»Kašte« varujejo dolino 
Prav na ozemlju naše občine se Območna vodna skup-nos( Ljubljanica - Sava srečuje z najrazličnejšimi proble-mi, ki jih povzročajo hudourniki, nižinski vodoloki in barje. Da so člani izvršnega odbora skupnosli nekoliko natančneje videli. kaj dela Podjetjc za urejanje hudour-nikov v Polhograjskih Dolomitih, $0 se 6. septembra zbrali na terenskem ogledu in seji kar na Črnem vrhu.
Predno so odprli zajeten sveženj gradiv. so preživeli nekaj časa v Žirovnikovem grabnu in pri Brišah. Tam jim je projektant PUHa dipl. inž. Aleš Horvat razložil potek del in pomen izvedenih projektov za vodno gospodarstvo na tem dclu naše občine.
»Žirovnikov graben je bil eden od hudournikov v Polhograjskih Dolomitih, ki je ob povodnjih 1924. in 1926. leta povzročal velike težave tukajšnjim Ijudem. Zato so v 30 letih zgradili na njpm po projektih nestorja slovenskih hudourničarjev inž. Alojzija Štrancarja serijo 40 pregrad in hkrati pogozdili gole površine. Pregrade so bile iz kamna in lesa ter večinoma narejene v obliki kašt. Ker pa je preteklo že skoraj petdeset let odkar so bile postavljene kašte, so pričele predvsem lesene gniti in jih je bilo potrebno v preteklih petih letih zamenjati večje število. Kašta iz armiranega betona stane danes z vsemi pripravljalnimi deli okrog dva milijona dinarjev,« je zdru-žil polpreteklo zgodovinsko in današnje stanje mladi strokovnjak.
Nas pa je zanimalo, kako bi danes izgledal Žirovnikov graben, če ne bi uvedli takrat jezov in ie ne bi kašte redno obnavljali?
»Če ne bi uvedli pregrad, bi se nadaljeval hud proces erozije, ne bi bilo gozda in prisotno bi bilo bistveno večje sproščanje materiala, plavin, tako, da bi bile vse regulaci-je in melioracije vodotokov v nižinskih predelih neuspeš-ne. saj bi jih ta material stalno zasipal.«
To pomeni, da je potrebno popravljati jezove sproti!
»Pri teh jezovih ali pregradah je potrebno povedati tudi to. da so zaradi gospodarnosti, da ni potrebno utrditi brežin pod pregrado, v tako imenovanem podslapju, ki ga voda izpodkopava, pregrade zgrajene v sistemu. Torej ena podpira temelje druge in če bi dopustili, da se ena pregrada podre. bi bil ogrožen celoten sistcm. Zatojih je potrebno stalno opazovati, skrbeti, da so vitalne in tiste, ki kažejo znake dotrajanosti, takoj obnoviti.«
Zapisali smo. da stane ena pregrada okrog dva milijo-na dinarjev.
»To je okrog štiri metre visoka in z razpetino 15 metrov. Objekt na pogled ni posebno velik. vendar se vedno srečujemo s težkim dostopom in prevozom materi-
alov. Zato je potrebno večino betonskih elementov za kašte prenesti v rokah, pa tudi drugače je veliko ročnega, kar garaškega dela.«
STANE JESENOVEC