01111 II11II11111111II mm SLOVENSKI <3 Lebelrr ah ii h a a s b ® s s Blasilo„5louEnskEga osrednjega ČEbElarskEga društua za Kranjsko, Koroško in Primorsko" s ssdEŽEm u [sjubljani tEr „5lo-UEnskEga ČEbElarskega društua :::: za Spodnje Štajersko" :::: UrEjuje Frančišek Rajina, nadučitelj u Šmartnem pri Kranju. Leto XVI. 1913. Šteu. 3. : Izhaja 15. dan usakega meseca ter se pošilja članom zastonj. - Članarina znaša letno 3 K. mili VABILO na REDIH OBČni ZBOR ^Slovenskega osrednjega čebelarskega društva za Kranjsko, Koroško in Primorsko" ki bo v sredo, dne 2. aprila 1913, točno ob 10. uri dopoldne v mali dvorani Mestnega doma v Ljubljani. □□□ SPORED: 1. Otvoritev zbora po predsedniku. 5. Volitev predsednika in podpredsednika. 2. Poročilo tajnika. 6. Volitev odbora. 3. Poročilo blagajnika. 7. Volitev preglednikov računov. 4. Poročilo preglednikov računov. 8. Predlogi in nasveti. Ljubljana, meseca marca 1913. Mate Hafner, t. č. predsednik. Predlogi in nasveti naj se pošljejo predsedniku vsaj tri dni pred občnim zborom. Naznanila osrednjega društva. Neobdačeni sladkor smo dobili dne 7. t. m. ter je bil še isti dan ves razdeljen. Dobili so ga vsi naročniki razun enega, ki se je oglasil prepozno. Cena je 47 K za 100 kg in ne 45 K kot je bilo pomotoma naznanjeno. Na željo podružnic smo poslali tudi še to številko vsem starim članom, četudi doslej še niso plačali članarine. Prihodnjo številko pa ustavimo vsem brez izjeme, ki do tedaj ne poravnajo članarine ali ako zanje ne jamči podružnica. Prosimo vljudno, da se pri plačilu članarine, pri naznanilu članov ali reklamacijah poleg kraja navede tudi poŠta. Imenik je urejen zaradi ekspedita po poštah in ne po alfabetu. Upravniku je s tem prihranjenega mnogo truda in časa, da ne išče imen po vsem imeniku ali pošte po raznih leksikonih. HENRIK DESEIFE, Cb,rS pripoznana točna in najcenejša prva tvrdka na tem polju, ki obstoji od 1. 1859. in je povsod najbolje vpeljana izdeluje izmetalnice za vse velikosti okvirjev, parne topilnike za vosek raznih sestavov, vse čebelarsko orodje, umetno satje iz garantirano pristnega voska, panje raznih vrst, remeljce za okvirje in vso leseno blago za čebelarstvo. Razpošilja panji s čebelami, roje in matice. Bogato ilustrovani ceniki na zahtevo zastonj. Lastna delavnica za kovinasta in lesena dela s strojnim obratom. 120 krat odlikovana s prvim darilom. Leto XVI. V Ljubljani, meseca marca 1913. Štev. 3. mesečna navodila. spisu je , jan. strgar. Marec. m etošnja zima je bila, kar se da dosedaj vobče sklepati, za čebelarstvo precej neugodna. Od raznih čebelarjev je čuti, da je tupatam dosti mrličev, posebno pa je izredno veliko panjev izgubilo matice in so tako prišli na nič. Tu so se čebele za-mogle očistiti popolnoma šele 5., 6., 7. in 8. t. m. Ljudstva, ki so bila v jeseni preskrbljena z zadostno množino zimske hrane in so dobro odeta, ostala so dosedaj srednje močna in sedaj po očiščenju lahko mirno čakajo boljših časov. Drugače pa je s panji, ki so se vzimili na pičli zalogi zimske hrane. Pri teh gre sedaj hrana h koncu; za taka ljudstva je letošnja že tako dolgo trajajoča zima usodna. Radi neprestanega mraza in mrzlega vetra se jim niti pokladati ni moglo; ako se pa to delo odlaša od danes na jutri, nastanejo posledice, da marsikatero ljudstvo zaspi za vedno. Kakor sem že omenil, se je to ponekod tudi že zgodilo. Tudi griža se je pojavila v nekaterih čebelnjakih. Proti nji je najboljše sredstvo nekaj lepih solnčnih dni, da se zamorejo popolnoma očistiti, in ako ni še predaleč, je s tem tudi že ozdravljena, Ako pa so čebele le zelo bolne, tedaj je pa skoraj vsako zdravljenje neuspešno, in najbolje je taka zelo bolna ljudstva kasirati, ker se le zelo težko opomorejo. Mrtvih ljudstev ne smemo puščati v čebelnjaku, ker mrtve čebele se usmradijo, splesnijo in na ta način pokvarijo' še satje in panj. Zatorej vun ž njimi; satje je pobrati vun, panj pa osnažiti. Satje, v katerem so potaknjene mrtve čebele, dene se na kakšen suh kraj, da se čebele posuše, in tako se jih z lahkoto spravi iz satja, ako se trka na sat, da popadajo vun. Z mrtvimi panji torej ne čakajmo do takrat, ko bi morda že prostor rabili za nov roj. Najvažnejše opravilo v tem mescu je temeljito pregledovanje vseh ljudstev in trebitev. Za sledeče navedena dela pa se mora počakati 3a mirnega dneva v drugi polovici t. m. ali v neugodnem slučaju v prvi polovici aprila, ko je že skopnel sneg, in čebele že redno izletavajo in nosijo obnožje. Napačno je pa trgati in vznemirjati čebele, dokler so še v zimski gruči. Čas za pregledovanje je najboljši kak južen dan, da se lahko v senci dela, ker je dosti gorkote. Bohinjski čebelarji navadno trebimo čebele tik pred prvo spomladansko boljšo pašo, to je vrba, okrog 15. aprila. Ako pa ni prave paše, se mora pa čebele po končanem pregledovanju in trebljenju parkrat nakrmiti, posebno tiste, ki nimajo še precej medu. Kranjski panj: V čebelnjaku zloži prvo vrsto, t. j. navpična vrsta, lepo panj za panjem vun (to ti bo šlo dobro, ako imaš vse panji natančno enotne mere); zadnji panj v vrsti, t. j. tisti, ki je na dnu, se vzame, položi narobe — dno navzgor — na pripravljeno mizo ali klop, se mu hitro odvzame dno in obe končnici. Raz dno in končnici stresi čebele na satovje ter vse s strguljo ostrgaj in še z žičnato ščetjo obdrgni ter položi na stran. (Ako imaš veliko panjev, je najbolje, da ti pri tem še kdo pomaga.) Nato se panj prime, obrne okrog, da padejo iz njega mrtve čebele in vse, kar ne spada vanj. Sedaj se presodi množina živali, zalege in medu. Množina medu mora biti za ta čas še precejšna. Kjer je dosti medu, je dobro, da ga v bližini gnezda na enem satu z ostrim nožem odkriješ. Posebno si moramo zaznamovati panji, ki so sicer v redu in močni, a imajo malo pokritega medu, da jim vemo pravočasno pomagati. Naposled izrežemo še plesni v o satje in osnažimo zareze za končnici. Vložimo končnici nazaj, pritrdimo dno, in delo je dovršeno. Panj postavimo nalahko v čebelnjak na mesto, kjer smo ga vzeli, in sedaj gredo že lahko vse čebele, ki so med tem opravilom odletele, nazaj v panj. Začeli smo torej pri prvi navpični vrsti s panjem na dnu, ker smo celo navpično vrsto vun zložili. Ako bi bili pa začeli z vrhnjim panjem in bi ne bili vrste vun zložili, bi morali sedaj panj, pri katerem smo delo izvršili, djati na stran, in tako tudi druge, dokler ne bi prišli do zadnjega na dnu. Zdaj bi šele mogli vložiti panji nazaj, med tem bi se pa nabralo spredaj cel roj čebel. Ako pa začnemo pri spodnjem na dnu, polagamo potem kar sproti nazaj. Vse navedeno delo na enem panju traja komaj 5—10 minut. Samoobsebi je umevno, da si moramo na vsak panj zabeležiti, kar smo opazili, bodisi da napišemo s kredo ali na poseben list, ki ga pritrdimo na panj. Lahko pa imamo za to tudi poseben zapisnik. Ako si nič ne zabeležimo, nimamo od pregledovanja skoraj nobene koristi. Tudi glede dela, t. j. satovja, si moramo zabeležiti, koliko ga je v panju, da se vemo ravnati pri prodaji panju spomladi. Tega dela — trebitve panjev spomladi — ne sme noben čebelar opustiti, ker razni drob i. t. d. je v panju pravo ležišče za molje. Zal, da se še toliko panjev dobi, kjer se vidi, da čebelar več let ni ostrgal dna, saj ima še posodo za krmljenje vdelano med satje. Uspeh pregledovanja zapiši natanko, pa kolikor mogoče kratko, n. pr.: L. (ljudstvo); I. zelo močno; II. močno; III. srednje; IV. slabo. M. (matica): Z. zdrava; m. mlada; s. stara; t. trotova. D. (delo): O