VREME
Murska Sobota, 4. maja 1995, leto XLVII, st.lS, cena 150 SIT
a
tnAnJunj J sebe otresti kolek-

f
''^h okot‘T ^vo/itni dejanji in mi^lje-nainJ	osi tistega, kar na; bi
-•'■■• - X •	JP 4
■ -',r’,-yF


"Ginni______HiieKU, n.ui nui oi sestavljene zavzetosti, gorečnosti, ^Padarskih__tia drugi strani go-
h

m
M
li

fo v
1
r'^^'
Pojt
iJ

■*:
vsaj otroke.

prav vseh, pa bi se nam že razgrnila široka 1
paieia razguvufvv na to temo, od tistih skupnih j
in

^awo tekmovanje, tudi tisto.
fe


(.1
Itj
'[‘oveka '-Z£!ehitro
.^love^ko zavest
tem, ko se ^precedijo« .sko,
kot doživetje.
tako da se le vse prehitro
MAJDA HORVAT
I

' iL
^f*KRK^KOZMelK^
Fotografija: Jure Zauneker
IN
Lendava
IZ NOVEGA MESTA
Ceste pa le
vrst MRČESA -

niso zaprli!
prodajalnah, ki
v svojem
programu
CENAMI:
ml



r
s. s.
VESTHIK vkihik
HIK¥{
hs.
vesthikI

K
SNEMANJE CD ROM-ov
CREATIV
/069/31-303

^cpoti vodijo
^AnjlN
- 'il]
28S,10 SIT
285,10 SIT
388,80 SIT
345,60 SIT
285.10 srr
388.80 SIT
478.40 srr
Vestnikov koledar
4. maj, sreda, Filip
5,	maj, četrtek, Florjan
6,	maj, petek, Angel
7. maj, sobota, Dominik
8,	maj, nedelja, Stanko
9,	maj, ponedeljek, Željko
10,	maj, torek, Gregor
11. maj, sreda, Izidor
NIK VESTNIK VES vestnikvestnik NIK VESTNIK VB vestnik vestnik NIK VESTNIK VB i ''kthikvesumi NIK VESTNIK VB
■J^ll 'l “k-
Toliko razvpita napoved o zapori ceste, ki pelje skozi Lendavo, se ni uresničila. Dva dni pred 28. aprilom, ko so grozili, da bodo na cesti v Lendavi in v Dolgi vasi postavili ovire, so se predstavniki Lendave in ministrstev na nevtralnem terenu (v Mariboru) dogovorili za kompromis: Lendavčani odstopijo od zapore, skupaj z vladnimi službami začno pripravljati dokumentacijo za obvoznico, Vlada Republike Slovenije pa bo v prihodnjem letu zagotovila denar za začetek gradnje. Te dni naj bi se o podrobnostih dogovorili na kraju samem, torej na samem mejnem prehodu oziroma v Lendavi. Grožnje o zapori so se torej, kot kaže, izplačale!
Je pa svojevrstna zapora vendarle bila, in sicer v četrtek, 27, aprila, ko so se navsezgodaj začenja-
li
le zgrinjati kolone vozil proti mejnima prehodoma v Dolgi vasi in Pincah, da bi se »turisti« z registracijami MB, CE, SG, KK in drugimi čimprej znebili na Madžarskem tuje valute in tolarjev, kijih tam menjavajo v razmerju 1:1, Pa ni Slo gladko, kajti določene mejne formalnosti je bilo treba vendarle opraviti, zato sta »avtomobilski kači« (ena od Dolge vasi, druga od Pinc) segali vse do središča Lendave.
Tudi na mejnem prehodu na Kobilju, ki so ga začasno odprli za praznične dni, ter na rednih prehodih na Hodošu in v Martinju, so imeli na dan upora proti sovražniku izredno veliko potnikov. Mirnejši so bili prvomajski prazniki.
in prepogosto znajde na robu svojih moči in klecne. Nepočteni bi bili do učiteljev, če bi jim pridali, da v tekmovanju njihovih učencev sami samo žanjejo. Toliko kot učenec tekmujejo tudi sami, vedno znova in vedno z vsakim izmed njih, ker jim je tako naloženo. Da, tudi sami na koncu lahko klecnejo.
Mar napeljujem k temu, da bi zavrgli tekmovalnost? Kje bodo potem uspehi. Če ne bo
Ob koncu tedna bo pretežno sončno in topleje.
b!
pri lem okoUščinUt da

Se še spominjaš na maj...
Tehnostroj ponovno v stečaju

CREDITANSTALT
Sanka uspešnih M. Sobota, Lendavska 11, tel.: 21780

ali v okolju, mrzlični dirki p - ■ - Je Človek tak slabič, da sv
li" kako vrtita skupnega, pa vendar se tekmuj z drugimi, tekmuj samo s samim seboj.
Poe '	v isto smer tudi zato, Ne skuša; preraščati drugih, prizadevaj si
'‘^^tnišljom’^^^^ ^^^'t^trvalnost. Sama pri sebi samo, da preraščaš in presežeš samega sebe, < kje je vzmet tekmovalnosti. Ali je svoj trenutek. “	'	......
^cedimo (
v športnem društvu in še kje govorijo samo j O tem, kako pomembno in najpomembnejše je tekmerVHt/ z drugimi.
Maj ima tudi svojo drugo znamenje, pogovore o dopustu in počitnicah. Pustimo sedaj tisto o višini regresa, pa o tem, katera družba si bo kdaj in koliko izplačala, saj je tudi to lahko tema za marionete. Raje odškrnimo družinska vrata, da bi spoznali vsaj drobec tistega, kar se i okoli dopusta in počitnic dogaja za družin- I s ki mi vrati. Ne bi bilo treba, da bi odškrnili
I i
načrtovanj počitnic za vso družino, do kupčij: če ho uspeh, bodo tudi take in take počitnice. Pogovore o počitnicah in dopustu kroji denar, ki je pri hiši, morda bolj kot to pa odnos do počitka, lastne sprostitve in razvedrila. Koliko smo si pripravljeni privoščiti za sprostitev in oddih v ihti poklicnih in drugih obveznosti? Tisoč stvari je naenkrat bolj pomembnih od tega, da bi preživeli počitnice tako, da bi si potem lahko dejali: To so bili moji trenutki, srečni trenutki. Taki pa lahko postanejo po
-r r-—' caven prizadevnosti (biološko) prehudo
Pregovor;
Če na Florjana dan dež gre, ga vse leto manjka.
i	— --------
'	s sebe otresti kolek-
I ‘>ktualnn^^ merila o tem, kaj je nabolj
I	v tem obdobju,
tarnre/5'". dnevu. Zunanja merila kjer se	^foveka kot lutko na oder,
zavrti .V .tU/lIJrttz zJjainnjr rw
^^Pr (ij(o senco; bili najboljši, ■ ■ m (ni izpod mojega peresa
_	. I ne izstopi več, uivt-
bureje, dokler mu moči ne
da se zruši? V nuji , ■■•ijfcrcti rtima izbire, morda pa hi
Intervju z varuhom človekovih pravic Ivom Bivakom
'' • :tf
'Inosti. Ali je svoj trenutek.« Otrokom pa v šoli in doma, | Čas za srečni trenutek
nirčess
J^QQlezen - P I p s !

PiPS r
^Cevalec vseh j ______-	l I.
Cankovčani se v svoji občini počutijo kot hlapci
it^KSisob
'iv*
J, .	I	-- ..	-
^^Ovani	Zavrtelo se je kolo
Priprai, m vrti se vse hitreje. Na' ^'^unjkuje časa. Učitelji in ■T^evrgig delom. Kot da se je prav vse samo	tnai ripi.,
^^^ovatj
'SiT
^<^<1 k!, Obvarovali
•'"ursioh	drugi strani go- tekmovanja! Tudi te resnice se je domislil že
d’'Uga oj	Prepričujejo nas, da ena mnogo pred mano modrec, ko je rekel: »Ne
' to	skupnega, pa vendar se tekmuj z drugimi, tekmuj samo s samim seboj.
‘ - j^sklajeno, v isto smer tudi zato, -	-	.	.	.	.
""“to omenjene izdeto Pprodajnem
PRnn.'^'' SO V
naslednji
ZMa, ™elki
^‘^OPRODAJNIMI
družbe':
I r Icnii vrtiljak »vedno več in VecitH)
Žasom prijetno srečanje, ' !^ij sprostitev. Tekmovati in - . . /'O Jri povsod, pa ne samo za Tekmovanje oz. tekmo-
t	A,
^tddar ! f. '	-
-- -
' Zo rrčfi|^	pomladi in ljubezni,
. °deii Arh ^^^tnenju hude tekmovalnosti, " 'irz	''^dkokdajopazimo
neka/ Časa neumornega

2
vestnik, 4. maja 19jj-.
aktualno okoli nas
PO SLOVENIJI
■ LJUBLJANA - Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Jožef Školč je sprejel veleposlanika komisije Evropske unije v Sloveniji Amirja Naqvija. Izraženo je bilo zadovoljstvo, da pogajanja o sporazumu o pridruženem članstvu Slovenije v Evropski uniji uspešno potekajo.
■ LJUBLJANA - Ne zgodi se ravno pogosto, da dobi tuji novinar odlikovanje države, o kateri poroča. Predsednik republike Milan Kučan je s častnim znakom svobode Republike Slovenije odlikoval dr. 'Viktorja Meieija, dopisnika časnika Frankfurter Allge-meine Zeitung.
■ LJUBLJANA - Plečnikovo nagrado za leto 1995, ki jih podeljujejo za dosežke v arhitekturi, je prejel Anton Lešnik za realizacijo posIovntHskladiščne stavbe Farmadent v Mariboru.
■ MARIBOR - Mariborski državni tožilec Karel Raj niš je poslal Okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani predlog za kazenski pregon zoper Janeza Janšo, predsednika SDSS, zaradi kaznivega dejanja žaljive obdolžitve.
■ LJUBLJANA - Lojze Peterle ni bil izvoljen za predsednika odbora državnega zbora za mednarodne odnose. Njegovo kandidaturo je od 62 podprlo 27 poslancev, proti pa jih je glasovalo 32.
PO SVETU
■ SARAJEVO - Posebni odposlanec Združenih narodov za nekdanjo Jugoslavijo Jasuši Akaši je ponovno obiskal Sarajevo, kjer seje pogajal o ponovnem odprtju letališča, ki so ga zaprli bosanski Srbi.
■ GROZNI - Ruske sile so nadaljevale z napadi na Čečenijo, predsednik ruske vlade Viktor Čemomirdin pa jc napovedal moratorij na ruske vojaške operacije v času slovesnosti ob 9. maju v Moskvi. Ruski helikopterji in topništvo so napadali vasi na zahodu Čečenije, uporniki pa so zatrdili, da so še vedno dovolj močni za protinapad.
■ KIGALI - Razmere v taborišču Kibeho na jugozahodu Ruande, kjer je 2000 hutujskih beguncev, so še naprej napete. Na desettisoče hutujskih beguncev, ki jih je z njihovih domov pregnala vojska, roma po cestah. Združeni narodi so ocenili, da hutujski skrajneži petsto otrok in žensk, ki so ujete v taborišču Kibeho, upo-

‘ajo kot talce in »živi zid«.
BEJRUT - V samomorilskem napadu z avtomobilom-bombo I na jugu Libanona je bilo ranjenih trideset ljudi, med njimi de-
vet izraelskih vojakov. Proiranski Hezbolah pa je z raketami obstreljeval jug Libanona.
■ ANKARA - Turčija je na 36, dan operacije proti Kurdom na severu Iraka umaknila 20.000 vojakov ter s tem odgovorila na neprestane zahteve tujih držav, naj takoj umakne svoje vojaške sile iz Iraka. Ankara je tako umaknila dve tretjini od 35.000 mož, ki jih je poslala na sever Iraka.
■ BAGDAD - Irak je dokončno zavrnil predlog Združenih narodov. naj prodaja nafto, da bi izboljšal razmere v državi, ki je žrtev mednarodnega embarga.
■ TOKIO - Ladja Pacific Pintail, ki prevaža japonske jedrske odpadke, ki so biU uskladiščeni v Franciji, je vplula v pristanišče Rokašo-mura na severovzhodu Japonske, kjer so odpadke raztovorili. Jedrske odpadke bodo uskladiŠčiU na Japonskem.
■ WASHINGTON - Finančni ministri sedmih najbolj razvitih držav so izrazili zaskrbljenost zaradi padanja vrednosti ameriškega dolarja.
■ KUALA LUMPUR - Malezijska koalicijska stranka Narodna fronta premiera Mahatirja Mohamada, ki je na oblasti 14 let, je z veliko večino zmagala na splošnih volitvah v Maleziji.
■ OKLAHOMA CITY - James Nichols, eden od dveh bratov.
ki soju ameriške oblasti v zadnjih dneh zaprle v okviru preiskave terorističnega napada v Oklahoma Cityju, je bil v Michiganu obtožen izdelave eksplozivnih naprav. Njegova sodelavca pri izdelavi razstreliva sta bila brata Terry in Timothy MeVeigh.
■ TOKIO - Dvajset ljudi seje v neki restavraciji v Tokiu zastrupilo s plinom, ki ga je v zrak spustil neznani 50-letru moški, ki je po dejanju pobegnil. Pohcija je ugotovila, daje šlo za insekticid, ki ga je moški razpršil iz plastične posode,, ■ PALE - Vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžič je med pravoslavnimi velikonočnimi prazniki sprejel grške prostovoljce, ki sc bojujejo v sestavi Drinskega korpusa vojske, ki ji poveljuje general Radko Mladič.
■ PJONGJANG - Severna Koreja je pogojno pristala na nadaljevanje pogajanj z ZDA na visoki ravni o svojem jedrskem programu. Vlada v Pjongjangu bo nadaljevala pogajanja, čc bo Washington privolil, da ji pošlje ameriške jedrske reaktorje.
■ MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin je pravosodnega ministra Valentina Kovaljova imenoval za člana ruskega sveta za varnost, ki ga sestavljajo ministri, predsedniki domov ruskega parlamenta in svetniki. Predseduje mu Jelcin, veliko vlogo pa je odigral pri oblikovanju politike do čečenske krize.
■ ČERNOBIL - Ob deveti obletnici černobilske katastrofe je ukrajinska vlada sklenila zapreti jedrsko elektrarno do leta 2000. Njeno zapiranje bo stalo 4,4 milijarde dolarjev, do zdaj pa je
bilo že 300 tisoč žrtev nesreče.
MJ
Obisk madžarskega premiera Homa v Sloveniji
Dogovor za cim vego

prepustnost meje v Dolgi vasi
Med Madžarsko in Slovenijo: železnica, avtocesta, luka Koper in tesnejše gospodarsko sodelovanje-
Na
enodnevni
obisk
v Slovenijo je prišel madžarski premier GyDle Horn. Poleg pogovorov s svojim gostiteljem predsednikom vlade Slovenije dr, Janezom Drnovškom, se je sestal tudi z predsednikom države Milanom Kučanom, predsednikom državnega zbora Jožefom Školčem, zunanjim ministrom Zoranom Thalerjem, s predstavniki madžarske narodnostne skupine, pogovor z ljubljanskim županom Dimitrijem Ruplom pa je odpadel. Istočasno sta prometna ministra Igor Umek in Karoly Lotza podpisala izjavo o sklenitvi sporazuma o mednarodnem kombiniranem prometu. Na tiskovni konferenci je pre-
prava dokumentacije za železniško povezavo med Slovenijo in Madžarsko, ki naj bi bila končana v šestih mesecih, prihodnje leto pa bi že pričeli z gradnjo. Gradnja bo stala 60 milijonov dolarjev. Strokovnjaki bodo pregledali tudi možne trase za avtocesto med Ljubljano, Mariborom in Budimpešto. Madžarska je ponudila Sloveniji konkretno gospodarsko sodelovanje z izvozom svoje koruze in oljčnic v za-
Slovenije dr. Janez Drnovšek je na tiskovni konferenci povedal, da sta se z premierom dogovorila za takojšno realizacijo večje
izhodiščno točko za
zavo s svetom.
‘1
mier
Madžarske Gyula
Horn dejal, da je sodelovanje med obema državama dobro, vendar pa bo še boljše, ker imata obe državi podobne interese. Najbi-stvenejše je gospodarsko sodelovanje, nato pa železniška in cestna povezava. V kratkoročnem obdobju bosta državi predvsem izboljšali pogoje za delo na mejnem prehodu v Dolgi vasi, nato bo sledila pri-
Tl Orkani
nad Zagreb
v sredo, 3. maja so krajinski Srbi vnovič napadli središče Zagreba s Šestimi raketami vrste Orkan, ki imajo v konici kasetne bombe. V vsaki raketi jih je 300, njihov cilj in namen pa je predvsem raniti in ubiti ljudi. Tudi Čas napada je bil
izbran
tako,
sredi dneva,
meno
za male kmetijske
stroje, ki jih proizvaja Slovenija. Madžarsko zanima sodelovanje pri energetiki in preko Slovenije se bo skušala povezati z elektro
sistemom Evrope,
prav
tako pa izkoriščanje reke Drave, do česar bi lahko prišlo v sodelovanju s Slovenijo. Preden bo prišlo do realizacije novih mejnih prehodov bo tudi Madžarska storila vse, da se poveča prepustnost obstoječih; razširili bodo kapacitete objektov na meji v Dolgi vasi ter
posodobili sam prehod. Madžarska cestna podjetja
sam
so zainteresirana za sodelovanje pri gradnji slovenskih avtocest. Predsednik vlade
Z Dunaja piše
prepustnosti
obstoječih
mejnih prehodov med Madžarsko in Slovenijo. Podaljšali bodo delovni čas in zaposlili nove ljudi na meji, razmišljajo pa tudi o prekategorizaciji mejnih prehodov Pince in Marti nje. Naša država je Madžarski ponudila luko Koper kot njeno
Oba premiera sla izrazi veliko zaskrbljenost l dogodkov na Hrvaškem.j sicer neposredno ne vf* ■
vajo na razmere v sosedoP
liti IClZ/lllVlV T	-
državah, vendar pa sta o j bila mnenja, da le z vori in evropskim in s*®^*’* nim sodelovanjem (j pride do mira med Srbi' II
Hrvati na Hrvaškem-Marjan Hofvai.
Sprava po slovensko

"t

JI
VESTNIK
Izdai> Podjetje za informiranje
Murska Sobota
Časopisni svet; dr. Jože Bedemjak, Stefan Ci-gut, Zlatko Eri ih. mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar.

v Času kosila. Ena od raket je padla na stavbo Narodnega gledališča in ranila nekaj balerin, ki so vadile. Ena oseba je med napadom umrla, več kot 40 pa je bilo ranjenih, med njimi tudi tuji turisti iz Britanije. Rusije in Ukrajine.
Hrvaška stran ocenjuje, da so bile rakete vrste Orkan izstreljene iz srbskih položajev na Petrovi gori pri Karlovcu. Po napadu in ostrih reakcijah nanj so predstavniki Srbske Krajine sprejeli predlog za takojšnjo ustavitev ognja, vendar pa postalja hrvaški strani več pogojev, med drugim umik srbskih civilistov iz Slavonije v Bosno pod nadzorom ZN, pa tudi umik hrvaških sil na izhodiščne položaje, že zavzeto ozemlje pa naj bi nadzirale mirovne sile. Hrvaški veleposlanik v ZN Nobilo je to zahtevo že zavrnil, češ da ima Hrvaška
■ iL


karikatura:Z,Gnezda
Cerkev in njeni grešniki
rl
'5
1
•i
■I
J

1

I
p
i
ll
'I
h I
Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janci V o tek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balaiic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat. Milan Jeric, Feri Maučec, Stefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Jtihnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Sdrocn (tehnična urednica).
Naslov nredniitv* In uprave: Murska Sobota. Ulica arh. Novaka 13, tel. it.: 31 998.3l 967 in 33 019, Venera (trženje) 22 403, it. telefaksa 22 419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za I. trimesečje 1995 je 1.670,00 SIT, pol letna naročnina je 3.340,00 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno.
Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512.
Tlak: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Jt. 16/IB z dne 30,1. 1992 se iteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne Številke 3. za katere sc plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov.
~	---------’------—■—■—■—e-
pravico izvajati oblast
na
ozemlju znotraj svojih mednarodno priznanih meja - gre za 6 odstotkov hrvaškega ozemlja, okupiranih pa je še 17 odstotkov njihovega ozemlja. Vsa ta dogajanja bi lahko vplivala na trenutno aktualna prizadevanja Hrvaške za pridruženo Članstvo Evropski uniji, vendar je v diplomatskih krogih prevladujoče mnenje, da bo Zahod saprejel akcije hrvaške, če v Zahodni Slavoniji ne bo prišlo do maščevalnih akcij nad civilnim prebivalstvom.
»NeČistneži in malikovalci, prešuštniki, pohotneži in skrunilci otrok ... ne bodo dediči kraljestva božjega.« Tako se glasi stavek iz prvega pisma svetega Pavla Korinčanom, ki ga je avstrijski kardinal in dunajski nadškof Hans Hermann Grocr februarja letos citiral v svojih »Razmišljanjih k letu družine«. In to je bil tudi stavek, kije mladega agronoma Josefa Hartman-na pripeljal do odločitve, da končno razčisti s svojo preteklostjo. Od tod naprej so se potem dogodki odvijali z bliskovito naglico.
V začetku aprila vpliven avstrijski tednik Profil objavi pogovor s Hartmarmom. Nekdanji se-meniščnik, katerega predstojnik je bil pred dvajsetimi leti sedanji Vzletni kardinal, pove, daje imel od svojega 14. pa do 19. leta intimne odnose z danes na j višjo avtoriteto avstrijske kato-hške cerkve.
Mediji se kot čebehce medu pridno oprimejo hvaležne teme ter objavljajo pogovore s teologi, psihologi, seksologi, nekdanjimi duhovniki in mogoče celo z ornitologi, da bi našli »resnico«. Toda v bistvu ni šlo za iskanje odgovora na vprašanje, ah sije mogoče Hartmanu vso zadevo samo izmislil, pokasiral izdatne denarce. Profilu pa se je zato dvignila naklada, marveč je bila ponovno na udaru že tolikokrat kritizirana nečloveškost katoliške morale, v igri pa so bila seveda tudi ugibanja v zvezi s cerkveno politiko.
»Sodomia ratione sexus« ali homoseksualnost predstavlja v nauku katoliške cerkve posebej hud greh, saj naj bi bilo to početje »proti človeški naravi«. Na cerkvenih sinodah v Elviri (4. stoletje) in Nablusu (12. stoletje) cerkveni dostojanstveniki sklenejo, da grešnikom te vrste ni več rešitve, da se jim prepove prejem najsvetejšega ter da jih je treba skurili na grmadi. Srednjeveškemu filozofu in teologu Tomažu Akvin-skemu pa je - od izdatni pomoči dominikancev - telesnosti in ženskam sovražno filozofijo Aristotela uspelo prenesti tudi v novi vek.
Najnovejše pogruntavščine »vesoljne cerkve* na temo istospolnih veseljj pa lahko preberemo
tudi v »Svetovnem katekizmu«, izdanem v
ob"
dobju 1992/93.
Tudi tam se sestavljale! te pisane besc^ nočejo ukloniti teži in realnosti sedanjosti Mf dijo greh v izmenjavi nežnosti med predstaviu^ istega spola iz enostavnega razloga: po tej ni možno spolno razmnoževanje. In ker tudi samozadovoljevanjem ne pride do rojevanj otrok, predstavlja najpogostejše opravilo pnh®^
l k
ž
tetnic in pubertetnikov velik greh.	,
Kakor pri nas tako se tudi v Avstriji venu*^
sprašujejo, kdo koga vleče za nos. Ne samo moseksualnost in pederastija, marveč so tu prikrite ljubice in nezakonski otroci posledi*^ tega, kar jc določena interesna skupina v ni strukturi - zopet na eni od svojih sinnd ' poimenovala celibat. V sedanjem času, ko in duhovnost pridobivata na veljavi, pu manjkuje mladih za duhovniške poklice. V A striji bi lahko npr. 800 poročenih duhovniku • j ki seveda več ne smejo opravljati duhovnišl^^ ■ ga poklica, vodilo najmanj dve škofiji. Cerk 11 v Avstriji je zaradi plačevanja cerkvenega davk®* H ki ga mora plačati vsak uradno prijavljeni n strijski rimokafotik, tudi ekonomsko ena ■ |j
gatejših cerkvenih skupnosti na svetu. Po dr^^ 101 .. ..	........ .-.itflC' £!■
strani pa so rezultati neživljenjskega vanja svete besede in njenega razširjanja vernike vidni tudi v tem, da se je samo leta kar 36.000 avstrijskih vernikov odločilo, da
stopijo iz Cerkve.
jpijo IZ cerkve.	tj
Kardinal Gregor seje odločil, da ne bo to*" ti
rviiiuiJLai	ot jc ijuiuvii, Uti iit	■
Hartmanna. Iz Vatikana pa je že tudi pri’* dekret o novem nadškofu. Vladavina J^u^ Pavla II. bo tako ostala zaznamovana z in’®’*! vanji na najodgovornejše cerkvene funkcije Pf dvsem najkonzervativnejSih škofov, ki so u* daleč od želja svojih vernikov. Tudi nasledi’ odhajajočega kardinala v dunajski nadškolV*l* priznani teolog in predvsem teoretik ChristoP* Schoenbom; med drugim tudi glavni uredo
»Svetovnega katekizma«.
ANDREJ HORV-^^
,1'
J >
Vgstnik, 4, maja 1955
s
I
I
I
pl
H

'r
ll'
•I
i"
I
M ! *
D-i




l

!
aktualno doma
Po sledi govoric o bajnih zaslužkih novih občinskih funkcionarjev
Najslabše bi bilo nasesti »dobro obveščenim
krogom«
Ze bruto plače ž
t
^v uiuto plače županov niso pretirane
Od ustanovitve novih občin je minilo le vet h«* *jj^^u^odg«vor-*d I# so seveda morali izvoliti tudi svojega z^« »bilo no funkcijo prmel kot poklicni ali	in admini-
v PtArajini ob Mori. Komisija	i-t« sprejela zača-
^hitivne zadeve državnega zbora pa Je Šele 6.	jij-Mka za najvišje
**idtlep o razvrstitvi občin v skupine in	u tazomljl-
^oteno funkcijo v posamezni skupini.	sedeli, kako
w »ovaočna upravtčeaa negodovanja, saj manikl«ve« , '»nttšUtnUh primerih, prikra^anipa so bili tudi novoBvohenizupau.
Soboški župan v
skupini
»»ttočUa
In kaj pravi začasni sltitp o ^zvrstitvi občin v sku-pint to določitvi količnika z* najvišje vtednoteno funkcijo v posamezr 91 staiptoiT Fo omonjettotn skifr pa w bbttne začasno razvrstili v iesl skupin, akateit so določili količnike ta OBivitJe vrednoteno tknkeijo, totej župana.. V prvi skupim sta lupana mestnih nb-iiftLjubliana In Maribor s količnikom 9. Če lege pomnožimo z Jl.bOb tolarji, znata bruto plat« .DOD tniatjev, ■pri čemer sev^ da nlto upoštevam razni dodatki. In it od tega zneska odštejemo daintve, ki so 45-odstotne, dobimo UMo mesti. 163.351) toMev. T adi v tem primeru niso prišteti tethi dodatki, v drugo skupino je -mrščenih ostalih devet me-; sinih občin, med katerimi je tudi Murska Sobota Zanje velja ko-hč-ni. S,5. Na ta način Vi brom Vtiči župana mestne Občine Murska Sobou Andreja Geren-ki to funkcijo opravlja po-kiKne, znašala 263.500 tolarjev, rti tem seveda niso upc^tevani talni dodatki, ki mu pripadajo, ^teračunano v neto plačo hi do-hil mesečno slabih 145 tisočakov; seveda brez dodatkov. V ^J1 skupini s količnikom «in Muto plačo 248 tisoč tolarjev, 'timot so uvrstili osem večjih slo-'jenskih občin, pa ni nikogar iz romarja.
:etfl
vrednoteno

:ov. V
in
v G,
’ 'jornii Radgoni in f^ndavi
Pa Ug
V
7.5

so tri
'' Ljntomern
skupini
s
količnikom

Kadar so na seji občinskega sveta v Ljutomeru na vrsti kadrovska vprašanja, se večkrat zapleta zaradi različnih strankarskih interesov (tudi iger)
Premočni
sicer Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Zanje so izračunali mesečno bruto plačo 232,500 SIT. Pri tem pa je treba pripomniti, da sta poklicna župana le v dveh od treh občin.
V Občini Gornja Radgona je to Miha Vodenik, ki se bo do konca m^a dokončno odločil, ali bo še naprej poklicni župan. Ustrezna občinska komisija je odločila, da mu glede na uspešnost pripada še nagrada v višini 40 odstotkov od osnovne plače. Od začetka letošnjega leta je poklicni župan Občine Lendava Jožef Kocon,
Zanj velja enak znesek mesečne plače, medtem ko je za uspešnost predviden 50-odstotni delež. V tej skupini je tudi ljutomerski župan Ludvik Bratuša, ki je sicer direktor Mlekoprometa v Ljutomeru,
Četrt svojega delovnega časa porabi za nepoklicno županovanje, pri Čemer mu ta del plačila refundirajo. Upoštevajoč zakonsko določilo je naj višji dovoljeni znesek, ki ga lahko prejme dodatno za svojo uspešnost, do 33 odstotkov njegove osnovne plače.
Za zdaj poklicni le črenšovski župan
v peti skupini jc šest pomurskih občin, in sicer Beltinci, Cankova - Tišina, ČrenSovci, Moravske Toplice, Puconci in Radenci. Plače teh županov, če bi to funkcijo opravljali poklicno, se izračunavajo s količnikom 7, kar pomeni 217 tisoč tolarjev mesečnega bruto zneska, neupo-Stevajoč razne dodatke. Za zdaj se je za poklicno pot odločil edinole župan Občine Črenšovci Anton Toraar. To se je zgodilo 16. februarja letos. »Bil sem uči-
tel; in sem bil zaradi posebnosti tega dela pripravljen pustiti to službo, saj je bilo veliko obveznosti. Po preteku mandata pa se bom vrnil v šolstvo«, nam je svojo odločitev pojasnil črenSo-vski župan. V drugačnem položaju pa seje očitno znašel nepoklicni župan Občine Beltinci Jožef Kavaš. Je pomočnik generalnega direktorja Telekoma Slovenije in vodja poslovne enote v Murski Soboti, zato seveda ni hotel prepustiti tega, sorazmerno dobro plačanega delovnega mesta nekomu drugemu. Sicer pa imajo v Občini Beltinci poklicno zaposlenega tajnika. Čudno pa se zdi. da Jožef Kavaš doslej še ni dobil nobenega nadomestila za opravljanje nepoklicne funkcije župana. Podobno ugotavlja nepoklicni župan novoustanovljene Občine Cankova - Tišina Alojz Flegar, ki jc učitelj razrednega pouka v Osnovni šoli Tišina. Ta mesec naj bi zaposlili poklicnega tajnika, medtem ko župan še razmišlja o svoji profesionalizaciji.
V Občini Moravske Toplice nepoklicno županive Franc Cipot, ki mora do konca leta šc opraviti svoj dolg do delitvene bilance na sedanji mestni Občini Murska Sobota. Na sedežu Občine Puconci Je polprofesionalni župan Ludvik Novak, ki je sicer zaposlen v puconski Kerni. Dnevno opravlja 4 ure županskih poslov, zato mu po zakonu pripada 50 odstotkov plače iz županske blagajne, drogo polovico denarja pa dobi v službi. Pomaga mu poklicni strokovni delavec, V novoustanovljeni Občini Radenci Je na čelu Jože Toplak, profesor na Srednji strojni in tekstilni šoli v Murski Soboti, Tudi on je za zdaj le nepoklicni župan. Zaupal nam jc, daje za opravljeno delo v minulih mesecih dobil določeno nadomestilo, ki se bo glede na novejša zakonska določila lahko znižalo ali zvišalo. »Želimo imeti močno, strokovno podkovano občinsko upravo, zato bomo zaposlili šest ali sedem novih ljudi. Tako bi imeli poklicnega tajnika in sekretarko ter odgovorne osebe za finance, družbene dejavnosti, komunalo in varstvo okolja«, dodaja radenski župan.
200 tisočakov bruto za »najnižje« župane
Največ pomurskih županov pa je razvrščenih v šesto skupino, kjer so manjše občine. Med njr
mi je tudi osem novonastalih občin iz pokrajine ob Muri. To so: Gornji Petrovci, Hodoš - Ša-lovci, Kobilje, Kuzma, Odranci, Rogašovci, Sveti Jurij in Turnišče. Za poklicno opravljanje te funkcije se jc že odločil župan Gornjih Petrove« Franc Šlihthu-ber, kije bil do nedavnega samostojni planer v Mesni industriji Pomurka v Murski Soboti. Zanj velja količnik 6,5. kar pomeni, da mesečno prejema 201,500 tolarjev bruto plače, v kar seveda niso všteti razni dodatki. Neto plača pa je nižja za 45 odstotkov. Nepoklicni župan Občine Hodoš - Šalovci je Aleksander Abraham, kmetovalec iz Šalovec. Kot smo zvedeli, doslej ni dobil nikakršnega nadomestila za svoje opravljeno delo. V tej majhni občini pa so si za zdaj lahko privoščili le poklicno tajnico. V drogi najmanjši slovenski Občini Kobile je nepoklicni župan upokojenec Pavel Nemet ki nam je zatrdil, da doslej še ni dobil nobenega nadomestila za svoje županovatje. Nepoklicni župan Občine Kuzma Ludvik Kučar, ki je upravnik pošte v Bodoncih, nam jc povedal, da tudi on ni prejel nobenega nadomestila za županovanje, edinole kilometrino so mu povrnili. Ne navdušuje se nad poklicnim opravljanjem te odgovorne funkcije, od 15, marca pa imajo zaposlenega poklicnega tonika. Ivan Markoja, samostojni podjetnik, je nepoklicni župan Občine Odranci. Tudi on doslej ni prejel nadomestila za opravljeno delo. Razmišlja pa o pol poklicnem opravljanju županske funkcije, in sicer po 4 ure dnevno do konca leta. Za župana Občine Rogašovci Janka Halba so zadeve kristalno Čiste, saj je kot dipl, ekonomist pred kratkim postal direktor Projektivnega biroja v Murski Soboti. Podobno bi lahko rekli za nepoklicnega župana Občine Sveti Jurij Slavka Mihaliča, ki je trgovski potnik mariborskega podjetja Jeklotehna. Z letošnjim majem pa se je učitelj Osnovne šole Turnišče Jože Kocet odločil, da župansko funkcijo prevzame poklicno. Doslej je bil nepoklicni župan, vendar glede na obseg dela v šoli ni zmogel vsega. »Na zadnji seji občinskega sveta so po burni razpravi vendarle potrdili moj predlog o profesionalizaciji, ker sem dokazal, da bi morali v občinski upravi zaposliti še več ljudi.«
MILAN JERŠE
vati
Najprej je imel besedo državni svetnik Andrej Hrastelj, nato so odprli dokaj »vročo kadrovsko kuhinjo« in »vrelo« je tudi pri obravnavi občinskega statuta
»žal mi Je, da stojim tu kot državni svetnik, in ne kot državni poslanec, saj bi ram tako lahko več pomagal,« je med dragim v sroj informacij povedal Andrej Hrastelj, ki je bil v volilni enoti občin Ljutomer, Ormož, Gornja Radgona in Lenart izvoljen za člana Državnega sveta Republike Slovenije. Najbolj ga podprli ravno v ljutomerski občini, noben kandidat iz te občine pa ni bil izvoljen za poslanca v državnem parlamentu, za kar je Ljutomerčanom še kako žal. Zato bodo na strani tistih, ki bodo terjali spremembo volilne zakonodaje. A. Hrastelj J« dragim tudi menil, da bi bilo dokaj koristno, če bi ustanovili zvezo ati stalno konferenco slovenskih občin.
®slava ob državnem prazniku
^cital o domovini mogočno
hPre-b j^^’‘drej Murska
>0-
Novak ter upokojenca Darinka i
Zorec in Jože Vild, ki je bil tudi scenarist odmevne prireditve, za glasbeno spremljavo na klavirju in harmoniki pa je poskrbel Aleksander Vlaj,



