K m KUK M OS UL adanu DBADOK bdsba jjgg XIV - Št. 172 (4017) TRST, nedelja 20. julija 1958 Cena 30 lir W lil, zasedanja Mešanega odbora VPftek se je v Rimu končalo m. zaseda- ^™S“°k.T2£ Ta Lvimu osemnajst dni. na ^°rje bil sestavljen SLT? .člena 8- posebno »tatuta z namenom, de ^!2®:ga .in svetuje gle-šajn^T^11 „ Ki se nana-. na zaščito manjšin, virinn j določila je raz-Dosvoi , . ima komisija lahko rfVa- 1 znaoaj in da dama kV®. priporoci,a vla' Mco Lu forrnalno pravno Pf^ pbvezna, dejansko pa ^tavljajo pomembno Pri jboije je, ko se niatJ \ Priporočilih stri-tatJi °be delegaciji, ker v t)a m Primeru ni več ovir, tevrše* Priporočila tudi daSni^a 7idika je bilo sesane* ei'e zasedanje mešat i odbora pomembno, kretrn^ °dbor pričel s konta 7r,o,m razpravljanjem Wh v Važnih- tak0 načel' šani ■ Podrobnih vpra-rih ln se Sled« nekate-r,.; sPorazumel ter izdal očila obema vlada- Drvi Je bil napravljen se k?nkretni korak, da stvo?^Icne posebni statut Od izvaiati-Hirih je razpravljal o »imi v.Vprašanjih: dve so *ki~rt elani jugoslovan-legacije in dve člani j tonske delegacije. rj,2 ^oslovani so pričeli ijv° z vprašanjem slo-sat . Sa šolstva, glede če-bi diL^bor po dolgotrajna «. ..i Prišel do enotne-pfi^Klišča in sklenil, da dj ?r°ei italijanski vla-rji^i a izda zakon, s kate-siov*. uredila vprašanje dii , j kesa šolstva v skla-d0j, .določili točke 4. c lon-točk ga sporazuma. Ta *a se glasi: h^a skupinama se bo liku P°uk v materinem jenih °troških vrtcih, osnovah. •n'*ni'h in strokovnih šo-krojj. ake šole bodo v' vseh slt0 P°dročja pod italijan-so 1)bravo1 kjer so otroci, ki *tnidrlp °dniki jugoslovanske bajjhe skupine, in v vseh Hnsk p°dročja pod jugoslo-ci, j..° upravo, kjer so otro-**te p. s°. Pripadniki italijan-*ktt : *e skupine, Italijan- *ta » jugoslovansko vlada ob stal ?P°razumeli, da bosta kor , rol« ohranili, kavern uovedene v prilože-pine s*znamu za etnične sku-nJKn0 Področjih, ki so pod li te , upravo, in posvetovali o°sta v mešani komisiji, deti,, bredpidenn v zadnjem bost- pte9a Statuta, preden Te £«er° °d teh šol zaprli. jo®e bodo uživale ena-!°letii- ■ ravnanju z ostalimi h, lste vrste na pndroč-»Jiron, po<* upravo Italiie Pttskrb Jugoslavije, glede *ti B . j. učbenikov, poslop;i *te» ‘e materialnih sred-r«lje’o ifil® tn položaja uči-uje jj .kakor tudi priznava-9o«In, ni- Itali-anske in in-Ho vunske oblasti, si bo-U(eni?rizudevale da bodo Ulji, vV Tph šolah vršili u’i-ki imaio isti materin kakor učenci. in jugoslovan-eokn°4Ji bodo takoj izda-,J°tfehr,”Ske predpise, ki so °rgani™! ,?n ureditev stalne J preri ejje teli šol v skladu Ulji F1”*, določbami. Uči-,e itni ^terifl govorni jezik > ParV?M> k' p“ so na .Ha Utiranja tega Memo- «eni ," 0 sporazumu zapo- Poiroči učitelji o šolstvu ?r®Po ® _ Pod italijansko u- Ualoo’«ne, bodo odpuščeni iz tim KCT ( ,'*uua se ne bo upo~ Se „ Precedens, in tu- nt ui- ■ ker nimajo potreb-’edti0 eUske diplome. Ta iz-rA°Jredba uPeli0,,,e. bo zahtevalo njeno n,ere Uanje za druge pri-njene ,azen za zgoraj ome-, e in ■. Qorije. Jugoslovan-do v 'talijanske oblasti bo-b zakJ?v‘TU suojih obstoje-tUrnne n?v sprejele vse ra- ?n,enLr p.e- zat0 da se 2> da „ učiteljem omogo-<-ha z smislu omenjenega , aaijo' pridobijo kvali-e4ni s.za. is*i status kot ,p(ija ani učiteljskega o- ,?r°0rami teh šol ne °natnitn V nasprotju z na-značajem učenca.» il0v^nskpOa -° vprašanju l8otrnfi?a solstva Je bila bPsrečiin * vendar se je sProtia s. Premostiti na-5tavij^l. čeprav zaradi se-bapeteai nove vlade in P°ložain mednarodnega egaciia italijanska de-yati s m mogla posveto-či bi hii vlado tako, iio to v drugačnem normalnem okolju mogoče. Vendar pa so bili o tem obveščeni najvišji italijanski državniki. Iz določil posebnega statuta, na osnovi katerih mora biti sestavljen zakon o slovenskem šolstvu sledi, da odpade zloglasni člen 2 bivšega vladnega zakonskega osnutka, ki je predvideval diskriminacijske u-krepe za vstop v slovenske šole. Poleg tega je znano, da se novi zakon ne bo nanašal samo na šole na tržaškem temveč tudi na videmskem področju. Glede slovenskega šolstva je ostalo načelno nerešeno vprašanje diplom. Kot je znano določa točka 2.c spomenice o soglasju rok štirih let, da šolniki urede odnosno notificirajo svoje diplome. Tega niso mogli napraviti, ker niso bila izvršena določila točke 4 c in ker ni bil izdan zakon o slovenskem šolstvu. To vprašanje bodo verjetno rešili na ta način, da bodo za štiri leta podaljšali rok, še bolje pa bi bi-io sprejeti specialni aranžma med obema vladama, s katerim bi se recipročno priznale diplome izdane v sosednji državi in priznala službena leta. Sedaj namreč veljavni predpisi tako v Itanji kot v Jugoslaviji določajo, da niso priznane airlome dosežene v sosednji državi. S tem aranžmajem tega vprašanja sicer ne bi v celoti rešili, ker bi dokončno rešitev lahko predstavljala le kulturna konvencija, kar pa bi zahtevalo dolgotrajnejši postopek. Ž aranžmajem pa bi rešili vrsto perečih osebnih vprašanj, in istočasno omogočili normalno delo slovenskim in italijanskim šolnikom. Drugo obsežno in načelno vprašanje, s katerim se je ukvarjal mešani odbor se nanaša na uveljavitev statutarnih določb o dvojezičnosti Tu gre v bistvu za dve ločeni, čeprav med seboj povezani vprašanji: 1. Da se omogoči slovenskim prebivalcem ustno in pismeno obračanje na javne ustanove v materinem jeziku, kar bi pomenilo, da morajo biti v teh ustanovah tudi. uradniki, ki obvladajo slovenščino. Poleg tega bi bilo treba v tej zvezi tudi izvesti določilo o dvojezičnih napisih, tiskovinah, dokumentih itd. 2. Izvesti je treba določilo, ki govori o enakosti vstopanja v javne službe in pravičnem (fair) zastopstvu v upravnih ustanovah. Glede teh vprašanj, ki no jih navedli