polno; 3U tri četrt; V2 polovico. Z. (zalega): I. zelo dobra; II. dobra; III. srednja; IV. slaba. m. (med); I. veliko ; II. malo ; III. nič. Podobne beležke veljajo za vse vrste panjev. Laglje delo je pri panjih s premakljivim delom. Tak panj ostane na mestu, kakor je v čebelnjaku; odpro se mu vratca, ali odvzame pokrov, ali oboje, kakor je pač panj prirejen. Ako smo vložili jeseni podlage v panji, tedaj potegnemo iste nalahko iz panju, in pred nami je začrtana vsa pot skoz zimo; iz voščenega drobiža in dr. je razvidno, kako se je ljudstvo pomikalo za medom. Vso vsebino je pazno pregledati; med mrtvimi čebelami je morda matica, kar te zagotovi, da je panj brezmatičen, razvidno je, kje se nahaja čebelno gnezdo, spredaj, zadaj ali ob straneh, in pazen čebelar bo morda še marsikaj zanimivega našel na tej podlagi. Nekateri švicarski čebelarji so celo fotografirali take podobe na podlagah. Teh podlag pa ni devati sedaj več nazaj v panji, ker se pod njimi in okrog njih radi potikajo molji. Dno panju osnažimo z grebljico. Druga vsebina se pregleda na ta način, da se sat za satom vzame iz panju, pregleda in zopet postavi nazaj, in sicer v istem redu, kakor so bili prej. Pri panjih, ki imajo gorko delo in se opravljajo od zadaj, se mora obešati satje na nalašč za to pripravljeno stojalo, da se pride do sprednjega sata. Po pregledu jih je vložiti nazaj natančno po istem redu, kakor so bili prej; tedaj nič zamenjati, vse naj ostane, kakor so si čebele uredile. Ko smo pregledali satove, imamo natančno sodbo o matici, zalegi, ljudstvu in množini medu. Vse si zabeležimo, in po tem se ravnajo nadaljnja opravila. S panji, kjer najdemo v redu zalego in zadostno množino hrane, nimamo v tem mescu nikakega opravila več. Dobro jih odenimo, pa je opravljeno. Panji, ki nimajo nobene zalege ali zelo raztreseno ali celo trotovo zalego, so ali brez matice, imajo staro onemoglo matico ali pa trotovko. Taki panji navadno niso nič prida, in je najbolje, da jih s sosednimi združimo, trotovcem pa stresemo čebele kar pred čebelnjak, da se čebele same strosijo k drugim panjem. Ob lepem vremenu čebelam ne primanjkuje dela ne v panju pri zalegi kakor tudi ne zunaj v naravi pri spomladanskih cvetlicah. Čebele dobijo ta mesec v naravi še malo medu, pač pa zadosti cvetnega prahu. Toda to ne sme čebelarja motiti, ako čebele dobro letijo, četudi v lepih dnevih marsikaj dobe; to ne zadostuje različnim potrebam v panju. Če ne verjameš, pa tehtaj! Kar je panj črez dan pridobil, to izgine ponoči. V 3—4 slabih dnevih panj toliko izgubi na teži, da tega v 8—10 boljših dnevih ne nadomesti. 3a* Pri vsem pa je polovico tega, kar čebele pridobe, cvetni prah. Zatorej ne pozabiti pitati za silo, ker v tem mescu čebele že precej porabijo. Najboljši je seveda za to med v satju, ker pa letos, mislim, tega ne bo dosti, je pa pokladati iztočen med; biti pa sme le malo razredčen z vodo. Za silo pitaš lahko tudi z gosto vkuhanim sladkorjem, ki se mu naj doda nekaj medu. Pokladati je v kar mogoče velikih porcijah. Pogosto pitanje v malih porcijah in zelo razredčen med je v tem mescu škodljivo in lahko čebele popolnoma izpita iz panju. Spekulativno pitanje v tem mescu še ni na mestu. Glej pri nabavljanju panjev in okvirjev na enotno mero. Kranjski panj 70X16X30 cm zunaj merjeno. Kaj pa zaloga satovja? Zažvepljati jo bo treba! Naposled te prosim, cenj. čitatelj, stopi za hip z menoj, ako nameravaš letos kaj čebel prodati, da ti prav potihem na uho povem nekaj, kar ti morda ne bo ugajalo, pa je resnica. Ko prodajaš čebele, prodaj le dobre panji in zadostno velike mere. Ne prodajaj slabičev in panjev manjše mere, kakor je že navedena, ker te kronce, ki si jih prejel za slabiče, se znajo še grozno maščevati nad teboj in nad sto drugimi. Zakaj? Pomni, da je v čebelah denar! Trgovec, ki bo kupil take slabiče in tiste majhne škatle, bo gledal, da bo iste tudi prodal. In končni kupec bo nezadovoljen, in zagrizlo se mu bo načelo, nikdar in nikoli več ne naročiti čebel iz teh pokrajin. Pregovoril bo še druge čebelarje svojega okolišča, da naj ja ne naroče čebel. Tako se dela narobe reklama ! Ako tak trgovec pride na črno tablo in je njegovo ime kot čebelarski trgovec fuč, to še ni tako hudo, saj je dobil le to, kar je zaslužil, drugače pa je z drugimi čebelarji in tudi s trgovci iste dežele, ker s tem je splošno čebelarstvo grozno oškodovano. Pomni, da je tak kupec tvoj čebelarski škodovalec. Le razmišljaj! Ako nimajo pameti oni, ki kupujejo, imej joti, cenj. čebelar, in ne prodaj slabega blaga! Malo čudno je to, pa vendar res! Čas je, da se čebelarji ganemo za veljavo kranjske čebele! žnideršičev panj. M. HUMEK. (Dalje.) 10. Največji donos v Znideršičevem panju se je dosegel 1. 1911. na Vrhniki, kjer so dali trije panji okroglo 200 kg medu, kar znese na panj okroglo 66 kg. Pomisliti pa je v tem slučaju, da je bil dotični čebelar začetnik, ki je čebelaril v tem panju šele drugo leto. Natančno tehtanje je pokazalo, da so posamezni panji prinesli ob času, ko je jelka najbolje medila, po 5 kg na dan. Najmanjši donos v minolem letu, ki ga je izkazal samo en poročevalec pri sicer normalnem panju, je bil 5 kg. Seveda je bilo to pripi- sovati slabim vremenskim razmeram in raznim drugim neugodnim okolnostim. — Zelo zanimivi so podatki od drugih poročevalcev, ki izkazujejo od 10 do 43 kg donosa na leto. Največkrat vidim zapisana števila 15, 20, 25, 30. Po vestnem in kolikor mogoče natančnem računu sem našel, da je povprečni donos Znideršičevega panju ob slabih letinah 10 do 15 kg, ob srednje dobrih 15 do 20 kg, ob prav dobrih pa 20 do 30 kg. Ista števila se nam pokažejo, ako vpoštevamo slabe, dobre in prav dobre kraje. Ta donos je smatrati za čist prebitek, brez zimske zaloge, ki jo je polegtega nabral vsak panj. Gospod Znideršič, ki ima blizu 300 obljudenih panjev in desetletno izkušnjo, je izkazal povprečen donos 15 do 20 kg, kar odgovarja srednje dobri letini in srednje ugodnim krajevnim razmeram. Iz vseh poročil se jasno vidi, da imamo v Znideršičevem panju in njegovem čebelarskem obratu sredstvo, da brezpogojno in zanesljivo dosežemo pri čebelarstvu boljših uspehov kakor v kateremkoli drugem panju in na katerikoli drug dosedaj pri nas znan način. Ako vzamemo, da nam daje vsak panj letno povprek samo 10 kg čistega prebitka, kar naj odgovarja 10 K dohodkov, in da repre-zentira vsak popolnoma opremljeni in obljudeni panj vrednost 40 K, se nam pokaže 25% obrestovanje kapitala, ki ga imamo v čebelarstvu. Ako od tega odštejemo 10% za delo (režijo), nam vendar še ostane čistih 15%, kar je vsekako ob sedanjih časih prav lep dohodek. Z donosom so vsi poročevalci zelo zadovoljni, kar se vidi tudi iz tega, da je število panjev pri posameznikih poskočilo od 2, 3 na 10 do 15 do 30 in še več v enem letu. V mnogih slučajih so posamezniki v enem samem letu iz malo panjev pridobili toliko, da so se panji izplačali, in je še nekaj ostalo. Neprecenljiva vrednost tega panju in čebelarskega obrata v njem se pokaže v posebno jasni luči in prav očitno, ako primerjamo donos njegov z donosom kranjiča. Od kranjiča imamo v ugodnem letu veliko rojev pa nekaj medu, ki ga pa seveda ne moremo poljubno odvzeti, v slabjh letih pa popolno sušo in praznoto. V Znideršičevem panju pa z gotovostjo lahko računimo ob ugodnih letih na velik dohodek, ob slabih letih in najslabšem slučaju pa vsaj na zadostno zimsko zalogo in še skromen prebitek. 