NAS GLAS 45 LET zavarovalstva v Posavju _ zavarovalnica triglav C* OBMOČNA ENOTA 'KRŠKO Št. 12 Leto XIV 23.6.1993 Poštnina plačana pri pošti Krško ČE BO JUTRI DEŽEVALO, BO TREBA NA OBČINO Ali J« bila bomba, ki Je pretekli teden počila v eni Izmed pisarn davčne uprave, res tisto, kar se zdi, da Je bila - znamenje stanja v naši družbi. Znamenje časa Je namreč očitno postalo nasilje. Res Je, da to nasilje sproža neko drugo nasilje, ki ga zakon ne opredeljuje s tem Izrazom, a to še ne pomeni, da nenasilno nasilje ni nasilje Lepo po vrsti. Kot nenasilno nasilje lahko opredelimo nezalnteresl-ranost države ali dela državljanov za probleme, s katerimi se srečujejo podložnlkl, državljani, someščani. To svojevrstno nasilje Je torej tudi dejstvo, da nihče ne ukrene ničesar zoper preveliko razliko med cenami živil In kmetijskih pridelkov, zoper finančno nedisciplino, ki spravlja posamezne pravne subjekte, zlasti manjše podjetnike in kmete, na rob propada, zoper brezposelnost (ali le simbolično)... In dejstvo, da davčne obveznosti in drugi računi še vedno prihajajo, skupaj z opomini, zamudnimi obrestmi in izterjavami Država Slovenija je očitno vsaj slutila, kaj se nam obeta na področju financiranja, ko se Je lotila centralizacije občinskih davčnih služb. Sedaj so pod nadzorom Ljubljane in postale so DAVČNA SLUŽBA na neki drugi način. Skozi vso slovensko literaturo (v gimnaziji smo rekli slovenski roman) se vleče slika hladne države, ki prodaja na dražbah, ki rubl, zapira, ne glede na to, če Je to njenim uradnikom, tistim, ki odločitve o tem izvajajo, všeč ali ne. Ponovno smo torej tam, kjer smo bili pred petdesetletnim enoumnim socialnim "rajem". Le državljani niso več, kar so bili. Niso več pohlevni, bogaboječl, vdani podložnlkl. Postali so Kalandrl. Končno bi to lahko pričakovali ob generacijah, ki po vsem svetu doraščajo tako, da so učitelji že v osnovnih šolah ogroženi, ponekod pa tudi tepeni. Pa ne le "nekje v svetu" - tudi v naših krajih! Ce so torej učitelji (recimo v brežiški občini) tepeni, potem nI čudno, ce letUo "ta male" bombe (klnder Jajčka) na davčno službo, da so tepeni novinarji in občinski funkcionarji, da zaradi zapore mejnih prehodov tujci ne morejo k nam po poslih in imajo zaradi tega škodo uspešni podjetniki, ki so ob prihodek, še težje zberejo za davke, država išče nov način prlvljanja, ker brez denarja ne more... Spirala se suče in suče. Žal Jih skupijo vedno le simbolične žrtve. Nihče ne doseže Drnovška, Kračuna, Kozinca ff Co. - vsi brcajo le Arturja. Kam nas to pelje? Strokovno gledano je stvar povsem Jasna. Po razpadu avtoritarnega sistema (ne glede na njegovo barvo) izgubijo osebnostno nezreli posamezniki občutek varnosti, ki Jim gaje prej nudila "nadavtorlteta", in dovoljene okvire obnašanja. Prevlada strah, na katerega odgovorijo z agresyo, uporabijo vedenjski vzoreo, ki so se ga prej naučili pri avtoriteti, in ker Je sedaj vsak sebi avtoriteta, prevlada zakon džungle. Ce država nima uspešnih sistemov za zatiranje "džungle", jo džungla preraste. Zato se ne kaže čuditi, če se bodo za to usposobljene in pooblaščene službe krepko zaprašlle v iskanje storilcev In bodo sankcije za odkrita nasilna dejanja veliko hujše kot pa dejanska korist od njih. Država pač mora doseči, da bodo agresivno (prestopnlško) reagirale samo patološke osebnosti, In ne kar vsi povprek. Ce se namreč nasilje razraste, ga Je težko omejiti. Ta pot nas vodi k življenju v družbi, kakršno smo doslej lahko gledali v filmih tipa Mad Max. Pod stražami najsposobnejših borcev. Namesto visokih (osovraženih) davkov bomo (radi ali ne) plačevali visoke najemnine varuhom. Tisti, ki nima za plačilo, bo stražar ali pa divjačina. Je še ena pot: da država vzame vajeti trdno v roke, in sicer s popolnim privoljenjem ali celo na zahtevo večine državljanov, ki se bodo počutili ogrožene. Paradoksi To bo potem sicer policijska država, ampak ker se bo vedelo, kdo sme in kdo ne sme biti nasilen, se bodo z njo sprijaznili vsi. Nisem ne strokovnjak ne prerok, zato ne bom predvideval, kaj se .bo lzclmllo, in ne svetoval, kaj storiti. Vendar počasi pričenjam razumeti vedenjski vzorec naših sosedov Italijanov, ki razmišljajo nekako takole: "Governo ladro, dl nuovo la piogglal", kar bi v približnem prevodu lahko po naše rekli: "Presneta vlada, spet dežl" (Ika) Ho3BH MttJATU w»*w IfiUun PAC JUG,,. ISO 9001 za Inplet z Brezovega "Kakovost je edina priložnost za celo Slovenijo" O tem je prepričana Milena Jazbec, direktorica sevniškega proizvajalca kakovostnih tkanin S tem načelom v mislih se je direktorica Inpleta z Brezovega pri Sevnici, diplomirana ekonomistka Milena Jazbec, pred leti lotila akcije za izboljšanje kakovosti v lastni tovarni in vzporedno pričela postopek, ki ga predvideva protokol za pridobivanje standardov ISO pri BVQI. Inpletu je uspelo, a Milena Jazbec pravi, da to lahko uspe vsej Sloveniji in ji tudi mora uspeti. "ISO, standard kakovosti, namreč ne velja le za proizvodne dejavnosti, ampak tudi za vse negospodarske institucije: gostinstvo, turizem, komunalo, državno upravo, zdravstvo ... Gre za opredeljena, predpisana pravila igre, ki so dober pripomoček za vsakega direktorja, vodilnega delavca. To je ključ, ki nam odpira pot na Zahod. Ob našem obisku v Franciji ..." (O prodoru v Francijo in načinih zagotavljanja ravni standarda ISO 9001 berite na strani 5). Kinder jajček za davkarijo Pogled na pisarno krške davčne uprave, kamor je v noči med 17. in 18. junijem neznanec vrgel bombo. Materialna škoda, strah - morda celo občutek, da sedaj lahko vsak počne, kar hoče...? Skozi pet evropskih držav Kolesarji pridejo v petek V okviru praznika krajevne skupnosti Krško je bila 16. junija majhna slovesnost pred Gasilskim domom. Ob osmih zjutraj je namreč odšlo s svojimi spremljevalci na pot sedem kolesarjev: Igor Kranjec, Marjan Geršak, Matjaž Šribar, Bojan Žmavc, Vinko Virant, Matjaž Zajelšnik in Drago Fabijan. V devetih dneh bodo na okoli 1200 kilometrov dolgi poti pre-kolesarili Hrvaško, Madžarsko, Slovaško, Avstrijo in Slovenijo skozi njihova glavna mesta. Vrnitev načrtujejo na dan državnosti, 25. junija okoli 17. ure. Prireditelji vabijo občane, da kolesarje pričakajo na cilju pred Gasilskim domom v čim večjem Številu. (Besedilo in fotografija: Boštjan Colarič) Videm v stečajnem, postopku Po prvem naroku izvoljen upniški odbor Za podjetje Videm - celuloza, papir In papirni izdelki Krško d.o.o. je bil prvi narok pred stečajnim sodiščem 16. Junija. Na nJem je predsednik stečajnega senata predlagal Izvolitev sedemčlanskega upniškega odbora in vanj so izvolili predstavnike delavcev Vidma, Skupščine občine Krško, Rudnika Lignita Velenje, Gozdnega gospodarstva Novo mesto, celovškega Haaga, Ljubljanske banke iz LJubljane in Zavarovalnice Triglav. Dodatni predlog, da naj bi vkUučill še predstavnika 8KB Iz LJubljane in LB iz Krškega, so volitve ovrgle. V upniškem odboru so lahko samo pravne, ne pa tudi fizične osebe, seje pa se udeleži posameznik, ki dobi za to pooblastilo svoje organizacije. Takoj potem se je upniški odbor tudi konstituiral na svoji prvi seji. Stečajni upravitelj Vidma Branko Ogorevc Je članom poročal o svojem dosedanjem delu, na sejanje tudi sicer navzoč, tako kot stečajni sodnik, nobeden od njiju pa nima pravice glasovati. Na seji so se domenili tudi, da se bo upniški odbor prihodnjič srečal v prostorih krške Zavarovalnice Triglav, In sicer 8. Julija '93 ob 9. uri. Sicer pa je prijavljenih še vedno enako število terjatev do Vidma, vendar upniški odbor vseh še ni priznal. Vseh terjatev Je prijavljenih za 18 milijard SIT (ok. 300 mlhjonov DM), stečajni senat pa je prepustil odločitev o tečaju, v katerem bodo izraženi ti dolgovi, stečajnemu upravitelju. Če se z njegovo odločitvijo upniki ne bodo strinjali. Jim ostaja.še možnost, da uporabijo pravdo. O dosedanjem delu stečajnega upravitelja Vidma lahko več preberete na 3. strani. Protesti kmetov Zaprli so mejni prehod Obrežje Učiteljski štrajk, ki seje pravkar končal s kompromisom, da se osnova za plače zaenkrat poviša na 26.000 tolarjev, je kljub vztrajnosti njegovih udeležencev in nemiru, ki gaje povzročil predvsem zaradi časa, v katerem je potekal, minii nekako brez hrupa. Protesti kmetov, na drugi strani, so vzbudili pozornost tudi s svojo silovitostjo in slikovitostjo. Drugi dan te vseslovenske akcije, v četrtek, 17. junija, so se vanjo vključili tudi posavski kmetje z zaporo mednarodnega mejnega prehoda na Obrežju. Zapora prometa Je dala kmetom priložnost, da se pritožijo zaradi neplačanih računov, uvoza cenenih pridelkov, skratka zaradi ne-funkcioniranja cele vrste institucij. CVeč na zadnji strani.) -^--------------------------------------------------:--------------- Drugo obletnico slovenske državnosti bomo počastili v četrtek, 84. Junija ob 80. url na trgu Matije Gubca, pred Kulturnim domom v Krškem. Takrat bomo tudi podelili priznanja občine Krško našim najzaslužnejšim občanom. Po priložnostnem prazničnem programu se bomo zadržali na prijateljskem srečanju. Vabljeni! Predsednik SO Krško: Danilo Siter Nas glas 12. 23. junij 1993 Zbor KO izgnancev Sevnica Čas je za odločno terjatev do Nemčije r B. Mijovič na ženevski konferenci: O regionalizmu se moramo še veliko naučiti Doslej je Nemčija izplačala le nacionalizirala. Ustanovitve krajevnih odborov Zveze društev izgnancev se kar vrstijo. Populacija, ki je morala biti ves povojni čas potrpežljiva, se sedaj, na stara leta, pričenja zavedati, koliko je bila v svojem življenju doslej prikrajšana, sedaj pa je toliko bolj prizadeta zaradi posledic izgona, razbitja družin, nešolanja, pojavlja se (dokazano) večja obolevnost... kakšna 2 % ocenjene škode, pa Po prepričanju izgnancev bo sedaj v njihovem imenu morala nastopiti država z zahtevami, do Nemčije. Po mnenju g. Bogoviča odškodnina, ki jo je Nemčija doslej izplačala pokojni Jugoslaviji in ki je bila mimo prizadetih nacionalizirana, ne presega 2 % dejanske škode. Zato terjajo odločen pritisk na Nemčijo, ki se je doslej izgovarjala, da ni združena in zato ne more biti plačnik. Zadnji sestanek Krajevnega odbora Zveze društev izgnancev Sevnica (10. junija '93) je, po besedah Jožeta Bogoviča, zbral preko 70 % članov. Krajevna organizacija Sevnica namreč šteje 212 članov, medtem ko jih je v vsej občini 1.240. Udeleženci so se pogovorili o svoji problematiki in o tem, kakšne možnosti imajo, da jo razrešijo. Ugotavljajo, da jim družba zadnje čase posveča več pozornosti, da se v reševanje vključuje tudi država, saj gre za večjo skupino prizadetih ljudi. Izgnane so bile cele vasi, njihova populacija počasi umira in prevladuje občutek, da je družba kot servis za te ljudi premalo naredila. Društvo izgnancev Slovenije je že izčrpalo možnosti za splošno prikazovanje razmer in potreb. Po dwgi strani je namreč ista država že poravnala odškodninske zahtevke tako na Češkoslovaškem kot v Rusiji in drugod. Druga plast odškodninskih zahtevkov se tako nanaša na pri- še ta delež je naša bivša država vatizacijsko zakonodajo (33. člen) in na pravico izgnancev do povračila tistega, kar je bilo na njihov račun nacionaliziranega. Za ohranitev zgodovinskega spomina je treba, po mnenju sevniških izgnancev, zbrati dokumente iz arhivov in pričevanja ter jih urediti v občinske zbirke. Svojo organizacijo nameravajo utrditi, sestaviti socialno sliko njenega članstva (gre za ostarelo populacijo, ki se zelo razlikuje od ostalih). Upoštevati je treba tudi človeški vidik izgnanstva v današnjem času: "zunaj" je namreč ostalo veliko (okrog 1.200) grobov njihovih svojcev in marsikdo bi jih rad obiskal, uredil, tako kot bi to radi v zadnjem času storili nemški državljani z grobovi svojih svojcev pri nas. Predsedstvo zbora KO Zveze društev izgnancev v Sevnici (od leve): Vida Kačičnik, ga. Jakš, Alojz Androjna. (Foto: Franci Pavkovič) Posavci po desetih letih, do pravične odškodnine Na majskem zasedanju državnega zbora je bil skoraj po dveh letih procedure sprejet Zakon o varstvu okolja. Ta prinaša tudi našim občanom nekaj novosti. Gre za tako imenovano rento, ki naj bi jo dobili na račun vpliva Nuklearne elektrarne Krško na okolje, ali drugače rečeno, zaradi razvrednotenja življenjskega okolja. V sestavku naj le na kratko opozorim na to, kaj prinaša za nas tako pomembni 78. člen zakona. Določba govori o odškodninah in nadomestilih za razvrednotenje in nevarnosti. Zdi se mi pomembno, da sta v tem členu uporabljena dva termina, odškodnine in nadomestila, ter da so na ta način odprte možnosti uveljavljanja le-teh na različne načine. Izredno pomembno je, da se razmejijo odškodnine in nadomestila na eni strani na lokalno skupnost (občine in KS) in na drugi strani neposredno na prebivalce, ki v tem okolju živijo. Ker predlog zakona ni reševal vprašanja nadomestil prebivalcem, smo poslanci državnega zbora iz Posavja vložili svoj predlog v obliki amandmaja, ki se glasi takole: "Za posege v okolje, ki bistveno vplivajo na obremenitev in razvrednotenje bivalnega okolja, imajo prebivalci, ki živijo v tem okolju, pravico do nadomestila, davčnih olajšav, subvencij ter oprostitve dajatev in prispevkov. Obliko nadomestil določi vlada na podlagi meril iz drugega odstavka tega člena." Ta amandma pa tudi ostala dva, ki smo ju vložili pri tem členu, so doživeli ostro nasproto- vanje ministrstva za varstvo okolja in tudi vlade. Pri usklajevanju je padlo precej očitkov in ostrih besed, vendar je bila naša odločitev, da pri odškodninah in nadomestilih vztrajamo do konca. Na glasovanju v državnem zboru so bili vsi naši amandmaji izglasovani in lahko rečem, da čutim osebno zadovoljstvo, da nam je uspelo v zakon vnesti to, za kar smatram, da smo bili občani v okolici NEK v 10 letih obratovanja NEK opeharjeni. Merila za določanje odškodnine in nadomestil mora pripraviti vlada najkasneje v devetih mesecih od dneva sprejetja zakona. Pri pripravi meril pa se bo morala vključiti predvsem občina Krško, da bo zastopala naše interese, drugače se lahko zgodi, da bomo zopet ostali praznih rok. Branko Jane če bo morala SDK uvesti stečajne postopke, B0 ŠLO ZA 1900 ZAPOSLENIH V 40 PODJETJIH, pravi Almlra Božovlč, direktorica insolventnost posavskega gospodarstva je že konstantna, saj se podjetja, pa tudi naša služba (SDK) z njo srečujemo že dobri dve leti. V začetnem obdobju - nekje do polletja 1992, je bila to večinoma bolezen družbenih podjetij, v zadnjem letu pa vse bolj posega tudi v novoustanovljena zasebna podjetja. Po majskih podatkih je bilo blokiranih 87 pravnih oseb, višina povprečne blokade pa je dosegla 800 milijonov SIT. Statistično gledano je ta sicer bistveno nižja od povprečne v letu 1992, vendar je vzrok za to predvsem uvedba stečajnega postopka v (nekdanjem) posavskem velikanu Vidmu. To dejstvo pa nikakor ne pomeni, da v posavskem gospodarskem prostoru premagani poglavitni problemi - nasprotno, vedno večji so, proizvodnja hromi, njen obseg se SDK za Posavje v Krškem manjša, veča pa se seznam podjetij, ki so po kriterijih naše zakonodaje, pa tudi po svoji gospodarski (ne)aktivnosti zrela za stečaj. če vlada RS po osamosvojitvi oz. 5. julija 91 ne bi sprejela sklepa, s katerim je SDK-ju naložila, da do preklica v praksi ne uveljavi določil 22. člena Zakona o finančnem poslovanju (ta člen je v moratoriju), bi v obdobju od oktobra do danes v podružnici Krško vložili nekaj več kot 40 predlogov za stečajni postopek družbenih in zasebnih podjetij, v katerih je zaposlenih okrog 1.900 delavcev. Tako pa smo vložili samo 18 stečajnih predlogov za zasebna podjetja brez zaposlenih, ob tem, da nam štirje stečaji že tečejo. Zadnje pobude (v slovenskem prostoru) o preklicu moratorija bi komentirala takole: prepričana sem, da moratorij ne rešuje nobe- Konferenca o regionalizmu v Evropi - bilanci in perspektivi, ki je bila v Ženevi med 3. in 5. junijem letos, je bila za tričlansko delegacijo Slovenije pomembna izkušnja oziroma spoznanje, da še vedno ni enotnih pogledov na vsebino in pristojnosti regij v Evropi. Kljub temu da pri Svetu Evrope že vrsto let deluje Stalna konferenca lokalnih skupnosti in regij Evrope, ki je bila tudi organizator tokratne ženevske konference, se sodelujoče regije med seboj bistveno razlikujejo. Cilj Evrope so regije, ki pokrivajo območja dveh ali več držav in ki bodo prispevale k počasnemu eliminiranju meja med državami. Na konferenci smo obravnavali politično in institucionalno vlogo regij v federalnih državah, regio-nalizacijo in decentralizacijo v ostalih državah, vplive regionalizacije na lokalne skupnosti in princip subsidiarnosti; okrogla miza, ki jo je vodila gospa Chat-herine Lalumiere, generalna sekretarka Sveta Evrope, je bila posvečena vlogi regij v procesu združevanja Evrope. Osnovna ugotovitev je, da noben model regionalizacije niti v zahodni niti v vzhodni Evropi ni popoln, povsod so prisotni razni problemi in s tem težnje po njihovi odpravi ter iskanje še boljših rešitev. Tega se bomo morali še kako zavedati tudi pri nas, da bo regionalizacija Slovenije dolgotrajen proces, ki se bo spreminjal in dograjeval. Na eni strani naj regije omogočijo občanu čim širše soodločanje o njegovi nadaljnji usodi, na drugi strani pa naj preprečijo prevelike centraliza-cijske težnje sleherne oblasti. Med sklepnimi ugotovitvami oziroma segmenti zaključne deklaracije je pomembno spoznanje, da obstoj in avtonomija lokalnih skupnosti zagotavljata celovito uveljavitev demokratičnih načel pri sodelovanju občanov v javnem življenju. V deželah centralne in vzhodne Evrope se pospešeno pripravljajo na decentralizacijo in oblikovanje regij, kjer mora ta proces potekati sočasno s spremembami ekonomskega in političnega sistema. Dejanska samouprava je možna le, če so jasno opredeljene pristojnosti, določena izključna moč in zagotovljeni finančni viri za izpolnjevanje nalog iz svojih pristojnosti. Nova "večja Evropa" potrebuje močno zastopanost občin, mest in demokratičnih institucij na regionalni ravni, ki po potrebi delujejo enotno ob izražanju svoje različnosti. Regije morajo delovati kot enote solidarnosti in sodelovanja, kar je predpogoj politične in socialne stabilnosti, ohranitve miru in demokratične varnosti v Evropi. Če ocenimo konferenco z vidika dokončne formalne in dejanske utrditve naše posavske regije, nam bodo vsekakor izkušnje Evrope v pomoč, še pomembnejše pa bodo za sestavljalce zakonodaje s področja lokalne samouprave, daržavne uprave oziroma pri morebitnem spreminjanju ustave. Zato smo udeleženci z glavnimi referati in zaključno deklaracijo seznanili predsednico Stalne konference lokalnih skupnosti Slovenije, gospo Magdo Tovornik, in svetovalca vlade za področje samouprave, mag. Staneta Vlaja. L Predsednica SO Sevnica Breda Mijovič, dipl. oec. K0NTERENCA 0 REGIONALIZACIJIV EVROPI V Svetu Evrope, katerega članica je letos postala tudi Slovenija, deluje Stalna konferenca regionalnih in lokalnih skupnosti. Tudi v Sloveniji že nekaj časa deluje Stalna konferenca lokalnih skupnosti, katere predsednica je mariborska županja ga. Magda Tovornik, članica te konference je tudi krška občina. Stalna konferenca regionalnih in lokalnih skupnosti pri Svetu Evrope je svoje sorodne organizacije iz držav Sveta Evrope letos povabila na konferenco o regionalizmu v Evropi. Na tej konferenci so svoja videnja in izkustva o omenjeni problematiki podali najvidnejši predstavniki Sveta Evrope, med njimi tudi predsednica Sveta ga. Lalumiere, ki se je v svojem ekspozeju osredotočila na pomembnost regijskih kompetenc. Med drugim je poudarila, da gradnja Evrope ni le stvar posameznih držav oz. njihovih vlad, ampak je to stvar medsebojnega sodelovanja regij, ki so kot manjše enote lahko bolj učinkovite - so bližje ljudem in so zaradi tega bolj seznanjene z neposredno problematiko prebivalcev, lažje sledijo toku brezposlenosti, eko- nega izmed vsebinskih problemov - le odlaga jih. Na nek način si je vlada z njim kupila kratkoročni socialni mir in morda skušala zamašiti vrzel, kije nastala ob osamosvojitvi ter nepripravljenosti njenega ekonomskega dela. Ob tem velja poudariti, da je tu tudi mnogo podjetij, ki se na račun tega spretno izogibajo plačevanju družbenih obveznosti -davkov in prispevkov. Rekla bi še to, da je preklic moratorija ravno tako kot njegova uveljavitev stvar vlade, oziroma parlamenta in v tem trenutku SDK čaka njuno potezo. SDK pa je začela izvajati tudi revizijske postopke v podjetjih, kjer je to potrebno in smo dobili odredbo. nomskim trendom in tako operativno hitreje in učinkoviteje rešujejo nastalo problematiko. Konkretno je ga. Lalumiereova spregovorila predvsem o nujnosti regionalizacije v postkomuni-stičnih deželah - še posebej v Rusiji, ki je s svojo togo državno ureditvijo zelo daleč od ljudi in bo morala v prihodnje vložiti mnogo naporov v uvajanje regij ter se tako ljudem približati, za kar jo seveda Svet Evrope ter vse napredne evropske države podpirajo. Njeno trditev so v svojih govorih o regionalizaciji v njihovih deželah potrdili predstavniki Rusije, Poljske, ki so med drugim poudarili, da