samo :vimo brez podrobnosti, ■legaciji nista prišli do lotnega stališča, vendar i so bila podrobno vne-na v zapisnik tako, da ido predstavljala predet razgovorov prihodnje-i zasedanja mešane ko-Isije, ki bo čez nekaj mečev v Beogradu. S tem sicer to najvaž-;jše vprašanje ni bilo re-no, vendar pa moramo rotoviti določen napredek, ,j se je stopilo na pot, vodi k reševanju. V tej ezi lahko optimistično •ičakujemo, da oblasti ne >do čakale na prihodnje isedanje mešanega odbo-in da bodo pričele iz-ijati vsaj tista določila isebnega statuta, za kara je bolj očitno, da re-lično niso potrebna ni-tkršna posvetovanja. Tako na primer lahko takoj •ičeli izvajati zadnji od-avek člena 5 posebnega atuta glede dvojezičnih rpisov v tistih predelih žaške občine in vaseh, er je nedvomno več kot la četrtina slovenskih •ebivalcev. Prav tako lah-i brez posebnih priporo-1 ali dolgotrajnega par-mentarnega postopka, a dni generalni komisar da odlok o veljavnosti ena 5 in ga s tem uza-mi. Kot vidimo, gre za po-opno uveljavljanje dolo-1 posebnega statuta z na-lenom da se na ta način astopno uresničijo in u- Svetujemo vam, da s pomočjo gornjega zemljevida spremljate dogodke prejšnjega tedna, ki smo jih našteli v našem pregledu na drugi strani dnevnika- Ponedeljek — revolucija v Bagdadu (Irak). Torek — izkrcanje ameriških mornariških strelcev v Bejrutu. Sreda — začetek pošiljanja ameriških čet v Adano (Turčija), četrtek — britanski padalci s Cipra se izkrcajo v Amanu, glavnem mestu Jordanije. Petek —začetek velikih manevrov sovjetske vojske, letalstva in mornarice v Turkmenistanu, Kaspijskem morju, Zakavkazju in črnem morju na mejah z državami bagdadskega pakta: Turčijo, Iranom in Pakistanom, ter bolgarske vojske na turški meji ob sodelovanju sovietskega letalstva. Sobota — nove okrepitve ameriških posadk v Turčiji m Libanonu; govori se o 11.000 padalcih. — Oglejte si tudi naftovod, ki vodi iz Kuwaita čez Irak in Sirijo ter drugi iz Iraka cez Sirijo in čitajte članek o tem na drugi strani našega dnevnika o «Ozadju napada*. V""" II lltHMMItlllHIHItlHHIHH IH Hruščev predlaga ministrskih predsednikov petih držav Sovjetski predlog je bil poslan Eisenhowerju, Mac Millanu, De Gaullu, Nehruju in tudi Hammarskjoeldu - Sestanek naj bi bil kjerkoli, lahko tudi v Washingtonu, ce Ženeva ali kako< drugo nevtralno mesto zahodnim velesilam ni všeč MOSKVA, 19. — Sovjetska zveza je stavila predlog, da se tadoj skliče konferenca ministrskih predsednikov SZ, ZDA, Velike Britanije, Francije in Indije. Konferenca naj bi se pričela 22. julija v Ženevi; če pa to zahodnim velesilam ni všeč, naj bi bila konferenca v Washingtonu ali katerem koli drugem kraju. Sovjetski predlog vsebuje poslanica, ki jo je danes Hruščev poslal Eisenhowerju, Mac Millanu, De Gaullu in Nehruju. (Nadaljevanje na 'i. struni) Hruščev je poslal poslanico tudi generalnemu tajniku OZN Hammarskjoeldu. Besedilo poslanice, kot ga je oddajal radio Moskva, se glasi: «Po ameriškem napadu na Libanon in britanskem napadu na Jordanijo preživlja svet odločilne trenutke v zgodovini človeštva in vsak nepremišljen korak lahko sproži na svetu najhujšo katastrofo. V tem temnem trenutku zgodovine, ki ne dopušča nobenega odlašanja, predlaga Sovjetska zveza takojšnje sklicanje konference, k; naj združi predsednike vlad ZDA, SZ, Velike Britanije, Francije in Indije, kateri naj prisostvuje tudi generalni tajnik OZN Hammarskjoeld, da se sprejmejo takoj nujni u-krepi, ki bodo napravili konec že pričetemu vojaškemu konfliktu. Predlagamo, da se ministrski predsedniki sestanejo katerikoli dan, katerikoli trenutek; čim prej — tem bolje. Vprašanje datuma in kraja sestanka ne more biti ovira za sklicanje. Sovjetska zveza bi sprejela vsak predlagani kraj, tudi Washington, če zaradi tega ali onega vzroka zahodne velesile ne bi hotele Ženeve ali kake druge prestolnice kake nevtralne države. Sovjetska zveza smatra za bistveno, da se ne odlaša in da se ne izgublja dragoceni čas, ker topovi že začenjajo bobneti. Mi svetujemo, da bi bil sestanek v Ženevi 22. julija. Sovjetska vlada upa, da bodo vlade ZDA, Velike Britanije ih Francije oce- nile v njegovi pravi veljavi ta poziv. Sovjetska zveza nadalje upa, da bodo dale te države pozitiven odgovor na ta poziv in da bodo pripravljene usmeriti tek dogajanja odločno od poti vojne na pot miru.* Poslanice s sovjetskim predlogom so bile izročene danes popoldne v Moskvi veleposlanikom prizadetih držav. Zvečer pa je bilo besedilo poslanice na zunanjem ministrstvu SZ razdeljeno tudi vsem akreditiranim novinarjem Besedilo poslanice je bilo predsedniku Eisenhowerju sporočeno na njegovo pristavo Gettysburg v Pennsyl-vaniji. Dulles in Lloyd, ki sta imela pravkar razgovor, sta takoj začela razpravljati o sovjetski poslanici. Čeprav še niso znani kaki komentarji, je vendar prvi vtis v dobro obveščenih washington-skih krogih ta, da ZDA zavračajo tezo Hruščeva, da je. treba pripisovati vzrok za težak položaj v svetu a-meriški intervenciji v Libanonu ter britanski intervenciji v Jordaniji. Ameriška vlada ne bi mogla v nobenem primeru sprejeti, se poudarja v teh krogih, da bi se udeležila sestanka, na katerem bi bile ZDA kot obtoženec. Mac Millan je v direktnem stiku s Selwynom Lloydom, ki se sedaj nahaja v Wa shingtonu. Zdi se, da bo Mac Millan govoril po telefonu tudi z Eisenhowerjem Besedilo sovjetske poslanice je prispelo v London ob 23. uri (po srednjeevropskem času) in izvleček je bil takoj poslan Mac Millanu v njegovo podeželsko rezidenco. General De Gaulle je bil obveščen o sovjetskem predlogu, ko se je nahajal v svo ji rezidenci v Colombey-les deux-eglises, kamor je odšel za nedeljo. V tem trenutku še ni nikakih francoskih tr radnih komentarjev. Generalni