11. Glede prezimovanja so poročevalci vsi enoglasno potrdili, da se v tem panju izborno obnese. Kot odgovor na to vprašanje beremo največkrat besede: »izvrstno«, »izborno«, »prav dobro«, »dobro«, »skoro nobene mrtve čebele« i. t. d. Mrzla stavba je za prezimovanje pač naj-naravnejša in zato najboljša. Posamezni poročevalci so opazili, da v teh panjih čebele pozimi manj porabijo kakor v kranjičih in drugih. 12. Večkrat se sliši, da so ti panji nerodni, da se težko opravljajo, in da se veliko čebel pomečka, Poslušajmo, kaj pravijo čebelarji o tej zadevi. Odgovori se glase: »Opravljanje je laglje nego v vsakem drugem,« — »panj je zelo pripraven,« — »v dveh letih se dobi popolna spretnost v opravljanju.« -— »V Žnideršičevem panju je opravljanje čebel v vsakem oziru nad vse pripravno. Tu odpadejo vse zapreke, katerih je bilo toliko pri panjovih z gorko stavbo.« — »Neprilik pri opravljanju čebel v tem panju ni nobenih, saj se da prebirati s satovi kakor z listi v knjigah.« — »Za opravljanje si ne želim boljših panjev.« »Opravljanje je zelo lahko.« — »Neprilike ne opazim nobene, sem se že privadil, mi gre dobro od rok brez vsake škode.« — »Vsled lahkega opravljanja se mi je panj prav priljubil. Brez dvombe je tudi v tem oziru Znideršičev panj, panj prihodnosti« — i. t. d. G. Žnideršič pravi: »Od začetka gre opravljanje malo težavno, ko se pa čebelar privadi, ni težavnejše kot pri drugih,« Poročevalci sicer priznajo, da se tu in tam pomečka kaka čebela, posebno pri močno obljudenih panjih. Tudi matica bi utegnila priti v kakem slučaju v nevarnost, ampak to se primeri prav v vsakem panju s premakljivim delom. Nek praktičen čebelar svetuje panji opravljati popoldne, ko je največ čebel zunaj, zjutraj je to delo najtežavnejše. čebelarstvo na kranjskem, fr.štupar. (Dalje.) Tedaj je moralo biti našo čebelarstvo zelo razvito. Prišli so pa drugi časi. Posebno odkar so začeli vpeljavati sladkor, je med polagoma izgubljal prejšnjo veljavo in tudi namesto voska so vedno bolj rabili druge snovi. Izpremenile so se pa tudi socialne razmere. Ko je bil kmet oproščen podložništva, ko so se zidale železnice, delila zemljišča, izsekavali gozdi, in se je izpreminjalo gospodarstvo, tedaj se je vedno bolj izpreminjalo tudi življenje našega kmeta, ki je bil prej takorekoč vezan na domačo grudo, sedaj se je pa teh vezi oprostil, in se mu je odprl svet. Vse te vzroke, način in hitrost propadanja našega čebelarstva morda še prouče in nam kdaj opišejo poklicani veščaki. Priporočalo bi se to vsekako. Vodja R. Dolenc je v 83. štev. lanskega letnika »Wiener Landw. Zeitung« objavil spis pod naslovom »Železnica in čebelarstvo«, kjer pripoveduje, kako je na Dolenjskem provzročila železnica propadanje čebelarstva. Odkar so začeli graditi železnice, so imeli gospodarji priliko les dobro vnovčevati, ker so ga lahko izvažali. Vsledtega so se gozdi nad mero izsekavali, in tako se je odprla v deželo pot vetrovom, ki so posebno spomladi škodljivo vplivali na čebelarstvo. Na tisoče izletelih čebelic so pometali na tla in jih ugonobili, slabili panji, da so pozno in redko rojili ter dajali slabe roje itd. Na ta spis se je v 86. štev. istega lista oglasil C. Schachinger v beležki z naslovom »Železnica ali plug in čistilnik?« ter je rekel, da ne samo železnica, marveč tudi plug in čistilnik provzročata propadanje čebelarstva. Z izpremenjenimi razmerami se je izpremenilo tudi poljedelstvo. Nekdanje skupne pašnike, ki so dajali obilo čebelne paše, sedaj preoravajo, in prahe, ki je tudi dajala čebelam pašo, sedaj skoraj nikjer več ni. Na njivah je bilo včasih vse polno cvetja (plevela), ki so ga čebele rade obiskavale, a sedaj se seme čisti na čistilniku, da so setve na polju čiste. Železnica pa ne škoduje le s tem, da je razredčila mnogo gozdov, ampak tudi s tem, da je s Kranjskega odpeljala preveč plemenskih panjev, ki so jih čebelarji prodali v tuje kraje. Res je, da je na propadanje našega čebelarstva vplivalo mnogo vzrokov, in še bolj žalostna je resnica, da je naše čebelarstvo v razmeroma kratkem času zelo nazadovalo. Tega pa ni bilo treba. Med je iz zdravstvenih razlogov nenadomesten priroden izdelek, in vosek se vedno lahko prodaja po primerno visoki ceni. Vrhutega so pa tudi čebele same izborno tržno blago. Da je čebelarstvo pri nas tako hitro propadalo, je vzrok to, ker se nismo znali prilagoditi izpremenjenim razmeram, ki so že sameposebi zahtevale tudi izpremembo čebelarstva. Rajši smo čebelarstvo sploh opuščali, kakor da bi se bili vdali zahtevam časa. V iste smeri, kakor je bilo nekdaj, se čebelarstvo seveda ne bo nikdar več vrnilo, ker to sploh ni več mogoče, ker tega sedanje razmere več ne dopuščajo; poživi se pa lahko in bi se tudi moralo. Dosti imamo za čebelarje sposobnih ljudi, dosti za čebelarstvo ugodnih krajev in — najboljšo čebelo. Že samo to dejstvo bi nas moralo spodbuditi, da bi se zopet v večji meri poprijeli čebelarstva, in sicer umnega čebelarstva, kakor ga zahteva sedanji čas. (Konec.) POROČA TAJNIK IN BLAGAJNIK poročilo o delovanju »Slovenskega osrednjega čebelarskega društva za Kranjsko. Koroško in Primorsko« v Ljubljani. H. ZIRKELBACH. Tajniško poročilo. Končano je šestnajsto društveno leto ! Preden pa se od njega poslovimo, podam poročilo o društvenem delovanju. Statistika društva. Odbor; Predsednik: Hafner Mate. — Podpredsednik: Verbič Josip. — Tajnik inblagajnik: Zirkelbach Hinko. — Odborniki: Žnideršič Anton, Humek Martin, Strgar Janko, Babnik Janko, Rojina Frančišek. — Namestnika: Gregorčič Franc, Vidmar Matej. — Pregledovalca računov: Babnik J. N., Korbar Avgust. Med letom se je odpovedal podpredsednik gospod Josip Verbič in pre-gledovalec računov gospod Avgust Korbar. Odbor je vzel odstop z obžalovanjem na znanje ter izrekel zahvalo za njuno dosedanje delovanje. Na mesto gospoda Josipa Verbiča je stopil v odbor namestnik gospod Vidmar Matej. Odbor je imel 20 sej. Dne 31. decembra je sklical izredni občni zbor. Število članov. Društvo je štelo dva častna in 850 rednih članov, 44 članov več kot prejšnje leto. Podružnice. Podružnic je bilo 23, in sicer: na Kranjskem 19, med temi je bila na novo ustanovljena podružnica v Metliki, na Koroškem 2 in na Primorskem 2. Na Kranjskem so sledeče podružnice: Bršljin pri Novem mestu, članov 11. — Bohinjska Bela, 21. — Gorje pri Bledu, 25. — Idrija, 10. — Ilirska Bistrica, 20. — Kamnik, 61. — Kranj, 68. — Košana, 26. — Krka pri Zatičini, 17. .— Laze pri Planini, 32. — Metlika, 28. — Poljane nad Škofjo Loko, 21. — Radovljica, 42. — Ribnica, 15. — Rob pri Vel. Laščah, 34. — Selce nad Škofjo Loko, 20. — Škofja Loka, 15. — Šmarjeta na Dolenjskem, 15. — Vrhnika, 31. Na Koroškem: Podravlje, članov 21. — Zgornja vesca, 19. Na Primorskem: Grahovo ob Bači, članov 33. — Rihenberk pri Gorici, 34. Nekatere podružnice delujejo izvrstno, nekatere pa niti ne skličejo občnega zbora, in osrednje društvo še za odbor ne ve. Opazovalnice. Opazovalnic je 9 v sledečih krajih: 1. V Ljubljani, voditelj gosp. prof. Josip Verbič, Anton Žnideršič. Niko Sallath. Gottlieb Konjedič. Konrad Barle. Franc Gregorčič. Janez Meglen. Franc Sila. Ivan Schmeidek. 2. » Ilirski Bistrici, 3. » Kamniku 4. » Kranju 5. » Metliki 6. » Strlacu na Dolenj. 