Otroški vertec. Kralj in kmetič. (Svobodno poslovenjeno.') Neki niogočni, pa Ijudomili kralj je jezdaril encga dne mimo njive, na kteri je ravno postarani kmetič oral. wOče! ali je to polje vaše?*, vpraša kralj kmetiča. nXe, vaše veličanstvo!^ odgovori pohlevno kmetič, ,,obdelujem ga le za dnino". nIn koliko doboste plačila za svoj trud?", vpraša kralj dalje. »Stiri desetice", odgovori vprašani. Priprosto, nevstrašeno obnašanje kmetičevo je kralju všeč, torej še dalje z njim goričava: ,,Kako nek potrosite vi te štiri desetice"? Kmetič se malo za ušesnii popraska, potem pa pravi: ,,Kako jih neki potrosim? Ena desetica je za me in za mojo ženko za živež; z drugo plačujein svoje dolgove; tretjo vložim na obresti, in zadnjo dam vbogaime^. Kralju je bil ta odgovor nerazumljiv, torej reče kmetiču, naj mu te potroške bolj natančno razloži. Kmetič tako-le pripoveduje: ,,Kar se tiče perve desetice moj odgovor ne potrebuje razjasnila. Kar zadeva drugo desetico, s ktero dolgove plačujem, je pa tako-le: Imam donia še žive stariše, ki so zavoljo velike starosti že za vsako delo nezmožni; ker so pa oni v oioji mladosti za mene tako Iepo skerbeli in me preživili, je pač več ko prav, da jim sedaj plačujem, kar sem kdaj od njih dobil. V to tedaj potrosim drugo desetico. — Tretjo dajem na obresti s tem, ker jo potrosim za dobro odgojitev svojih dveb otrok, o kterih upam, da bosta tudi ona mene ua starost lepo preskerbovala, ko ne bodem mogel dalje delati. Z zadnjo desetico, ktero dajem vbogaime, pa preredujem \z bratovske Ijubezni svoje dve revni in bolehni sestri, ki si nič prislužiti ne morete. Kralju so bili potroški kmetičevega zaslužeka tako všec, da ga bogato obdaruje. Ta dar pa je tudi kmeticu podlaga Iepše prihodnosti. Postal je vsled' umnega gospodarenja premožen mož, in vsi, ki so ga poznali, so ga zeld čislali. Edor starše hvaležno spoštuje, Sam srečo obilno si kuje. Rodoljub Podratitovski.