tajnik OZN Dag Hammarskjoeld je odklonil komentarje o sovjetskem predlogu za konferenco petih po Srednjem vzhodu. Hammarskjoeld je za predlog zvedel po tisku in še ni prejel nobenega direktnega sporočila iz Moskve. Tiskovni ataše predsednika Eisenhowerja James Hager-ty je dejal, da Bela hiša za sedaj ne more dajati komentarjev o pismu Hruščeva, ker je o njem obveščena le po tisku. Hagertv ie še dostavil, da sta imela predsednik in državni tajnik1 telefonski razgovor o pismu le na podlagi informa-. cij tiska. Ni pa hotel predstavnik Bele hiše povedati,1 khkšna ie bila reakcija na pismo. «’ ’ ‘ ‘ V Jugoslovanskih političnih krogih pozdravljajo predlog predsednika sovjetske vlade Nikite Hruščeva o takojšnjem sestanku predsednikov vlad Sovjetske zveze ZDA, Velike Britanije, Francije in generalnega tajnika Hammarskjoelda. V beograjskih političnih krogih poudarjajo, da je potrebno storiti vse. da bi se preprečila katastrofa. Teksti poslanic, ki jih je Hruščev poslal ministrskim predsednikom, so skoraj e-naki z majhnimi medsebojnimi razlikami. V poslanici Eisenhovverju na pj. pravi Hruščev; «Vemo, da imajo ZDA atomske in vod1 kov* bombe; vemo, da imate letalstvo in mornarico. Toda v, dobro veste, da ima tudi ZSSR atomske in vodikove bombe, letalstvo in mornarico. balistične rakete vseh tipov, vključno medkonti-nentalne. Vsekakor pa menimo, da bi v tem odločilnem trenutku bilo bolj modro, da se že tako razgreta atmosfera ne segreje do vrelišča, ker vsebuje že dovolj eksplozivnih snovi. Napadalci se igrajo z ognjem. Ved- J no je laže ogenj prižgati, kot pa ga pogasiti. Ce pa je ?c bil prižgan, tedaj je bo Ije, pogasiti ga takoj v začetku, kot pa čakati da s* plamen razširi in zajame še sosedna poslopja. Naibolj pametna odločitev v sedanjih okoliščinah bi bila takojšnji umik okupacijskih sil t , Srednjega vzhoda ter prepustitev narodom dežel tega področja možnost, da sam’ določijo lastno usodo. Sovjetska vlada smatra za po trebno, da konferenca pred sednikov vlad ZSSH ZD^ Velike Britanije, Francije in Indije sestavi konkretna priporočila za konec oborožene ga spopada na Srednjem vzhodu ter ta priporočila predloži Varnostnemu svetu Ta organizem OZN pa naj jih prouči s sodelovanjem predstavnikov arabskih dr- žav: Konferenca bi se lahko tudi lotila vprašanja o prenehanju pošiljanji orožja deželam Srednjega vzhoda, kot je SZ že svoj čas svetovala.« Poslanica Mac Millanu ic skoraj enaka kot ooslamca Eisenhovverju le da v njej H-uščev ne omenja sovjetskih atomskih bomb in raket. (Nadaljevanje na S. strani) Dobri vojak Švejk v Libanonu cVidiš, ameriški kamerat. temu so rekli pri nas insubordinacija in v tem primeru mora vsak dober vop k intervenirati • . •!» ■francoskega napa- Sedem dni v svetu Angloameriška oborožena na Srednjem Od da na Egipt pred dvema letoma ni bil še nikoli sistem mednarodne varnosti tako o-grozen kot prejšnji teden, ko ste vladi ZDA in Velike Britanije s svojim vojaštvom intervenirali v Libanonu in Jorduniji, S tem se je do skrajnosti povečala nevarnost tretje svetovne vojne v mnogo večji meri, kot s pustolovščino v Egiptu, ker tedaj je bil zahodni blok neenoten in ZDA se z Edenom in Molletom niso strinjale. Danes pa so s pustolovščino začele prav ZDA v dogovoru z Anglijo in tudi s Francijo, ki «simbolično» sodeluje čeprav ni sama neposredno udeležena. Začelo se je dejansko pred mnogimi tedni v Libanonu, ko je opozicija začela z oboroženo borbo proti vladi in ko sta Amerika in Anglija hoteli takoj poseči vmes z orožjem. Združenim narodom je uspelo preprečiti te namene s pošiljanjem opazovalcev, ki pa so kmalu ugotovili, da gre za povsem notranjo zadevo ene izmed arabskih držav in s tem pred vsem svetom razkrinkali napadalne namene obeh zahodnih sil. Revolucija v Iraku Toda v ponedeljek zjutraj so iraški častniki z državnim udarom zrušili v Iraku tamkajšnjega kralja in njegovega strica z njuno vlado, ki ni predstavljala iraškega ljudstva, ampak so bili, vsi le lutke v rokah anglo-ameri-štkih interesov. In v Washing-tonu in Londonu so takoj izkoristili dogodek, češ da ne gre za povsem notranjo revolucijo, ampak za poseg od zunaj — za akcijo mltide Združene arabske republike in njenega predsednika Naserja in za ndolgo roko» Moskve. Toda revolucionarna vlada drži že krepko oblast v svojih rokah pod predsedstvom generala Kasema. Revolucija ni bila krvava: ogorčena množica je usmrtila samo najvišje predstavnike protitjiidske-ga režima: kralja Feisalo, njegovega strica in predsednika vlade. Takoj je odpovedala sporazum, ki je bil letos v februarju sklenjen z jordanskim lutkarskim kraljem Huseinom o federaciji' z Jordanijo. Po prvih vesteh je vlada izstopila tudi iz bagdadskega pakta, kar pa je pozneje zanikala. Najnovejše izjave nove plade pa poudarjajo, da bo spoštovala vse sprejete obveznosti v sporazumih z zahodnimi petrolejskimi družbami glede izkoriščanja petroleja in njegove redne dobave. Posebej pa poudarja, da še ne misli na združitev z Združeno arabsko republiko. Tako je v petek Naser lahko upravičeno poudaril, da Zahod nima nobenega vzroka za intervencijo v Iraku in hkrati obljubil, da bo revolucionarno arabsko nacionalistično gibanje osvobodilo tudi Bejrut in Aman, kjer se sedaj sprehajajo ameriški in angleški vojaki. Ameriški «marincs» v Libanonu Vlada ZDA po tem revolucionarnem udaru v Iraku ni čakala niti en dan. Ze v torek zjutraj je predsednik Eisen-hower sporočil, da je njegova vlada poslala v Libanon mornariške strelce — «mari-nes» — na poziv predsednika Libanona, Samuna, du bi »zaščitila varnost ameriških državljanov v Libanonu in da bi ohranila libanonsko vlado pri obrambi njene suverenosti in integritete.