7. Struge pri Dobrepoljah, 8. Brojnica pri Nabrežini, 9. Rova pri Rodomljah, Med letom je prenehala opazovalnica na Rovih, ker je bil njen voditelj gosp. Schmeidek prestavljen drugam. Na novo se ustanovi opazovalnica v Ortneku na Dolenjskem in v Grahovem pri Cirknici na Notranjskem. Opazovalnice je vodil gosp. profesor Josip Verbič v Ljubljani do novega leta. Ker je gospod profesor odstopil kot vodja opazovalnic, je na prošnjo odbora prevzel vodstvo opazovalnic gospod Avgust Bukovic v Ljubljani. Predavanja. Shodov s predavanji je bilo 19, poleg tega pa še dvodnevni čebelarski tečaj v Ljubljani pri novem vzornem čebelnjaku v Marijanišču. Čas, kraj, predmet predavanj in predavatelji so navedeni v razpredelnici na str. 53 in 54. Delovanje odbora. Ko sem s tem podal površno društveno statistiko, navedem sedaj podrobneje odborovo delovanje. »Slovenski Čebelar«. Največjo pozornost je obrnil odbor z novim letom na društveno glasilo »Slov. Čebelar«, ki je tudi glasilo »Slov. spodnještajerskega čebelarskega društva,« List je pravzaprav duša društva. Prej samosrajčnik, je dobil šele po izpolnjenem 15. letu suknjico, in tudi zredil se je v suknjiči nekoliko. Suknjico mu bodo deloma ali popolnoma plačali oglasi. Za dobro hrano bo pa skrbel njegov oče, urednik g. Frančišek Rojina. Temu bodo pa zopet pomagali dosedanji stari in novi sotrudniki. Sotrudnikom je odbor tudi zvišal honorar od 4 na 5 h za vrsto. Zaradi ugodnejših plačilnih pogojev in ker je dala »Katoliška tiskarna« vrhutega brezplačni prostor za shranjevanje starih letnikov ter Datum Kraj Predmet predavanja Predavatelj 7. januarja 1912 Laze pri Planini Ozimovanje, pitanje z medom in sladkorjem, o redu in snažnosti v čebelnjaku, združevanje, premakljivo in nepremakljivo delo A, Likozar nadučitelj 19. marca 1912 Stara Loka Najvažnejša spomladanska opravila A. Rojina nadučitelj 31, marca 1912 Češnjica Prejšnje in sedanje čebelarstvo « 28, aprila 1912 Grahovo ob Bači Kako pripraviti panji za pošiljanje » n Rihenberk pri Gorici Rojenje, ogrebanje rojev, ločitev rojev, vzgoja matic i. dr. Janko Strgar čeb. trgovec 5. maja 1912 Bilčoves na Koroškem Koroško čebelarstvo v primeri s kranjskim A. Rojina nadučitelj II Sv. Gregor pri Ortneku Oskrbovanje čebel v času rojev A. Lapajne adjunkt na Kmetijski šoli " Semič 0 čebelarstvu sploh M. Humek dež, sadjarski učitelj 12. maja 1912 Mala noga pri Kresnicah Razvoj čebelarstva. Čebelarstvo v Albertijevem panju Mate Hafner c. kr. notar » Kamnik Napredno čebelarstvo in čebelar-jevo opravilo od spomladi do ozim-ljenja Josip Verbič c. kr. profesor 19. maja 1912 Ljubno Napredno čebelarstvo. Prednosti kranjske čebele. Izboljšanje paše. Albertijev panj Mate Hafner c. kr. notar 27. maja 1912 Prečna pri Novem mestu Letošnje oskrbovanje čebel z ozi-rom na lansko slabo letino in opis čebelarske razstave A. Lapajne adjunkt na Kmetijski šoli ii Št. Peter pri Novem mestu » » 11 Stopiče pri Novem mestu « 11 3b Datum Kraj Predmet predavanja Predavatelj 23, junija 1912 Košana Čebelarstvo v Albertijevih panjih M. Humek dež. sadjarski učitelj Kranjska čebela sploh. Nekoliko zgodovine iz kranjsk. čebelarstva. Gospodarski pomen čebelarstva. Sovražniki čebel in njih izdelkov Mate Hafner c. kr. notar Anatomija čebel. Razvoj čeb. bitij in njih namen. Kako se čebela živi. Čebelna opravila v in zunaj panju. Čebelna stavba Josip Verbič c. kr. profesor Rojenje, naravni in umetni roji. Pra-šenje matic. Čeb. paša. Medunosne rastline. Oskrbovanje čebel sploh A. Lapajne adjunkt na Kmetijski šoli Praktične vaje. Vzgoja matic M. Humek dež. sadjarski učitelj 29. in 30. junija Ljubljana Marijanišče Čebelarjenje v Albertijevem panju. Prehod iz raznih panjev v Alber-tijev. Popoln čebelarski obrat v Albertijevem panju. Rentabiliteta Ant. Žnideršič tovarnar in čeb. trgovina 1912 Dvadnevni tečaj Čebelarstvo — poezija kmetijstva M. Pirnat profesor Razne praktične vaje Razni predavatelji Razni nameni čebelarjenja. Načini čebelarjenja na med Fr. Rojina nadučitelj in urednik SI. Čeb. Čebelne bolezni. Ropanje Avg. Bukovic dež. kontrolor Pridobivanje medu in voska. Točilnica, stiskalnica za vosek Janko Babnik asistent v tob. tovarni 5. julija 1912 Metlika Čebelarstvo na med. Ustanovitev podružnice A. Lapajne 21. julija 1912 Bela cerkev Čebelarstvo na med. Žnideršičev panj. Pomen podružnic it 18. avgusta 1912 Kranjska gora Gorenjska čebelarska kupčija A. Rojina 8. septembra 1912 Radovljica Čebelarska kupčija, gniloba, pitanje s sladkorjem M sobo za odborove seje na razpolago, je odbor izročil z novim letom 1913 »Slov. Čebelarja« v tisk »Katoliški tiskarni«. Res je, da donaša »Slov. Čebelar« društvu največ dohodkov, provzroča mu pa tudi največ stroškov. V preteklem letu je bilo pri listu nad 1000 K izgube, ki jo je pokrilo društvo iz državne podpore. Koliko bi društvo s to vsoto lahko koristilo članom! Res, da je bila članarina 2 K, toda le 127 članov je plačalo po 2 K, vsi drugi kot člani podružnic pa le po 1 K 50 h, nekaj koroških Slovencev celo po 1 K. Kakor je dandanes vse dražje, tako je tudi tisk in papir veliko dražji kot je bil pred leti. Ko bi društvo imelo kakih 3000 članov, potem bi bilo seveda drugače. Izredni občni zbor. Da se društvo izogne primanjkljaju, je odbor sklical izredni občni zbor dne 31. decembra v abstinenčno gostilno v »Union«. Izredni občni zbor je sklenil, da se članarina zviša od 2 na 3 K, in ker so tudi podružnice v slabem finančnem stanju, dobe podružnice od svojega člana namesto dosedanjih 50 h odslej 1 K. Tako bo pomagano društvu in podružnicam. Dvodnevni čebelarski tečaj in predavanja. Za strokovno izobrazbo je odbor priredil že prej navedene čebelarske tečaje, poleg teh shodov pa še dvodnevni čebelarski tečaj v Ljubljani pri novem vzornem, praktičnem čebelnjaku v Marijanišču. Na tem tečaju so teoretično in praktično poučevali naši najboljši čebelarji. Udeleženci so videli praktično vse, kar zahteva umno in napredno čebelarstvo ter z velikim zanimanjem in pazljivostjo sledili predavateljem. Za vse shode in dvodnevni tečaj je odbor izdal 590 K 06 h, dočim je društvo dobilo le 300 K državne podpore v ta namen. Pri tej priliki bodi omenjeno, da je odbor predavateljem znižal honorar. Prej je imel predavatelj 10 K za vsako predavanje in vrhutega dobil povrnjene vožne in prehranitvene stroške. Sedaj pa dobi predavatelj, četudi ima tri shode na dan, le 15 K za celi dan in plačano vožnjo. Čebelarski zakon. Naša kranjska čebela je svetovno znana vsled njene pridnosti in krotkosti. Zato se na tisoče panjev izvaža vsako leto iz Kranjske v inozemstvo, največ v Nemčijo. Toda tej kupčiji preti strahovit udarec. V Nemčiji so zaradi uvoza gnilobnih panjev iz drugih dežel sestavili načrt zakona, ki morda že v kratkem postane zakon. Po tem zakonu bo uvoz čebel sploh prepovedan iz držav in dežel, ki nimajo zakona proti čebelni gnilobi. V Avstriji še nimamo tozadevnega državnega zakona in ga še tudi kmalu ne dobimo, dasi na to deluje »Zveza avstrijskih čebelarskih društev v Pragi«. Deželnega zakona pa tudi nima v Avstriji nobena kronovina. Da se prepreči kranjski čebelarski trgovini ta strahovit in poguben udarec, je odbor po temeljitem posvetovanju sestavil in izdelal načrt čebelarskega zakona ter ga izročil deželnemu odboru. Upamo, da pride ta zakonski načrt že pri prihodnjem zasedanju deželnega zbora v pretres in da kmalu postane zakon. Ta zakonski načrt pa se ne nanaša samo na določbe proti gnilobi, marveč obsega vse določbe glede čebelarstva, n. pr. za postavljanje čebelnjakov, prepeljave v pašo i. dr. Ako postane naš zakonski načrt zakon, bo imela dežela Kranjska prva v Avstriji splošen čebelarski zakon. V Avstriji