■ja so se
so na
®'®v«skega
naroda, ki Je združila ljudi v borbi proti okupatorju, Je omenil, da i« h končni zmagi nad fašizmom dala velik prispevek tudi soboška občina.
V počastitev državnega praznika je sledila kulturno-umet-niška prireditev z recitalom Pesmi domovini, v kateri so sodelovali upokojenski mešani pevski zbor Vladimirja Močana pod dirigentskim vodstvom Frančka Zvera, recitatorji iz droge osnovne Šole Mojca Tirš, Monika Miholič, Tadej Tinev in Tadej
Prvomajsko slavje
Pod geslom »Delo, pravičnost, solidarnost« je bila ob 1. maju, mednarodnem delavskem prazniku, na Trgu zmage v Murski Soboti že tradicionalna proslava, kijojc organizirala Zveza svobodnih sindikatov. Začela se je s koncertom godbe na pihala, v kulturnem prc^ramu pa so sodelovali dijaki soboške gimnazije z recitalom, ritmična skupina prve osnovne šole, folkloristi iz drage osnovne šole. Gorički klantaši in harmonikarji glasbene šole iz Murske Sobote, Ob tej prilož-
1
t
'Otografija: Jure Zauneker
nosti so postavili prvomajski mlaj, za kresovanje pri prvi osemletki so poskrbeli taborniki, za družabno srečattje pa člani Brodarskega društva Krc^
MILAN JERSE
In kako je bilo v kadrovski kuhinji? Najprej je bil na vrsti DARKO KURBOS (SKD), ki so ga na prejšnji seji imenovali za tajnika Občine Ljutomer, ta funkcija pa ni združljiva s članstvom v občinskem svetu. Mandat so mu torej »odvzeli«, namesto njega pa bodo izpeljali postopek za podelitev mandata naslednjemu na listi SKDja. Po mnenju F. Štelnlu (DeSUS) bi morali odvzeti mandat tudi TOMISLAVU NEMCU (tudi SKD), ki opravlja funkcijo vršilca dolžnosti načelnika državne uprave v Ljutomeru. Takšna obrazložitev jc medtem prispela tudi iz vladne službe za lokalno samoupravo, že prej pa so prejeli drugačno mnenje republiške volilne komisije, češ da gre za začasno funkcijo in da torej ni potrebna »razrešitev« s položaja občinskega svetnika. Po vsej verjetnosti pa se bo to zgodilo že na naslednji seji, saj bo do takrat g. Nemec najbrž že (pre)imenovan za načelnika Upravne enote Republike Slovenije Ljutomer. V zvezi s tem so svetniki sprejeli pozitivno mnenje (le en glas proti). Do takrat pa ostaja T. Nemec član občinskega sveta »pod vprašajem« in podobno velja še za Katjo Pevec Stajnko (SLS). STANKU LVANUŠiCu (SNS), so odvzeli svetniški mandat že na prejšnji seji, ker so ga izvolili za podžupana, tokrat pa so sprejeli ugotovitveni sklep o prenehanju njegove predsedniške funkcije v statutamo-pravni komisiji. Njegov strankarski kolega Oto Smolkovlč se je ob tem »hudoval«, češ daje bila v ozadju tudi politična igra. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je namesto Ivanušiča predlagala RAJKA MLINARIČA (Zeleni Slovenije), ki pa je tudi že predsednik prav te komisije. Jožko Slavič (SLS), Dr^o Legen (SLS) in Frapjo Štebih so menili, da tidve hinkciji nista združljivi in daje vprašanje, ali ju lahko en Človek uspešno opravlja. F, Štebih seje poleg tega Čudil, zakaj je odstopila iz te komisije Jelka Rostaher, in menil, da podvajanje funkcije vodi v koalicijsko privatizacijo. Po njegovem lahko delujejo interesi strank samo do zasedanja občinskega sveta, v njem pa ne več, ampak morajo vsi delovati za interese ljudi. V svojem nastopu je bil precej glasen, zato je Drag« Škrlec (SKD) dejal, da »protestira proti kričanju v mikrofon«. Tistim, U niso predlagali morebitnega drugega kandidata za predsedniško funkcijo statutarno-pravne komisije, pa jc očital »strankarsko zaspanost«. Ker jc vse bolj »vrelo«, je predsednica občinskega sveta DARJA ODAR začasno prelinila zasedanje in predlagala usklajevanje. Po odmoru so kljub vsemu izvolili za predsednika omenjene komisije Rajka Mlinariča, za nadomestnega člana (namesto Jelke Rostaher) pa Jožka Slaviča,
S tem pa še ni bilo vse »skuhano«, ampak jc bilo treba imenovati predsednico upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč Občine Ljutomer. Predlagana je bila JERICA MLINAMČ (vodja službe za prostorsko planiranje v občinski upravi), in tudi tu so bili pomisleki, ali jc ta funkcija združjiva z njenim položajem. Dokaj odločno pa je ta predlog podprla VLASTA MARKOVIČ (Obrtniška stranka), kije tudi sama članica upravnega odbora. Menila jc, da je skrajni čas, da sklad spet začne delovati in da je Mlinaričeva še kako primerna za predlagano funkcijo. Nazadnje so z večino glasov ta predlog tudi podprli. Brez pomislekov pa so dali soglasje za imenovanje direktorja Agencije za šport Občine I^tomcr, in sicer so to funkcijo zaupali BRANKU ŽNIDARIČU.
Dokaj vroče jc bilo tudi v razpravi o osnutku Statuta Občine Ljutomer. Slišali smo številne pripombe, spreminjevalne in nove predloge. Kot seje pokazalo, nihče ni proti nadaljnjemu delovanju krajevnih sl^pnosti - takšni glasovi so se širili na terenu pač naj bi jasneje opredelili, kaj bo občina prenesla na KS in katere bodo tako imenovane specialne pravne sposobnosti (samostojno odločanje) krajevnih skupnosti.
JOŽE GRAJ’
I
4
vestnik, 4. majajjj^
gospodarstvo
Stečaj tudi za Tehnostroj -Moderno opremo
5^« vlade
Omejitve vpisa v srednje šole
Vsem kandidatom za vpis v srednje Šole želje ne bodo uresničene; nacionalni program športa bo temeljil na strokovnih podlagah; predlagan zakon o odlogu določenih davkov.
Plačilo odloženih dnj*’^ j
moralo biti zavarovano
Sknpščina družbe Tehnostroj - Moderna oprema Ljutomer je na svoji zadnji seji (24. aprila) predlagala stečaj delniške družbe, za javnost pa nasledivo informacijo, ki jo je podpisal predsednik skupščine Bojan Žunič;
V roku za prijave v srednje šole se je na 32.563 mest za mladino Slovenije prijavilo 29.529 kandidatov, na 7015 mest za odrasle pa le 179 kan-
prosta mesta lahko vpisali do 15. septembra, če bodo imeli popravne izpite. Ministrstvo bo kandidate in javnost o omejitvah vpisa obvestilo v sred-
V poslovnem letu 1994 je gospodarska družba Tehnostroj - Modema oprema ustvarila izgubo v višini 165 milijonov 617 tisoč tolarjev. Nepokrita izguba iz leta '93 pa znaša 48 milijonov 270 tisoč tolarjev. Njen žiroračunje blokiran 230 dni ah od 31. 8.1994. Obveznosti gospodarske družbe, med katere štejemo kratkoročne obveznosti iz poslovanja, kratkoročne finančne obveznosti, ki so zapadle, dolgoročne finančne obveznosti, obveznosti do delavcev in druge kratkoročne obveznosti, so večje od vrednosti poslovnih sredstev, S kratkoročnimi terjatvami do kupcev v državi in tujini lahko gospodarska družba pokrije Ic 18,89 odstotkav svojih kratkoročnih obveznosti. Za finančno sanacijo bi gospodarska družba potrebovala približno 163 milijonov tolarjev svežega kapitala.
didatov. Stanje v posameznih stvih javnega obveščanja, šole regijah je bilo različno. V za- pa bodo kandidate obvestile
savsko-rev irski regiji je bilo zasedenih le 61,1 odstotkov raz-
pisanih mest
za
o izbirnem postopku do 8. maja, Srednja šola za gostin-
mladino, stvo in turizem Radenci bo
Ljubljani pa je bilo 3 od- omejila vpis novincev v pro-stotke mest premalo za vse, ki gramu gostinska dela, poklic si želijo vpisati v srednje Sole, kuhar-natakar, na dva od-V roku za prenos prijav se sta- Jelka; srednja zdravstvena šola nje ni bistveno spremenilo. Ste- Murska Sobota bo omejila vpis vilo kandidatov se je povečalo novincev po programu zadrav-na 29,839 (mladina) in na 325 stveni tehnik, poklic zdrav-(odrasli). Kljub prenašanju pri- stveni oddelke, na 3 oddelke.
v
Stečaj podjetja Industrija vozil in kmetijske mehanizacije je bil uveden 25. januaija ’91. Sodišče je uvedlo stečaj zaradi slabega finančnega položaja. Blokiran žiroračunje bil obremenjen s 4 milijoni 464 501 dinarjev, dolg iz naslova kratkoročnih kreditov je znašal 13, do dobaviteljev nekaj manj kot 11 milijonov ter iz naslova obveznosti do občanov 313 tisoč dinarjev. Stečajni postopek je bil poravnan s prisilno poravnavo 17.6.93. Tehnostroj - Modema oprema je 25. januaga '91 prevzela 39 milijonov 866 tisoč dinaijcv dolgov.
Ustanovitelji družbe Tehnostrbj - Modema oprema so Tehnostroj - Industrija vozil in kmetijske fnchanizacjje z 92,98-odstotnim ustanovnim deležem (108 milijonov 312 tisoč dinarjev), Republika Slovenija 6,16 odstotla{ 7 milijonov 182 tisoč dinaijev). Ljubljanska banka - Pomurska banka pa je dala v ustanovni sklad milijon dinaijev ati 0,86 odstotka osnovnega kapitala.
jav se tudi stanje po posamez- gimnazija Murska Sobota nih regijah ni bistveno spre me- omeji vpis novincev v pro-nilo in Še vedno je bito premalo gramu gimnazija na 5 oddcl-mest za vse, ki bi se radi vpisali j^ov.
Murska
v gimnazijo, srednjo ekonom-
sko šolo, pa tudi v nekatere Plačila davkov na
poklicne Sole, V teh programih odJop je bil naj večji razkorak v Ljub- ”
Vlada Republike Slovenije
Ijani, Da bi čim bolj uskladili
želje kandidatov za vpis v sred- J® obravnavala predlog zakona
nje šole in da bi se povsod, kjer je to mogoče, izognili omejitvam vpisa, je Ministrstvo za
o odlogu določenih davkov in
prispevkov. S tem zakonom so dane možnosti odloga določenih dajatev, ki so vir državnega
Šolstvo in šport v sodelovanju	,	-
s Šolami iskalo možnosti, da bi proračuna, podjetjem^ ki se za-povečali obseg razpisanih mest 'težejo, da se bodo držale ukre-za 38 oddelkov ali za 1086 kan- P«^.’ predvidenih z ekonomsko didatov. V pomurski regiji se politko. Glede na to, da proces razpis povečuje za 2 oddelka, prestrukturiranja gospodarstva
Zaradi slabe likvidnosti, ki se v doglednem času ne bo izboljšala, zaradi neugodnega razmeija med obveznostmi in terjatvami in zato, ker se sveži kapital ne more zagotoviti, skupščina gospodarske družbe predlaga stečaj.
Z analizo stanja v gospodarski družbi je bilo ugotovljeno, da obstaja možnost za nadaljevanje proizvodnje v načrtovanem obsegu za leto '95, vendar v bistveno drugačnih pogojihkot doslej. Na trgu s kmetijsko mehanizacijo in komunalnim programom vlada velika konkurenca na tujih trgih, kamor Tehnostroj - Moderna oprema izvaža približno 50 odstotkov svoje proizvodnje.
Upamo, da bomo v pogojih, ki jih omogoča stečajni postopek, lahko organizirali proizvodnjo, ki bo konkurenčna po ceni in kakovosti, ter da bomo v stečajnem postopku iskali najboljšega kupca za delujoče podjetje. Na tak način bodo tudi upniki utrpeli najmanj škode, so še zapisali v informaciji za javnost.
K zapisanemu dodajamo to, da predlog za uvedbo stečaja družbe ni bil zajet v predsanacijskem programu, kije bil pripravljen v podjetju in o katerem naj bi svoje povedala tudi skupščina. Predlog za stečaj je bil torej podan na sami skupščini.
v mariborski za 3, v celjski za 9, v dolenjski za 1 oddelek, v ljubljanski za 14, v notranjski
kraški pa za po 2 oddelka. V dveletnih šolah se je obseg razpisanih mest povečal za 2 oddelka, v triletnih poklicnih šolah za 9 oddelkov, v Stiriler
MH
Zdravilišče Radenska
Novi bazeni s
termalno vodo
»V Kadenski menuno, da je naslednje obdobje za nas izrednega pomena,« je pogovor z novinarji začel direktar Radenske Herbert fer, kajti istega dne so namreč podpisali pogodbo o gradnji sodobnega termalnega centra v Zdravilišču Radenska Radenci. Naložba bo vredna 8,S nuliiona mark ali 750 milijonov tolaijev, z deli pa bodo predvidoma začeli sredi maja.
Zdravilišče premore 480 kvadratnih metrov vodnih površin, z novimi bazeni pa bodo pridobili še 750 kvadratnih metrov bazenov s termalno vodo. Z novo investicijo v termalne bazene, v katere bodo po vzoru avstrijskih in nemških kopališč vgradili številne bogate vodne atrakcije, si bo zdravilišče v Radencih izboljšalo konkurenčnost, ponudba bo popolnejša in kakovostnejša. In kar je pomembno za samo poslovanje družbe: »Odločitev temelji na prepričanju, da bo prinesla za 15 odstotkov ugodnjše finančne rezultate,« je povedal pomočnik direktorja Radenske Alojz Behek.
Naprtiti si tako velik investicijski zalogaj pomeni biti prepričan sam vase in lastne zmožnosti. In Radenska jih Ima. Po besedah Herberta Šcfcija bodo kar 45 odstotkov potrebnih sredstev zagotovili sami. Lansko poslovno leto je namreč Radenska ustvarila za 485 milijonov tolarjev dobička, realizacija lanskega leta pa je bila 9 mihjard tolarjev. Dobri poslovni rezultati torej, ki pa jih bodo zainteresirani za nakup deleža v Radenski tudi lahko prebrali v prospektu, ki so ga sestavili za javno prodajo.
V Radenski čakajo le na njegovo odobritev s strani Agencije, potem pa bodo začli z javno prodajo delnic.
Vodilni v Radenski pričakujejo, da bodo proces lastninjenja končati do konca junija.
MH
še ni dokončan, je potrebno
tudi z ukrepi delnih odlogov plačil dajatev, omogočiti hitrejše prestrukturiranje gospodarstva. Hkrati j c mogoče preko instrumenta odlogov davkov in prispevkov vplivati tudi na obnašanje gospodarskih subjektov pri prilagajanju ekonomski politiki vlade. Zato je previden ukrep, ki preko izpolnjevanja pogoja (to je upoštevanja politike plač, kot je predvidena z ekonomsko politiko vlade) vplival na splošne pogoje gospodarjenja in na-daljne stabilizacije gospodarstva, S predloženim zakonom se bo olajšalo likvidnostno stanje posameznih gospodarskih subjektov ter hkrati tudi podprla dohodkovna politika vlade, Z možnostjo odloga plačila dajatev se bo povečala možnost ohranitve podjetij ob hkrati primerni usmeritvi in zavezi podjetja, da uresničuje sprejeto politiko plač. Možnost odloga se nanaša na naslednje dajatve: davek od osebnih prejemkov, od plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, prispevek za zaposlovanje za delodajalce in za pri njih zaposlene delavce, prispevek za porodniški dopust za delodajalce in za pri njih zaposlene delavce in davek od dobička pravnih oseb.
IHUruiO UIU	-
pogojnim prevzemom teh obveznosti s strani zavarovlanice ali druge
Z garancijo
zte;
ali po«^^
banke.
Vlada je obravnavala
nacionalni program ga bo sprejel Državni vetiije; nacionalni
športa je opredeljen
3«;
kot ji'’

interes v športu, ki se čira iz proračunskih -republike in občin. program vsebuje izhudi^^’J cionalne strategije raPtaitj segmentov športa v kratkoročne, srednjeroč"'^ dolgoročne usmeritve tff . bino in obseg proflTJdi^'^ onalni program programe, ki se ravni občin in progratn®

sreo>'
....... v........ ... ,—c.
nih nalog, ki se re4iiPt^ republiški ravni.
izhaja iz naslednjih opredelitev,- v javnem je poudarjena skrb za vse., znotraj tega ima mesto Šport otrok in
vsem za
Šport nadarjenim mladini zagot»'^Li,
kom in mladini takšne pogoje, ki optimalni športni rter*'’’'
kiajenost športne poti s-sistemom; vrhunski ip'
tak"
imajo posebno mesto radi motiviranja raladii'^ varjanje s športom kot h radi promocije slovci’® ■ špona.	Marjan |
Pan-agnna iiguba ni bila zrela za stečaj
Razlika štrli v nebo
nih tehniških in strokovnih šo-
iah za 14 oddelkov, od tega II Bančniki kljub argumentom vztrajali pri svojem in Pan-agro poslali v
oddelkov za ekonomskega teh
Po podatkih, o katerih je premleval in jih nazadnje zavrnil
nika in 13 oddelkov v gimnazi-	_ .
jah, od tega 7 oddelkov v Ljub- upravni odbor Pan-agre in zatem skupščina izglasovala stečaj, Ijani. S temi popravki, ki bodo poslovni rezultati v Pan-agri niso bili ravno zreli za stečaj. Po povzročili srednjim šolam pre- ocenah strokovnjakov bi se podjetje dalo sanirati s pametnim cejšne prostorske in kadrovske sanacijskim načrtom. Realno bi bil ta scenarij možen tudi pod težave, in zato tudi Še večjega taktirko novega direktoija, če bi ta izkoristil čas, ki gaje imel na povečanja ne bi bilo možno iz- razpolago, to je začetek sezone poljedeljskih opravil. Takole peljati, bodo zagotovljene »limo grede naj zapišem, da na tovarniškem dvorišču leži nekaj možnosti za vpis v želene izo- 100 mehanskih sadilnikov za koruzo, ki bi podjetju lahko braževalne programe veliki ve- navrgli nekaj čez ISO tisoč mark. Poleg sadilnikov pa bi lahko čini kandidatov. Če upošte- našteli še nekatere Pan-agrine izdelke, ki bi pred časom šli za varno, da bodo šole lahko nied. Da temu ni tako in da proizvodnja stoji že lep čas zaradi
bodo zagotovljene
možnosti za vpis v želene izo-
v skladu z normativi vpisovale »dklopa elektrike, ni naša stvar. Je pa bila stvar upravnega v oddelke 32 dijakov, so vpisne odbora in skupščine, ki, namesto da bi nekaj rekla na to temo, sta možnosti v šolah, kjer ni priča-	najbližjo pot do stečaja.
kovati velikega števila ponav-
razpisanih mest, ali imajo prijave usklajene z razpisanimi mesti, bodo kandidate, ki bodo izpolnili pogoje, vpisovali 16. in 17. junija. V tem roku se bo vpisala približno polovica vseh prijavljenih učencev. Nikakor pa ni bilo mogoče zagotoviti
številke brez pokritja
Na osnovi informacij s seje upravnega odbora, do katerih se nam je uspelo dokopati, so člani upravnega odbora razpravljali in se odločali o dveh bilancah, na osnovi katerih naj bi sprejeli sklep o stečaju. Prva je bila tako imenovana elabori-
290,5 milijona tolarjev. Oh tem pa je zanimiva amortizacija, ki je v bilanci obračunana po zgornji meji in naj bi bila za to previsoka za 25 milijonov tolarjev. Prav tako so v bilanci »napihnjene« obresti, saj sta
stečfJ i
.iii^
veznosti znašajo dejansš''‘'„f »elaboratu« 96,2 niilijo”'‘'-(^
pa SCI jim »v za nov izmišljene revalof^jiJji V kratkoročnih obvezno'",^ I delavcev v višini 2^
šteli pa so jim Še za
v elaboratu niso
obveznosti do stanovati)’^ obveznosti zmanjša na 3'-
anov tolarjev.
Po elaboratu tako ' J. cazuje za 445,2
. .rtf Sl i mB
lijonov tolarjev.
izkazuje upravičenih in neupn‘''''J|)i'' obveznosti, dcjanski^oh^'^
UUVCillUSLI,	-J pir ■
sti pa so znašale le
jona tolarjev. Po
znašajo kratkoročne sti 290,3 milijona, dejoi le 200 milijonov tolari^
-itll
vsem kandidatom vpisa tudi
v izbrano šolo. Zato je vlada	1° Popravil seda-
dala soglasje 66 Šolam, ki bodo morale vpis omejiti za vpis v 394 oddelkov ali za 34 odstotkov vseh razpisanih oddelkov. V izbirni postopek bo vključenih 14.827 oziroma 50 odstot-
kov vseh prijavljenih kandida-
nji direktor, v drugem primeru
pa je Slo dejansko bilanco. Obe sami po sebi kažeta na močna odstopanja. V tem trenutku za
tendenca gibanja in dejanski izhaja obračun obresti, ki jih je Pan-
jatve po elaboratu so nov, dejansko pa 91 nepokrite kratkoročne 246,1 milijona, dejansl^*j\ 110 milijonov tolarjev.
' I nadalje izra^*"' podjetja, ki po
.rf'
nosti podjetja, ki po znaša 558,3 milijona, pa 618 milijonov; podjetja pa elaboratu
* - .	dejansko pa le 304,'
jonov obresti. Prenapet je tudi tolarjev. V obeh prii’’^'’^.! t obračun zalog, saj v bilanci	razlika pozitivna v	jjf
niso obračunane po lastni ceni,	144,7 v drugem pa ’
ampak planski ceni in je tu pri- milijona tolarjev, ■ A
Seveda v elaborata sano, da je vrednos* P/ prevzetih obveznosti re do banke 160 milip'*' p jev in da so te milijonov za dvakrat
agra pokrila, pokazala upadanje le-teh. Tako so te v letu 1993 zanašale 232, lani 65, letos pa je planiranih za 30 mili-
nas ni toliko pomembna prete- i
klost, čeprav je bil v pregledu ampak planski ceni in je tu pri-poslovanja za lansko leto izpo- šlo do odstopanja za 25 milijo-
nov tolarjev. V kratkoročnih izbirnega postopka, v katerem o” ustanovitvi prevzeta za terjatvah je 60 milijonov terja-bodo Sole po enotnih merilih, 35 milijonov dinarjev dolgov te v do stečajne Panonije, m te ki jih je določila vlada izmed takratne Panonije in morala nikakor ne morejo bremeniti pri njih prijavljenih kandidatov	odpisati za 940 tisoč mark ter-	Pan-agre, tako da znašajo de-
izbrale najuspešnejše na 90 od-	j^tev v Srbiji, V začetku iasn-	janske terjatve le 91 milijonov,
stoikov razpisanih mest, dobilo	^^Eti leta so začeli z reSeveva-	V elaboriranih obveznostih je
vpisno mesto 10.574 kandida- trajnih tehnoloških pre- izkazana postavka 37,5 mili-tov Tako se bo do 26. junija	sežkov, kar je podjetje stalo 11	Jona tolarjev do delacev, de-
lahko vpisalo 86 odstotkov	milijonov v obliki odpravnin in	janska pa je le 4 milijone. Dej-
vseh prijavljenih kandidatov. milijonov za izpačiio plač za stvo je namreč, da se te obvez-Preostali kandidati se bodo ilelavce na čakanju. V lanskem nosti iz naslova dokapitaliza-v drugem krogu potegovali za letu se je povečala tudi realiza- cije delavcev prenesejo na preostalih 10 odstotkov razpi- rija na 413,8 milijona s 348 mi- sredstva m so delež delavcev sanih mesi na šolah, ki omeju- v lem 1993. Skupaj s prej v podjetju. Dokaj Čudno mate-jejo vpis, in na vsa prosta me- omenjenemi stroški za odprav- matiko so uporabili pn revalo-sta na šolah, ki imajo premalo uine in plače delavcev na čaka- rizaciji dolgoročnih kreditov, prijav Ti kandidati (okrog nju so stroški dela znašali 129 saj te m mogoče obračunan, ko 4 250) se bodo vpisali 5 ali 6 milijonov tolarjev. Materilani je enkrat ze obračunana v anu-julija oziroma se bodo na še stroški in storitve pa so znašali iietah z vsemi obrestmi. Te ob-
tov. Po oceni bo v prvem krogu stavljen podatek, da je Pan-agra ob ustanovitvi prevzela za
od takratne Panonije m morala
odpisati za 940 tisoč mark terjatev v Srbiji. V začetku iasn-kega leta so začeli z reSeveva-njem trajnih tehnoloških presežkov, kar je podjetje stalo 11 milijonov v obliki odpravnin in 11 milijonov za izpačiio plač za delavce na čakanju. V lanskem letu se je povečala tudi realizacija na 413,8 milijona s 348 mi-lijnov v letu 1993. Skupaj s prej omenjenemi stroški za odpravnine in plače delavcev na čakanju so stroški dela znašali 129 milijonov tolarjev. Materilani stroški in storitve pa so znašali
V
nane obresti enkrat Panoniji in drugič Tudi Če bi Pan-agf^
I---1 ■ .. . J--.

banki vrednost iakirf''-’;
40 milijonov iolarjcv^t|[j/.
zmeraj dolguje । j-tolarjev.
K temu sedaj samo ■ Sanje: Katera od tista, ki bo prevetrila 0 podatke in zaščitila jT pravnega subjekta " preden ga bodo batitm diki pahnili v stečaj”?
if7j

t
99!
igSlnik^, maja 1995
5
O tem in onem

#lf; jitt siji ith istl*
v Ljutomeru so proslavili prelomne dogodke
Ob proslavi še
razstava
1.*'
■Sk-
ji« ii*
'^1
® revija pevskih zborov
Izredna seja KS Cankova zaradi odstopa šestih občinskih svetnikov
S slavnostno sejo občinskega odbora Združenja borcev in udeležencev NOB-ja so se v Ljutome-tu	—
e
i

■u iitceu priieditve. posvečene 27 -aprilu - dnevu upora pioti okupa-toti« ter 50. obletnici zmage nad aaciEmom in fašizmom. Slovesno-sti sta se udeležila tudi ljutomerski Žtipan Ludvik Bratuša in predsedni-f*6bčiMketa sveta Darja Odar, 'uvodni nagovor je imel predsednik občinsito borčevske organizacije Štebih, ki je poudaril, da sc i* v najbolj usodnih dneh tudi Prlekija odzvala klicu Osvobodilne Itonte na odpor in upor, zavedajoč se, da je imel nemški okupator imel tesne namene slovenski živelj.
Tin --------------
lits
**
Jnt c*:
tudi Pr-
(li*
olf' jsl*
JjfSj
l«

0
S' h«’
«1
_____________ Slovenski živelj.
»Prleki so p« vzoru drugih predelav Slovenije ha us podlagi lastne tavesti o nevarnosti la slovenski »»red kot protiutež začeti ustana-svoje narodne organizacije in črnštvo, ki so se pozneje večinoma ekthoe iMjotll* v upor. Orga-‘iMi«« odpora so ljudi vključeva-k v razne oblike boja proti okupa-lati«. it 1. junija 1941 so se zbrali na Cvenu in sprejeti načrte in naloge za ta boj. V Ljutomeru Je bil septembra 1941 ustanovljen okrožni odbor OF, Svoj vzpon doseže gibanje v letu 1944 in traja vse do nsvoboi&tf t in zmage nad nacifašiz-mom. V ečina udeležencev NOB-Ja je odpor izvajala na domačem tere-•u, posaaitzniki in škv"'’"*-
“> tr^a vse do
>0 skupine pa
so se
vključevali v borbene partizanske enote na Pohorju in v drugih krajih Slovenije-« Na koncu pa je pripom
nil: »Nekateri strankarski kvaziide-ologi hočejo po petdesetih letih od takratnih dogajanj rehabilitirati tudi izdajalce v naši ožji Prlekiji ter tak« zmanjšati vrednost NOB-ja v teh krajih in s lem zanikati veličino 260 življenj, žrtvovanih v mejah sedanje občine Ljutomer v času okupacije. Glede na svoj prispevek k NOB-ju pa se Prlekija danes s ponosom vključuje v prosiavljauje 50. obletnice zmage in osvoboditve!«
Župan občine Ljutomer Ludvik Bratuša pa je izrazil zadovoljstvo, da lahko sodeluje v proslavljanju teh pomembnih obletnic. Po njegovem mnenju je kljub odmaknjenemu času vojna pustila v ljudeh globoke rane. »Najpomembnejše, česar bi se morali naučiti, je, daje vsaka vojna nesmisel. Tudi v Prlekiji je povzročila ogromno škode, čeprav so zanjo veljali drugačni pogoji, ker tu ni bilo klasičnega partizanstva kot drugod, bili pa so zavedni ljudje. Zato danes ni potrebno početje, s katerim želijo nekateri v imenu demokracije postaviti v isti krog tiste, ki so klali in bili zaklani. Zgodovino prepustimo zgodovinarjem, prihodnjim generacijam pa moramo ustvariti pogoje za delo in življenje.«
Njegovim mislim so se pridružili tudi predsednik organizacijskega odbora letošnjega proslavljanja v ljutomerski občini Vladimir Potoč-
Kdo komu hlapec?
Na pobudo šestih svetnikov novoustanovljene Občine Cankova-Tišina (z območja Cankove) je bila v torek zvečer v vaško-gasil-skem domu izredna seja sveta Krajevne skupnosti Cankova. Navzoči so bili tudi predsedniki in člani vaških odborov.
»Ves čas smo Si prizadevali zagotavljati interese našega kraja, zato smo večkrat nakazovali probleme občine, vendar ob prevladujočem glasovalnem stroju, ko smo v 18-članskem občinskem svetu imeli le 6 glasov, dve tretjini ostalih glasov pa je pripadlo svetnikom iz krajevnih skupnosti Tišina in Gederovci, nismo uspeli s svojimi predlogi. Zato so ostala odprta posamezna vprašanja, ves čas pa je bilo »v zraku«, kje bo sedež občine, saj so si funkcionarji z njenega spodnjega dela prizadevali, da bi ta bil pri njih. Blago rečeno: šlo je za nekorektno delovanje občinskega sveta in kršenje poslovnika, torej za sum nezakonitega ravnanja. Temu smo nasprotovali, toda vedno so nas z dvotretjinsko večino preglasovali. Temu smo se uklanjali vse dotlej, dokler nismo obravnavali 6. člena novega statuta o določitvi sedeža občine, čeprav je povsem jasno, da je le-ta v Cankovi, kjer bi bil tudi sedež uprave. Kljub našemu na-
nik, kije med drugim menil, da se iz zgodovine moramo marsičega naučiti, zdaj pa potrebujemo zdravo demokracijo, Darja Odar, kije apelirala na nujnost složnega življenja ter da se stvari iz 2. svetovne vojne ne bi več nikoli ponovile, ter predstavnika borčevskih organizacij iz Gornje Radgone in Lendave. V tem smislu je izzvenela tudi posebna izjava, v kateri so poudarili ponos na prehojeno pot
sprotovanju so v statut zapisali, da sc občinska uprava preseli na Tišino, od koder je tudi župan. Ker bi s tem uresničili najbolj črni scenarij za Krajevno skupnost Cankova, smo iz protesta začasno vrnili svoj mandat in zapustili sejo občinskega sveta, ki je bila le nekaj dni pred prazniki. Ker ni bilo z njihove strani odziva na naše ravnanje, smo dobili občutek, kot da so komaj Čakali, kdaj bomo odšli, ker bi potem lahko lažje izvedli načrtovano. Znašli smo se v zelo težki situaciji in razmišljali o posledicah, toda druge poti ni bilo«, je uvodoma zatrdil svetnik Viktor Voršič.
Pridiužilo se mu je še drugih pet svetnikov s cankovskega območja. Po besedah Alojza Graha so jim strankarski veljaki očitali, da se grupirajo lokalno, vendar se je izkazalo, da so tako ravnali ravno oni. »Pri razpravi o preselitvi sedeža občine in uprave na Tišino je bil prisoten tudi pravnik, vendar ni znal ali hotel dati jasnega odgovora, zato se ni opredelil, pri čemer sejevetjctno dobro zavedat posledic take odločitve. Ta občina doslej ni naredila nič slabega in nič dobrega, ko pa je šlo za konkretno dejanje, se je zataknilo. Osebno sem za skupno življenje, nočemo pa biti nekakšen privesek brez vsakršnega vplival« Svetnik Franc
in upeijen pogled v sedanjost, ko je treba z razdorom, povzročenim zaradi teženj po izenačitvi borcev s sodelavci okupatorja, prenehati obremenjevati mlado generacijo. Zatem je delegacija položila venec k spomeniku NOB-ja v Ljutomeru. V sklop teh prireditev je sodila tudi spominska slovesnost z bogatim kultunim programom pri spomeniku ob rudniškem jarku v liovcih, kjer je okupator pred 50 leti pobil
Skledar pa je dodal: »Do sprejema statuta v bistvu ni bilo kakih večjih problemov. Tista seja bi morala biti izredna in ne redna, saj smo šele dva dni pred njo dobili gradivo. Poleg tega pa župan ni pokazal interesa za to, kakšne prostore imamo v Cankovi. Na seji statutarne komisije pa je župan celo zagrozil, da bomo morali nekam stran, če se nočemo ukloniti.«
Župan samo župan Tišine
Dovolj zgovorne so tudi besede naslednjega svetnika Avgusta Gontboca; »Z nobenimi dejanji župan ni pokazal, da je tudi naš župan, kajti obnašal seje, kot daje Župan le svojega dela na Tišini. Poleg tega niso dopuščali nikakršnega dogovora, čeprav smo jih opozarjali, da bo la izzvalo spore. Tako smo se na sejah občinskega sveta ukvarjali večinoma sami s sabo, naredili pa ničesar. Sicer je res, da so nam velikodušno prepustili vodenje večine odborov, kjer pa je bilo treba predvsem delati, o ničemer pa nismo mogli odločati!« Svetnika Štefana Flisarja najbolj moti občutek, da je povsod enako - tako v občinskem svetu kot gasilski organizaciji - saj odloča števi-
20 nedolžnih prebivalcev (matere z otroki).
Počastitev pomembnih jubilejev pa so sklenili s proslavo v Domu kulture Ljutomer. Pred njim je bil nastop ljutomerskega pihalnega orkestra, v galeriji Anteja Trstenjaka pa so ob tej priložnosti odprli razstavo NOB na ljutomerskem območju, na kateri so prikazali 179 fotografij in 17 muzejskih eksponatov. Slavnostni govornik
Ična premoč. Za Viktorja Gederja pa je bil očitni cilji članov občinskega sveta s Tišine, da dobijo sedež občine, »zato v takem svetu, kjer prevladuje dvotretjinska večina, nimamo kaj iskati«.
Razprava na izredni seji Krajevne skupnosti Cankova je pokazala, da navzoči podpirajo za zdaj le ustno vrnitev mandata njihovih šestih svetnikov, ki sicer še vedno verjamejo v skupno življenje v novi občini, vendar v njej ne želijo biti hlapci, kot so se izrazili. Po njihovem mnenju delovanje občinskega sveta ni več legitimno, ker so svetniki vrnili mandat. Zato so ob koncu burne razprave sprejeli pet sklepov. V prvi vrsti se zavzemajo, da se strokovna in pošteno oceni delo občinskega sveta. So za to, da se predlog statuta vrne v osnutek. Spoštovati je treba to, daje Cankova sedež občine in uprave. Za enakomernejšo porazdelitev glasov naj bi 1. volilni enoti »dodali« enega svetnika oziroma enega svetnika »odvzeli« Tišini. Ob drugače izraženi volji občanov pa bodo prisiljeni razpisati referendum. Vse te zaključke bodo naslovili na vladno službo za reformo lokalne samouprave in parlament. Ce jim bo obrnila hrbet še država, so pripomnili, in bodo naleteli na gluha ušesa, bodo marali pač razmišljati tudi o odcepitvi od sedanje občine Cankova - Tišina in ustanovitvi lastne občine.
MILAN JERŠE
na osrednji prireditvi ob 50. obletnici osvoboditve in zmage nad fašizmom je bil Župan Ludvik Bratuša. Pripravili so tudi 18. revijo odraslih pevskih zborov občine Ljutomer, na kateri so se občinstvu predstavili pevci iz Veržeja. Križevec pri Ljutomeru, Cvena in Ljutomera, ki so skupno zapeli Pesem o svobodi, ter Ljutomerski oktet in mešana vokalna skupina Orfej.
MILAN JERŠE
k Tl
s.
IT'



(af'

N?'




(F.

1^
4'
1



fii^
(J.

'2
K.


JI


T-
Zavarovalnica triglav
območna enota M. Sobota
Lendavska 5, tel.: 069/31-650
Svoje se
d.d.
. storitve želimo čim bolj približati zavarovancem, zato srno lih	razširitev terenske mreže. V nekaterih novonasta-
odprli svoje pisarne. Svoj delovni čas bomo na«spreminjali, če bodo tako narekovale potrebe in želje zavarovancev.
Beltinci
^OOAŠoVCI
GORNJI PETROVCI
NOVO
l



Kocljevo naselje 7
Nova zgradba SIRS-a tel. 42 313
Odpiralni čas: pon., pet. od 8.00 do 12.00
sreda od 12.00 do 16.00
Rogašovci 6
V isti zgradbi je tudi menjalnica Most Odpiralni čas: pon., sr. od 9.00 do 11 ^00 sob. od 8.00 do 11.00
V zgradbi KMETIJSKE ZADRUGE Odpiralni čas: pon., pet od 8.00 do 10.00 sr. od 14.00 do 16.00
1-	---- -
^a!u pa borno odprli poslovalnice pri GRADU, 22^RNIŠČU, CANKOVI in še kje ...
NOVO’
VABL.UENI
NOVO
6. maja
odpiramo
AVTOSERVIS
o vega salona
TOVOTA
STANKO FERENČAK
Lipa 20, 69224 TURNIŠČE
telefon 069 42 530
6
vestnik, 4. maja
I
nasveti
Dogajanja na ljubljanski borzi
Slovesnost ob delavskem prazniku združena s podelitvijo najvišjih sindikalnih priznanj
spoštovane bralke in bralci, tokrat bo poročanje o dogajanjih na ljubljanski borzi oz. trgu vrednostih papirjev zajemalo obdobje med torkom, 18. 4., in torkom, 25. 4, 1995.
18. 4. je ljubljanska borza objavila sporočilo za javnost v zvezi s prednostno delnico Rogaške ZHT, katere tečaj je v petek, 4. aprila, znašal 1.021 tolarjev, kar je več kot 30-odstotno znižanje tečaja glede na enotni tečaj 29. marca, ko je ta znašal 1.548 tolarjev. Izdajatelj prednostne delnice Rogaška ZHT obvešča javnost, da so v času od zadnje objave znani rezultati poslovanja delniške družbe v preteklem letu. Izguba v letu 1994 znaša 289,005.000 tolaijev. Revizija bilanc še ni zaključena, sklic skupščine delničarjev pa je predviden za konec maja ali začetek junija.
Ljubljanska borza je v zvezi s prej omenjeno delnico izdala sporočilo tudi naslednjega dne. In sicer se je uprava Ljubljanske borze odločila, da z 20. aprilom 1995 do preklica odpravi 10-od-stotno dnevno omejitev tečaja pri prednostnih delnicah Zdravilišča Rogaška. Razlog za omenjeni ukrep je že dalj Časa trajajoče tržno neravnovesje pri tem vrednostnem papirju, ki ni bilo odpravljeno kljub dvema zaustavitvama trgovanja s tem vrednostnim papirjem v zadnjem mesecu. Po odpravljeni omejitvi spremembe tečaja je prednostna delnica Rogaška ZHT v četrtek padla za 59,89 odstotka, in sicer iz 1021 na 368,6.
Borzna Rotacija A -redne delnice
V torek j e enotni tečaj redne čelnice LEK iz 11990 padel na 11500, ko je bilo za 17 3 tisoč tolarjev prometa, naslednji ponedeljek pa se je zadržal na istem nivoju (230 tisoč tolarjev).
Na torkovem borznem sestanku z redno delnic Probanke ni bilo prometa, saj sta se tečaj ponudbe (13600) in povpraševanja (12500) preveč razhajala, v srednje njen enotni tečaj iz 13207 porasel na 13402, prometa pa je bilo za 8,4 mio tolaijev. V četrtek jc njen enotni tečaj padel na 13201, ko je bilo za 462 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 12883 ob prometu 204 tisoč tolaijev. 24. 4. je njen enotni tečaj nekoliko porasel na 12992, ko jc bilo za 831 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa nekoliko padel na 12900 ob prometu 129 tisoč tolarjev.
Enotni tečaj delnice Salus je v sredo iz 20395 padel na 20130, ko je bilo za 11,7 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 19872 ob 5,4 mio tolarjev prometa. V petek j e njen enotni tečaj poskočil na 20400, ko je bilo za 204 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek padel na 20020 ob prometu 200 tisoč tolaijev, v torek pa porasel na 20350 (814 tisoč tolarjev),	. . .
V sredo jc enotni tečaj redne delnice SKB iz 32967 padel na 32273, ko jc bilo za 7,6 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pana31079ob 10,2 mio tolarjev prometa. Njen enotni tečaj je padel tudi v petek, in sicer na 31040, ko je bilo za 10,7 mio tolaijev prometa, v ponedeljek pa rahlo porasel na 31078 ob 8,1 mio tolarjev prometa.
enotni tečaj padel na 98,4, ko je bilo za 11,2 mio tolaijev prometa, naslednjega dne na 98,0 ob 8,7 mio tolarjev prometa, v torek pa porasel na 98,1 (2,7 mio).
Na torkovem borznem sestanku se je enotni tečaj obveznice RSL 2 zadržal na petkovem nivoju 103,7, ko je bilo za 9,5 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa padel na 103,5 ob 24,7 mio tlarjev prometa. Na tem nivoju se je nato zadržal tudi v četrtek, ko jebUoza 16,2 mio tolaijev prometa, v petek padel na 103,3 ter se na tem nivoju zadržal tudi v ponedeljek ob skupnem prometu 38,7 mio tolarjev, v ponedeljek pa porasel na 103,5 (2,5 mio).
Iz 83,9 na 84,0je v sredo porasel enotni tečaj obveznice RSL 8, ko je bilo za 9,9 mio tolarjev prometa, vendar se jc naslednjega dne vrnil na 83,9 ob 56,2 mio tolarjev prometa.
Rahlo jc v torek padci enotni tečaj obveznice RSL 1 z izkoriščeno davčno olajšavo, in sicer iz 95,6 na 95,5, ko je bilo za 278 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa poskočil na 97,1 ob prometu 472 tisoč tolaijev. V četrtek jc njen enotni tečaj padel na 96,9, ko je bilo za 233 tisoč tolarjev prometa, v petek pa je bil prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 67 tisoč tolarjev po tečaju 96,0.
Za 0,4-odstotne točke na 101,9 je v torek porasel enotni tečaj obveznice RSL 2 z izkoriščeno davčno olajšavo, prometa pa je bUo za 334 tisoč tolaijev. Naslednjega dne, prav tako pa tudi v četrtek in petek je bil s to obveznico prijavljen aplikacijski posel po tečaju 101,5, v torek in v sredo v vrednosti 166 tisoč tolarjev, v četrtek pa v vrednosti 83 tisoč tolaijev.
V sredo je enotni tečaj obveznice SKB 1 iz 95,0 porasel na 96,0, ko je bilo za kar 140,6 mio tolaijev prometa, vendar se je naslednjega dne vrnil na 95,0 ob 1,4 mio tolaijev prometa, V petek je njen enotni tečaj porasel na 95,3, ko je bilo za 3,6 mio tolaijev prometa, v ponedeljek pa je bil po enakem tečaju prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 455 tisoč tolaijev.
laijev prometa, naslednjega dne porasel na 13860 ob 2,1 mio tolaijev prometa, v ponedeljek pa na 13864 (790 tisoč tolaijev prometa).
Za 10 odstotkov jc v torek padel enotni tečaj redne delnice Gradbenega podjetja Grosuplje, in sicer iz 20400 na 18360 ob le enem lotu prometa, naslednjega dne so bili prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 301 mio tolarjev po tečajih 165 30 do 20190 (maksimalno dovoljen), enotni pa seje izoblikoval na 19606, karpredsta-vlja povišanje tečaja za 6,79 odstotka. Tudi v petek so bili prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 201,9 mio tolaijev, enotni tečaj se je izoblikoval na 20190, v ponedeljek pa je porasel na 20500 (103 tisoč).
Enotni tečaj delnice MK Založba je v sredo iz 9100 nekoliko padel na 9071, ko je bilo za 2,7 mio tolaijev poimcta, naslednjega dne na 8920 ob 2 mio tolarjev prometa, v petek pa na 8907 (1,4 mio tolarjev prometa), V ponedeljek jc njen enotni tečaj nekoliko porasel na 8924, ko je bilo za 1,9 mio tolaijev prometa, v torek pa na 8950 (895 tisoč tolarjev).
Z redno delnico NIKA v torek ni bilo prometa, kar se zgodi bolj redko, v četrtek pa je njen enotni tečsy iz 3811 padel na 3721, ko jc bilo za 1,2 mio tolaijev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj ponovno padel, tokrat na 3601 ob 1,2 mio tolaijev prometa, naslednjega dne na 3451, ko je bilo za 11 mio tolaijev prometa, v ponedeljek pa na 3431 (3,5 mio tolaijev).
19. 4. je enoti tečaj delnice Term Čatež iz 769,0 padel na 767,8, ko je bilo za 5,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 755,8 ob prometu 102 tisoč tolarjev, V petek je njen enotni tečaj padel na 751,6, ko je bilo za 1,8 mio tolaijev prometa, v ponedeljek na 750,1 ob prometu 578 tolarjev, naslednjega dne pa na 750,0 (150 tisoč tolaijev).
Med desetimi
dobitniki plaket kar
trije iz Pomurja
Ob letošnjem največjem delavskem prazniku, 1. maju, je bila v Ljubljani slovesna podelitev hodnih sindikatov Slovenije najzasluznim organizacijam in posameznikom. Do roka je komisija za priznanja prejela 29 predlogov, ki so jih poslali sindikati podjetij, družb in zavodov, sindikati
.	.	»»	• J	* 1*1	*	I	,.1 a	v	<	><	■	j _	bTIV ■ _i
SlovenUe interesne oblike stad^aine organiziranosti, območne organUacije in
v«
svobodnih sindikatov Slovenije. Zaradi velikega števila utemeljeiuh predlogov so se odločili, da v j, ■	i^aJaIibA	nlaLrod- «ki*i JtAmOV 1*1	nlAl/Ad-A Iri f-A Ia AaJaIiII A^AjI ^'^AVTllll'f I
izjemoma podelijo deset plaket, pri čemer ni všteta plaketa, ki so Jo podelili predstavniku ne zveze - DGB Svobodne dežele Bavarske, Za pokrajino ob Muri je vsekakor spodbudno, da so ^f^t niki naj višjih sindikalnih priznanj tudi trije posamezniki iz Pomurja, kar je največ med slovensklnu
Promoviranje vzgoje in izobraževanja
SUZANA HORVATH. predsednica sindikata na dvojezični osnovni šoli v Lendavi, je že vrsto let s svojim neposrednim angažiranjem, vztrajnostjo in nesebično prizadevnostjo prispevala k uveljavljanju zahtev sindikata. Pri tem je bistven njen delež pri varovanju pfavic delavcev in izboljševanju njihovih gmotnih in socialnih razmer, tako v svojem zavodu kot tudi v številnih drugih zavodih v Pomurju, kjer seje v reševanje problemov vključevala kot predsednica območnega odbora sindikata dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Kot aktivna članica republiškega odbora sindikata je namreč sooblikovala politiko sindikata, ki jo je potem zagovarjala in uveljavljala
času, ko so bile težnje po osamosvajanju sindikatov, uspeli večino članstva zadržati v svobodnih
Janko Kardoš
Borzna Rotacija A -obveznice
Enotni tečaj obveznice RSL 1 je v sredo iz 98,2 poskočil na 98,7, ko je bilo za 6,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa rahlo pade! na 98,6 ob 9,3 mio tolarjev prometa. V petek je njen
Borzna Rotacija B -redne delnice
Iz 11020 na 11000 je v sredo padel enotni tečaj delnice BTBR, ko je bilo za 6,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa rahlo porasel na 11010 ob skromnem prometu 55 tisoč tolaijev. V petek je njen enotni tečaj rahlo porasel na 11020, ko je bilo ponovno za 55 tisoč tolarjev prometa.
Enotni tečaj delnice Dadas je na torkovem borznem sestanku iz 118480 padel na 116500, ko je bilo za 233 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 114913 ob 5,1 mio tolarjev prometa. Njen enotni tečaj je padel tudi v četrtek, in sicer na 111015, ko je bilo za 9,7 mio tolarjev prometa, v petek pa na 110693 ob 10,1 mio tolaijev prometa. V ponedeljek je njen enotni tečaj padel na 109837, ko je bilo za 3,4 mio tolarjev prometa, v torek pa na 107714 ob prometu 754 tisoč tolarjev.
V sredo je enotni tečaj delnice Finmedia iz 13840 padel na 13603, ko je bilo za 204 tisoč to-

tt rj~x
C»U prvHi Mrco a. Bnfica MSO V oeos a« tmmb: mo« nanniKMU utAjMa SHVHka tnti K k>ita*«na BOOO v (Ml IKB. IMatau Ml »-M?
tali u nemo -T— «OU »-««0	OM M-«M