« Prvi ameriški vojaki, ki Ko je to govoril so se «ma-iness že začeli izkrcavati pri Bejrutu in zavzeli tamkajšnje letališče. Najprej je bilo rečeno, da se bo izkrcalo največ 5000 mož, toda v petek je število izkrcanih vojakov naraslo na čOOO, v soboto pa rže na 8000. Hkrati je vlada ZDA začela s pošiljanjem svojih pet v Turčijo, kjer je okrepila oporišča a-tlantskega pakta z enotami, ki so oborožene z atomskim orožjem, čeprav v Washing-tonu tefleo oborožitev — ne preveč’ odločno — zanikajo. Ze v petek so poročali o nič manj kot 11.000 ameriških padalcih. Istega dne je razpravljal o tem Varnostni svet, na katerem je sovjetski delegat zahteval takojšnji umik ameriških čet ter oboroženo intervencijo ZDA označil kot naj. hujšo nevarnost za novo svetovno vojne. Hkrati je sovjetska vlada iždala v tem smislu poročilo z isto zahtevo. Naser je z obiska v Jugoslaviji takoj odpotoval — je. pozneje. zvedelo -J naravnost v Moskvo, kjer je imel osemurni razgovor t predsednikom Hruščevom. Ta-koj so začele prihajati, vesti o pripravljanju velikih vojaških manevrov sovjetske vojske, letalstva rn mornarice na mejah med' Sovjetsko zre,zg. in ^člajnicamf, bagdadskega pakta: Turčijo, ki te tudi članica atlantskega pakta, Perzijo in Pakistanom. Predsednik Tito je poslal brzojavko Nehruju v fvezi s potrebnimi ukrepi, da se prepreči nova svetovna vojna. Nehru je takoj obsodil ameriško intervencijo. Ameriški delegat pa se je Vj Varnostnem svetu izgovarjal, da je r.iegova vlada ravnala v smislu .člena listine Združenih narodov in da bo čete umaknila takoj, ko jih nadomestijo policijske sile OZN ter v tem smislu predložil tudi resolucijo. S prezirom je ignoriral Hammarskjoeldovo ugotovitev, da so opazovalci OZN ugotovili, da gre v sporu v Libanonu za notranjo zadevo in da ni bilo einfil-tracij vojaštva in orožja iz Sirije.s Britanski padalci v Jordaniji Toda anglo-ameriška oborožena intervencija na Srednjem vzhodu je bila očitno že vnaprej natančno dogovorjena. Samo dva dni po Eisen-hoiverjevem sporočilu, t. j. v četrte^ dopoldne, je predsednik britanske vlade Mac Mil-lan sporočil v Spodnji zbornici, da je njegova vlada poslala s Cipra 2000 padalcev —imenovanih urdeči hudiči» v Aman, glavno mesto Jordanije — 7ta poziv kralja Huseina uda bi pomagala vladi v Amanu in njenemu odporu proti napadu in grožnji so se izkrcali na libanonski obali v bližini glavnega mesta Bejruta za integriteto in neodvisnost }tanija je pripravljena, če jo Jordanije.» S tem se je začela Husein pokliče)), «Vstopili bo-taka imenovana operacija mo, če nas bodo klicali)), uJor-(tRdeča riba»m ! danija bo naslednja država» Za angleško javnost obve- Selwyn Lloyd je takoj od* stilo ni prišlo nepričakovano, p0t0val v W ashington, da se ker je ves vladni tisk dan \z Dunesom dogovori o na- prej izšel z ogromnimi našlo-vi na prvih straneh: uDruga faza: Jordanija)), «Velika Bri- daljnjih potezah in razširitvi Čigav je petrolej Srednjega vzhoda KUVVAIT Anglija 50% ZDA 50% IRAN Anglija 40% Angl-Holandska 14% Francija 6% ZDA 40% IRAK Anglija 23-75% Angl-Holandska 23-75% Francija 23-75% ZDA 23-75% Privatniki 5% SAUD0VA ARABIJA ZDA 100% BAHREIN ZDA 100% Ozadje Na Bližnjem in Srednjem vzhodu je v teku brutalna agresija Anglije in ZDA proti prebujajočim se arabskim narodom. Pri tem uporabljajo tako Angleži kot Amerikanci dokaj preživeta gesla o epomoči* legitimnim vladam in zaščiti interesov esvobodnegaj, sveta. Objavljena statistična tabela priča z zgovornim je-zikom statističnih podatkov, kako v resnici stoje stvari in da gre za tipični imperialistični napad, ki naj zaščiti interese svetovnega petrolejskega velekapitala povezanega z ozko izkoriščevalsko plastjo prizadetih dežel. Iz tabele pa ni razvidno, za kake količine petroleja gre, odnosno zakaj so imperialisti pričeli s tako tveganim vojnim podvigom. Letna svetovna proizvodnja surove nafte je dosegla v letu 1957 54,9 milijonov ton (ni upoštevan sovjetski blok). Od tega so načrpali 11,1 milijona ton v Venezueli, 26,9 v Severni Ameriki, 16,9 na Srednjem vzhodu. To pomeni, da je dosegla proizvodnja Srednjega vzhoda dobro tretjino svetovne proizvodnje petroleja, kar tudi potrjuje zgornje trditve o obsežnih interesih ZDA in Anglije na tem področju in daje približno sliko o milijardnih profitih, ki jih imajo pri tem monopolistične petrolejske družbe. Še pomembnejše pa je to petrolejsko področje, če upoštevamo razdelitev petrolejskih rezerv v svetu. Podatki o rezervah niso povsem točni, ker jih ni mogoče dokončno oceniti, vendar pa je znano iz avtoritetnih virov, da znašajo do sedaj odkrite svetovne rezerve (vključen sovjetski blok) 36 milijard ton. Od tega odpade: na sovjetski blok 14 odst., na ZDA 13 odst., na Venezuelo 6 odst., na preostali svet 1,1 odst. in končno na Srednji vzhod 63 odst. (Nadaljevanje na 8. strani) .n...,...,.,............. M...H.................. KAKO SE V ITALIJI ODRAŽA POSTOPNO NARAŠČANJE ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV Samo davčna bremena in zlata podlaga ne morejo rešiti padca italijanske lire ■I ■ «1—Jyk—krfi■————————^ Treba bi bilo spremeniti ves davčni sistem, predvsem pa ukiniti razne trošarine in spremeniti odnos med posrednimi in neposrednimi davki Ze večkrat je bilo slišati izjave, da je vrednost lire nespremenjena. In vendar smo vsak dan priča višanju cen vsem življenjskim potrebščinam. Res je, da so se med tem časom tudi plače nekaterih uslužbencev dvignile; toda, kaj je pomenil ta povišek, ko pa so mu sledila povišanja cen skoraj vsem proizvodom? Nekateri ugledni politični možje še sedaj trdijo, da je vrednost lire nespremenjena; da je sicer nevarnost majhne klasične inflacije, ki. pa, položaja v bistvu ne spreminja niti ne ogroža. Toda kako je mogoče govoriti o klasični inflacjii ter o