nimamo doslej splošnega državnega zakona o čebelarstvu. V večini veljajo še vedno patenti Marije Terezije in še ti patenti so namenjeni le za posebne dežele. Le na Goriškem in Nižjeavstrijskem imajo v novejšem času deželni čebelarski zakon, ki pa proti gnilobi nima nobenih določil. Pri sestavi našega zakonskega načrta se je odbor posebno trudil, da bi zadostil vsem zahtevam, zato je k sejam povabil gosp. Avgusta Bukovica. Žnideršičev panj. Posebno pozornost je odbor obračal na to, da se vpelje Žnideršičev panj, ki je sedaj najboljši panj za čebelarstvo na med. V ta namen je sklenil odbor, da se k vsakemu predavanju pošlje Žnideršičev panj z vsemi pritiklinami, ako v dotičnem kraju še nimajo tega panju. Lani so se poslali k predavanjem štirje taki panji in se potem tam prodali za znižano ceno. Tudi predavateljem je odbor naročil, da pri shodih priporočajo Žnideršičev panj. Brošura. Da se še bolj razširi Žnideršičev panj, je sklenil odbor izdati brošuro, v kateri bo popisan Žnideršičev panj, kako se naredi, in kako se v njem če-belari. To delo je na prošnjo odbora prevzel gosp. Žnideršič sam, toda vsled nepričakovanih zaprek dosedaj še ni dokončal. Upanje pa je, da se to kmalu zgodi. Čebelarske potrebščine. Gotovo bo zelo ustreženo našim članom, da si je odbor priskrbel zalogo najpotrebnejših čebelarskih potrebščin, posebno za Žnideršičev panj. Marsikdo je potreboval razno čebelarsko orodje, umetno satovje i. dr., toda ni vedel, kje bi dobil, ali ni bil Vešč nemščine itd. Doslej so se člani obračali na društvo, da jim je naročavalo, odslej pa ima društvo samo v zalogi najpotrebnejše stvari. Zalogo je iz posebne prijaznosti prevzel odbornik g. Martin Humek, deželni sadjarski učitelj v Ljubljani, Linhartova ulica. Česar pa društvo nima v zalogi, n, pr. točil, stiskalnic, to preskrbi na zahtevo, ali pa naznani zanesljivo tvrdko, kjer naj se naroči. Prošnje, Odbor je vložil prošnjo na žel. ministrstvo za znižano vožnjo čebel na pašo. Prošnja je bila, žal, odbita. Visoki deželni odbor je na prošnjo odborovo tudi za leto 1913. dovolil društvu 500 K za društvene namene. Vložena je bila tudi prošnja na poljedeljsko ministrstvo za državno podporo za 1. 1913, Neobdačeni sladkor. Lani je bila skrajno slaba čebelarska letina. Večinoma je bilo deževno in hladno. Spomladi niso čebele dobile nič, poleti nič, v jeseni nič. Le v krajih, kjer imajo veliko pravega kostanja, ki je na vso srečo odcvetel ob lepem vremenu, je bila to edina paša, da so si čebele vsaj za silo nekoliko opomogle. V tej stiski je odbor storil vse potrebne korake pri »Zvezi avstrijskih čebelarskih društev v Pragi«, da dobi kar največ neobdačenega sladkorja. In res se mu je posrečilo, da je društvo dobilo spomladi in jeseni po en vagon, skupaj 260 q neobdačenega sladkorja. Četudi je cena sladkorju vsled ustanovitve sladkornega kartela poskočila naenkrat od 34 K na 60 K pri 100 kg, bi društvo moralo imeti najmanje še en vagon sladkorja, da bi zadostilo vsem zahtevam. Žal, da linančno ministrstvo ni dovolilo večje množine. Vsled tega odbor tudi ni mogel razdeliti sladkorja med vse naročnike, in še tisti, ki so ga dobili, niso dobili toliko, kolikor so želeli. Odbor je bil prepričan, ako razdeli med vse naročnike sladkor, bi prišlo na enega tako malo, da bi se sploh ne izplačala poštnina. Kaj pomaga čebelarju, ki ima 50 panjev in naroči 100 kg, dobil bi pa komaj 20 kg, Ker je bila potreba neobdačenega sladkorja po celi državi tako velika, je c. kr. finančno ministrstvo vnovič dovolilo letos spomladi 2570 stotov neobdačenega sladkorja »Zvezi avstrijskih čebelarskih društev v Pragi« kot dodatek k jesenski množini. Odbor se je takoj zopet obrnil na Zvezo s prošnjo, da dobi večjo množino sladkorja. Na prošnjo je društvo dobilo zopet 100 stotov sladkorja ter ga razdelilo predvsem med tiste naročnike, ki niso v jeseni prišli na vrsto, kajti člani društva imajo enake pravice in enake dolžnosti. Tudi cena sladkorja je od lani precej padla. Društvo je pri vseh teh dobavah sladkorja poravnalo manipulacijske in ekspedicijske stroške, da so člani dobili cenejši sladkor. Etikete, reklamni listi in steklenice za med. Odbor bi bil že založil društvene etikete in reklamne liste za med, toda med tem je prišel do prepričanja, da je neobhodno potrebno vpeljati tudi enotne društvene kozarce. V ta namen je še stopil v dogovor s steklarno. Po velikosti in obliki kozarcev se potem napravijo primerne etikete in reklamni listi. Vsa stvar je v tiru in bo v najkrajšem času članom na razpolago. Tu je sedaj navedeno vse važnejše delovanje odborovo, posameznosti pa ste cenjeni društveniki tako izvedeli iz poročil odbornih sej v Slov. Čebelarju. Blagajniško poročilo. Denarno stanje društva je takole ; Denarni promet »Slovenskega osrednjega čebelarskega društva« v Ljubljani za leto 1912. v H Dohodki K h Tek. št. II Stroški K h 1 Saldo dne 31. dec. 1911 . . . 122 48 1 Račun za tisk in ekspedicijo 2 Članarina.......... 760 25 „Slov. Čebelarja" za II. pol- 3 Dvigi iz tekočega računa . . 1563 — letje 1911......... 952 12 4 Dvigi iz poštne hranilnice . . 2100 — 2 Račun za tisk in ekspedicijo 5 Za prodane panji'.....■. 28 — „Slov. Čebelarja" za 1. 1912. 1791 01 6 Za inserate......... 14 04 3 Vloga na tekoči račun . . . 1450 — 7 Podpora deželnega odbora 500 4 Za shode .......... 358 16 8 Državna podpora za 1. 1912. . 1000 — 5 Honorar uredniku „Slov. Čeb." 230 — 6 Potni in pisarniški stroški ured- \ nikovi .......... 145 — \ 7 Honorar tajniku, blagajniku in \ upravniku........ 250 — \ 8 Stroški pri razdelitvi dveh va- \ gonov sladkorja...... 147 19 \ 9 Tovarni za sladkor v porav- \ navo računov za dva odje- \ malca, ki sta denar poslala \ po poštni hranilnici .... 272 80 \ 10 Podružnicam vrnjeni deleži od \ članarin......... 133 — \ 11 Štajerskemu čebelarsk. društvu \ vrnjeni deleži od članarin . 42 50 \ 12 Za tri Žnideršičeve panji s \ 13 pritiklinami........ 65 35 \ Upravni stroški....... 89 46 \ 14 Za klišeje ......... 54 73 \ 15 Potnina vnanjih odbornikov . 18 — \ 16 Koleki, poštnina in brzojavi . 73 66 \ 17 Razno........... 11 56 \ 18 Saldo dne 31. dec. 1912 . . . 3 23 Vsota prejemkov . . 6087 77 Vsota izdatkov . . 6087 77 Poštno-hranilnični promet »Slovenskega osrednjega čebelarskega društva« v Ljubljani za leto 1912. ■i H Dohodki K h v H Stroški K h 1 Saldo dne 31. dec. 1911 .. . 121 85 1 Dvigi............ 2200 2 Članarine.......... 1562 80 2 Za shode .......... 200 90 3 Plačila inseratov...... 56 88 3 Honorar uredniku „Slov. Čeb." 170 _ 4 Obresti za leto 1911..... 3 14 4 Potnina vnanjih odbornikov . 21 _ 5 Državna podpora za 1. 1911. . 1000 — 5 Za čebelarsko orodje .... 27 86 6 Za sladkor......... 272 80 6 Za fotografije........ 15 60 7 Naročnina čebelarskih listov \ za uredništvo....... 3 60 \ 8 Za opazovalno postajo . . . 2 37 \ 9 Sotrudnikom „Slov. Čebelarja" \ za leto 1911........ 172 — \ 10 Položnice.......... 34 _ \ 11 Poštni čeki in kuverte . . . 3 30 \ 12 Manipulacijski stroški in pro- \ vizija poštne hranilnice . . 18 35 \ 13 Razno........... 12 — \ 14 Saldo dne 31. dec. 1912 . . . 136 49 Vsota prejemkov . . 3017 47 Vsota izdatkov . . 3017 47 . f Bilanca. j* u H Aktiva K h V H Pasiva K h 1 Vloga v Kmetski hranilnici 33 67 i Dolg v tiskarni....... 298 24 2 Obresti vloge pod zap. št. 1 . 1 48 2 Premoženje dne 31. dec. 1912 444 45 3 Vloga na tekočem računu dne 31. dec. 1912....... 5 71 \ 4 Obresti vloge na tekočem ra- \ čunu za 1. 