je dediščina enopartijskega sistema prav star in tog birokratski sistem, ki bo zagotovo potreboval veliko časa za to, da bo dopustil uvedbo novih in demokratičnih sprememb v svojih okoljih. Skoraj vsi govorniki iz Francije pa so v svojih referatih poudarjali načelo subsidiarnosti, ki pomeni to, da zgornja raven odločanja lahko opravlja neko nalogo na nižji ravni le takrat, kadar te naloge nižja raven ne zmore sama opraviti. Prav tako so o subsidiarnosti kot zelo pomembnem vidiku delovanja tronivoj-ske državne uprave govorili Švicarji. Seveda pa je opaziti tudi to, da se v teh deželah za uvajanje regionalizacije borijo že 30 in več let. Rezultat je seveda dodelana in v vse detajlih jasna zakonodaja, ki natančno opredeljuje pristojnosti posameznih nivojev odločanja, njihove medsebojne pod- ali nadrejenosti, financiranje itd... Sploh pa so bile na ustih vseh govornikov nenehno prisotne besede o nujnosti decentralizacije v vseh evropskih državah ter o medsebojnem povezovanju regij. To pa je vsekakor povezano s trendom evropske integracije, ki ni kakšna nova ali ponov- na integracija, marveč je odraz krepitve moči lokalnih samouprav oz. proces uveljavljanja posameznih lokalnih (regionalnih) oblasti v smislu medsebojnega povezovanja na ekonomskem, kulturnem, znanstvenem, izobraževalnem in drugih področjih. G. Cauwenberghe - predstavnik Belgije kot tudi italijanski predstavniki g. Parisi, g. elementi in g. Vandelli so v svoji razpravi omenjali procese regionalizacije v njihovih državah in ugotavljali, da npr. v Belgiji regionalizacija še ni dovršena, da je večina lokalnih nalog še vedno na državnem nivoju ter da trenutno poteka proces evaluacije in analiziranja prehojene poti; italijanski razpravljala pa so izrazili mnenje, da je potrebno najprej postaviti vprašanje, ali je aplikacija načela subsidiarnosti zares povsod izvedljiva. In če je, kakšne so potem kompetence regionalnih oz. lokalnih oblasti: ekskluzivne ali omejene. Gospod Sergenti iz Francije, ki že 30 let dela na področju regionalizacije in jo spremlja, je govoril o kontrolnih mehanizmih, ki so bili na začetku le v smislu kontrole legalitete, kasneje pa je država uvedla redno supervizijo za vse lokalne uprave, predvsem na področju financ. Svobodno delovanje lokalnih in regionalnih skupnosti v Franciji danes omejuje le fiskalna politika. Vsekakor pa je za nas važno dejstvo, da nam je Stalna konferenca lokalnih in regionalnih skupnosti Evrope, ki deluje v okviru Sveta Evrope, s svojimi bogatimi izkušnjami ter jasno opredeljenim ciljem, ki je v maksimalni avtonomiji lokalne oz. regionalne oblasti, pripravljena vedno stati ob strani in nam na naši poti v regionalizacijo Slovenije pomagati. Danilo Siter NAŠ GLAS - SKUPŠČINSKE DELEGATSKE INFORMACIJE - Izhaja štirinajstdnevno ob sredah - Izdaja: INDOK center Skupščine občine Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Članica uredništva: Irena Godec - Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško, telefon: (0608) 21-868, telefax (SO Krško): (0608) 21-828, 21-678 - Grafična priprava in tisk: Papiroti - vse iz papirja Krško, d.o.o. - Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/160-92, izdanega 5. marca 1992, se za Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 % . - Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila, pojasnila ali strokovna gradiva, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi besedili podpisani. - Rokopisov in slik ne vračamo. NaS glas 12, 23. junij 1993 3 Zasebna praksa v zdravstvu VPosavjuprednjači krška občina Za zasebno delo se odločajo zdravniki, zobozdravniki, zdravstveni tehniki, zobotehniki in tudi farmacevti. Nov zakon o zdravstveni dejavnosti, sprejet februarja 1992, je končno znova uzakonil privatno prakso zdravnikov. Tako se je začel proces nastajanja privatnega zdravstvenega sektorja v Sloveniji, ki je tudi v naši regiji prinesel spremembe na tem področju. Tako na primer v Krškem-poleg dveh javnih zdravstvenih ustanov - zdravstvenega doma in lekarne - deluje že nekaj novih zdravstvenih oziroma zobozdravstvenih ambulant, katerih lastniki so se odločili za privatno prakso. Prvi je led prebil, takoj po novem letu, dr. Stane Sunčič z ambulanto splošne medicine, ki deluje v najetih prostorih nekdanje obratne ambulante podjetja Videm. Za njim sta se za privatno prakso odločila še dva krška zobozdravnika: dr. Branka Me-dvedec, ki ima tudi v najemu ambulanto podjetja Videm, ter dr. Milan Tatalovič, ki je varno službo v ambulanti krškega zdravstvenega doma zamenjal za riziko privatne prakse in že sprejema paciente v svoji ambulanti na Dalmatinovi ulici. Poleg zdravnikov nova zakonodaja omogoča privatno prakso tudi drugim zdravstvenim delavcem. Tako ima medicinska sestra Natalija Vodišek sklenjeno pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije za opravljanje nege na domu. Našteli smo le zdravstvene delavce, ki imajo registrirano dejavnost in so sklenili pogodbo z ZZZS, kar pomeni, da vsi, ki so zavarovani pri ZZZS, lahko svoje pravice iz tega naslova uveljavljajo tudi pri njih. Podatke o sklenjenih pogodbah nam je posredoval direktor novomeške enote ZZZS. Poleg tega se na privatno prakso pripravljajo še nekateri drugi zdravstveni delavci. V krški občini se očitno zasebna praksa v zdravstvu najhitreje razvija. Tako že imajo zasebne zoboteh-nične laboratorije Alojz Resnik, Iztok Jalovec in Tone Kranjec (Kostanjevica), o privatni ambulanti za zobno protetiko pa raz- mišljajo tudi drugi - njihovi nekdanji sodelavci. V kratkem je pričakovati, da bo zaključen postopek za sklepanje pogodbe z ZZZS. Prav tako že teče postopek za Lekarno Sevnica. Čeprav je na področju privatne zdravstvene dejavnosti še veliko negotovosti in odprtih vprašanj, lahko pričakujemo, da bo uvajanje in razvijanje te oblike dejavnosti dvignilo kakovost zdravstvenih storitev ter prineslo zadovoljstvo tako izvajalcem kot bolnikom. Branka Bjegovič Branka dr. Medvedec - zobozdravnica: "Glede na to, da se je v Krškem pojavilo precejšnje število zasebnikov, menim, da smo opravili pionirsko delo v novem sistemu zdravstvene dejavnosti na našem območju. Z uvedbo zasebne zdravstvene dejavnosti je med izvajalci omogočena tekmovalnost, ki naj bi se kazala v kakovosti storitev, v odnosih do zavarovancev in ne nazadnje v pestrosti izbire med ponudniki zasebne in javne zdravstvene dejavnosti. da bi zasebniki v celotni zdravstveni mreži nastopali enakopravno, pogoj za to pa so razčiščeni medsebojni odnosi. Tudi zakonsko podprti." Alojz Resnik - zobotehnik: "Prednost samostojne zoboteh-nične dejavnosti vidim v večji strokovnosti in boljši organizaciji ter v pristnejšem pristopu do pacienta. To je končno tudi smisel privatništva. Seveda pa to ni dodolj. To je poklic, v katerem je treba spremljati stroko in dograjevati znanje, uvajati vedno nove in boljše materiale." Milan dr. Tatalovič, zobozdravnik: "Vsak začetek ima precej podobne probleme. Sedaj smo trije zasebni zobozdravniki: dr. Medvedčeva, dr. Kulaševič (z Mirne) in jaz. Dela je veliko, a to je končno tisto, kar sem si od nekdaj želel: da me nikoli ne bi nihče nadzirati pri tem, koliko delam. Drugo je strokovni nadzor, ki mora biti povsod. )e pa moja ordinacija prva zasebna ambulanta, samostojna v pravem več pritožb. V "onem" sistemu so ljudje čakali in čakajo na pro-tetična dela po pol leta, pri nas pa ima pacient lahko urejeno zobovje že v tednu dni, kar praktično pomeni takoj. Delamo vse, kar delajo tudi drugod po Evropi: vezil tehniko, porcelan, brez bo-0 lečin (z injekcijami) ... leseni se bom v svoji ordinaciji lotil vsaja-nja zob-v sodelovanju s strokovnjaki iz Ljubljane. Prihajali bodo delat k meni! V nobenem primeru mi zaradi prehoda na zasebno prakso ni žal, saj se tu čutim res dostopnega pacientu. Zal mi je le, da tega nisem mogel storiti že prej." Vedno sem si želel sprejemati novosti in izboljšave, zato sem zadnja leta pospešeno iskal priložnost za izpopolnjevanje. Na- Stečaj Vidma je "znižal" blokade žiro računov Po podatkih Službe družbenega knjigovodstva - Krško je bilo v obdobju januar-maj 1993 v gospodarstvu Posavja povprečno blokiranih 83 pravnih oseb, povprečni znesek blokade je znašal 2.011 milijonov SIT. Najnižji znesek pa je bil registriran aprila (672 milijonov SIT), kar je bilo predvsem posledica začetka stečajnega postopka v največjem izgubarju, podjetju Videm. V podjetjih z blokiranimi žiro računi v prvih petih mesecih 1993 je bilo v povprečju zaposlenih 5.324 delavcev. Konec maja je imelo nad 5 dni blokiran žiro račun 87 pravnih oseb, pri katerih je bilo zaposlenih 4.237 delavcev ali 162 manj kot ob koncu aprila. Povprečni znesek blokacije, 787 milijonov SIT, je bil za 17 % višji od aprilskega, v primerjavi s koncem januarja pa za 70 % nižji. Do 21. 6. letos je bilo v Posa-vju predlaganih 8 stečajnih* postopkov za podjetja s 1.394 zaposlenimi. En stečaj je predlagal lastnik podjetja, Sklad za razvoj, ostalih sedem pa SDK - v vseh primerih je šlo za podjetja v zasebni lasti. En predlog je bil kasneje umaknjen. Pot do zasebništva je bila v marsičem zapletena in naporna, prihodnost pa je negotova. Cilj zasebnikov je sodelovanje pri vseh organizacijskih, programskih in strokovnih usmeritvah v povezavi z javno mrežo, oziroma z zdravstvenimi zavodi. Vse oči so uprte v nas in zato je naša odgovornost še večja. Želimo si, šel sem jo v večjem laboratoriju v Nemčiji. Z udeležbo na tečajih, na lastne stroške, sem obvladal znanje in strokovno delo s keramiko, tehniko Frez in teleskopi. pomenu te besede, v vsej posavski in dolenjski regiji. Tu ne gre za nekdanjo obratno ambulanto, za katero je sklenjena pogodba. Takoj ko je bilo to mogoče, sem se lotil zbiranja potrebnih dokumentov in nekateri smatrajo, da sem jih zbral v rekordnem času (osem mesecev). Vsekakor sem prvi pograbil to možnost. Prednost vidim v tem, da ni nobene čakalne dobe in, kot sem že rekel, prvič v življenju lahko delam tako in toliko, kot sem si vse življenje želel. Prednost? Tu smo na voljo pacientom od 8. ure zjutraj do 20. ure zvečer, le s kratko prekinitvijo za kosilo. Ni nobene čakalne dobe, zaradi cesarje bilo doslej naj- Problemska konferenca Sklical jo je predsednik SO Krško Danilo Siter, in sicer za v ponedeljek, 28. junija '93 ob 19. uri v sejni sobi A Skupščine občine Krško. Naslov so ji dali "Aktualna vprašanja ob sprejemanju nove zakonodaje za področje lokalne samouprave in organiziranja državne uprave", kot gosta o lokalni samoupravi pa se je bosta udeležila dr. Rajko Pirnat in mag. Jože Olup, strokovnjaka, ki sta sodelovala pri pripravi omenjene zakonodaje. Pomagala naj bi podrobneje osvetliti problematiko nastajanja novih občin, njihovo organiziranost in pristojnosti ter financiranje, reorganizacijo in preoblikovanje sedanje državne uprave. Videm v stečaju "Uradne primopredaje ni bilo..." To je v poročilu o dosedanjem poteku stečajnega postopka zapisal stečajni upravitelj podjetja Videni - celuloza, papir in papirni izdelki Krško d.o.o., Branko Ogorevc KS Brestanica Divja odlagališča so trd oreh Javna razprava v Velikem Pod logu O prostoru od leta 1994 do 2000 "Ko je bila občinska akcija sanacije divjih odlagališč, ni bila zaključena. Vsaj opozorilne table bi morali postaviti in ljudi opozoriti, kam naj poslej vozijo in kaj jim sledi, če bodo nadaljevali kot prej. Nasploh bi moralo biti obveščanje in osveščanje ljudi o ravnanju z odpadki trajno delo, pa tega žal pri nas nihče ne počne," razmišlja o tej zagati Mirko Avsenak, predsednik sveta KS Brestanica. V tej krajevni skupnosti naletimo na divja odlagališča odpadkov v Priževdolu, pri ribnikih v Mačkovcih, ob poti na Raztez, pri Spodnjem gradu, kjer so se že zaredile podgane. Pri odpravljanju teh civilizacijskih svinjakov pa nimajo veliko upanja v uspeh. Prišli so na misel, da bi v Priževdolu uredili plato in ga razmejili za posamezne vrste odpadkov, a nihče ni verjel, da se bodo ljudje tega držali. Vedo, da ravno sem vozijo odpadke iz drugih krajev, da so bili vmes tudi crknjeni prašiči in kdo jih je pripeljal. Ampak ljudje želijo, da se s tem spoprime "oblast". Sami lahko nepridiprava zalotijo pri delu, ga opozorijo, da se to ne sme ali da ga bodo prijavili -ampak komu? Kljub trdovratnosti tega problema v krajevni skupnosti niso vrgli puške v koruzo. Z odpadnim materialom od gradnje bencinske črpalke so na mestu nek' danjega črnega odlagališča pri kamnolomu nasuli brežino in njen urejeni videz odvrača ljudi, da bi sem še naprej odmetavali. Pripravljajo še druge akcije, opozorila, razgovore s krajani. Po nekaterih vaseh imajo svoje kontejnerje, ljudje so jih že navajeni uporabljati. Vendar se ne odvažajo tako pogosto, kot bi bilo treba, ker je strošek prevelik: odvoz stane okoli 5.000 tolarjev, dovoz praznega kontejnerja spet toliko, tega pa še KS ne zmore, kaj šele vaška skupnost. Sestanek s predstavniki občine je bil priložnost za pogovor tudi o komunalnih vprašanjih. V dvorani Gasilskega doma v Velikem Podlogu je v začetku junija potekala javna razprava o ureditvi prostora do leta 2000. Organiziral jo je svet krajevne skupnosti in nanjo povabil tudi predstavnike občine: g. Jeniča, g. Fabjančiča in go. Bezjakovo. Udeležba krajanov je bila presenetljivo dobra, a čeprav je razprava stekla, se zdi, da krajani niso zainteresirani za kakšne spremembe in bo situacija verjetno ostala nespremenjena. Izstopale so predvsem pobude iz Gržeče vasi, kjer naj bi poiskali primernejšo lokacijo za igrišče na nekdaj vaški, zdaj pa družbeni zemlji namesto na zasebni, kot je zdaj planirano, saj to ni izvedljivo. Razširitve območij zazidalnih načrtov so vprašljive, vendar bo dovoljenih nekaj izjem za gospodarska poslopja, nikakor pa ne bo problematična popolnitev. Krajani tudi pričakujejo, da se bo temeljito raziskala demografska ogroženost področij v vsej KS, saj je po statistiki demograf- sko ogrožena samo Gržeča vas. Vsekakor pa bi bilo za večji napredek kraja prav, da se naredi res točna analiza, ker so davčne olajšave za samozaposlovanje ugodnejše in bi to imelo za bodočnost pozitivne posledice. Opozorili so še na ostale probleme, predvsem na nekatere ceste, ki niso asfaltirane, in pa telefonsko centralo, ki je precej dotrajana. Prav tako vodstvo KS pogreša osebne kontakte od zaposlenih na občini, ki so pristojni za take stike, kajti povratne informacije so redke ali pa jih sploh ni. Razgovor se je dotaknil tudi lokalne samouprave. Med udeleženci je bilo slišati mnenje, da je nesmiselno ustanavljati nove občine, če niso zagotovljena finančna sredstva za njihovo delovanje. Krajani so sicer pripravljeni prispevati svoj denar za konkretne akcije, nikakor pa se ne strinjajo z drobljenjem. Če pa že hoče-* mo novo lokalno samouprava je treba stvar tako načrtovati, dilne bo imela negativnih posledic! Iz sedanje krške občine naj bi zato nastale le tri nove: Senovo, Krško in Kostanjevica. MKM Prve seje upniškega odbora v "zadevi Videm" so se udeležili predstavniki vseh upnikov razen predstavnika SO Krško. Stečajni upravitelj Vidma d.o.o., Branko Ogorevc, je poročal o dosedanjem poteku stečajnega postopka, pojasnil sistem hčerinskih podjetij ter poslovne odnose in kapitalska razmerja v njih. Od letošnjega prvega aprila dalje, ko je bil v Vidmu d.o.o. uveden stečajni postopek, je stečajni upravitelj, potem ko je izoblikoval svojo petčlansko ekipo, zaprl dosedanje žiro račune podjetja pri SDK in odpri nove, poskrbel za dodatno4izično zavarovanje objektov In naprav podjetja, obvestil delavce in pristojne organe o prekinitvi delovnih razmerij, imenoval inventurne komisije in organiziral njihovo delo, sklenil pogodbo o zavarovanju pred rizikom požara in strojeloma z zavarovalnico, s predstavniki Videm papirja je v navzočnosti predstavnikov SDK sklenil dogovor o sestavi zaključnega računa, sestavil poročilo o reviziji lastninskih postopkov, sestavil plan stroškov stečajnega postopka za prve tri mesece, imenoval nove upravne odbore v povezanih podjetjih, pozval dolžnike, da prevzamejo svoje obveznosti, ter zbral ponudbe za prodajo zalog in v nekaterih primerih opravil direktno prodajo. V tem času sta bili sklenjeni dve pogodbi o najemu: s podjetjem Videm papir d.o.o. Krško o najemu obrata za proizvodnjo papirja ter s podjetjem Videm d'Arcy International o najemu obrata celuloze. V svojem poročilu o dosedanjem delu je stečajni upravitelj poudaril, da je namesto formalne primopredaje, ki je prejšnji direktor Rolf Norman ni pripravil, dobil od Sklada za razvoj RS le zapisnike sej upravnega odbora, pogodbe in nekatere druge dokumente. Tako se je v delo moral uvajati s študijem prediožene dokumentacije in je pri tem ugotovil, da podjetje ni imelo nekaterih osnovnih aktov. To in pa delovanje podjetja Videm papir d.o.o., ali težave, ki izvirajo iz tega delovanja, so glavni razlogi, da zaključni račun po stanju na dan pred uvedbo stečaja ni bil pripravljen. Največjo pozornost je v zadnjem času ekipa stečajnega upravitelja namenila obdelavi prijavljenih terjatev upnikov. Za prvi narok za preizkus terjatev, ki je bil prejšnji teden na novomeškem sodišču, so obdelali 444 prijav upnikov, ki so prispele do 26. maja 1993. Skupna vrednost prijavljenih terjatev je 18.278.846.660,09 SIT, od tega pa je priznanih 10.302.634.277,04 SIT. Po podanem poročilu je stečajni upravitelj povedal, da v bodoče od upniškega odbora pričakuje pomoč in sodelovanje ob sprejemanju nekaterih odločitev. Naslednja seja upravnega odbora je napovedana za 8. julij 1993. (B. B.) NaS glas i:. 23. junij 1b) Iz inšpektorjeve beležnice Pomagaj si sam, ker ti drugi ne bodo! Kadar ljudje posumijo, da odpoveduje sistem, vzamejo stvari v svoje roke Gospodu Vinku Venetu z Drnovega je prekipelo in na cesto v bližini svoje hiše je postavil ovire, nekaj podobnega, čemur drugje rečejo ležeči policaji. Na cestišče je iz gramoza nasul pet polkrožnih grbin, kakršne vidite na fotografiji. Visoke so okrog 10 cm in ena od druge oddaljene 15-20 metrov. Vinko Vene za njihovo postavitev v bližini svoje hiše (Drnovo 18), na cesti Drno-vo-Leskovec, nima dovoljenja in tudi ne privolitve krajanov Drnovega, imajo pa on in njegovi sosedje svoje razloge za tak ukrep. Mimo njihovih hiš so drveli avtomobili s preveliko hitrostjo, dvigovali prah, povzročali hrup in od vsega skupaj je bilo že kar preveč vibracij. Slišati je tudi, da se tod vozijo tovornjakarji pred- vsem zato, da bi se ognili policijskim zasedam. V suši je prah še hujši, zlasti pa se gospod Vene in njegovi mejaši ne morejo sprijazniti s tem, da občina Krško ni zmogla asfaltirati tega koščka ceste v strnjenem naselju. Kljub prošnjam. Tudi vlogo za dovoljenje namestitve grbin (ovir) so že oddali, a so jih, kot pravijo, nevzdržne razmere prisilile, da so se ukrepa 1. junija 1990 lotili sami. Inšpektor je za njihov način "umirjanja" prometa izvedel zaradi pritožbe sovaščanov z Drnovega, odredil pa je, da si morajo "graditelji" ležečih policajev zanje omisliti dovoljenje krškega sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja. (Tekst in foto: dm) NaS glas 12. 