nespremenjeni vrednosti lire, kg pa vsakdo ve, da mora za stvari, katerih cena je bila še leta 1953 okrog 10QQ lir, plačati danes 12G0 lir. Ze leta 1953 so se oglasili. v italijanskem senatu predstavniki nekaterih političnih strank z zahtevo, da se s primernimi ukrepi prepreči višanje cen življenjskim potrebščinam. Ce ne bodo izdani ti ukrepi, so dejali, se bo višanje cen nadaljevalo. Njihove izjave so takrat pobili predstavniki državnih financ v italijanski vladi, češ da so pesimistične ter da niso v skladu z dejanskim položajem. Tudi danes še zatrjujejo, da nismo v dobi klasične inflacije, {etudi stvarnost te izjave pobija. Položaj je toliko bolj kritičen, ker nočejo odgovorni ljudje priznati sedanjih finančnih težav ter prikrivajo resnico sebi in drugim. Posledice tega zgrešenega gledanja so danes občutne tako na finančnem kot tudi na političnem General M&ssu, eden od glavnih voditeljev upora francoskih ultranacioria-listov v Alžiriji, je šc vedno miljenček kolonialistov, pa tudi oblasti mora- jo še vedno računati z njim področju. S političnega stališča je bila na primer velika napaka, da niso odgovorni ljudje pravilno tolmačili vrednost in pomen vedno bolj pogostih stavkovnih gibanj,-s katerimi so delavci zahtevalKizboljšanje plač. Po njifievem naj bi ne šlo za stavkovna gioanja, ki bi imel* naloga reševati življenjske |n deldVne pogoje delavcev, temveč bolj ža gi-’ banja političnega značaja. In to so trdili tudi tedaj, ko so morali zaradi naraščanja življenjskih -stroškov stopiti v stavko- celo univerzitetni profesorji in pravniki. Tudi danes položaj premenjen. Stavke in stavkovna gibanja, so na dnevnem redu; pri tem pa življenjski stroški iz dneva v dan naraščajo. Morda se bo kdo izmed čitateljev še spomnil zaskrbljujočih komentarjev, ko so se leta 1938 dvignili življenjski stroški ^za 60 odstotkov. Danes so se ti stroški dvignili še za 66.60 krat. Te podatke je zbral centralni statistični zavod potem ko je pregledal položaj v 60 glavnih mestih italijanskih pokrajin. In vse kaže, da se dviganje cen še ni ustavilo, ker že napovedujejo nova povišanja raznim javnim u-slugam. Tako je še minister Angelini, ko je bil še minister za promet, najavil skorajšnja povišanja železniških tarif. Do povišanja za sedaj še ni prišlo, vendar kaže, da dolgo ne bodo več odlašali, ker je bilo v zadnjem času vse preveč izjav o tem, da današnje železniške tarife ne ustrezajo sedanjim razmeram. Citatelji si lahko sami predstavljajo, kakšne bi b> le posledice zvišanja železniških tarif. Sledilo bi jim povišanje tarif tudi drugim prevoznim sredstvom in tem seveda povišanje cen življenjskih potrebščin. Povišanje torej, ki bi posredno in neposredno prizadelo vse sloje prebivalstva ter bi občutno obremenilo tudi državnt proračun, ker bi bilo treba misliti še na milijon državnih uslužbencev. Ko je bil minister Medici še zakladni minister, je iz-jav;l, da povzročajo višanje življenjskih stroškov vedno večje zahteve italijanskega prebivalstva, ki sicer plačuje vse stvari draže, vendar ima zaradi tega tudi mnogo ve{ ugodnosti, ker se je delovanje javnih uslug izboljšalo. Verjetno je bil samo minister Medici tega miljenja: celo uslužbenci njegovega ministrstva so mislili drugače, saj so stopili v 24-urno stavko in ne morda zaradi tega, ker so hoteli imeti lepše in bolje urejene tirade, temveč ker so hoteli imeti dovolj denarnih sredstev za vsakdanje življenje. Progresivno naraščanje življenjskih stroškov vpliva torej neposredno na imetje italijanskega prebivalstva. Ni zato na mestu optimizem nekaterih odgovornih krogov, ki kažejo na odnos državnih dolgov z narodnim imetjem, in ta odnos'se iz dneva v dan slabša v dveh smereh; tako da naraščajo državn’ dolgovi ter da se zmanjšuje vrednost narodnega imetja. Zato ne drži trditev,, da bi pomenila zlata podlaga že rešitev za vrednost lire. Tudi ie takšna zlata podlaga, ne more preprečiti devalvacije denarja, ki prizadene ne samo privatnike, temveč tudi državo. Nekateri so predlagali kot, rešitev tega vprašanja u-kiititev raznih trošarin. In v tem smislu je bil predložen tudi osnutek za zmanjšanje trošarine na vino, ki ga je odobril tudi italijanski parlament. Toda takratni finančni minister Andreotti je na ta predlog odgovoril, da ga ni mogoče sprejeti, ker ne bi vedeli, kako nadomestiti 35 milijard lir, ki jih je prinašala državi trošarina na vino. Minister Andreotti je ob tej priložnosti še izjavil, da je položaj zašel v slepo ulico ter da ni mogoče reše? vati samo enega vprašanja. Mnenje mnogih je, da bi bilo treba reševati to vprašanje po vzgledu drugih držav, kot na primer Zahodne Nemčije ali pa skandinavskih držav, kjer so temeljito spremenili davčni sistem. Treba bi bilo, po mnenju teh spremeniti odnos med posrednimi in neposrednimi davki. Ta reforma bi koristila tudi onim, ki bi bili v začetku morda prizadeti. Treba bi bilo seveda odstraniti najprej tro-šarjnske meje, kar bi vplivalo na zmanjšanje življenjskih stroškov. Toda to še ne bi žadostovalo. Posredni davki So namreč danes v I-taliji še vedno v nesorazmerju z. neposrednimi. Vsak seznam davčnih obveznikov kaže na-to krivico:,, malo ; jp namreč v teh seznamih o-seb, ki so prijavile visoke dohodKe. In še te osebe imajo v resnici mnogo višje dohodke. kot so jih prijavile, toda davčne oblasti jim tega ne morejo ali nočejo dokazati. Lahko pa jim je voditi kontrolo vseh manjših davkoplačevalcev, o katerih dohodkih imajo podatke v plačilnih spiskih. Izid III. zasedanja mešanega odbora (Nadaljevanje s 1. strani) voljavijo sprejeti sporazumi. Z italijanske strani sta bili prav tako predloženi dve vprašanji. Predvsem gre za zamenjavo šolnikov neitalijanske narodnosti na italijanskih osnovnih in srednjih šolah