1912....... 12 11 \ 5 Vloga v poštni hranilnici dne \ 31. dec. 1912....... 136 49 \ 6 Pet deležev čebelarske za- \ druge v Ilirski Bistrici . . 50 — \ 7 Vrednost inventarja..... 500 — \ 8 Saldo dne 31. dec. 1912 . . . 3 23 \ Vsota aktiv . . 742 69 Vsota pasiv . . 742 69 V Ljubljani, dne 31. decembra 1912. Hinko Zirkelbach, Račune pregledal in v redu našel: t. č. blagajnik. I. N. Babnik s. r. Kakor cenjeni društveniki iz računskega zaključka in bilance razvidite, je društveno stanje vzlic velikim stroškom za naše razmere dosti ugodno. Primanjkljaj 298 K 24 h je nastal vsled tega, ker društvo za preteklo leto do danes še ni dobilo državne podpore za shode. Državne podpore se ne izplačujejo vedno pred novim letom, včasih preje, včasih pozneje. Državna podpora 1000 K za leto 1911. se je izplačala šele letos meseca aprila, za leto 1912. smo jo pa dobili pravočasno. Proračun za leto 1913. "oŠ H Dohodki K h M aj f- Stroški K h 1 Udnina 1400 članov po 2 K . 3000 „Slov. Čebelar": 2 Inserati .......... 500 — 1 tisk in ekspedit za 1. 1913. 2501) — .3 Deželna podpora...... 500 2 urejevanje........ 40U — 4 Državna podpora: i pro praet. — dolg .... 298 21 za predavanja...... 300 — 4 Potni stroški odbornikov in 200 za pospeševanje čebelarstva 1000 — urednika......... — 5 Tajnik, blagajnik in upravnik 250 — \ 6 Honorar dopisovalcem . . . 200 — \ 7 Drugi stroški (poštnina, koleki, \ naslovi etc.)....... 200 — 8 Klišeji........... 200 — \ 9 Nenadni izdatki....... 200 \ 10 Predavanja in trije tečaji . . 500 11 Preostanek......... 361 19 ■M 5300 — 5300 — še to leto. JANKO BABNIK Teh v popolnem obupu izgovorjenih besed se ne sliši menda nikjer tako pogosto, kakor ravno med nami čebelarji. In ne vselej brez vzroka. Za slabo čebelarsko letino pride še slabša, in mrmranje je vsak dan večje. Gotovo bi mnogi že nehali čebelariti, ako bi jih ne zadržavali dve stvari, namreč ljubezen do marljivih živalic in pa upanje na boljše čase. Saj pogosto čujemo, da čebelar ne živi od čebel, ampak od — upanja. Ako si pa čebelarstvo natančno ogledamo, bomo spoznali, da čebelar ne živi samo od upanja, ampak da ima poleg tega tudi dobiček. Poglejmo naš mili kmečki dom, kjer se čebelari. Kakšen red in mir, kakšna ljubezen v družini. Pa zakaj vse to? Odgovor ni težek: Vsega so navajeni od svojih ljubih — čebel. Hišni gospodinji ni treba nikoli vprašati po končanem delu, kje je družina. Vse je zbrano pri čebelnjaku, kjer se pogovarjajo o dovršenem delu in kujejo načrte za prihodnji dan. Čebelarju ni treba iskati druščine in zabave v gostilni. Vsega ima dovolj pri svojih čebelah. In če pomisliš, dragi čebelar, koliko dobička imaš od tega, da se mudiš v čebelnjaku namesto v gostilni, pač ne boš tarnal, da od »muharije« nimaš dobička. Koliko trdo prisluženih kronic poženejo tvoji sovrstniki, ki ne poznajo te stroke kmetijstva, po grlu, medtem ko imaš ti najzanimivejša opravila pri čebelah. Nimaš pa dobička od tega samo ti, ampak tudi tvoji sosedje in znanci. Kako radi prihajajo k tebi vasovat, dobro vedoč, da jih po tej druščini ne bo glava bolela. Tudi nepotrebnih dragih tožb si ne boš nikdar naložil na hrbet pri čebelnjaku, ampak večinoma v gostilni, kjer ljudem, potem ko so pregloboko pogledali v kozarec, zleze navadno pijača v glavo, pamet pa v pete, tako da ne vedo, kaj govore. Sploh se pa našim čebelarjem, kadar se govori o pijancih, odloči prav majhen prostor. Večinoma so prav trezni ljudje. Kakor pijanec ni za nobeno resno delo, tako tudi ne za čebelarstvo. Kako bi ga tudi nedolžne živalice pogledovale, ako bi začel pred njimi omagovati. Da je čebelarstvo dobra pot k treznosti in varčnosti, je uvidela tudi železniška uprava, ki je začela precej podpirati železniške čuvaje-čebelarje. Kupuje jim čebele, panjove in razno drugo k temu spadajoče orodje. S tem jih navezuje na dom. Tega pa ne izvršuje toliko iz družabnega ozira, kakor iz lastne koristi. Pokazalo se je namreč, da oni uslužbenci, ki se pečajo s čebelarstvom, najbolj vestno opravljajo svojo službo. Vzrok pa, da naši čebelarji tako tarnajo, je tudi ta, da svoj pridelek prehitro prodajo in računajo samo za eno leto naprej. Prav dobre letine so redke, srednje goste, prav slabe se pa tudi razvrste med prve dvoje, tako da si razumen čebelar že prihrani doma toliko medu, da more svojim čebelam priti v slabih časih na pomoč. Ako pa nima lastnega medu, denarja pa, četudi so mu ga pridne čebelice prošlo leto prinesle, je škoda, tedaj se navadno prične z jadikovanjem: Čebelarim »še to leto«. Zato pa naj vsak čebelar v dobrih in srednjih letinah trdno določi, koliko medu si bo hranil za poznejše slabe čase. Ta tako imenovana »železna zaloga« ti bo prav prišla. Saj med, ako je čist in o pravem času iztočen, se ne pokvari. Mnogi tudi tarnajo, da nimajo dovolj časa, ne morejo loviti rojev, in se jim vsled tega vse pokvari. Tem je sedaj pomagano. Kupite si Alberti-Znideršičeve panji. V teh lahko večinoma opravljamo vsa dela zjutraj ali zvečer. Rojiti se pa ljudstvom v teh bivališčih, ako hočemo doseči popoln uspeh, sploh ne sme pustiti. Če kljub vsemu preprečevanju izleti kak roj, pa že dobimo toliko časa, da ga spravimo v panj. Kakor je razvideti iz predstoječih in še mnogo drugih tukaj ne navedenih razlogov, je vsako obupavanje nepotrebno. Lahko sicer ostanemo pri starem, to se pravi čebelarim »še to leto«, toda ponoviti moramo to vsako leto znova. od osrednjega čebelarskega društva. XIX. odborova seja, dne 4. marca 1913. Odbor sklene soglasno, da se ustanovi čebelarska podružnica za Ljubljano in okolico. Posvetovanje glede tečajev, predavanj po podružnicah in sestave proračuna za potovalni pouk, Sestava proračuna za leto 1913. Razgovor o društvenih steklenicah. Dopis deželnega odbora, ki sporoča, da je društvu naklonil za leto 1913. 500 K podpore, se vzame z zahvalo na znanje. Občni zbor se določi na dan 2. aprila ob 10. uri dopoldne. naše opazovalnice. POROČEVALEC AVG. BUKOVIC. Mesečni pregled za februar 1913, Panj je na teži u CJ 0) Temperatura 'S Dnevi Kraj pridobil dkg izgubil dkg a ?, rt "sr a G C d ni rt rt C JS a CJ 6 o s solncem a o Mesečna tretjina o CL, S"®3 >N ~>o a >N a -H, Dne S 'rt C a T) C 0 % s > 1 2 3 1 2 3 dkg C VI £ N N C/J o N Ljubljana « Kranj -11 0 11 1 3 8 17 20 Podgorje pri Kamniku — — — 50 55 55 - 160 — - + 13 -11 + 0-9 12 1 1 1 7 20 23 11. Bistrica — — — 40 60 40 — 140 — — + 13 - 9 + 2-2 9 4 0 3 13 12 18 Brojnica pri Nabrežini — — - 60 30 25 - 115 — — +15 - 2 + 66 16 3 6 3 19 13 Struge pri Dobrepoljah — — - ? ? ? - 145 — — + 9 -14 — 1-2 4 1 4 13 3 12 24 Strlac pri Šmarjeti — — — 80 65 50 - 195 — - +14 — 7 + 2'4 12 1 6 8 9 11 20 Metlika — — — 50 65 65 — 180 — - + 11 - 8 + 1'5 7 3 6 10 11 7 22 Sv. Duh na Ostrem vrhu - Kranj. Februar je bil suh, lepega vremena, toda mrzel in vetroven. Čebele so se trebile večkrat, pa samo popoldne. Zalege bržkone ni dosti, kar je čebelam le v dobro. Le ne prezgodnje zalege, kakor lani! Konjedič. Podgorje. Vreme suho, nebo vedro ! V prvi mesečni tretjini več popoldanskih izletov; 4. splošna trebitev, 5. prva obnožina s teloha. 28. lep gorak dan, trebitev. Na podloženih kartonih je bilo malo mrtvic. Ta dan je dobil vsak panj 1 balon sladkorne raztopnine, sedaj mir do srede sušca. Tu in tam se sliši o mrličih. Sallath. 