. K Aodd* začetnim težavam J« ji vanju z območnim odW'^| dikata lesarstva uspel 5*?^ tujim lastnikom lektivno pogodbo, U j« go boljša od drugih pogodb v Sloveniji. Od l« je predsednik območne? ’
začetnim težavam J®
ra lesarjev Pomurja,
■If
1*
iMta 1®*.'
bliškega odbora j^i. ei+ir*V ClAvrArtilA 1/1 niC£O'’^t|Z
Borzna Rotacija B -prednostne delnice
V sredo je enotni tečig prednostne delnice KBTP iz 32790 padel na 30935, ko je bilo za 3 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 29750 ob prometu 238 tisoč tolaijev.
Enotni tečaj prednostne delnice Primotin je v sredo iz 32708 padel na 31789, ko je bilo za 1,2 mio tolaijev prometa, naslednjega dne pa porasel na 32098 ob 1,6 mio tolaijev prometa. V petek je njen enotni tečaj padel na 30204, ko je biio za 3,2 mio tolaijev prometa, v ponedeljek pa porasel na 30620 ob prometu 306 tisoč tolaijev.
S prednostno delnico Rogaška se v torek ni trgovalo, saj je bilo trgovanje s to delnico začasno ustavljeno, 19.4. (po objavi) pa je njen enotni tečaj padel za 10 odstotkov ob prometu 23 tisoč tolarjev. V četrtek je bila odpravljena omejitev gibanja tečaja za to delnico, njen enotni tečaj je padel za kar 59,89 odstotka, prometa pa je bilo za 744 tisoč. V petek je njen enotni tečaj porasel na 379,5, ko jc bilo za 596 tisoč tolaijev prometa, v ponedeljek pa na 487,3 ob prometu 635 tisoč tolaijev.
V sredo je enotni tečaj prednostne delnice UBKiz 11600 padel na 11417, ko je bilo za 685 tisoč tolarjev prometa, naslednji torek pa padel na 11300 ob 1,1 mio tolaijev prometa.
r
1
Suzana Horvath
pri organih lokalne samouprave. Prek Časopisnih člankov in javnih nastopanj je večkrat opozorila na neugoden položaj vseh zaposlenih v dejavnosti vzgoje in izobraževanja ter predstavila njihove utemeljene zahteve. S tem je popularizirala sindikalna stališča in prispevala k promoviranju tako sindikata kot tudi Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
Za 1000 tol^evje vsredo pa- i
del enotni tečaj prednostne delni-
ce VIP, in sicer na 40000, ko je bilo za 800 tisoč tolaijev prometa, vendar sc je naslednjega dne vrnil na 41000 ob prometu 123 tisoč tolarjev.
Kleni poštni sindikalni aktivist
JANKO KARDOŠ, zaposlen v Pošti Radenci, je predsednik Konference sindikatov v Pošti Slovenije, predsednik Območnega odbora prometa in zvez Pomurja, predsednik odbora za pošto v Sindikatu delavcev prometa in zvez Slovenije, član sveta delavcev Pošte Slovenije, Član upravnega odbora PTT Slovenije in Član upravnega odbora Poštne banke Slovenije. 40-lctni Janko Kardoš seje v svojih dosedanjih aktivnostih izoblikoval v klenega sindikalnega aktivista, ki zaradi delavnosti in sposobnosti uživa ugled in zaupanje pri delavcih in vodstvu podjetja. Med drugim mu pripisujejo zasluge, da so v
sindikatih. Ravno predstavniki teh članov so nosilci vseh aktivnosti za zaščito delavskih interesov v PTT-sistemu. V štirih letih predsednikovanja Konference sindikatov PTT Slovenije si je konferenca pridobila ugled in veljavo, kar se je odražalo v upoštevanju sindikalnih pobud in zahtev. Tudi ob reorganizaciji PTT podjetja Slovenije si je sindikat priboril zaščito delavcev in dosledno spoštovanje določi! kolektivne pogodbe, kar je za delavce izredno pomembno. Z njegovo pomočjo pa so dosegli uspešne premike tudi pri soupravljanju delavcev.
Uspešen borec za pravice lesarjev
DANILO VEDLIN, predsednik sindikata podjetja Gales v Boračevi, je hkrati tudi predsednik Republiškega odbora sindikata lesarstva Slovenije. 42-letni Danilo Vedlin je sindikalist že več kot 22 let. Njegovo angažiranje je doseglo vrhunec, ko se je leta 1977 zaposlil v lesarski dejavnosti v Marlesovem tozdu Žaga Radenci. Po letu 1988, ko so bile za doseganje pravic delavcev potrebne tudi stavke, se je pokazal kot pravi sindikalist, V tem letu so ga delavci izvolili za prvega predsednika stavkovnega odbora. Dosegel je, da so sc v novoustanovljenem podjetju zaposlili vsi delavci bivšega Marlesovega obrata. To je bil prvi vidni uspeh in od takrat je Danilo Vedlin, kot piše v obrazložitvi, postal nesporen sindikalni vodja, cenjen v kolektivu in zunaj njega. Leta 1990 je bil izvoljen za predsednika sindikata podjetja. Aktivneje deloval tudi v takratnem občinskem sindikalnem svetu v Gornji Radgoni.
Ko seje podjetje Žaga Radenci preoblikovalo v podjetje Gales v mešani lasti, pri čemer je bil tujec 60-odstotni lastnik, je bila za sindikalista Danila Vedlina to nova velika preizkušnja. Kljub
stva Slovenije in snega odbora, jc ‘ pogajalske skupine za P kolektivno pogodbo .v sindikalna aktivnost je tudi v širši sindikalni J zato je bil na volilni sej* bruarja letos izvoljen dnika Republiškega od dikata lesarstva SloverW®^i Več kot tri leta se Jt predstavniki radgonsk« šnega sveta, javnega družbenega pravobram -ji; UNZ ter dokazoval, da v njegovem podjetju l odtujitve družbenega
snega odbora, je
kolektivno pogodbo-’
sindikalna aktivnost je
vendar mu niso
enega y
•??!>
zakon je omogočil, daj®
!l
I
Danilo Vedlin
lahko vložil zahtevek lastninskega postopka-,^ ^1 tkiiii jt Danilo VcČllU ■ sednik sindikata podJ®'Jj ecnvij	prejf'
revizijske komisije, kiN Jmi
tkim je Danilo Vedlin
gatelj zahtevka

vse
navedbe o
lastnine,
HOTEUCEK)
UH	'
Na Globočke m Vrhu je bilo minulo sobote d®™, no. Za to sta poskrbd’ Dušan JureS, ki sta turistično kmetijo. Gtc Liko vinsko klet, kjer j* prleških dobrot in doiu*^ ,^J, dobili tudi prenočišč«■ jVjl


Stavbe je
namreč pf®** sobami. Pripra’^W .	hnO- ■ J
hotel s 5 sobami.. -, ležišč, Je pa bo potn?!’''„ tamkaj prespalo tudi c

stov. Ljutomerski tuša je v svojem otvonrt voru med drugim dejal, mer. kako je možno ob j K stično ponudbo v
—....»»J..*: Jk- .
puiiuuuu T	. p- <
povezati še z individuaia	(ii ; i
sredi narave. NekdanJ' L < minister Milan Knež«" rektor Zadružne banke’ je bil prav tako med gos > niI, da bi bilo prav, č« vinogradniško kmetu tako imenovani zeleni t
I
1995
7
O
kmetijska panorama
Siliranje travinja
Cma detelja
I V silosu ne moremo izboljšati krme, ki I JO siliramo, Ohranimo le njeno prvotno J vrednost, s tem da z vsakim
k
I I
I
I I
s * * s!


i?f m* R|
et
n
J*-' i*
Jtt ¥ i-
irf' Ipf it*
l* Stt i)*
r

i*
II’


i
konzerviranjem izgubimo od 15 do 60%
^anilnih snovi. Kolikšne bodo izgube, odvisno, ali siliramo ali pa sušimo
Za hitro rast in delovanje mlečnokislinskih bakterij pa je potrebna zadostna količina sladkorja v krmi. Predvsem zaradi premajhne koncentracije sladoija v vlažni krmi in precejšnje izgube sladkorja z odcednim sokom je dodajanje melase zelo uspešno.
V deželah, kjer je siliranje trav močno razširjeno, (o so Anglija, Irska, Nizozemska, imajo preizkušene najrazličnejše dodatke. V naslednji tabeli bomo videli, kako so količinsko zastopane organske kisline, ki jih najpogosteje najdemo v silažah.
PosJtns siliranja z nuli nini dodatki
—, L7Ajuuiiivr «11 p« OUOiiil
^ozolci, prevetravanie ali na tleh).
šiling krme predstavlja pomem^n korakJL,, molznic i" iiko^šanju njene kakovosti, Z* h**'*'™'
« živinp u V-*------------"
naših
.	.Mvrasu. ^«•«•■»1»'“ 'TJU niuliluc
— Živine je kakovost osnovne krme z*lo pomembna. V večini predstavlja krma s travnikov, to sta invni silos- la seno, wij(
W0(nu k® travnikov, to sta travni jU« la sne, wij| Od iKj	moramo dati večji pomen pridelavi le-te.
kakovosti krm0^t travnatega sveta '•''n^crviratiia' travne ruše Sc čas fcošpfc Sihranje je način ^fadi nestal "^jprimemejSi in prilagojen zgodnji prvi košr;' maJa^u^tJi	K® imamo komet aprila oziroma v
lemetinih travne silaže v obrok ni vpradlJiHs in pomeni ^^nopaje	za povečanje priidehjvanla krme. Manj raz-
“"'tno seno v	naj bo delež sipa v obroku in alt je
in roku za krave v celoti nadomestitL i travno silažo. ^'■•tned sebo”^ sta iz istega izhodnega maleriaia - to jetra-^^Poje slabš^ T	P® kakovosti in celi vrsti lastnosti.
Pri nas še v d '' večini primerov laradi prepozne košnje, in Prevladuje. Tri »vdubiici.i itačiint sri-t;;« d aili-Pismo tolik	lahko kosimo seno Še prej kot običajno,
^^Pešnosaira '^P® vreme.
beljak^"J® trave, ki vsebuje 8U- 82% vode, ter 15- 20% (konzerva” snovi, je možno le ob uporabi silimih do-Pa tudi tel ” pa je za naše razmere zelo drago. Najce-v kolikor namovenemo na 35-40% suhesno-temena d hvremenske razmtre. V Icoblror pa ni • .^5'45% suho ovenela v dveh, najkasneje pa v treh dneh I? i' riodamo potem travo ovenniio vsnj m 30% suhe iik> na*L^,*^‘*'81at1ro'*^^ kulture mlečnokiillinakih bakterij ter 2-4% 'troristnjjjj. ?? ™eCno-kisilinskih bakterij dosežemo hiter razvoj ®onentaeijQ sjJ^*^rganizmov, kr co nam potrebni za pravilno 4 se nam dobro « .?P,®iuso smo dali travi sladkor, kije predpogoj, JPred d P31ečnokislinaLf bakterije, katere nam šči-
?t*ečja	mifertHUBanizmov.
redč' f**®* ■ *o se^’	zaradi pomanjkaitJa topnih ogljiko-
pri vlažni travi, ker nam voda ^ijadj starg trave'^^ topnih oglikovih hidratov (sladkorjev), miš pu vlaknino -j " spremenijo lopni ogljikovi hidrati * . Pa tudi razkraH u 'delovanja masicnokislinskih baktenj, ki sa ^utrdi o **	Take silnic živali premalo pojejo,
® *’’8ienska Vac možnost presn'Wiiih motenj in poulab-“‘^uvost mleka.
. .hi siliraniu krme
''Pttcrijg’^
KftJnc^7'‘'^cr*b bi -
Če
*6li m	dopuščajo, da bi sc dovolj hitro osušila,
•uvela *"o posiaM„_;. _.	. .	,	.
' otv kislin^^ 'Uiamo najrazličnejše dodatke.
‘»akterije
^odatkn^ ®81jikovi hidrati ali c- ...............................
■ ki je najprimernejši in prilagojen zgodnji prvi košnji
v
Pri sodobnem lUitinu spravita s sili-
uihi snovi, je možno le ob uporabi silimih do-
'•vele krme v dovolj ugodnih pogojih doda-
Iretirano
brez dodatka melasa AFV NaHSO4 Mravljična kislina Ovela Sirotka
SS kislina g/100 g sila e
%
mleCna ocetna maslena
NH3-NV pH
naijij
nivk ------- “•lllJl- T UUVkJlJ u^uiuih	UUUO'
silaia	gotovosti, da
trgovsko im f n	Itakovosti, uporabimo mlečnokislinske
morali obvezno uporabljati silimi dodatek
Poslabšanje vremena, pokoderia krma še ni do-
^^makal dež.
itiske kisline^ ""^mo najrazličnejše dodatke.
organskih kblln pospešimo in poveča-
koli?!«- delovanje micčmkislindkih bakteriihob raznih ? P^Mdeto, Zelo učinkovito je deto-Pfcdvsetn	delovinje škodljivih mikro-
Pod “4 le soli . •''ostrdijev m maklenokislinskih bakterij.

18,9
19,0
17.8
18,3
1.19
2,28
0,83
1,68
0.84
0,74 0.36
0,63
0,22 0,01 0,01 o
10,7
7,8
4.2
5,0
4.6 4,0
3,4
4,7
Po statističnih podatkih za Pomurje smo pridelavo črne detelje vnjivskem kolobarju bistveno zmanjšali. V letu 1971 smo le-to pridelovali Se na 6,6 % njivskih površin, v letu 1991 pa še samo na 2,3 % površin. Vzrokov za zmanjševanje njivskih površin pod krmnimi koševinami je več, pa vendarle bi omenil dva. ki sta po mojem mnenju najpomembnejša.
- Nespametna kmetijska politika, ko je v času največjega razvoja živinoreje stroka močno pospeševala pridelavo energetske krme, na drugi strani pa močno zanemarjala pridelavo krmnih koševin bogatih z beljakovinami vnjivskem kolobarju. Posledica tega je bila pridelana krma s širokim beljakovinskim razmerjem, iz katerega bi bila pridelava mleka in mesa zelo majhna, če ne bi v prireji takrat uporabljali velikih količin dokupljivih beljakovinskih koncentratov.
-Kot drugi najpomembnejši razlog za zmanjševanje pridelave krmnih koševin pa je tudi širjenje pridelave nekaterih industrijskih kultur.
17,4
25,3
15,3
1,30
2.71
1,54
0,59
0,72
0,76
0.0 i 0.21 0,26
6,3
10,5
13.7
4,2
4,5
4,7
Kot je razvidno iz tabele, je najboljša silaža po kislinah iz ovelcga materiala, saj je v tem primeru imela ta silaža 2,7% mlečne kisline; takoj za njo pa je silaža, kateri smo dodali melaso. Le-ta je imela 2,28% mlečne kisline.
Ce primeijamo dosedanje naše poskuse, vidimo, daje v naših travnih silažah za več kot 1% oz. 10 g/kg manj mlečne kisline, kot jih vidimo iz zgornje tabele. S tem poskusom bomo poskušali tudi ta problem razvozlati.
I. Oce^jeTa^ie stopice uvelosti pri silimem materialu
Suha snov v %:
- 15
- 20-25
-30
- 35
- 40
Sveže košena trava.
Pri stiskanju krme so roke vlažne, od krme kaplja, Pri zvijanju krme so roke Sc precej vlažne. Pri zvijanju je v rokah samo še občutek vlažnosti, in več Tudi pri možnem zvijanju ostanejo roke suhe.
Ocena uvelosti za rezano krmo (Gabon, ITČF, 1984)
Približna suha snov v %:
- 15 Od krme na prikolici kaplja,
- 20 Kaplja pri stiskanju krme z roko,
- 25 Kaplja pri zvijanju krme,
- 30 Pri zvijanju se navlažijo prsti,
- 35 Pri zvijanju je občutek vlažnosti na prstih.
- 40 Prsti ostanejo pri zvijanju krme suhi,
2, Izgube hranUnih snovi v silosu pri silažah z različno vsebnostjo suhe snovi
Naslednji podatki ponazarjajo hranilne snovi v silosu pri različnih silažah:
Koristna metuljnica
črna detelja je dvo- do triletna metuljnica, ki pa je precej zahtevna do tal. Namreč za optimalno rast potrebuje dovolj rodovitna tla. Uspeva na srednje težkih do težkih tleh, z dobrim vodno zračnim režimom. Meteorna voda ter visoka podtalnica razvoju črne detelje močno škodita. Uspeva v slabo kisli reakciji, in sicer pri pH 6 do 6,8.
V Času rasti rabi črna detelja precej vlage. Najbolj ji ugaja enakomerna porazdelitev padavin med vegetacijo. Po nekaterih |xxlatkih svetovnih strokovnjakov črna detelja ne uspeva, v kolikor je povprečna letna količina padavin manjša od 900 mm. Pomurje je ravno na obrobju glede povprečne letne količine padavin in je zanj značilna tako zvana subpanonska klima, za katero pa je značilna neenakomerna porazdelitev padavin. Posledica primanjkljaja padavin, še zlasti v poletnih mesecih, pa se kaže v slabši prirasti zelene gmote na enoto površine. Zato je prav, da damo prednost prilavi črne detelje na območju Pomurja na težjih tleh, kjer so posledice poletnega primanjkljaja padavin zaradi boljše akumulativne sposobnosti za vlago manjše. Namreč težja tla vsebujejo po tektumi sestavi precej ghne, ki pa ima to sposobnost, da veže v tleh precej vlage. Pri pridelavi črne detelje se izogibajmo lažjih prodnatih tal.
- mokra silaža
- ovela silaža
- senaža
15'15 % sušnine,
25-35 % sušnine,
35-45 % sušnine (v zatesnjenih silosih).
Izgube pri konzeniraiOu oziroma sušei^u sena
Izgube pri spravilu sena so velike, saj s sušenjem na tleh v lepem sončnem vremenu izgubimo 40-50 % hranilnih snovi. V slabem vremenu pa so le izgube še dosti večje, tudi do 70 %.
S sušenjem na sušilih izgube zmanjšamo, tako da na kozolcih in ostrgah znašajo 25-30%. Najmanj izgub je pri prevetravanju (s hladnim zrakom 25-30%, s toplim zrakom v predoru iz folije ali v komori pod streho, ki sc ogreje od sonca, pa le 15-20%).
Vzroki za nastejauje izgub pri soncu
Drobljenje sena je tem večje, čim večkrat obračamo seno, ko je že suho. Seno naj bi sc obračalo čimvečkrat, ko je še zeleno. Takoj, ko
pokosimo, moramo travo raztrositi, nato pa obračati vsake 2-3 ure (stari pregovor pravi. Seno sc suši na vilah), ko pa gre sušenje h kon-obračamo manj in pazljivo, da bo drobljenje z obračalnikom čim
cu.
I
25 kilogramov semena na hektar
Za toploto ni preveč zahtevna. Spomladi prične rasti že pri temperaturi 2 do 3 stopinje C, Dobra odpornost na nizke zimske temperature pa je odvisna od sortne lastnosti ter od pravočasnega spravila zadnjega odkosa v jeseni. Zadnji odkos opravimo torej tako pozno, da do konca rasti njeni rastni vršički ponovno ozelenijo. V nasprotnem primeru nizke temperature močno zredčijo sklop črne detelje. V kolobarju si sledi za okopavinami, ki smo jih gnojiU z hlevskih gnojem Pogosto jo tudi sejemo v pozni poletni setvi za žiti. Sama se ne prenaša in jo smemo spet sejati po štirih do petih letih. V kolikor pa smo črno deteljo pridelovali v deteljno travnih mešanicah, se ta rok setve lahko zmanjša za eno leto.V čistem posevku sejemo 25 kg semena na hektar. Setev izvedemo z žitno sejalnico, med katerima sta se najbolje izkazali Pan-agrova in IMT-sejalnica, in sicer zgodaj spomladi ali pa v pozni poletni setvi. Pri slednjem terminu opravimo setev najkasneje do 10. septembra.
Možno pa je tudi pridelovati črno deteljo v mešanici s travami. Krmna mešanica je vsestranska in bogata na vsebnosti različnih hranilnih snoveh. Cc jo pravočasno pospravimo, je vsebnost prebavljivih beljakovin enakovredna vsebnosti čistih posevkov. Za setev črne detelje v mešanicah s travami se bomo odločili takrat,v kolikor agroklimatske razmere niso najugodnejše za pridelavo črne detelje v čisti setvi.
V svetu je precej razširjena pridelava črne detelje z mno-gocvetno ljuljko, travniško bilnico ter pasjo travo, V teh primerih sejemo 70-90 % normalne setve črne detelje ter 20-30 % normalne setve trav.
manjše. Največ hranilnih snovi, to je beljakovin, energije in vitaminov je ravno v listju trave in detelje, ki tudi pri sušenju najhitreje odpade.
Izgube nastajajo še zaradi dihanja in drugih kemičnih procesov. S sušenjem se spreminja sestava krme, zmanjša sc predvsem delež bolj dostopnih in prebavljivih nestrukturiranih ogljikovih hidratov, delež (predvsem) celuloze pa se relativno poveča.
Splošno priznano pravilo, naj bo košnja čim zgodnejša, da bo kakovost krme Čim boljša, je v naših razmerah ključnega pomena za smotrno prirejo jpleka tn mesa. Za kakovostno seno bi morali kositi dovolj zgodaj, ko je trava v začetku latenja. Takrat bi seno vsebovalo 80-90 g prebavljivih beljakovin, 350-380 g istega škroba in ne veČ kot 25-27% surovih vlaken. S tako kakovostnim senom lahko nadomestimo dobro koruzno ali travno silažo in se energetska vrednost obroka bistveno ne zmanjša. Taka kakovost osnovnega obroka je za krave po telitvi in v pretežnem obdobju laktacije potrebna, posebej Sc, če hočemo doseči veliko proizvodnjo z majhno porabo koncentrata.
Potrebuje veliko fosfoija
Cma detelja je precej zahtevna po hranilnih snoveh, zlasti po fosforju, kaliju in kalciju. Tla, ki so srednje dobro preskrbljene s hranili, je potrebno ob setvi ter v letih rabe gnojiti s 100 kg fosfoija na hektar, 160 kg kalija in 40-50 kg dušika (samo ob setvi).
Preveč talnega dušika ob setvi negativno vpliva na razvoj simbiotskih bakterij, s pomočjo katerih črna detelja akumulira dušik iz zraka. V vsakem primeru pa moramo pred setvijo črne detelje izvesti kemično analizo tal, na osnovi kater je možno natančno izvršiti gnojenje. Če pa sejemo črno deteljo v mešanici s travami, je potrebno dognojevati z dušikom po vsakem odkosu, in sicer 50-60 kg/ha oz. 200 kg KANA 27%.
Vsebnost hranilnih snovi ter prebavljivost organske snovi pa sta odvisni od razvojne faze rasti. Kot vemo, je pri deteljah faza brstenja skrajni čas za odkos, saj je v tej razvojni fazi rasti prirastek suhe snovi na enoto površine zakjučen, prične pa se proces staranja.
Za setev pridejo v poštev sorte, ki so bile preizkušene v sortno ekoloških poskusih v Sloveniji in so dale glede na standardno sorto nadpovprečne pridelke. Sem spadajo naslednje sorte: cv’ Poljanka, cv' Viola in cv’ Reichersberger.
dobilo,
''■ofasil nlii? n 'A™®*’’ “najo pa jih v sosednji Avilnji ’’®5'o možnost ®datek kultur mlečnokislinskih bakterij Ji	“Pske bakicriie ’^®™Oanje fermentacije. Uporabljajo
? -^“^jtiter P’wk dH h ’4'=Strionlrane "a hitro ««, In dobra
5


j!
i /


P
možnost
v^' Pmrejo al„ir7? v precejšnjem lemperatumem ob-Krkin	f^mldozo v celoti v mlečno kislino. Pri nas
p UIZVOd po	Dl ,	. »T , CT,
Strokovna svetovalna služba
ŽVZ Murska Sobota, Jože Puhan, dipl, inž. kmet.
SS
po imenom PLANTANAZE,
^E^LEAJJAb rc (tfAMA	JO LAMt ToVtKoČtLA •
4E TOfTllA TbUlCo	। CA LeToi iA
ME 60 roTIšEBKo GAloJtTt -
mag. Stane Kapun, dipl. inž. agr.
Vestnik z vami in za vas!
8
vestnik, 4.
1
intervju
Pogovor z Ivom Bizjakom, varuhom človekovih pravic
Začnimo na stežaj odpirati okna
bHo sedaj, ob priprovha/gt:^ na o tem, izrečenih že več/af' nih mnenj. Slednje vpnatgt? aktualno tudi z vidika dne skupnosti. Kaj porečeni*
Uporništvo Je v nas, prav v vsakem, le ljudje smo različni po tem, kako hitro sprejemamo vdajo ali popustimo. Skoraj ne mine dan, da ne bi bili pripravljeni sprejemati vsakodnevnih kompromisov, ker tako je življenje. Toda sprejeti kompromis ali celo vdajo takrat, ko smo na eni strani mi in na drugi velik sistem državne oblasti, globoko zareže v človekovo notranjost. Spustiti se v uporništvo zoper državne organe, državni sistem, krivični zakon in zoper samovoljo oblastnikov, birokratov, malih in srednje velikih uradnikov? Odločitev za uporništvo človeka kot individuuma zoper državo je mnogokrat kot borba z mlini na veter. Vedno znova te vrže nazaj. V človeku se potem, če ne že prej, zgodi tehtanje: ali se splača spustiti v boj, ki greni življcuje in troši preveč moči, ali raje pustiti vse skupaj in čakati, da bo čas prekril bolečino in krivico.
I,

•t'

Lahko bi nanizali upore posameznikov proti državnemu sistemu in njegovim podvejam. Najbolj znane so gladovne stavke. Toda lažje je biti upornik, ko si znana, medjjska oseba, saj računaš s tem, da bo za teboj zagotovo del javnosti, A biti upornik, ko si navaden smrtnik, ko te zrušenega še pes ne povoha, ni lahko.
Imamo varuha človekovih pravic, Iva Bizjaka, od katerega pri-čakujemo, da stopi v bran človeku zoper državni aparat. Njegov glas je namreč lahko enakovreden ali morda težji od besede državnikov, le medel, brezbarvni ali megleni ne bi smel biti.
Varuh človekovih pravic več kot okrasek sistema
- Jernej Kovšek je v enem od svojih razmišljanj o vlogi ombud-smana zapisal: Ustanavljanje takšnega orgaru v nedemokratični državi se je pokazalo kot neučinkovito, saj se je na koncu praviloma pokazalo, da se bolj ščiti država in določen državni sistem, kot pa posameznika. Je vaša vloga pri nas več kot »okrasek« sistema?
»Mislim, da je naša država že na takšni stopnji demokracije, da to nikakor ni zgolj okrasek. Tudi izkušnje iz našega dela kažejo, da je takšna institucija potrebna. Do nepravilnosti, do kršitev človekovih pravic, tudi do kršitev zakonov pa prihaja.
Seveda pa ostajajo določeni predpogoji za uspešno delovanje te institucije. Eden od teh je brez-dvoma to, da so vzpostavljeni demokratični mehanizmi, In to, da nosilci Javnih funkcij kaj dajo na javno mnenje in da se zavedajo, da bodo spet volitve. Zaradi tega si ne privoščijo, da bi jih varuh človekovih pravic javno kritiziral. To je eden od bistvenih predpogojev, kajti varuh nima možnosti spremeniti neke odločitve ali uveljaviti svojo voljo mimo volje pristojnega organa. Lahko pa, če ta organ ne sledi njegovim priporočilom. to zadevo objavi, poroča o tem parlamentu in iz tega se v nekem demokratičnem okolju žc dogodijo posledice, ki preprečujejo, da bi se arogantno obnašali.«
Je pa brez dvoma res, da je v obdobju prehoda, spreminjajoče sc zakonodaje, v obdobju notranje neusklajene zakonodaje, po moji oceni take vrste inštitucija še posebej pomembna. Ker Če se zakonodaja spreminja, če deloma veljajo zakoni iz drugega sistema in druge države, deloma novi zakoni, ki so bili na hitro sprejeti, zakoni, ki so sveži in še ne povsem uveljavljeni, v taki situaciji se za posameznika pojavlja cela vrsta problemov. Samo sklicevanje na zakon ni dovolj, ker je potrebno ocenjevati problem nekoliko širše, tudi z vidika vseh dodatnih problemov, ki se pojavljajo v tem prehodnem obdobje. Seveda pa so tu še tisti splošni problemi, ki jih tako obdobje povzroča. Omenil bi samo celotni širok sklop socialne problematike, kjer smo po eni strani prešli v tržno gospodarstvo in sprejeli njegove mehanizme, kjer masikdaj delujejo bolj grobo kot v državah zahodne Evrope, na drugi strani pa še nimamo ustreznih mehanizmov in vzvodov socialne države, ki bi uravnotežili, omogočili, da se tiste težave ljudi, za katere niso sami krivi, vendarle rešijo. Tu vidim veliko nalogo.«
J
1
'1


h' „
-1




f J
f .r J
L / / z
razvrstili druge pred tega bolnika. Seveda, če so bili tu strokovni kriteriji. Če pa Je tu samo birokratska miselnost, to je da Imamo listo čakajočih in prideš na konec ie-tc zaradi tega, proti taki birokratski miselnosti pa bi vendarle posegel. Seveda bi bilo treba videti vse okoliščine čakanja, zakaj se je posameznik znašel tako d^eč na čakalni Usti.«


dišči absolutno predolgi glede na občutljivost problematike, ki jo ti spori zadevajo. Sicer pa bi na sploh poudaril to, da naša institucija vendar nima neposrednih pri-stojnisti v razmerjih med delodajalci in delojemalci, da bi lahko zasebnega ali delodajalca z družbeno lastnino »prijeli« in ugotavljali vsa dejstva. Zato imamo zaenkrat pri nas inšpekcijo dela, Mi si bomo še naprej prizadevali, da se bodo tu vspostavili ustrezni mehanizmi, če nič drugo, da se vsaj okrepi inšpekcija dela na po-dočju pravic delavcev. Zdi se, da je več inšektorjev za varstvo pri delu kot na področju samih pravic delavcev.«
tem?
»Pri vprašanjih tujci ne prihaja do nekih problemov, razen tistih pi«^ nih. Zakon o tujcih iz leta prosto ni predvidel, da se k-Uko ljudi znašlo v statusu I zaradi tega je nepopoln. P«* J varno si, da bi s sprenreiohc^. na o tujcih razrešili nekater*^ j še odprte probleme, sa. jo drzaviww ne korektno izvajati vse in urejati status, če d videva vseh situacij, življenju pojavile. Tudi pn^ tvi tujih delavcev pn nas ned* problemov. Mislim, ča a« naši delavci, naši državlX<* marsikdaj cenena delovna n* tujem. Nisem dobil kaJdn**"^ tkov, da bi se delala pri plačah med našimi m tujci. Če bi jih im«!- hi
tako za tujca kot za
11*
a

Ivo Bizjak, dober, boljši... kot dr. £wa Letowska
- fčaša identifikacija problemov pri nas je povezana tudi s problemi »prehodne iz sistema v sistem, spremembami, ki jih doživlja socialnovarstveni sistem, s krizo vrednot. Poljska je tudi država velikih sprememb in v njej se je izkazala dr. Ewa Letorvska, ombudsmanka Poljske. Bodo tudi za vas, ko boste zapustili to funkcijo, tekstopisci zapisali, kol zanjo, daste utrdili položaj organa ambudsmana s svojim delo, ugledom in vplivom?
»Jaz upam, da nam bo uspelo uveljaviti to institucijo, vendar pa je treba reči, daje gospa Letowska na Poljskem začela opravljati to funkcijo v bistveno drugačnih okoliščinah.
Bolnik zre smrti v obraz, kako mu bo pomagal varuh
- Socialnovarstveni sistemi pri nas so v reformi. Ce se omejim samo na dva največja, pokojninski in zdravstveni sistem: pot sprememb gre v to smer, da se zmanjšuje delež pravic plačanih iz prispevkov po načelu solidarnosti in vzajemnosti in povečuje tisti delež, ki ga je treba za višjo raven lastne socialne varnost, plačati K žepa. Ese te velike spremembe vendar čutijo Ifudje. Posledica neurejenih razmer, na primer v zdravstvu, je tudi podaj-ševanje čakalnih dob. Kako bi vi, kot varuh človekovih prane, pomagali človeku, ki nujno mora na operacijo srca, vendar je ča-kaina doba dva tri mesece? V tem Času pa je velika verjetnost, da zaradi bolezni umre.
»To je eden od kazalcev, da v zdravstvu še marsikaj ni tako, kot bi moralo biti, kljub relativno visokim sredstvom, ki jih namenjamo za to področje in kljub temu da smo vspostavili nek sistem, v katerem tudi posameznik nosi svoj del rizika s prostovoljnim zavarovanjem. Zaenkrat ob vseh izgubah, ki jih to zdravstveno področje ima, še ne kaže na neko rešitev problema. Izgleda, da sedanji sistem potrebuje še veliko sprememb, notranjih prilagoditev, da bi lahko omogočal učinkovito zdravstveno varstvo za še sprejemljivo ceno.«
Spolska tla moralnega razsodnika
- pri svojem delu se lahko sklicujete tudi na pravičnost in dobro upravljanje. Se pri sebi srečujete z dilemo: rešitev je res v skladu z zakonom, toda osebno vidim in čutim, da z vidika posameznika ni pravična, saj zakon ni mogel zajeti vseh življenjskih situacij. Kako se varujete tega, da bi zdrsnili na spolska tla moralnega razsodnika?
»To je izredno resno in zapleteno vprašanje, ki ga nameravamo reševati s prakso, z izkušnjami, od primera do primera. Včasih se pojavljajo vprašanja, pri katerih sem mnenja, da bi bilo prav, da se nek zakon spremeni, ker ni usklajen z načeU pravičnosti za neko kategorijo ljudi ali za neke primere. Druga situacija je, ko se pojavljajo življenjske situacije, ki v zakonu sploh ne nastopajo. Takrat se da probleme reševati bolj birokratsko aU manj birokratsko, življenjsko. Tukaj sem seveda na strani tolj življenjskega reševanja, in sicer na ta način, da se spremenijo interna navodila, ki urejajo odločanje o tovrstnih, z zakonom nepokritih situacijah. Nastopajo pa še raznovrstne dnige situacije, kjer seje potem treba odločati. Tu nimamo še bogatih izkušenj. Ne bi želel reči, da bi bilo primemo kar apriori postaviti načela pravičnosti iznad načela zakonitosti. Seveda pa je vendarle potrebno tudi ta vidik ustrezno upoštevati, in če ne drugo, vsaj dajati predloge, s katerem! bi sc bodisi predpisi bodisi praksa prilagajala tistemu, kar je pravično,«
nasploh lahko storite za varnejše življenje otrok? Kaj lahko storite, da več ne bo otrok, katerim bi roditelji na živem telesu ugašali cigarete, da jih ne bi doma in v institucijah silili v nenehno bolestno tekmovalnost?
»Tukaj je naša vloga predvsem v tem, da poskušamo zagotoviti, da vse institucije, ki se s tem ukvarjajo neposredno, naredijo največ na tem področju. Imamo vrsto institucij, ki imajo ustrezne strokovne službe v ta namen, da ugotavljajo določene problematične pojave, od centrov za socialno delo do drugih. Naša naloga je, ko zatajijo službe, da take stvari preiščemo in damo svoje mnenje.
Tudi ta primer iz Velenja smo obravnmavali s tega vidika; ali je kakšna od institucij, ki so predmet našega dela, kaj opustila, zaradi Cesarje prišlo do takega dogodka. Zaenkrat po poročilih, kijih imamo, ne moremo reči kaj takega. Seveda pa vedno ostaja tak dogodek kot opomin in hkrati tudi kot spodbuda nam, pa tudi vsem neposredno odgovornim institucijam, da natanko pregledamo vsak najmanjši sum, da se kje nad otrokom izvaja nasilje, da kakšen otrok živi pod stalnim nasiljem in podobno,«
- la kake bi takemu bolniku lahko konkretno pomagali?
»Ta problem je eden od tistih, pri katerem po formalni poti ne bi imel prav veliko možnosti, ker če naročim ali svetujem zdravstvenemu zavodu s področja javnega zdravstva, naj naredi izjemo in bolnika vzame naprej, bi s tem po eni strani posegel v pravice tistih, ki so po strokovnih kriterijih
Pretepeni, umrli otrok opomin ... Do kdaj?
- Pred časom smo, kot javnost po občutku pravičnosti, rekli: Kako to, da sta starša, ki sta do smrti pretepla svojega otroka, po zakonu ostala na prostosti. Kaj ste vi tmredili v tem primeru? Kaj
Delovna sodišča počasi meljejo
- Smo pred praznikom dela in mnogi zaposleni čutijo krivice storjene jim na delovnem mestu ali v odnosu do delodajalcev. Se največ zaščite bi vendar bili potrebni zaposleni pri zasebnih delodajalcih. Primer je iz življenja, ko je zaposleno dekle delodajalki »šefinji« moralo opravljati tudi vsa gospodinjska dela in bilo povrh ustrahovano.
»Tu je cela vrsta problemov, široke pristojnosti pa so na inšpekciji dela. Mi z njimi dokaj dobro sodelujemo, Mi smo že imeli precej podobnih primerov, kjer so se delavci, ki so bili izkoriščani ali pa so bili mnenja, da delodajalec ne ravna z njimi ustrezno, obrnili na nas, mi pa smo se pozanimali pri inšpekciji dela. Poznamo tudi primere, kjer je inšpekcija uvedla določene postopke, ki pa niso vedno voditi do nekega cilja, ki bi bil za delavce zelo ugoden. Marsikje, kjer postopki vodijo v stečaj, se potem postopki dolgo vlečejo na sodiščih. Mi smo mnenja, kar smo velikokrat javno tudi povedali, da so postopki pred delovnimi so-
Krivica preteklosti ... krivica sedanjosti
- Nov državni sistem razčiščuje vpašanja preteklosti, v imenu zakona so se godile deložacije, v imenu zakona se podeljuje državljanstvo. Prav na našem koncu poznamo številne primere, kjer je zakon o državljanstvu popolnoma neživljenjski in so ljudje zaradi tega ne samo prizadeti, ampak oškodovani. V imenu zakona se opravlja denacionalizacija, za poravnavanje krivic iz preteklosti se uzakonjajo nove pravice. Kako se boste v javnosti opredelili glede teh vprašanj?
»Jdz sem že na nekaj tiskovnih konferencah javno povedal, kaj si mislimo o nekaterih teh vprašanjih. Recimo v zvezi z denacionalizacijo smo mnenja, da se mora zakon, ki velja v tej državi, tudi izvajati, in to enakomerno, enako v vseh delih te države, saj bo le tako zagotovljena enakost vseh pred zakonom. Jasno ob tem ne gre zanemariti nekaterih problemov, ki se ob izvajanju zakona o denacionaliziaciji pojavljajo. Mislim, da je vlada dolžna, da sprotno reagira na to in da tudi išče rešitve, ki ne bi povzročale novih krivic, To ni preprosto, se zavedam, vendar je to nuja. Drugi velik problem ob denacionalizaciji se pojavlja ob reorganizaciji državne uprave, ustanavljanju novih občin. Tu sc bojim, da bo prišlo do šc večjih zastojev pri izvajanju zakona. Mislim, da to nikakor ni dobro in bi morala pristojna ministrstva zagotoviti, da ta postopek nemoteno teče ter da ne pride do novih zastojev.
Drugo so problemi, povezani z našo bolj bližnjo preteklostjo, z osamosvojitvijo, bnamo še vedno odprte probleme na področju državljanstva, tujcev in pokojnin, zlasti za nekdanje oficirje ter na področju vojaških stanovanj. Mislim, in na to tudi opozarjam, da je prednostna naloga državnih organov, da te probleme rešimo, da se v vseh postopkih, ki so Se odprti, odloči tako, kot veleva zakon; da zlasti ne držimo posameznikov Še naprej v negotovosti. Čim je odločeno, potem ima po-samenik možnosti prek pravnih sredstev uveljavljati svoje pravice. Dokler pa ni odločeno, je v negotovosti in preprosto ne more normalno razpolagati s svojim življenjem.«
Ljudje, pred katerimi ne moremo zatiskati oči...
- Ustavne in človekove praice niso vezane zgolj na državljanstvo, torej ste tudi varuh pri nas zaposlenih tujih delavcev, beguncev, brezdomcev. Za delavce, predvsem iz sosednjih držav, tudi v državnih inštitucijah ugotavljajo, da so poceni delovna sila. O položaju beguncev v naši državi je
ob tem reagiral.