s šolni- Eno najmodernejših angleških letal, «P. 1. B.», ki ima svetovni rekord v hitrosti (1.861 km na uro), ki si ga bodo mogli ogledati na letošnji letalski razstavi v Farboroughu ki, katerih materin jezik je italijanski, kot to določa posebni statut. Glede tega vprašanja je bilo doseženo soglasje in je mešani odbor izdal priporočilo jugoslovanski vladi, da se ta zamenjava izvrši. Gre za vprašanje, ki zadeva na nekatere tehnične težave, ki pa so ga jugoslovanske oblasti ze pričp-te reševati in so v Kopni .ze razpisale natečaj za te šolnike. Glede osnovnih šol ne .bo večjih težav, ker italijanskih diplomiranih ličit el.jev ne primanjkuje in jih bodo imenovali v koprskem in bujskem tako, da bodo prišli iz drugih jugoslovanskih pokrajin. Teže bo s srednješolskimi profesorji, kar pa rešujejo na ta način, da so razpisali štipendije za študij italijanskih študentov na univerzi v Padovi za italijanski jezik, zgodovino itd. in štipendije za študij na univerzi v Ljubljani za fiziko, kemijo itd. Poleg tega je italijanska delegacija sprožila vprašanje prostorov bujske osemletke, glede česar ni bilo potrebno sprejeti posebnega priporočila, ker je jugoslovanska delegacija pojasnila stvarno stanje in zagotovila, da bo v primeru potrebe dobila italijanska šola nove prostore. Končno so na zasedanju razpravljali tudi o pritožbah posameznikov, kjer pa so v veliki večini primerov ugotovili, da gre v bistvu za praktično izvedbo načelnih rešitev in, da je treba torej načelno rešiti glavna vprašanja. Iz opisanega dela mešanega odbora je razvidno, da sta delegaciji opravili obsežno delo in da je bil napravljen določen korak naprej. Zlasti je važno — čeprav ni bilo vedno vzajemnega strinjanja — da je prišlo do odkritega, iskrenega in prijateljskega obravnavanja vprašanj, kar predstavlja tudi jamstvo za nadaljnje rezultate kar je potrdil v svoji zaključni izjavi tudi predsednik italijanske delegacije, ki je dejal, da «upa, da bo prihodnje zasedanje odbora še bolj plodonosno». To želijo tudi tržaški Slovenci, z dodatkom: mnogo, mnogo bolj plodonosni! že sedaj pa moramo poudariti dvoje: 1. Pri izvajanju priporočila glede zakona o slovenskih šolah ne bo smelo biti v njem tistih diskriminacijskih določil, ki jih vsebuje zloglasni Rossijev osnutek! 2. Vpliv tržaških šovinističnih krogov bo potrebno odstraniti, ker je za vlado ne le poniževalen, ampak je v nasprotju z ustavo in z vsemi izjavami poglavarja države in sedanjega predsednika vlade. ALI VEL — da ima Jugoslavija prvi doma zgrajeni rušilec. dili so ga tako rekoč v dv« fazah Prvič ga je zač«« graditi pred 19. leti ladjedelnica v Splitu. Zaradi vojne so z gradnjo prenehali »J1 ga je zasegel okupator. L»* * 1943 je bil potopljen, po vojni pa so ga potegnili na d" ter ga je reška ladjedelnic* «3. maj« do kraja zgradil«. Rušilec je dolg 120 m, široK 12 m ter je naj večja in naj-modernejša enota jugoslova* ske vojne mornarice. # # # — — da je veliki sovjet*** skladatelj Dimitrij jevič Šostakovič bil nedavne slovesno proglašen za Kom* dorja francoskega reda ume nosti in literature. Sošta«®* vič je prvi inozemec, ki **J| je bilo podeljeno to visoko odlikovanje. *** . v,# — da je odhod nizozems*" ribičev na lov na slanike, ** Nizozemsko pravi prazn® Nizozemska namreč izv*«* slanike v 40 dežel širom f* svetu. Z lovom na slanike J* povezana vrsta šeg in navad. Tako smejo ribiči, * se prvi vrnejo domov s, P**" nom, podariti najlepšemu o*» kletu v vasi cel jerba« *'•' nikov. * * * — da so nemški čatopid poročali, da so več milijon mark, ki so pripadale vojne1 mu zločincu Hermanu Go* ringu, našli zdaj v različnih nemških bankah pod tujim* imeni. Milijone so odkrili Posebni preiskovalci sodišča z® denacifikacijo. Oblasti so huje premoženje blokirale in * tem preprečile, da bi nar* pani milijoni prišli v rok* Goeringovi vdovi in hčeri, K> živita v Zahodni Nemčiji. * * * — da je neki zakonski P*r v Omahi (ZDA) postregel t* stom na svoji obletnici zlate poroke s torto, ki je bil« napravljena leta 1908, p r** na dan njune poroke. Tod® sta imela ves čas hermeti^ no zaprto v pločevin**^ škatli. Gostje, ki so jo posku* sili ,so morali priznati, da J® bila zelo okusna. ■N * * — da je hotela anglešK* televizija dokazati mirno kr* londonskih policistov s tenu da jim je stavila vrsto upr* šanj, na katere so morali * vso naglico odgovoriti. T** movalci se niso prestraši» niti tedaj, ko so jih vprašam kaj bi storili v primeru *f tomskega napada. eTelefo*** rali bi našemu poveljstvu* so odgovorili. Toda 19 od •* tekmovalcev je' izgubilo ce, ko so jim javili, da j** bodo s prihodnjim letom V* višali najemnino. * * # — da je neka trgovina barvil v Duesseldorfu objavil* naslednji reklamni napi*-«Tudi vi si lahko sami P1®* barvate stanovanje. Kup1* pri nas barvo in čopiče, V** ostalo bo šlo samo od seb*j Tudi Rembrandt je del** tako.« ■Je * * — da imajo v Severni rolini premalo prometne P®* licije. Pa so si pomagali t* ko, da so na nekem križ**®* posadili v službeni °v slamnato" lutko, oblečeno uniformo, z vidno radarsK napravo za merjenje h'*.., s ti. Ko so se policisti vrt** po lutko, so našli na v0*~, listek: «Vsi policisti ste slamnata strašila! Fantom1» *** 1« — da je ameriški fizik matematik Donald Flande^ ki je sodeloval pri izdel* prve atomske bombe, naP ^ vil pred dnevi samomor svojem chikaškem stanovati) ' V pismu s katerim se )e pu, slovil od žene, je med dr gim zapisal tole; «Ne m°rJL( več v laboratorij. Od tn®*£ zahtevajo nekaj, česar ne to rem izvršiti. Mrtev sem v den več dolarjev kot •* Drugače ne morem.