11. Bistrica. Dne 5. je bila glavna trebitev in že 8. je bilo videti prvo obnožino, toda kmalu je zatulila burja in zrak zelo ohladila. Od takrat ni bilo več prave gorkote. V dneh med 15. in 18. se živo srebro ni niti črez dan dvignilo nad ničlo. Ta mesec so čebele použile razmeroma mnogo; Pri pregledovanju čebel po mojih uljnjakih v okolici se je že 6. februarja našla ponekod zalega. Žnideršič. Brojnica. Februar je bil v prvi tretjini zelo neugoden, mučila nas je težka megla. 7. so panji prvikrat leteli; 8. prva obnožina. Zimski počitek je bil zelo kratek, i. s. od 8. do 21. januarja, t. j. 14 dni, in od 15. do 20. februarja, skupaj 20 dni. Sila. Struge. Čebele so bile cel mesec v miru, šele proti koncu mesca so se trebile in prinesle prvo obnožino. V drugi polovici je pihal oster severovzhodnik; par dni je pomalem snežilo. Meglen. Strlac. V nasprotju z januarjem je nudil februar več izletnih prilik, dasi je bilo ponoči 7° mraza, zato je pa bilo črez dan do 13° gorkote. Prvi najtoplejši dan je bil 8.; izlet je bil zelo živahen, čebele so donašale obilo obnožine z leske, cingeljčkov in trobentic. 12. je prihrumela silna burja, ki je divjala 14 dni, zadnjih 5 dni v mescu so čebele zopet izletavale. Dne 27. sem panji prvič pregledal, osnažil ter našel vse v redu. 4 panji na jutranji strani sem moral sam zbuditi s trkanjem. Gregorič. KRANJSKE PODRUŽNICE. Podružnica v Kranju ima svoj občni zbor dne 19. t. m., na dan sv. Jožefa, ob dveh popoldne v gostilni »Stara Pošta«. Predaval bo urednik »Čebelarja«. K obilni udeležbi vabi Odbor. Čebelarska podružnica za Poljansko dolino. Občni zbor se je vršil po določenem dnevnem redu v nedeljo dne 9. februarja ob 3. uri popoldne pri Anžonovcu v Srednji vasi ob pičli udeležbi. Predsednik je otvoril občni zbor s primernim nagovorom, pozdravil došle čebelarje in konstatiral sklepčnost. — Temu je sledilo poročilo tajnika. Podružnica je štela v minulem letu 21 udov. Iz društvenega premoženja si je podružnica nabavila pocinjeno stojalo za odkrivanje celic, več cedil in pločevinastih posod, in tako zlasti izpopolnila točilo. Stiskalnico za vlivanje umetnega satovja so udje prav pridno uporabljali, ker Žnideršičev in eksportni panj sta našla prostor že v marsikaterem čebelnjaku, in upam, da se ju bodo tudi ostali oprijeli. Letos je tudi pri nas že več čebelarjev vzimilo čebele v Žnideršičevem panju, in ti si bodo sami v nekaj letih lahko razrešili vprašanje : Se li bo dalo tudi pri nas z uspehom čebelariti v tem velikanu ? Pripomniti pa moram, da se bomo morali natančno držati navodil, ki so jih strokovnjaki spoznali kot edino prava, in upam, da uspeh tudi pri nas ne bo izostal. Tudi letošnji »Čebelar« prinaša razpravo o Žnideršičevem panju ; iz te ne bomo samo spoznali, kakšen uspeh je dosegel posameznik, ampak kakšno je mnenje vseh širom slovenske domovine raztresenih čebelarjev, ki že več ali manj let čebelarijo v njem. —; Podružnica si je nabavila tudi »amerikanca«. — Izkušnja je pokazala, da se je v njem kljub lanski slabi letini na samih začetkih močan prvec kaj lepo razvil. Da bi se ga naši čebebelarji oprijeli, dvomim, kajti Žnideršičev panj ga glede uporabljivosti in priročnosti daleko nadkriljuje. Gosp. predsednik Čadež še nadalje brezplačno prepušča podružnici društveno sobo, za kar mu občni zbor izreka srčno zahvalo. Vsled podraženja papirja, povišanja tiskarskih stroškov in razširjenja »Čebelarja« je bilo osrednje društvo prisiljeno udnino z novim letom zvišati na 3 krone. Odslej pa odpade na podružnico za vsakega uda 1 krona. Gotovo pa je že prva številka letošnjega »Čebelarja« prijetno presenetila vsakega čebelarja. Iz blagajnikovega poročila je razvidno, da je imela podružnica v minulem letu 101 K 39 h dohodkov in 90 K 57 h stroškov ; torej ostane v blagajni 10 K 82 h. Občni zbor je odobril račune in izrekel blagajniku zahvalo. Nato se je izvolil sledeči odbor: Ignacij Čadež, predsednik; Simon Troha, podpredsednik; Florijan Gostič, tajnik; Fran Lukman, blagajnik; Anton Pintar, odbornik. Odstopivšemu podpredsedniku Ignaciju Veharju in odborniku Mateju Miklavčiču se izreka zahvalo. Pobirala se je od navzočih tudi udnina; ostali pa se naj poslužijo prvi štev. priloženega čeka in pravočasno pošljejo članarino. Ker ni bilo nikakega nasveta, se predsednik zahvali došlim čebelarjem, želeč jim več uspehov kakor minula leta, in zaključi občni zbor. — Dovolite mi, gospod urednik, da izpregovorim še nekaj besedi! Žalibog moram konstatirati, da se je tudi v našo podružnico ukradel »bacil brezbrižnosti«, ako rabim izraz iz »Žalostne pesmi«, priobčene v 1. štev. letošnjega »Čebelarja«. Naj navedem za to nekaj dokazov! Podružnica je v enem letu izgubila eno tretjino udov. Na letošnjem občnem zboru je bila tako pičla udeležba, da smo komaj izvolili odbor. Res je, da so nekateri čebelarji zelo oddaljeni, in da je skrajno slaba cesta pridržala marsikoga doma, a vsaj najbližji čebelarji bi lahko storili svojo dolžnost. Čast izjemam! Priznati se mora, da smo v naši podružnici v dveh letih nenavadno napredovali. Nabavali smo si moderne panjove, najpotrebnejše čebelarsko orodje, katero je udom vsak čas na razpolago, in gosp. predsednik je društveno sobo tudi letos prepustil podružnici brezplačno. Iz blagajnikovega poročila pa vidimo, da ima podružnica kljub temu, da je izdala za orodje skoro 3 stotake, še nekaj kronic premoženja. In sedaj, ko smo takorekoč dosegli vse, ta nepotrebna brezbrižnost! Ali se ne bi dalo temu odpomoči ? Saj stavi podružnica svojim udom tako malo obveznosti, da izpolnjevanje teh ne more nikomur delati težkoč. Vsako leto plačati 3 kronce za »Čebelarja« in udeležiti se občnega zbora, to je po mojem mnenju pač mala zahteva. V naši dolini je že marsikatero društvo zagledalo beli dan, a sušica je vsakemu pretrgala nit življenja. Ali naj zadene našo podružnico ista usoda ? Ne! Združimo se, čebelarji, kar najtesneje, pridobivajmo novih naročnikov za naš strokovni list in storili bomo svojo dolžnost! Flor. Gostič, t. č. tajnik. ŠTAJERSKE PODRUŽNICE. Čebelarska podružnica za konjiški okraj ima svoj redni občni zbor na praznik dne 25, marca ob 3. uri popoldne v čadramski šoli. Gosp. nadučitelj Janko Časi iz Špitaliča bo poročal tudi o lanski čebelarski razstavi v Celju. V slučaju slabega vremena se vrši občni zbor naslednjo nedeljo, dne 30, marca t. 1. — K obilni udeležbi vabi vljudno odbor. Zoper kašelj, nahod in prehlajenje pomaga sledeče preprosto sredstvo: Žajbeljnovemu čaju se pridene toliko medu, da bo čaj sladak, in nato še malo jesiha. Pij pri prehlajenju gorkega čaja vsake pol ure eno žlico, pri nahodu pa kolikor mogoče vročega čaja. Med je tudi izvrstno sredstvo zoper živčno razburjenost, in če kdo ne more spati. Ena, tudi 2—3 žlici medu na večer pred spanjem je jako pomirilno, tako da se lahko spi. Obenem pa tudi čisti želodec in pospešuje prebavljenje. LISTNICA UREDNIŠTVA. Ko je urednik v zadnji številki prosil, da naj se tvarino za »Čebelarja« blagovoli pisati samo na eno stran papirja ter pustiti nekoliko praznega prostora za morebitne poprave in dodatke, je pozabil tudi še dodati, da naj se dopise pošlje vsaj en teden pred izidom lista, to je vsaj do 8. ali v skrajni sili do 10. dne v mescu. — Zavoljo obširnega tajnikovega poročila za občni zbor se je moralo zopet več stvari odložiti za prihodnji čas, kar naj se blage volje oprosti. MALA NAZNANILA. Pod tem naslovom objavljamo ponudbe članov brezplačno, to pa le dvakrat v letu. Prodam več dobro vzgojenih orehov 3 — 5 let starih in cepljene vrtnice 1—2 letne lepih vrst z imeni. Po naročilu izdelujem vsakovrstne pletarske potrebščine. Andrej Jemec, Petelinje 16, p. Dol pri Ljubljani. 