel sta ljubitelja prirode. Oni dan sta šla na svoj prvi pomladni sprehod.
»Oh!« je vzkliknil Peter ves vzhičen. »Ta sveži zrak... Vonj pomladanskih cvetlic! Priroda! Božansko!«
»Da, da!« mn je pritrdil P uvel. »Ciulim se le, zakaj ne gradijo velikih mest na deželi.«
TEŽKI UDARCI
»Striček, odkod imaš pravzaprav tako rdeč nos?«
»Eli, ljubi moj, življenje mi je zadajalo često težke udarce.«
»Pa vedno po nosu?«
, AMERIŠKA
Na nekem pokopališču v Ameriki je nalepljen sledeči lepak: Prvovrstni grobovi, edinstvena lega, prekrasen razgled in popolen mir. Kdor enkrat poizkusi, nikoli več ne zapusti našega pokopališča.
NAGRADE
»Moric, ob petdesetlelnici naše trgovine moramo tudi za nameščence kaj storiti!«
»Sem že sam odločil, Sara! Blagajnika napravim za glavnega blagajnika, kontorista za 'blagajnika, raznašalca za pisarnišega slugo in hlapca za konjarja«.
BAHAČ
Večkratni hišni posestnik: »Kar se mi je bilo zadnjič zgodilo, kaj takega pa še ne! Hodim, hodim po mestu tja in sem, kar zagledam v neki ulici par .hiš, ki sem 'bil popolnoma pozabil, da so tudi moje.«
PROFESORSKA
Žena: ?>Kdaj si pa opazil, da nimaš dežnika?«
Profesor: »Ko je nehalo deževati in sem ga hotel zapreti,«
GLOBOKO JEZERO
Tujec si ogleduje Bohinjsko jezero in vpraša domačina, kako je globoko.
»Prav natančno ne vem, toda lansko leto je šel neki farmar iz Avstralije v vodo in je izginil.«
»Pa ga niste dobili?«
»Ne; naslednji dan smo prejeli brzojavko iz Avstralije, naj ■ mu pošljemo njegovo obleko.
SLABI ČASI!
»Kaj pa bo v tej velikanski hiši, ki jo zidajo?«
»Zastavljalnica za avtomobile.«
NI IMEL SLABEGA NAMENA
Sodnik; »Torej priznate, da ste Rogovilcu ukradli 100 din?«
Obtoženec: »Da, to že priznani! Ampak odločno odklanjam vaše natolcevanje, da bi imel pri tem kak slab nameni«
V	HOTELU
Gost: »Zaračunali ste mi za električno luč, imel sem pa le svečo!«
Hotelir: »Je že reš, ampak mii bi radi prišli do električne razsvetljave.«
IZ SLOVSTVENE URE
Učiteljica: »Povejte mi, kateri prav posebni znak imajo vsi klasiki?«
Učenka: »Da so mrtvi.«
Po nogometni tekmi
— Kaj, ti nesrečnež si pojedel svoje otroke?
— To je vaša krivda, saj ste ml dejali, da morajo otroci preživljati starše.
MED KANIBALI
zasledimo večkrat takozvani »športni konvoj«, ki ga je deležen sodnik, da bi mu publika ne prišla preblizu.
Irdaja ln urejuje: Božo Podkrajšek v Mariboru. — Rokopisi se pošiljajo na naslov: B. Podkrajšek, Maribor, Aleksandrova JO. Tiskala »Ljudska tiskarna« v Mariboru. — Za tiskarno odgovarja Viktor Eržen v Mariboru. -