« * * * 'h — da so pri znanstve***^ poskusih na michiganski u verzi (ZDA) ugotovili, dosežejo s cepljenjem noS.tl0 nic proti otroški paralizi ,s j stopnjo imunosti tako f materah, kot pri novo* jencih. ** * ir — da je dobil atomski V®J hun Foelke Damsted, ki j ga obsodili pred časom n8^ let zapora, prejšnji teden Ur dopusta «na častno - ^ do«. Damsted se je vrnil zapor s 24 urno zainl!.cj. Medtem ga je švedska P° ,i ja začela iskati že po v» deželi. Uprava jetnišnice . namreč pozabila obves organe policije, da se j* bežnik medtem vrnil. u, ko je upravnik prebral v sopisih, kako široko akc je policija sprejela se . spomnil, kaj je bila njeg° dolžnost. * * # # — da bo Sovjetska ri1* izdala letos 95 znamk z ni novo sliko. Na teh je f', nin prikazan ne samo ” organizator in tribun, *L več tudi kot prijatelj naj'1 ših ljudskih množic. Za ni gov 88, rojstni dan je Soul,., ska zveza izdala novo s***■ treh znamk z Leninovo v _ dobo be*®' istočasno pa je - j, znamk iz serije eV. /. erii» r>- le** nov 30. smrtni dan« ’z , m 1954 opremila „ prettsk® «200 let Akademije u’net stis. Aktualni portreti ABDEL GAMAL NASER predsednik Združene a-rabske republike je z letalom odpotoval na razgovor s Hruščevom, ko so se ameriške čete izkrcale v Libanonu; od tedaj so njegovi opomini zapadnim velesilam zelo jasni in odločni CLARA COPPOLA, Iz Neaplja, bo na mednarodnem tekmovanju za ■najlepšo žensko na svetu« v Long Beachu, v Kaliforniji (ZDA) predstavljala Italijo. ENZO TORTORA, eden najpopularnejših na. povedovalcev italijanske televizije se je pretekli teden poslovil od televizijske publike v zadnji oddaji nekoč zelo zanimive televizijske rubrike aTelematch« ROBIN DOUGLAS — HOME je izjavil tisku, da «ne bo več stopil na švedska tla«, iz česar se da sklepati, da so ga člani švedske kraljevske družine s svojim ravnanjem tako užalili, da pri tem ni šel po vodi le njegov ljubezenski roman s princeso Margaretho INGRID BERGMAN je vsa nasmejana, ker ji je razsodba rimskega sodišča omogočila, da se poroči s svojim rojakom, Larsom Schmidtom msiramk B. TRAVE I n m aJUSu4 ameriska rudniška anaba v severozahodni Mehiki je uredila za svoje oelavce, za njihove žene b ~f°ke majhno bolnišnico. Tu so imeli delavci ob žleznih in nesrečah zdrav-n sko pomoč. Da bi pri obudili zanimanje za “Olnišnico in jih vžgali y sP°štovanju do hi-penskih predpisov, so od-.pe?ovali delavcem od pla-®ajhno vsoto, ki ni bi-*• omembe vredna. Skupni teh odtegljajev ni *®w*toval niti za plačo bolniških sester, ki Me delali v bolnišnici, toda delavci, vsi brez Indijanci, so bili P*®Pnčani, da je njihov Prispevek za bolnišnico izredno važen in so celo tr “pl. da zdravnik in obe se-v bolnišnici lenarijo na filmov račun, družba pa iz vleče velik postranski dobiček. Zato so delavci z veli-pm veseljem izkoristili »sako priložnost, da so u-stuzbenceni bolnišnice zagrenili življenje. Njihova ^hajdljivost je bila vedno usmerjena v to, da bi bolnišnica ne bila brez dela. ~'e pa so bili res bolni, nih-r* ni šel v bolnišnico. Kot P°Prej so hodili k svojim *modrim» možem in že-v*®1. ki so znali zdraviti “dlje kot zdravniki, kate-hh roke so stalno smrdele Po strupu. Da pa bolnišnica ničesar ne bi dobivala *a®tonj, so tja pošiljali ,v°je žene in otroke, naj *°dslužijo» njihov prispe-',ek. Ker ti niso bili v resici bolni, so hodili v bolnišnico z izmišljenimi boleznimi, katere so delavci »tuhtali pri svojih večerih pomenkih. Nekega jutra je prišla v ®?lnišnico mlada, lepa In-aiianka in zahtevala od JGravnika, naj ji izpuli Zdravnik ji je preiskal ‘Obe in videl, da so zdra-71- močni in lepi, kot zobje mladega konja. »Kateri zob pa vas boli?* . »Nobeden. še nikdar me 111 bolel zob.* »Kaj pa potem želite?* ‘izpulite mi zob.* ,, ‘Toda zakaj vendar?* »Ker nimam nobene dru-r, bolezni,* je odvrnila !aska ga je n Zavr, iZagrabila za roko Pra^pUa ‘Kaj pa hočete prav? Zdi L mi, da mi hočete skaziti se drugo polovico ust.* Zdravnik jo je presenečeno pogledal. «Ali niste prišli, da bi vam spet izpulil zob?* «To mi niti na misel ne Pride. Ali sem vam morda naročila, da mi izpulite zob? Prišla sem, da bi mi vstavili nazaj zob, ki ste mi ga prvega izpulili. Saj vendar ne morem vse življenje hoditi okrog brez zob!* Pomolila je zdravniku zob. Zdravnik ji je pojasnil, da ji sicer lahko populi zobe, ne more pa jih vsaditi nazaj. Tako daleč medicinska znanost še ni prišla. «Kaj?» je zakričala ženska v sveti jezi. «Ne morete mi vsaditi zob nazaj ? Torej niti tega ne morete? Zakaj pa se potlej imenujete doktor? In ves dan sedite brez dela na verandi. Moj moz pa mora plačevati vso bolnišnico? Toda taki so ti prekleti gringoi (porogljiv vzdevek za Ameri-kance v Latinski Ameriki!) Fuj, ali vas ni prav nič sram, vi vlačugin sin, da ste mi populili moje prekrasne zobe in mi potem rekli, da mi jih ne morete vsaditi nazaj? Cabron! Grrrringooo!* Potem, ko je končala govor s sočnim in še kako! — zaključkom, je zapustila bolnišnico nič manj ponosno kot kakšna novopečena plemkinja, ki je oklofutala cesarja. čeprav je imela ta bolnišnica vse, kar pričakujemo od moderne bolnišnice, je indijanski delavci niso imeli nikdar posebno v čislih. S to zobno zadevo pa je izgubila še tisti ostanek dostojanstva, ki ji je preostal. Vsega tega ni bilo mogoče zanikati, kajti ženska je nosila svoje zobe s seboj, zavite v kos stare srajce in vsak otrok je lahko videl, de so bili popolnoma zdravi. Nekaj časa se je to kuhalo, potem pa je izbruhnilo na dan. Delavci so prišli v gručah pred upravno poslopje in vpili ter se sploh strahovito razburjali. Nihče pa ni mogel razumeti, kaj hočejo, ker se v posamezne razgovore niso spuščali. Iz gruče je bilo slišati samo vzklike: «Nobene bolnišnice! Nobenega zdravnika! Vse zobe! Sramotiti u-boge žene! Plačati! Plačati doktorja! Sestram lepe obleke! Vse plačati! Poslovodje družbe, ki niso smeli priznati, da delavcev ne razumejo, so si vsaj dopovedovali, da jih razumejo. Ker so bili oni delodajalci ali pa njihovi legitimni zastopniki, so si razlagali to kričanje v skladu s svojim lastnim socialnim in gospodarskim stališčem. Kako so si to razlagali, se je pokazalo v poročilu na glavno upravo družbo. Po tem poročilu so delavci vplili: «Niti toliko ne zaslužimo, da bi lahko šli v bolnišnico! še toliko ne, da bi lahko šli k zdravniku! Tako malo zaslužimo, da naši zobje nimajo kaj gristi! Tako majhno plačo imamo, da je naše žene sram hoditi naokrog, ker nimajo obleke! in naše sestre tudi hočejo obleke!