Poseben problem so 1 Ko se je začel val begui*^ | ti Sloveniji, smo vsri bo začasen problem.
< J I.F
problem, ki "traja dalj toliko težaven tudi za I fa' v veliki meri izgubljajo da se bodo sploh kdai'««‘ — Ačit
možnost vrniti na
i na svoje

ali pa se to upanj« monloriA hA/lACrtOSt.	'
megleno bodočnost. dpiramo sprejem zakona*^ snem zatočišču, ki naj ta vprašanja na ustrez»®L tako da se bo tudi tem 8*^
.K?
pred katerimi seveda n« zatiskati oči. primerno ।
i, primemo fTove ureJii
nostim te države ure*
začasni status.«
. uit*
■— stopili pred
mimo stopili prea skupnost in ga zagovaijfP
»Mislim, daje Slovenil* p begunske problematike^^j; begunce zelo veliko, zavedati, daje tudi pom**' ki je bila v začetku časoma skoraj povsen) To so zelo problemadčrte in mislim, da Slovenija^’’ nes in je vedno lahko stopila tudi pred niednaf‘'^-f nime in seje lahko po*s*^„^
pravno
matiki z drugimi
likokrat se je tudi v
litiki
' 'i I
J
raL jc iuuj ’ i (CF" I zagovaijalo
rdvrlA.litVfi tCCa	1
memc razdelitve tega smo ga, tudi sam, mednarodnimi institucij' daijali smo, in to je deja*’^j!f Slovenija dobila na ^orazmeren delež tega I
To bo treba še naprej in ob vsaj relativni p^i^ jpi« narodnih organizacij poskrbeli za begune« a” bo vendarle primeren-povezani s tem žalostflid” "
ri, seveda bodo.«
Varuh človeka''^
pravic ne piše
osebnega
- Ali pišete osebnt»
»Ne pišem kaj takcF-j^^ se reklo osebni dnevnic 4^ I si občasne zapiske- j . času morda malo večki*
- Ste v zapiske kukf^ Z/mol ie
krivico, ki se varftj^ ;
»Kakšno že, a sem doživel katero
J. v;_______J «
to, da bi me za2naflu’'^i[l življenjeinbijo nosil*"*
---- — n ntf
men
okoli srca» pa
- Potem nimate obrnili na »Zaenkrat, hvala pa že doživljal situacij* sti, ko te institucije s«
se
sti, ko te institucije s® '5 p!*!!,« sc želel glede nekateri*’ ki sem jih doživljal r®*" , in videl, obrniti na kos^

i
'i^stnik, 4. maia 1995
kulturna obzorja
9
(J'
v«
3'
it pt
i)
JI


*
jt P
>1 šf
J'
I
Jl
0»
IH
'M
!* I
^'1


U'
1* id IdK
I'
ifl
V
(d it
*' a le” k*
if'
Id Vf I* 9
Si f-li. )’■ ?
J
I
r |l
i
d

k F it* f
I
d'
Skrivnostni kraji in novosti
*toreč izide
založnike najlraU vroče obdobje^ takrat
ta.,,,,. ,- “ “ proda največ vsakovrstnih knjig. Da > pomltd uf-ušUl zal^-h! ’ ^“Bazujejo, poleg vremena, tudi številne rnic kdaje ®Biejmo nekaj svežih naslovov iz prcgraiua
fer	<>«>0 Jenni-
J«twood Skrivnostni
srok k — ‘'“»»uuMiii kraji meri u? razveselilo tiste saniarioS?*’	Ptepuščate
pusto-
i^Kltega in
raziskovalnega duha
4	‘•“'•a
^iijo s	svojo domi-
iyo s KiatkeiiEi	„4____
-1-444« OTU
*^*kega povodca
strogega
V tei Lnii. ■ '■‘^eega itirih	Je namreč v
*lnišeina I	zbrana pisana
Sth Ik :	ali drugače skrivno-
stnih
igače skrivno-
•^jev ki	burkajočih
sti ali 'na	veličastno-
^fnotru	prvotnem
fku.i ' ^^injraio clanj)snid>D!b
človeka,
"rajo današnjega
pa za-
Elin v nenrnhl4.j.,«4iJ,| ,
B *«lrava	trudi izrisa-
se	Bralec tega
Slok .. Sanhaga dc
podobo sveta.
dela
^«le,od
—haga dc Campo-Preročišča v Delfih do
S^^^^^^brednega
StarnL'“ ^*Blcnnne.„„ ‘*®Bki Zimbabve, Knosos
središča
EL Mako znamc-
-- vc-
Velikonočnih
.... poda pa se lahko tudi na iskanje izgubljenih dežel, Atlantide, Lemurije ali Eldorada; a to so le najbolj znani izmed skrivnostnih krajev popisanih v knjigi. Ugledni družbi so na koncu dodane tudi štiri domače skrivnosti (krkavški kamen, mitrej pri Rožancu, otok v Blejskem jezeru in kamnita ograda Gulaka), ki se sicer ne morejo kosati s svetovnimi čudesi, je pa vendarle prav, da seje našel prostor tudi za pjih. saj svoje kraje in njihovo preteklost še vedno preslabo poznamo.
Računalniški bum seje pri nas zgodil tako hitro, da mu naše založbe niso mogle niti približno slediti in tako se je v tej luknji, ki so jo do neke mere zapolnili razni priložnostni in samozaložniki, pač znašel vsak po svoje. Delo Računalniški slovar, ki je prevod še dokaj sveže angleške izdaje, vzbuja nekaj upanja, da poslej le ne bo več tako in da se bodo izdajanja tovrstne literature lotili tudi močnejši založniki, ki si seveda lahko privoščijo vsestransko uglednejše izdaje. Centralni del omenjene knjige zavzema abecedno naštevanje računalniških izra-
zov in njihovo bolj ali manj izčrpno pojasnjevanje, ob koncu pa sta dodana še slovensko-angleški in angleško-slovenski računalniški slovar. Koristna knjiga za tiste, ki imajo opravka z računalniki torej.
Pripovedke s strehe sveta, ki so izšle v pravljičarski zbirki Zlata ptica, so izbor pripovedk iz pri nas še slabo poznane tibetanske kulturne zakladnice. Pripovedke tega, sredi trde visokogorske narave živečega in večji del svoje dolge zgodovine od ostalega sveta odrezanega ljudstva, so zmes budistične misli in pradavnih verovanj v čarobna bitja in zle duhove in jih ob dolgih zimskih večerih (Tibetanci namreč načeloma ne gledajo televizije in tudi elektrika je tam redkost) še vedno pripovedujejo posebno vešči pripovedovalci zgodb, imenovani la-mamani. Ti pripovedujejo o junaštvih kralja Gezaija, o dogodivščinah prebrisanega zajca, vrlinah in modrosti puščavnikov, o zlih duhovih in dobrih božanstvih in še o marsičem. Tibetanske pripovedke razkrivajo tudi priljubljenost trgovanja pri tem ljudstvu, njihov smisel za humor in optimizem, ki jim pomaga preživeti tudi v zadnjih desetletjih, ki zaradi kitajske okupacije »strehe sveta« za njih niso niti malo lahka. Šestinšestdeset pravljic v tej knjigi (zbranih med Tibetanci v indijskem
azilu) je izbrala in prevedla Slovenka Silvestra Rogelj-Petrič.
In za konec še o dveh slovitih romanih, ki sta izšla v zbirki Zenit - Naša gospa Cveta Jeana Ceneta in Hiša sedmerih zatrepov Nathaniela Marrthomea.
Naša gospa Cveta je prvi roman, ki ga je leta 1942 napisal v zaporu francoski marginalcc Gene (1910-1986), ki je pri nas bolj znan kot pisec dramskih besedil. V njem sc avtor v vročičnem jeziku loteva svojih značilnih tem - kršenja vsakršnih norm, poveličevanje zla, homoerotike -hkrati pa je njegova škandalozna literatura tudi poskus iskanja svobode in čisto posebne individualne lepote.
Hawthomc (1804-1864) pa je ameriški klasik, pri nas znan predvsem po romanu Škrlatno znamenje, drugače pa tudi pisec odličnih mističnih kratkih zgodb. Njegovo pričujoče delo, nastalo leta 1851, je mračna rodbinska zgodba, ki govori o tem, kako je daven zločin priklical nad hišo prekletstvo in kako so se ga potomci končno le rešili, obenem pa so romaneskni liki tudi nosilci določenih teznih idej in predstavniki določenih slojev ter moralnih nazorov, kar pridaja tej »gotski« zgodbi še prcnekatero dodatno razsežnost.
D. Štcfanec
Za zeleni jezik (83)
Pri upovedovanju, tretji fazi v nastajanju besedila, skrbni sporočevalci upoštevajo tudi načela dobrega jezikovnega sloga. V prejšnjem zapisu smo predstavili prve tri. načelo primernosti, jasnosti in sistematičnosti, tokrat pa bomo pojasnili še preostala.
NaCelo jedrnatosti je eno najstarejših. Razvilo sc je iz spoznanja, da obvestilnost besedila (to, kar nam besedilo pove novega) še zdaleč ni nujno odvisna od količine jezikovnih sredstev, kijih za to .porabimo. Navajanje nepomembnih nadrobnosti, ponavljanje že povedanega, obravnava splošnih, samih po sebi znanih resnic, vse to ne prispeva k obvestilnosti, pač pa besedilo brez potrebe podaljšuje in obremenjuje. Jedrnatost prispeva h kratkosti besedila, (Prav taje za sodobnega človeka, zasipanega in tudi že preobremenjenega z mnogokrat odvečnimi, nekoristnimi informacijami. Še kako pomembna!) Povezana pa je tudi z gospodarnostjo pri uporabi jezikovnih sredstev, pri čemer velja, naj bo razmerje med številom uporabljenih besed in količino informacij obratnosorazmemo (^čim manj besed, tem več informacij). Sporočevalci se moramo zavedati, da so ponavljanje povedi in njihovih delov ter podobni postopki slogovne (retorične) figure, ki spadajo v posebej oblikovana besedila (umetnostna, polumetnostna). Tudi tavtologija (=istorečje) in pleonazem (^miselno-izrazno preobilje) škoduje načelu jedrnatosti.
baJhti 1 Črtice, s katero je profesorica soboške Srednje in tekstilne šole bi iileramein natečaju Mladike iz Trsta. V
ciji nagrad je črtica take kvalitete, da jo je komisija priporočila la objavo.)
^'‘Baboš-Logar
^hspod Šegula
5 in n? I kljuvajočo i<i zelo Mr®**S™* j* vse več ni i)ria®’.*’®®P®taciji k^^^časSbolnišnice ^ '"■'‘initienkiJi^^j® Preležala S ’”"® “rejalal^® učinkovito in "Ivovegaživi® obliko
k*®«
dc-
bil v JT? “» *arno, dom jc bila	fj^tia
^^‘eremje bilo Zdržat? r?^ tako bila	‘n ot-
?boa. prei	^ialo rc
^'‘''šnost.	r:
z i?“’Par,	"*
'"Užem bo z i b Ka,^ =-■
la rn-
ji ni več po-\ njimi, zlasti
da
zah,, j« rahlo ^"abavala ob misli, star S?"’ j® t^ko
’ vso svobodo bo
imel, pa ne bo več vedel, kaj početi z njo. Kar tako iz navade ga je včasih še malo poseki ra la. ga pošiljala sem in tja, zahtevala to in ono, a bolj zato, da bi on imel občutek, da je v korist. Dokončno je tudi spoznala, da nikoli ne bo vedel, s čim jo je kdaj užalil. Pubi je smel priti le poredko. ni si želela, da bi jo videl, kako se suši, kako trpi, ni želela, da bi zaradi nje ne mogel študirati, da bi ga njena bolezen ovirala v čemerkoli, da bi moral misliti na njen shujšani obraz in vedno večje oči. Prihajal je včasih in pripovedoval o svetu tam zunaj, nekaj takega, kar ni zanimalo niti nje niti njega, potem jo je nerodno objel in sc poslovil, nekaj je ostalo neizgovorjeno, na licih sta mu žareli rdeči lisi. Klara je prihajala večkrat in kot ponavadi je bila nerodna, prevračala je stvari in ni znala pokazati, da ji je hudo. Rozi jo je po stari navadi morala okregati, zdaj že skoraj ljubeče, enkrat ji je celo dovolila, da ji je pomagala vstati
s postelje. Klari jo je odpeljala do okna in gledali sta ljudi, uslužbenci so se ravno menjavali spodaj na dvorišču, prihajali so tudi obiskovalci z vrečkami. Življenje je vrvelo tam spodaj, a Rozi ni pokazala, če ji je kaj žal za njim. Tudi Klare ni kregala zaradi solz, ki so ji polzele po licih, zdaj se je lahko ukvarjala samo še s sabo.
Morda bi lahko bila srečna, če bi se bolj potrudila, si je mislil gospod Šegula po njeni smrti, potem bi lahko še kako drugače žaloval za njo. s čustvom resnične žalosti, v katerem ne bi bilo nobene primesi krivde in kesanja. Klari je bridko jokala, jokala z vso ljubeznijo, ki je ni mogla dobiti, zdaj sc pa več niti truditi ne bo mogla zanjo. Pubi je gledal s tujimi očmi, na licih so mu gorele rdeče lise in nihče ni mogel vedeti, kaj čuti. OČe je pričakoval, da ga bo sin objel, kot sc ga jc oklepala Klari, da bo končno njegov, da bo rekel, reci-
mo.
zdaj imam samo še tebe,
očka, a Pubi ni naredil nič takega. V njegovih očeh je bil hlad in poslovil se je kmalu. Očetu je bilo hudo, spomnil sc je svojih nekdanjih pričakovanj, spoznal, da onadva pač nikoli ne bosta moževala ij da se tudi nikoli več ne bo poskusil zbližati z njun.
^sterčevi
s)"*'«"«-.«
'"‘ustc,
rojstva
zato
razglasili za tej obletnici
bSi?*®tcu. Vsta^^^Jijc po Sla,
*tnjiE 5'rjenjcm
''«>0 Sirjenje-
•^^žbornapihala
drult
le nem-
večen
V okviru Osterčevih dnevov, ki potekajo od 1963 leta naprej, so pripravili številne kulturne prireditve in različne aktivnosti, ki potekajo že vse leto, vrh pa bodo dosegle meseca maja. Pripravili so srečanja z Osterčevimi učenci, med njimi s Pavlom Šivi-cem, prisluhnili boste lahko številnim koncertom z Osterčevo glasbo. 28. maja pa bodo pomembnemu skladatelju pred njegovo rojstno hišo odkrili spominsko ploščo.
Na praznovanje so povabili znane ljudi, ki se ukvarjajo z glasbo, in ministra za kulturo Sergeja Pelhana.
Na novinarski konferenci je župan občine Ljutomer med drugim poudaril, da so ljudje v Veržeju zelo marljivi in da po številu kulturnih prireditev Veržej ne zaostaja za Ljutomerom. Dodal jc še, da bodo začeli z obnovitvijo veržejskega kulturnega doma v okviru koncepta, da vsako leto obnovijo en kulturni dom v občini. Dvorana pa bi naj bila obnovljena do 24. junija.
Ob praznovanju dveh velikih obletnic bodo izdali zloženko o Slavku Ostercu, Kroniko KUELa Slavka Osterca, Filatelistični zvezi Slovenije pa so dali pobudo za izdajo znamke, ki bi obeležila Osterčevo obletnico. Turistično društvo Veržej bo izdalo tudi
komplet razglednic.
ANR
Cas je mineval, žalost bledela in gospod Šegula se je začel bati dni, ki so bili pred njim. Kako naj živi, za nekoga človek vendar mora živeti. Sin ga ne mara, Klari postaja čudaška stara gospodična. vnukov očitno še ne bo, pa Četudi bodo, jih najbrž ne bodo dali njemu. Sprehajal se je v jesenskem parku okrog gradu in žalost mu je težko sedela v prsih. Žarki poznega sonca so presevab skozi orumenele krošnje, se križati na poti pred njim, čar je bil v tem parku, Čar jeseni, ki ni umiranje, ampak čas dela in miru brez hlastanja. In v tem poznem miru si je gospod Šegula zaželel roko, ki bi ga podpirala na njegovih jesenskih poteh.
Nekega dne ga je poklical po telefonu ženski glas, bila je njegovo nekdanje dekle, tista, ki jo je tako na hitro odpravil zaradi Rozi. Slišala je, daje ovdovel in ga vabila na obisk, živela je v sosednjem mestu, že dolgo točena in sama. Gospod Šegula jo je obiskat in zelo se ga je razveselila. Ostal je na kosilu, vrtela se je po stanovanju prisrčno in sproščeno, sc smehljala in spogledljivo skušala izvleči iz njega kakšen kompliment. Njemu pa sc je zazdela stara, verjetno zato, ker se ni staral skupaj z njo. Spogledljivo dekliško obnašanje ji ni več pri stojalo, plavi, pobarvani kodrčki so se zdeli že nekam redki, šminka preživahna. Skoraj žal mu je postalo zanjo in spomnil se je Rozine elegantne glavice s sivimi Čedno pristriženimi lasmi. Ona bi bila dostojanstvena na stara leta, res daje bilo včasih pusto z njo in da ga je pozneje sovražila, a prav gotovo se mu nje ne bi bilo treba sramovati, nikoli se ne bi obnašala avšasto. In poslovil se je nedoločno, izmuzljivo, morda sc bosta še kdaj srečala, poklical jo bo kaj.
Klari pa je rekel, takoj ko je prišel domov, naj reče, da ga'ni. Če bi klicala ona. In spet se je šel sprehajat v park okoU gradu, lep in rahlo zanemaijen park. Poslušal je narečno govorico okoli sebe, matere so klicale otroke, govorico, ki se ji kljub tolikim letom ni mogel privaditi, gledal je žarenje jesenskih barv in obšel ga je občutek olajšanja, Živ sem, si je mislil, še vedno sem živ v tem I lepem jesenskem dnevu in to naj ; mi bo zaenkrat dovolj.

Načelo natančnosh se nanaša tako na vsebinsko kot na jezikovno plat razmerja med objektivno (zunajjezikovno) stvarnostjo in ubeseditvijo le-te. Od nas zahteva, da zajamemo čim več lastnosti in razsežnosti pojava/predmeta/dogajanja, ki je snov našega besedila, tako da dobi naslovnik čim natančnejšo predstavo le-tc. Hkrati pa je treba paziti tudi na jezikovni izraz: za upoveditev pojavnosti uporabimo tista jezikovna sredstva, ki jo bodo predstavila čim bolj natančno. Seveda načelo natančnosti zahteva od sporočevalca tudi takšne »banalnosti«. kot je preverjanje na videz splošno znanih biografsko-bi-bliografskih podatkov, pa pozornost pri zapisovanju npr. lastnih imen, predvsem tujih, itn. Neskladnost med splošno (šolsko, leksikonsko) znanimi dejstvi in navedbami v besedilu lahko sporočevalca nemreč osmeši ah pa prisili k zamudnemu javnemu opravičevanju zaradi nepazljivosti.
Načelo živosti sporočevalcu narekuje, da se skuša v besedilu izogniti suhoparnosti in drugim potezam, ki ga delajo za naslovnika nezanimivo. Uresničitev tega načela je sicer v marsičem odvisna od prirojenih in značajskih lastnosti spo-ročevalca, vendar lahko tudi pišoči in govoreči, ki po naravi niso nagnjeni k živemu izražanju, z zavestno uporabo »besednih poživil« (=nazorne, slikovite podobe, dinamično ponazo-ritveno gradivo, morebitne domislice) ustvarijo za naslovnika zanimivo in všečno besedilo.
Nekateri teoretiki namesto pojma živosti uporabljajo druge, npr. lahkotnost in naravnost izražanja, nazornost/plastičnost/dr arn at ičnost, vsi pa merijo na nujo po takšnem upove-dovanju, ki bo naslovnika pritegnilo. Je pa res, da vsa besedila ne dopuščajo enake mere živosti. Nekatera so že zaradi zakonitosti besedilne vrste, ki ji pripadajo, v upovedovalnih možnostih močno omejena. Takšna so npr. praktič n os (rokovna (uradovalna, poslovna) besedila, kot so različni sodni spisi, ■ zakoni, predpisi, pogodbe, sporazumi itn. Prav sestavljale! teh besedil bi kljub jezikovnim omejitvam lahko ob primemem trudu (ali ob sodelovanju lektorja) jezikovno njihovo raven znatno izboljšali.
V strokovni literaturi nekateri avtorji navajajo za načela, ki smo jih predstavili, drugačne izraze ali pa dodajajo še druga načela. Takšno je npr. načelo PRAVTLNOsn, ki meri na slovnično pravilnost, ah pa načelo izvutNosn, ki veleva splošno izvirnost v pristopu k snovi in jezikovni obdelavi. Če je načelu pravilnosti mogoče brez oklevaitja pritrditi za vsa besedila, pa je ob izvirnosti treba dodati, da res obstajajo besedilne vrste, v katerih se le-ta pričakuje, tudi v jezikovni obdelavi (npr. umetnostna, , esejistična, do določene mere znanstvena besedila), da pa so številnejše druge, v katerih ne pričakujemo toliko izvirnosti obdelave kolikor več obvestilnosti. Med slednje spada tudi naš prikaz načel dobrega jezikovnega sloga, s katerim gotovo nismo odkri(va)h Amerike; upamo pa, da smo bralcem rubrike posredovali nekaj koristnih teoretičnih napotkov pri delaiiju besedil.
FRANCI JUST
kulturni koledar
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA; V Pokrajinskem muzeju je na ogled prenovljena razstava Drobci nekega vsakdana - srednjeveške in novoveške najdbe iz Koroške, Štajerske in Prekmuija. Razstava je na ogled do konca aprila vsak dan razen nedelje in ponedeljka od 10. do 12., ob četrtkih pa tudi od 16. do 18. ure.
LENDAVA: V galeriji lendavskega gradu razstavlja madžarski slikar Laszlo Nemes.
LENDAVA: V gradu je razstava starih knjig, raritet iz zbirke županijske knjižnice Deak Ferenez iz Zalaegersega. Razstava bo odprta do 14. maja.
GORNJA RADGONA : V muzeju razstavlja slikar samouk Branko Borko.
MORAVSKE TOPLICE: V galeriji hotela Ajda si lahko ogledate samostojnmo razstavo likovnih del Nade Kobenter.
VERŽEJ: V avli osnovne šole bo 7. maja otvoritev likovne razstave domačih slikarjev amaterjev. Kulturni program so pripravili učenci Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer.
10
vftRfnil5, 4. maja
iz naših krajev
Spomin na beltinsko konteso
Kabelska televizija Apače - Segovci
Obračun je kljub vsemu
Pred 80 leti je na veliko soboto umrla na Dunaju v sanatoriju beltinskega grofa Avgusta Zichyja njegova hčerka Teodora Karolina (1886-1915).
pozitiven
Rodbina Zichy Je bila od zadnjega desetletja 19. stoletja pa do konca druge svetovne vojne leta 1945 pomemben dejavnik v usodi ljudi beltinskega gospostva.
Avgust Zichy je postal zemljiški gospod po poroki s Hedvigo Wim-pfen, bil pa je tudi cerkveni patron beltinske cerkve. Za svojo rodbino je prav v cerkvi dal zgraditi tudi grobnico (grobnica je pod stransko kapelo avc Marije), V njej so pokopani grof Avgust Zichy (18521922), njegova žena Hedvika (1861-1892) ter hčere Marija (18831977) - zadnja beltinska grofica - Anastazija (1891 -1969) in Teodora.
Teodoro Karolino so označevali kot zelo pobožno in nadarjeno gospodično, posebej priljubljena pa je bila med ranjenimi vojaki, ki so se zdravili v očetovem sanatoriju (to je čas 1, svetovne vojne) v bližini Dunaja. Prav s strežbo pri ranjenih vojakih si je nakopala jetiko, zaradi katere je tudi umrla.
Telo pokojnice so pripeljali v Beltince 6, aprila, njen oče Avgust pa Je šel peš za krsto že od Sobote, Pri Lipovcih se je sprevodu pridružilo 120 v belo oblečenih deklet iz Marijine družbe, ki so pokojnico spremljale do beltinske cerkve, v kateri so imeli vojaki dan in noč ob krsti Častno stražo.
Pogreb je bit čez dva dni (8, aprila), vodil gaje škof Ivan Mikes, udeležilo pa se ga Je mnogo ljudi, domačinov ter okoličanov in mnogo plemstva (družine Szapary, Batthiany, Fhnfkirchen, Wimpfen), nadzupan Žalske županije, omenjen pa je tudi prijatelj grofovske hiše »imenitni pater Kolb z Dunaja«.
Družina Zichy je bila v Beltincih relativno kratek čas, pustila pa je neizbrisen pečat med ljudmi, v gradu in cerkvi in ne nazadnje so v Beltincih ostali tudi po svoji smrti. Neko tiho privrženost BeltinČarjev tej družini pa izpričuje tudi zanimiva navada ob dnevu mrtvih, ko gredo ljudje s pokopališča še v grobnico v cerkvi »pogledat« in pomolit za grofe.
V Apačah te dni obravnavajo tudi finančno poročilo odbora za zgraditev kabelske televizije Apače - Segovci, ki ga je vodil Ratko Mitrovič. Kljub takšnim in drugačnim težavam se je naložba izšla pozitivno, preostanek dolga Elradu oziroma Elektroniki pa nameravajo plačati šele takrat, ko bodo dobili atest za njihov izdelek.
Priprave na zgraditev sistema kabelske televizije Apače - Šego-
vci so se začele že leta 1992, ko so zbrali število naročnikov in se
Martin Steiner
Rutko Mitrovič ima vsekakor precej zaslug, da so uspeli zgraditi CATV Apače - Segovci, saj je v ta namen vložil ogromno prostega časa, zdaj pa skrbi, da vse skupaj nemoteno deluje. Morda jim bo čez čas uspelo pripravljati tudi lasten interni program. V ta namen so že kupili videorekorder in računalnik z monitorjem.
Narava je kruta .
dogovorili za financiranje. Konec leta pa so podpisali pogodbo z izvajalcem del (INGEL Kobil-ščak in drugi). Ugotovili so, daje radgonski sistem že zastarel, zato so se odločili za lastno in novejšo postajo s 23 kanali in z možnostjo, da bi z vgraditvijo določenih ojačevalcev lahko spremljali 40 do 50 kanalov. Postajo so izdelali v Elradu (še tik pred stečajem), marca leta 1993 pa so stekla prva dela. Sklenjeno je bilo, da bodo naredili 165 priključkov v Apačah in Scgovcih, izvajalec pa bo dobil za vsakega po 775 mark (razlika v ceni do 820 DEM je šla na račun dodatnih stroškov). Krajani so lahko plačevati svoje obveznosti na 12 obrokov, izvajalec pa seje obvezal. da bo opravil dela do konca maja 1993, a sc je vse skupaj zavleklo zaradi gradbenega dovoljenja. Potrebovali so ga tudi od cestnega podjetja, da so lahko kopali ob cesti za polaganje primarnega kabla,
»V odboru smo se odločili, da bomo najprej začeli graditi priključke po zraku, ker nismo imeli dovoljenja za kopanje ob cesti. Tako je prvih 30 naročnikov 10. maja že lahko spremljalo programe s pomočjo našega kabelskega omrežja. S tem smo dokazali, da sistem deluje, in pritegnili še druge, ki so oklevali, ali bi plačali
svoje obveznosti ali ne. ska dela smo opravljali P« stovoljno, in sicer smo M jarke za kabel znotraj sameznih lastnikov; ti., bilo potrebno čakati na d« <
nje. Oktobra pa smo uspe«TJ no del končati.* Zdaj Je pnfT nih 178 domačij v Apa» Segovcih, skupaj ž druE" krajevni skupnosti, ki so s
1
čili v
rili altu pil	J**
akcijo nekoliko
sev#
so imeli posebne gradben«
re, pa okrog 480. LastneP^ grama še nimajo, dali doslej interni kanal it
Radgone, ki pa (pMindiP
luje več. Kot navaja
luje vcc. Kot navaja ■ mjiji nik gradbenega odbora , Mitrovič, je prišlo žara® nih informacij o nju »na relaciji
g. Kuzma in g, J. KoR**?. u ir
stoja pri realizaciji vajalecm del za opriv^
Štolf
-vin	-p	aKSI
tve V skupni vrednosti nc 615,000 tolarjev. znesek poravnali, ostanek med prihodki la 6»^

177,787,00 tolarjev, L , ki jih po sklepu vseh odu«’ j zgraditev CATV prispe’^i° niki v drugih vaseh (P*^ od priključka), bodo ki

zgraditev linkovske P°Ljj50ii> internim kanalom 11
in morda razširili glavno P g za 2 do 3 nove kanale.
Zgodba o teličku,
Telička, ki gaje skotila Dajka, so se nadvse razveselili, zdaj pa so ob njem žalostni. Tudi on naj bi se jokal.
kine vidi
KAŽIPOT - Je žal tako, da so prometni znaki včasih v napoto vozilom, ker $0 postavljeni preveč na cesto, kdaj drugič pa se nanje spravijo nočni tički - pijančki, ki se vračajo z zabave. Domnevamo, da so kažipot za Gerlince, ki stoji pri Cankovi, odlomili nepridipravi. Cestno podjetje ga bo zdaj, ko je »v časopisu«, seveda kmalu zamenjalo, s čemer bo nastal nov strošek v postavki za prometno signalizacijo. Krivca seveda ni. Foto: F. Kuhar
Zakonca Ana in Jožef Tkalec iz Gomilice sicer nimata več toliko živine kot pred leti. Pomeb-no pa je, da je imata vsaj nekaj, saj se človek neprijetno počuti ob pogledu na vedno več »kmetij«, ki so prodale še zadnjo Lisko. Razveselila sta se brejosti krave Dajke in njenega srečnega poroda. Kaj kmalu pa sta pri novorojenčku opazila, da se ne vede tako, kot so se njegovi predhodniki. Čez čas pa sta ugotovila, zakaj; teliček nima oči, ampak prazne vdolbine, zato tudi videti ne more.
Narava Je včasih kruta in »poigrala« seje s Tkalčevim teličkom. Kmetovalca sta zaradi tega žalostna. Tak je tudi teliček, saj opažata, da mu občasno tečejo solze. Rejca zdaj teličku posvečata še večjo skrb, kot bi jo sicer povsem zdravemu. Med drugim ga hranita z mlekom iz dude. Kmalu naj bi začel jesti seno, ki pa ga žal tudi ne bo mogel videti.
Narava se je poigrala s Tkalčevim teličkom, vendar je ni mogoče kar tako obdolžiti. Morda Je je bilo kaj narobe s semenom



sS

4
I

Tkalčev vnukec Andrej velikokrat stopi do slepega telička W
1___T-________________________i.lSil___________Sa|Pl
poigra. Fantek najbrž ne more dojeti teličkove bolečine, saj
rad videl dobre ljudi okrog sebe. Mar teliček zato joka? - Fotografija: J. Ž.
■ GORNJA RADGONA - V samem središču Gornje Radgone, na novi tržnici, gradi Granit Iz Slovenske Bistrice poslovno stavbo, v kateri bo 6 različnih lokalov po 64 kvadratnih metrov. Investitor je BEA-BIRO iz Slovenske Bistrice, gradnja je namenjena (nc)znanim kupcem, vrednost del pa je 26.000.000 tolarjev. Objekt bodo uredili le od zunaj, notranjost pa si bodo kupci dali urediti po svojih željah, potrebah in zmožnostih. Kmalu bo Granit začel graditi tudi prizidek k O§ Negova, (L, Kr.)
■ TURNIŠČE - Na zadnji seji so svetniki Občine Turnišče odločali, ali naj zt:pan opravlja svoje delo še naprej nepoklicno ali poklicno. Večina je bila zato, da bo Jože Kocct poklicni župan. Obljubil je. da bo na prihodnji seji povedal, kolikšna bo njegova plača. Svetniki so zanjo sicer v proračunu občine namenUi 8 odstotkov. (J. Ž.)
■ GORNJA RADGONA - Ne le za ocenjevanje na kmetijsko-zivilskem sejmu v Gornji Radgoni, ampak tudi za ocenjevanje na mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani prijavljajo svoje vinske vzorce vinogradniki iz naših krajev. Člani Društva vinogradnikov Radgonsko-kapelski goric so prijavili 46 vzorcev, poletji Radgonske gorice 10 in Vinogradništvo Kapela 4 vzorce vin. Člani društva so pobrateni s podobnim društvom v Klochu v Avstriji. Tudi tam Je veliko zanimanje za sodelovanje na vinskem sejmu v Ljubljani, saj so zanj prijavili 30 vzorcev. Radgonski vinogradniki pričakujejo skorajšnji obisk 50 članov tamkajšnjega društva. (L. Kr.)
■ TURNIŠČE - Nova Občina Turnišče ima začasno upravne prostore v vaškem domu, v bližnji prihodnosti pa naj bi za svojo dejavnost uredila prostore v stari stavbi ob njem. S prenovo bi pridobili 150 kvadratnih metrov kletnih prostorov, 200 v pritličju in 180 kvadratnih metorov pod podstrešjem. V kleti naj bi bila vinoteka, v pritličju pošta, Telekom, zavarovalnica Triglav in matični urad, v podstrešnih prostorih pa bi bili uradi občine. Predvidena predračunska vrednost potrebnih del znaša 28,000.000 tolarjev. Kaže, da bo dela opravljalo podjetje Gidos Lendava. (J. Ž.)
SVETA TROJICA - Gasilsko društvo v tem kraju je drugo najstarejše društvo v občini Lenart, saj deluje že 120 let. Proslava bo 25. junija, na dan državnosti. Tedaj bodo tudi prevzeli novo gasilsko vozilo. Društvo šteje 65 aktivnih članov, simpatizerjev pa je veliko več. (L. Kr.)
■ RADENCI - V vzgojnovarstveni organizaciji so pripravili srečanje dedkov in babic z vnučki, ki obiskujejo vrtec. Malčki so se predstavili z bogatim programom, ki so Jim ga pomagale pripraviti njihove vzgojiteljice. Dedke in babice so tudi pogostili s kavo, čajem in sladkarijami. (L. Kr.)
GOMILICA - Gasilsko društvo Gomilica ima 30 operativcev, ki delujejo v dveh desetinah. Lani ni bUo požara, za kar se lahko zahvalijo tudi dobremu preventivnemu delu. Na občnem zboru so govorili o novi organiziranosti gasilstva, tajnik občinske zveze pa Je podelil prizanjaja: za 5 01 etn o delo ga je dobil Štefan Zver, za 401et-no Jože Tkalec, starejši, in Jože Horvat; za 30 let društvenega dela pa so priznanja dobili: Jože Maroša, Jože Cigan, Ignac Zver, Alojz Cigan, Jože Tkalec, mlajši, Stanislav Raj, Jože Lebar in Franc Den-ša, Jože Raj in Jože Sabo pa sta dobila gasilski odličji za 20-letno delo v gasilstvu. Gosilci iz Gomilice se pripravljajo na 5Oletnjco,_ki Jo bodo slavili čez 3 leta. Letos bodo nabavili gasilski prapor. (J. Ž.) ■ MURSKA SOBOTA - V lanskem letu so v Pokrajinski in študijski
knjižnici v Murski Soboti povečali število knjig za 6.728 naslovov, kar pa je glede na število prebivalstva v regiji oziroma na normative veliko premalo, saj bi »moral« biti letni porast knjižničnega fonda 12.700 enot. Vzrok za zaostajanje je v pomanjkanju denarja. (G. G.) ■ VELIKA POLANA - Komorni zbor Gloria iz Velike Polane, ki ga
vodita Jože Gerenčer in korepetitorka Ditka Žalik, načrtuje v naslednjih mesecih več koncertov. Med drugim se bodo pevci predstavili v Žižkih, pa na območni reviji pevskih zborov v Ormožu in na tradicionalnem festivalu v Šentvidu pri Stčni. Tudi na video naj bi jih posneli, da bi potem njihovo petje slišalo in jih videlo čimveč ljudi. (J. Ž.)
bika, s katerim je Dajko osemenil živi no zdravnik iz Lendave? Morda ni bilo dobro, ker je nanj vplivala radiacija iz Černobila ... Rejcema se postavljajo vsemogoča vprašanja, pa tako tudi, kaj s teličkom, ko bo čez čas tehtal 140 kilogramov in bo »prišel njegov čas« - čas oddaje. Ga bo
tisti, ki ga bo kupil, dalj«

pa -	,
Tkalčevima Je se nou, P ■ pomislita, kakšno usov liček prej ko slej do» neki naj bi jima ne pa je pravi družinski d

ŽEPJ’'^
■■r.
■ ■


I
ČRENŠOVCI - Ob magistralni cesti v središču nastaja velik objekt, ki vzbuja pozornost ne le domačij ’ Jtf pak tudi številnih potnikov. Investitor je zasebni jvoH' fon Jaklin oziroma njegova družina. V stavbi bodo r*'"' gostinsko ponudbo, del prostorov pa bodo odprodali zainteresiranim omogočili opravljanje določenih dej® samem središču Občine Crenšovci. - Foto: Š. G.vun«®
ivol'
I
I

I

^sbik, 4, maja 1995
,11
iz naših krajev
Duhovni dom Kančevci

Mož-žena-oče-mati-otrok
f t k > p t
i tl I I il t v
ji K !
JI i
i t t
Ž D
V (t i


♦I
^11

>1
*
l"

*

ll
«11 v
1)
JI
(
'i
I
J

M

r.
»
Ijubezen-komimikacija
domu duhovnosti Benedikt v Kančevcih je bilo srečanje za starše, namenjeno premišljevanju o pomembnosti zakonske in starševske ljubezni za zdravo vzgojo in razvoj otroka. Gost yčanja je bil dr. Paveo Brajša iz Varaždina.
Hr. Brajša je govoril o možu in ženi, o očetu in materi in njuiMin *™osu do otrok. Poudaril je, da živinio v Času, ko se od zakoncev zahtfr r ^“^6" obveznosti in odgovornosti, tako od države kot od pAve. Da pod to težo odgovornosti starši ne bi padah, je Cerkev za-čas* vov.v----- ...	-
•An
Poskitia	predvsem za zakonce. In ib le-ti ne bi bili Žrtve,
ttunik *	rešitve, ki izhajajo Iz kakovostne ljubezni in ko-
Predpogoj dobrega starševstva in kvalitetnega zakona je . ’ pararelnega odnosa med Možem in Ženo ter Otrokom.

Danes se premalo poudarji PPJblem pogojne ljubezni v star-levEtvu, Starševsko vezanje otro-ba na sebe ga onesposablja in v Pjetn intenzivira občutek zahval-Posti. Na škodo
mistiRcirali do manipulacije z otroki. Odno-tj otrok v komunikaciji s starši postanejo prisilni, ogrožajoči, ^sprejemljivi in neiskreni. V pu-“Ptietnem obdobju otroci -Pavajo. da jim staiševskz
Onemogoča svoboden Jska pogojna ljubezen otroKU škodi in iz nje sledi marsikaj Im-otroku damo tisto, čc--r nimamo v zakonu, ga one-siečimo. Piedpoaoi t« •f'""- -* SRve*-
Sar
a
otroka in moža mamo. Prihaja
$ starši
1 spoz-jun starševska Ijube-
razvoj.
otroku
hu-
ui piavo stat--'■»srvo je očetovska in materin' ^ka brezpogojna ljubezen, jc t-akoTi, na Vn**”—

za pravo star-
katerem
se dela. Dr.
Brajša pravi: »Človeku je dana možnost, da postane prilika božja ali prilika vražja.*
Dokler človek v zakonu ne sprejema dejstva, da sozakonca ne more spremeniti, ne more spremeniti sebe, in da ne more spremeniti njegovega odnosa proti sebi, tako dolgo bo nesrečen. Toda vsaka nesreča je priložnost. Vsak konflikt je priložnost, ki nam jo ponudi Bog. Samo od nas je odvisno, če jo izkoristimo.
Na to pot sreče v zakonu stopamo takrat, ko spremenimo svoj odnos do sebe in do drugega. Spremeniti komunikacijo proti sebi in partnerju pomeni stopiti na pot učenja brezpogojne ljubezni in komunikacije. Po-memno je vedeti, kako komuni-
cirati in konkretizirati tisto, kar hočemo. Vsa skrivnost pa je v poslušanju. Poslušamo tistega, ki ga imamo radi! Ko ljudem pokažemo, da jih imamo radi takšne, kakršni so, in ne takšne, kot bi jih hoteli imeti, je to največje znamenje spoštovanja.
Ker je poslušanje hrana za možgane, je pomembno, kdaj se pogovarjati in kako se pogovarjati. Edini način komunikacije je pogovor z jazom, sporočilom o malih drobnih rečeh. Svojo komunikacijo bomo naredili uspešno šele takrat, ko bomo spoznali, da smo slabo komunicirali, in to med komunikacijo spremenili. Modrost uspeSnje komunikacije je v učenju opazovanja. Ljudje lažje spozanavamo tisto, kar odkriva lastno izkustvo.
Dr. Brajša je sklenil razmišljanje z ugotovitvijo, da smo starši otroku ob rojstvu vsiljeni. V času pubertete preneha pravilo, da nas mora imeti rad. In da bi nas otrok v tem obdobju sprejel svobodno, brez prisile, se je pri komunikaciji z otrokom potrebno posluževati pravil:
* otroka poslušaj, ne govori samo ti,
* o tem, kar otrok govori, je dobro razmišljali,
* otroku je potrebno povedati, kaj razmišljamo, ko on govori,
* sprejmimo to, kar nam otrok pove, in dodajmo svoje mišljenje.
* spoštujmo edinstveno in originalno osebnost svojega otroka,
★poskušajmo v njem iskati pozitivno in ne samo negativno,
* ne igrajmo vsevednega
*
diagnostika, svoje predpostavke in mišljenja
o njem mu zaupajmo v iskrenem pogovoru z njim, * vprašajmo ga, če je zadovoljen z najinim načinom razgovora z njim,
* ne prekinjajmo otroka, ko govor, i
★prenehajmo z obsojanjem, ★pogovarjajmo se pošteno in iskreno.
Pogovor na Benedičkem bregu se je prevesil v večer. Spoznali smo, da je marsikaj od slišanega naš starševski instikt že zaznal. Dana nam je bila priložnost to spoznanje ponovno poglobiti z enim samim namenom: da bi se v naših družinah znali poslušati in pogovarjati, zakaj le svobodne, ljubljene in pokončne osebnosti bodo znale stopiti skozi vrata Evrope, Za lepo nedeljsko popoldne je poskrbel pater Karel Gr-žan. Dekliški pevski zbor Talita iz Bogojine pod vodstvom gospodične Marije Kolenko pa je z ubranim petjem udeležencev duhovnosti tudi kulturno obogatil. D, K.
I
Id vznemiija ljudi
Čigavi so zadružni domovi?!
zadružni dom, zdaj pa naj bi se enostavno »obrisali pod nosom«

Očitno postaja vprašanje stništva zadružnih domov v zadnjem času vse bolj aktualno-Fosebno zato, ker si jih lastijo brnetijske zadruge, čeprav so te domove v večini primerov takoj po koncu druge svetovne vojn® Ptostovoljno gladili občani. Ti so namreč vložili ogromno udat-Piškega dela, zato se zdaj upra-'dčeno čutijo opeharjene. Čeprav to E svojimi žulji in prizadevnih djo postavili marsikateri zadruz-Pj dom, EC ne morejo sprijazniti ^ejstvom, da so ti zdaj lastni-nekoga drugf'
'Pkega dotn, Pib ficka.
Naia-
''?mree

la
la-
vojne
iega,kivgrajnjQ marsikje ni vložil
- 'O ra problem so nas opozo-M številnih pomurskih krajih, tako v Kobdju navajajo, da so že 'abruarja leta 1948 občani na '‘'iatniški način začeli


virsi
Eraditi
za njegovo lastništvo. Ugotovili so namreč, da je omenjeni za-
družni dom brez pooblastila prepisan na domačo kmetijsko zadrugo. Tudi v Crenšovcih se srečujejo s podobnimi težavami. Čeprav so tamkajšnji zadružni dom gradili izključno s prostovoljnim delom njihovih prednikov in je bila dvorana ves čas večnamenska, je po zakonu o zadružništvu lastnik tega doma kmetijska zadruga. Tudi zadružni oziroma kulturni dom v Kuzmi ne more dobiti statusa javne dobrine. In takih primerov je v pokrajini ob Muri še veliko.
Vse to dokazuje, da se v praksi še vedno dogajajo nesmisli, ki jih bo treba čimprej odpraviti. Ravno primer zadrui^ih domov, ki so nastali s pomočjo pridnih rok naših ljudi, je dovolj zgovoren, Zato je nujno, da se natančno uredi njihov status z novimi
■ k®*"	*^aže velika kriza v delovanju dru-
'To m vzgojo ptic po vsej Sloveniji, je tolikanj bolj

iii ic tolikanj u. vzgojo ptic
- -«>uaiu nenehna aktivnost soboš^h J	namenjaj'P ..
bivali. Tudi letofc bodo člani žcRjnspešnea	postavljanjem
'1'' pozornost sKrbi za zunanje ptice, zla	Jm^tveno razsta •
*oleg tega natnenj.vaio organizirati	” ^„5 to dtuRC
^tibodo ttrti javnosU priltazali	to loednarod'®
^j^terimi so osvojili precej medalj na dtža
KDBTLIE - Na območju ene od	državnih
je po zadnjih podatkih okrog hso*^bouastvo razdeli} ■ '"^bi zanje dobili rento.bi lahko to družbe	ditner bi ia^
^'šljajo pa tudi o ustanovitvi zemljiškega s	praMi- MJ .
j^vali probleme, ki se pojavljajo v	PO
H KUZMA - Novoustanovljena	"JTše Živi. Pt>
krajevnih skupnosti Kuzma in Grad, ko
«'esecih skupnega življenja se namreč mnoge «	edt
z mnve točke, ker so nasprotovanja vse bo J ...	• -
tešitev v ustanovitvi dveh	'
v
'i dveh povsem
samostojnih občin. MJ
-u.