23. junij 1993 5 Standard ISO 9001 za Inplet z Brezovega "Kakovost je edina priložnost za celotno Slovenijo" "Če bi kdo bil upravičen do stavke in protestov, potem so to gotovo tekstilci, saj je toliko ničvredne uvožene robe, ki se prodaja po stojnicah za male denarje!" je pričela najin razgovor Milena Jazbec, direktorica INPLETA. prestali vse preglede. Končna presoja se je pričela 27. aprila letos in dva strokovnjaka BVQI sta tri dni preverjala "po hiši", 11. junija so iz rok predstavnika te institucije, Zorana Lekiča, prejeli certifikat ISO 9001. Postopek Krožni pletilni stroj Strojna kontrola kakovosti vsakega metra blaga: če ima bala napako na vsakih šest metrov, že zdrkne v drugi kakovostni razred. Sistem natančno razkrije krivca in ta je za napako kaznovan. Plača sicer samo 5-10 % povzročene škode, saj je razlika med ceno blaga iz prvega in ostalih kakovostnih razredov tolikšna, da bi bila včasih premalo cela plača. Že zaradi tega so ljudje prizadeti in nejevoljni. Zato direktorica vztraja, da vsak vidi obračun povzročene škode, da dojame, kolikšen strošek je dejansko povzročil tovarni. Milena Jazbec se potem lahko grize zaradi obojega: zaradi deTavca, ki so mu odtegnili od plače, in zaradi tovarne, ki ima nepotreben izpad prihodka! Bilo je namreč ravno v času kmečke mejne zapore in 200-do-larska vsota, za katero pri uvozu ni treba plačati carine, je po njeni sodbi spravila v težave že marsikaterega mladega podjetnika, ki je že kar lepo zastavil posel. Sedaj služijo preprodajalci, pa še ti prihajajo iz sosednih držav! IN-PLET kljub temu ostaja pw svoji opredelitvi za kakovost, sprejeli so vse potrebne dokumente in se začne s tem, da direktor podjetja predpiše zaposlenim t. i. "politiko kakovosti" in potem postopoma vrine odgovornost in preverjanje dela v vsaki posamezni fazi proizvodnje. Doslej so bili, po mnenju jazbečeve, običajno pri nas odgovorni predvsem delavci in direktorji. Ali se p"bzna razlika? Milena Jazbec: "Seveda se pozna. Ko smo prišli na poslovni razgovor Mednarodni sistemski standardi ISO 9000 S prehodom naše države na tržno gospodarstvo se je začel neusmiljen boj za trg in kupce. Del tega boja je ustvarjanje čim večje kakovosti v vsaki organizaciji. Za pridobitev mednarodnih trgov je torej neizogibno ustvariti in dokazati v praksi kakovost tako proizvodov kot storitev in cen. Mednarodni standardi ISO (Mednarodna organizacija za standardizacijo) 9000 so standardi za vodenje in-zagotavlJanje kakovosti z mednarodno veljavo. Standardi ISO 9000 do vključno ISO 9004 predstavljajo preudaren pristop k poenotenju različnih nacionalnih pristopov pri proizvodnji izdelkov ali storitev. So nekakšna navodila za izbiro in uporabo. ISO 9001 je model sistema kakovosti za razvoj, proizvodnjo, vgradnjo in servisiranje. |e torej najkompleksnejši in vsebuje zahteve preostalih treh. ISO 9002 predstavlja model sistema kakovosti za proizvodnjo in vgradnjo, ISO 9003 pa za končno kontrolo in preizkušnjo. ISO 9004 je standard za vodenje in spremljanje vseh stroškov kakovosti. Standarde ISO podeljuje ugledna londonska institucija za certificiranje - BUREAU VERITAS QUALITY INTERNATIONAL (BVQI). Omenimo še, da je Slovenija preko svojega Slovenskega inštituta za kakovost (SIQ) že postala članica evropskega združenja za certificiranje sistema kakovosti EQ Net, kar pomeni, da bo v slovenskih podjetjih lahko enakovredno opravljala certificiranje domača institucija in bo tak certifikat veljaven v mednarodnem prostoru. Branka Bjegovič Dvajset let tekstilne šole v Sevnici Nekoč so bile konfekcionarke, danes pa vzgajajo šivilje Prijetna prireditev in uspešna modna revija lastnih kreacij srednješolk Sevniška srednja tekstilna šola reda, nekatere lažje delovne faze je ob dvajseti obletnici svojega delovanja in po petih letih premora letos ponovno postavila na ogled dosežke svojih gojenk. V dvorišču sevniškega gradu so 11. junija učenke predstavile recital lirike po izboru svojih učiteljic in revijo modnih kreacij, ki je bila plod njihovega truda. Prijeten večer so nastopajoči in njihovi obiskovalci zaključili še z družabnim srečanjem. SS|s Poiskali smo vodjo prakse na šoli, gospo Vido Hiršelj, osebo, ki je pri nastajanju oblačil, namenjenih za modno revijo, gotovo najintenzivneje sodelovala in povedala nam je, da gre za izdelke, ki so v celoti delo njihovih učenk: od zamisli do izdelave. Največ je bilo seveda tistih iz tretjega raz- pa so prepustili tudi najspretnej-šim iz drugega letnika. Poleg izbora najboljših učenk so morali opraviti tudi izbor skic in iz tistega, kar se je zdelo uporabno, je ostalo modelov za sedem mane-kenskih izhodov na oder, okrog petdeset kreacij, vsaka pa je sestavljena iz več kosov oblačil. Potrebno blago so dobili pri Inpletu v Brezovem in v Preboldu, v sev-niški Kopitarni so dobili na posodo cokle, modne dodatke pa so nabrali sami. Rezultat? Sprehodi manekenk po odru so ogreli dlani gledalcev in le zlobneži bi si upali trditi, da je šlo za pristransko ocenjevanje sorodnikov, čeprav se je teh seveda zbralo največ. "Naša šola v Sevnici je vir kadrov za vse tekstilne tovarne Po-savja," pravi Vida Hiršelj. "Lani smo s sredstvi iz Slovenije prenovili opremo v delavnici, imamo nove stroje in likalnike. Svojo opremo posodabljamo vsako leto, čeprav ne uvajamo najnovejših strojev, saj zaradi visokih cen ne moremo seči v sam vrh kakovosti." Tudi njihove učenke prihajajo pogosto iz revnih okolij in težko zmorejo sredstva, potrebna za nabavo materiala. Včasih so ga lahko dobili pri Jutanjki, žal pa so sedaj časi taki, da mora vsak skrbeti za zaposlitev lastnih ljudi. Saj ni bilo pripomb na kakovost dela, ki so ga učenke opravljale kot plačilo za dobljeno blago, vendar sedaj tovarna pač Letos imajo v šoli po dolgem času zopet fanta. Ime mu je Edvin Ne-pužlan, hodi v prvi razred in vsi so si oddahnili, ker jim tokrat ni bilo treba za manekenom stikati ne more zagotavljati dela še za šolo. Sicer pa se sevniška šola prilagaja sodobnim potrebam. Nekoč so izobraževali konfekcionarke, danes imajo program za šivilje. Prihodnje leto bo zapustila njihove klopi prva generacija šivilj, ki bodo po treh letih izobraževanja sposobne same uresničiti celoten izdelek - od zamisli do konca. Za vpis v prihodnjem šolskem naokrog, saj so lahko uporabili kar "svojega". Edvinova spremljevalka na sliki je Danica Strgar iz tretjega razreda. letu ni bojazni, prijav je dovolj, predvsem pa se počasi otresajo nekdanjega slovesa. K njim se že vpisujejo tudi otroci s prav do- i brim osnovnošolskim spričevalom. Tisti, ki imajo dovolj inteije-sa in nadarjenosti, se po končanem tretjem letniku vpisujejo tudi na višješolski študij. Kljub slabši začetni osnovi svoje šolanje marsikatera med dekleti uspešno zaključi. v Francijo, smo svojim bodočim partnerjem najprej na zemljevidu morali pokazati, kje sploh Slovenija je, potem smo jih prepričevali, da pri nas ni vojne in ne ogroženosti, da je mir, ko pa smo lahko povedali za svoj certifikat ISO 9001, smo lahko brez problema pričeli govoriti o poslu!" Sedaj ima INPLET na račun certifikata ISO precej ponudb za delo, ki pa bodo začele dajati rezultate v ne- kaj mesecih. Zal je čutiti veliko recesijo tudi v Nemčiji in Italiji, tako Italijani razprodaja jo vse svoje zaloge tekstila in to konkurenco bo treba zdržati najmanj do konca leta. Ob najmanj trikrat višji obrestni meri, kot velja v tujini, visokih obremenitvah pri osebnih dohodkih in vseh ostalih stroških, od PTT storitev dalje... Kljub temu je Milena jazbec prepričana, da se kakovost mora izplačati vsakomur in da je standard ISO 9001 že sam zase dovolj velika propagandna poteza za vsakega izmed njegovih nosilcev. INPLET ima računalniško vodeno skladišče, a teža bale blaga, ki jo je treba prestaviti, se na rokah občuti čisto drugače kakor na kartončku. Tovarna ima tudi urejeno prodajo za obrtnike (levo na stojalu so vzorci) in maloprodajo za kupce, ki se odločijo za obisk pri njih. Blago je zapakirano v vrečke, kosi so dolgi po 2,5 m in v tovarni zatrjujejo, da so tudi cene dostopne. Imajo tudi jogi rjuhe. Prodaja v tovarni je odprta ob delovnikih med 7. in 15. uro. Certifikat o kakovosti Zasluga vseh članov kolektiva Resen, na kakovosti temelječ pristop do dela je moto vseh zaposlenih v sevniškem Inpletu. Industrija pletenin Inplet iz Sevnice je 115-članski kolektiv, ki je pred enajstimi leti začel proizvodnjo me-tražnega pletenega blaga. Od začetka svojega poslovanja so si prizadevali ustvariti čim večjo kakovost izdelkov in storitev. Osnovni cilj je bil pridobiti in obdržati kupce, znižati stroške in povečati dobiček. Pred letom in pol so se odločili, da pridobijo certifikat ISO 9001 kot osnovo za notranjo urejenost pri zagotavljanu kakovosti. Konec leta 1991 so začeli, z uvodnim izobraževanjem celotne vodilne in vodstvene ekipe na področju kakovosti. Potekalo je v sodelovanju s birojem Q iz Ljubljane. V času izgrajevanja sistema kakovosti so določili in predstavili politiko kakovosti, definirali odgovornost za kakovost na celotnem nivoju podjetja in izdali organizacijske predpiše, ki urejajo posamezne elemente kakovosti, opredeljujejo tehnologijo izvajanja sistema in so skupni za celo podjetje. Poleg tega so izdelali konkretna navodila za vsako delovno mesto, operacijo oziroma izdelek, določili so kontrolne postopke in korekcijske akcije, izdali nekaj novih internih standardov in zapisov cfrkakovosti. Vsi zapisi so bili nadzorofeni in obvladovanj v skladu z ISO 9001. Konec lanskega novembra so v Inpletu izdaji Poslovnik kakovosti, ki predstavlja najvišji dokument na področju zagotavljanja kakovosti v podjetju in definira vseh 20 elementov standarda ISO 9001 ter stroške kakovosti (ISO 9004). Londonski institut BVOI je aprila letos opravil nadzor sistema kakovosti v Inpletu in ugotovil, da sistem v celoti uztreza zahtevam standarda ISO 9001. Tako je industrija pletenin Inplet Sevnica postala 19. podjetje v Sloveniji, ki mu je bil podeljen certifikat za uvedeni sistem kakovosti po standardih ISO 9001. Ali kot je povedala direktorica Inpleta Marija Jazbec: postali so droben kamenček v celotnem mozaiku Slovenije - dežele kakovosti. Pridobitev certifikata je rezultat prizadevanj vseh zaposlenih, ker kakovost ustvarja vsak pri svojem delu. Prav tako se vsi zaposleni zavedajo, da je vzpostavitev sistema kakovosti po standardu ISO 9001 šele prvi korak k celotnemu obvladovanju kakovosti in ga bo treba stalno dograjevati in izpopolnjevati. S pridobitvijo certifikata se jim odpirajo možnosti na mednarodnem trgu. Če želijo na njem ostati, jih čaka naporna pot vsakdanjega dokazovanja in izboljševanja kakovosti. Samo tako bo Inplet še bolj uspešen in zaposleni zado-vnllni Branka Bjegovič Poročilo o delovanju NEK APRIL IN MAJ 1993 Aprila je elektrarna proizvedla 443.392 MWh električne energije (neto) in maja, do zaustavitve, 143.536 MWh. Največji Izračunani prirastek temperature Save je bil pod dovoljenimi 3"stopinjami; aprila 2,91 in maja 2,81 stopinje Celzija. Koncentracija radioaktivnosti v tekočinskih in plinskih izpustih ni presegla zakonsko dovoljenih meja. Tritt) je dosegel 3,0 % (maja 11,8 %) od dovoljene letne doze, ostali dopustni radionuklidi v tekočinskih emisijah 0,06 % (maja 0,1 %), delež radioaktivnosti v zraku (na razdalji (500 m od elektrarne) pa 0,004 % (maja 0,16 %). Medtem ko aprila niso uskladiščili nobenega novega soda odpadkov, so do konca maja dodali v skladišče 48 sodov odpadkov srednje aktivnosti. Skupno število sodov se je tako povečalo na 8.994. Aprila Je elektrarna dosegla 100-odstotno razpoložljivost in izkoriščenost, maja pa le nekaj nad 30-odstotno. NaS glas 12, 23. junij 1993 JOVSI - RAJ OB SPODNJI SOTLI .i Jovsi, kraj z nenavadnim imenom. Vendar pa to 4,6 km2 veliko zamočvirjeno področje v bližini Kapel pomeni dom mnogim vrstam ptic, med njimi tudi takim, ki so ogrožene v svetovnem merilu. njje p^ pokroviteijstvom Mi V nedeljo, 13. junija, se je v nistrstva za kulturo Republike Kapelah končal tabor, ki ga je Slovenije. Namen tabora je bil organiziralo Društvo za opazo- raziskava, na osnovi katere*, bi vanje in proučevanje ptic Slove- zavarovali območje Jovsov. Zaključek tabora o favni v Jovsih in razgovor z novinarji v lovski koči pri Kapelah. Na levi: Milan Vogrin iz Društva za opazovanje ptic RS, Andrej Hudoklin iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. Na desni (od desne strani): Franci Kranjc iz Krškega, mladenič, ki se sere začenja ukvarjati z opazovanjem reke Save in favne ob njej, Franc Bračko, Društvo za opazovanje ptic, in Andrej Urek iz Kmetijske svetovalne službe v Brežicah. tUdeleženci tabora so proučevali btice, floro ter vegetacijo na območju spodnjega toka reke So-tle ter Save od Vrbine do meje z Republiko Hrvaško. G. Milan Vogrin iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je ocenil, da je bil tabor zelo uspešen, saj so v Jovsih odkrili veliko gostoto ptic. Našli so kosce, zlatovranko, črnočele-ga srakoperja. Vse to so ptice, ki so ogrožene v svetovnem merilu. Prav tako je pomembno odkritje trstnic, cvrčalcev, čebular-ja ter gnezda črne štorklje. Na področju Save pa so odkrili bre-guljke; to je vrsta lastovic, ki gnezdijo v zemlji na bregovih reke Save. Člani tabora so zelo zaskrbljeni zaradi gradnje savskih elektrarn, saj hidroelektrarne pomenijo poplavitev prodišč in izginotje mnogih biotopov ob Savi. Prav tako nevarnost za biotope predstavljajo melioracije. Poudarili pa so pomen gramoznic, ki bi v primeru izgradnje savskih elektrarn lahko predstavljale drugi dom pticam, ki gnezdijo ob Savi. G. Franc Brečko, prav tako iz Društva za opazovanje in prou- čevanje ptic, je za Jovse dejal, da bi morali ostati takšni, kot so, saj je prav neokrnjena narava pogoj za nemnožičen ekološki turizem. Jovse v vsej njihovi lepoti bi lahko pod strokovnim vodstvom pokazali mnogim turistom, predvsem iz Zahodne Evrope, kjer je zanimanje za neokrnjeno naravo zelo veliko, nedotaknjenih področij pa zelo malo. Jovsi bi tako lahko postali pomemben vir zaslužka za Kapele in okolico brez velikih investicij. G. Andrej Urek iz Kmetijske svetovalne službe Kmetijskega zavoda Ljubljana ter član Lovske družine iz Kapel je predstavil možnosti razvoja kmetijstva v Jovsih. Zavzel se je za integralni razvoj kmetijstva, ki ne povzroča velike škode naravi, saj je po pridelku zelo blizu biološkemu kmetijstvu. Kje je prihodnost Jovsov? Prav gotovo je večja v ekološkem turizmu, saj so tu dani zanj vsi osnovni pogoji. Bila bi prav velika škoda, če bi ta biser uničili, kot smo že mnogo drugih. J. Zorko Ohcet '92: Kranjec po Štajerko, pa kar z brodom. Program, ki je bil Izredno pester, pa sta ves čas povezovala napovedovalca Radia Posavje - Studia Brežice Bnjana Gaj-šak in Renato Zorko. Veselje je trajalo pozno v noč, kot se temu običajno reče — pa še res je bilo tako. OHCET NA BRODIT - NA MOSTE CU Mogoče se vam bo zdelo čudno, da pišem o turistični prireditvi OHCET NA BRODU '92, o prireditvi, ki je bila organizirana lansko leto prvič. Res je, da je bila prvič, ampak letos bo že drugič, tako ne bi bilo napak, če vas malo spomnimo, kako je bilo lani. Ohcet na brodu na Mostecu je bila lanskega 7. avgusta v lepem in vročem nedeljskem popoldnevu. Odvajala pa se Je podobno kot klasična kmečka ohcet - poroka. Nevesto Anlto KordiS so vaščanl pospremili v zakonski stan. Poročna po-vorka Je šla skozi celo vas, v njej pa so bili svatje, vaški pevci, godci, muzlkanti, pravzaprav vsi tisti, ki so pri takšni ceremoniji potrebni. Vsi ti so bili na kočijah vozovih, tako kot Je to bilo včasih. Po-vorko z vsemi svati so pričakali vaščanl pred svojimi hišami in ji s pozdravi želeli to, kar vsak želi nevesti ob takšni priložnosti. Svatovska druščina Je nadaljevala pot do vaške cerkve, kjer sojo pričakala vaška dekleta in ji po starem običaju darovala pogačo. Nato pa je svečana povorka krenila proti brodu na Savi. Na drugem bregu, na desnem nabrežju, natančneje v Termah Čatež, se Je za novo življenjsko nalogo pripravljal ženin Jože Pegam. Tudi njega so pospremili prijatelji, domači fantje In dekleta, pa tudi brez godbenikov nI šlo. Ker je običaj ob poroki, da ženin pride po nevesto, smo tudi to poroko pripravni tako. Ženin je prišel po svojo izvoljenko z brodom s "kranjske" strani na štajersko. Seveda s poročnim šopkom, tako kot mora biti. Po ceremonialu na štajerski strani sta se mladoporočenca s pričami In matičarji odpeljala na sredo Save, da bi opravila poročno svečanost, tako se je tudi zgodilo. Po poroki, ki je bila v zgodovini porok svojevrstna, je svatovska druščina pristala na levem bregu Save In krenila proti vaški cerkvici, da bi tam opravila še cerkveni del poroke. Verjetno nI potrebno poudarjati, da je vse bilo pospremljeno s pesmijo in šalami, ki so običajne za takšne dogodke. Na poti do FANTJE IN DEKLETA! Še je čas, da se odločite sa poroko na Mostecu 1. avgusta letos. Pričakuje vas najburnejša poroka, s največjim številom svatov in najboljšimi slovenskimi muzlkanti, s najnižjo ceno stroškov. S SAVSKIMI VALOVI IN STUDIOM BREŽICE V ZAKONSKE STAN - mostec '93". Prijavite se lahko pri Radiu Posavje — Studiu Brežice, ali poiščete dodatne Informacije na telefonski številki 68-335 ali 68-408. Fotografije In osnovne podatke o parih, ki bodo kaan-didirali sa "naj par", bomo objavili, skupaj s glasovalnimi kuponi, v Našem glasu številka 13, ki bo Izšel 7. julija '93. Glasovali bodo lahko tudi obiskovalci prireditve>"Iz-biramo naj par", ki bo 10. julija ob 80.30 na dvorišču brežiškega gradu. PaN Ohcet '92: Prvi poljub po srečanju svatov na štajerski strani. Sevniško poletje '93 Na Glavnem trgu v Sevnici se je v petek, 18. junija ob 20. uri pričela zabavna prireditev Sevniško poletje. Nastopil je ansambel Čudežna polja, ki je v začetku svoj program namenil predvsem zabavi otrok. Moški del občinstva pa je navdušila modna revija boutiqua Bombi, čemur je sledilo nekaj ljubosumnih pogledov žena na može in tudi na manekenke. Prireditev se je nadaljevala naslednji dan s XIV. revijo pihalnih orkestrov iz Slovenije ter z nastopom gasilcev veteranov, zaključil pa jo je ansambel Stoparji. Gasilci veterani nastopajo na Sevni-škem poletju vsako leto, in sicer najprej pokažejo svoje starinske čelade, nato starinsko brizgalno, s katero merijo v tarčo, in končno povabijo k sodelovanju še po-gumneže iz občinstva, (bc) Letni koncert Okteta Jurija Dalmatina Sevniška Zveza kulturnih organizacij pripravlja za v četrtek, 24. junija '93 ob 20. uri v Lutrovski kleti sevniškega gradu letni koncert Okteta lurija Dalmatina. Koncert bo posvečen prazniku slovenske državnosti, (af) ki ga ravnokar prebirate. Priprave bomo izpeljali v več fazah, tako, kot smo načrtovali že lansko leto. Preko radijskih valov in časopisa Naš glas smo že začeli izbirati pare za OHCET. 10. julija bomo izmed prijavljenih parov na grajskem dvorišču v Brežicah izbrali letošnji par za poroko, 17ouiya pa bomo na Petrolovem motelu na Čatežu opravili "fantovščino in dekliščino". Seveda vas bomo o vseh obrobnih prireditvah in Ohceti na brodu sproti obveščali v vseh lokalnih medijih. (Vse fotografije: S. Špolar) PaN cerkve so vaščanl vasi Mostec pripravili slavolok, tu pa sta nevesta In ženin morala pokazati, kako sta pripravljena na zakon. Sekanje drv, žaganje in ruženje koruze jima niso bili trd oreh. Poročna povorka je nato peš odšla še na poroko v cerkev. Tam so ju pričakali cerkveni pevci. Tudi ta njuna zadnja ovira je bila premagana. Po prihodu iz cerkvice in posipavanju z rižem so se svatje odpravili proti drugem, veselemu delu ohceti. Na veselično-poročnem prostoru je bilo že vse nared. Prostor za ženina in nevesto, za svate, za obiskovalce prireditve in seveda za vse nastopajoče. Poleg "Fantov na vasi" in vaških muzikantov s frajtona-ricami so nastopili še Helena Blagne, Zlatko Dobrlč, Alberto Gregorič, Valentina, ansambel SLO in ansambel Ringlšpil. "Bod' zdrava, domovina" Letošnjo OHCET NA BRODU - Mostec '93 pa pripravljamo za 1. avgust s podobnim programom. Vaščanl Mosteca smo spoznali, da te turistične prireditve zaradi preobsežnega dela in predpriprav ne moremo izpeljati sami, zato smo se povezali s posavsko radijsko postajo, z občinsko Turistično zvezo v Brežicah in še nekaterimi, tudi s časopisom, Tako so v Venturinijevi pesmi Lovska skupaj zapeli lovski pevski zbori iz vse Slovenije, zamejstva in sosedne Hrvaške, ki so se 12. junija zbrali v Globokem. Skupni nastop, na katerem so pevci zapeli tudi ob spremljavi Pihalnega orkestra Loče in združeni zaigrali še sestavi rogistov, je bil zaključni del srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov, ki je bilo letos že 20. po vrsti. Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, ki se vabilu na srečanje ni mogel odzvati, je zbranim poslal pozdravno pismo in v njem obljubil krajanom Globoke- ga, da jih kmalu obišče. Za mikrofonom se je izmenjala cela vrsta govornikov s pozdravi, z zahvalami in dobrimi željami. Ganljivo so zvenele besede predstavnika hrvaških lovcev, g. Tar-dinija: "Presrečen sem, da ste tudi nas povabili. Prijatelji lovci s slovenske strani so k nam prinesli to lovsko kulturo, razširjamo jo po Istri, Gorskem Kotarju... Kdo ve, kje se bomo ustavili!" Predsednik SO Brežice Teodor Oršanič je izkoristil navzočnost gostov z vseh koncev in krajev za to, da je predstavil vse, kar je vredno videti in spoznati ne le v občini Brežice, ampak v celem Posavju. Obenem se ni ognil opozorilu, da v naši mladi državi potrebujemo več sloge, kot je premoremo sedaj, in bi nam jo morala narekovati že "elementarna pamet", jože Verstovšek, predsednik prireditvenega odbora (na sliki), pa je zadovoljen ugotovil, da se je prireditev uspešno iztekla ter tako poplačala trud organizatorjev, krajanov in številnih sponzorjev. Zabava, ki je sledila nastopom, je ob neutrudnem ansamblu Za-savci trajala do jutranjih ur. Ne dež ne. toča ie nista zmotila. Ohcet '92: Brez riža (za srečo) ni šlo. Poroka je in bo tudi naprej vedno v cerkvici na Mostecu, ki ji krajani sedaj "grozijo" s temeljito obnovo. Nekaj denarja je občinski proračun že namenil... NaS glas 12, 23. junij 1993 !______.-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------.