2 2 Precejšno množino točenega gozdnega medu lastnega pridelka imam naprodaj v dežah po 50—60 kg a 1 K 40 h, Posodo, če se ne vrne, posebej zaračunam. Pločevinasta dežica 5 kg 7 K 50 h. I. Meglen, čebelar v Potiskavcu 3, p. Videm pri Dobrepoljah, Kranjsko. 2—2 Prodam več sodcev finega medu-pitanca od akacije in od travnih in gozdnih cvetlic kg po 1 K 20 h. Ivan Uršič, vele-čebelarstvo v Iderskem, p. Kobarid, Goriško. 2—2 Kupim 100 panjev nemške normalne mere s čebelami. Cena po dogovoru. Jakob Prešern, čebelarstvo, Vrba, p. Žirovnica, Gorenjsko. 2—2 Kupci čebel, pozor! Člani čebelarske podružnice na Robu pri Vel. Laščah imajo skupno 247 panjev čebel naprodaj, in sicer: Krampelj J. Cejtež, pošta Turjak, 7 p.; Škulj J., Srnjak, 10 p., Podlogar J., Srnjak, 12 p., Koprivec, Rob, 20 p., Za -krajšek J., Gradišče, 10 p., Hiti J., Vel. Osolnik, 8 p., Peček J., Ambrože, 30 p., Zakrajšek A., Škamevec, 8 p., Zakrajšek J., Neredje, 42 p., Žnidaršič J., Neredje, 12 p., (za te pošta: Vel. Lašče-Rob). — Rozman Fr., Podstrmec, 10 p., Ogrinc A., Lužarje, 8 p., Zaje J., Podžaga, 20 p., Marolt J., Črni potok, 10 p., (za te pošta: Vel. Lašče-Karlovica). — Oblak Fr., Sv. Gregor, 20 p., Pirnat Fr„ Gošpinovo, 20 p., (za te pošta: Ortnek-Sv. Gregor). -— Vsa ljudstva so zdrava in močna v navadnih kranjskih panjih. Vsakemu kupcu je na prosto voljo dano, da lahko kupi od posameznika po dogovorni ceni. 2—2 5 Droryjevih, 4 nemške in 15 kranjskih panjev čebel proda Ivan Šlibar, Mišače, pošta Podnart. 2—1 Umetno satje iz garantirano pristnega doma pridelanega voska prodaja kg po 4 K 60 h Mihael Kunovar, čebelar v Dravljah, pošta Št. Vid nad Ljubljano. 2—1 Garantirano pristen ajdov med, zanesljiv pitanec, 6 kg v pločevinasti posodi 8 K 40 h. Nadalje prodam 10 panjev čebel nemške normalne mere na 7 celih okvirjih po 16 K. In 10 panjev na polokvirjih po 14 K s panji vred. Črez celo leto prodajam tudi čebele. J. N. Lubec, posestnik in čebelar, Formin, p. Možganci niže Ptuja. 2—2 Naprodaj je pristna domača slivovka, v vsaki množini, kakor tudi tropinovec liter po K 1'50. Velika množina visokodebelnih, cepljenih vrtnic v raznih bojah, komad po K 1'— do 1*20, vse loco pri Fr. Gregorčiču, Strlec 13, p. Šmarjeta, Dolenjsko. 2—2 Imam naprodaj 50 panjev kranjičev. Cena po dogovoru. Valentin Tušar, Planina št. 9, p. Cerkno, Primorsko. 2—1 Kupujem čebelne voščine po KI'— do K 1'10 za kg, kakor tudi vsako množino voska po najvišji ceni. Ponudbe z navedbo cene in količine naj se pošiljajo na Franc Oblak, Sv. Gregor, p. Ortnek. — Naprodaj ima zanesljivo domače korenje in velikansko peso po 70 vin. liter. 2-1 Kupim več sto panjev čebel v kranjskih panjih, 100 panjev čebel v nemški normalni meri, polokvirjev 22'2 X 18'5 mm, kakor tudi večjo množino čistokrvnih kranjskih matic. Prosim ponudbe na čebelarstvo Jan. Strgar, Bitnje pri Bohinjski Bistrici, Gorenjsko, 2 -1 Garantirano pristen ajdov med, zanesljiv pitanec, prodaja 5 kg v pločevinasti posodi za 8 kron. Blaž Urbančič, čebelar na Ščavnici, pošta Sv. Ana na Krembergu pri Cmureku, Štajersko. * 2 t Proda se deža pristnega, točenega ajdovega medu, okoli 50 kg po 1 K 40 v. Posoda • se posebej zaračuni, ako se ne vrne. Andrej Černešek, posestnik in čebelar, Majšperg, pošta Ptujska gora, Štajersko. 2-1 Naprodaj imam okrog 100 kg garantiranega čistega medu, zmešanega poletnega in ajdovega. Cena za 1 kg 1 K 50 v. Janez Kovačič, čebelar na Vrhu, pošta Št. Jernej, Dolenjsko. 2-1 Udnina (3 K) in reklamacije naj se pošiljajo upravništvu „Slovenskega Čebelarja" v Ljubljani, dopisi in članki za list pa uredniku „Slovenskega Čebelarja" Fr. Rojinu, nad- □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ učitelju v Šmartnem pri Kranju, □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□d Odgovorni urednik Hinko Zirkelbach. Lastnik „Slovensko čebelarsko društvo". aoooDonaioooooooDDoooaoooooo Tiska ..Katoliška Tiskarna" v Ljubljani. Registrovana varstvena znamka, HERKULOVO ali WEED-SATOVJE! Edino opravičena tovarna v Avstro-Ogrski za izdelavo satovja na Weed-strojih. Vsled precejšnjega pritiska na vosek v stroju postane umetno satovje močno kot usnje, prozorno kot steklo, lahko kot pero, nerazdrobljivo in nerazstegljivo. Ako bi mogle čebele govoriti, bi rekle: dajte nam Wagnerjevo Weed-satovje, ker je ravno tako čisto, čedno in prijetno dišeče kot satovje, ki ga naredimo same. Herkulovo satovje je„neglede^ na vse prednosti najcenejše na svetu, ker obsega 1 kg več plošč kot na druge načine narejeno. Čebelarji, ki pošljejo svoj čisti vosek tovarni franko, dobe proti doplačilu 1 K za kilo enako težo Herkulovega satovja. Herkulovo satovje za vsako poljubno mero, zavoj franko, stane kilo iz rumenega voska K 5'—, iz obeljenega voska K 6'—. Ceniki s podobami Weed-strojev na zahtevo zastonj in franko. 2—1 UWaonerna Dunaju XII4. Helzendori, tovarna za umetno satovje in beljenje voska. Znideršičeve panji, izdelane po Žnideršičevem originalu, opremljene z 18 okviri racionalne mere, matično rešetko in drugimi pritiklinami, dalje remeljce v vseh dimenzijah, blazine in druge potrebščine Alojzij Trink mizarstvo s stroji. Ljubljana. Linhartova ulica 8 Cena kompl. panju 16 K, pri večjem naročilu primeren popust. Izdelovalnica čebelarskega orodja „Kranjsko tržno čebelarstvo" Peter Majdič preje baron Rothschiitz, Smrek, pošta Višnja gora (Dolenjsko) Prodajalna v trgovini ,,MERKUR" priporoča vsakovrstno čebelarsko orodje lastnega izdelka, posebno panji vseh sistemov, vso pripravo za izdelovanje fllb. Žnideršičevih in drugih panjev, stiskalnice za umetno satovje, rokavice, avbe, kadilnice „Smoker" in razne druge pipe za kajenje, točila za med, kakor tudi vse druge v to stroko spadajoče predmete, vse skrbnega in dovršenega dela, po prim. nizkih cenah, na debelo in drobno. Deter Maidič, Celje ■ GraSka cesta št. 12 kjer se dobi tudi vsakovrstno železninarsko blago, posebno za sezono: traverze, cement, poljedelski stroji, umetna gnojila itd. 6—2 se "žanima za čebelarstvo in hoče kupiti najpotrebnejše stvari, naj zahteva ilustrovan in z mesečnimi navodili o~ premljen cenik, katerega pošlje zastonj FR. SIMMICH zaloga čebelarskega orodja v JRUERNIGU, avstrijski Šleziji (osterr. Schlesien) Posebno se priporoča: umetno satje iz čistega voska, razstojišča za okvirje, priprave za roje, matične kletke, kadilnike, čebelarske kape, pitalnike, klešče za okvirje, trčalnice, sita za čiščenje medu, vilice za odkrivanje medu, matične rešetke, zapahe za izletnice itd. 12-2 KDOR Povsod odlikovano! Postrežba točna in poceni. Za spomladansko 91*11 ^r0(^aiam v mno~ pitanje čebel imam I |f||V|Mril žinah nad 5 kg .po na prodaj večjo J| k 150 1 kg. Posoda množino pristnega nA^AI* 1 se do 50 računi točenega medu — II11/IIV | po lastni ceni, nad pitanca. fflfl^MI ■ 59 kg se pošlje s posodo vred franko. Čebelarji, preskrbite se pravočasno s potrebnim dobrim pitancem! -- los. Hovak, čebelar. Notranje Gorice pri Uubllani. Prvi in največji A/i Ambrožiča gorenjski 1II. v Mojstrani == čebelnjak ====^= pošilja: Umetno satovje i z čistega, jamčeno pristnega voska 1 kg 5 K, 3 Va kg poštnine prosto. Jamčeno čisti, pravi med za pitanje čebel itd. 5 kg v ploščevinastih škatljah 8 K. Ambrožičev panj s 17 okvirji nemške normalne mere ali dunajske društvene mere in z okvirjem za okno, posebno pripraven in solidno izdelan — 6 K. Lovilniki za roje, posebno praktični 6 K.