■* «
*



•, ■ " w







KAPELA - Leta 1960, ko so skozi Lomanoše gradili cesto, je - enako kot v Podgradu -»padla« kapela, vendar tedanja radgonska oblastnica ni dovolila zgraditi nadomestnih. No, v Lomanoših pa se niso ozirali na to, poseben odbor Je na Fle-garjevi hiši nahitro postavil novo in župnik Franc Puncer jo je blagoslovil v čast sv. Križu. V kapelici imajo občasno verske obrede, pa tako tudi blagoslovitve velikonočnih jedil. Tako je bilo tudi pred letošnjo veliko nočjo. - Foto: L. Kr,
zakonskimi določili, da v prihodnje ne bi prihajalo do nepotrebnih nesporazumov, ki mečejo slabo luč na^rizadevanja po razdelitvi pravičnega lastništva posameznih objektov širšega družbenega pomena.
MILAN JERŠE
Niste sami. Vestnik je z vami!
GORNJI PETROVCI - Na problem previsokih cen za telefon-____ ske priključke opozarjajo že dlje časa, vendar doslej še niso dobili zadovoljivega odgovora. Gre za 400 do 500 telefonskih naročnikov, ki so morali za telefonski priključek odšteti tudi do 300 tisočakov, Če bodo v Sloveniji uvedli enotno ceno 97 tisoč tolorjev, se sprašujejo, od kod bodo pokrili stroške za gradnjo telefonije, če pri njih plačujejo tako visoke zneske. MJ
■ MURSKA SOBOTA - 200 tisoč tolarjev solidarnostnih sredstev bo mestna občina namenila družini Kovač, ki je 25 let živela v Sarajevu. Zdaj se je vrnila k daljnjim sorodnikom in si želi obnoviti stanovanjski objekt. MJ
■ MURSKA SOBOTA - Dr. Anton Trček je imenovan za nadomestnega člana komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, s čimer je zamenjal Gezo Farkaša, ki je odstopil. V svet Pokrajinske in Studijske knjižnice je namesto Etelke Korpič - Horvat imenovan prof. Evgen Titan, v svet Vzgojnovarstvenega zavoda pa namesto Dušana Grofa Brigita Perhavec. V sosvet načelnika upravne enote je kot predstavnik mestne občine imenovan župan Andrej Gerenčer. M J
Prleški fličkec
Na Florjanovo so fčasik po Prlekiji v noči popevali cehi, pa tudi puce; »svetega Florjanae. Te pa so pje tak vrizovali:
»Tan okoli, tan na poli,
ena velka ves gori,
Florjan vidi, on se smili.
hitro ogen pogoste
Tato pesem so peli pred aknami, ge Udje spijo. Nazodno pa so zapeli:
»Fse mo vzeli, ka te dali,
vino, jajca, pd meso,
či pa peneze te dali,
pa še stokrat rajši smole
Zaj pa pje Prleki pojejo majniški kralici Mariji zahvalno pesem. Pa vete zakaj?
Ja, zalo, ka Je cakompokom rešen problem oskega cestnega guta kres Prlekijo. Aleluja! Tan negi f Kamenščaki so pre zaj Jkiiper scimprali revolucionarni praznik dela. To pa tak vete, ka
je to proino. Toto pa je malo drgačik. Cestni problem so rešili '
Prleki tak, ka so zvrtali bližnjico za /Trst pa te gor k morji. Zvr-
tali so tunel skoz Prlekijo v Ameriko. Z Amerike f Trst pa je tak i
alt tak samo za en špukec. Ci pa do najšli v toten tuneli še termalno vodo, te do pje lehkofsi tisti kamioni, ker prifrltižijo kres hrvačko pa madžarsko mejo, po vročaj vodi plavali v Trst,Jal Te pa tak ne niicamo več ceste.
Po Prlekiji so tak ali tak vničili že preveč zemle za melioracijo. Resen bi mogli biti pohjeni, ka bi zaj vničovali zemlo še za betonerane ceste.
O, pje, greblce, Prlekija de ostala ekološko nedužna, Junfar-ca! Največ pa je vredno ta, ka do fsi, tiidijunoki iz ZRJ, keri čejo zbrisati v Ameriko, no Trst, prišli f Prlekijo. Juhuhušš! Pret kak do ga pošiknili v tunel, de moga fsoki spiti dvo litra vina. Pa tudi plačati, Jal Na toti način de Ib-lekija hitro spraznila preveč pune kleti.
Fčosikso bili v Bajnkofeih pri Cakavi, tan podDragotinci, tudi preveč gromozajnsko puni travniki vade. He, to so bili sploh ne travniki, pač pa je bija gromozajnski ribnik. Pa ne vina ali. Vode. Gda bi mogli začeti kositi seno, te sta poplavili prleški velereki Črne pa Ščavnica. Te pa so pje dedi grožali po pol metra globo-koj vodi, gda so kosili. KcoJ pa so jin pele žabe. To blaje pje romantika pa pol!
Zaj so žabe s sithimi ritmi bujknile bok ve kan. Kmetje tanta doj ob Ščavnici pa se še zaj švorajo, ka so pre tisto melioracija no komosacijo fkiiper scimprali enin kmeton v korist, driigin pa v zgubo. Zaj pa bi te eni najrajši znovič vidli Bajnkovec pod vo-doj. Nazaj nega poti, krumpefuks!
Koka de pot piivaja nove cirkve v NovoJ vesi pri f^uji, toga ne ve najnč sveti Leopold Mandič, keremi do cirkev posvetili. Ja, ovi de n Je pje son presveti škof z Marproga položa temeljni kamen
i za toto novo cirkef. Nazaj nega več poti. Ali pa je. Pred neke leia-mi je tudi son presvetli Peterletof Lujzek vdn žegna no položa temeljni kamen za novi marproški most, pa nega zaj ne duha pa ne provega sluha. Sfaliliso penezi... Naj vun zbobjajo, ka do pod m ost on napravili cirkev, pa do včasih penezi! JJeh! Či mo tak
. liišno cirkve p uvali, (e de skoro meja fsoki Slovenec svojo cirkev. Te pa srečno. Pa k šmarnica n iie!

M/ROS
Novice z
desnega brega Mure
Na območju bivše občine Gornja Radgona je bilo pred nekaj leti letno čez 100 porok, lani pa le še polovico (50). Kaže, da jih bo letos še manj, saj seje od lanskega oktobra do začetka aprila poročilo le troje parov. Vse več mladih živi pač »na koruzi« (zunajzakonska skupnost, ki pa je po zakonu izenačena z zakonsko).
Lani so v ljutomerski občini razdelili za razvoj podjetništva, kmetijstva in gospodarskih dejavnosti 36.000.000 tolarjev. Razpis za letošnje kredite bodo objavili junija, vsota pa zazdaj Še ni znana.
Aktiv kmečkih žena in deklet Kapela, v katerem je 40 Članic, je organiziral izlet v Volčji Potok, ogledali pa so si Se zanimivosti Kamnika in okolice. Na izlet pa sc odpravljajo tudi upokojenci z območja Spodnje Ščavnice: predvidoma 10. maja bodo popotovali po avstrijski Koroški.
Zveza kulturnih organizacij Gc .ja Radgona je pripravila prireditev Zaplešimo, zaigrajmo in zapojmo po domače. V 2-umem programu je nastopilo 11 skupin, vsaka pa se je predstavila s tremi točkami.
V gasilskih društvih bivše radgonske občine je včlanjenih kar 2.300 ljudti, to je 11 odstotkov vsega prebivalstva. Gasilci ostajajo še naprej najbolj množično interesno združenje ljudi.
Upokojenci pododbora Janžev Vrh so se na letni konferenci odločili, da ostanejo še naprej v okviru Društva upokojencev Gornja Radgona, in to kljub temu, da jih skoraj polovica živi v novi občini Radenci. Menili so. da je sedanja organizacija kar v redu, pa tudi delo poododbora je uspešno. Zaslugo za to ima tudi Mimica Pelci, zato so jo ponovno izvolili za predsednico.
Z ozimnimi žiti so v jeseni na območju »stare« občine Gornja Radgona posejali 1.790 hektarjev njivskih površin, kar je nekaj manj kot v prejšnjih letih. Vzrok za to so tudi še vedno neurejeni denacionalizacijski postopki.
Podjetje Šetisk iz Žalca bo v kratkem natisnilo 4.000 kosov razglednic z motivi iz Gornje Radgone, Kapelskih goric in Vidma. Izdali bodo 8 različnih raz^ednic.
F. KLEMENČIČ
J
12
vestnik, 4. maja^lj^

zvezde vam kažejo
ne zgodi se vsak dan
Raje goli

I
I
OVEN
Ona: Čeprav si obljubila, da boš molčala, pa ti bo vseeno ušla neprevidna beseda in že bo ogenj v strehi. Sicer boš poskušala storjeno popraviti, vendar pa boš le še zaostrila dosedanjo zmedo. Pričakuj posledice! On: Kadar bodo tvoja čustva globoka in iskrena, naj ti ne bo nerodno o tem govoriti. Znova si izgubil naklonjenost ljubljene osebe, vendar se boš vseeno potrudil in jo ponovno osvojil. Za ostale reči pa bo še čas ...
BIK
Ona: Prevelika sramežljivost ti lahko dobesedno pokoplje tvoje načrte, zato nikar ne omahuj. Raje pu-.“I.	sti svoje skrbi doma in odidi s prijatelji v družbo.
. ' -	Marsikateri bi si želel vse kaj več kot pa le prijazen
■ pogled.
On: V ljubezni boš postavljen pred veliko odločitvijo, odločitev pa lahko v veliki meri vpliva tudi na tvoje poslovne načrte. Nekdo ti bo sicer ponudil pomoč, vendar tc bo tvoj ponos ponovno pokopal.
a ne na mrazu
o zagrizenih borcih za zaščito živali, ki bi bili raje goli kot oblečeni v krzno, smo že nekajkrat pisali. $ svojimi akcijami namreč povsod, kjer se pojavijo, zbujajo veliko pozornosti. To pa je tudi osnovna naloga organizacije za etično ravnanje z živalmi, ki ima po vsem svetu več kot 500 tisoč članov. Zato je tudi vseeno, kje protestirajo. Nizozemca Ma-rianne in Frank sta si za svoj pohod izbrala Atene,

Dvojniki Sadaift^
Huseina
V Bagdadu živi kot svoje lažne identitete Sao dvojnik Fawaz, ki je živel že devet atentatov, predhodnik je umrl leta ■ ■ ■ preoblečen v Sadama ko je razneslo predsetb-muzinO. Tudi Stalin in Ctii«*
Oiilf
Sta iz Strahu pred napadi ne nastope pošiljala slari može, toda Sadam je do spremenil v strategijo P
DVOJČKA
. .	Ona: Prisiljena boš, da sc postaviš na svoje noge, pa
najsi to zadeva privatno ali poslovno zadevo. Lahko bi se reklo, da se boš še kar znašla, seveda pa brez _ manjših spodrsljajev enostavno ne bo moglo iti.
On; Zdelo se ti bo, kot da nosiš na ramenih vsa bremena tega sveta, to pa predvsem zato, ker se ne znaš povsem sprostiti. Mogoče je tudi to eden izmed vzrokov, da te bo doletelo precej neprijetno presenečenje ...
RAK
Ona: Z nepremišljeno potezo si boš nakopala cel “ kup neprijetnih opravil, podrobneje pa boš spoznala " ', tudi nekoga, ki si ga že dati časa zaman poskušala -.4' ujeti v svoje mreže. Izkoristi ponujeno priložnost-nc bo ti žad!
On; Obetajo se ti ugodne priložnosti, od tebe pa je odvisno, ali boš ponujeno tudi sprejel, in kar jc glavno, tudi izkoristil. Zanimive ideje nikar ne hrani po predalih, ampak jih raje uresniči, saj tc lahko kdo še prehiti.
LEV
_ Ona; Imela boš velike težave, ki pa bodo le posledica tvoje neutemeljene ljubosumnosti. Raje malo '	, _ bolj zaupaj svojemu partnerju, s^ ti je le-ta še ved-
; no zvest. Toda pazi, da ga po nepotrebnem ne iz* gubiš.
On: Ne razmišljaj toliko o tistem, kar si zavozil, ampak se raje posveti prihodnosti. Nepričakovano srečanje ti bo pustilo obilo lepih spominov, predvsem pa si boš pomiril svoje prenapete živec. Popazi malo na zdravje.
DEVICA
Ona: Za tvoj načrtovani korak jc Še nekoliko prezgodaj, vendar pa pravi trenutek ni več tako daleč. Prihaja dokaj nestabilno obdobje, iz katerega pa lahko čisto po naključju izvlečeš marsikaj zanimivega.
On: Naredil boš sicer ogromno načrtov, njihova uresničitev pa bo precej medla. Spusti se raje v kombinacijo s prijateljem, saj lahko s skupnimi močmi naredita neprimerno več - in predvsem veliko bolje.
Zakonca Cime ¥ Raotlieon
P^l Nobelovih oa^jencev Marie b Reita Čurina bodo po saiofilu ftancosk^a predsedsUčn KOHerranib preselili v par^ Faittiiemi.
MtriNitmd je si^o odločitev s^totredaf že pred letom dni. FrasKOski pr^sednik meni, da je žalostoo, Irer doslq v Pao-theoBU za svoje z^tuge ni dobila m^a ie nobena ženska. Spomoiik in kripta sta posvečena aveiilrim možem nacije*.
y ki^ Eautbeonaje bta dcffilej pokopana le žena znanega ven&r le zato, ker je bila njegova žena. Marie Curie, dotatnica Nob^ove napade za ken^o leta 1 i* H in z možnn določa Nobdove na^de za Sriko leta 1903, Je SBcala 1943 v starosti $? tet.
V
J
r
Vestnik z vami in za vas!

11.

I
I
TEHTNICA
Ona: Počakaj še nekaj časa in sprevidela boš, da se - lahko stvari uredijo tudi brez tvojega posredovanja. • ■. Sprejela boš težko pričakovano povabilo, vendar pa ,1 bodo rezultati nekaj povsem drugega, kot pa si
* pričakovala.
On: Malo si zanemari! družabno življenje, zato se nikar preveč
ne brani povabila, ki ga boš dobil v prihodnjih dneh. Zabava ti lahko le pomaga uresničiti tvoje poslovne, pa tudi povsem zaseb- '
ne načrte.

SKOIffUON
Ona: Še najbolje bo, če se odločno spoprimeš z nastalo težavo, saj je to edini način, da preprečiš še -večjo zmedo, kot pa je sedaj. Prijatelj te bo sicer L pohvalil, a vedi, da ga to prav v ničemer ne obvezuje. On: Odkril boš, daje tudi prijateljstvo lahko prav
lepo nadomestilo minulemu neuspehu v ijubezni, Povsem drugačna pa je situacija na poslovnem področju, s^ Je prišel trenutek, ko boš lahko pobral sadove preteklega, del a.
?1.
STRELEC
Ona: Čepravboš v začetku nasprotovala partnerjevi ideji, se boš na koncu koncev vendarle sprijaznila z usodo. Ta pa niti ni tako mračna - iz vsega skupaj boš izvlekla veliko več, kot pa si pričakovala.
On: Kljub superiornemu počutju sc ti ne piše prav
nič dobrega, V poslovnem življenju sc ti bo pripetila nerodna nezgoda. ki pa te bo stala veliko več, kot pa si sposoben prenesti. Pohiti in reši, kar se še da rešiti.


'r ■
^.',1
KOZOROG
Ona: Nikar se ne obotavljaj, ampak sc pogumno spusti v tisto, kar si resnično želiš. Obnašaš sc vse preveč rezervirano in zadržano, to pa v trenutni si-
tuaciji ni ravno velika prednost, prej težava. On: Le kako si zamišljaš svojo prihodnost, nc da bi ■ vsaj poskusil odpreti svoje srce in prijateljici pokazal svoja čustva? |
Je že res, da je poslovna uspešnost prijetna stvar, vendar se boš l tega kaj hitro naveličal.
VODNAR

Ona: Ne smeš biti zadovoljna z majhnim uspehom.
ampak moraš poskusiti še s čim večjim. Od odgovornega srečanja lahko sicer pričakuješ dosti, vendar pa sc tvoji načrti vendarle ne bodo uresničili v popolnosti.
On: Zdaj je čas. da se odločiš in greš do konca, V začetku bodo rezultati res nekoliko nespodbudni, toda na koncu se bo vendarle pokazalo, kdo je imel prav. Vsekakor boš ogromno pridobil, vsekakor več, kot pa izgubil.
•i
RIBI
Ona: Neko popolnoma običajno srečanje se bo končalo z mislijo na ljubezenske zaplete. Nikar sc ne boj možnih posledic, ampak izkoristi priložnost * in se zabavaj. Obeta se vama prijetno potovanje v neznano.
On: Vse ima svoje meje - tvoj problem pa je v tem, da se ne znaš pravilno določiti. Partnerka si lahko kaj hitro premisli, potem pa ti bo Se Žal izrečenih besed. Odidi raje malo v naravo in o vsem skupaj pošteno razmisli.
s! 'll i
0
I

ll
i,
I
I
■I
Den upora je srečno mino, či glij ka so mejni prehodaj grataii prometni zamaški
^tuplni. Ka drUjgl den, 28 aprila.
za
napoveJdani upor proti državi zavoio
tovornega prometa prouti mejnemi
na nešterni ali po naše gda je bUu prevelkoga
prehodi v Dugoj
všsi, ao pa naši zdaj spretni, ovak pa nespretni
politiki upor zatrli
z
dobro politično finto, na
štero so prizadeti lekaj nej fčasi ger prišli. Bela
je
pa
fčasi r
takoj sprevido,
ka
h
J
zaistinsko ženska z javne iže.
je
politika
{Nej se je ščdu
grobo izraziti, ka bi pravo kurva). Te nenormalno povekšani tovorni promet nejde samo skouz Lendavo pa Dugo vds, liki ešče skouz več naselij, v šterih so bivalni prostori čista pri cesti, pa je bivanje v nji več nej mogouče zavoio premočnega drnckanja
od tej prervnougi Sleperof.
Cesto
30 nainejnili
zapre j ti tUdi drujgi, ne j gamo Lendavčani. Za j so pa pregnjejši nekaj naloga obečali Lendavčanon, ovi drujgi se pa naj pod nouson obrijšejo, Obečali so, ka do do drlijgoga leta zrihtali papere za Lendavsko
obvoznico, pa ba do nekaj financirali.
S ten so
Lendavi pa Dugoj včsi volou do upora zeli, pa so tak cejlo uporniško skupino razbili na dva tala.
Dobra strategija.
nega kaj I Tak so prizadeti
ostali oageljaj ostali v manjšini, menje močni, pa lejko brez brige povejmo, adijo avtocesta. V našon kraji je nemo nigdar meli, pa obvoznice kre Sobote, pa Beltinec, pa Odranec, pa Čerensovec, pa drujgi vegnic do Lendave tUdi nej. Sigdar smo bilij eti na vzhodi prekiiavi, ka bi si kaj zrihtali. Preveč smo ubogljivi pa delavni, pravi moj pajdaš Bela, šteri
zna.
ka drži pregovor,
ka je od dela ešče kunj
Brat Džouži
a;
V3t
crkno. Ali mi j ne popistimo. Nadale mo pridni in delavni.




O čem bi pisali bolj ali manj (ne)resni svetovni časopisi, če ne bi bilo dogodivščin z britanskega dvora? Pa tokrat ni nič pikantnega. Princ Charles, ki nima početi kaj pametnega, medtem ko čaka, da mu bo mati Elizabeta odstopila prestol, je obiskal Egipt. V Dolini kraVev si je seveda ogledal tudi Tutankamonovo grobnico.
Nekam zamišljen je bil videti ob tem. Kralji imajo res veličastne grobnice, a kaj, ko so namenjene le mrtvim.
F
r
vetja. Jugoslovanski rurgi so dvojnikom obraze, sovjetski s skalpeli »preniinjali 4*
Sadamovih dvojnikov.
K dolžnostim Sadani^ dvojnika ne sodi 1®’ _
vsem
IKd nc !>uui JU If.H' posnema mbidld’' j vTOfflika,
denje svojega vzornika, ■ < mora kot klonirani dvojc»^
OVUJ'*’- J
■iin
ti tudi diktatorjevim spremembam. Če se	,(
di, se mora tudi	t
Sadam zaradi va. tudi Fawz živi v Latif Vahija, dvojnik ga sina, je imel več sre«-se je v nočnih klubih, ko P
seje v
f
dtlf
kroglo iz pištole dajalca v prsih zbežal- m poti v divji Kurdistan niC. sluteči stražarji celo

I
J

j I
II

Upor Atencev proti javnim bi^

Prebivalci Aten so napovedali vojno tamkajšnjim .. zvodnikom. Neko noč so celo zasedli njihovo »četrt rdecio

jim vsaj začasno prepovedali delo,	rj»-
Bordeli so v Grčiji povsem zakoniti in podvrženi
m, v posamezni četrti pa jih je lahko največ 12. Vsaka
lahko samo dve prostitutki, ki morata redno hoditi na

preglede,
Toda za kršilce niso predvidene kazni. Položaj pa se jv grf menil, ko so množično začele prihajati v Grčijo prostututK«^. jji) rije, Albanije, Rusije in Romunije in je atensko središče sama velika javna hiša. Cilj ogor^nlh prebivalcev je, bordele in omejiti število prostitutk, Atenci so že leta 1 jčiS' podobno kampanjo in celo izsilili referendum, na katereiD^jjJt glasovala za zaprtje javnih hiš. Kmalu zatem je sodišče ta s nilo kot protiustaven,	J
2	/


f'
If
Č s-

■i

I
7
'pbsc
V
M




r/

l
«/*>♦/<, ZU 9^ •
35 j
vestnik, 4. maja 1995
13
1
Nas cvetje osrečuje, pomirja
Brez cvetja je prostor, kjer
..	je prosioR kjer se
s Damo, prazen in pust. Cvetje je
za vsakogar nekaj
Til 10’ lit AH
H m
(T It
''“jlepši okras, ki
nar,, t.	■ponuja
nek	do cvetja imajo
Tat Ni"	veliko nas je
,n, tl smo si jo privzgojili.
cvetje prenesemo v svojo
Ce
o-	v SVOJO
tud;'—' živimo, moramo
njihovo čim
datisn -	cim
“IjSo življenjsko dobo. Ni po-
JUCmhnrv z..	.	. .
"''mbno, da
imate kult o ure-
lihi.	KUll
J cvetja kot Japonci
------ - '
in Ki-
^membno je, da vam cvet-
h	‘l* ‘isto, kar
inia svoio ha

K
r
|i
ll d it
K a)!
ii
k
Dl
i
I i

I
I

it
ff:
S*'
i* itf

I
I'
1!
I


■ ste si posne-
ima svojo barvo in
stil iir.i ■	“	in
li^ at " "j™'	"^bi.
, bo rci strbeti
rezano cvetje ostalo
sveže, moramo poM čisto in primemo vazo
* sobno tei
’wo cvetic r<rt*
sireliriL ? anthurijum,
L* Cc cvetje n»b^rAinr<b
^Peraturovodc, Neka-
mora biti
■e cvetje naberemo
zgodaj zjutraj, je to cvetje zelo obstojno. Odstranimo spodnje listje in ga poševno z ostrim nožem prerežemo zaradi večje absorbcijske površine. Po uporabi vazo temeljito operemo z milnico in vročo vodo.
Cvetje postavimo v hladnejši prostor ali ga prenesemo na hladno vsaj čez noč. Tudi voda, ki jo dolivamo, mora biti primenc temperature. Grmovnice imajo svoj čar v vazi. Zanje je značilno, da stebla natolčemo, npr. španski bezeg, vendar moramo paziti, da je celotno natolčeno steblo v vodi. Tudi na hranilo za rezano cvetje ne pozabimo.
Dandanes je zelo pomembno, kakšni so naši domovi in tudi delovni prostori. Marsikaterega kupca razveseli pogled na lep šopek, ki stoji v direktorjevi pisarni. Tudi pri nas V Murski Soboti imamo cvetlični servis, ki se ga nekatera podjetja že poslužujejo.
Mesec maj je mesec cvetja in...
Olga Varga
^gice za namizni tenis

- - - izginejo, če žogico za nekaj trenutkov potopite
■«9(1	notranjega pritiska se plastika že po thlrtutl ri|
i>odite previdni - če je žogica predolgo v vroči vodi, in je oe boste mogli več uprabljati.



^na
d.d. MARIBOR PRODAJNI CENTER
M u.u. n
MURSKA SOBOTA
Cvetkova 2a tel.: 31 760
5% POPUST v MAJU!
29*^0^^ s štiritaklnin motorjetn BRIGGS ' 'JO SIT in še darilo: Hiter motornega olja.
s kartico zvestobe še 5% popust. *'Veselimo se vašega obiska!«^™

SSPVH

’	nabavne glasbe
’',^OTit ,-
5^0 Tu
5 -	band
PKal Ul tihoti - Lačni Franz 6 J I tki? ™ - Vlclrvr,,
UjN* “hi‘ 'Vicior/


B' Na Vse
- Marta Zore


Strmina
M
S
^^^N.CEKt
GLASBE
CEKROn pa z marelof
Sl - štirje kovači
MO)
is;
I
Fantje izpod Vurberka
■Igor in Zlato zvoki
- Nagelj
življenje-štajerskih

e
^^0 lioc. N**
1
Dve orožji proti aidsu
Novo upanje za bolnike z aidsom ponuja lamidovulin, zdravilo. znano pod imenom 3TC, ki vsebuje Čudežno molekulo, povezano s slavnim ATZ-jem (zidovudinom), izdeluje pa ga londonska družba Glaxo. S tem zdravilom naj bi preprečili multiplikacijo virusov HIV. Štiri skupine ameriških in britanskih raziskovalcev so že opravile poskuse na nekaj sto bolnih. Ugotovili so, da skupno jemanje zdravil AZT in 3TC doslej najučinkoviteje omejuje Sirjenje omenjenih virusov. 3TC bodo kmalu začeli preskušati na 10.000 bolnikih z vsega sveta.
Kuhajte z nami
Lešnikov peščeni kolač
Sestavine (za podolgovati model); 20 dag sladkorja, 17 dag zmehčanega masla ali margarine, 4 jajca, vanilin sladkor, 10 dag jedilnega Škroba (gustin), 15 dag sveže praženih, olupljenih in zmletih lešnikov, 1 žlička pecilnega praška, maščoba za mazantje pekača.
Nož za sekanje
Čudodelni
Za sekanje uporabljajte poseben nož, ne hranite pa ga v predalu, ampak ga obesite na primeren prostor, da se ne skrha in poškoduje.
Zelenjavo najlepše sesekljate s posebnim zaobljenim nožem z dvema ročajema.
med
I I
I
!
Že novorojenček se boji neznane situacije, močnega zvoka, ostre svetlobe, na padec reagira z jokom. Jok pa pomeni v tem primeru strah. Da se bo otrok zdravo razvijal in zdravo živel, morajo predvsem starši paziti, ga bodriti ob težavah, s katerimi sc že v naj nežnejših letih spopada, mu dati priložnost, da pokaže, kako samostojen vendarle zna biti.
Otrok ne podeduje ne plahosti ne poguma, samo od staršev je odvisno, kako sc bo razvijal, kaj bo pretehtalo. Mati ali oCc, ki za-ženeta krik in vik že ob najmanjši nezgodi, ali pa pretiravata z opozarjanjem pred morebitno nesrečo, bosta dosegla le to, da se bo otrok začel bati vsega, kar ga v življenju obdaja, živali, prehoda čez ulico, slabih ocen, svojih vrstnikov...
Naj vas spet spomnimo: med jc izredno energijsko hranljivo in močno živilo, ki ima poleg tega še veliko drugih zanimivih lastnosti: pomirja, deluje antitoksično in antiseptično, popravlja slabokrvnost, znižuje vročino, pomaga pri nespečnosti...
Po energijski vrednosti ustreza kilogram medu kar petdesetim kokošjim jajcem ali trem kilogramom mesa. Med je idealna hrana za vse, ki hitro potrebujejo dodatek energije, saj sc z uživanjem medu moč poveča tudi za 20 do 40 odstotkov. Slabokrvni naj posežejo po temnem medu -ta namreč krepi kri.
Sploh veste, koliko vrst medu premoremo? Hojev čisti kri, žajbljev blagodejno vpliva na dihala, gozdni pomaga pri vnetju žrela, cvetlični dobro de žilam in srcu, akacijev pomirja in blaži utrujenost, kostanjev koristi jetrom in prebavilom, lipov preganja prehlad, ajdov vas bo po daljši bolezni hitro spravil na noge
Priprava: Surovo maslo ali margarino penasto umešamo. Dodamo 15 dag sladkoba, vanilin, 2 celijajciin 2 rumenjaka, zmešamo, 2 beljaka pa prihranimo. Moko, jedilni škrob in pecilni prašek zmešamo in skup^ presejemo, da se sestavine -poenotijo. Primešamo k že umešani masi. Model natančno pomastimo in z ostro moko pomokamo. Pečico segrejemo na 2OO’C, Testo damo v model. Beljake (2) stepemo v trd sneg. Snegu vtepemo preostali sladkor (5 dag). Nazadnje rahlo umešamo v sneg zmlete lešnike. V umešano testo v modelu po dolgem zarežemo brazdo in vanjo damo lešnikov nadev. Kolač pečemo na spodnji rešetki približno 1 uro. Po potrebi ga med peko pokrijemo z alu folijo, da ne potemni. Pečenega pustimo še 10 minut v izklopljeni pečici. Nato ga vzamemo ven. zvrnemo iz modela in ohladimo.
Voluhar na vrtu
Cilka Sukič
Za zatiranje voluharja v okrasnem vrtu je za zdaj en sam učinkovit pripomoček, To so vložki Morana, ki z gorenjem razvijajo strupen plin ogljikov monoksid. Seveda mora ta plin voluharja tudi doseči, kar ni čisto preprosto, saj se previdna in zvita živalca skriva v rovih pod zemljo. Da bo učinkovanje zanesljivo, je treba najprej ugotoviti, ali so voluharjevi rovi sploh naseljeni. To ugotovimo tako, da z motiko rov odpremo, počakamo do 20 minut, in če ni nikakršne spremembe, je rov prazen. Če ni, ga škodljivec v tem času zagotovo vnovič zadela, saj ne prenaša prepiha. Vložke je treba poriniti kolikor mogoče globoko v rov in ga vnovič zamašiti, tako da ostane na prostem le še zazigalna vrvica. Uporaba vložkov je najučikovitejša jeseni in spomladi, v poletnem času pa so priporočljivejše pasti, ki so tudi ekološko manj sporne.

Krta prežene melestor
Krt na splošno velja za zelo koristen sestavni del favne. Prehranjuje se z ličinkami škodljivcev, nematodami in glistami, res da tudi z deževniki. Krt s svojimi rovi rahlja, zrači in drcnira tla, ne loti pa se korenin. Njegova hiba so Ic krtine, zavoljo katerih v vrtovih nima prostora, naklonjeni pa mu niso niti živinorejci s svojimi travniki in pašniki, niti vzdrževalci zelenih trat v parkih. Na travnikih, pašnikih in zelenicah je mogoče krtovo »pomanjkljivost« učinkovito odpravi-
Paradižnikova
mezga
RADIO MV - MIOI VO - UKV 94,6 MKi (ttofinMnn tudi SV 648 kite)
/M4-y
ti z brananjem, drugače pa je na vrtu, zlasti zelenjadnem, kjer krtin preprosto ni mogoče trpeti. Namesto tega, da jih pobijamo, jih lahko odstranimo drugače.
Neuporabljen ostanek mezge prelijte z oljem - ostala bo sveža. Tudi doma vkuhano mezgo ali sok prelijte z oljem, ko napolnite kozarce ali steklenice. Namesto olja lahko uporabite sredstvo za konzerviranje, a tudi tedaj polnite kozarce le z vročim sh-rankom. Dobro jih zamašite oziroma pokrijte, čez grla steklenic pa navlecite še gumijaste kapice.
(
Pdek - 5-40 Prebujajte se z nami - 7,00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacij c v slovenščini« nemščini in madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8JO Dopoldne na MV - 8,30 Mali oglasi - 9J5 Zamurjcnci (kabaret) - 10.30 Kino ventilator - l0«00 Poročila - 11.15 Od petka do petka - 12.{W Poročila BBC - 12.30 E>eiumi novinar v 1. osebi ednine - 13-00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 14.30 Romska oddaja - 15.30 Dogodki in odmevi--16,30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 17.30 *Sit>n mi« - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija
Sobota - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.50 Tržnica - 8,00 Poročila - 8-10 Dopoldne na M V - 9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10.30 I\)tepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC -12,30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13«00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila na MV - 14.30 Evropa v enem tednu - 16*25 Obvestila -16,30 Poročila - 18.00 NajlepSc želje s čestitkami in pozdravi - 19,00 Dnevnik Radia Slovenija - 19 30 j^strosobota - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija
Nedelja - 8-00 Začenjamo nov dan -8.05 Horoskop - 8.15 Panonski odmevi - 8,50 Zamurjcnci (kabaret) - 9.15 Misel in čas - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12*00 Poročila - 12.15 nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minule za kmetovalce - 13*00 Najlepše Želje s čestitkami in pozdravi - 19,00 Vključujemo Radio Slovenija
Ponedeljek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacij5 v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.4*5 Porabsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - 8.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 10,15 Tema dneva - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar M 1, osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13,30 Poročila - 17.00 šport - 17.30 S krščakon. cekron pa z marelof - 18.15 Bilo je nekoč - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Dober večer* Beno - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija
Torek - 5,40 Prebujajte sc z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Infonnacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo ’ 8.00 Poročila - H.10 Dopoldne na M V - 10,0(1 Poročila - 10.30 Kratki stik - ll, 15 Mali oglasi - 12.00 Poročila - 12.30 Dežurni novinar v l. osebi ednine - 13*00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 14.00 Subjektivno - 1.5.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16,30 Poročija — 17,00 Poslušamo vas — 17 30 Mali oglasi - 18.00 Na narodni farmi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.3(1 Večer s Smiljo in Milanom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija
Sreda - 5.40 Prebujajte se z nami - 7,00 Druga jutranja kronika - 7,30 [nformacijc v slovenščini, nemščini in madžarščini — 7.4*5 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Port>čila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.-30 Mali oglasi - 9.15 iščemo za vas - 10.00 Poročila - 10.1.^ NSTSNMV - ll, 15 V živo... - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar v l. osebi ednine - 13.00 PoptOdne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 15 30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - I7.(XI V stiski - 17.30 Srebrne niti - IH-DO Naj lepše želje
r
H
r j
I
t
SESTAVIL MARKO NAPAST
fOJASNt TEV
Huvečii UED KV-iiEllOSKIMI OTON
ŽIVAL, N 2IVI POD ZEMUO
JUHI PO (BBHI JED 12 MESA IN 2HZUAVE
STARM^ CESN ŠAEK^ TEORETIK
KtMO^U. vauHi
DVOJKA ŠAHOVSKA POTEZA
ODUENO AH m.E
SADNO DREVO
PRIMORSKI^ VINSKA
IRTA
MIŠICA VRTRKA
AUSSKI SEeec
LHNI CAS
SREDJE-VESKA ffiancoska
PeSEM I
ANONSA, USEftAT
GOOJEV aouaaji
ANGLEŠKI SUKAR
IVO DANEU
OSJE GTEZGO
II

NEMŠKI HLOZOF (HERMANN. lUZdaiBi
MESTO V ZAHOOM FkMMJI
I	' "ItA - Ans. Roberta Zupana
K,®**	n. maja 1995, na naslov;
■■ ‘	Novaka 13, 69000 Murska Sobota, zagla-
'“Si* ul '■ "Stvice,
^li
P kil;
'*>lia______ ''‘“Hlača
JLAIEMC*
I, na naslov;
AVTOMOBILSKA OŠLAKA DALUE


št. 18
** skladbo:


ivna
P^“>ek ter naslov; _
I I
I i
I
s čestitkami in ptiidravi - IM.IK) Dnevnik Radia Slovenija - 19..tO Mursko-
morski val - 22.00 Vkliučniemo Radio Slovenija
Čclitek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.0(1 Druga jutranja knintka - 7.30 [nfiirmaLije v sloveniSfini. neniičini in madžarAčini - 7.40 Svetuje kmetijski strokovnjak - K.(») Poročila - K 10 Dopoldne na MV - 9.1.5 Sedem veličastnih - 10.1)0 Poročila - 10,30 Pika na i - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC' 17..TO Dežurni novinar v 1. iscbi ednine - 13.0(1 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 15.30 DogtKlki in iKTmevi - 10,35 Obvestila - 16.30 Poničila - 17,(K) Mali radio - IS.tKI NajlepSe Jčlje s čestitkami in pozdravi - IH.TK) Dnevnik Radia Slovenija ~ 19,30 Geza se aeza - 32,00 Vključujemo Radio Slovenija,

Športna REKREACIJA
raUŠNlA. mr
VASJA ocvnK
ZOLAJEV nOUAN
HENRIK IBSEN
UAZUfttJ
REŠITEV PREJSNJE KRIZaNKE - Vodoravno: zadruga, agresor, meMco-ba, Ant, Dam, K, Enare, JJ, joj, Pia, Eneas, Ne, Nisa, osla, LN, Sd^on, tovarna.	.
I
vestnik, 4. majajj:
14
1
Prva državna nogometna liga
Mura : Vevče Donit Filter 2:0 (0:0)
Murska Soboto - Igrišče Mure, gledalcev 1.000. Sodnik: Jakopiček (Maribor). Strelca: 1:0 Bakula (53), 2:0 Breznik (75).
Mura; Volk, Baranja (Kardoš), Kokol, Breznik, Poljšak, Alihodžič, Stampfer, Gajser, Rous, Bakula, Dominko (Belec).
Jadran : Beltinci 1:3 (0:2)
Dekani - Igrišče Jadrana, gledalcev 300. Sodnik: Borošak (Maribor), Strelci: 0:1 Škaper (3), 0:2 Črnko (45). 0:3 Osterc (55). 1:3 Pohlen(90-llm),
Beltinci: Zver, Granov (Baranja), Vorobjov (Herceg), Jengurazov, Jančič, Hartman, Črnko, Cirtvenčič, Osterc, Nejman, Škaper.
I. SNL
Rezultati - 25. kolo Mura: Vevče 2:0 Jadran: Beltinci 1:3 Primorje: Korotan 4:3 Gai: Koper 2:1 Olimpija: Publikum 2:1 Rudar; Železničar4:1 Maribor: Živila 5:1 Izola : Gorica 1:3
Olimpia Maribor Gotica MURA
Šport
2519 2 4 70:24 40
2514 8 3 46:21 36
2514 5 6 52:26 33
2514 5 6 40:21 33

Mura in Beltinci zmag
I
Druga državna nogometna liga
Nafta: Domžale 2:1 (0:1)
Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 400. Sodnik: Medved (Kotlje). Strelci; 0:1 Samardžič (4), 1:1 Prekazi (54), 2:1 Prekazi (73).
Nafta: Starovasnik, Hozjan, Slavic, Novak, Šabjan, Drvarič (Ke-Icnc), Hranilovič, Vickovič, Prekazi, Baša, Gabor (UtroSa).
Beltrans: Piran 0:0
Veržej - Igrišče Beltransa, gled. 100. Sodnik: Vozlič (Kristan Vrh).
Beltrans; Balažič, Stojko, Brunec, A. Osterc, Hošpel, Slana, Vozlič, Zrirn, Makoter (Ropoša), Modlic, Z. Osterc.
Šmartno: Turnišče 3:1 (0:0)
Šmartno ob Paki - Igrišče Šmartna, gledalcev 500. Sodnik: Gliha (Trebnje). Strelci: 1:0 Hodžar (63), 2:0 MeSanovič (69), 3X) Druško-vič <71). 3:1 Albin Lackovič (81).
Turnišče: Stamenkovič, Baranja, Albin Lackovič, Vori, Mujdrica, Albert Lackovič, Krančič, VčrčS, Zver (Ropoša), Novak, Lebar (Pucko).
Publikum 2513 5 7 40:24 31
BELTlNa 2512 6 7 54:26 30
Rudar (V) 2512 5 8 41:29 29
Železničar 2512 310 45:37 27
Korotan FVimoije Koper Izda Vevče Gaj ŽMte Jadran
II. SNL
2511 311 45:30 25
25 9 7 9 40:37 25
25 8 611 18:26 22
25 6 613 24:53 18
25 6 415 28:53 16
25 4 912 23:62 16
25 3 913 22:39 15
25 0 322 12:92 3
RezuHati - 24. kolo Nafta: Domžale 2:1 Beltrans: Piran 0:0 Šmartno: Turnišče 3:1 Radeče: Dravinja 4:0 Mengeš : Železničar 1:0 Zagorje: Rudar 2:0 Drava: Steklar 7:0 Elan : Slovan 2:0
Tretja državna nogometna liga
Renkovci: Slovenj Gradec 1:0 (0:0)
Renkovci - Igrišče Renkovec, gledalcev 150. Sodnik ; Strelec (Ormož). Strelec: 1:0 Simon Bojnec (73).
Renkovci: Magdič, Horvat, Kuzma, J. Zadravec, S. Bojnec, Toplak, Matjašec, R. Bojnec, Markoja (Tratnjek), Tompa, Car (I, Zadravec), Kovinar: Bakovci 1:1 (0:0)
Maribor - Igrišče Kovinarja, gledalcev 100, Sodnik: Velički (Ptuj), Strelca: 0:1 Titan (58), 1:1 Jagerac (80),
Bakovci: Maučec, Hoteman, Posavac, Papič, Jančar, Sršen, Ko-vačec, Buzeti, Titan, Gabor, Radikovič.
Zagorje MARA Rudar fT) Radeče Mengeš Drava Domžale Piran
2415 4 5 40:11 34
2412 9 3 33:22 33
2412 5 7 37:22 29
2410 5 9 31:28 25
24 8 9 7 18:17 25
2410 5 9 37:36 24
2410 410 36:35 24
2410 311 45:34 23
Železničar 24 9 411 36:42 22
TURNIŠČE 24 9 510 30:41 22
Dravinia Slovan
24 7 710 26:30 21
24 6 711 26:38 19
BEL'mANS24 5 514 22:36 15
Steklar Elan
24 5 415 22:43 15
24 4 614 18:47 13
III. SNL
ŠPORTNA NAPOVED
V športni napovedi št. 12 sodeluje Zvonko Senica iz Ižakovec, bivši nogometaš in predsednik NK Ižakovci. Prognoziral je takole:
Pari
1.	MURA: Koper
2.	Maribor : BELTINCI
3.	NAFTA: Slovan
4.	BELTRANS: Dravinja
5, Piran: TURNIŠČE
6.	Starše: BAKOVCI
7.	Kungoto: RENKOVCI
8.	Serdica: Bratonci
9.	Kobilje: Čentiba
10.	Olimpija: Odranci
Nap.
1 1 1 2 1 2 1 1 1 2
Rezultati - 21. kolo Renkovci: Sl. Gradec 1:0 Kovinar: Bakovci 1:1 Starše: Bistrica 2:0 Dravograd: Šentjur 0:1 Kungota: Pobrežje 1 ;0 Aluminij in Pohorje prosta
Šenčur Aluminij
1914 2 3 52:16 30
1812 2 4 40:27 26
Dravograd 1911 4 4 27:24 26
BAKOVCI 1810 5 3 42:17 25
Pohorje
18 7 8 3 28:21 22
Kungota 19 8 3 8 37:27 19
RENKOVCI 19 7 4 8 20:23 18
Bistrica Kovinar Starše
18 7 3 8 28:28 17
19 7 5 7 18:19 17
19 6 310 18:23 15
a. Gradec 19 1 513 15:41
Pobrege 19 2 215 16:58
7
6


ŠPORTNA NAPOVED ŠT. 12
L MURA: Koper ~T 'Maribor: BELTINCI ~
3, NAFTA: Slovan
4. BELTRANS : Dravinja T?" Piran: TURNIŠČE
6.	Starše: BAKOVCI
7,	Kungoto: RENKOVCI
8.	Serdica: Bratonci
~9^ Kobilje ? Čentiba
10. Olimpija: Odranci
Napoved