____________________________ 7 XZ7 FORT. Športno družabno e Plavanje Lilegov memorial Rokomet Dobova -Slovenija Tradicionalni plavalni miting v organizaciji krškega PK Celulomar je potekal v znaku množične udeležbe in 18 * 29 (9 • 11) dobrih rezultatov. Miting je bil mednaroden, poleg 9 slovenskih sta se ga udeležila tudi dva najboljša kluba iz sosedne Hrvaške. Bil je dosežen en državni rekord (rekord Hrvaške na 50 m hrbtno za mlajše pionirje A) in več osebnih rekordov. Domači plavalci so kljub veliki konkurenci dosegli nekaj dobrih rezultatov. Najboljša mla- 1. Herakovič Kristina CK 41,22; 2. Špehar Tanja LL 41,69; 3. Ko-ražija Ema ML 43,90; mlajše pionirke B; 1. Despot Matea ML 46,50; 2. Randič Dubravka MED 48,19; 3. Bočko Tamara DRT 48,78; mlajši pionirji A: 1 .Mudri-nič Boris ML 35,84; 2. Košnik Nejc DRT 37,78; 3. Čubrič Zvon-ko ML 40,16; mlajši pionirji B: 1. Podelitve se je udeležila tudi da pionirka A je bila Tanja Dereani iz Ljubljane, pionirka B pa plavalka zagrebškega Medveš-čaka Tea Pekič. V pionirski konkurenci A je bil za najboljšega razglašen Petar Krvarič iz Me-dveščaka, za pionirja B pa Uroš Tomšič iz Ljubljane. Najboljša domača tekmovalka je bila Kristina Herakovič. Omenimo še to, da je v času tega mitinga najboljša krška plavalka Natalija Repec v Franciji na Sredozemskih igrah. Rezultati; 50 m delfin - mlajše pionirke A: 1. Dereani Tanja LL 36,40; 2. Martinec Maja ML 36,87; 3.Ra-dič Iva MED 39,75; mlajše pionirke B: 1. Lušič Jelena DRT 43,50; 2. Pekič Tea MED 43,56; 3. Randič Dubravka MED 46,87; mlajši pionirji A: 1. Ovnik Gašper DRT 36,87; 2. Toplek Tomislav MED 37,88; 3. Božiček Franci NC 37,91; mlajši pionirji B: 1. Burkeljca Nejc LL 35,97; 2. Ul-čnik Peter BM 36,29; 3. Sojat Roko ML 38,04; 50 m prsno -mlajše pionirke A: 1. Herakovič Kristina CK 44,44; 2. Špehar Tanja LL 45,38; 3. Celar Anja OL 48,78; mlajše pionirke B: 1. Su-šnik Tjaša OL 49,76; 2. Zabuko-vec Marina BM 50,78; 3. Ober-star Nina KK 51,00; mlajši pionirji A: 1. Krvarič Petar MED 38,38; 2. Zadravec Blaž CK 41,82; 3. Jamnik Luka OL 42,91; mlajši pionirji B: 1. Tomšič Uroš LL 40,50; 2. Lugovič Filip ML 40,87; 3. Markič Matjaž KK 42,75; 50 m hrbtno - mlajše pionirke A: gospa Lilegova. Ban Juro ML 41,40; 2. Relja Tomislav ML 42,59; 3. Kovdič Filip Ml 42,62; 50 m kravi - mlajše pionirke A: 1. Dereani Tanja LL 33,66; 2. Radič Iva MED 35,50; 3. Martinec Maja ML 36,66; mlajše pionirke B: 1. Pekič Tea MED 36,79; 2. Bočko Tamara DRT 39,25; 3. Lušič Jelena DRT 39,44; mlajši pionirji A: 1. Krvarič Kristina Herakovič Petar MED 31,40; 2. Košnik Nejc DRT 31,66; 3. Mudrinič Boris ML 31,69; mlajši pionirji B: 1. Burkeljca Nejc LL 32,85; 2. Ulčnik Peter BM 33,19; 3. Sojat Roko ML 34,00. (LL -PK Ljubljana, ML - Mladost Zagreb, MED - Me-dveščak Zagreb, DRT -Dadas Rudar Trbovlje, NC - Neptun Celje, BM - Branik Maribor, OL -Olimpija Ljubljana, KK - PK Koper, CK -Celulozar Krško) V štafetnem teku so ekipno zmago odnesli tekmovalci PK Mladost, pred PK Medveščak in PK Olimpija. Pilip Tenis klub krško Načrti so veliki Tenis klub je v krškem prostoru s svojo dejavnostjo prisoten že dobrih pet let. Entu-ziasti, ki so ga ustanavljali, si takrat niso upali na glas povedati ciljev, ki jih želijo doseči v letih otroštva. Danes lahko z veseljem ugotovimo, da je igriška infrastruktura, ki šteje 6 vzorno vzdrževanih igrišč, pokritih s tenisitom, živahno zbirališče krških rekreativcev. Na zadnjih dveh pa klubski vaditelji in trenerji pridno delajo s tekmovalnimi selekcijami. V teh letih so ustvarili tri pionirske in eno seniorsko selekcijo. Pionirke in pionirji tekmujejo v slovenski teniški ligi v skupinah od 12. do 14. oz. 16. leta, medtem ko se člani dokazujejo v III. slovenski ligi. Strokovno in sistematično delo klubskih strokovnjakov na eni ter otroška zagnanost in veselje do tenisa na drugi strani so pripeljali do dobrih nastopov tekmovalcev tako na ligaških tekmah kot tudi na vseh turnirskih nastopih. Po rezultatih #iz leta 1992 so na slovenski lestvici rangira-ni med 19. in 32. mestom. Klubsko dejavnost vodi in usmerja sedemčlanski upravni odbor. Vloge članov so raz- Brežice — V novi športni dvorani je bila 9. junija rokometna tekma med reprezentanco Slovenije in Italcom iz Dobove. V polni dvorani so si lahko obiskovalci ogledali dobro predstavo Italca, ki se je odrezal zlasti v prvem polčasu. V drugem delu tekme je prevladala nadmoč reprezen-tantov, ki so tudi zasluženo zmagali z rezultatom 29 : 18. Pri moštvu Slovenije je bil najboljši strelec Pungartnik (Laško) z devetimi goli, pri domačih pa Myačinovič s sedmimi, kije poleg Djapa v novi sezoni okrepil vrste Dobovčanov. Za Slovenijo so igrali: Pungartnik, Likavec, Denič, Kleč, Pu-šnik, Tomšič, Doberšek, Jer-šič, Strašek, Serbec, Stojano- V rekreacijskem centru Karlče je bilo 13. junija špor-,tno družabno srečanje Kolesarskega kluba Master team in Nogometnega kluba Krško. Srečanja so se udeležili športniki in športni delavci obeh klubov in precejšnje število staršev. Uradni del srečanjaje otvorila Zdenka Divjak, fun-kcionarka v Master Teamu, mladi kolesarji in nogometaši pa so se nato pomerili v več disciplinah. Bolj uspešni so bili (tudi zaradi večjega števila) nogometaši. Svoje športne kolege so premagali v vlečenju vrvi in nogometu, kar je razumljivo, a v odbojki so bili uspešnejši kolesarji, ker so imeli prednost v doseganju višine, kar je tudi razumljivo. Med seboj so se pomerili tudi člani uprave, trenerji in starši članov obeh klubov. "Nogometaši" so ponovno dokazali svo- vič, Bonfko, Leve in Ploskan. Barve Dobove so branili: Mar-cola, Voglar, Leveč, S. Deržič, I. Deržič, Žibert, Glaser, Krajnc, Bratanič, Mijačinovič, Cernoga, Vašcer, Djapo, Kuhar in Polovic. Cbc) Balinanje Krški balinarski klub uspešen Za zadnjo steno hotela Sre-mič, daleč od radovednih oči, zavzeto vadijo in delajo bali-narji, člani Balinarskega kluba Krško. Ti fantje, večina je že bolj ali manj sivolasih, so pravi zaljubljanci v ta stari šport. Njim gre zasluga, da je balinanje v Krškem ponovno zaživelo, seveda pa je nekaj pri tem imelo tudi vodstvo Hotela Sremič, ki je balinišče ("plač") zgradilo in ga dalo na voljo navdušencem. Od leta 1985, ko je klub na novo zaživel, Krčani nizajo uspehe. Zadnjih nekaj let redno zelo učinkovito nastopajo v dolenjski ligi, ki vključuje 7 klubov. Njihova ekipa je vedno pri vrhu na lestvici mo-štvenih uvrstitvev, uspešni pa so tudi posamič ali v parih. Dokaz za to so številna prva mesta na turnirjih po vsej Dolenjski in številni pokali, razstavljeni v vitrinah članov. Letošnja sezona je za Krča-ne še zlasti uspešna: prvaka Dolenjske v parih sta namreč. Krčana Zekovič in Moravac. S tem naslovom sta si izborila pravico do nastopa na državnem prvenstvu 6. junija v Ljubljani. V hudi konkurenci tekmovalcev iz prve slovenske super lige bi si krška ekipa z malo več sreče lahko izborila nastop v finalu. Z dvema zmagama (Novo mesto, Dolenja vas) so se Krčani v letošnjem tekmovanju dolenjske lige uvrstili na vrh tabele. Imeli pa so tudi en poraz: z Mirno. Svoj položaj na razpredelnici nameravajo do konca sezone prvenstva še izboljšati. Krški balinarji se, tako kot vsi ostali športni kolektivi (ne le v Krškem), ne borijo samo z nasprotniki, ampak tudi s finančnimi težavami. Klub se samofinancira, od Športne zveze niso dobili niti tolarja, zato bi si radi (v obojestransko korist) našli sponzorja. Tako bi si olajšali nadaljnje tekmovalne nastope. Prav tako si želijo pomladiti svoje vrste. Zato vabijo vse zainteresirane osnovnošolce in srednješolce, da se jim pridružijo. Prijavijo se lahko na balinišču Hotela Sremič med treningom, ki je vsak dan med 17. in 20. uro, in lahko se bodo pričeli mojstriti v balinanju. Klub trenutno šteje 40 članov, vodi pa jih kapitan ekipe Mi-ladin Zekovič. (Pilip) deljene na strokovno tekmovalno dejavnost, rekreativno dejavnost, finance in propagandno dejavnost, oskrbo igriške infrastrukture in razvojno dejavnost kluba. S posebnim ponosom pa tudi grenkobo člani upravnega odbora povedo, da klubska dejavnost živi na principu sa-moflnanciranja. To velja tako za rekreativce, ki z letno igral-nino in klubsko članarino omogočajo vzdrževanje dejavnosti, kot tudi za pionirje oziroma njihove starše, ki v celoti financirajo vadbeno in tekmovalno dejavnost svojih otrok. Zal tenis klub nikoli ni prejemal sredstev iz občinskega proračuna oziroma še pred tem SlS-ovskega denarja. Pošteno pa priznajo, daje krško gospodarsto v letih, ko je še bilo sposobno, izdatno sodelovalo pri izgradnji igrišč. Danes je preko propagandne dejavnosti v klub vključen še majhen del družbenega gospodarstva, večinoma pa se za re- klamiranje po panojih na igrišču odločajo novonastala podjetja in obrtniki. Ambicije kluba niso majhne. Želijo ga okrepiti z novimi člani v podmladku, pridobiti nove vaditelje in trenerje, ustvariti pogoje za rekreacijo in treninge tudi v jesensko-zimskem času (pokrita igrišča), zgraditi klubski objekt... Vse našteto seveda terja ogromna finančna sredstva, veliko delovnega entuziazma in klubske - članske enotnosti. Po zaključku šolskega leta bo TK Krško izvajal 10-urne začetne tečaje tenisa. Prijavite se lahko kar na igriščih. j} Bolj ko bodo polne njihojve vrste, lažje bo šlo. Zato vatiijo vse, ki jim je tenis pri srcu, da postanejo njihovi člani in tovariši v tej lepi rekreativni dejavnosti. A. Boiovič jo premoč v vseh disciplinah. Po končanem tekmovalnem delu se je pričel družabni del srečanja. Namen tega srečanja ni bil samo športen, saj so se športni delavci in športniki pogovorili o problemih, s katerimi se srečujeta oba kluba, o uspehih in načrtih za prihodnost, izmenjali so izkušnje, se spoznali in dobro zabavali. Vedro športno popoldne je vsem skupaj hitro minilo in domenili so se, da se bodo naprej srečevali redno. CMUp) S. športne igre obrtnikov Posavja Tekmovanja v šestih disciplinah Obrtniki in zaposleni pri obrtnikih Posavja so v soboto, 19. junija, organizirali že tradicionalno športno srečanje. Gostitelj je bila Obrtna zbornica Krško, udeleženki sta bili še obrtni zbornici Sevnica in Brežice. Tekmovanja so potekala na športnih terenih v Le-skovcu in Krškem. Zanimivi boji v vseh disciplinah in negotovost glede končnega zmagovalca so značilnosti sobotnega tekmovanja. A da ne znajo samo delati in tekmovati, so obrtniki dokazali na slavnostni razglasitvi zmagovalcev na Ribniku, kje so najboljši prejeli priznanja in pohvale. Za regularnost je skrbelo vodstvo tekmovanja v sestavi: Drago Radej, Krško, predsednik odbora; Slavko Merslavič, Brežice, član; Ivan Kmetic, Sevnica, član, in Jože Cvar, Krško, član odbora. Rezultati po disciplinah. Mali nogomet - Sevnica-Krško 3:2, Krško-Brežice 9 : 3, Sevnica—Brežice 14 : 1. Vrstni red: 1. Sevnica, 2. Krško, 3.Brežice. Rokomet -Krške—Sevnica 11 ; 18 (Brežice niso imele ekipe). Vrstni red: 1. Sevnica, 2. Krško. Kegljanje - vrstni red ekipno: 1. Brežice 1041, 2. Krško 899, 3. Sevnica 893; vrstni red posamično: 1. Branko Zorič, Brežice, 198; 2. Srečko Kodrič, Brežice, 193; 3. Ivica Matjašič, Brežice, 186. Streljanje -vrstni red ekipno: 1. Krško 639, 2. Sevnica 485, Brežice niso imele ekipe; vrstni red posamično: 1. Drago Imperl, Krško, 175; 2. Boštjan Reber-šek, Krško, 170; 3. Brigita Imperl, Krško, 160. Sah - Breži-ce-Sevnica 0,5 : 3,5; Sevnica-Krško 0 : 4; Brežice-Krško 0,5 : 3,5; vrstni red: 1. Krško, 2. Sevnica, 3. Brežice. Tenis -Krško—Brežice 1 : 2; Sevnica-Brežice 2:1; Brežice-Krško 0 : 2; vrstni red: 1. Sevnica, 2. Krško, 3. Brežice. Vlečenje vrvi - Sevnica-Krško O : 2 (Brežice niso imele ekipe); vrstni red: 1. Krško, 2. Sevnica. Skupna razvrstitev — 1.mesto: Krško, 59 točk; 2. mesto: Sevnica, 56 točk; 3. mesto: Brežice, 27 točk. (Točkovalo se je tako, da je ekipa za prvo mesto dobila 12, za drugo 9 ta za tretje 5 točk.) Filip Nogometna ekipa sevniških obrtnikov po zmagoviti tekmi. (Foto: Pilip) Športni ples Sebastj an in Urška prvič v tujino Med 27. 6. in 4. 7. 1993 bo v Cervini pri Riminiju v Italiji tradicionalni poletni plesni festival (Summer Dance Festival), katerega se bosta udeležila tudi naša najboljša plesalca v športnih plesih S«bastjan in Urška. Na festivalu bosta vsako popoldne trenirala s svetovno znanimi trenerji in ob večerih tekmovala v močni mednarodni konkurenci. Menimo, da bo ta festival za njiju nova izkušnja in da bosta tako pripravljena posegala po finalnih uvrstitvah tudi v višjem tekmovalnem razredu. Plesni turnir v Leskovcu Na kvalifikacijskem turnirju v standardnih in latlnskoa-meriških plesih, ki sta ga preteklo nedeljo v Leskovcu organizirala Društvo za plesno dejavnost in Plesni studio Krško, se je za prehod v višji tekmovalni razred potegovalo 162 parov iz številnih klubov iz Slovenije in dveh iz Hrvaške. Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar iz PS Krško sta v latinskoameriških plesih dosegla 3. mesto in s tem novih 16 točk. Sedaj jih imata že 98 in potrebujeta samo še dve za prehod v višji razred. Tokrat sta tekmovala tudi Matija Kržan in Tej a Dumenčič. Zasedla sta 5. mesto in imata sedaj 14 točk. Sebastjan in Urška sta na tem turnirju prvič tekmovala tudi v standardnih plesih in sta za osvojeno 5. mesto dobila prvih 9 točk. Naš glas išče honorarne sodelavce in pripravnike za novinarska in administrativna dela. Če ste brezposelni ali na čakanju: pokličite nas na telefonsko številko 21-868. 8 NaS glas 12. 23. junij 1993 ljubitelji konjeniškega športa: Ribiška družina Brežice ,- Skrbijo za ribji zarod na konjeniško prireditev 4. julija in čistost voda Ne pozabite V nedelo, 4JullJa 1993 ob 18. uri bo v organizaciji Konjeniškega kluba Posavje Krško na hipodromu Brege kasaška prireditev. Udeleženci, kasači iz slovenskih klubov, bodo nastopili v skupno sedmih dirkah. Prireditelji so finančno najmočnejšo dirko poimenovali Memorial Lipeje-vega Hanzeta, v spomin na Ivana Llpeja (1907-1983), enega najboljših rejcev in tekmovalcev v zgodovini posavskega konjeniškega športa. Za mlajše bralce naj povemo, da Je Llpej zmagal v preko 100 dirkah v tem delu Evrope. Za to memorlalno dirko so sredstva nagradnega sklada zbrali prebivalci Bizeljskega, kjer je bil Llpej doma. Ob tej priložnosti povejmo nekaj vrstic o Konjeniškem klubu Posavje. Ustanovljen je bil leta 1924. Uspešno Je deloval vse do 2. svetovne vojne, nato pa po osvoboditvi 1946. leta ponovno zaživel. Obdobje med 1946 In 1967 bi lahko označili kot zlata leta konjeniškega športa v Posavju. Žal Je leta 1957 klub zamrl, leta 1975 pa Je na pobudo navdušencev za konjeniški šport ponovno zaživel. Muke že tretjega rojstva je klub preživljal do leta 1984, ko Jtmje v opuščeni gramoznici pri Bregah uspelo zgraditi novo tekmovalno stezo. Klub šteje 150 članov. Razpolagajo z 18 dirkalnimi konji, v vsej Sloveniji pa je^sku-paj približno 400 kasačevi Po besedah g. Daneta Mlžigoja, podpredsednika kluba in predsednika izvršnega odbora, Je klub letos imel v programu Konjeniške zveze Slovenije zapisane tri dirke. Zaradi objektivnih težav, predvsem finančnih, bodo organizirali samo dve. Povejmo še, da klub dela v celoti na amaterski osnovi. Stroške, ki niso majhni, krijejo lastniki konj. Hipodrom na Bregah nima niti osnovnih pogojev za tekmovanje (voda, elektrika, tribune...). Tudi lastniških pravic do zemljišča nimajo. Urejanje teh zadev naj bi bil prioritetni cilj kluba v tem letu. Načrti KKP , za prihodnje leto so tudi bogati. Poleg tekmovalne dejavnosti načrtujejo izgradnjo objekta - hleva, ki bo imel do 20 boksov za namestitev In oskrbo netekmo-valnih konj. Zanimanje za to področje konjereje že obstaja. V naslednjem letu načrtujejo tudi obnovitev tradicionalnega kmečkega praznika (15. avgusta), na katerem bi (kot nekoč) prikazali kmečka opravila na vozovih. Spomnimo še, da v prihodnjem letu KKP slavi 70. obletnico organiziranega konjeniškega športa v Posavju. Ob koncu še vabilo: ljubitelji konj, pridite 4. Julija na hipodrom Brege — ne bo vam šal. (Pillp) Nogomet Krško-Novo mesto: neodločeno Uspešno sodelovanje med novomeškimi In krškimi nogometaši je rezultlralo v prijateljskem merjenju moči mlajših selekcij obeh klubov. Dve nogometni revyi, v Krškem 12. In v Novem mestu 19. junija, sodita med pripravljalne tekme za novo sezono. Čeprav prijateljski, sta bili tekmi za- nimivi in kvalitetni. Bilo je to trčenje krške In novomeške nogometne šole. Pokazalo se je, daje strokovno delo z mlajšimi selekcijami v obeh klubih garancija za prihodnost. Rezultati. Krško, 12. junija - cicibani: NK Krško-Studio D 2 : 5; ml. pionirji: NK Krško-Studio D 1 : 5; st. pionirji: NK Krško - Studio D 2 : 1. Novo mesto, 19. junija -cicibani: Studio D - NK Krško 2 : 3; ml. pionirji: Studio D -NK Krško 1 : 2; st. pionirji: Studio D - NK Krško 4 : 0. Pillp Master team ima tekmovalce, sponzorje in prve uspehe Kolesarsko društvo Master team Krško je preteklo leto ustanovila skupina kolesarskih navdušencev v želji, da uskladijo svoje rekreativne aktivnosti (treninge, Izlete, odhode na tekmovanja re-kreatlvcev.) Decembra pa se je na že\Jo mladih kolesarjev - nezadovoljnih z razmerami v Kolesarskem društvu Sava-proj ekt—v okviru društva formirala še tekmovalna sekcija. Dotedanji trener KK Sava-projekt Alojz Podbršček je prevzel nase breme formiranja začetne ekipe in sedaj že lahko rečemo, da je to nalogo zelo uspešno opravil. Iz začetne ekipe petih tekmovalcev (treh bivših članov Savapro-Jekta In dveh novincev) Je do danes zrasla močna ekipa 11 tekmovalcev: enega mlajšega mladinca, sedmih dečkov A in treh dečkov B. Seveda smo se kot mlado društvo že na samem začetku spopadli z mnogimi težavami, tako organizacijskimi kot denarnimi. Da bi delo v sekciji zares zaživelo, Je bilo potrebno najti prave ljudi za posamezne funkcije. Ker je dandanes entuzlastov malo, to ni bilo ravno lahko, vendar nam je uspelo. Sekcijo vodi bivši aktivni tekmovalec g. Vinko Kerln, poleg nJega in dveh trenerjev pa so v sekciji aktivni še gospodar, mehanik, tajnik, blagajnik In psiholog, zadolžen za stike z Javnostjo. Denarne težave so bile vsekakor eden od večjih problemov, saj je v kolesarstvu začetna Investicija tudi največja, sponzorja pa seveda sekcija na začetku ni imela. Tudi treningi in tekmovanja prinašajo dodatne stroške - za prevoze, rezervne dele, novo opremo... Starši so tako bili in so še največji sponzor. Uporabili smo vsa poznanstva In zveze, da bi si to začetno breme vsaj malo olajšali, in moramo se zahvaliti Jutranjki, Inpletu ter Lisci, da smo naše tekmovalce oblekli v enotne drese in trenirke. Prav tako sta nam pomagali Resa In NEK, pravega sponzorja pa smo našli v Zavarovalni družbi Adriatie Koper, Poslovni enoti Novo • mesto, ki bo kmalu odprla svoje predstavništvo tudi v Krškem. Pri slednjem smo tudi zavarovali naše mlade tekmovalce in njihovo opremo. Kolesarsko društvo Je včlanjeno v Športno zvezo občine Krško, ki nam pomaga pri organizaciji prevozov na tekmovanja. Nekateri ljudje znotraj Športne zveze so sicer nezadovoljni, ker obstajata v občini dva kolesarska kluba in to povzroča težave pri delitvi sredstev (ki jih tako ali tako ni), sami pa mislimo, da je zdrava konkurenca koristna. To se je tudi pokazalo, saj se je število tekmovalcev podvojilo in tako Je postalo Krško ena najmočnejših kolesarskih občin v Sloveniji. Pa še nekaj besed o naših tekmovalcih. Glede na to, da delujemo samo pol leta, se lahko pohvalimo, da naši mladi fantje dosegajo lepe rezultate. Udeležujemo se vseh tekem v Sloveniji in skoraj z nobene se he vrnemo brez ene ali dveh uvrstitev med prvih deset tekmovalcev. Če Imamo v mislih, da Je to sezono kategorija dečkov A izredno številčna in močna (na tekmovanjih Je običajno preko 70 tekmovalcev), so to odlični rezultati. V kategoriji dečkov A še posebej izstopata Aleš Podbršček iz Leskovca in Peter Sambol iz Krškega. Denis Gabrič (dečki B) ter naš edini mlajši mladinec Jože Stopar z Blance pa sta nam z osvojenim tretjim mestom v Skofji Loki in Apačah prinesla tudi prvi dve kolajni. Se boij kot dobri rezultati pa nas starše in funkcionarje veseli to, da fantje z veseljem trenirajo ter da so postali dobri tovariši in prijatelji. Trudimo se v njih vzgojiti zdrav tekmovalni duh, vendar ne za ceno zvezdništva In slabih odnosov v ekipi. Vsak član sekcije -tudi najslabši po rezultatih — je za nas enako važen in deležen Iste pozornosti kot najboljši. Pohvalimo se lahko tudi z dobrimi odnosi z drugimi kolesarskimi klubi in društvi, še posebej z največjim - KK Krka Iz Novega mesta, kateremu smo pomagali tudi pri organizaciji dveh etap mednarodne dirke po Sloveniji. V povračilo pa smo deležni njihove moralne in materialne podpore. Kaj naj rečemo za konec? Načrti za prihodnost so nam vsem jasni: še naprej skrbeti za dobre rezultate, izboljšanje pogojev za trening in tekmovanja, za kompletiranje ekip v vseh kategorijah, za Izobraževanje trenerjev ter obdržati tako dobre medsebojne odnose v klubu, kot smo jih uspeli imeti do sedaj. Zdenka Zalokar-Divjak Sporočajte nam rezultate svojih lokalnih ali šolskih tekem in turnirjev vseh vrst, radi jih bomo objavili. Ribiška družina Brežice gospodari s tekočimi vodami in ribniki, ki jih je občinska skupščina zaupala družini že leta 1956. Pred 20 leti je RD od zasebnih kmetov odkupila zemljišče na Prilipah, poglobila okrog 3,9 ha površin ter uredila nasip in postavila dotočni in odtočni jez. Omenjeni ribnik je sicer pretočen, saj v njega priteka potok Bašanovec, ki izvira v Čateškem gričevju, na obronkih Gorjancev. Prizadevni člani družine so v preteklem obdobju s skrbnim gospodarjenjem uspeli izgraditi funkcionalni objekt (ribiško kočo) s skladišči in prostori za shranjevanje opreme. Ribnik Prilipe je komercialen, privablja članstvo in turiste. Odprt je vsako leto od marca do konca oktobra, toda le ob sobotah in nedeljah, državnih in cerkvenih praznikih. Vsako