Izpolitjene lističe pošipte na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Arhitekta Novaka 13, najpozneje do petka 12.maja 1995. Pri žrebaaju bomo upoštevali 8 pravilnih napovedi.
Ime in priimek ter naslov;
V športni napovedi št. 10. je bil izžreban Martin Pravdič iz Murske Sobote, Št. Kovača 17. Nagrado lahko dvigne v uredništvu Vestnika, Murska Sobota, Ulica arhitekta Novaka 13. Pravilna rešitev: Mura : Vevče I, Jadran : Beltinci 2, Nafta : Domžale 1, Beltrans; Piran 0, Šmartno: Turnišče 1, Renkovci: Slovenj Gradec 1, Kovinar: Bakovci 0, Vesna: Goričanka 1, Kobilje : Dobrovnik 1, Polana: Mostje 1.
I. MNL MS Rezultati - 17. kolo Rakičan: Les 2:1 Dokležovje: Ttgop 0:3 Serdica; Remet 1:1 Vesna ; Goričanka 1:0 Čarda: Bratonci 0:4 Emal: Kerna 1.1
Serdica Rakičan Bratonci Les
17 8 8 1 24:11 24 1711 2 4 27:15 24
17 8 5 4 25:15 21
17 7 4 6 23:17 18
Goričanka 17 7 3 7 22:20 17
Emal Tigop čarda Kerna Vesna Rennet
17 6 5 6 14:16 17
17 7 2 8 29:25 16
17 5 5 7 18:18 15
17 3 9 5 19:25 15
17 6 110 21:32 13
17 2 e 7 18:27 12
Dokležovie 17 3 6 8 11:30 12
II. MNL MS
Rezultati - 17. kolo
Prosenjak,; Mlnicom 1:1
Križevci: Grad 1:2
Rotunda: Šalovci 0:2
Tromejnik: Hodoš 3:1
Tešanovci: Apače 2:1
Cankova: Gančani 6:2
Tromeinik 1715 2 0 58:19 32
Mlnicom Cankova Apače Šaicvci Grad
1711 5 1 60:18 27
1712 2 3 50:27 26
1711 3 3 54:26 25
17 9 1 7 34:25 19
17 7 2 8 43:40 16
Tešanovci 17 5 210 26:34 12
Gančani Rotunda Hodoš
17 4 4 9 31:44 12
17 5 210 22:41 12
17 5 111 30:41 11
Prosenjak. 17 3 311 26:69 9
Križevci
17 1 115 19:69 3
Državno nogometno prvenstvo sc je prevesilo v drugo polovico pomladanskega dela, saj je v prvi Ugi preostalo le še pet, v drugi šest, v treji pa pet kol. S tem pa postaja tekmovanje vse bolj zanimivo. V petindvajsetem kolu prvenstva v prvi državni nogometni ligi sto oba pomurska Ugaša zmagala. Beltinci so gostovali v Dekanih pri zadnjem Jadranu in po pričakovanju brez težav zmagati, čeprav so nastopili brez Godine in Šarkezija, ki sta morala zaradi rumenih kartonov počivati. Beltinčani so tokrat zaigrali solidno in že v tretji minuti je Škaper dosege! vodeči zadetek in se tako po dolgem času zopet vpisal med strelce. Beltinčani so tudi v nadaljevanju obvladovali igrišče in organizirano napadali. Rezultat takšne igre je bil drugi zadetek, ki ga je tik pred odmorom dosegel Črnko, ki je bil najboljši igralec na igrišču. Tudi v drugem polčasu so si Beltinčani ustvarili več zrelih
iriložnosti, od katerih pa so izkoristrili le eno.
g
« na začetku drugega polčasa je Osterc na
predložek Črnka premagal vratarja Jadrana. V končnici tekme pa bi si Beltinčani lahko zagotovili višjo zmago, vendar sto bila Črnko in Baranja premalo natančna; dve minuti pred koncem pa je Črnko zadel prečko. Ko je že kazalo, da bo ostalo pri rezultatru 3:0 za Beltince, so domačini dosegli časten zadetek iz enajstmetrovke.
Nogometaši Mure so tokrat gostili Vevče Donit Filter iz Ljubljane in osvojili načrtovani točki, vendar so si zmago zagotovili šele v drugem polčasu, ko so dosegli oba zadetka. Sobočani so sicer imeli ves čas tekme pobudo in igrali na polovici gostov; že v prvem polčasu so si ustvarili lepe priložnosti za gol, ki pa jih Breznik, Rous, Dominko in Alihodžoč niso izkoristili. V drugem polčasu je trener Kovačič v igri naredil nekatere zamenjave, v napad pa je poslal Breznika, kar se je pokazalo kot koristno. Sobočani so že na začetku drugega polčasa povedli, strelec pa je bil n^boljSi igralec Baku-







i^5


J-
S
	
.a




0 O


■
la. Končni rezultat tekme pa je postavil	;
po lepem predložku Bakule.	1
V drugoligaSki konkurenci so ši osvojili polovico možnih točk, Nafte iz Lendave so doma premagali D<^
zmago pa so si zagotovili Selc v su. Junak tekme je bil Prekazi, kije bil obeh golov za Nafto. Nogometaši Nan*
le za eno točko zaostajajo za drugouvJ
_ Mit m
Zagorjem in glede na razpored tekem lepe možnosti, da osvojijo drugo ®**i*LJ uvrstijo v kvalifikacije za vstop v prvo ligo. Nogometaši Beltransa so v VeržeJ^j^s li Piran in osvojili točko. Neodločen i**'j. je tudi najbolj realen izid, saj si ■
ložnosti za gol ni priigralo nobeno Kljub temu pa so se z osvojeno točko gaSi Beltransa znebili predzadnjega^. Nogometaši Turnišča so gostovali pri Šmartnem in po pričakovanju dotivefir čeprav niso igrali slabo, kar Se posebej prvi polčas. Zal pa so v drugem liko popustili, njihove slabosti pa soi^ li gostitelji in v nekaj minutah dosejJj^t detke, s čimer je bila usoda gostov Časten zadetek za Turnišče je dosep
Lackovič,
V tretji državni nogometni ligi so no^ ši Renkovec doma premagali Slovenj y in to težje, kotje bilo pričakovati. Gos^
IT
prišli v Renkovec z zamudo, zaradi tekma začela četrt ure pozneje, kot je * povedana, so se zelo požrtvovalno ^>0^ j da so domačini dosegU zmagoviti v drugem polčasu iz enajstmetrovke. go so se Renkovčani z deveta mesta sedmo in imajo lepe možnosti, da si	j
obstanek v ligi. Nogometaši Bakovec
-	-	rfji’
vali pri Kovinarju v Mariboru in 0®*“ ,■ ■ točko, s čimer so si verjetno zapr*’
možnosti za osvojitev prvega mesta.
Fen ”

o



I
Rokometašice Bahovec, člaidce prve državne lige. Stojijo od leve: Bašič (teh. vodja), Varga (trener), Kurtanjek, Gjerek, Panič, Forjan, Lebar; čepijo: Cajnko, Sreš, M. Buzeti, Jakšič, Hozjan, Kolbl, T. Buzeti.
Fotograflja: Jure Ž^uneker
I. ONL Lendava
I. ONL KMN

Konjske dirt®* Ljutomeru
Dva rekord
Mark^*
v
Slavic^
Konjeniški klub na hipodromu v pravil drugo letošnja *., prireditev. V 8 val o 76 kasačev i7 "rJ' Slovenije. Tako kot^*! šnji dirki seje tudUJ^i* Marko Slavič, mlajš^ l' ■■— “j je dosegel ‘F
Rezultati - 18. kolo
Panonija; Bistrica 2:0
Kobilje: Dobrovnik 2:1
Polana: Mostje 4:3
Črenšovci: Čentiba 0:1
Olimpija : Nedelica 1:4
Odranci: Hotiza 0:0
Črenšovci 1813 4 1 58:13 30
Rezultati - 10. kolo
Radenska : Interier MF 1:6 Žel, Dveri: Predanovci 3:2 Križevci: Agrotim 2:3 Stročja vas: Grtava 5:0
Križevci
10 8 0 2 40:18 16
vec, saj je dosege* hkrati pa izboljšal os
3-letne Dory Lobell t in 4-letnega Albatro*'
tinke).
Marko
J
Slavič je a 2-letnek«7?
Odranci Kobilje Nedelica Partonija Hotiza čentiba Olimpija
1812 4 2 42:13 28
18 9 6 3 33:23 24
18 9 4 5 29:19 22
18 8 5 5 33:25 21
18 8 4 6 31:29 20
18 6 6 6 31:25 18
18 5 4 9 24:40 14
Dobrovnik 18 3 6 9 29:32 12
Bistrica Mostje Polana
18 2 7 9 22:42 11
18 3 213 24:59
18 3 213 19:55
8 8
II. ONL Lendava
Rezultati - 16. kolo
Opel H.: Graničar 3:5
Žitkovci: Kapca 2:3
Nafto V.: Dolina 2:1
OpelH. L, 1612 3 1 59:18 27
Graničar ŽHkovci Kapca Nafta V. Dolina
16 5 7 4 32:38 17
16 4 7 5 31:29 15
16 5 4 7 23:35 14
16 5 3 8 32:34 13
16 2 6 8 21:44 10
InterierMF 10 7 1 2 36:16 15
Žel. Dveri 10 7 1 2 39:30 15
Agrotim
10 5 2 3 32:26 12
Stročjavas 10	3	2	5	31:32	8
Radenska 10	2	2	6	28:42	6
Predanovci 10	1	2	7	13:30	4
Grlava(-I) 10	2	0	8	18:43	3
(B.H.)
Hokej na travi
Rezultati - 10. kolo Predanovci: Svoboda 0:6 Lek: Pomurje 5:1
Lipovci: Triglav 2:4 Triglav: Predanovci 14:0
Triglav Lek Pomurje
9 8 0 1 50:8
9 8 0 1 32:5
16
16
8 4 0 4 12:13 8
Železničar 8 3 1 4 9:12
Svoboda Lipovci
7
9 3 1 5 15:22 7
8 2 0 6 16:20 4
Predanovci 9 1 0 8 3:55
2
gi dirki za 2-lctne , MS s kilometrsk* J
1:24,4, v Sesti dirki letne kasače z Doiy.,.)(' 1:17,6 in v sedmi y do 12-letne kasače a - > 1:17,3. Prvo mesto 7 First Lady(B. Slart«! J rki za 3-do 12-1®*^^
re;
1:22,4, Druga mes^ Lily Hanover (S. dirki za 3- do 4-1®:;
1:21,1, Ani LobelU/^L/ med dvoletni ki (Šonaja) v tretji
letne kasače 1:21,4 ’ je osvojil Charlie ’ ra Slavič) v osmi sače. Četrti pa (Mars) v prvi dirl^. (Zorko) v tretji di^ Jureš) v drugi * Osterc) v peti ****^^„jilj Megham (B. Slan®)^ Jr
d-
25

Šport
J Namizni tenis
S Moravske Toplice - Sobota v Evropo
terf
peld. mili P*
Naudznoteniški igralci kluba Monivske Toplice - Sobota so v ouaaltm ekipnem državnem prvenstva osvojili tretje mesto, kar R po osvrqitvi prvega ligMkemt ’
ivncm pr-
Uk'''

I
Aktualno v športu
Nogometne
, I mesta po tekmovanju nekoliko
iMlI /““j
an
_________________nCKOllKO ®ani.kotB<ibšlc žalie in pričako-™>ia. Vlečno pa je tretje mesto ®^ljSa uvrstitev Sobočanov v *hiilh treh letih. Pokazalo etipB p^ološko ni bila i ki jo zahteva končnica _ ^testva. Pri tem je bila odločil-pomena igra dvoJiCi ki sU jo *®l:C"Bcnkovič v ligaškem delu PrtMislva odlično odigrala, v •®iiX«jiembiicjSih dvobojih kon-^®®e I CHimnitft	—
seje.
ni bila kos
pr-

s
V ligaškem delu
odigrala, v
P
v— —uuuiiii iLun-,3?'! P’?ta popolno- "
po«') 'd?’’
tu««*
iii*
o® odpovedala. Izgubila sta odlo' čsliii ttetji niz, čeprav sta vodila z 18:7. Sicer pa so Sobočani ^telotacm državnem prvenstvu dflTU-l! .
i|

5J

- MIVUl urzavnem prvenstvu doživeli le tri poraze, in sicer ®nega v rednem delu ter dva v končnici. Postavlja sc vprašanje. )® tak sistem tekmovanja naj-Piavičneiši, saj je Olimpija kot oovl državni prvak v letošnjem prvenstvu doživela kat sedem P'’twov. Forma igralcev je bila -v sončnice prvenstva dobra, medtem ko v sklepnem delu tekmovanja ni bilo In-’— ’ ■ ■ ■ lahko
Ija se vprašanje.

"HiSSis feSja
m
Ji
/
S
!^i:=
U 27 s”
f,.

končat
Namiznoteniška ekipa Moravskih Toplic - Sobote iz Murske Sobote. Stojijo od leve: Miran Močan (trener), Mirko Unger, Robi Benkovič, Borut Benko in Mitja Horvat.
d*
i/
(ili^
**‘h
reSil
>>110 igralca, ki bi ®P^rs)jajc ostalih
ie'
Da	osrann
sreča jc Sin hrbet. Narečno težic^ bo tako ^h*itiŽv^“^hv.^ibodo
> 'Pl	TCgulniojn
hfladi Mitja
___
Dvojica Benko-je bila, j rezultatom n^oljša v ligi. Tako so se
Sobočani že četrto leto uvrstili v evropski klubski pokal Nancy Evans. Vprašasnje pa je, kako bo izgledala ekipa v novi tekmovalni sezoni, kar bo potrebno čim-prej rešiti. Za dok^ urejen materialni položni kluba gre zahvala glavnemu pokrovitelju Zdravilišču Moravske Toplice in drugim. Klub pa se jim je oddolžil z osvojenim tretjim mestom, z ekipnim naslovom državnih prvakov med mladinci ter tretjim mestom pionirjev. Za dosežene uspehe pa ima poleg igralcev zasluge tudi vodstvo kluba na čelu s predsednikom Viktorjem Šbu-lom, Manj uspeha kot Sobočani pa so imeli dvakratni državni
prvaki Radgončani, sto so izpadli iz lige. Tokrat jim je šlo vse narobe, saj so ob izgubi celotne lanske prve ekipe z izjemo Rihtariča izgubili tudi pokrovitelja, nova pridobitev za drugi del prvenstva v ligi Džaferovič pa je bil preslab in je sam obupal že po nekaj kolih. K. temu jc potrebno še dodati neredno treniranje (izjema je Rihtarič), zaradi Česar je bil izpad iz prve lige neobhoden, čeprav je boleč. Kako bo s Člansko ekipo Radgone v prihodnje, je težko napovedati. Ali bodo spodobni ustvariti moštvo, ki se bo po enem letu vrnila v prvo ligo ali pa bodo životarili v drugi hgi. Njihova usoda je tudi odvisna od
odločitve Rihtariča, ali bo ostal v klubu ali ne ter od dogovora s Sobočani, ki naj bi jim pri tem pomagali. Pri Radgoni je bil daleč najuspešnejši igralec Boris Rihtarič, kije z rezultatom 25:11 osmi igralec lige. Ivan Kuzma je dosegel rezultat 12,20, Aleš Fridrih 5:24, Džaferovič 1:5. dvojica Rihtarič-Fridrih 1:8, dvojica Rih-tarič-Kuzma 0:6 in dvojica Rihta-rič-Džeferovič 1:2. Z minulo tekmovalno sezono tako pomurska ligaša nista najbolj zadovoljna, saj so Sobočani zamudili enkratno priložnost za naslov državnega prvaka, Radgona pa tudi ni pričakovala, da bo postala drugo-
ligaš.
M.U.
Ji
^Port od tu in tam
J
Jado
T^Gci

k</

t
J*
s
iC

S
i«'



o

r'
Si

J?
S
- w Kicnovi je bilo tnetoa-tečno tekmovanje kadetov v judu. Med tekmovalci iz 12 držav je so delovalo tudi 5 tlnvenskitv repio icnvantov. Lep uspeh jc dosegel Sobočan Danijel Vehah, saj j® / kategoriji do 60 k«
T««**^'* ttlCslA i*
,.j-. venah, saj j® / —legoriji do 60 kg zasedel ttetj® mesio in osvojil bronasto medab' V Murski Soboti pa je bila — pripravah slovenska kadetska repre-tetttanca, ki bo sodelovala na ollm-Plitioh igrah mladih v Angliji- Med Ižkandidati je tudi Sobočan Goraj llašaj.(TK.)
, Kekmaei - V prvi tekmi končni-'ri prvenstva za obstanek v prvi oržavnl ženski rokometni ligi j® ^pa Vegrada iz Velenja v Murski ™lx«,i premagala Bakovec s 27 '.l^ iU;8). Strelke za Bakovec: Jakšič
lO.
na
6, Hozjan 5, Vogrinec 2 in M. Buzet! enega.
Šah - V Lipi je bil šahovski turnir. na katerem je sodelovalo 62 šahitov iz Hrvaške in Slovenije. Zmagal je Miran Zupe s 7,5 točke pred Borisem Kovačem 7 točk. Igor Kos jc bil četrti (vsi Radenska Pom-grad), peti Štefan Režonja (Rokada) 6,5, šesti Robi Radosavljevič (Radenska Pomgrad) 6,5 in osmi Jože Vučko (Rokada) 6 točk. Naslednji turnir bo v Brezovcih.
Namizni tenis - V Domžalah je bilo tretje državno prvenstvo v namiznem tenisu za pionirje. Sodelovalo jc 90 tekmovalcev iz 26 klubov. Pomorci so dosegli pričakovane rezultate. Nsvboljši jc bil Sobočan Zavec, ki se je uvrstil med
Šestnajst. Ocepek iz Radgone jc pristal med dvaintridesetimi. Hor-vast je bil v predtekmovalni skupini drugi. V dvojicah sta se Ocepek-Gorčan uvrstila med osem, Hon^t-Zavec pa med šestnajst.
Badminton - V Meranu v Italiji je bil mednarodni turnir v badmintonu za dečke in deklice do 14, 16 in 18 let. Sodelovali so tudi Lenda-včani in dosegli lep uspeh. Pri dečkih do Mletje bil Miha Horvat drugi, Danijel Novak pa deveti. V dvojicah sta Horvat-Novak zasedla drugo mesto. Pri deklicah do 14 let je bila Martina Bukovec enajsta. Med dečki do 16 let je Milko Peč-nič zasedel trinajsto mesto. (BS)
Negoinet - V Veržeju jc bil 33. tradicionalni nogometni turnir za memorial Emila Gabcrca. Sodelovala so štiri moštva. Rezultati: Vesna : DokJežovje 6:0, Emal: Beltra-ns 2:0, Beltrans: Dofcležovjc 5:0 in Emal : Vesna 1:0. Vrstni red: 1. Emal Tišina, 2. Vesna Ljutomer, 3,
klub Murska Sobota grad Rakičan
turnir v Sloveniji
sezono^,;’W.žnjo ci^ tist>«„ “"Pf^vil. Pri. Lipi-*	“ '»omn fin., i.*.-
Ni

pod itru-
- trenetja 3o5*ta k Mnrib«*. V Wu.lw. ti s® 'eiftci bolj uveljavlja na tek-in oigatnzacljskeiri strokovno delajo 12, ksilcpnijant) lekmovalcev: m mladinsko t»ataSE!»^niki Oecajafej' ''sth kategorijah kakc' . —— *•"' hrednvali. uao eo s» tudi v iet^ tekmovalni sezoni 'diukft cilje V Oanaki konkurenci, kjer bodo ickinov*^^ (Ken Bov), " Wavit (.Uie). Jiviv' ’
lUc-
vrsto ter io, da *o v
'i^oatno n,-
'■ Katja
Sandra Cerpnjak (Marcian) in Barbara Doniiter (Mclody), načrtujejo četrto mesto med ekipami v Sloveniji ter po eno uvrstitev med prvih pet in prvih deset. V mladinski konkurenci, kjer bodo tekmovali Katja Bogataj (Juran), Marjanca Zrim (Hal-lak), Mojca Horvat (Lucky Boy) in Maja Vohar (Los Lagos, Black B^tTy), predvidevajo, da se bodo ekipno uvrstili med prve tri v Sloveniji, v posamični konkurenci pa dosegli eno uvrstitev med prve tri ter dve med prvih deset. Med naraščajniki pa so se doslej uve-'javili Katja Korenjak (Mramor), Suzana Celec (Garde Marin) in Katarina Magdič.
Tekmovalci in tekmovalke Konjeniškega kluba Murska So-
bota grad Rakičan bodo letos sodelovali na 19 domačih ter 3 ali 4 turnirjih v tujini. Klub bo tudi letos organizator največjega turnirja v Sloveniji, ki bo v rafci-čanskem parku 16., 17, in 18, junija z mednarodno udeležbo. Le-tošriie priprave in sodelovanje na tekmovanjih je omogčila firma Beltrans, ki jc tudi generalni pokrovitelj letošnjega jahanja.
Poleg tekmovalnega športa pa se Konjeniški klub Murska Sobota grad Rakičan uveljavlja tudi na področju netckmovalnega jahanja, jahalne šole, terenskega jahanja in jahanja v maneži ter v lastni gospodarski dejavnosti s ciljem pridobivanja potrebnih sredstev za delovanje kluba (gostinski lokal pri grajskih konjih ).FM
Beltrans veržej in 4. Dokležovje. (-NŠ)
Kajakaštvo - Na reki Kolpi je bilo mednarodno tekmovanje v kajaku in kanuju na divjih vodah. Sodelovalo jc okrog 80 tekmovalcev iz Makedonije. Bosne. Hrvaške in Slovenije. Lep uspeh je dosegel Miran Vereš (Diana) iz Bakovec, ki jc zmagal pri članih v kategoriji K-1.
Nogomet - V polfinalnih pokalnih nogometnih tekmah na območju ONZ Lendava sta bila dosežena naslednja rezultata - Crenšo-vci: Nafta 0:2 in Polana : Centiba IVreng 4:5 (po streljanju enajstmetrovk).!/ finalu bosta igrali moštvi Nafte in Centibe Wrenga.
Rokomet - V prvi tekmi končnice prvenstva za naslov prvaka v drugi državni moški rokometni ligi Jc Lisca iz Sevnice v Murski Soboti premagala Pomurko iz Bakovec s 24:21 (10:12). Strelci za Pomurko: Okreša 10. Bedekovič 3, Lovenjak 3, Ritonja 2, Škraban 2 in Vereš enega.
Tenis - V Gančanih je bil teniški turnir, ki ga je organiziral TK Markov. Med 16 tekmovalci jc zmagal Čcrpiiiak pred Babičem, Zupančičem (vsi MS) in Potočnikom (Rakičan).
Mali nogomet - V Ljutomeru je bil polfinalni turnir v malem nogometu za st. dečke, ki je štel za državno prvenstvo. Zmagal je Cven pred Ttimiščem. Obe moštvi sta se uvrstili v finale, ki bo 12. maja (NŠ)
Šah - Madžarski šahovski veic-
mojster Zoltan Ribli je na povabi-
10
ojst< SD
Rokada iz Lendave gostoval
v Lendavi in odigral simultanko na 26 deskah. Zmagal je s 24,5:1,4 točke. Po pot točke so mu odvzeli; Strbad, Toplak in Varga. (FB)
Lokostrelstvo - V Radencih je bil mednarodni turnir v lokostrelstvu, ki sta ga pripravila Lokostrelska klub Kamnik in Zdravilišče Radenska. Sodelovalo je 60 tekmovalcev iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Pri članih je v olimpijskem slogu zmagal Koprivnikar (Maribor), pri članicah pa Makotrova (Kamnik).
kvalifikacije
Zaradi reorganizacije tekmovanja v prvi državni nogometni ligi v sezoni 1995/96 - liga se bo od 16 moštev zmanjšala na 10 - bo prišlo do kvalifikacij za popolnitev v prvi, dm^ in tre$ državni nogometni ligi. Kvalifikaeije se bodo začele 14. junija 1995.
Prva državna nogometna liga - 10 moštev. Neposredno ostane v ligi prvouvrščenih 8 moštev letošnje tekmovalne sezone. Naslednjih 6 moštev (od 9. do 14. mesta) bo igralo kvalifikacije skupaj $ prvo-in drugouvrščenim moštvom iz druge državne lige. Osem moštev bo z žrebom razdeljenih v dve kavlifikacijski skupini, s tem da deveto in deseto uvrščeno moštvo iz prve državne lige ne smeta biti v isti skupini, kakor tudi ne prvo in drugo moštvo iz druge državne nogometne lige. Igra se na izpadanje po dvojnem pokalnem sistemu. Zmagovalca skupin postanega deveti in deseti član prve državne nogometne lige. Iz prve lige pa izpadeta zadnji dve moštvi.
Druga državna nogometna liga - 16 moštev. V drugo državno nogometno ligo se uvrsti 6 poraženih moštev iz kvalifikacij za vstop v prvo državno ligo in 6 moštev iz druge državne lige (od 3, do 8. mesta) ter zadnji dve moštvi iz prve državne lige. Za preostali dve mesti se ign(io kvalifikacije med 9. in 10. uvrščenim moštvom iz druge lige ter prvakoma v tretji državni nogometni ligi (vzhod in zahod). Iz druge lige izpade 6 moštev.
Tretja državna nogometna liga - vzhod - 14 moštev. V tretjo državno nogometno ligo sc neposredno uvrsti 7 moštev (od 2. do 8, mesta v tretji ligi), izpadla moštva iz druge državne lige in iz kvali-fikacij za drugo ligo, za preostala mesta pa bodo igrali kvalifikacije med 9, in 10. uvrščenim moštvom iz tretje državne lige ter 5 prvakov območnih oz. občinskih nogometnih zvez (Celje, Maribor, Pmj, Murska Sobota in Lendava). Koliko moštev se bo iz kvalifikacij uvrstilo v tretjo državno ligo vzhod, jc odvisno od tega, koliko moštev iz druge državne lige izpade v tretjo državno ligo vzhod.
Slovenska mladinska nogometna liga - 14 moštev. Liga se bo zmanjšala od 16 na 14 članov. Zaradi tega izpadejo zadnja tri moštva, V ligo pa se uvrsti kot štirinajsto moštvo iz kvalifikacij med prvakoma območne mladinske lige vzhod in zahod.
Slovenk kadetska liga - Id moštev. Liga bo štela 14 moštev. V njej pa tekmujejo moštva tistih klubov, ki imajo tudi mladinsko moštvo v slovenski mladinski ligi.
Obnmčna mladinska nogometna liga - vzhod - 12 moštev. Iz lige izpadejo zadnja tri moštva, V ligo pa se iz kvalifikacU med prvaki ONZ uvrsti toliko moštev, da bo liga štela 12 moštev.
Predstavljamo vam
SD Radgona drugoligaš
I-





M

Tekmovalci SD Radgona. Stojijo od leve; Branko Horvat, Davorin Slanic in Milan Svetec, Manjka Borut Flegar.
Fotografija; Jure Zauneker
V zadnjih letih je strelski šport v Pomuiju zelo napredoval, saj so ■ v pravkar končani tekmovalni sezoni v prvi državni ligi nastopale tri ekipe (SD Štefana Kovača Turnišče, Ljutomer in Kolomana Flisarja Tišina), v drugi državni ligi dve ekipi (SD Jova Jurkoviča Videni in MI Pomurka Murska Sobota), v tretji državni ligi pa ena ekipa (SD Radgona). V novi tekmovalni sezoni pa bo Pomurje imelo v prvi državni ligi kar štiri ekipe, v drugi pa dve, V višje tekmovanje, to je v prvo državno ligo so se uvrstili strelci SD Jova Jurkoviča, v drugo pa strelci Radgone. Tokrat vam predstavljamo SD Radgona.
Strelska družina Elrad iz Gornje Radgone je bila ustanovljena leta 1972 in je pod tem imenom delovala vse do letošnjega leta, ko se je preimenovala v SD Radgona. V minuli tekmovalni sezoni so strelci Radgone tekmovali v tretji državni ligi in dosegli lep uspeh, saj so osvojili drugo mesto z enakim številom točk kot zmagovalec Juteks iz Žalca in se uvrstili v drugo državno ligo. Njihov tekmocalec Milan Svetec pa je bil med posamezniki drugi najboljši strelec lige. Za ta uspeh so v prvi vrsti zaslužni tekmovalci: Davorin Stanič, Milan Svetec, Branko Horvat in Borut R^ar. Veliko zaslug za uspeh pa ima tudi njihov duhovni vodja Alojz Slantč. Zahvala pa gre vsekakor tudi pokroviteljem, ki sojih finančno podpirali.
Z uvrstitvijo v drugo državno strelsko ligo, kar je bila njihova velika želja, so dosegli svoj največji uspeh.
FM
16
vestnik, 4. maja
odsevi mladosti
Otroštvo je najlepše
Oh. ne vem, kaj naj napišem!
Svojega otroštva se ne spomnim prav dobro. Mislim, da se ne bi rad povrnil vanj, saj komaj čakam, da odraslem, čeprav bi lahko počel marsikatere stvari, ki jih sedaj ne smem.
Pravzaprav sem tudi še otrok. Ljudje pravijo, da človek odraste šele takrat, ko ga minejo neumne vragolije. Toda dvomim, da je tako. Tudi starejšim večkrat šine v glavo kaka otroška misel. Tudi odrasli še radi gledajo risanke ali preberejo pravljico, čeprav mislim, da tega ne razumejo tako kot otroci. Vedo, da so čudežne dežele, v katerih prebivajo palčki, izmišljene, da ni dobrih vil ipd. Otroci pa Sedajo na to čisto drugače. Mislijo, da bodo nekoč, če bodo pridni, našli deželo sapj, da ne bodo nikoli umrli in da bodo lahko pojedli toliko slaščic, kolikor jim bo srce hotelo. Veselijo se življenja. Ko pa postanejo nekoliko starejši in spoznajo resnico, se njihovi upi razblinijo. Lahko jih tudi razočarajo. Spoznajo, da življenje odraslih le ni tako lepo, kot so pričakovali. Čaka jih polno obveznosti, garaško delo, poslovni neuspehi...
Neki filozof je zapisal: »Ne živimo zato, da bi živeli, ampak zato, da bi opravih svojo dolžnost.«
GREGOR SANKOVIČ, 6. raz, OŠ Kuzma
\ sutA	4r«.



Ji
, Super dedd
I


Cvetoče drevo
Sprehod ob Kučnici
Našel sem čarobno palico
Nekega dne sem se sprehajal po zasneženem travniku. Zagledal sem velik kup snega. Začudil sem se in začel kopati. Na dnu je bila majhna škatla. Ko sem jo odprl, sem zagledal dolgo radirko. Naslednji dan sem jo odnesel v šolo. Ko sem hotel zradirati napako, sem zradiral tudi zvezek, klop in tla, tako daje povsod nastala luknja. Zelo sem bil začuden. Učitelj, ki ni videl, kako sem vse zradiral, meje skregal, zakaj mu nisem povedal, da je v klopi luknja, in naročil, dajo moramo odnesti k mizarju, ki jo bo zamašil. Povedal sem mu za radirko in mu jo pokazal. Po daljšem pregleduje ugotovil, da briše vse, kar hočeš. Vzel mi jo je in zaklenil v predal, ki je bil takšen, da, če v njem pozabiš ključ in ga porineš v predalnik, se ti več ne odpre. Učitelj je malo potegnil po ključu
in ta je izginil. Radirko je dal v
Prišla je pomlad. Na nebu sije sonce. Dnevi postajno daljši in toplejši. Ptice so se vrnile iz južnih krajev.Dedek je posadil češnjo. Ima bele cvetove. Okoli nje brenčijo čebele. Dedek je postavil tudi ograjo, da otroci ne bi plezali na češnjo in da ne bi
predal in ga zaprl. Ko gaje hotel lomih vej. Pod Češnjo je zelenica, odpreti, tega ni mogel storiti, saj Pomlad mi je všeč, ker vse cveti, jc ključ zradiral. Tako jc čudežna EVELINA SALETINGER. 1. b radirka še vedno v predalu.	OŠ Radenci
JOŽE VISOČNIK, 5. raz.
DOS I Lendava
Pri naravoslovnem krožku nam je učiteljica Gombočeva predlagala, dahi raziskali potok Kučnico, Vsi smo bili za to.
Najprej smo se s skolesi odpeljali do carinarnice na Cankovi, Kučnica je namreč mejni potok med Avstrijo in Slovenijo, Bilo nas je dvajset. Razdelili smo se v dve skupini. Vsaka je dobila listke z vprašanji in knjige kot pripomočke za razpoznavanje ra-
■s
Štorklja
Štorklja si je popravila
gnezdo, v kljun« Čer s«
Km. kako je Ramo. Zve-E. daje prile-
tela še druga štorklja. Zdaj sedi v gnezdu. Mogoče bo imela mladiče.
RENATA ŠTEVANEC, l.b OŠ Tišina

Novice odtu»-
Zoran Predin je imel pred kratkim predstavitev svoje druge samostojne plošče z naslovom Napad Ijidrezni. Ob tej priložnosti ga je s harmoniko spremljal Matej Juvan, gost večera pa je bil Zoranov sin Rok. Oče in sin sta skupaj zapela nekaj pesmi. Rok pa
so očarali svetlobni efekti in glasba, tako da sta se Marie in Per morala kar trikrat vrniti na oder.

Po desetih letih bo izšel drugi album super skupine Power Sta-tion, ki jo sestavljajo Robert Pal-mer ter John in Andy Taylor, čla-
tudi nekaj svojih. Predstavitev pa	na nekoč zelo popularne skupine
je pomenila tudi slovo, pa ne od glasbene kariere. Poslovil sc jc namreč od nekaterih svojih starih pesmi, ki jih je zadnjič zapel v živo.
Duran Duran.
Koncerti

V Gornji Radgoni bo v soboto, 6. maja, v dvorani Partizana
V Celju seje končal D, glasbe-	koncert skupine KUD IDIJOTI,
ni sejem. Organizatorji, razsta-
vljalci, obiskovalci in glasbeniki so bili z njim šc kar zadovoljni in zatrdili so, da se počasi razvija v pravi sejem. Večino je motilo le to, da je imela vsaka stojnica svojo glasbo tako glasno, da so preglasili eden drugega. Glasbeni kaos. pač.
Predskupine so Dicky B, Hanly, V okovih in »—«, Koncert se bo začel ob 20, uri, vstopnina pa jc 500 tolarjev. Po koncertu bo organiziran prevoz v smeri Radenci-Murska Sobota- Ljutomer.
„./n tam
Imam dedka.
Pozimi rad sedi M leti pa se greje na topl«®^ Na zunaj se mu že pozna. - — -	•	-- osivfu ’
letih. Lasje so mu — obrazu pa so mu leW o* gube. Toži, da ga bolno* zato si pri hoji pomaga
r Nikoli ne prizna, da je Rad sc oblači kot kakš^ svetle hlače, zaveže Sl
1 vato, na glavo pa si oatatj^ ■ deren klobuk. Z mano se^^ 1 ali pa mi zapoje stare j	pesmi. Velikokrat pojeiia^
J	Ko zasliši glasbo po up
stlin in živali. Dobili smo še nekaj navodil, nato pa smo začeli z delom.
Najprej smo se lotili struge in obraščenosti bregov. Struga jc široka 1,5 metra, globina vode pa jc 20 centimetrov. Levi breg potoka je poraščen s travo, jelšami, črnim bezgom in umetnim nasa-
veselo zapleše. V bombone in nam jih
ima zelo rad. Tudi jaz i*^ dedka.
Zame je on najbolj«' :
dedek.

osmi^

s>
nobene. Kot mnogo potokov je tudi Knčn''" j onesnažena. Glavni
lec je kanalizacija, v dom hrastovih dreves. Desni pa ga onesnažujejo ■ j. ”	‘i in škropiva, ki jih
breg pa je poraščen s travo in
robido. V vodi smo opazili tudi nekatere cvetlice, kot so: rogoz,
v
potok. Kučnica je <
tudi
vodna perunika, trstika, vodna regulacije
Na Kitajskem je pred kratkim nastopil duet Roxette, kar je po desetih letih prva zahodna skupina, ki je nastopila po koncertu dueta Wham. Čeprav večina za duet Rozette še ni slišala, se jih je kar deset tisoč zbralo na največji pekinški gimnaziji. Kitajce
Ali veste?
(Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigama in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota)
Najprej odgovor na 31. vprašanje: Slovenska narodna, v kateri Je tudi verz Ko mlinček ropoče in voda Šumija, se začne Ob bistrem potoku Je mlin (lahko tudi Na (pri) bistrem poto(č)ku je mlin ipd.). Naša nagrajenka pa je tokrat NATALIJA KS ELA Iz Berkovec pri Vidmu ob Ščavnici. Čestitamo!
KUPON št. 33-ALI VESTE
Ali veste, koga so pri nas poimenovali Goriški Slavček? Odgovore pošljite na naš naslov (Ulica arhitekta Novaka 13) najkasneje do 10. maja.
leča idr. Prisotne so bile tudi nitaste alge. Ko smo končali z ra-
>tok. Kučnica je , zaradi iztoka kanal*®*^i sulacije. ^^1 Tisti dan je bilo zelo :
iisnoanjeouo ^-daleč smo zagledali il
-----------.j_,_______ Korovcih, Vedeli smo> tili Se živalskega sveta. V potoku konec našega živijo: zelene žabe, navaden rege, niči. Ker smo bili sekulje, ribe, polži, vodni hrošči smo posedli po travi, t in drsalci. Ob vodi smo opazili prišla učiteljica, nato ----1_-----— M-«______ domov. Ekskurzija prijetna in koristna. Lp*' kdajpono^j^j:
MIRAN
ziskovanjem rastlinja, smo se lo-
samo kačje pastirje. Naš namen
je bil tudi uloviti kakšno žabo, ki bi jo potem uporabili pri pouku biologije v šoti. Čeprav smo se trudili na vse moči, nismo ujeli
v
niči. Ker smo bili zelo
bomo še
Pišite, rišite, sodelujte'

i«
*■!
■ .
Rubriko pripravlja: ALEKSANDRA NANA RITUPER
^jceee
Green Dav
Že kar nekaj časa je od tega, kar je bil punk na vrhu glasbene scene. Potem se je vse skupaj umirilo, zavaladale so nove smernice v glasbi, punk pa se je pojavljal le še kot začimba in kot grafit. V bolj popularne »sfere« pa sc jc spet povzpel z ameriško skupino Green Day. To ni skupina, ki
AUDIO — VIDEO — CD ^^l^vela kar čez noč, ampak so na dokaj uspešni profesional-
/Msiiop
69000 Murska Sobota, Slomškova 43 TELEFON, TELEFAKS: 069/32-465
ni poti že pet let. Medtem so izdali tri albume, imeli so dve evropski in več ameriških turnej. Člani skupine Billie Joe Armstrong, pevec in kitarist, Mike Pritchard imenovan Mike Drint, basist, in bobnar Frank Wright m imenovan The Cool, so prijatelji že od otroštva, stari pa so dvaindvajset let.
Mnogi jim oporekajo, da jih ne moremo popolnoma vključiti v punk sceno, kajti težko je skupino samo zaradi kratko pristriženih rdečih las opredeliti za punkerje. Glasba Green Dayev^ bolj obogatena z urejenim ritmom in ima za uho bolj prijetno melodijo, kot jo je včasih imel punk. Billie pa na vse to odgovarja, daje prav v tem moč punka in da ima lahko vsak svojo interpretacijo.
Skupina je dobila ime po skladbi Billie Joea, ki je govorila o prvi izkušnji z marihuano. Svoj prvi nastop pa so imeli na šolski zabavi, od takarat so neprestano nastopali. Povsod, v klubih, na šolskih zabavah, koncertih kjer so le imeti priložnost. Za te
nastope pa seveda niso bili dobro plačani. Igrali so iz samega zadovoljstva. Vseeno pa jim je s temi nastopi uspelo zbrati šeststo do-iaijev, s katerimi so v samo dveh dneh posneli album z naslovom 39Sinaoth.
Da bi album spravili v pro-dajo, so sc odpravili na turnejo in začela se jc njihova borba za preživetje. Nabavili so kombi, tako majhnega, da so celo pot svoje inštrumente držali na kole-

sC
€i


I
!

ie Ž«
Kerplunk. Ta plošča pa se je že	ca h navzgor, fantje ,
sama prodajala.	vijmo novega,
Medtem ko je skupina neu- Čeprav se jim J® y momo nastopala povsod, kjer je boginja glasbe in dobila priložnost, sta njihova slavo na hitro izkoii^^)^ menedžerja EUiot Cahn in Jeff cej nekomercialni-nih. Potovali so od mesta do Saltman podpisala pogodbo z cert niti pod razno založbo Wamer Brothers, ki jim jati za več kot 10 je nudila boljše pogoje za delo, nekaj več kot tisoč b Po Šestih tednih je bil posnet dbaGreenDayevjcP’ tretji album Dookie. Album se tična zgodba o odlično prodaja, saj je naklada že	sikatera naša altcm3“\
mesta, od vasi do vasi in koncertirali. Če je bil koncert slučajno odpovedan, so v garaži igrali za peščico ljudi, samo da bi zaslužili kak dolar, dva. Toda dolar na dolar in denarja se je nabralo še za naslednjo ploščo z naslovom
ca h navzgor,
vljajo novega. Čeprav se
isZrf
prebila številko dva milijona plo- bi si lahko vzela šč. Album sc še vzpenja po lestvi- Igrati, igrati in Sc ei'*’’
I
!g*nlK 4. rngja 1995
17
99i
I
t
l
reportaža
Pi^pravil! Stefan Sobočan
Avto
i,« cč* 10
SK
nobilizem
BUGOTI - Tale italijanski bugoti naj bi bti najhitrejši maloserijski avto na svetit, saj proizvajalec trdi, da doseže 351 kilometrov na uro. Vanj je vgrajen 3.500-kubični V12 motor s turito-dizelskimi polnilniki. Njegova moč je 560 KM in ima petventil-sko tehniko. Pogon je na vsa štiri kolesa in šeststopenjski menjalnik. Pospešek: od 0 do 100 kilometrov na uro le 3,26 sekunde. Cena: 750.000 mark.



1^ ■jij. Ui* >d

J' itd
zaptvsc-
ita M	pa je,
Otta,
zajel tse
•faio
'
'W





'■'"J
oS*’
J

v Ija-StMloflesiio
- .	pripeljal
rr^



1
l i«j
EPOCH - Na razstavnem prostoru Hjimdaia je vzbujal vsesplošno pozornost prototip epoch H CD n. V pogovoru s predstavnikom firme smo zvedeli, da je nanovo - futuristično, torej s pogledom v daljšo prihodnost - oblikovana le šasija, znotraj nje pa je tipski 2.000-kubičiu turbodizelski motor 240 KM, ki ga vgrajujejo v običajna vozila. Avto je trisedežni. Iz tega prototipa naj bi razvili nova modela Sonate in Lan-tre.

*	•»•»»abilov
»Mi IjiMlem
*»n


/Of7 , *’*®**o6*&Ajo mj.

■J
tIP I?


rnti. abislmailcee
-^<nije it	avti »ta
Icatt' (loili ta je sopntto-
^^**’^* PfZh
i^iJe
ja avti »la
\7 ^llfžXilUQS)Q^
LUDO - Rek: Francoz nad Francozi velja prav gotovo tudi za tegale lepotca. Daje res lep, bodo pritrdili najbrž predvsem mladi, ki jim je predvsem namenjen. Sicer pa ga reklamirajo pod geslom: Avtomo-« b3, s katerim je lahko živeti. Motor 1,150-kubičnih centimetrov in 52 KM je na utekočinjen zemeljski plin. Avto je dolg 3.495 milimetrov, širok 1,720 in visok 1.580 milimetrov. Največja hitrost, ki jo doseže, je 148 kilometrov. Najmanjša poraba goriva je 5,2 litra, največja (pravzaprav še vedno mala) poraba pa je 7,4 litra.

C/

J
kM






^oio; Jure Zauneker



t 1


H

k





1

VIPPER - Vipper RT/10 je Cb[ysletjev maloserijski model in ker prihaja iz Amerike, je oblikovani »po ameriško«. Ameriška je tudi poraba goriva: največ 23,8 litra bencina! Ob ustrezni hitrosti je veliko manj požr^en, ampak Še vedno veliko: 8 litrov. Prostornina motorja je 7.990 ccm, 389 KM, največja hitrost 266 kilometrov na uro, za pospešek o 0 do 100 kilometrov pa poteče 4,6 sekunde. Standardna oprema zajema volan s servoojačeval-nikom, RDS radio s 6 zvočniki 120 Wato¥ ... Pa to je noro! Če bi imeli 130.00 mark, bi bilo dovolj, da bi ga odpeljali domov.



.4)


BM
11J
ESPERO - Novost ljubljanskega avtomobilskega salona je tudi espero, ki prihaja iz južnoko-rejske tovarne Uaevvoo. Na voljo je s tremi različnimi motorji (1.500 ccm, 1.800 ccm in 2.000 ccm). Pni ima 90 KM, drugi 95 in tretji 105 KM. Avto je mogoče dobiti s 5-stopenjskim ročnim menjalnikom ali pa s 4-stope-njskim avtomatskim menjalnikom, kar seveda vpliva na ceno, a je glede na to, da to vozilo spada v višjo kategorijo, še kar sprejemljiva: od 25.000 do 32.000 mark.
RINSPESD ROADSTAH - ArtomobU, ki ga vidite nafotograRji, je tip SC-R, kovinske srebrne barve in je eden izmed tridesetih, kolikor
3® jfli	roeflfi d^Efri Pocftiu^ J2 S-COO-kisbirni ^8 motni*.
zmogljivosti 305 KM. Avto doseže hitrost 258 kilometrov. Od starta do 100 kilometrov na uro je potrebno 4,4 sekunde. Stane okrog
200.000 mark, ceno pa lahko povišate, če hočete bogato dodatno opremo, denimo stereo sistem Pioneer, ki stane 13.000 mark!
motor J—.I';''—ivu-
n A —	ga pri hitrosti 90
I20bu/h,7,71itia,bo«požrešen je
Tako bi lahko dejali la orkesa ^*****n^rk”*“^ zvedeti), kije LupU tega-le
voaB-^ ^_hrtrosti 120 fan/h ? K
■ ■■



■ 'ft
■ ■
L
POLO - Svojčas je bil Wolkswagnov hit, na katerega pa tradicionalisti še zdaj prisegajo, golf, ki ga še vedno izdelujejo, a stane več kot 25.000 marL Veliko cenejši je polo, ki očitna postila nov prodajni dosežek, saj ni niti drag: polo 45 1,00 (1.043 ccm, 33 kW) stane le 17,000 mark. Precej dražji je polo 75 interiagos 1,6 (1.598 ccm, 55 kW), saj je treba zanj odšteti 21.810 mark.
vestniki 4. majaj^
18
"C 2 =
5
3 S c ‘ '2 « riS
_ F' c e c ® ►Srt
n
televizijski spored od 5. maja do 11. maja
g ^iij SO
Z lU
B
co f
< o
(9
z
LU
B
w
<
s
3S
s □ m © tu
Sa
<
3 Ul ZJO <U1 sz c>
O ^CQ gg
J
tu
lU a
l
K)
-z. LU B
tn
<
z
LU
8
(f>
< ž LU
O
co
<
Z LU > O
co
<
Z
LU
O
co
s g.^c g®*'5|l”
~ S" M« Sl^ « SN--
52 ' I 3 -s^*
- 5C ^b.ns;S
TI* _« « v 1*. " L 2 — iS— rt mj;© i
— .D -c i I-" 7 ^-1 <J f ' nl^dgpŠrtS''« gagM-dž'5“i|
A e o o O O I
i P
g
J I rt B o o o o I - - «3:= » O rt m n .
■-
I SE a> . . I , E^S '^rtO '«>50© — F©c©o^rt^e^^3 o	K SotiA-s
g°2«*^’g5„
A O
SS ± ' iA * F s a 2^s|.a'^52^w • 1 «g 2 ' - 2 O_X23S2r<rt
* C A ® rt rM 5" 1° I2 «7 I E o ' 1^ s - P »ra r 0,3 siA 5 t ■§ £ Sa|f7^®Ss; S — c>c57"'mC) ».«Oi eh“'752 'I ti™« ^A-4 fj El fl li Xn '■g-7žas -o o \A

£


tf?
« P”“S:?
* 'N — O
__ _ „ _ _. Oto*
■(? š ' 7 s . a >
«^“Ž2£ca«
15^
0)
7-^
5 fM iM _g
Ori '
rt
S
■a
A
00=0 — “5 rt-
XJo =bP to B c N — — © 10 ®>'B O ""- O ■’ttrtW>o = -2® s 1 lS ' I -	- J-
2'S »S.b3'= s I Ž s Sg-5R£”e25-=-■-©i—'rt -^©B*^®
eo
: i;
rt &
e ' ,
' Oti
I - e s> I a
S ■
4>
' s
<0
;^T:S p^iŽ S S ,2 p .= o lA 2
j 3 5.-^'3''5 S *
■	.1? § -A ■ .: ?
SS >	03 ti
hj> C14
■'
■?5
A A
to
2 w cc < -N O <
P
:’’l ; s
-1
O -*

'Za?	40 o
■> I O O
rt'-.:ofciSe-2-* '-a 1 «	© — C t-
^1 rt '	7	b 43 .B
loFU^^- rt ' X©‘O<^rt
„ ' B®-,S®S^'^.“®Ež lj'3’F)iS .1« - «®'S‘A.-® :a3o’3oA.-SS®g®.|.a i? £ A o13-|7 -43 ££o^s|g|.5ig^||
©t ©4 25 I A
< a c5 ž
2 S
rt 40
.3 =

— ^c ja . iTh 5?
rt »t;
«>
= sZ? --■£
** I	©I
5 iS 1« ?i
■. O A , xj
X « 2i 7 s i^2SgS®.R.3 r| :®S Ji S g'gs^S?€
<^ = S5 p I;:: = 'E ^2	'
I	ij5S a"'’ B ”
oJ? i«®S>2p^J?d'7
-E ' eSo='=7g7--
S .« ©l-^.SS rt(N E
JSc-^-oOn/n rt
■* tf rM ;■
s>
3 S kJ f*
■Mil c s © 40 "
'o<^
©
^ ■_ iri "S M — OO 13 ^1
»40
©
I
rt
X
)«9
g=
o e >
J rt “ 7 > a
EP « 2 .a 7 š -ar^^ — ffBk *^v, __ --".3X7 £7"3 .
I p I’« 1221 ’	* O 5
- rt ©tt —
■A 7 g •	, C
PN O U<
tfS
• ?
rt
o


“ 4) s
>	-i- "C
5 0®?;=
t o r a s _	7??
M
vc-
■Ž!S
“ o '£ s
M
B tt
sl
3 H
v
•© o w>
N
S H-
*<» I
«p;4K'Es«-is2r3 2~.?.?P ? feo r
3 ' io 5 <e ‘"-57-C’
F^
^y-¥E
= ' .' s 'C » ^ £ «
E ©^ rt 'O > 2
L«
ii. - 2 E Al i ¥ 3 ■ - I 4 p iS jd -A 'j £ S u i « 4 ®?eri
o
e. 'C

g "

rt to	“S ■*3
“tPSiApHiA ■
-' g S-^“r5®:S = > I
•-* £ ? Q □_!
,.	___7 3 s o -dl
!75
ai S Tl — 1* '" " — *
.£. S S i: o e in Sl s O > B ^OU


cd e
>
O

rt «

'C
o, o
r4
*
'
c u .=
Id v Ij
cc
*c »s u z?
sSisilis^ j o a B fr, s 3;
«0
e
—I '— u * g T s ( j(4	. k "fT;!
5 JŽA^S
-a-'ET ='B2 -2' 2-a ■S 1 oS-s
"O *O G	.
b O- g
3'pSS'“ |3^q2o j
"■ s t3 ‘i’
g-e
S =
Sai,_____________
3- bb'©^(-t.© e
I tt H" 7

'’ 7 S „ 5
»o
©
O
g
rt u
® š

. e
B«
= š = <«s = as’s^ss « ■■- ' UtJ^ »	.
go *č g 6	'
5 := ^ 2 2
37
— O G
rt F S

.^rt ©	« s? rt '
c ? jf 3b- e
ii-ri; 'r^^d-^-pai-s-JfisaSa
^CAicBisa ’ t* '«iS‘a®!^i3a
® ,	N g 'Sis ril o =
— 'Q «“’3oS	“p'?£^5SC5S"’.!i'K
= = š.®X§s^L||“’s|d?g«g|
^^■J-krtopSrt^bE	.»^k
'^<BMt)^UCQfiiea	-S 7 i>a.iQ©i
-5 =§^S |£^i
o — —. I r~ -»p ■
1=
o
rt
a>
o "3 -2 ■“ ,S
* a £J*J ►TS ^9
rt t O O
-l2^l
■o il ■—
K6
a
w 5 »
rt
9 ■!

E £ s =£ <v«
S ?

S
* O
X
t
t? — ®
3 .H
n
© 1 o » -4
-[ J-
p ° « 1 “* » t iN o
- S 31^5 ■" «-- «
. ceas^**T* ,M_u
2 'S

‘S*' ’ 'm
gs^ Spj g-a •** 'E* ■** '.B	40 *d to
S«S '	■' S -S
5 J3* S J.g a -S s ® p s I Eg-sc ■a-	2 §,-= B £ 53
«1 '
*s ■
55 ° e I
* 3 -o
4.> M v
O rt
► r S?
0^^
O O
I ' a s
s:sEys2|^_s 77'^~§o'š"£gK
7
i<>^©Srtio5'^-'
E5°«--®ks
Isrj EO"s a s .,. o S? !? '
so I dT^rS -tz-io I p feje ig lA » «1	— iS ..
o
Si £<3 ' £
C rti »> . 40 f
W1 ’»-* s? rti
^1 J
■" s “ p
,11
j
E 2 ® A
<
u ® EZ
S 5 ? A« "S
5 iS « p- eri , ._
7 £-2*.^| « m ffri . o « S "F 3 P_DeK.O N o
s © r » _
I« '7;’l I ' = .31'0'E® = »sž— Ai^Tsa feg	-
.-310» ekiri d Al .3 >
I 2 Si^.3. t- .J A c SiS »■ _ j: t".
oe
rt
rt
X
M O
s?
n
o ' tS 5 e a*^:;;

-S I £ o >ri S O I e
S
M rt
rt «>
Mi«, iPSiSJiS
5	‘E	S
" -o ‘i- “
rt = CCU
bO
0_‘‘4*OrtrdO t '±^
Sll3oTi®3:o
I §
R
SSiS-S s " g s “ £ 5 b
rt s
2 S
5
g “ ,§2:
-' -* p s
9 t;
rt
£
*© 12 ©
40 OP
£ IS s rrt © B . B rt © rt 3 y -3 = ..t; • “ «'2? §.4-^.2
«
N
.^s la uq ea 6.a-= — 5 a£:3«^(2 g< g?g«C ^“o CiaBl. g ►	«“§ g-5-p «
C D
Slg^2|7;o|5l
o ’	| =	-■- ' č,
«■ « S®-*--	i
27 o ’
& s p HO '
o c<?
'r-L O
CA Vb 4 g ** Q>N -	_ -i >A O »A
( "rt- B rt •“ ■" •" rt
^93^^	_
i^£c '■’S>'“P‘^5.S
O rt rt” S S »1^© O E Bmmu t Sle-^-^ncto
s s -č 3 6 p A '(3 -p s ' £a S'g5:;
|^7š
B g rt rt I-.
iz:
o
g s a, Irt rt I s « = *“

&
rt T
n:
Š c E
Mč
a£a
V » to
S
M
■ I oo
4)
t cfl
J ■ lA
Ss
a^SHshhiiliž;
5pC! s« , p® “ £ ? fs® £
s -s I =	.
SčtgN 2
1.
Hi-
□ - -
EB-
I do
^ŠR 1
O C k: ■
o
s-ts
£ I-7^lii
O £
--	?^5
v _ rt >A to K
ftR I
cc
J—
>
£
<
a:
p


s s a'^^o-h-i O t2 I (N 40 e^ M
I (N
■Č3 3 š ’ a Ž ' g oa sts“ I2 s;;^S — — B*f S X;« I . u E“
O O O
o.
— Hia'7A) » . S S . i . g ?:
E. J3;	“
rt cO "-.^ .* ' .3 ■*■ tS"-!! SJ *> ’§ p
£L M
rt
ir5
-!«tsš IžrSla
rt^ *S S N?00>0 e © rS^ -£.40 — o
■a O t iCJ 'Eo ' ' '+^ .S “ 5 2^	«: -t ■=
Siia^-o rt^ B*S toO
S^7|“7®|=a7
■5.K l’g.SgX'a.7l
ž (Z) tr <
-N Q
i

J, S S S! 513 g g |>


T42
'	“ n « ' bJ op
F -	£ 1 S g
rr^
as h Se
S 7 F 16 •“ 'A ’“ 7 o 'i '0 2 E _ 'C^® 1 -1 » J S .A -	e 5d
-■'= ■ ^S^o-’F S-iil »a«? it <-0 e5 —» ©iSJStal

■ i. '
? p
-M
tt a^ ’? -n
gš:!, ■p u (13 «* s
Ul 1« |Q la lA

- o I
■S K a
=> a>3
"" tj . J
S ■" =■ -I §■2-1 K "Sl« a
2 (jy X < ■N Q <
f
I Q I i*i c > 1
l“-i-l 1=1^ M ^§|^|722^-E SJSjrS ši*2;«S
O rt —
£
O
**
'	» o z v 9	■•^
^2.3 " &:s‘^ c s u"b:=rt S*^rt©.S
5 * 7 o 3
« S
lo 3“ ' “
1= m o 2 —
N g -3
I
cc

s?d22rt i^>S^
H -- s “ o ."a «■" š
F P S e ft.!i..2,‘=> ■£
E*-iS>—kPiNioJ^^I
*Z1
O
■

4
4sg
^'7“^“ Ic: ■’" s"®
' “ ' s o o .^ ' p
'^5'a£FCia'»«.|	■
« § "i ® 's .


1 ■ ■;; ■ ■*	-v«	Al
1 s c '5^2 ;; S"« g T; £7
-£	^-s a,!; “'"Nf
lF2^i:Š,^2.S ■ sa-a.!?
« .a p s ® « 2 .5..c .s gS--” 5	i.41 di rt —
S
iri 'i
e
rt 5
- T» At
^'i
bO
o s K 'B

£ vS
© M-l ‘ ©• .= J . p;^7a7li7?§p; g^j3''Jj£"'-ei.B,'7 -?:S.j «'5 ■ g^Ti £'!j
? 2 o P .F
2 u Bli se U
'.o
J I H 5 A T3' i I
i>S? = I e?‘^ = o-oft.^ '3 ► p _,E i '^=B'a _23^«ii SO Sai S os°p	fi.,4) M?g
,XAi5p«Ha,snj< 1“
2 ^rt>y^vi^-2J tM I	(*1	I
« X -ii lA	ic I “ 1
«7 > £ '
i rt ” o >
2 v & to
J F
fM S
':0


p
-2.0
- 2 H -2 trtS^¥3 e >< S S ® s
«X^,Aiž^ ' n -2 c - rtvE^<AiioiA
r * j«i	e
H
■iS -g č 1 oe „ “f -p
“5 ' s
>ji® A uO e ©
Al 9‘*iH'-.^,3£ip7r= £
—■ . s »■< N eti > I IS la I
. o
I- .± a ix, (fl p sS-2- li
©k urt
&< o
r4 V
£ _ C« ".
cc
ži- 2 g-a'^'^'^
- |so;
a® 1 I ■ flg^iSs (§2-0 S.o*c£sB2 ' F , «5to277E':o ■2 ' £5S,g=K3
^a> dl" a 1-31^1
0 2=!
J™ eri
O<<J-

c .li c
£S3
c
Eift
.s’’' ' 1?
o o®7'a e; “S
^||■l7:2||glss
a o 4;
Pl *
= 3s£3£

u
S 'p.^ I n M 2.".s j
75 ■ «1 ® s Sl'^ i
riš S|
P > I
= S 1 “ « 2S«’S2-| S
■n v-3 c £ d a	>■
gs g £ gtS ' o7*rj
M - s aS g s.;;! Sa p s ^F^-O	3 -"-r. 3
7 S § •" 7	‘	2 S .3 I 5
3 S5a"S.^S72^ Bo VS g -- S |?|
£ S" o
O .± O O i JA ,r, U S lA O 2 A »> S* iP rt- « □' »- * •	.-s rt I
12
A_u ■> S P S3 d
&.& s .2 la .^■y " ® o g,_5 o s
L/J LTJ -i
® g Al 1^
»O ' ' ^
- e <» 13 E
««
§5
op >
a-0 Sri S rt
>U
-J o CN O fA lA .
s*	-A.
■ > M o
1
S eT®
rt " >
2 s 2 : I
2?
5w|:š5P2;3
lil--S sil".? ^iK4=llr"
O
rt rt c
rt
|e^=‘
_© n
7-82
S
2 co cc < N c:i <
f
iJ
N
S
o

a « M 2 f jS '■ I7ss;s-''
E

45 '0^0 ■= 1 43 rt "
<
CC in 5 f:
I ICO
' 3 ts J Xi<3 E^ g , »'g ■ gcS M a.s a ■š d s
t “.i 1 o o K .3
b5 ? 2 A S ■"-
qS—p2;sc'^5
©4 c ©	**
40 GO > I <-^
s
P S 2

M
ES = 1
•O
eo

Et


2	’ Sf #0“' >19 e
Oa “■“ £'o''^s «ua^-.2 §’s|.§.-|-«Q'^"s šr 'I I ■ s $:§
7|a ®-g :a a.^
‘
rt
'■i
= S
cc
w rrt
“s
9 rt I. &■« J
- JE.S «72^

v
■X
g > 13 >« d l272^g!£7p,sh^SES o I ,lo,-:'.eX.2« »a tji o.!" A .	1^ " -F.^	_ rt »^r Ort’ ►._ -.^
i c ■ 1-8° “ «-§5 1 ST;ri gi3 * © rt
— — O I o
|| = i:pp
*c^'=» = 2»
S'='a-pa,..-iT« oP<^;3oP“4> --------g
o 2
' st;
IM
6?-S
b>
«

©
p
§<^-74
2

a
40
:=
o B
E «
J **
S * —
P S'S O ■
1* A* 'i s.’
■' " 5 a Q —
O
t to —
77 = 2
S rt
ii i ® ”
® - g®d = 73:|25 ;’a® ■ C-3 1 £.§	|^^:,3Q!^Sg ^.S
žl^SČSc-iJiS^M <
'- fc G
rt = " co C

57sS
I
■|7='S2^132A7 ■
“5’aX'a’E^
*? S 1; ®	-S,.' •“ «
bM
™ * rt
2.~O ir I • • --.J ifc-«_. .Pa^^f^^—Eis J±UfA:21O — a « Oj« K " 40 ■" I © > .MW
»A n v3 £ >
I LA rt ® ■?
s E S2
I .«- rt O O e <N I
'-t “■ s A	L rt ,
* I S.g“2 2|^ 5
OS i5i£eoio.g-SaJ
O -S

rt
©k O ■
-I i o <N
S
ti
2S3j;E jfl frpj
L ■
I
rt rt rt
U ’=* s a

^3-2,
1
'	® -M
¥	ri -3
A 4»
^■3 «	1? '3 S "
J]
rt
"	» ca 2 ,
.-£-ZQ-5
A
E 52
S S>7
222
s
3 rt
.. « z ;- 3 - s gasTI'-';ix
^.5ogd=§ S-g
Jije
oe
ti0c©>A4tvrt©Art »■S^o^gc.5^£c ^aJ —12 “'=^■3"O i^sssls
: i 1 r.
gs**: I “ w « s
— -" o ^3 .5 _ « =.sf'^1 « jis«" a - 2 «2®-3
X.
a

s s ' ' » 6 s ■- ^-■S5o«|£«Qg^
»1.3.	. - - S f, * o
v> S cj
g i g i -S
(N Q r* Q - '^ ■-’ A ®
— eC “
SO
c rt s
I M .S _kj ti
t 'w .5
S
liO
n 'H t E -S-flili"'-"
tO rt
J s?
lil-J
. * 4» '5.n’*' I
t (A 40 b 4-’« ;= 1-1 ^■Hc^Slslo 3 —L O —

rt G
»n
Ji 9 » ¥1 §	14
' ' 40 ‘7 © <n
s —
■52 S 75 " ’ 7 E
= .3-g Ji
SsTŽ^^H
; crS s Sirig;a'y a
= ”
C I E g rn “'
- aj a ► -rt rt. —
" a
m I fM

Ž
cc < ■N Q <
7 Ž.Q
.o TS s o
------) 't' 1 P «■ -S, ro
. o,-* A rj
*■*	, . _u»"«rtl
VI s 3 "© ‘	■
p 2 s -fF- a „ -c -^asnBVi
>.1» Wr n ^3 ' ’
o.
*
::’go
<
K » T
2?
|Eolg®£ oS2or:|2| h ^“7’M 4^|a i ; -7 g“:l®
rt 9 a 2
>S g 7 ■? « 5 2i
rt -a e *® rt
t- "2 Ž
-* bp4Q I N
4> ■;
rt ^C
= z® £
■5 lA i . .
— '’’	, >. 'A „
’ en“-» »O S?" S S 5 A ■“
^«hl^č7SS|®“:hs7H^^
<3»'«S s S-5£’'	14“'7.Tloi?_,
o5z®ft-|Sg '^^'^Ti'?7|73a^
5 a g,^ a^3 Is
. EC^
o g£=§
' E fe“ S S SiBl. S « S


li
O
o
a
o

3Žm<2 g'i
^•5=11'3 £ o J '*^ C^#K®SO M iBsSS^Mo^Ci^l
? = Ct2 ž g EO g-B^
rt 40
s
o
■;
r o ii
'2 ' ' ' S 2 5 ii 5
e ■ ' i _ X jj 5 s "SrgS S^f^OsE® ' '' ..V Ji ■" — '^ a
©
Zi ?
5
X
cc

.3.3.^ 1 »2£“ 115 r'" lA p iS BU o p
® o 5 rt
rt
—	3
K “h £ 2 a
K as 7
aI
*z
- - - lgs"2 o 5 5 = £ -i 'D
. z3
w :;a v .s
' o S 7 5-7 ". - 'I a I p [S e4 g e
</i s p
5
sl:
S i c © o o & B
.2
fii E

e s ?■ S

S


fl
E o £ Al
Ižlh-j
~! o 1 •»< o u ' S
HO S
Ji c
o


ago • i?i — rj .. .
g'S
"S g ®. M 3 £^^23e7a^b -ss š' ■ i Jii" M s Al g.S3^ gK*.,5-g
.0 s Ji 2.2 '2 £ j; 'C
8>Q S č © <3 u) —
I H
s
4«
B
O> t>
VES
1© S
‘C o, S M o.
^rlSs^k S E?
J T? a p
4»



~ rS !J ;> ■ Ji JI.CI 7 ?
1
O\ s
i ii ®
a21?|žl3j 11^-sFd “lisšsij?: ® d ir 1 !f 5 j-s
li
lsai5^i*U5
-§-.S5,O;|2|^ I	- e
fio3s3'- , a-.AJSa._
'5“Sp	=
©J3 rt.— “ - t> Al “ '-. s cK
1"7 , A -
?	? o
© J« o J* B
2 3 -š. A
E :B.P li
gg Ž
40 rt
žig ':; <i'"' ' n g b ;3 t .a
I ‘ >	6
S,3 ? I S S
s s«^2«
rt
•ti
£ S 5
B>Lj

JI -a H u c je g n g « c . 11 ’ -a -g .3 7 P “ o F c i
3 .«Z « «1 ».g- 1 .. ® E « 2 = .2 1.2 p!
s "o *j 2 I ^DMhrtXrt^O„S
I aS7 i gs-s -_ „ ,‘ - ^ 3" sl 1^ 3 g F J 'A«'c-T.čn.l “S-Ai St S ® -e “S25d'^2S£i“-23'5 7-
5 CJ N 1 '^ ■ " ■' 7	■
N
= VI r-. v\ i.z
& — — — © ®
‘	.	£ CM
O
.= MTb
1 '!
IIh
F —	i-d-S,®«
’^.?£ — g"^—'SfA^aS'
"ii «	'
iž“i'gE7s£^7-<^l ► — 40 b -ir.! — 'g '»"s r- -•-■p c©«H-a©-^^» 1^	06*1'^
'©J©ZS»i I c	5 S 7
' 5^£'S'5rt'^ rtwj5	2 rt © ^ o
“ 33^	-S■asž|3 £■ 1.5
^^ = J O 5*^ t-i-i ©SrT:« CSrO^^i^Kza - »
“iS^ gSd^-Š E S" S
2 ■ I a —> — -— wsf f-i I c
r4
OP
rt
I
a
4^ O
o E 5'7 - , &<o = 1 ■ 1 ■
7 E s ,5 5 £ 5 o I T"!-Is^AO^^Ai -
P-E — “ S^OiS^P cAi. pS- 'saES^r«! > S = 3S“7tj •*A'■^ ptJ a.3i®S sSp^ Xi — lA > oa lA '2 £ .2, s .a ;2'
aa i2i3ss£ ž >
A -S n
1 S
ž
ci: < ■N Q <
O
scS^iE;ip5C-_ £ |:^x;o7 2^.52 ,'«ssi-? :: s«pr: -r.?ffiž5:d 7 '	' |n"
l,:3 ■g a" « §7.
lA a .5 -S.® o ® , H« C *^ “ X! “

t .sd
I
§ cc
(D
5
<1
£ ®
, tA a
Q Ž	I
-J o O EX ■* ■	-
<- O
i -i
rt OP I
'p?’7 **
H -J S i= _ ’5 c xo
7 , (N (N
n
_i='-E
j:7S 57 77 P
c

.o
^04
lis s p š .s
e
"* - "O ' >* e S H- rt © j
© g 2 3
52 3
rt <5
£ s -S 2
rt> c to ‘i rt
(s
J
1
s

H® 7.,„ 4 i32«:?K 2-i ® -»■;'« s

I O rt O S5 3
Sp "A I - I EC a ? J Ji or;.S£.A
— — — o g.eL,Aiu3“^ * I 'b»B,_in‘wirto
,g 2 K o — 3 ' o « - :gd F « i c = ■a , .e: o L’a U“’ B aFS čTSi £-0
^Po-A-^a E'fl—aS^^-A,
■s v: s 41 s s SJ g £ g a o ' O ? -I-' S" <j C
Lrt "^ = = (O
-^-(S g«
- SI ■="«
© t
2 2*®
S ® « S i. >
V5
rt
c Sr’ o
rt
(Q
40
.5 §s

2
o rt
o
Sp JJJ rt rt
ifil
' ' B t^l g"
B
rt S
£
©
CO
rt «h
.ilii

t £ CkO
rt I
7 s 1,5
M
M, 3 ®

o (N
O
a (N ’ i —
-J “ "7 S
4>
1^77
d □■
I
rt
EO
A3 w V
o’
■»_ 5 ;.2 s	-L
v
? E
Č
u
O _ /■4 43

C R «

>4«
>
□
Č £	g." ’cg
rt 2 O A = « o (supiisl Q o
dS .Ji A
® 4/1	■■ -
4A
t5
4A
,3gs
oo^-S I **^?-5i©^00
o J« o
1 !a r- ft« ? Bri o fc • rtrt^ ^B X*
Sx a £2x2(3 s7
“ si
rt rt
:5j
■-r3«£¥3i;C5‘’?, ■	7«? E(»'i;.
li' - — ’i'^<ili
5iil»J0
sl
o
o


«■ ;8 ' 6 ' ' 9 S ' ie “ .□s
"o 2, tl® S 7 B g-^s^gj ■£7<
;'g|S-|g7££^
" I SifluO '	— o
“	i**!
U s —' I
7,5 I « (3 '« .E.
c Q 7! -S “ o
s 2 « ;h K "S
.2 E
i ' ' £ 3
-ž 'ž i .3 £ F * ž
i2 & « o 3 «
|5 “ >-S š 1 X B 1^5^2^£jl=S ^-STfgjh'
Tai;=srf
!*!i5«a.a2S
iS 2 ’ 3 ^1^3
§£2'2 -i s _
M^X G’5x 40 rt© oiJigld^^s^.^: §	1 :i°o.!ia
hi77|:7"H5 ožsl '^t1|-"-^ «2 E e-Afc « -Is S =t3 |7X

tt rt
A 5 O 'Z .'3 ■; ?4r=ih3 5 =?§■«
v -1

J-
u

«o
S O 00 Q
S , « k 'S e “ .0 ,3, s|21‘sB| a ~ ' ■:■= -Fi hisns 5 B _	40 Crl
>. C BJ
tz^ G
I
*W
^s--g'-T'
Oaa
rt
«lMS2 2,ai
al7^s !|2h
2 w cc < ^N O < S
”5^13
<
—, ?•
b
e 5\
4> B S
.5 ■“ S
c«

g u ,2 ■£ X — S.’ SC ?!
X
*d^ '
E±
CL
?
rt b>l
t -s c ° “(A A .E ® 3 D o '■
40
.3 p p
rt
CM
S © ® o « rti
(/J — I I
ihM
.E -c g .2 a
CC
'tis rt 40
c ■-?
40 rt
£ O
.___. rS — S i Ji to '
rt "rt s

,U E
« S £ 7
&J
£ g _ X; ' ”■ tt 7^
■ '■I C

ni-"lili
"liri!
12 '
Ig I?
_* VI
u c
I
rt
d
A ' S -a ■§ S ^.2,3

(fl
2 0.= f3
>1 K
^>®s: S--J 72 I
s e ■" '« s M "S .= k' -= n ®	-n'
« £ S .3
.2® & o rt	™
'2 £ .3 C e >/1 ‘
Bi

Fo^7^r*E.;Baaii-seS ^<^73:2 If.A s 3 -2 “ "-2 i-l 1 2 «■§ ?• Eci®:iri r5 crii S.-2'Bi®(5—'®Ai 5ai -"“i e f^w , 7£.S£ 5’7=^'-7
£ I Q I
£17f
2«gg-5A^api- .
ž£2!122,SQaSS
eri s, - -
I T J o s
■■5 £ -s I g -^ ' «: . ■ =-P » c - "-'ri s 7 s Is &*rt§rt©.“rt-g2 .
©
V e

** —I
■-
Ol
£ ’O I
O *g O _
g. 5 ii d lE -K
© 5
■: ®
rt
rt rt I rt rt	—
lA := a .ji O I "O E a^š ' “ '"fi.g «•« = « s «"2.2® F-: £3 5-r e -u^ e J is® »a ssSE">2S?“'F-i*;m S. tt S-i'a-a £aiai
^ © ^3 rt.^gJS^ 5 S S £ g rt « a ,=
ZcHl
3 ®
|£S 3 S7:|7f
?!
M
bc
"j..2,s,o ‘.“a sg:§£2|'Ež(S:
rt rt
O
" x:-S 2 a s » ri £ «^'g2:;57£7(l
S-.:
iliiiis!/
^liiJh
I
I
J
1$
4. maja 19fl5
19
1 Specialna
a

f
I
J i
E
I
ki
i i

kronika
enota Ministrstva za notranje zadeve R Slovenije
Elitna enota slovenske
Zgodilo seje...
•i £
S
-s p 9

i

t J

in

§
0

Is
f f*
'i

t p
r

f

■g
1^
t
'V




policije
h
I.
1 ,4
Eakšne
, pogoje mora izpolnjevati za policijskega specialca?
™ sedežu Specialne enote Ministrstva za ? Slovenije v Ljubljani dan odprtih vrat. Policisti so
^*4iie enote.
orožje in npreis.';, tUi pi so seveda tudi na voljo za razgovor, manjkalo, zlasti mladih je bilo veliko in ni izključeno,
Ra ffliftcjf kateri Izmed iyih »rekrutiral« med Člane spe-
P'>sredovanje ^’^^lhvih situacijah
Kflh 1
”^ipHrjem^v^ * fazsovoru -nAVfrdal


1 J
L
■ 'Stnila povedala ™arcal973, letausU-
psov, protibombni tehniki, voznik specialnih vozil ,,, Imamo enoto za oskrbo oziroma za zagotavljanje materialno-tchničnih pogojev in poveljstvo, v okviru katere je učni oddelek,« je povedal Jože Kolenc, ki, četudi ima »prekmurski« priimek, ni iz naše pokrajine, ampak z Gorenjske,

T
• • •
1-='^

'f.
B'

a
S
tl
I
L'
Kaj smo videli na dvorišču?
I
I
■S .
•1
M
Jože Kolenc, poveljnik Specialne enote MNZ Republike Slovenije.
težavnost predhodnega vsestranskega telesnega preverjanja. Fan-ric so iz vseh krajev Slovenije. Četudi bodo končali izobraževanje v našem oddelku, pa s tem ni rečeno, da bodo prav vsi razporejeni v specialno enoto.«
Zamenjava kadra v desetih letih
Od poveljnika smo v nada-S Ijevanju pogovora zvedeli, da spe-J cialno enoto nenehno pomlajajo, I saj letno zamenjajo 10 odstotkov I kadra. Specialna enota je doslej » največkrat posredovala pri prije-
fc-
4(4iI|Q|	imeti marsikatero gasilsko društvo, a ga
wiiclje, ’ Nn v pripravljenosti je za specialno enoto slovenske


zaščit-
n . specitji	"
stS?’^‘*«onaL'^ takrat je ”^ga delovJS«® Pjotiterori-dopoiniij prera-^njena tudi	na-
red in h*;''*' vznemi-
repkih ^^dvjbiov storilci
h ®“oii tega spe-
I ^t^ieni za “Jtl fantje
‘drugih ne-
^adevc^^a tako naprej.
. ”-^vodr,a “I protiri,.—-
protitero-
ilaiijo
»ih
hi
So
35 Članov , u?‘°topaso' ■ leta. Od
.^“'='11

Se-
usta-
takrat je
na-
Špe-
‘“'ceznc
nc’
profesionalci
enote so i^enlpo-
S' “r I* “•
^12'^ * i-—
službenih
^note so

sine
>011
»U.
jirn je v
je

illLz,
tl*# rt.
^P^t^ialci, ki
"i-afciino
SO
Posre-
manju storilcev hujših kaznivih dejanj, na primer pri odkrivanju in prijetju tihotapcev orožja, mamil, zvodnikov... V osvežitev spomina naj omenimo akcijo specialne enote v Slovenj Gradcu, kjer je bila domača policija nemočna, specialci iz Ljubljane pa so bili uspešni, saj so tiste, ki so prišli hudo navzkriž z zakoni, obvladali s tako imenovanimi strokovnimi prijemi. No, nekaj modric je vendarle bilo.
Pripadniki specialne enote pa seveda ne gredo v akcije, ko jih pokličejo, goloroki. Imajo torej ustrezne tehnične pripomočke. Tako so nam na dvorišču pokazali avto, podoben gasilskim cisternam. na njem pa je bil top. Vodni, da ne bi razumeli napaki Voda, ki jo top bruha, seveda prvenstveno ni namenjena gašenju, ampak odganjanju (tudi odnašanju) morebitnih demonstrantov in drugih nebodijihtreba. Specialci so razstavili svoje orožje, obiskovalci so ga lahko celo potipali, pa tako tudi bom-bomet, s katerim lahko streljaš tako bombe kot svetleče rakete; s puško (šibranko) SPAS 15 je verjetno mogoče tudi streljati divjad, a namenjena je »čiščenju« terena, na primer v zaprtih prostorih, da bi tako hitreje ujeli osebe, ki so hudo navzkriž z zakoni. Z orožjem je najbrž lahko ravnati, ne more pa vsakdo postati potapljač, V specialni enoti imajo torej tudi specialne potapljače, ki po potrebi opravljajo specialne naloge. V vodi! Na »terenu« pa določene naloge lahko opravijo službeni, posebej izurjeni psi. Teh na dnevu odprtih vrat v specialni enoti nismo videli; obiskovalci pa so si z zanimanjem ogledovali opremo za usposabljanje službenih psov, na primer rokav za grizenje.
Prijazni so ti fantje specialci, odločni in strokovno usposobljeni pa so v pravi akciji. Vse to pa zato, da bi nas uspešno obvarovali zlikovcev.
Besedilo: Š. SOBOČAN Fotografije: J. ZAUNEKER
Evgen J. iz Vanče vasi je v domačem kraju prečkal cesto, ne da bi se prepričal, če to lahko stori dovolj varno, V tistem hipu je iz smeri Rankovci pripeljal osebni avto, ki ga je vozil avstrijski državljan Ot-tovrin B., in pešca zbil po cesti.
Na lokalni cesti Gančani-Bogojina zunaj Ivanec naj bi voznik tovornega avta Anton G. izsiljeval prednost, zato je prišlo do trčenja z osebnim avtom, ki ga je vozil Franc F, Ta se je hudo poškodoval, na vozilih pa je škode za 450.000 tolaijev.
Prevelika hitrost je vzrok za prometno nesrečo, ki se je zgodila 26. aprila ob 1.50 uri v Crenšovcih. Skozi vas je peljal tovornjak s priklopnikom, naložen S teleti, za krmilom pa je sedet italijanski državljaii Odoneja S. Priklopnik, kije zapeljal na pločnik, seje prevrnil, zato je bila cesta zaprta od l.SO do 6.15 ure,
28. aprila je voznik osebnega avta Simon H. v Beltincih neprevidno »sekal« ovinek, zato je trčil v nasproti vozeči makedonski tovornjak. Posledice: huda poškodba (zlom goleni) in gmotna škoda za 180.000 tolarjev.
Zunaj naselja Spodnji Porčič, občina Lenart, je Franci Ž. iz Trebnjega vozil po magistralni cesti tovornjak. Ker je želel zaobiti avto, ki je peljal pred njim, je zapeljal na levo in na nasprotni vozni pas, po katerem je nasproti pripekal Avgust Z. iz Benedikta. Da bi se izognil trčenju, je Avgust Z. zapeljal kar najbolj desno in zato trčil v ograjo, od tam pa ga je odbilo v osebni avto, s katerim se je peljala Monika B. iz Gornje Radgone, ki se je v nesreči hudo poškodovala.
Pred kratkim je nekdo vlomil v prostore otroškega vrtca v Rakičanu. V kuhinji se je do sitega najedel in Če ne bi potem sunil še radiokasetofona, bi mu morda kazalo oprostiti. Škode je za 35,000 tolarjev.
V Bukovcih je bilo vlomljeno v hleve Zlvinorejsko-veterinarskega zavoda Murska Sobota, od koder je storilec odnesel električni motor, odpeljal pa je dve samokolnici. Škoda znaša 55.000 tolarjev.
Nekateri so že srečni, če imajo dovolj pijače in »dima«. Najbrž sodi med take tudi nebodigratreba, ki je 28. aprilavlomil vmotelČarda v Martjancih in si malho napolnil s cigareti in alkoholnimi pijačami, vse to pa v vrednosti 65.000 tolarjev.
V Brodarskem društvu Bistrica so na trnih. V petek, 28. aprila, je nekdo vlomil v društvene prostore in odnesel opremo v vrednosti 25.000 tolaijev.
Ste prepričani, da je zdaj, ko to berete, vse v redu v vaši vinogradniški kleti ali počitniški hišici? Kaj pa če je kdo vanjo vlomil? V noči z 28, na 29. april je vlomilec stikal v počitniški hišici zunaj Martja-nec, katere lastni je M, K. iz Murske Sobote. Storilec je odnesel motorno škropilnico,, motorno kosilnico na nitko, plinsko jeklenko in vinogradniške škarje. Škode je za 60.000 tolaijev.
V stanovanjski hiši v Mali Nedelji, v kateri je sicer več stanovanj, je 30. aprila ob 16.30 uri izbruhnil požar. Zgorelo je ostrešje in nastala
ie škoda v višini 3.000.000 tolarjev. Utrpel jo je zlasti stanovalec J.
S
Mateja T. iz Celja je oškodovana za 1.600.000 tolarjev. Toliko je bil vreden njen črn osebni avto Fiat Tipo, ki ga je pustila na parb-riSču v Moravskih Toplicah, a je v noči na 1, maj nenadoma izginil. Nekdo ga je ukradel.
Jože K. s Spodnjega Gasteraja v lenarški občini je 1. maja v domači garaži popravljal osebni avto, ki gaje postavil nad kanal. Med varjenjem podvozja se je začela taliti zaščitna smola, ki se je brž nato vnela. Ogenj je zajel tudi Jožetova oblačila. Uspel je pobegniti na dvorišče, od koder so ga zaradi opeklin prepeljali v bolnico,
Š. S,
Ne, to ni orožje, ki bi ga zasegli kaki teroristični skupini, apak del orožja specialne enote. Uporabijo ga le redkokd^, siti s® bili doslej uspešni tudi s strokovnimi prijemi.
Smo pa med samimi specialci odkrili nekaj fantov iz sveta ob Muri,



I > HAf

1^
*
. '■*’ ^'1
- I
K

J*'
Cia, rtj
Kdo pa lahko postane specialec?
»v učni oddelek lahko pride vsak delavec organov za notranje zadeve (izjemoma tudi drugi), ki izpolnjuje specifične zahteve: 3 do 4 leta operativnih izkušenj, uspešno opravljen preizkus fizičnih zmogljivosti, uspešno opravljen psihotest, dobro zdravstveno stanje, starost do 27 let, prostovoljna prijava. Na letošnji razpis za usposabljanje v učnem oddelku specialne enote slovenske policije seje prijavilo 35 kandidatov, na koncu pa jih je prišlo vskozi rešeto« le 7, kar kaže na







F-s*iey5


s'. S'
AT
9








Na posnetku liki so srednješolci, ki so si ogledali orožje in opremo. Med obiskovalci je bila tudi »četica« (ki pa je nismo fotografirali) iz otroškega vrtca. Je dobro, da se že kratkohlančniki seznanjajo z orožjem?
Foto: J. Z.
PRVOMAJSKA TOČA - Neurje, ki se je v ponedeljek, 1. maja, v popoldanskem času razbesnelo nad Goričkim, je največ škode naredilo v Beznovcih, deloma pa tudi v Vadarcih, Ženk ovc ih in Skako-vcih, saj je 5 minut padala suha, kot lešnik debela toča, v naslednjih 13 minutah pa je toča padala skupaj z močnimi deževnimi padavinami. Branko Železen iz Beznovec je izza gospodarskega poslopja pokazal mesto, kjer seje naslulo še posebej veliko suhe toče. Prvomajska toča je naredila nemalo škodo na brajdah, vrtovih, posevkih ječmena in tudi na njivah s sladkorno peso, zato bo treba zasaditi nanovo. Tisti, ki imajo sklenjena zavarovanja, so že imeli obisk cenilcev ško-
de, saj je nastala precejšnja gmotna Škoda,
š. s.
J

vestnik, 4. majaj^
vestnik
Dual
©
, -'j


A_;
<
zoper prosastetrare
izb«
“ 1827?«’"]
V.^iMANSjf4
Po ugodnih obrestnih merah ponujamo:
GOTOVINSKA POSOJILA NA OSNOVI:
Svet Vzgojnovarstvenega zavoda Murska Sobota
razpisuje delovni mesti:
^rAVLlAtH^tr^*
LOMBARDNA HIŠA d.d.
Podiuinčci Moribor G4ovni trg 17 b, Moribor
NAJHTTREJSA POT DO DENARJA
- zastave ncpTcmiCnin do 24 mesecev,
- OD ali pokojnine do 24 mesecev,
- zastave certifikatov, vrednostnih papirjev,
- zastave avtomobilov, umetnin, zlata, tehničnih predmetov,
- ODKUP ZLATA PO DNEVNO NAJVIŠJIH CENAH
7. vodjo Vzgojnovarstvene enote Murska Sobota
- organizacijske in strokovne sposobnosti. Začetek dela: 1. 9,1995, Izbrani kandidat bo izbran za 4 leta.
2. specialnega pedagoga za delo z otroki moteninit

Tel.: 062 224 617, 224 619
i
z
Ugodno in poceni že za 3.300 DEM
Družinska SAVNA velikosti 200 x 12000 x 2000 cm po sistemu sestavi sam {v ceni vsa oprema).
u z
Td,: 062 303 104, 38 705, tdefaks: (062) 31 150.
M
Vgodna prodaja SOLARIJEV.
co
Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom določene pogoje o vzgoji in varstvu predšolskih otrok in pogoje določene v 108. čl. statuta Vzgojnovarstvenega zavoda Murska Sobota in imeti:
- vsaj 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj dve leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok,
nem razvoju
Začetek dela: 1. 9. 1995.	j
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpol^J®^
pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov W3
Sobota, Talanyjeva 6.
Izbrani kandidatu bodo obveščeni v 15 dneh po
■I
!
£^£j^£77J^
organizator sejma
4.
mednarodni sejem energetike
>^sr!P fsrMr^HL y

maribor
dvorane tabor
9.-13.
maj
Končno odločilni udarec proli^ pirnici in divjemu sirku v koruzi
s Tellom je Ciba zadela v polno.
Problem divjega sirka, plazeče pirnice in drugih nadležnih plevelov v koruzi je rešen.
labilno proizvodnjo koruze v področjih, zapieveijenih z divjim sirkom in prinico.
4.
mednarodni
sejem
vzdrževanja mmo
aW»lMllOL
generalni poKro*<*®^ I
Republika Slovenija MINISTRSTVO ZA EKONOMSKE ODNOSE IN RAZVOJ Tržni inšpektorat Republike Slovenije Ljubljana, Parmova 33
razpisuje prosti delovni mesti:
dveh TRŽNIH INŠPEKTORJEV	, j
za območje Murske Sobote, Gornje Radgone. Lendave m
mera	,
Pogoji: - VII. stopnja strokovne izobrazbe, - diplomiran**^ mist ali diplomirani pravnik, - 5 let delovnih izkušenj, - strC**" izpit za delavce v državni upravi.
Zadnji pogoj mora biti izpolnjen v letu dni po sklenitvi

dei'*’*
ga razmerja.
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati se si pogoje, določene z zakonom o delavcih v državni upravi.
Za navedeni delovni mesti ponujamo delovno razmerje r* ločen čas.
pisne prijave z opisom delovnih izkušenj ter dokazil* J* ’ njevanju pogojev naj kandidati pošljejo v osmih dneh po naslov; Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj. K*®' služba, Kotnikova 5. 61000 Ljubljana.
ilP^
Kandidate bomo pisno obvestili v 15 dneh po izbiri.
Z*

ZM£,
Mtfsept^
SERVIS OSEBNIH AVTOMOBILO* PEUGEOT, HVUNDAI SERVISNO VZDRŽEVANJE GOSPODARSKIH VOZIL
Za vaš avto izberite najbolj^-?
Tell je vseh pogledih moderen herbicid:
• prijazen za okolje: nizek odmerek, 40 gramov na hektar
• ugoden za uporabo: vodotopna zrnca pakirana v vodotopnih vrečkah
S Tellom škropite po vzniku, ko sirek že požene (10-20 cm) in razvije koruza 4-8 listov. Škropilni brozgi dodajte oroševalec Extravon.
Tell dovoljuje polno izkoriščenje rodnega potenciala koruze in omogoča zopet ren-
Nadaljnja pojasnila in strokovna navodila vam bo rade volje dajal zastopnik
Ciba*Geigy, agro, d.o.o.
Einspielerjeva 6, 61000 Ljubljana
Tel. (061) 132 71 13, Fax (061) 132 91 55
KLEPARSKO* LIČARSKE STORITVE - kakovostno kleparsko obnovimo vaš avtomobil - popravimo karam bo-liranega - imamo najsodobnejšo ravnalno mizo CAR-LI-NER z elektronskim merilnim sistemom. Vse meritve vašega avtomobila vam računalniško izpišemo! - z LAKIRNOSUŠILNO KOMORO in materiali
uglednega izdelovalci STANDOX delno aH opravimo ličarska deli t
vašem avtomobilu.
AVTOCLEKTFMtA^ STORITVE
- montaža centraln®9i zaklepanja	.
- montaža električne®^ dviganja stekla - prodna in motnaži
AVTOALARMNIH SISTEMOV GT
I
I
CgSfesCa
Raziskovanja v korist kmetijstva
Tell
R
KAKOVOST PO KONKURENČNIH Cl
ObfšČtfe nas, SERVIS VOZIL

Infonnacija in prodaja: AVTOBUSNI PROMET । Murska Sobota, Bakovska 29a, tel.; št. sta 21 459 in jZ
i!g^nik, 4. mala 1995
22
19Si
Mestnik, 4. m;
vestnik
(


1»
I
j|'
i«*'
■
o*« ,
itif I

I
rsP*
d!
i
t
1
z
f
I.