leto družina vloži primerno količino rib za odlov po dostopnih cenah ter s tem nudi rekreacijo članstvu in gostom. Vsako leto tudi prirejajo tradicionalno ribiško veselico z zabavnim programom. Običajno je to ob koncu julija oz. v začetku avgusta. Družina šteje 580 članov, večinoma starejših, ki pa skrbijo tudi za podmladek (30 juniorjev). Njihove tekmovalne ekipe so v preteklosti v A-ligi-(v lovu rib s plovcem) dosegale vidne rezultate, saj so bili štirikrat državni prvaki. Na drugih tekmovanjih po Sloveniji in širše so doslej osvojili 183 pokalov in diplom. Posebna skrb družine je ohranjanje čistosti vode, sprotno spremljanje onesneževanja tekočih voda, rek Krke, Save in njunih pritokov kakor tudi ribnika, s katerim gospodarijo. Odškodninska komisija sodeluje z republiškimi organi, RZS in ZR za izterjavo odškodnine od povzročiteljev onesnaževanj. Odgovorni v družini menijo, da so odškodnine, ki jih uspejo izterjati, le simbolične. Onesneževalci s tem podkupujejo ribiška društva, ne da bi v svojem tehnološkem procesu poskrbeli, da škodljivih odplak ne bi več bilo. Tudi odlaganje smeti ob vodah priča, da zavest krajanov ni na prav visoki ravni, kar škodi tako flori kakor favni, prebivalstvu in njegovim potomcem. (Branka Hudima) Karate Dva pomembna nastopa v Italiji Ekipa Karate kluba Brežice segla več uvrstitev na prva Na mednarodnem turnirju v organizaciji UNIB (Italijanske zveze borilnih veščin), ki je bil pretekli mesec v Milanu, je brežiška ekipa zasedla drugo mesto, za italijansko ekipo A Tretji so bili Poljaki (Wroc-law) In četrti Italijani ekipe B. V posamičnih bojih sta zmagala Šalih Sinančevič v težki in Kristijan Kajtna v lahki kategoriji, Adi Brod je bil drugi in Hadžo Sinančevič tretji, oba v poltežki kategoriji- Na Evropski klubski pokal, ki je bil sredi tega meseca, je UNIB od slovenskih klubov znova povabil brežiške kara-teiste. V ekipni razvrstitvi je naše zastopstvo zasedlo 3. mesto (za Italijo A in Milanom), za sabo pa pustilo Belgijo, Grčijo, Nemčijo, Luksemburg in Češko. V napornih ekipnih dvobojih so Brežlčani premagali Luksemburg in Grčijo s 4 : 1, z Italijo A pa izgubili z 2 , okrepljena s Krčani, je do-trl mesta. : 3 ter tako osvojili 2. mesto v svoji skupini. V boju za 3. mesto v končni razvrstivi so premagali Belgijo z 2 : 1. Najvišje posamične uvrstitve: 3. mesto Kristijana Kajtne v lahki kategoriji, 3. mesto Velj-ka Juklča v težki in 5. mesto Adija Broda v poltežki kategoriji. Po oceni Veljka Juklča, predsednika KK Brežice, so ti mednarodni uspehi dokaz, da bi ta zasedba lahko uspešno nastopala tudi na slovenskem prvenstvu. Lani jim to nI uspelo zaradi formalnih zadržkov, zato pa resno računajo na vstop v slovensko ligo letošnjo jesen. Eden od njihovih upov je Kristijan Kajtna, ki dosega odlične uspehe tudi v članski konkurenci, čeprav je še mladinec. K nastanku dobre ekipe pa je prispevalo tudi sodelovanje s KK Krško, s katerim imajo skupne treninge in skupno komisijo za izpite. Šah Reševanje šahovskih problemov Nove naloge: 1. Mat v dveh potezah Beli:Kb2, Tb3, Tb8, Df6 Črni:Ka5, Lb5, c6 I ySm WSt i S SUM ¦ M±UM S B KI 1 a a b e i e b s b 2. Beli na potezi zmaga Beli:Ke4, Ta7, Tg1, f2, h2 Črni:Kg6, Tb5, Lg5, a4, e5, g7 p S B f B g B 3. Beli na potezi remizira Beli:Kd6, Lf3, e2, a6 Cmi:Kf6, Lh5, Lc1, h2 Ekipa KK Brežice - čepijo (od desne): Adi Brod, Kristijan Kajtna, Šalih Sinančevič (Krško); stojijo: Veljko Jukič, Oriando, maser italijanske reprezentance, Blaž Poldan, Hadžo Sinančevič (Krško), Franc Bajs, Safet Smajlovič, tehnični vodja ekipe (sicer KK Šoštanj). B ¦ B B B Vrstni red: 1. Aleš Volčanšek 18 t. 2. Doroteja Znideršič 16 t. 3. Rade Cerovina 13 t. 4. Želimir Pavlovič 11 t. 5. Miško Sebanc Miško 10 t. 6. Robi Volčanšek 5 t. 7. Boštjan Colarič 3 t. 7. Marjan Stare 3 t. 7. Razija Ahmatovič 3 t. 10.Tomaž Tomažin 2 t. 11 .Matej Valentinčič 1 t. 11 .Barbara Valentinčič 1 t. Velika nagrada Optimizma - sedmi krog V sedmem kolu v Sevnici zmagal Črepan iz Maribora. V skupnem seštevku je ostal v vodstvu Krčan Meštrovič. ŠK Milana Majcna je v začetku junija v Sevnici organiziral sedmi predtekmovalni šahovski turnir za veliko nagrado Optimizma. Med 54 udeleženci je prvo mesto osvojil Marjan Črepan iz ŠK Maribor Kovinar s 7 točkami, drugi je bil z enakim številom točk Miran Zupe iz ŠK Metalna Maribor in tretji Zvonimir Meštrovič iz ŠK Triglav Krško s 6,5 točke. Skupni vrstni red po sedmih turnirjih: 1. Meštrovič 55, 2. Osterman 40, 3. H. Jazbec 38 itd. Doslej je točke osvojilo 64 šahistov, med njimi tudi Kos in Levičar iz ŠK Triglav (13). J. Blas NaS glas 12, 23. junij 1993 Podbočje Kraj, ki mor a dohiteti razvoj Zdi se, pravijo krajani, da je kraj kar nekam zaostal za razvojem in šele v zadnjem času hiti za napredkom. Sveti Križ izvira že iz 1175. leta in tudi Kostanjevica je spadala v njegovo faro. Imeli so celo svojo kovnico denarja. Danes pa so tako rekoč zaostali in si želijo nadoknaditi zamujeno. Stopili so skupaj, obnovili vodovod, zgradili novo telefonsko centralo in razpeljali podzemno kabelsko napeljavo do Šutne. Most čez Sušico, zgrajen v času Napoleona, je bil dotrajan in so ga resta-vrirali, s samoprispevkom in delom ljudi pa so potegnili tudi več kilometrov asfaltne ceste med Podbočjem in Bočjem, nato od šutne do Banovca ter do Gradišča, trenutno pa je na vrhuncu akcija napeljave telefona na Gorjance, kjer bo približno 40 novih priključkov. Da se časi zares spreminjajo in ljudje upajo, da bodo uspeli pridobiti nazaj svoje staro krajevno ime, da se tudi na zunaj želijo zgladiti stare rane, priča tudi nedeljski dogodek s podbo-škega pokopališča, kjer je bila otvoritev spomenika med vojno padlim domobrancem. BRESTANICA POJE Koncert z zgornjim naslovom je bil osrednja prireditev ob letošnjem prazniku KS Brestanica. Nastopilo je vse, kar v Brestanici poje: otroški in mladinski zbor in (na fotografiji) ženski oktet in moški pevski zbor. (M. A. "Miloš" Je prispeval nagrade in pokale za Turnir v malem nogometu v Kapelah Nogomet na Slovenskem pogosto dojemamo kot uvoženo novotarijo z Juga, čeprav se je ta "uvoz" zgodil pred davnimi desetJetJ i. S tem bi lahko pojasnili, zakaj nima prav vsaka vas pred svojim pragom vsaj zasilnega "fuzbalpla-ca". Kljub temu pa za nogomet kar dobro kaže: kadar imajo Slovenci čas za zabavo, re-kreacijo in razvedrilo, tudi tekajo za žogo, brcajo (Uubitejj-sko) vanjo ali drug v drugega. Temu potem rečejo "mali nogomet". Tako smo izsledili tudi tale malonogometnl turnir v Pod-vinju blizu Kapel. Organiziral ga Je (13. junija '93) Zvonko Krošelj, ki ima v najemu okrepčevalnico "Miloš", in za nagrade zmagovalcem pripravil pokale. Poleg tega Je zmagovalna ekipa dobila še odoj-ka, drugouvrščena komplet dresov, najboljši strelec pa žogo. Zmagal je malonogometnl klub iz Dobove, drugi je bil Beli konjiček (Trnje) in tretji Bu-košek. Nastopili sta še moštvi iz Sel in Kapel. Na sliki: tekma med Belim konjičkom in Bu-koškom. Z lojtrco pod okence Vsak torek med 17.45 in 18.45 na valovih Studia Brežice na frekvencah 88,9 Mhz in 1584 Khz NAS GLAS 1. (2.) CIGANKA - Slak 2. (1.) KADAR GREM SAM NA POT - Gašperji 3. (3.) NAJLEPŠA LETA - Jože Skubic in Slapovi 4J5.) CIGANKA, GLEJ - Avsenik s Heleno Blagne in Stanetom Vidmarjem 5. (8.) SPET SVA SKUPAJ - Hik 6. (4.) PRAVLJICA - Alpski kvintet 7. (6.) LEPO JE S TEBOJ - Vesna 8. (7.) ZA NAJU - Jože Šumah 9. (1 (».PODOBNOST JE NAKLJUČNA LE - Šaleški fantje 10. (-)ROZA ROŽ - Poljanšek (Številka v oklepaju pomeni uvrstitev v predhodnem tednu.) NAŠ GLAS - glasovalni kupon št. 4 St. pesmi:.........5 točk št. pesmi:.........3 točke št. pesmi:.........1 točka Moj predlog: ............................................ Moj naslov: .............................................. %< X po"o*( «»(* telefon Kupon pošljite na naslov: Radio Posavje - Studio Brežice, Trg izgnancev 12, 68250 Brežice Kako se zabava mladina v Krškem Nekateri morda ne veste, toda v Krškem - centru Po-savja - diskoteke ali kakega drugega nočnega kluba ni. Ostane le sedenje po gostilnah, ki jih res ne manjka, a kaj, ko se vse zaprejo ob 22. ali ob 23. uri. Mislim, da ta monotonost ne mika nikogar in da bi ljudje radi preživeli noč kje drugje in drugače. Oditi je to^ej treba v druge kraje, kamor pa brez prevoza ni mogoče. Avto ima ali pa mu ga kdo zaupa redkok-do, zato uporabljaš še druge oblike prevoza: vlak, avto-stop ... Pot nazaj je malo težja. Poiskati je treba osebo, ki ima avto In te je tudi pripravljena peljati. Proti koncu noči je lahko ta oseba že dobro zdelana od alkohola. To je sicer očitno, a "saj bo vse v redu", se tolažiš in sedeš z njim v avto. le ko spelje, te vrže vznak, vožnjo pa nato nadaljuje v enakem stilu, dokler z novim rekordom na določeni relaciji ne pripelje na cilj - če pripelje. A ko s tresočimi se nogami stopiš iz avta, je vse v redu, se tolažiš in divja vožnja kmalu utone v prijetnih sanjah. Zato so se sicer anonimni organizatorji odločili, da v opozorilo nedogajanja v Krškem v soboto, 12. junija, pripravijo zabavo na ribniku. Zaradi slabega vremena je bila udeležba slaba, a vseeno je okrog trideset ljudi vztrajalo med dežnimi plohami. Zdelo se nam je vredno, da to sporočimo javnosti, zavedamo se, da ta prispevek verjetno ne bo takoj sprožil kake radikalne spremembe, a morda se bo kdo izmed staršev zamislil, ko ga bodo poklicali iz bolnice, neke sobotne noči ... (bc) SENOVSKI POGOVORI Gospod Knapič je bil že strašno zaskrbljen, ker me nekaj dni ni bilo v njegovo bližino. Ko sva se končno le srečala, mi je tišje kot običajno dejal: "Veš, sem kar malce v skrbeh. Slišim, da jih je veliko, ki se zanimajo zate. Želijo izvedeti, kdo da si in od kod dobivaš določene informacije. Seveda te lahko potem hitro povežejo z mano, kar mi ne bi bilo ravno najbolj všeč. Sicer pa si povsod zapisal samo: 'Slišal sem, da ...', ni pa nujno, da si slišal ravno od mene. Pa kaj zato, če le ugotovijo, kdo sva. Mislim, da bi morali biti bolj zaskrbljeni glede vsebine, ki je resnična, kot pa glede imena avtorja. Pa nadaljujva po starem. Sem slišal, da so celo nekateri gospodje na občini ugibali, kdo da trdi in na podlagi česa, da je šlo kar 28 milijonov za vežico. Ta podatek naj bi prišel od izvršni-kov, ob tarnanju, da morajo sedaj plačevati za predvolilne obljube tistih, ki sedaj grejejo drugi stolček v Ljubljani." "Ja, tudi sam sem slišal, da je vodja gradbenega odbora za senovsko vežico že pripravil odgovor. Baje naj bi občina pokrila polovico stroškov vežice in kapelice, drugo polovico (za kapelico) pa naj bi zbral g. župnik. Vse skupaj pa naj bi bilo grajeno na ključ za 16 milijonov SIT." "Vidiš, pa bova tokrat spet pred uradno informacijo," se je namuzal g. Knapič. "Me prav zanima, koliko davka bo od iger na srečo letos plačala Metalna. Sem slišal, da so organizirali neke vrste tombolo ali žrebanje. Med tridesetimi prijavljenimi za krvodajalsko akcijo so izžrebali srečnih petnajst, ki so si ob "plačilu" za pol litra krvi prislužili dan ali dva odsotnosti z delovnega mesta. Sedaj pa se delavci že sprašujejo, kaj bo nagrada ob naslednjem žrebanju. Vse je strah, da bi to bila delavska knjižica." "Ja, smo pa po polemikah med .prejšnjim županom in državnim svetnikom Senovčani opazili, da se na cesti Senovo-Brestanica le nekaj dogaja. Ob tem, da so v Brestanici odprli samopostrežni bencinski servis, kar večina opazi šele po čakanju, so začeli nekaj malati tudi po cesti. Vsi pa bomo verjetno verjeli v novo cesto šele takrat, ko bomo na njej videli gradbene stroje." Zdi se mi, da bova midva morala medtem še večkrat dregniti v čebelnjak, lokalne trote pa pustiti." Vaš PERKMANOLC Brestaniške Iskrice Šolska skupnost Iskrice je na dan brestaniške osnovne Šole, ki je bil 18. junija, z.\ starše in ostale krajane pripravila bogat in izredno kvaliteten program. Mladi pevci in recitatorji so predstavili glasbo velikih mojstrov od baroka do danes, po razredih so postavili razstavo o celoletnem delu. V zabavnem programu so se zvrstili: poezija v cvetnih aranžmajih, ki so jih prispevale cvetličarne Keirn, Irena in lurak, modna revija za mlade z oblačili trgovine Roki, na koncu pa glasba za razvedrilo in ples; igrala sta "Band" Glasbene šole Krško ter duet Miran in Levči. Za posladek so domače dobrote prispevali starši učencev 4. a in b razreda. M. A. Rešitev križanke iz št. 11: praznik, eroico, ki, kom, tara, e, o, e, ona, br, bernardinec, činan, a, ari, ina, ai, poga, ns, atika, al, eton, stena, kerargi-rig, ritter, il, s, šn, opera, at, kismet, raka, ojnica, hvar. Zaključek praznika Plesni nastop in priznanja Zlati znak Zveze prijateljev mladine Slovenije za Dušana Vodlana Nastop plesalcev Društva za plesno dejavnost Krško v petek, 11. junija, je bil zaključek letošnjega praznovanja praznika občine Krško. Obiskovalce in plesalce je zato pozdravil tudi predsednik občinske skupščine Danilo Siter ter izrekel pohvalo vsem, ki vztrajajo v tej prijetni in obenem koristni dejavnosti, ki ljudi združuje bolj kot katera druga. Na odru so se zvrstili nastopi vrtičkarjev in šolarjev - solistov, plesnih parov in skupin v vseh zvrsteh, od klasičnega baleta do električnega boogie-ja, ki so ga, za poslastico, predstavili gostje iz Zasavja. Za večletno zvestobo plesni dejavnosti je predsednik Društva za plesno dejavnost Zdravko Spoler izročil priznanja Občinski zvezi prijateljev mladine Krško in njegovi tajnici Vidi Ban, plesnima mentoricama Heleni Bizjak in Anici Antolič-Miler ter plesalcem Tini Metelko, Vesni Stefano-vič, Sebastjanu Vodlanu, Urški Klakočar, Damjani Ašič, Alji Brinovec, Tini janc in Maji Kožuh. Dušan Vodlan je prejel zlati znak Zveze prijateljev mladine Slovenije za pionirsko delo na področju plesne dejavnosti v občini. OUSIU. EKSPLOZ. ZflBS IZ AM0NIO UITRftTA Pere* (zkajše) juoezEv S/fiJ bEJANJE itauj. N0&0M-ULU& Tov/mrtA GOSPOb. NIH.EU KAOCE ITALIJfl- ŽENSKO /HČ. VObNA PfLLJ&)bA IZ ICOCOV VNETJE MoŽOfl/JE OPNE 'V POSTAVPi PRI MOLITVI ZRfm CCAT. •) ZENSIO eote POl/KSILBC MIN ¦STOP PROSTI ¦ (NOBotier) Spmija M6RH 2 A MLEKO SlNJSICH MILftNO TUJE Moško IME IT. SKLfib. LUIGI PRS.KŠU UMETNO USM3E M63-Z _ MEutcui UPNIK UOilflRHAŠ perioi/ič UMETNOST HlNfi- ^HJSTUiJA VINSKI CVET Moskovc IIMM IMNISE-VIČ VHHIC IVftN «D2A HtADIU KOZUČČV TKESl V. b/MCAN. &&M OČ/SLEN. bOM&AZ. NMJK O UŠESNIH IN NOSNIH 60LEZA1IH PILIP 10 Na5 glas 12. 23. junij 1993 REJA DROBNICE Reja ovac in koz je razširjena po celem svetu. Ti, pri nas pogosto zapostavljeni vrsti, sta našli svoje mesto tako v revnih deželah kot tudi v kmetijsko najbolj razviti Nizozemski. V Evropi in tudi pri nas je bilo opaziti zaton reje drobnice do leta 1970, potem pa je njeno število strmo naraščalo v celotni Evropi. Pomen ovac in koz se je povečal, saj omogočajo gospodarno izkoriščanje slabših (strmih) kmetijskih zemljišč in s tem bistveno pripomorejo k ohranjanju kulturne krajine. Vzporedno se je širil trg, k čemur je bistveno prispeval preobrat v razmišljanju potrošnikov, ki bi ga lahko pogojno imenovali "nazaj k naravi". Danes so tako ovčji in kozji siri prave specialitete, značilne za posamezna območja. Stanje v Sloveniji Pri nas je bil po drugi svetovni vojni zavrt razvoj reje drobnice, tudi s političnimi odločitvami. Panoga je bila prepuščena sama sebi in posameznim ljubiteljem. Takšno stanje je še dodatno prispevalo k slabemu ugledu drobnice med ljudmi in tudi vplivalo na splošne prehranske navade. Šele po letu 1971 so se tudi pri nas ponekod začeli načrtneje ukvarjati predvsem z ovčerejo. Tako beležimo danes stalež 28.000 ovac in ca 15.000 koz". Za primerjavo: še leta 1961 smo na našem prostoru redili 53.000 ovac. Tako lahko ugotovimo, da je reja drobnice v Sloveniji izrazito deficitarna dejavnost tako s stališča povpraševanja kot s stališča naravnih danosti, saj se nam zarašča veliko kmetijskih zemljišč, 200.000 ha pa smo že izgubili., Po drugi strani se vsi srečujemo s presežki kravjega mleka, zaostrovanjem pogojev in omejevanjem odkupa. Takšno stanje je seveda prisililo državo k vzpodbudnejšemu odnosu do reje drobnice in v letošnjem razpisu finančnih intervencij v kmetijstvo lahko najdemo kar solidne podpore vlaganjem v rejo drobnice v višinskih območjih. Drugi pogoj za oživljanje reje drobnice je gotovo vzpostavitev kakovostne, stalne ponudbe. Potreben bo skupen nastop rejcev, na trgu, ki bo omogočil trženj^ bistveno večjih količin ovčjih in kozjih produktov. Organizira-I nje rejcev je nadalje pomembno tudi zaradi selekcijskega dela. V zadnjih letih so tako že nastala prva združenja. Tretji pogoj za uspešen razvoj reje drobnice je ustrezna tehnologija. Zaradi dolgega zimskega obdobja smo prisiljeni relativno veliko investirati (hlevi, konserviranje krme), zato si moramo prizadevati, da od vsake živali pridobimo čim več produktov. Pravimo, da mora biti reja intenzivna, takšna pa zahteva dosti znanja in izkušenj. Ravno ta zadnji pogoj je že marsikoga odvrnil od reje drobnice. Načeloma je preusmeritev v rejo drobnice vsekakor zanimiva za mnoge naše hribovske in gorske kmetije, kjer je mogoče organizirati pašo. Reja drobnice omogoča optimalno izkoriščanje pašnikov, v zimskem obdobju redimo le osnovno čredo, zato je potrebno bistveno manj drage zimske krme! Običajno preusmeritev ni posebno kapitalno zahtevna, saj lahko izhajamo iz obstoječih govejih hlevov, ki jih preuredimo za rejo drobnice. Možne usmeritve pri reji drobnice in nekatere značilnosti Ločimo rejo ovac za meso in rejo ovac in koz za meso in mleko. Ostali produkti so manj pomembni (gnoj, kože, volna), lahko pa prispevajo k skupnemu dohodku, če si uspemo najti trg. Za t. i. mesno ovčerejo je značilno manj fizičnega dela, zato je jasno manj donosna po hektarju kmetijske zemlje. Po tem kriteriju dosega le okrog 75 % učinkovitosti reje krav molznic (prodaja mleka), če pa primerjamo vloženo delo in osnovna sredstva (hlevi, oprema..), je celo donosnejša. Po hektarju dobrih kmetijskih zemljišč lahko redimo do 8 plemenskih ovac. Pri gradnji in rekonstrukciji hlevov moramo iskati poceni rešitve, običajno je to reja na globokem nastilju. Primerna pasma je oplemenjena jezersko-solčav-ska, s katero lahko dosežemo visoko prirejo jagnjetine. V prehrano ovac in jagnjet moramo vključiti tudi krmila, zlasti po jag-njitvi in v pitanju. 2e pred usmeritvijo je potrebno poznati trg. Reja ovac za mleko zahteva več dela, a daje tudi dohodek, ki se lahko primerja z, rejo krav molznic v najboljših naravnih pogojih. Mlečna ovčereja je pri nas in tudi po svetu večinoma vezana na lokalno predelavo v specialne sire, ki dosegajo ob stalni kakovosti visoke cene. Vsekakor je reja mlečnih ovac zahtevna po tehnološki plati in še bolj glede prodaje, daje pa temu primeren večji dohodek. Pri kozjereji praktično ne moremo govoriti o reji samo za meso, saj so kozo že od nekdaj redili kot izrazito mlečno žival. Na tehnologijo reje bistveno vplivata velikost črede in motiv reje. Na nekaterih območjih Slovenije so obstoječe mlekarne v zadnjih letih organizirale odkup kozjega mleka, kar je sprožilo proces povečevanja čred in prehod več kmetij na farmsko rejo. V prihodnje je, ob dobri organiziranosti rejcev koz, pričakovati razvoj v smeri manjših, specializiranih sirarnic. Pri kozah končno ne moremo mimo njihovega svojevrstnega obnašanja. Po iznajdlivosti in spretnosti prekašajo vse ostale domače živali, zato zahtevajo umirjenega, z znanjem podkovanega rejca, ki ga njihova muhavost ne vrže iz tira. Preusmeritev v rejo drobnice?? To ni rešitev za lahek in hiter zaslužek! Odločitev mora biti dobro premišljena iz več vidikov, nekatere najdete tudi v pričujočem sestavku. Odločitev je Vaša, naj bo trdna in dolgoročna; z naše strani pa lahko pričakujete potrebno strokovno pomoč in eventualno pomoč pri uveljavljanju ugodnih investicijskih sredstev. Kmetijski svetovalec Viktor KOŽAR, dipl. kmet. ing. OPRAVILA NA VRTU V JULIJU • Na gredicah, kjer ste že pospravili pridelek, kaže posaditi nove kulture skladno s kolobarjem. Poleg tega lahko posejete seme rastlin, ki jih boste izrabili za zeleno gnojenje. Tako boste zemljišče zaščitili pred_ izpiranjem zaradi močnih nalivov in tudi pred močnim soncem. • V vročih poletnih mesecih je še zlasti pomembno pravilno zalivanje rastlin. Rastline najbolje prenašajo mlačno deževnico, ker v njej ni apnenca. Če uporabljate za zalivanje vodo iz vodovoda, jo morate pustiti nekaj ur v koritu, da se segreje. Vodne kapljice delujejo na listih kot leče, ki zbirajo sončno svetlobo in povzročajo poškodbe rastlin. Da bi se temu izognili, rastline zalivajte bodisi zgodaj zjutraj ali zvečer. Zemlja ostane rahla, če jo pokrijete s po-košeno travo. • S paradižnikovih stebel je treba redno odstranjevati vse stranske poganjke zalistnikov in mladike, da ne bi porabljali moči rastline. Odstranjujte tudi listje, ki je blizu zemlje, ker boste s tem preprečili glivična obolenja paradižnika. Društvo kmetic Razstava ročnih, del Razstava je bila postavljena v krškem Kulturnem domu pretekli četrtek in petek (10. in 11. 6.) v počastitev praznika občine Krško. Članice Društva kmetic Krško so razstavile kar 250 vezenih, kvačkanih in pletenih prtov, manjših prtičkov, pregrinjal za postelje, prevlek za blazine itd. Nekateri izdelki so bili precej stari in še zelo dobro ohranjeni, npr. salonski prt iz 1.1872, last Pavla Majcna iz Dol. Prekope pri Kostanjevici. Ta je na ogled pripeljal tudi 200 let staro skrinjo. Po vseh teh izdelkih, ki so jih razstavljale kmečke žene iz ce- lotne krške občine, je razvidno, koliko lepega utegnejo narediti še ob svojem vsakodnevnem delu v gospodinjstvu in na kmetiji. Tudi obisk razstave je bil velik, po čemer se vidi, kako ljudi še vedno zanima naša kulturna dediščina, in vedno večja želja, da se ta tudi ohrani. Ob koncu te uspešne razstave se Društvo kmetic zahvaljuje vsem tistim, ki so jo omogočili in pri njej kakorkoli pomagali. Branka Radej-Koren Društvo kmetic (prej Aktiv kmečkih žena) deluje že 15 let in ima okoli 500 članic. Trudijo se za ohranitev starih običajev in za veljavo domače ter zdrave hrane. Pred leti so dobile turistični nagelj, pred nekaj tedni pa so prinesle celo vrsto priznanj s ptujske turistično-kulina-rične prireditve. Na razstavi v Kulturnem domu smo si poleg ročnih del lahko ogledali tudi nekaj umetnin, izdelanih iz testa. Manjkala ni tudi pokušnja vin in prigrizek, tako da smo se lahko resnično prepričali o kakovosti teh izdelkov. (B. Colarič) Razstava koz in kozja dirka V Sevnici pri Taborniškem domu bo med 25. in 27. junijem 2. državna razstava in sejem koz. Ocenjevanje razstavljenih živali in mlečnih izdelkov iz kozjega ter ovčjega mleka se bo pričelo v petek, 25. junija ob 13. uri. Ob 20. uri bo uradna otvoritev razstave in podelitev odličij prvakom Slovenije, Sevnice in te razstave, ter podelitev priznanj za ocenjene mlečne izdelke. V soboto, 26. junija, bo licitacija in sejemska prodaja koz (ob 10., 12., 14., 16. in 18. uri.), sledila bo seja Zveze kozjerejcev in strokovno posvetovanje o reji koz. V nedeljo, 27. junija, bo ob 10. uri kozja dirka, ob 12. pa razglasitev rezultatov mlečne kontrole, podelitev priznanj in prehodnega pokala "Zelena dolina" rekorderki mlečnosti '93. Za obiskovalce je razstava odprta med 12. in 20. uro, v soboto med 8. in 20. in v nedeljo med 8. in 13. uro. Pokrovitelj razstave je ministrstvo za kmetijstvo in prehrano RS. • Ker se skorja na sadnem drevju in okrasnih rastlinah (grmih, drevesih, denimo vrtnicah) zdaj zlahka lupi, jih je mogoče cepiti z okuliranjem. • Poletje je najprimernejši čas za privezovanje upognjenih mladik h kolom. . Konec meseca je mogoče obrezovati žive meje. • Košnja travnika je dovoljena samo ob blagem vremenu, ker ob veliki pripeki povzročite, da se trava izsuši. " Tekmovanje ribičev Upokojenci so namakali Društva upokojencev so se ne glede na trenutno ali pa prihodnjo regionalno ureditev odločila, da se povežejo v Posavsko-Zasavsko regijo. Tako že vrsto let za svoje člane prirejajo razna tekmovanja (šah, balinanje, kegljanje, streljanje z zračno puško, ribolov). Tokrat so se zbrali na ribniku pri Mačkovcih, kjer je Društvo upokojencev Senovo ob strokovni pomoči Ribiške družine Brestanlca-Krško organiziralo tekmovanje v lovu rib s plovckom. Udeležilo se ga je 10 ekip z 29 tekmovalci. Prvo mesto v zelo močni konkurenci Je osvojila ekipa DU Krško II, sledile pa so ekipe DU Brestanica, Radeče, Trbovlje, Hrastnik II, Senovo I, Kostanjevica, Senovo II, Sevnica in Krško. Med posamezniki je odlično drugo mesto osvojila edina predstavnica nežnejšega spola, Marija Leskovšek iz DU Brestanica. (tp) SLOVENSKI PRIDELOVALCI ŠAMPINJONOV V TREVISU Podjetje |OB MPS iz Leskovca, katerega lastnika sta Marinka in Srečko Puntar, je pretekli mesec popeljalo na strokovno ekskurzijo v Italijo pridelovalce šampinjonov iz cele Slovenije. V mestu Treviso nas je pričakal dr. RobertoCosta, tehnični direktor firme Agrifung s.a.s, sirom po svetu znane proizvajalke substrata za gojenje šampinjonov in poslovnega partnerja, pri katerem podjetje JOB MPS d.o.o. že dalj časa kupuje kompost in krovno prst za gojenje šampinjonov in substrat za gojenje bukovega ostrigarja. Gospod Costa nas je najprej peljal na obisk ene najsodobnejših gobarn v Italiji - Funghi dei Colli Asolani, ki je last Agrifunga. Tu smo lahko videli sodoben, računalniško podprt način gojenja šampinjonov z modernimi, zgledno opremljenimi gojitvenimi celicami, modernimi napravami za polnjenje polic s kompostom, za pokrivanje komposta s krovno prstjo in strojno mešanje, veliko sodobno hladilnico itd. Pokazali so nam tudi kultivaci-jo bukovega ostrigarja v plaste-njakih. To so plastični tuneli, v katerih gojijo ostrigarje celo leto razen v vročih poletnih mesecih. Način gojenja teh gob se precej razlikuje od gojenja šampinjonov, vendar je ta vrsta gob v Sloveniji še slabo poznana in tržno manj zanimiva od šampinjonov. Velja pa omeniti, da so Italijani veliki porabniki gob, uporabljajo jih v vsakodnevni prehrani, zato je moč na njihovem trgu zaslediti velik asortiment vseh vrst gojenih gob (tudi takih, ki jih pri nas še ne poznamo). Obširnemu ogledu gobarne je sledilo poslovno kosilo, kjer sta nas s svojo prisotnostjo počastila tudi g. Luca Francescuti, sin večinskega lastnika firme Agrifung, in g. Adriano Bordin, finančni direktor omenjene firme. V popoldanskih urah smo si ogledali tudi kompostarno Agrifung z njenim tehnološkim delom, laboratorijem za nadzor komposta in micelija, briketirno in transportno linijo in še bi lahko naštevali. Pokazali pa so nam tudi del proizvodnje, ki zanje predstavlja tehnološko skrivnost in je sicer gostom običajno ne kažejo. Sledil je še ogled družinskih gobarn bratov Borsato, Gina in Luigija. Način dela v teh dveh gobarnah je za nas bolj aplikativen, saj tudi v teh gobarnah delo ni kompjuterizirano, ampak opremljeno s cenejšimi napravami, delo v njih pa opravljajo družine same. Ekskurzijo smo končali z za nas obveznim nakupom in v poznih popoldanskih urah smo se poslovili tudi od gostoljubnega g. Costa, ki je bil ves čas z nami. Marinka Puntar RAZNI DROBNI NAPOTKI Grmovnice, ki cvetijo julija — V vrtovih je poleti obilica cvetja, vendar je ta čas cvetenja dreves in grmovnic že mimo. Če pa želite, da bi vaš vrt bil cvetoč tudi julija, morate posaditi eno izmed teh vrst. Takšne vrste so denimo divji rdeči kostanj, poletni španski bezeg, hortenzija, šentjanževka, pe-toprstnik in razne vrste vrtnic. Previdno na balkonih — Po gradbenih predpisih morajo balkoni in ravne strehe, na katerih urejajo vrtove, prenesti obremenitev najmanj 200 kg/ VARČNO Z VODO! Doslej so bili v krški občini najbolj suhi vodovodni sistemi Krško, Dolenja vas, Podbočje, Orehovec pri Kostanjevici in Raka. Suše pa še ni konec. Kostak zato še naprej poziva k skrajno varčni porabi pitne vode. m2. Starejše stavbe praviloma ne premorejo tolikšne nosilnosti, zato ob ozelenjevanju balkonov starih hiš in nameščanju številnih lončnic in rastlin v večjih koritih ne bo odveč previdnost. Nemara se v takšnih primerih posvetujete s strokovnjakom. Zaščitni pas za žuželke — Star pregovor: "Kar je za enega radost, je za drugega žalost", velja tudi na travniku. Po košnji lahko ptice neovirano napadajo in plenijo nezaščitene žuželke, živeče na tleh. Zato ob košnji puščajte nepokošene zaščitne pasove, v katere se bodo lahko umaknile žuželke pred napadalci. Svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti: Branka Radej-Koren, ing. agr. Suša V občini Krško sta krajevni skupnosti Krško polje In Veliki Podlog najbolj prizadeti zaradi suše in občina bi se morala lotiti tega problema načrtno kot naravne katastrofe. Vsekakor bi bila potrebna taka komisija, ki bi bila sposobna oceniti dejansko stanje in se povezati tudi s predstavniki KS za enotno in pravično delitev finančnih sredstev. Na občini bi morali nujno izdelati načrt sa izgradnjo namakalnega sistema, ki bi se zgradil s pomočjo izrednih republiških sredstev, in se s tem izogniti nadaljnjim sušnim katastrofam, meni Ivan Arh, predsednik sveta KS Veliki Podlog. (MKM) Srečanje harmonikarjev na Studencu Gasilsko in Prosvetno društvo Studenec organizirata, v sodelovanju z ZKO Sevnica, tradicionalno srečanje harmonikarjev. Srečanje bo na Studencu v nedeljo, 27. junija '93 ob 15. uri in bo veljalo kot izbirno tekmovanje za udeležbo na "Zlati harmoniki Ljubečne". Domačini bodo za to priložnost pripravili tudi bogat srečolov (motorno kolo, gorsko kolo ...), kulinarično razstavo, žrebanje vstopnic ... Igral bo ansambel Vigred, program pa bo povezoval Franc Pestotnik-Osin Podokničar. NaS glas 12, 23. junij 1993 11 Izvršnemu svetu in Skupščini občine Krško! Kdo bo otrokom postregel z zajtrkom? Koliko je takih, ki bodo sami prižgali plin in ga nato varno zaprli, pogasili luči, zaprli okna, pozaklenili vrata? Koliko jih bo dopoldan postopalo brez nadzora po krških ulicah in zganjalo vragolije, ki se porodijo mimogrede v nadebudnih mladih glavicah? Taka so vprašanja, s katerimi se te dni ukvarjamo starši devetletnih učencev, ki bodo v šolskem letu 1993/94 hodili v 3. razred OŠ Jurija Dalmatina v Krškem. Verjeli ali ne, občinsko središče, ki se je še včeraj ponašalo z visokim mestom na lestvici tistih z največjimi prihodki v državi, ni poskrbelo niti za prostorske pogoje svojih otrok. Ob marmornatih pločnikih in vedno novih ali prenovljenih zgradbah za upravne institucije ni nihče pravočasno poskrbel za to, da bi se lahko krški otroci šolali v enakih pogojih! In zdaj se "razseljeni" otroci učijo v gasilskem domu, v glasbeni šoli, ali pa se jim obeta dvoizmenski pouk. In če je dvoizmenski pouk neizbežen, zakaj nismo bili pravočasno informirani? Ko bi bilo tako in bi odgovorni organizirali razgovor ter javnost obvestili o tem problemu, bi seveda morali iskati primerne rešitve. Morda ne bi bil potreben dvoizmenski pouk, ki bo grobo posegel v življenje mnogih družin. Koliko mamic ali očetov bo lahko zamenjalo dvoizmensko delo tako, da se bodo prilagodili otrokovemu pouku? Kaj bo s popoldanskimi interesnimi dejavnostmi od plavanja do glasbene šole in učenja tujih jezikov? Ti otroci bodo "skakali" iz tedna v teden drugače, vmes bodo naravoslovni in športni dnevi, urnik se bo spremenil in takoj bo potrebno spremeniti ali odpovedati vse druge aktivnosti. Skratka, starši in otroci se bomo srečevali s problemi, šolska uprava pa bo nemočno vila roke in odgovarjala, da drugače ne gre. S to problematiko se krška šola srečuje že nekaj let. Kaj je bilo v preteklih letih narejenega, morda v celoti ne vemo, vendar rezultatov ni in zato dvomimo, da je bil pristop pravilen. Še vedno je šoli in občini najlažje stisniti starše v kot in jih postaviti pred gola dejstva. Morda bi nam bivši sekretar za družbene dejavnosti (sedanji župan), gospod Siter, lahko odgovoril, kaj je v svojem mandatu ukrenil? Kaj je napravil g. Rakar, ki je bil do sedaj ravnatelj te šole? Zakaj sta čakala, da je gnev prizadetih staršev zrasel preko vseh mej in nas postavila v situacijo, ko je dvoizmenski pouk neizbežen? Kaj bo storil izvršni svet, ki načrtuje novogradnje za pisarne in namenja sredstva za obnovo občinske zgradbe, na otroke, ki naj bi bili prihodnost našega vse bolj shiranega mesta, pa očitno pozablja!? Starši vseh oddelkov 2. razreda OŠ Jurija Dalmatina Krško V vednost: - Ministru za šolstvo Republike Slovenije - Zavodu za šolstvo Republike Slovenije NOVO NA KNJIŽNIH POLICAH ŠOLA NI ŠALA Na državnem tekmovanju Pretekli mesec sva bila s sošolcem Alešem na Pedagoški fakulteti v Mariboru na državnem tekmovanju iz fizike. Tekmovalo je okoli 60 ekip iz vse Slovenije. Razporedili so nas v štiri skupine. Naša skupina je tekmovanje pričela z eksperimentalnima nalogama. Čas je skoraj prehitro potekel in kmalu sva se z Alešem že ubadala s teoretičnimi nalogami. Tu smo tekmovalci imeli malo več časa, vendar so ure kar letele. Ob pol štirih smo pričakovali rezultate. Prišli so z majhno zamudo. Z Alešem sva se uvrstila v sredino in dobre volje smo se vsi vrnili domov, saj je bil naš cilj dosežen že z uvrstitvijo na državno tekmovanje. Peter šepetavc, 8. r. Dan doživetij Bili smo v Gardalandu. Do tja smo se vozili sedem ur. Ko smo se pripeljali na cilj, sem bila presrečna. Najprej smo se odpeljali z vlakom v deželo igrač. V njej so vse živali in rastline pele in igrale. Nato smo si ogledali egipčansko piramido. Ko se je odpiral sarkofag, me je prevzel strah. Sledil je vlak groze. Premagala sem strah in se peljala z njim. Te vožnje ne bom nikoli pozabila! Nato smo šli gledat delfine in morske leve. Predstavi sta bili zelo zanimivi. V Gardalandu sem srečala Indijance, kavbojce, črnce in gusarje. S čolnom smo se peljali tudi po Coloradu. Na safariju v Afriki so nas presenečale živali. Gardaland se ne da opisati, ampak ga moraš doživeti. Saša Peteline, 3. r. Nov. krožek OŠ Artiče Pomagala sem Nekega popoldneva sem vprašala starega ata, če mu lahko kaj pomagam. Odšla sem z njim na travnik. On je kosil travo, jaz pa sem grabila. Naložila sem travo v samokolnico in jo odpeljala v hlev. Tam sem dala travo na kup. Stari ata mi je rekel, da je zadovoljen z menoj. Janja Cerjak, 3. r. Nov. krožek OŠ Artiče Čudna reč Televizor je čudna reč, ker privlači vsakogar. Ko priklopiš ga, na ekranu je spored, ki napoveduje, kakšen bo dnevni red. Vabi stare in mlade, da mu delajo družbo že iz navade. Televizor otroke preveč zaposli. Namesto da bi posegli po knjigi, si pripravijo koktejl in sedejo v fotelj. Darja Pribovšek, 7. b OŠ Artiče Na planinskem izletu Planinci smo se odpravili na izlet na Golico. Vozili smo se tri ure, hodili pa malo več. Ko smo prišli do koče, smo malicali. Nato smo se nekateri odpravili Za osnovnošolce: Počitniško tekmovanje v šahu Tekmovanje, ki ga razpisuje Občinska zveza prijateljev mladine, bo v četrtek, 5. avgusta ob 10. uri v jedilnici OS Jurija Dalmatina v Krškem. Poleg ostalih osnovnošolcev iz občine Krško se ga lahko udeležijo tudi tisti, ki ta mesec končujejo osnovnošolsko izobraževanje. Priprave na tekmovanje za vse učence bodo potekale v juliju vsak torek od 9. do 12. ure v OS Leskovec in vsako sredo od 9. do 12. ure v OS Jurya Dalmatina Krško. Prijavnice pošljite na OZPM Krško, Cesta krških žrtev 14. Informacije: Marjan Božič (vodja tekmovanja), tel. 31-942. PRIJAVNICA ----------------------------------------, roj------------------------------ Začnimo tokratni prispevek z nekoliko lahkotnejšo, počitniško temo. Mladinska knjiga je v svojem zadnjem svežnju knjižnih novosti ponudila tudi priročnik z naslovom TENIS - Od začetnika do mojstra. Gre za prevod priročnika Nemške teniške zveze, ki je ena najmočnejših teniških organizacij na svetu, kar že samo po sebi zagotavlja kvaliteto knjige. Ob posnetkih Beckerja, Edberga in drugih teniških asov avtorji razlagajo osnove te tudi pri nas vedno bolj popularne igre, opozarjajo na najpogostejše napake in razkrivajo skrivnosti teniške taktike, veliko število skic in risb nazorno prikazuje teniške veščine v knjigi s skupno preko 140 stranmi. Ko gremo proti koncu drugega tisočletja našega štetja in se torej nezadržno približuje 21. stoletje, si pomembni svetovni dogodki sledijo z vedno večjo naglico. 20. stoletje, ki bo minilo, še preden se bomo tega dobro zavedeli, vendarle malo poznamo. Zgodovinarji so se lotevali starejše preteklosti in v knjigah je več prostora namenjeno prejšnjim stoletjem. To praznino zdaj zapolnjuje zajetna knjiga velikega formata s skoraj 600 stranmi - KRONIKA 20. STO- LETJA - Dogodki in osebnosti, vsako leto od 1900 do 1992 je našlo prostor v tem albumu fotografij pomembnih dogodkov in osebnosti, ki so obeležile in krojile našo preteklost, v kratkih spremljajočih zapisih najdete tudi vrsto zanimivosti iz sveta športa, umetnosti in zabave. Skratka, to je knjiga o času, ki se ga - eni bolj, drugi manj -vendarle še spominjamo in ki je v veliki meri utiril našo prihodnost. Kdor ima rad rože, je dober človek, pravi stara modrost, in če bi sodili po tem, koliko ljudi jih goji v stanovanjih in na vrtovih, nam ni treba skrbeti. Seveda imamo dokaj različne možnosti za vzgajanje okrasnih rastlin, odvisno od tega, kje stanujemo. Tam, kjer je malo prostora, pride prav dober nasvet. Takih nasvetov ne manjka v novem priročniku za gojenje rastlin v zaboj-čkih, visečih košarah, lon- čkih, žarah in koritih, ki je pod naslovom vrt v malem izšel pri Mladinski knjigi, čudovite barvne fotografije Matthevva vvarda bodo pritegnile ljubitelje cvetja in jih vzpodbudile, da z njim tudi sami obogatijo nove kotičke svojega doma, naj gre za stopnišča, ograje, strehe ali okna. Tone Pavček je zelo uspešen slovenski pesnik, nič manj pa niso znane njegove pesmice za otroke, v dolgi vrsti pesniških zbirk in slikanic je v najnovejši z naslovom SONCE IN SONCICE objavljenih deset pesmic, ki jih spremljajo ilustracije prav tako priznanega Marjana Mančka. Knjigica je izšla v zbirki Cicibanov vrtiljak, ponuja pa šaljivo igrive odgovore na vprašanja: Kdo je najboljši ded, Kako delimo tete. Kako delimo strice in še kakšno. Silvo Mavsar Knjigarna in papirnica OPUS, Krško, CKŽ 44 Priporočamo strankam, da se v zvezi s prodajo in nakupom rabljenih učbenikov oglasijo v knjigarni po končanem pouku v osnovni šoli, tj. od 25. junija dalje. Komisijsko prodajo bomo izvajali po enako ugodnih pogojih kot lansko leto. Vabimo tudi k nakupu drugih šolskih potrebščin za novo šolsko leto ter k obisku našega klubskega centra SVET KNJIGE. Nasvidenje v knjigarni Opus! malo dlje. Tudi slikali smo se. Bolele so me noge. Ko sem prišla domov, sem bila zelo zaspana. Ta izlet je bil zelo dolg. Janja Cerjak, 3. r. Nov. krožek Oš Artiče Občinsko tekmovanje v veseli šoli Kot vsako leto je tudi letos občinsko tekmovanje v Veseli šoli potekalo v Brežicah. Najprej so nam dali navodila, potem je vsak razred tekmoval zase. Po tekmovanju so nas presenetili s pico. Medtem ko so mentorji popravljali naše naloge, smo se mi potepali po mestu. Približno ob dvanajsti uri smo se vrnili v šolo, kjer so nam povedali rezultate. Vsi smo dobili zvezek in kemični svinčnik, najboljši pa še veliko čokolado Milka. Navdušeni smo bili nad darovi, nad rezultati pa malo manj. Vsaj jaz, ki sem kljub trudu dosegla le 19 točk. Letos sem bila prvič na občinskem tekmovanju in bila sem razočarana nad številom udeležencev. Pričakovala sem jih več. Ne vem, zakaj se učenci bolj ne zanimajo za to tekmovanje. Zase vem, da bom v njem sodelovala do konca osemletke, če bom le imela možnost. Katarina Šepetavc, 6. r. Nov. krožek Vrabčki OŠ Artiče ii Od zrna do kruha u Prodajalna, 9 ki se jo splača obiskati CIT d.o.o. Leskovec (Slavko Pečarič) Telefon: (0608) 33-011, doma: 75-000 V obrtni coni Leskovec je odprta nova trgovina z imenom CIT. To je podjetje iz Ljubljane, ki ima v svoji lasti že devet prodajaln po vsej Sloveniji. Pri nas imate možnost nakupa po veleprodajnih cenah. Če povprašate po artiklu, ki ga trenutno nimamo na zalogi, vam ga priskrbimo v kratkem. Na naših policah imate na voljo vse vrste lakov, barv, kitov, razredčil, razna čistila, sredstva za zaščito lesa, orodja za pleskanje in barvanje, fasadni in ometni material ter razna orodja za vrtnarjenje, delo v sadovnjaku ali vinogradu. Posebej priporočamo JUPOL, BELTOP, NIVEDUR - vse to dobite po zelo ugodnih cenah. Trgovina je odprta od 8. do 17., ob sobotah pa do 12. ure. učenec/ -nka OŠ. _, se prijavljam za po- čitniško tekmovanje v šahu, ki bo 5. avgusta 1993 s pričetkom ob 10. uri. Podpis: Prireditev z zgornjirrvnaslovom so pripravili učenci 1. razreda OŠ Veliki Podlog in se za spomin, da so res že veliki šolarji, slikali ob razstavi in dobrotah. Zaključni nastopi in programi so v teh dneh vsakdanji po vseh šolah. To pa že pomeni, da so počitnice na pragu, samo še spričevala in ... Pišite nam, kako preživljate oddih. Brežice Letna konferenca občinske ZKO Vsi, ki so financirani iz občinskih proračunov, se morajo pač prilagajati razmeram. Tako je tudi v Brežicah, ker je bil občinski proračun sprejet šele konec maja. Zato je morala ZKO Brežice počakati s svojo letno konferenco, čeprav so imeli vso dokumentacijo pripravljeno že ob zaključnem računu. Letna konferenca Zveze kulturnih prganizacij Brežice je ob izredni udeležbi delegatov potekala 17.6.1993. Čeprav s sklepčnostjo nikoli ni bilo težav, pa se je sedaj še posebno pokazala pripadnost in velika zainteresiranost za ljubiteljsko kulturo. Poleg poslovnega poročila za leto I992 so sprejeli tudi vsebinski in finančni plan za leto I993. Božena Zorko, tajnica ZKO, je povedala, da so jim dodelili sredstva za skromno preživetje in določeno osnovno dejavnost, vendar to nikakor ni toliko, da bi lahko v popolnosti realizirali programe, ki so si jih zastavili, in se bodo morali v zvezi in v društvih pač opirati na lastno pridobljena sredstva. (Mk-M) 12 NaS glas 12. 