1»
c


tif

REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA LJUTOMER
razpisuje prosta dela in naloge
■ svetovalca n ali
• referenta I
okolje in prostor.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen Čas, enomesečnim poskusnim delom.
flnzpisni pogoji;
izobrazba gradbene, geodetske ali viSieiAi:* v	delovnih iakuaem' ali
ustr*-J*“ izobrazbba gradbene, geodetske ali druge smeri in 7 let delovnih izkušenj.
usposobljenosti za dejanja v ____postopku za' državne organe.
_ npij-	***• vitAifiiv vigttiiV)
^itikeaa kdelovanja zemljiške knjige in zem-
tfltaitra, poznavanje dela z računalnikom.
,, Odjave
<hdati
z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj karv Ib *	po objavi razpisa na na-
Rp M- ’	° P® objavi razpisa rm na-
^razova^i	Upravna enota Ljutomer,
[f7zail I
169240 Ljutomer.
15 dni
prijavljene kandidate obvestili v roku P preteku razpisnega roka.
^**ravstveni dom MURSKA SOBOTA J določil Pravilnika o
Odri . .**S* aoiocU rravUniRa o *^®janju zdravstvenih poslovnih
oatečaj za
prostorov v najem razpisuje
®ddajo poslovnega lolKtzdravstvenegfl ® najem v Zdravstveni postaji GRAD
p 5^ ^taču Se p, J J .
Izjneri 4d 7nojem zobozdravstveni prostori v ZP °tdi nacija, Poto ■ ^f^stori obKgA,'o Zf^bo zdravstven o in klctneea''*'^'^ čakalnice ter souporabo sanitarij, garde-''1'retne. “ Prostora. Možen je odkup zobozdravstvene P hhodjjgj^
v	cena najemnine je mesečno 10
s^adu z	“ i”*- Najemnina se povečuje
v!h še odri prodajnih cen.
deiavn,,' nedoločen Čas, in sicer za zobozdra-
--n-Hinjvc ^uupLtiauLt aaiiitdiij, gaiuv-® prostora. Možen je odkup zobozdravstvene

'nosri (4	'*viwvtl VOO» Ul 1>JW1
’ Odraslih ter otrok in mladine (mešana kon-
s Prijav ■	....
^^eni	1S dni od dneva objave oa naslov Zdrav-
o	Grajska 24.
"žojc aa sodelujejo zobozdravniki, ki izpolnjujejo « P^Sojem H, zasebne zobozdiavstveue dejavnosti.
Pod
IZ
sodelujejo zobozdravniki, ki izpolnjujejo
J L	iuouzLirHi*scv^? ucjavnusiL
/liZr st^lenili pogodbo z ?ZZS in da bodo ■'	normativna število prebivalcev
ncBa r.L “ norm okohsa ordinacije.
Ko mi sij a Zdravstvenega doma Murska Sobota


čajnica
Pfosto delovno mesto
‘ STROKOVNA SODELAVKA
' naim	sme
-	leti
smeri.
administrativne oziroma
^obro
delovnih izkušenj,
Ilalniv,,	za samr

Ws),
' ^POsobi dela
p^^^^lovn,
a.
— samostojno delo z raču-2 urejevalniki besedil (Word,
'IlOSt
samostojnega administrativnega

ippni™’ ■ ’ ''‘'“"'iijciio za nedoločen poskusnim delom.
Z
= ’®s>onalniži
- ■ izpolnjevanju pogojev ter

zaprti kuverti v osmih dneh
2, 69231 Beltinci.
Sežig komunalnih odpadkov
V zadnjem času se je v okolici Puconec in Vaneče začel pojavljati smrad, ki seje širil s puconskega odlagališča odpadkov. Da neprijetnega vonja ne bi bilo, seje Občina Puconci v sodelovanju s Sauber-machcr - Komunalo odločila, da odlagališče uredijo. Te dni so naredili že prve poskuse sežiga plina, kateri je prej prosto izhajal, po novem pa izgoreva. V prihodnosti nameravajo odlagališče urediti po mednarodnih standardih.
Glede na to, da ima Slovenija velike težave s smetišči in odlaganjem smeti, jc puconsko po urejenosti med desetimi najboU urejenimi v Sloveniji. Pri nas je namreč le pet odlagališč po mednarodnih predpisih. Puconsko še nima urejene čistilne naprave, zato so vložili tudi
prošnjo za finančno pomoč pri zgraditvi sodobnega odlagališča po mednarodnih kriterijih.
Puconska deponija je namenjena za območje nekdanje soboške občine in sprejema odpadke 60 tisoč prebivalcev. Pri sežigu so ugotovili, daje količina plina, ki jo danes pridobijo, premajhna, da bi bilo dovolj za zajemanje oziroma za izkoriščanje. Plin metan, ki nastaja s takšnim sežiganjem, se lahko izkorišča kot energetski vir. V sosednji Avstriji, ki sodi med najbolj razvite na tem področju in po kateri sijemlje vzgled tudi Saubermacher - Komunala, se že številne vasi ogrevajo s plinom, pridobljenim iz odpadkov.
= LADA CENTER « AVTOTRGOVINA =
62231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Maribor-Lenart), tel.: (062) 640 540 MaltiaM ponedeljek-petek od 8. do 16. ure, v soboto od 8. do 12. ure
PRODAJA NOVIH AVTOMOBILOV LADA
• Posojilo brez pologa
• Sistem staro za novo
OBRESTNA MERA SAMO R+8,5%
- posojilu brez pologa za nova in rabljena vozila
NAJUGODNEJŠI UZING
i - za kmetovalce, obrtnike, delovne organizacije, fizične I osebe
Tl
'a primer:
UtOA KARAVANI polog 3590 DEM. obrok 330 DEM x 36
OB NAKUPU PODARIMO: POOBLAŠČENI PRODAJALEC •r««fvni deli prevleke, preproge,	SERVISER
tehnični pregled	TBAnir.UA
IN SERVISER 11-LETNA TRADICIJA Borut Jagodič
ANR
sčep/i
■SCEJVIO lSt€MO
Patrebujemo večje število delavcev, ki obvdadajo delo strojnega nanašanja ometov in fasad za izvedbo del na objektih po Sloveniji.
Nudimo: redno zaposlitev, samostojno delo z Ustnim strojem ali samostojno delo z našimi stroji.
STVRIAN. Lenart, Ptujska c. 6, tel. 062/724 123, 724 707.
Primexira... še nadalje super herbicid za koruzo
1
v
Uporaba cenenih atrazinskih herbicidov v koruzi že dolgo ni več prava reSitev: Širijo se prosaste trave in divji sirek. Pogosto nastajajo škode na posevku, ki sledi, v suši pa sploh povsem odpovejo.
Zato je Clba-Gelgy, Id Ima po celem svetu največ Izkušenj s plevelom v koruzi, razvila herbicid Primextra, Primextra se je v nekaj letih izredno uveljavil in je danes z veliko prednostjo vodilni kombinirani herbidd v koruzi. Primevtra sestavljata metolakJor in atrazin in je idealno prilagojen sedanjim razmeram zapleveljenosti.
Najdlje med vsemi pripravki, torej vse do jeseni, zadržuje vznik.kostrebe, muhvičev, srakonje in divjega sirka iz semena. Bolje se obnese tudi če ni veliko dežja (zakopavanje v zemljo je potrebno le v hudi suši.). Čeprav Primextra dolgo deluje, ne pušča v tleh osunkov. Zato lahko sledi koruzi katerakoli poljščina.
Primextra tekoči zlijemo iz embalaže neposredno v rezervoar škropilnice. Ni nevarnosti pred poškodbami gumijastih in plastičnih delov škropilnice.
Enostavna uporaba, izredno delovanje... to je Primextra.
Za nadaljnja navodila in pojasnila se obračajte na: agroruše s«wnute.tMiNii.zT.stov£Nu*
Ciba-Geigy, agro, d.o.o.
Einspielerjeva 6
61000 Ljubljana
Tel. (061) 132 71 13
Fax (061)13291 55
Priinexii*si
22
vestnik, 4. majaj^
V
INTERING SVETUJE: IZKORISTITE PRILOŽNOST
tam, kjer vas še ni - ste pa potrebni
Dragemu atiju FRANCU BORO-VNJAKU iz Serdice želi srečno za volanom in da bi jo večkrat obiskal -hčerka SILVIJA z mamico.
I
Ponujamo vam finalizirane na izvrstni lokaciji sredi izvedene funkcionalno inv
POSLOVNE PROSTORE MURSKE SOBOTE VISOKEM STANDARDU
Vsebina dejavnosti:
motorna vozila
Matffig
a □ □ □!
:č;

d
*
trgovski lokali


♦ zdrav, ordinacije
H


*
3
pisarniške enote
Prevzem decembra 95
1,
GOLF D kufum. Tel.; 44 162. po 16. uri. m 1639
MOPED BT 50, letnik 1991, zelo ugodno prodam. Možnost plačila na obroke. Rihard Novak, Šalinci 14 a, tel.: 82 207.ml659
ZASTAVO KOMBI s kesonom, letnik 1984, registrirano do konca leta, prodam. Tel.: 54 092. m 1664 KOMBI IMV 1600 in R 16 TX prodam. Vozili sta registrirani. Tel.: 22 455. ml681
VISO SUPER, letnik 1983, prodam za 1,500 DEM. Janko Satler, Buče-čovci 56. m]6S4
AVTO M, Babinci 56, Ljutomer, prodaja vozila iz programa FIAT SCIONERI: Punto, Uno, Tipo, Tempra, Cinquecento in vozila iz prognuia Hjudai. Opravka tudi posreda^o prodajo rabOenib vozil.
Tel.: 91 507. hITIO
WARTBURG 1,3 (golfov motor), letnik 89,34.000 km, prvi lastnik, in pletilni stroj MIO STANDARD Osijek. popolnoma nov, prodam. Informacije po 15. uri na telefon 77 303 ali 75 583. ml713
585. ml553
GOSTINSKI LOKAL, super opremljen, 49 m?, $ pokritim vrtom 48 m2, prodam. Tel.; 31 139, Lendavska 12. m 1642
ENOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti, Lendavska ulica, 38,6 m2, ugodno prodam. Tel.: 24 274. in166l
DVOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti menjam za dvoinpol- ali trisobno, z doplačilom. Možna tudi prodaja stanovanja. Informacije od 16. do 20. ure po tel,: 32 871, ml665 GARSONJERO v centru M, Sobote, 31 m2, novejSo, vseljivo, ugodno prodamo. DILL d.o.o,, tel,: 069 32 322. inl686
POSLOVNI PROSTOR z večjo parcelo, 1.400 in2, primeren za salon, servis ali podobno, v industrijski coni v M. Soboti, prodamo. DILL d.o.o,, tel.: 069 32 322. m 1687 ENOSOBNO STANOVANJE v I. nadstropju, veliko 44 m2, v M. Soboti, prodam. Benko, Cvetkova 19, M. Sobota, m 1689
kmetijska mehanizacija
disk, monitor, tipkovnic
in^
ve
■i
disic. monitor, upioniu«_ diski,2 prodam, TeLJlfM po
uri. ml677	l ;
LADIJSKI POD, smr«ko*r/'\ dostavo. 1. klasa 590 80) l
490 SIT, Tel.; 063 451 MJ-.
490 Sil iei.;WJ
HOČETE letos jadrati M
Potovalno jad mico vod
pcr Sine. Kličite ivečw(W
533. ml688
BUKOVA DRVA, 10 mJ, I**
Tel.: 53 221. ml695
TV ANTENE za 6 pto8t'^r, moped avtomatik A 3 pK’®"’ 46 440, ml699 ic-j
' *
I
r
INFORMACIJE
m PRODAJA
INTERING d.o.o., M.Sobota
Arhitekta Novaka 13 tel:069Gl 906, fax:32 955
Živali

KRAVO, brejo 5 mesecev, bikca in teličko, prodam. Kolarič, Trnje 69. m 1633
KRAVO IN TELE prodam, Dobrovnik 210, tel,; 79 075, ml652 KRAVO, brejo 8 mesecev, ugodno prodam. Tel.: 53 263. m 1660 PURANE, bele, težke od 3 do 4 kg, prodamo. Tel.: 069 82 266 ali 069 87 778. m 1690
PURANE, bele, težke od 3 do 4 kg, prodamo. Tet: 067 55 544. m 1691 KOZO,smasle pasme z mladiči prodam. Skakovci 68, p. Cankova, m 1697
KRAVO, staro 3 leta, brejo 9 mesecev, prodam. Ivan Horvat, Rentovci 150, p. Turnišče. ml698 NESNICE, MLADE JARČICE, pasme hi ser - novi in gol de n komet super braun (rjave), stare 3,5 mesecev in tik pred nesnostjo, uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje Farma pri Mostu, d.o.o. po zelo ugodni ceni. Za večje količine dostava zastonj. Kupec dobi za vsakih lOjaičic 10-odstotni popust ali eno jarčico zastonj. Jarčice imajo vsa potrebna cepljenja, to jamči prodajalec z vso ustrezno dokumentacijo. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije; Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.; 24 393, Gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, Gostilna Železen, Beznovci, tel.: 49 025, Zidarstvo Darinka Zamuda, Galušak, Videm ob Ščavnici, tel.: 68 044 in Bistro Huber, Grad, tel.: 53 168.
MLADE NESNICE, pasme hiser, lahko naročite po telefonu v trgovini Suzane Kozlar, Nedelica, tel.: 72 180, in pri Francu Movrinu, Petanjci 98c, pri mostu, tek: 46 505. Na vsakih deset ena zastonj.
MLADIČE NEMŠKE OVČARJE prodam. Tel.: 48 361. ml706
PRIKOLICO ZA ŽIVINO prodam, Gerlinci 61. m 1632
NUDIMO POMOŽNA MIZARSKA DELA, Pogoji: končana kakršnakoli srednja alt poklicna šola, izpit C- kategorije. Pisne prošnje pošljite na Atrium d.o.o., Prešernova 28, p,p, 61, 69240 Ljutomer. ml636
KROŽNO BRANO, 20 diskov, prodam. Tel.: 68 701. ml662 KOMBAJN Masef Ferguson 665 ugodno prodam. Mala Polana 27. m 1666
TRAKTOR FIAT 55, pogon na 4 kolesa, star 14 mesecev, 270 delovnih ur, prodam. Nemec. Nuskova 31, tel.: 57 230. ml673 TRAKTORSKO KOSO, dvojni rez. staro dve leti, prodam. Rankovci 11, p. Tišina, tel.: 46 001. m 1678 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO SIP, 22 m3, in puhalnik Tajfun prodam. Tel,; 82 834. ml683 TRAČNI obračalnik, malo rabljen, prodam. Tel,: 62 094, zvečer, m 1692
BALIRKO (tVelger), nemško, prodam. Tel,: 069 60 503, Kralj, Sp. Ščavnica, m 1693
KOMBAJN Claas Domin ator 80 z obema adapteijema, kosa 3,60, bali-rke in pajke prodamo. Tel.: 57 450, po 18. uri. ntl696
TRAKTOR FIAT ŠTORE 402, letnik 1981, prodam, tel.: 68 797. m 1709
OBRAČALNIK ZA SENO, pajek URO 3000, prodam. Mlajtinci 19, tel,: 48 184. ml7ll
OBRAČALNE PLUGE in balirke prodam. Cena od 625 DEM in 3500 DEM. Tel.; 82 580, 81 487. inI716 DVOOSNE PRIKOLICE 5 in 7 t, s poviški, prodam. Tel.; 81 487, 82 58O.ml7l6 _
Preklit!	,
PrcUicttjem velJaTMSl spričevala e ko«Čkkf -j-* leta 1977 na	Sl.«-
Velika Pobita 87. ml705	. ifl It
V^O ŠMARNICO pr«>’ 72 147. ml712 SENO in SLAMO, prodam. Časar, Križevci i
murju. ml7l5
S
razno
RAČUNALNIK PC 386 DX z opremo, Amigo 2000.8 MB, z genlokom in drugo opremo, tiskalnik Fujico color (malo uporabljeno), vodni skuter T 20, nov, CD player Maranz, prodani. Gyorfi (nasproti avtobusne postaje), M. Sobota, tel.; 31 495. m 1643

d. o. o.
EKPORT • IMPORT
Ftnonint tng«nlrtng
ODSLEJ TUDI Ml V POMURJU.
Optamonftfto avoj donar po zofo ugoilni obnatpl mori In kratkoročna ptomotlln/ona poi^lla.
P. E. MURSKA SOBOTA ArhHoktB Novaka 4 Tol. -toMaka: (069) )2S4B
posesti
d. 0.0.
POSREDNIŠKO IN AGENCUSKD PODJETJE KUPtUETf, PRODAJATE. ODDAJATE, NAJEMATE, litiETE... VSEVHSTE NEPREMtCNIN NE aaUBUAJTE ČASA IN DENARJA’
TEL (069} 32322 FA8-TEL- (069)32322 A.NOVAKA 4 M SOBOTA
OPREMUENE PROSTORE BIVŠE LEKARNE v Radencih dam v najem in prodam mali zamrzovalnik. Tel.: 65 878, po 20. uri. m 1527 POSLOVNI PROSTOR v centru mesta oddam v najem. Informacije od 18. do 19. ure po tel.: 22 529. m 1537
STARO HIŠO v MarkiJavcih, z velikim gospodarskim poslopjem, primemo za obrtnika, prodam. Tel.: 32
RAČUNALNIK PC 286, z inštaliranim programom za pisanje Word-star in blizu 20 igricami, tudi miška, naprodaj za 50.000 tolarjev (možno plačilo s čeki na 3 obroke). Srednja Bistrica 50 c (70 380). m-jg PREKLICUJEM veljavnost hranilne knjižice št. 737, izdane v HKS Križevci na ime Stanislav Vid nar.
Berkovski Prelogi 8. rol65«
SOBNO KOLO prodam za 250 DEM. Tel.: 81 475. ml657 Preklic!
PREKLICUJEM veljavnost spričeval SERŠ Maribor za Šolska teta 1989/90,1990/91 in 1991/92, izdana na ime Rihard Novak, Šalinci 14 a, p. Križevci pri Ljutomeru. ml658 STROJ ZA ENTLANJE IN MOPED prodam. Andrejci 1, tel.: 48 010. ml663
KRMO V BALAH in večji gumi voz prodamo, zraven damo Še lestve za prevoz krme. Viljem Sapač, Danko-vci 38. ml667
RAČUNALNIK 386 DX 4 megabajte, rama 120 megabajtov, trdi
^1? it'55
a«!
2
UUBI>
tečaj za ZAČPJ^JJi .'7 , vtKhuodzjj.-U'.
; WORfip™tWlNP*^ I
Za dodAM
poslali vam
Brezpoaellu n^o	L
8(062) 226-1.3^_
'I
.. 'I
nov.’?i2‘'
AVTOMATIK čisto no*- L11^ neje, prodam. Gornji , tel.: 76 441.
delo
kuharja AU vnim vizumom
Avstriji. Tel.: 00 4J ■ '
m 1567

DELAVCA z veseljem zarski delavnici zaposlin*'

Tfl- .
604. m 1650	n
KV NATAKARICO jjfi?.
takoj zaposlimo.	9i I
Dobrovnik 277 a, ** ■'
m 1680
STROJNI OMETAČl!
večje število delavcev, l■S^j nanašanje strojnih in^i y
ruji. Nudimo redno zapo^ j^ ^1 stojno delo z lastnim S l j (ii n mostojno delo	,
STVRIAN Lenart,	X
062 724 123,724 707.
D.o.o. Išče sodelavce
dostava tekstila na (m* .'j „1, potek: »69 60 557.
MIZARJA zaposlin^
govoru. Lesarstvo 1 jjO J nikova 42, tek: 26 ZAPOSLIMO UPOK^.'^pXl uredcia. Klepec, Bcltim* J
za izvedbo del na
STVRIAN Lenart,
26. m 1708
srečanja
ČE KJE
šfci, visoke postave, ■ star do 55 let, naj s«
SUH uo J J ici, iu»j zaposleni, urejeni,	■
nreskrblieni Ženski	]|
preskrbljeni ženski teljstvo. Ponudbe pnd vor -1 telefon«. mlčTl^^g
storitve
ROLETARSTVO
DOMŽALE, montažo vseh vrst Tel.: 061 721 521 al'

Tel.: 061 721 521 V* 611 107. ml35l VLEČNA TELESKOP^
LA (primerna za
ni h gradbenih del na

nilt gldUUCLIUI -7	^2,-
dajemo v najem. Infot” 069 79 234. m 1704
SATELITSKI
SlS^
S^:

Pace, Lasat Že od 3^	‘ _
z*____** .J I J7
Garancija, montaža, * । TAF, Trnje 61,
IZDELA
ll/UVhu -MONTAŽA S(J‘'
■f I
napeljava	3
centralne	J|
LIOIIIV	J	1,1
Daw
Tel.: (062)^


3:
4. maja 1995
23
iHb
It ''
h,i lat ST) IJ) st iTI
ANTON RAJGELJ


ril
Ut

a
I«!
ri
i*
*
I
i)
H
(“f.

I

(C
1^
■»■i

„1

i*



I*
-'l
tl
ti jir
d




f'
i
f
[.ll
■f
Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, nam ostala je praznina in velika bolečina, le srce ve, kako boli, ka več te ni.
V SPOMIN
2. maja so minila štiri leta, odkar je nepričakovano za vedno odšel od nas naš dragi
Niste sami. Vestnik je

'i nesnice, zajce in ' Piscancc
I
■P)aaične rešetke »tse
''simorasthnjake
za prašiče -
P^isiicne
plašče iz
nase za opremo
skladišč
Bralonci '
ici 10, tei,: 42
rV
Z vami:
pripravljen .y ^'eposredni bližini Dunaja, večjo hišo z vrtom (hišna opravila in
vzdrževanje vrta).
Potrebno je vsaj nek^ znanja nemščine.
Interesenti
naj pošljejo ponudbe na naslov:
Selan - Papirnica Vevče, Vevška c. 52,
61260 Ljubljana - Po|je.
Pnd k -v	- i
•■nbnejše informacije dobite po telefonu:
^1) 485 535 - Ana Selan.


f *.
Hvala


Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo boli.
V SPOMIN
j 4, maja so minila žalostna tri leta, I odkar nas je zapustil dragi mož, oče
I	in dedi
Vinko Flegar
iz Murske Sobote
ki se ga spominjate in z lepo mishjo postojite ob njegovem grobu,
Žalujoči vsi njegovi
boleei
Oaiu v

Robi Rajh
iz Petanjec
V SPOMIN
Cas ne bo nikoli zacelil vse rane ob tvoji prezgodnji smrti. Težko je namreč pozabiti nekoga, ki ti je bil drag, še težje ga je za vedno izgubiti, a najtežje se je naučiti živeti brez njega.
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu in se ga spominjate s cvetjem, svečko ali dobro mislijo.
Njegovo najdražji
Pomladne rože so zacvetele, ptički bodo prileteli, vse se vrnilo bo, le tebe, dragi Roland, nikoli veČ ne bo. V življenju vsakega osrečiti st znal, le pred usodo kruto nemočen si ostal.
V cvetu mladosti, komaj v 21. letu, nas je mnogo prezgodaj, brez slovesa zapustil naš ljubi sin, brat, vnuk in nečak
Roland Smodiš
iz Odranec
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega Rolanda se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijate^em, še posebno Štefanu Kolariču za nudeno zdravniško pomoč in znancem ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih priskočili na pomoč, nas tolažili, izrekli sožalja, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše ter vsem, ki ste dragega Rolanda v tako velikem številu pospremili na njegovo mnogo prerano zadnjo pot. Prisrčna hvala tudi njegovim bivšim sošolcem, sodelavcem in podjetju Gidos d,d, iz Lendave ter maminim in očetovim sodelavcem, celotnemu kolektivu Mura iz Murske Sobote.
Hvala g. direktorju Tratnjeku in go. Mariji Marič za ganljive besede ob slovesu.
Hvala tudi g. kaplanu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Vsem in vsakemu posebej Še enkrat - iskrena hvala, Odranci
Žalitjoči mama, oče, sestra Martina s Simonom ter vsi, ki smo te imeli radi
7. tnaja bo minilo dve leti, odkar nas je zapustila draga žena, mama. ona. sestra in tašča
Marija Korpič
iz M. Sobote
Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče.
Žali^oči vsi njeni
Usoda Je tako hotela, da prezgodaj si odšel, te bolezen nam je vzeta, a z nami v naših srcih vedno boš živel.
V SPOMIN
5. maja bo minilo žalostno leto, odkar nas jc prezgodaj zapustil dragi mož, oče. stari oče, zet in brat
L -
I- '• Anton Gjer^ek
iz Vidonec
Mimo in tiho si prenašal bolezen in si želel še malo živeti, a upanje je bilo zaman. Odšel si tja, od koder ni vrnitve, Hvala vsem, ki se ga spominjate ter postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in sveče.
Vsi njegovi
Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce, tiha je gomila, kjer počivaš ti,
ZAHVALA
V (>1. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in svak Franc Mesarič iz Bratonec 116
izgubi se zahvaljujemo
Življenje Je kratko, spomini so večni,
ZAHVALA
V 85, letu nas je zapustil dragi oče in stari oče
Spet pomlad je tu, a tebe niz njo, tebe nikoli več nazaj ne bo. Ob tem spoznanju orosi se nam oko,
V SPOMIN
Minevajo 4 žalostna leta, odkar nas je zapustil dragi očka in mož
Franc Horrat, st,
iz Dobrovnika,
sedaj stanujoč v Vrazovi 12 v M. Soboti
'’ot'‘ini in znancem, ki so " l^tiniilih priskočili na pomoč,
Lvaia	maše,
“ pogrebni obred, pevcem govorniku Francu Kovaču iz
OdrtA*^ > .
iriS'^PSa *ktivu,

a
Mesne industrije, a tudi v Po...,,.....
4 zahvala , “>uustruc.
ABC c:™.L Caiju za obiske na domu, Elektromaterialu Lendava in
^“^^omiStvi^

proge M. Sobota.
enkrat iskrena hvala.
si, ki smo te imeli radi

m',
Umrl je naš ljubi
Ovsenjak

b Mlajtinec I a
^'‘ehutklh dim—ki ste ob tolikoS h	‘’o’ečino z nami,
Posnrem-i"°^^’'[^'^ besed v obliki sožalja
^8a
P'’spreinili
na njegovi zadnji poti.
® hvaležnostjo vsi njegovi
Iztok Kerčmar
iz Križevec
Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Tvoji hčerkici z mamico


,1 r
d
Bolečina da se skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le drage mame nihče, nihče ne more več vrniti.
V SPOMIN
1. maja je minilo leto žalosti, odkar se je ustavilo ljubeče srce drage mame
Helene Emiša
iz Moravskih Toplic
Odšla si tiho kakor snežinka, ki pade na dlan, se stopi in večje ni.,. Topla in globoka zahvala vsakemu posebej za vse
darovano v njen spomin.
Žalujoči sin Emil
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence, šopke in sveče ter za sv. maše, izrekli sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala dr. primariju Bedemjaku in osebju infekcijskega oddelka bolnišnice, hvala g. župniku Krampaču za lep pogrebni obred, pevcem iz Dobrovnika in Bogojine za odpete pesmi, prav tako se zahvaljujemo za izkazano čast lovcem in rogistom iz M. Sobote. Prisrčna hvala ge. Justiki za vsakodnevno pomoč in osebju gostilne Emila.
Še enkrat * iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku.
Žalittoči vsi ttjegovi, ki smo ga imeli radi.
V SPOMIN
23. maja bo minilo žalostnih 12 let, odkar nas je zapustila naša draga mama in stara mama
Rozalija ■ Horvat
Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke.
Žalujoči vsi ujeni najdražji
I
I
Tišinsko-cankovski
(ali
obratno) župan Alojz Flegar - Filči je že začel s sanacijo velemesta Cankove. Ca n kov-čanom je ponudil, v kolikor seveda pristanejo, da če bo imel svojo župansko rezidenco na Tišini, da jim bo v istem trenutku odprl novo podjetje v strogem centru Cankove. Podjetnik, kije pripravljen prenesti en del svojega kapitala na Cankovo, je politik, trgovec in kmet Franc Horvat. Ta že dela delitveno bilanco Prekmurke železnine in trgovine z drugim krneč-kom blagom na Prekmurko mater in Prekmurko hčer. Kljub obljubi stotih novih delovnih mest v Prekmurki hčeri CankovCani o tem niti slišati nočejo, saj pravijo, da za tujega buržuja Že ne bodo delali.

Stanko Polanir - Kempin-skj in Milan Moreč - Nesmrtni sta napela vse sile, da bosta za trenerja Mure angažirala Ferenca Puskaša Zato je Kempinskjf Že začel s po-
spešenimi
pripravami
gradnjo ekskluzivne
na rezi-
dence v soboški vojašnici. Nesmrtni pa je že opravil donatorski kolegij s tujimi partnerji. Za ta podvig jamčijo tudi nekdanji Občinarji, ki so s kolektivno izjavo že pristopili k projektu, finačtto pa so ga podprili s premijami iz menedžerskih zavarovanj.
Eraerik Zver - Bo napa rte je ob razpravi o proračunu mesta Murska Sobota od svojih kolegov svetnikov zahteval, da svet sprejme dopolnilo, župan pa ga dosledno spoštuje. Postavka se glasi: V občinskem proračunu so zagotovljena dodatna sredstva v tolarski protivrednosti 500 DEM za plačilo stroškov menedžerskega zavarovanja za upravnico za kulturo B. B. C.
Viktor Ketler - Berlusconi in župan Beltince Jože Kavaš - Impulz sla skupaj s svetovalcem za umetne trave Ivanom Obalom - Idžijem in investitorjem Rudijem Cipotom - Džekom na daljši službeni poti po Holandiji, kjer si namesto hormoskega mesa ali tovarn sladkorja ogledujejo tovarne umetnih trav vse za beltinski stadion press.
***
Andrej Gerenčer - Broker je imel prvi resnejši sestanek z obmejnim Županom lendavske občine Jožetom Kocenom. V ospredju šobili pogovori o zmogljivostih lendavske polnilnice vina in ceni storitev za vinogranike zunaj
lendavskega okoliSa
vinorodnega
Prezidij je prejel vojaško depešo naslednje vsebine: Član GT-POA Stefan Smej
- Meteok in pripadnik admi-Anton VUČKO
raJitele
- Kupinolog sta imela na svojem rednem obhodu enot, ki
branijo mostišče pri MI-
RIŠCU, bližnje srečanje
RIŠCU,
tretje vrste s predstavnico Ca-preolus CAPREOLUS. Leta je žal podlegla za poškodbami, ki so bile posledice tega srečanja. Irma Benko - Manka je zaukazala preiskavo o incidentu, kajti poškodovano je bilo službeno vozilo. Če se bo izkazalo, da sla kriva, ju lahko doleti stroga kazen.
METEOLEK bo moral preteči sto krogov okrog spomenika zmaga in vpiti: »Živel Lutrov TTNC.« Kupinolog pa bo javno zagovarjal svoje videnje in vedenje o vplivu kastracije na pitje in petje kapunov.
Po službeni dolžnosti vodja PETE UPRAVE MATJAŽ SLIBOVEC.
ssmaKONJ

<
RADIO KUJSKI VAL -v živo, oddaja VRTAMO V PRLEKIJO
V
m L
Odgovarja predstavnik Tople družbe d.d. iz Ljutomera
Halo, ie tan Kuiskival? Zoven iz /Čakovec, mene zanima, kdaj bodo nove lutomerske toplice odprte, ka man tak hudo revmo, ka mi je voda v Moravcaj premrzla, pa san cula, ka je lutomerska bole vroča.
- Hvala za vaš klic! Veste, projekt je sicer razdelan v vseh podrobnostih, pri njem sodelujejo najboljši tuji in domači strokovnjaki, vloženega je že veliko truda in denaija, vendar se kopati še ne boste mogli. Že zdaj pa vam bomo podarili vstopnico za ljutomerske toplice. Naj izkoristim priložnost in obvestim poslušalce Kujskega vala o neverjetno obetajočih podatkih vrtine Ljut 16 na Podhamru nad Nunsko Grabo. Voda iz te vrtine ima 216 stopinj Celzija,
znakov, da nam grozi kakršnakoli najmanjša radiološka nevarnost. Vsekakor je na to temo možno diskutirati, odprtih je vse polno variant inmožnosti, S ponosom lahko gledamo na naše delo na tem projektu, kije evropskih razsežnosti in pričakujemo, da nam bodo kmalu sledili drugod.
Malo, gospoda bi vprašali, kakšne dodadke k hrani enotedenskih pujskov svetuje.
- Hvala za vaš klic. Ta problematika me osebno sicer zelo zanima, vendar bo o tem tekla beseda kdaj drugič.
1l
I'
1 ir
'I -
7’r/1
-Sl
Pozdravljeni, dragi moji! Včasih mi je hudo, ker mi grenijo drugi, včasih pa mi je hudo, ker - kot pravijo drugi -življenje grenim sam. Verjetno nisem izjema, ne v pozitivnem v negativnem zgledu. Ker pa nas učijo, da se moramo (vsevp ljubiti, ne vidim vzroka, zakaj si si ne bi bili dobri btal^ m stre. Nekoliko težje pa mi gre iz ust samokesanje, vanje meni lastnih napak. Zdaj se tolažim, da nisem caini,

II/
se tudi vi, dragi bralci, težko ugriznete v jezik.	.
F to, da včasih iztirimo, nas silita življenje in delo. nule velikonočne, sedemindvajsetaprilske in prvomajske pta^^ Velika večina ljudi Je tedaj vizpreglae in zato ni bito bi človek iztiril. Bojim pa se (tudi zase se bojim), da bodo ko so prazniki mimo, na nas pritisnile vzamujener delotn/^ druge obveznosti (tudi zakonsko-posteljne) in človek »popizditiv, ko Jim ne bo kos. Potožilo se nam bo po ko Je bilo tako lepo kot v raju: samo Jedli in pili smo in težkega mislili. Zaradi poprazničnih skrbi se ne kaže ib
saj je jutri še en dan! -
Ja, Jutri, pa pojutrišnjim, pa popojutrišnjim ...je še en
Ja, Jutri, pa pojutrišnjim, pa popojutrišnjim ...je še e/< j /lAo dni. Mislimo na lepe stvaril Posebej mi, prebivalci čre*^ odranske, iurniške, kobiljanske in lendavske občine, sc n | mo posebej vznemirjati, ko pa nam Je mati Narava^ dala lepega; reko, potoke, vinograde, polja, gozdove... blek^^ si tudi izsilili! Da, izsilili, ko pa drugače ni šlo! V Dolgi
kar je nov rekord med našimi 22 vrtinami, od katerih je še najhladnejša Ljut 1. Poslušalce Kuj-skega vala vabim, da si sami ogledajo velike uspehe Tople družbe d.d., saj stojijo po vseh omembe vrednih prleških hribih vrtalni stolpi. Dogovarjamo se z ministrstvom za zveze, > da nam dovoli




Konjski val? _ - Vprašal bi, kak-7^ šna bo cena og-
revanja s toplo . vodo in kako dah leč se jo bo spla-K čalo napeljati? K - Hvala za vaš B klic. Naj vas najprej v imenu goa stiteljev poprali vim. Ne reče se
Konjski val, pač pa Kujski val. Kar se tiče vaše-
TRG LJUTOMER, 1995 »TOPOGRAPHIA DUCATUS ŠTIRIAE« ga vprašanja, pa j
Izdala »Topla družba« d.d.
’ uporabiti za vrtanje tudi razgledni stolp na Jeruzalemu.
Halo, kličem v zvezi z vrtanjem, V geološki reviji sem bral, da vodi pri pritisku 400 atmosfer in temperaturi nad ISO stopinj pravijo že kar tekoči mineral, ker raztaplja vse kamnine, lahko tudi tiste radioaktivne. Prav tako geologi trdijo, da je sploh vsaka snov, ki pride globoko iz zemlje, radioaktivna, tudi premog. Ce se spomnite, iz premogovega pepela prav zato ni več dovoljeno delati opeke. Kaj pravite v zvezi s temi dejstvi?
- Hvala za vaš klic. Veste, kolikor je meni znano, ta dejstva sicer držijo, ampak pri nas so razmere bistveno drugačne, od speleološko socialnih do geološko ritualnih, in ni nobenih
se naj pohvalim, da cenejše tople vode, kot je naša, na tem svetu ne morete najti. Kolikšna bo natačna cena enega litra vroče vode, vam ta trenutek ne morem povedati, Gle- , de na dosedanja vlaganja in še predvidene inve- , sticijc, bo cena nekje med litrom radenske in litrom alpskega mleka. Na drugi del vašega vprašanja naj s ponosom odgovorim, da sc za distribucijo naše tople vode zanimajo vse tja do ,An-tarktike.
Gospodu od Tople družbe d.d. in vam, dragi poslušalci, se za sodelovanje toplo zahvaljujemo. Čas nam je skopo odmerjen, vendar bomo o toplih zadevah še večkrat govorili. Še naprej se oglašajte v našo oddajo VRTAMO V PRLEKIJO, lahko pa nam tudi pišete. Najbolj domiselne prispevke bomo nagradili z vročo vodo.
VESTNIKOV VLAK
10. junija 1995 NOVA GORKA
• OGLED IGRALNICE HIT
.SVETA GORA
. VINSKA KLET DOBROVO
Cena izleta: 4.500 SIT.
Naročniška služba
VESTNIKA
kmetje svojčas s traktorji zaprli cesto in potem smo nekaj bili za pšenico; v Dolgi vasi so Madžari, Slovenci, Medžttn^^
'ovenel, položitev kanon
nekaj Romov izsilili modem izacijo ceste in,,___ v dveh Lakoših in na Kapci so zaprli cesto in dosegli končno modernizirali... Tudi Dolgovaščani (spet til) včani se ne damo; hočemo imeti obvoznico, zanjo srno 6«*^ -j vljeni zapreti cesto, a smo od tega odstopili, ko pa so ni obljubili, da bodo zanjo zagotovili denar v prihodnje’^ letos pa mora naša občina pripraviti načrte. Upam, dti »zajebnejor, sicer gremo na ceste s kombajni in Naftitt^^

setmetrskim dvigalom.	,
Mi, prebivalci nove občine Lendava, pa damo nekaj •	.
■ ■	-	...................... JskorajV^'
kulturo. Dragi bratje in sestre, veselite se z menoj ročetka vrndnie vkuiturneva doma za Madžare in VCCin
začetka gradnje »kulturnega doma za Madžare in
rode.


Cene sadja in zelenjave
jabolka pomaranče banane hruške limone kivi paradižnik endivija mehka solata rdeči radič cvetača korenje čebula stara čebula nova zeleno zelje rdeče zelje krompir stari krompir novi
Tržnica Murska Sobota
Tržnica
Gornja
Radgona Ljutomef
»SAMOSTAN KOSTANJEVICA NAD NOVO GORICO, GROBNICA BOURBONOV
Ulica arhitekta Novaka
13, M. Sobota
Tel.: 31 998
Med tistimi, ki bodo pravočasno poravnali naročnino, bomo izžrebali 40 srečnežev, ki se bodo izleta udeležili brezplačno.
Cene rabljenih avtomobilov
Minulo nedeljo so na sejmu rabljenih avtomobilov pri soboškem Agroservisu ponujali 42 avtomobilov, prodali pa so štiri.
i
1'^1
I'
Znamka
Lada - Samara 1300
Ford Fiesta xR Citroen AX - D
. Opel Kadet
Golf 1,3
Renault 4 GTL
Škoda favorit
Jugo 55
Jugo 45
Zastava 101
Alfa 33 13
letnik 1994 1989 1989 1990 1985 1984 1992 1988 1986
1989 1989
prev, km
77.000
53.000
74.000
105,000
148.00
36.00
57.00
105.000
78.000
96.000
cena
9400 DEM
13500 DEM 680,000 SIT 14.200 DEM
8400 DEM
2200 DEM
9300 DEM
2500 DEM
2100 DEM
3800 DEM
8500 DEM
130
160
170
200
180
260
340
150
240
200
200
150
150
260
120
150
100
200
130
160
160
200
200
260
350
160
250
200
160
160
260
120
100
200
130
160
170
200
180
270
300
160
300
250
150
160
250
120
140
80
180
Moja domača banka i . -
/D Pomurska banka
C
] Murska
Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne 3. maja 1995, tečaji veljAl"
maja 1995 od 00,00,
Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 3. maja 1995 od OO.M daO ■
Država
Avstrija Francija Nemčija Italija Švica
ZDA
Enota
loo
10«
100
100
100
1
Banka Slovenije 1,158,3S33 2.342,5438 8.150,5299
6.6476
9.871,9218 114,0748
Nakup 1.115,00 1280,00 8.010,00
6,40 9.605,00
111,50
■
-


Najmanj vsak 20. državljan Slovenije že posl**!* i,
plačilno kartico ACTIVA ali ACTIVA - EUROCARD!
- ACTIVA je namenjena plačevanju blaga In prodajnih mestih v Sloveniji

id
- 2 ACTIVO - EUROCARD lahko plačujete storitve na prodajnih mestih Eurocard/Mastof^||h Sloveniji in v tujini. V bančnih enotah na nalepko Eurocard/MasterCard v tujini tudi gotovino. Z vsemi drugimi ugodnostmi, ti dve kartici, vas bodo z veseljem seznanili v LB Pomurske banke d.d, kjer imate odprti tekoc^^-



I