23. junij 1993 Dvanajst ur ročka na Čatežu Velika ročk fešta se nam obeta v soboto, 26. junija 1993 ob 17. uri na Čatežu ob Savi. Sodelovali bodo Demolition Group (Brežice), Execusions (Krško), OSD (Ljubljana), Dead Smile (Krško), Union Krompir (Ljubljana), Kojoti (Zagreb) in Mrkn Pa Crkn (Čatež). Dogodek, ki ga ljubitelji ročka ne morejo zamuditi. (A. Ulčnik) Ovitek s CD plošče DEMOLITION GROUP V GOSTILNI KOMOČAR Na dvorišču gostilne Komočar v Krškem je bil v petek, 18. junija, koncert, kakršnih smo v Po-savju le redko deležni. Predstavila se je skupina Demolition Group iz Brežic, ki jo sestavljajo: Bojan Fifnja - kitara, Jože Pegam - saksofon, RX5, Matjaž Pegam - sound, RX5, Nikola Se-kulovič - bas, Goran Šalamun -vokal in Uroš Srpčič - bobni. Razen bobnarja Srpčiča so ostali člani nekoč igrali v legendami brežiški skupini Gast'r'bajtr's, leta 1986 pa so se preimenovali v Demolition Group. V desetih letih skupnega ustvarjanja so se izkazali kot zelo plodovit bend, saj so doma in v tujini izdali kar lepo število albumov: Gast'r'bajtr's - Ni življenja brez ljubezni in Pot v raj, Demolition Group - Mizerika (Italija), Miracle (Italija), Bad Gag 2, Opus Manvum (šest kaset, izdanih v samozaložbi) in kompilacije: San Remo - Ročk, Arezzo - Ročk, S.LO.U.R.P. Gostovali so v Italiji, Nemčiji, Avstriji in Španiji in verjetno so bili edini predstavniki Slovenije in bivše Jugoslavije, ki so kdajkoli sodelovali na festivalu v San Remu (San Remo -Ročk). Njihova zadnja CD plošča in kaseta Bad Gag 2 je izšla pred dobrim mesecem pri založbi Kif Kif, v Posavju jo prodajata knjigama Opus v Krškem in Blagovnica v Brežicah. Promocija te plošče je bila v KUD France Prešeren v Ljubljani, kjer so navdušili nabito polno dvorano. Jeseni načrtujejo snemanje video spota in glasbeno sodelovanje na predstavi ljubljanskega Be-tontanz teatra. Petkov koncert je z dobrim nastopom začela predskupina lt'$ not for Šale iz Laškega, po krajšem premoru pa so nam De-tmolitibn Group v uro in pol trajajočem nastopu dokazali, da sodijo med najboljše slovenske nekomercialne bende. Njihovo glasbo odlikuje čvrst brezkompromisen ročk, velika izrazitost tako vokala kot vseh instrumentov in zelo kvalitetna izvedba. Besedila so popolnoma podrejena glasbi, tako da občasna nerazumljivost petja ne moti. Kljub temu da so svoj repertoar odigrali zelo dinamično in na visoki ravni, se večina od nekaj čez 100 obiskovalcev ni prav sprostila. Zdi se, da so Demolition Group, ki so marsikje v Sloveniji bolj znani kot doma v Posavju, do te mere presenetili, da se je publika šele proti koncu koncerta začela bolj živahno odzivati na njihovo glasbo. Ozvočenje je bilo solidno, sam koncert pa dobro organiziran in je bil res prijetna osvežitev tovrstne glasbene scene v naših krajih. " Čeprav v Posavju obstaja kar nekaj kvalitetnih bendov, nam pomanjkanje stalnega koncertnega prostora onemogoča red-nejše spremljanje njihovega dela. Upamo lahko le, da bo g. Komočar nadaljeval z organiziranjem podobnih koncertov. A. Ulčnik Slovesnost v Cerkljah ob dnevu državnosti Vojaki in častniki Učnega centra Cerklje bodo 24. junija ob 8. uri pripravili slovesnost v počastitev dneva državnosti. V programu bodo poleg domačih izvajalcev sodelovali še gostje iz Učnega centra Novo mesto, iz Osnovne šole Cerklje ob Krki, Pihalni orkester Videm oz. učenci krške glasbene šole. Na srečanju bodo pripadnikom Teritorialne obrambe dolenjske pokrajine izročili tudi odlikovanja Ministrstva za obrambo. POŠTNA TORBA Priznanje? Ne, hvala! Da naj bi prejel občinsko priznanje za leto 1993, pravijo. Lepo in prav, če je ta sklep rezultat poštene ocenitve in odločitve. Neizkren bi bil, če bi rekel, da ni prijetno in lepo, ko človeku po dolgih letih rečejo hvala za tvoj delež, ki si ga tu in tam prispeval, da je bilo naše življenje, tudi zaradi njega, nekoliko lepše, prijetnejše in bogatejše. Zato vsem tistim, ki so opazili to, kar je vredno priznanja, hvala. Kljub temu pa sem se odločil, da priznanja ne sprejmem. Zakaj? Zato ker želim s tem izraziti nestrinjanje z mnogimi zadevami, ki se v zadnjem obdobju, žal prepogosto, pojavljajo v našem obnašanju in delovanju, in te nam grenijo pričakovanja v lepšo prihodnost. Na primer: - Delegati ali poslanci (in ne samo naše) skupščine se kot taki obnašajo vse preveč neodgovorno. Demokracijo, ki smo jo tako dolgo in težko pričakovali, pa zaenkrat šele vse bolj kot ne deklarativno dobili, tudi oni neokusno in neproduktivno izrabljajo za osebne, predvsem pa strankarske interese, na državljane, katerih predstavniki so, in njih tegobe pa pozabljajo. Za obstrukcije In razno drugačno onemogočanje sklepčnih sej pa menim, da je to med drugim tudi neko-legialno; nekateri namreč le pridejo na seje in tisti, ki neopravičeno izo-stajajo, kradejo čas prisotnim. Po moji oceni za takšne zdajšnje delegate predolgo traja učna ura demokracije. Mi bi radi več rezultatov, le ti naj štejejo za uspeh, ne pa številne duhamome seje. To že ni več demokracija, temveč anarhija, v kateri že ne vemo več, za kaj gre. Vse bolj postajamo velemojstri za nagajanje in tisto, da smo Slovenec Slovencu - Slovenec, ali pa tudi, da iz enou-mja prehajamo v brezumje. - Občinska uprava, nekje več, nekje manj, se vse preveč ukvarja sama s seboj, na to, da obstaja zaradi občanov in ne obratno, pa največkrat pozablja. Kljub večkratnim obljubam po izboljšanju se kaj posebno razveseljivega zgodi bolj malo. Nesprejemljivo je tudi, da je občina tako neodgovorno pozabila na legaliziranje (7-letni mandat) lokalne samouprave, ki ostaja zato nekako sramežljivo nelegalna. Temu primerno pa je tudi sodelovanje oziroma funkcioniranje le-te na terenu. Če komu ustreza KS, jo upošteva, če ne, pa ne. Obljube, dane občanom mimo KS, so čudno nerazumljive, za nerealizacijo le-teh razočarani krivijo KS. - Nerazumljiva pa tudi nesprejemljiva je dvotimost politike IS in Sklada stavbnih zemljišč, še posebej zato, ker se potem v tem nejasnem klobčiču dogaja tisto: "zagrabi-poteg-ni", kjer zmagujejo lokalne strankarske in druge vežice. Zaradi tega pe- riferija Krškega' vse bolj postaja gmajna. - Pravijo, da gorje narodu, ki je izgubil zgodovinski spomin, pa mora potem še enkrat prehoditi že prehojeno pot. Mnogi sedanji uslužbenci in delegati so pozabili, da smo se o marsičem v tej občini pred leti resno in moško dogovorili, zdaj pa bi radi to nekateri kar pozabili. Če smo v tem času doživeli spremembo politične ureditve, to še ne pomeni, da prejšnji sistem ni bil naš, slovenski, zato upravičeno zahtevamo realizacijo dogovorjenega - kontinuiteta obvez mora veljati. Bog nas varuj, če bomo morali z vsakim mandatom začeti pisati zgodovino spočetka. Odgovorne službe in posamezniki iz občinske uprave ne najdejo časa za pogovore o rešitvi naših problemov; ali naj začnemo uporabljati metodo KALIŠOVEC? Razumemo, da ni dovolj sredstev za vse naše potrebe, vendar, ali nam je ob tem zmanjkalo tudi poštene besede, saj ta ne stane denarja, ali pa tudi? - In ker so te pozabe močno prisotne, občani pa obljub zlepa ne pozabijo, smo zaradi tega v KS največkrat strelovodi, kamor treskajo strele. Zato ker ne želim biti strelevod, ali pa po mnenju naših krajanov eden tistih, ki se gredo igrice diplomacije in pozabe, gospodje, mene ne bo tu zraven, pa tudi ne zlepa v kakšni stranki, kar mi nekateri štejejo v slabo. Nič zato, vest imam čisto pa sem zato vseeno, ali pa še bolj, Slovenec v vsakem pogledu. Našli pa me boste še vedno tam, dokler mi bodo dopuščale moči, kjer se ustvarja in dela za dobrobit ljudi, društev, ne oziraje se na strankarsko barvo, v korist mojega kraja in naše Slovenije. Mirko Avsenak Razmišljanje o odlagališču radioaktivnih odpadkov in obratovanju JE Javno mnenje v Sloveniji ni naklonjeno možni rešitvi za zgraditev odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov iz Jedrske elektrarne Krško. Da je tako, so krive razne institucije in posamezniki, ki v teh desetih letih niso odigrali vloge, za katero so prejemali plačila, da bi javnost s to tematiko pošteno in objektivno seznanjali ter izobraževali. Pomanjkljivost ni v prid ne enim ne drugim, še zlasti konstruktivnemu reševanju izjemno občutljive problematike ne. Ni težko oblikovati negativnega mnenja, veliko truda, časa in denarja pa bo potrebno, da se stanje ublaži. Glede na izjave posameznih predstavnikov države (iz republike in občin), da brez soglasja krajanov, kjer so predvidene lokacije za odlagališče, posega v prostor ne bo, je vsakemu državljanu Republike Slovenije jasno, da po legalni, tako opevani demokratični poti lokacije za zgraditev odlagališča ni mogoče dobiti. Kdo le je vprašal občane pred izgradnjo Jedrske elektrarne Krško, če soglašajo z lokacijo? Ali so občani dali soglasje za izgradnjo začasnega skladišča nizko in srednje ra-dioaktvnih odpadkov? Tudi zunanji minister Republike Hrvatske je uradno izjavil, da odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na področju Republike Hrvatske ne bo. Preveč posegov v prostor na privatni lastnini je že bilo izvršenih (tudi v krški občini) brez soglasja lastnikov, da bi lahko še verjeli in zaupali predstavnikom države, ki vse preveč radi obljubljajo, obljub pa ne držijo. Vedno se najde način in sredstvo (posebni interes, razlastitev...), s pomočjo katerih se posameznik onemogoči pri uveljavljanju svojih pravic. Sprašujem se, ali smo krajani v okolici Jedrske elektrarne Krško res dolžni vse hladno prenašati, kar je drugim trn v peti. Kako da je naša oblast pristala, da so se v JE zaposlovali državljani Hrvatske, da so se gradili stanovanjski objekti za potrebe JE na področju Republike Hrvatske, da so se zasedale vodilne funkcije v JE tudi v razmerju udeležbe pri izrabi, da pa se ni uredilo pred začetkom obratovanja JE o odlagališču tudi za 50 % potreb na območju Republike Hrvatske? Lahko bi še nizal podobna vprašanja, ki pa bodo itak brez odgovora, ali pa bo tak, da so za stanje krive neznane osebe in "objektivna dejstva". Iluzomo je pričakovati, da bi prišlo do izgradnje odlagališča za 50 % odpadkov na področju Republike Hrvatske, ko je še za poravnavo stroškov za dobavljeno električno energijo potrebno zapretiti s prekinitvijo dobave električne energije. S kom bomo pa izsiljevali poravnavo stroškov za zapiranje JE, ko bo do tega prišlo? V Jedrski elektrarni Krško ni samo ca 9.000 sodov nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, temveč tudi odpadno gorivo od začetka obratovanja, ki pa je visoko radioaktivno in dosti nevarnejše, pa se o njem v javnosti nič ne polemizira. Kako mačehovska je država Slovenija do krajanov v okolici JE? Krajani se kar morajo strinjati (kot da je to samoumevno), da so nizko in srednje radioaktivni odpadki kar v JE v začasnem skladišču, da je odpadno gorivo v JE, da poslušajo parajoči zvok izpusta pare v nenormalnih okoliščinah obratovanja, da so njihovi stanovanjski objekti (zaradi bližine JE) manj vredni kot drugje v Sloveniji, da se povečuje obolelost otrok... Električno energijo, proizvedeno v JE za potrebe Slovenije, plačujejo po enakih tarifnih postavkah kot ostali uporabniki v Sloveniji, ki niso deležni naštetih "dobrin". Kako imajo odnose s krajani v bližinah jedrskih elektrarn in odlagališč urejene v evropskih državah, odgovorni poznajo, žalostno je, da vedno razlagajo in utemeljujejo le "tiste" vsebine, ki so jim v interesu (v prid), ostale pa zamolčijo, ali pa preslišijo. Principa "daj-dam" ne poznajo, temveč samo "daj, daj, daj..." Pošteno bi bilo, da krajani v okolici JE neposredno čutijo, da sta njihovo razumevanje in strpnost do problemov, ki se jih drugi z vsemi štirimi otepajo, da so materialno oškodovani, vsaj delno nadomeščena (realne cene za to itak ni) v obliki odškodnine - rente. Vlada Republike Slovenije je 7. 3. 1992 z "levo roko" dala vsakemu uporabniku električne energije gospodinjskega odjema na stalnem bivališču 50 kWh električne energije mesečno brezplačno, kar je znašalo 35.000.000 kWh mesečno (50 kWh x 700.000 uporabnikov 35.000.000 kWh mesečno). Za to količino se ni vprašala, kje bo energijo brezplačno dobila, oziroma ni pojasnila, koga bo s temi stroški obremenila. Z 31.12.1992 je bil ta popust ukiifjen. Če bi uporabnikom v radiju npr. do 10 km okoli JE namenila 270 kWh električne energije mesečno na uporabnika brezplačno, kar je povprečna poraba na uporabnika, bi za krajane, ki pa so upravičeni do neke vrste odškodnine, namenila le ca 3.200.000 kWh mesečno, kar je "u-bogih" 1,7 % proizvedene električne energije v JE. Kaj je to v primerjavi z lastno rabo JE? Tudi vodstvo JE ni na tem podorr čju odigralo svoje vloge. Problematiko rešuje le na institucionalni ravni, kjer so neposredno prizadeti krajani kot posamezniki zapostavljeni. Čas bi že bil, da se tudi vodstvo JE prebudi v prid razumevanja prizadetosti krajanov, saj je še dolga doba pričakovanega obratovanja JE in skupnega življenja v tem okolju. Ali se bo čakalo z reševanjem te problematike tako dolgo, da se bo "prebudilo" prizadeto okolje? Se problemi rešujejo samo s prisilo? Vili Zorko Pionirska 1 a, Leskovec Zastor se odgrinja..., nastopijo stranski igralci... Saj veste, g. Petrovič, da je potrebno vsako stvar, ki jo trdiš, dokazati! Vsaj tako naj bi bilo. Od namigovanj in izmišljotin lahko glava boli... Kar se vas tiče, se mi po vašem "odgovoru" vse bolj dozdeva, da vam kljub solidnim igralskim sposobnostim manjka razgleda po glavnem odru in ne le po zakulisju. Če ste razočarani nad mojo pohvalo in imate zdaj slabo vest zaradi nje pred g. Moškonom, je to vaša stvar. Če bi namreč "zlila ves žolč" na direktorja DKD Edvarda Kardelja, bi začela nekako takole: "Ker g. Moškon nima hrbtenice, se neprestano skriva za telefonskimi klici, pismi in teksti ter spremstvom svoje žene, se obdaja s celo vrsto odvetnikov, ki jih seveda ne plačuje s svojim denarjem, ter se prilizuje takim, kot ste očitno tudi vi, da bi namesto njega opravili posel, ki mu sam ni dorasel. S problemi se ni sposoben spoprijeti javno, pač pa enkrat napada enega od potencialnih izmišljenih sovražnikov, ki se mu menda prikazujejo..." Če bi torej imela toliko žolča, kot pravite, bi nadaljevala in kljub temu vse argumentirala, toda prepričana sem, da g. Moškon vse, kar dela, dela v prepričanju v svoj prav, kajti on niti ne ve, da je narobe, ker drugače verjetno ne zna. Vsi ostali (odgovorni?) pa ga tako kot vi pustijo pri miru, saj mislijo ali želijo misliti, da gre za osebni obračun, čeprav na stroške davkoplačevalcev. Če pa ste mislili, da vam bom jaz poiskala vzroke za tako slab obisk omenjene predstave ob dejstvu, da sami, g. Petrovič, sedite ob vodstvu DKD in soupravljate v programskem svetu, bi vam bilo seveda zelo po godu, saj se sezona končuje. Kajti res ni enostavno načrtovati sezone s programom brez kritja gledalstva in financ. Vem, da je g. Moškon naredil ob vašem gostovanju vse, kar tudi "o-bičajno" stori. Naklonjenost pa se ne kupuje, g. Petrovič, niti z brezplačno najemnino niti z abonmajskimi vstopnicami... Toda, ste že kdaj pomislili, da bi bilo prav, če bi bile kocke pravično razdeljene, enkrat za ene, drugič za druge. Pa ni tako... Mogoče pa vam bodo tudi dovolili, da pogledate v statistiko DKD. Imena vam bodo vse povedala. Se že sprašujete, kdaj vašega ne bo več med njimi? Na koncu skeptično ugotavljate, da vsebina mojega pisma ne more razrešiti dileme glede nadaljnjega razvoja kulture v občini. Zelo se strinjam z vami, g. Petrovič, kajti zdi se, da je vse preveč vam podobnih, ki si zatiskajo oči, ker so očitno preveč "zraven"... Marija K. Mirtič Srečanja naj bodo v Brestanici vsako leto Pred srečanjem izgnancev Slovenije iz let 1941-1945, ki bo 11. julija v Dobovi, želim opozoriti vse nekdanje prisilne izgnance, da se ohrani že začrtana smer srečanj na brestaniškem gradu (Rajhenburgu). Smatram, in tudi krajevne organizacije društva izgnancev iz občine Sevnica so enakega mnenja, da se mora 7. junij, dan izgnancev, slaviti vsako leto v Brestanici, tej začetni postaji štiriletnega trpljenja, območna srečanja pa naj se organizirajo v različnih krajih, kot na primer letos v Dobovi. Srečanja v Brestanici naj bodo kot neka božja pot vsako leto v tiste hleve, ki razpadajo in so potrebni obnove. To se ne more kar pustiti pozabi in času. Preveč trpljenja in solz je bilo, da se to na nek prikrit način hoče razvrednotiti. Vemo pa, da nas je večina od 65.000 izgnancev romala skozi to zbirno taborišče, zato je prav, da ima tudi prednost pri obujanju spomina kot osrednji center proslav. Na dan ustanovitve Društva izgnancev Slovenije smo bili preostali člani naše družine na rajhenbur-škem gradu. Vrata v hleve so bila zavezana z verigo, tako da se v hleve z zgornje strani ni dalo priti. Kdor pa bi stopil noter, bi padel na tla, saj je vse razpadlo in zapuščeno. To se mora ohraniti za naša srečanja v teh hlevih, da bo za vse dosti prostora in da ne bomo odvisni od vremena, kot je bilo na primer na letošnjem srečanju na Mostecu v Ljubljani. Zapustiti pa moramo te objekte tudi kot spomenik našim potomcem, da bodo tudi oni hodili sem kot na neko novo božjo pot. Imamo samo eno življenje in se ne morem strinjati s tistimi izgnanci v vodstvih, ki so za proslavo v Brestanici samo na okrogle obletnice. Koliko let pa mislijo nekateri, da jih bodo še dočakali? Večina je dočakala samo grob v slovenski zemlji. Nekateri pa smo še šli 9. junija 1991 na grad Rajhenburg in ustanovili Društvo izgnancev Slovenije. Mi nimamo več veliko časa in terjamo, da država in vlada Republike Slovenije in vse institucije z državnim zborom in državnim svetom dosežejo, da nam Nemčija in druge države, ki so nam napravile toliko gorja, vsaj začnejo finančno vračati za škodo in prestano trpljenje in izgubljeno mladost in zdravje. Janko Blas Sevnica NaS glas 12, 23. junij 1993 13 Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo v imenu Izvršnega sveta občine Krško in na podlagi 53. in 55. člena Zakona o graditvi objektov objavlja JAVNI RAZPIS ZA IZDELAVO TEHNIČNE DOKUMENTACIJE PGD, PZI - OBNOVITVENA DELA NA CESTI "ROSTOHARJEVA ULICA" 1. PREDMET PONUDBE Predmet ponudbe je tehnična dokumentacija PGD, PZI za obnovitvena dela na cesti "Rostoharjeva ulica",in sicer: - izdelava projekta enostranskega hodnika za pešce s projektom obnovitvenih del na cesti, - izdelava projekta javne razsvetljave, - uskladitev projekta plinifikacije s projektom enostranskega hodnika za pešce. Celotna trasa je dolga 1550 m, in sicer od začetka ulice na križišču z Leskovško cesto do Leskovškega gradu. Pločnik bo potekal v dolžini 200 m na spodnjem delu trase (pri križišču) in 1000 m na zgornjem delu ulice (do Leskovškega gradu). 2. VSEBINA PONUDBE Navedena dokumentacija mora vsebovati: - geodetski posnetek trase, - projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in PZI, - soglasja prizadetih organizacij - upravljalcev komunalnih vodov. 3. RAZPISNI POGOJI Vsi, ki želijo sodelovati v razpisu, morajo v razpisnem roku predložiti pisno ponudbo. Rok za izdelavo ponudbe je 30. 06. 1993. Ponudba mora vsebovati: - firmo oz. ime ponudnika, - dokazilo o registraciji in odločbo, da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, - ceno za izvedbo projektne dokumentacije, plačilne pogoje in rok izvedbe. Ponudbe pošljite v zaprti kuverti s pripisom PONUDBA - OBNOVITVENA DELA NA CESTI ROSTOHARJEVE ULICE - NE ODPIRAJ, na gornji naslov. Dodatne informacije se lahko dobijo na tukajšnjem sekretariatu. O izbiri bodo ponudniki obveščeni najkasneje v 14 dneh po izteku roka za zbiranje ponudb. Občina Krško Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo v imenu Izvršnega sveta občine Krško in na podlagi 53. in 55. člena Zakona o graditvi objektov objavlja JAVNI RAZPIS ZA IZDELAVO "PODPORNEGA ZIDU VOLOVNIK" NA KRAJEVNI POTI LESKOVEC-VOLOVNIK-GOLEK 1. PREDMET PONUDBE Predmet ponudbe je izdelava podpornega zidu na krajevni poti Leskovec-Volovnik-Golek po priglasitveni dokumentaciji. 2. RAZPISNI POGOJI Vsi, ki želijo sodelovati v razpisu, morajo v razpisnem roku predložiti pisno ponudbo. Rok za izdelavo ponudbe je 30. 06. 1993. Ponudba mora vsebovati: - firmo oz. ime ponudnika, - dokazilo o registraciji in odločbo, da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, - ceno, plačilne pogoje, rok izvedbe. Ponudbe pošljite v zaprti kuverti s pripisom PONUDBA - PODPORNI ZID VOLOVNIK - NE ODPIRAJ, na gornji naslov. Dokumentacija razpisanih del je na razpolago na Sekretariatu za gospodarsko infrastrukturo občine Krško, CKŽ 14, v sobi št. 217 (pri Niku Somraku). O izbiri bodo ponudniki obveščeni najkasneje v 10 dneh po izteku roka za zbiranje ponudb. Občina Krško Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo Izvršni svet SO Brežice Avtobusna proga V TRZ - IS SO Brežice je prilagodil enega izmed sklepov svoje prejšnje seje in kot upravljalec Tehničnega zavoda v Slovenski vasi dal soglasje k predlogu podjetja Kovač Trade d.o.o. Brežice za podaljšanje avtobusne proge skozi industrijsko cono Tehnično remontne delavnice v Slovenski vasi. Predlagatelj mora predhodno izpeljati tudi vse postopke, ki jih za to predpisuje zakon. (55. seja IS SO Brežice, 8. 6. 1993) Prostorski del plana gre v skupščinsko obravnavo — Brežiški izvršni svet je sprejel prečiščeno besedilo sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana za svojo občino, t. j. njegove letošnje dopolnitve. Delegati naj bi o tem dokumentu razpravljali junija. Pripombe iz razprave izvršnega sveta so letele na nadaljevanje gradnje obvoznice Brežice-Krško, ki da bo zahtevala posege v plodno zemljo, zato je Hrvoje Oršanič predlagal iskanje druge rešitve. Iz razprave je bilo moč razbrati, da je problem povezave s Krškim potrebno rešiti. Naslednja pripomba (Anton Podgoršek) je bila namnjena gradnji novih šol: zaradi napake v besedilu je videti, kot da dokument predvideva gradnjo dveh novih šol, v Trnju in Šentlenartu. Predvidena pa je le nova OŠ v Šentlenartu. Podgoršek je opozoril še na to, da je potrebno pri navajanju dograditev oz. izboljšav obstoječih šol ob izgradnji večnamenske dvorane v Globokem navesti še izgradnjo telovadnice na Veliki Dolini in športne dvorane v Dobovi. V Trnju gre namreč za izgradnjo otroškega vrtca. Slišati je bilo tudi pripombo dr. Sušina, da si morajo v Brežicah prizadevati za to, da bi tudi občini Krško in Sevnica vlagali v bolnišnico Brežice, ki je regionalnega pomena, v enakem obsegu, kot vlaga občina Brežice. (55. seja IS SO Brežice, 8. 6. 1993) Svetovanje za razvoj malega gospodarstva - V Brežicah bodo ustanovili strokovno svetovalno organizacijo za razvoj malega gospodarstva in podjetništva. To bo, po besedah Braneta Musarja, podjetniški center, njegov razvoj pa bo načrtoval in uresničil KIN - poslovne storitve Sevnica d.o.o. V prvi fazi bodo za izdelavo projekta zagotovili 149.000,00 SIT, in sicer iz proračunske postavke za promocijo. (55. seja IS SO Brežice, 8. 6. 1993) Ali samoorganizacija vodi kmete iz težav - Veliko kmetov je prizadetih zaradi slabega likvidnostnega položaja Kmečke zadruge Agraria Brežice. Zato je Anton Zevnik, kmet s Čateža, v svojem dopisu izvršnemu svetu predstavil problem lastnega poskusa samoorganiziranja. O tem je brežiški vladi poročal Tone Cerjak. Ker brežiška kmetijska zadruga ne more kmetom plačevati odkupljenih proizvodov (tržnih viškov mleka), je g. Zevnik ustanovil podjetje, preko katerega bi si zagotovil redno plačevanje oddanega mleka, vendar ima pri poslovanju z Ljubljanskimi mlekarnami težave, saj te pogojujejo sklenitev pogodbe s poprejšnjim soglasjem Kmečke zadruge. Izvršni svet je sicer o tej težavi razpravljal, problem razume, zaveda se, da je položaj v brežiškem kmetijstvu težak, vendar v pogojih tržnega gospodarstva na nastali položaj ne more neposredno vplivati. Kljub temu pa podpira vsa prizadevanja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem v zvezi tudi vzpostavitev tržnih odnosov ter lojalne konkurence na področju pridelave in trženja kmetijskih proizvodov. (55. seja IS SO Brežice, 8. 6. 1993) Namenska poraba pomoči v koruzi — Izvršni svet je sprejel predog komisije za oceno škode po elementarnih nesrečah v zvezi z neodkupljenimi količinami koruze po regresirani ceni, name- njenimi za sanacijo škode po suši in sicer. V predlogu je dobila Kmečka zadruga Brežice pooblastilo za odkup 106 ton koruze po regresirani ceni - za sanacijo škode po suši. Koruza bo namenjena za pitanje prašičev pri rejcih po izdelanem seznamu. Namenskost porabe koruze nadzira sekretariat za kmetijstvo. Vso preostalo neodkupljeno koruzo lahko odkupujejo po regresirani ceni vsi kmetovalci, ki so prijavili škodo zaradi suše v letu 1992. Koruza bo na voljo pri Agrarii - Proizvodnji in v enoti Silosi, ki o tem vodi tudi evidenco. Kontrolo namenske porabe koruze bo opravljal sekretariat za kmetijstvo. (55. seja IS SO Brežice, 8. 6. 1993) Gospodarska cona Slovenska vas - izvršni svet je na predlog Zavoda za prostorsko načrtovanje sklenil preimenovati območje nekdanjega Tehnično remontnega zavoda Bregana v Slovenski vasi v Gospodarsko cono Slovenska vas. (55. seja IS SO Brežice, 8. 6. 1993) 8.000 DEM letne rente Dobovi - izvršni svet se strinja z vsebino pogodbe o plačevanju rente za deponiranje komunalnih odpadkov v KS Dobova in je pooblastil predsednika IS, da pogodbo čim prej podpiše. Renta znaša 8.800 DEM mesečno, vanjo pa je vključen tudi znesek 1.000 DEM letno, ki ga mora KS nakazati GG Brežice. (56. seja IS, 11.6. 1993) Tretja faza UN za brežiško mestno jedro - Izvršni svet je sklenil naročiti izdelovalcu ureditvenega načrta za mestno jedro (Savaprojektu), naj pripravi III. varianto tega dokumenta, pri čemer mora upoštevati naslednje pripombe: Na območjih, kjer so sicer predvidene pozidave, mora biti v vmesni fazi možna ureditev parkirišč, na območjih, kjer so v UN predvidena parkirišča, mora biti v vmesni fazi možna ureditev igrišč, izdelovalec naj najde najboljšo rešitev za ureditev prometa v Ulici stare pravde. Pripombe nekaterih članov IS so namreč letele na ureditev prometa, posebej med OŠ in Trgovsko šolo Brežice, na lokacijo in velikost igrišč ob šolah ter na število in lokacijo parkirišč. (56. seja IS, 11.6. 1993) Rekonstrukcija ceste Križaj "" Cerklje - Cestno podjetje Novo mesto je dobilo soglasje IS Brežice k projektu rekonstrukcije ceste Križaj-Cerklje, pri čemer pa mora investitor upoštevati naslednje pogoje: Pri obnovi in rekonstrukciji mora zagotoviti vse obstoječe dovoze na kmetijske površine, po končanih delih je potrebno izvršiti odmero cestnega zemljišča in postaviti mejnike, investitor si mora za del ceste, ki se rekonstruira, pridobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje. (56. seja IS, 11.6. 1993) Šola in glasbena šola v šentlenartu je v planu - IS je sprejel program investicij in investicijskih vlaganj v osnovnošolski in vzgojnovarstveni prostor na področju občine Brežice do leta 2005, kot ga je predlagal sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti s tem, da ga. je dopolnil z izgradnjo OŠ Šentlenart, skupaj s prostori za glasbeno šolo. (56. seja IS, 11.6. 1993) Vodovodni priključek pri KOP-u ne bo cenejši — Izvršni svet je. potrdil cenik pristojbin za priključek na javni vodovod in kanalizacijo, ki ga je Komunalno stanovanjsko podjetje Brežice izdelalo 14. 5.1993. Navedeni cenik začne veljati 15. 6.1993. Potrdil je tudi cenik pogrebnih storitev Komunalnega stanovanjskega podjetja Brežice. Ta začne veljati po objavi v Uradnem listu RS. Problem je namreč v tem, da posamezniki v krajevnih skupnostih, ki same gradijo vodovode, špekulirajo in se nočejo priključiti k izgradnji, ker čakajo, da bo omrežje prevzel KOP in da bo cena priključka nižja Zato je obveljal sklep, da bodo v dveh letih potem, ko Komunalno stanovanjsko podjetje prevzame v upravljanje vodovodne sisteme on krajevnih skupnosti, uporabniki plačevali take pristojbine za priključek, kot veljajo za posamičen krajevni vodovod. Plačevali bodo upravljalcu ob priključitvi. KOP bo razliko v znesku med pristojbinama prenesel na račun krajevne skupnosti, ki mora tako pridobljena sredstva porabiti za izgradnjo komunalne infrastrukture. (56. seja IS, 11. 6. 1993) uii§ GLAS Skupščinske delegatske informacije W*^ •l"1T Uredništvo: CKZ 23. 68270 Krško Naročam.................izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih) na naslov: .............................___........_________________________ Telefon:...... Kraj, datum (poln naslov in podatki o lurohului. pravni tli ftnfni oacbi) (podprs mrotniki in Št) CKZ 23, 68270 Krško za brezplačen mali oglas Izrežite ga in prilepite na list. kjer bodo napisani podatki o naročniku malega oglasa (ime in priimek ali naziv podjetja, naslov, telefonska Številka, žig, podpis, datum) ter natančna vsebina oglasa! V našem skupnem interesu je, da pišete čitljivo. Hvala za zaupanje - ne bo Vam žal! KOMBI 1600 BR, I. 1977, prodam za 1200 DM. Pokličite na tel. 61-797. ZASTAVO 750, I. 1985, reg. do VI./94, prodam. Pokličite tel. št. 65-321. TELICO sive barve, brejo 7 mesecev, prodam. Tel.: (0608) 70-070 (po 20. uri). DVOSOBNO stanovanje v Sevnici prodamo. Cena po dogovoru. Tel. (0608) 41-041, int. 291 - Novak (dopoldne). STRIPE LMS, ZS, AF, MZ prodajam po 30 SIT za zvezek. Igor, tel. 34-655. Kino servis Brežice Filmski spored do 9. julija 23. in 24. 6. ob 20.30, 25. in 26. 6. ob 18.30, 27. 6. ob 18.30 in 20.30: LEVJESRČNI (LION-HEART), am. akcijski. 25. in 26. 6. ob 20.30: VONJ PO ŽENSKI, am. melodrama. 30.6., 1. in 2. 7. ob 20.30: HO-VVARDOV KOT (Howard's End), am. romantična melodrama. 3. in 4. 7. ob 18.30 in 20.30: FREDIJEVA SMRT ("Freddy's Death: the Final Nightmare" -tehnika 3D), am. grozljivka. 7., 8. in 9. 7. ob 20.30: 57. POTNIK (Passenger 57), am. akcijski. NA KRATKO: Kobilca in Vesel v Lamutovem salonu Galerija Božidarja jakca iz Kostanjevice na Krki in Narodna galerija Ljubljana prirejata ob 35-letnici Lamutovega likdjjnega salona razstavo izbranih slik Ivane Kobilce in Ferda Vesela. Izbor je pripravil kustos Narodne galerije Ferdinand Serbelj, razstava pa bo na ogled v Lamutovem likovnem salonu med 24. junijem in 31. avgustom '93. Tone Lapa j ne v samostanski cerkvi Galerija Božidarja jakca vabi rta odprtje razstave Toneta Lapaj-rifeta "Zemlja na juti 1992-1993" ob umetnikovi 60-letnici. Razstava bo postavljena v samostanski j cerkvi Gradu Kostanjevica, ob ™ otvoritvi (24. junija '93 ob 19. STARE razglednice, pisma in dopisnice, tudi večje količine in cele zbirke, odkupujem. Tel. 63-111. TRAKTOR Deutz 18 KM, starejši, generalno obnovljen, prodam. Cena po dogovoru. Informacije: 32-985 ali 21-110, int. 209. POLETNA plesna šola bo na Ambrožu pod Krvavcem od 24. do 31. 7. Informacije na tel. 32-795- M-Preskrba Dežurne trgovine v juliju SOBOTA Vse sobote v juliju bodo od 13. do 19. ure odprte naslednje trgovine: - SENOVO: poslovalnica 3 -Konzum Senovo - KOSTANJEVICA: poslovalnica 13 - Samopostrežna Kostanjevica - KRŠKO: julija Preskrba ne de-žura ob sobotah - BRESTANICA: julija Preskrba ne dežura ob sobotah « NEDELJA Ob nedeljah sta v juliju od 7. do 11. ure odprti trgovini: - KRŠKO: poslovalnica 38 -Market Videm - SENOVO: poslovalnica 24 . uri) pa bodo nastopili Ljubljanski madrigalisti pod vodstvom Matjaža Ščeka. Ta moški pevski zbor je na prestižnem zborovskem srečanju "Naša pesem '93" dosegel zlato odličje. Razstava v Gradu Brežice Ob dnevu državnosti in ob 44. obletnici Posavskega muzeja v Brežicah bodo v četrtek, 24. junija '93. ob 20. uri v galeriji muzeja v brežiškem gradu odprli pregledno razstavo Gojmira Antona Kosa. Umetnika bo predstavila prof. Breda llich Klančnik, v programu ob otvoritvi pa bo nastopil dramski igralec Polde Bibič z mono-dramo Pavla Lužana "Živelo življenje Luka de ...". Razstavo je posredovala Moderna galerija Ljubljana, odprta pa bo do 31. avgusta. 30 SIT Za Uro parkiranja - Izvršni svet bo objavil javni razpis za izbiro najugodnejšega izvajalca pobiranja parkirnin v mestu Brežice. Po predlogu sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja bo čas parkiranja ena ura, cena te ure pa bo 30,00 SIT. (56. seja IS, 11.6. 1993) 14 NaS glas 12. 23. junij 1993 18. junij, praznik KS Krško Osem priznanj za posameznike in organizacije Podelili so jih na slovesnosti, ki je bila posvečena 20. obletnici Mešanega pevskega zbora "Viktor Parma". Predsednik Sveta krajevne skupnosti Jože Habinc je po slavnostnem koncertu krškega zbora izročil osmim dobitnikom dve bronasti, tri srebrne in tri zlate plakete s priznanji, kakor je sklenil in s spodaj navedenimi argumenti utemeljil svet krajevne skupnosti. Bronasto plaketo s priznanjem sta prejela: Poklicna gasilska enota Krško za zgledno sodelovanje z gasilci krškega prostovoljnega društva pri usposabljanju, seznanjanju z novostmi v gasilski tehniki in tehnologiji gašenja ter reševanja pri naravnih nesrečah; Planinsko društvo Videm za bogato in pri-f zadevno petletno delo, ki je bilo ob letošnjem krajevnem prazniku kronano z otvoritvijo planinskega hrama na Grmadi. Dobitniki srebrnih plaket s priznanji so: Jože Kukovičič za številne aktivnosti, ki jih je opravljal v kraju vsa povojna leta, še zlasti pa za delo v krajevni organizaciji Rdečega križa; Kulturni dom Krško, ki je v vseh letih svojega obstoja nudil prebivalcem krajevne skunosti in občine kakovostno kulturno razvedrilo ter se z vztrajnim krmarjenjem skozi finančne težave in tudi odrekanjem eelotnega kolektiva - ob skromijj družbeni materialni podpori - uspel izogniti svojemu propadu; Zavarovalnica Triglav - Območna enota Krško Jože Habinc izroča srebrno plaketo Jožetu Kukovičiču (na levi). Srebrno plaketo za Zavarovalnico Triglav je prevzel njen direktor Zoran Šoln. ob 45-letnici zavarovalstva - za vsestransko pomoč tako komunalnim kot društvenim programom - športnim, kulturnim in humanitarnim. Zlate plakete s priznanji so dobili Anton Bučar, Lojze stih in Mešani pevski zbor "Viktor Parma". Anton Bučar iz Krškega, ki je že deset let na čelu Skupščine KS Krško, je v tem času razvoju skupnosti posvetil svoje aktivistično in strokovno delo. Bil je zagovornik takih programov, ki so upoštevali enakomeren razvoj cele krajevne skupnosti in je zanje znal pridobiti k sodelovanju širok krog krajanov ter njihove prispevke v prostovoljnem delu, materialu in denarju. Lojze stih iz Krškega je svoje dolgoletno aktivistično delo v veliki meri posvetil rasti kulturnega življenja v celi krški občini, tako v kulturnem amaterizmu kot v vseslovensko pomembnih aktivnostih. Nič manjši ni njegov osebni prispevek k zgledni izgradnji planinske organizacije. Ves čas je sodeloval tudi pri načrtovanju in izvajanju aktivnosti v krajevni skupnosti. Mešani pevski zbor "Viktor Parma" je v 20 letih svojega delovanja postal vodilna tovrstna skupina v naši občini in Posavju. Ugled pa si je pridobila tudi izven meja Slovenije in njene pevce zato lahko štejemo za ambasadorje slovenske pesmi ter našega mesta in njegove kulture. Gasilsko tekmovanje ob brestaniškem prazniku V okviru prireditev ob brestaniškem krajevnem prazniku je bilo tudi tekmovanje gasilskih društev iz občine Krško. Udeležilo se ga je 18 članskih ekip in štiri ekipe članic. Po besedah Avgusta Mlakarja, poveljnika krškega gasilskega društva in vodje tekmova-nja,se je tokrat tekmovanja prvič udeležilo tako veliko ekip. V občini imamo namreč 25 prostovoljnih gasilskih društev in tri industrijska, nova organizacija tekmovanja pa je pripomogla k nje- govemu izredno učinkovitemu poteku. Pri članih je zmagalo PGD Leskovec, drugi so bili gasilci s Senuš in tretji z Zdol. Pri članicah so zmagale predstavnice Malega Kamna, na drugo mesto so se uvrstile gasilke s Senuš in na tretje iz Malega Mraševega. Tekmovanje je učinkovito organiziralo domače, brestaniško društvo, TE Brestanica je posodila potrebno opremo in tehniko, krajevna skupnost pa je prispevala priznanja. (MOMO) Moštvo GD Leskovec, zmagovalec občinskega tekmovanja (Fo-to: Gašper Avsenak) izlet v kraje Izgnanstva Okoli 50 članov krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije Iz Leskovca pri Krškem se je 16. junija odpravilo na izlet. Najprej so obiskali Prago, nato pa v nekdanji Vzhodni Nemčiji še la-gre", kjer so preživeli štiri dolga leta. Nekateri so prvič videli kraj, kjer so se rodili in so ga doslej poznali samo po pripovedovanju staršev. Na poti domov so si ogledali še lepote Bavarske in Avstrije. izleti so le ena od stranskih dejavnosti leskovškega društva, ustanovljenega lanskega novembra. Glavna naloga tega in ostalih društev pa je doseči pri oblasteh, da jih prizanjo kot žrtve vojne, izseljenci iz Posavja, spodnje štajerske in Dolenjske so si za to prizadevali že ves čas po vojni, vendar nekdanje oblasti niso imele posluha zanje. Od leta 1991, ko je bilo ustanovljeno Društvo izgnancev Slovenije, se za dosego omenjenega cilja borijo organizirano in še bolj vztrajno. j. zorko Dvajset let druženja ob delu in pesmi Mešani pevski zbor "Viktor Parma" iz Krškega je polnoleten Mešani pevski zbor "Viktor Parma" iz Krškega je proslavil svoj jubilej s slavnostnim koncertom, in to kar "doma", v krškem Kulturnem domu. Pred polno dvorano domače publike! Zbor je 2. oktobra '73 ustanovilo osem pevcev s takratnim pe-vovodjo Adolfom Moškonom na čelu. V kraju, kjer tradicije zborovskega petja ni bilo, je pomenilo pravo pionirsko početje že is- kanje ljudi z ustreznimi glasovi, prepričevanje vsakega posameznika in njegovih družinskih članov o tem, da bi bilo vendarle dobro, če bi tudi "njihov" ali "njihova" prišla k zboru. Potem je šele prišel na vrsto začetek: vaje, na katere se ne ozirajo druge obveznosti, stiske, krize, nenehni prevozi iz oddaljenejših krajev v Krško ... Ljubezen do petja je vedno zmagovala in vmes so, ob deseti obletnici, pevci dobili tudi novega zborovodjo. Delo je prevzel Janko Avsenak, ki je bil nekoč korepetitor zbora (skupaj s sestro Meri), in petkov koncert je pokazal, da so se krški parmovci razvili v dober zbor, ki pa ima možnosti za napredovanje (ob trdem delu) šele pred seboj. Na petkovem slavnostnem koncertu so pevcem in pevkam podelili tudi odličja, priznanja za Kaj jezi slovenskega kmeta? Plačila za delo ni, prihajajo pa davčne položnice Slovenski kmetje so t četrtek, 17. junija, postavljali cestne aapore In temu se nI ognil niti mejni prehod Obrežje. Smo pa ob našem obiska med »branimi ob cestni saporl našli bolj malo kmetov a Obrešja, Jesenic na Dolenjskem ali Slovenske vasi. Večina Jih je prišla od drugod, kjer je Slovenska ljudska stranka očitno pognala močnejše korenine. Isjav sploh nI bilo težko dobiti, ker Je ogorčenje kar žarelo Is zbranih ljudi. Kljub temu Je nad vsem skupaj bilo čutiti tudi organizacijo in povezanost, saj se je končno uspelo skosi blokado prebiti celo vozniku tovornjaka s kislino, ki so jI priznali status nujnega prevoza. Ivan Kene, upokojenec, drugi strani nam zadruga ni kmetovalec Is Globokega, plačala mleka, od mlekarne je obdeluje 5 ha zemlje: "Naše te- pa skoraj redno dobivala de- žave so velike, čeprav nas nihče ne razume. Vsako pošteno delo terja tudi pošteno plačilo in kmetom, ki imamo največ dela, plačila redno zamujajo. Lani sem oddal skoraj 1,5 tone modre franklnje v Agrokom-binatovo klet. Do danes sem dobil le 10 % vrednosti plačila, in še to v obliki naročilnic za repromaterial. Tudi za mleko, ki ga oddajamo v Kmetijski zadrugi v Brežicah, plačila zamujajo ali pa nam jih kom- nar, čeprav ima tudi ta gotovo težave. Nam so nekaj kompenzirali s sirom, ki bi ga končno lahko delali sami, mleko pa so plačevali preko svojih trgovin - z dragimi maržami. Žal pa, ker nimajo denarja, prodajalne ne morejo nabavljati re-promateriala in tako tudi tega ne dobimo vsega. Konkurenčne prodajalne, ki jih je veliko, imajo nižje cene in so dobro založene, a žal ima nad nami monopol zadruga. Alojz Colarič iz Podbočja: "Sporočite Kračunu, da mu dam svojo kmetijo (11,5 ha), pa naj Jo obdeluje pod pogoji, ki nam jih Je nastavil. Tudi ženo mora pripeljati 8 seboj, da bo dojila krave. Sploh nisem tako zahteven, da bi za ta čas zase terjal njegovo plačo. Bo pa imel dela dovolj, saj imam 30 glav živine." Vinko Skul is Kostanjevice ima 8 ha zemlje, redi krave in prideluje grozdje: "Najbolj nas Jezi to, da ne moremo penzirajo z blagom v svojih prodajalnah - s tako visokimi maržami, da je roba tam za nas predraga. Neurejen je predvsem trg in to nas najbolj moti. Lanska letina vina je bila kljub suši kakovostna in bogata, a tega vina ne moremo prodati. Po drugi strani pa uvažamo vino, živino (iz nemških blagovnih rezerv)... Kmete jezi, da nas Drnovškova vlada ne razume. Osebno se bojim takega položaja kmetijstva tudi zato, ker imam šest otrok, pa bi znal ostati brez naslednika na kmetiji, saj ob takih pogojih ne bo hotel nihče ostati doma in z ženo bova morala na stara leta v dom upokojencev." Leon Bratanlč is Brezja pri Globokem obdeluje 6,5 ha zemlje, z gozdom premore 10 ha. Ukvarja se s sadjarstvom, vinogradništvom, živino in prašiči: "Lani je bila suša, prizadela je pridelke, država pa nam je v pomoč dala po 200 kg koruze. Ob prevzemu smo morali plačati po 1.300 SIT za silose v Brežicah! Po Prejšnjo soboto je bila toča. Na občino sem klical referat za kmetijstvo, do danes ni bilo na ogled nobene komisije. Na poljih je katastrofa. Prvega kakovostnega razreda ni več, zbilo je 80-90 % jabolk, Ječmen, vinograde, koruza je scefrana. Komisij na ogled, kot sem rekel, ni, je pa včeraj prišla položnica od brežiške davkarije, s katero moram plačati davek takoj. Tako seje zgodilo, da smo kmetje prišli na rob eksistence." prodati ne grozdja, ne vina, ne mesa!" dolgoletno vztrajno delo na glasbenem področju. Izročili so sedem bronastih, pet srebrnih in osem zlatih Gallusovih značk. Svojim zvestim članom podeljuje zbor tudi "Parmove plakete". Tokrat so podelili sedem bronastih, sedem srebrnih in deset zlatih plaket. Nekateri pevci pa so svoj zbor prehiteli in so v njem že dvajset let. Zanje so si v vodstvu zbora omislili posebno priznanje in prejeli so ga: Bronica Rožič, Marjan Vodeb, Nena lagrič, Sonja Avsenak, Marjan Uršič, Vida Grilc, Angelca Sotošek, Branko Baje in Bojana Majcenič. Zbor kot kolektiv pa je ob prazniku krajevne skupnosti Krško za svoj jubilej prejel zlato plaketo. Predsednici zbora Miri Dernač je od-ličje izročil predsednik Sveta KS Krško Jože Habinc.