* Ker vpitja pred upravnim poslopjem ni hotelo biti konec, temveč je postajalo vedno bolj glasno in ker med vpitjem ni bilo opaziti nobene smiselne spremembe, je stopil končno eden izmed glavnih poslovodij na verando in z drobci svoje španščine skoval govor, katerega vrhunec je bil v tem: «Da, da strinjamo se. Od tega ponedeljka dalje bo dobil vsak mož na dan po petindvajset centa-vosov več. Pojdite na delo. Vse je dobro. Muy bueno, amigos!* O ženski in njenih zobeh pa odtlej ni nihče več govoril. Mario Vilhar se je rodil leta 1925 v Postojni. Kot slikar iii kipar se udejstvuje sicer le kot amater, vendar je že imel tudi nekaj samostojnih razsta\, kjer je vzbudila pozornost predvsem njegova tnala plastika, ki je sicer ne odlikuje niti ra finiranost niti ljubkost, vendar pa je zato polna človeških motivov; pretežno je pripovedna, malte hrupna, vcndai pa sveža Desno: Marionete. (1957. Aluminij metaliziran z bakrom) 4 ... ... .....V y 1RI KNJIGE KOPRSKE ZALOZBE „LZP^“ France Bevk, Monsarrat ter Lavra Inaalls Wilder (Mrak za rešetkami, Hišica v veliki hosli, Eslher toslcllo) Založniška dejavnost koprske Lipe se sicer še ni docela izmotala iz prvih težav, saj je včasih potrebno celo desetletje, da dobi neka založniška hiša svoj osebni pečat in celo stil. Nekdo je «Lipi» pred nedavnim očital, da se je narahlo odmaknila od snovanja domačih piscev, resnici na ljubo pa je treba priznati, da ta trditev docela ne drži. Bralca na tem mestu ne bomo utrujali s številkami, ki sicer včasih povedo več kakor vse drugo, pač pa je treba povedati, da so domači pisci zastopani v največji meri. Na primer: od dvanajstih zadnjih izdaj je bila cela polovica Izpod peresa domačih avtorjev. To je zanesljiv dokaz za pravilno usmeritev založbe «Lipa» v Kopru. Te dni sta izšli dve novi knjigi, ena domača in en prevod. Izpod peresa gotovo najbolj plodnega slovenskega pisatelja Franceta Bevka smo dobili drobno knjigo, ki šteje komaj tistih 115 strani. To so avtorjevi spomini na čas med obema vojnama z naslovom MRAK 7.K REŠETKAMI. Razumljivo je, da je knjiga namenjena zlasti slovenskemu bralcu v domovini, že zavoljo tega, da bo skozi prizmo Bevkove živahne in tokrat resnično izbrušene govorice spoznal teror fašizma v krajih s pretežno slovenskim življem, kjer je avtor po prihodu iz prve svetovne vojne leta osemnajst deloval. To je zlasti Gorica, pa tudi Trst, potlej konfinacija na otoku Vento-tene blizu Neaplja, pa za- •tl llllllllllll|,l||||l,|lt„|„|,|||||l||,|||||,ll|||,|||||||ll||,,||lll||HII 1,1 IIMIMIMMIIIlllllllll 111111111. m, IHMIIH,milnimi IH,, It, lunuiuiH,||,|( um,(11,1,,1,,'tifi,im,milit,,,HI, umlili mn,IHIIIIIIII itiiiHiiHim,initiitiitviiiiiiiiiiiilimiil,im,Itimi XVII. MEDNARODNI DRAMSKI FESTIVAL V BENETKAH JE DOSEGEL LEP USPEH Na sporedu Goldoni Schiller Shakespeare ter Ionesco Beckett Aniante in Griffi Na festivalu je nastopilo tudi tržaško Stalno gledališče, ki je pri občinstvu naletelo na zelo lep sprejem tako zaradi same igre kot zaradi dobrega dela avtorja Anianteja Kadar govorimo o beneški Biennali, mislimo navadno najprej na umetnostno razstavo, ki se ponavlja vsaki dve leti in po tej plati opravičuje svoje ime. Potem se spomnimo še filmskega festivala, ki se pravzaprav uradno imenuje mednarodna razstava kinematografske umetnosti. Manj znano pa je, da spadajo v organizacijski okvir beneške Biennale še mednarodni festival dramske umetnosti, mednarodni festival sodobne glasbe in končno še zgodovinski arhiv sodobne umetnosti. Vse prireditve v okviru beneške Biennale, poleg tega pa še operne in druge dramske predstave in še razni koncerti in razstave, imajo za posledico, da v Benetkah pravzaprav nikoli ne nastopi neka mrtva sezona, ko ne bi bilo ničesar za človeka, ki želi kaj lepega slišati ali videti. Pri tem niti m treba posebej omenjati neizčrpnih beneških krasot v raznih palačah, galerijah in muzejih, ki so obiskovalcu vedno «na razpolago«. Pred dnevi se je v Benetkah zaključil XVII. mednarodni dramski festival. Pred pričetkom je vladalo za to prireditev nekoliko zaskrbljenosti zaradi nekaterih zamenjav v osebju, ki je že leta organizacijsko in tudi umetnostno to prireditev pripravljalo. Toda na koncu se je vendar izkazalo, da je šlo vse še kar precej po sreči. Po sporedu so se zvrstila v sedmih večerih (s ponovitvami) dela klasičnega, modernega in italijanskega teatra. Poleg tega p? seveda v Benetkah ni mogel manjkati domačin — Goldoni. Režiser Lodovici, ki si že več let nalaga dolžnost, da ob tej priložnosti pripravi kako Goldonijevo delo, je letos našel manj znano, toda ne manj zanimivo komedijo iz goldoni-jevskega repertoarja: Chi la fc Vaspetta ali Chiassetti de carneval. Seveda so nastopili Cesco Baseggio, Elsa Vazzoler in drugi iz Baseg-giove skupine. Trojni so bili inozemski gostje, ki so nastopili na fe- stivalu: iz Duesseldorfa, angleška skupina «Oxford Play-house« ter pariški ansambel «D’aujourd’hui». Nemci so nastopili s Schillerjevo «Ma- kespearom: Sen kresne noči. Odigrali so ga v krasnem «Zelenem gledališču« na otoku San Giorgio ob svitu (pravega!) meseca. Ze samo to okolje je pomenilo pol uspeha. Vse ostalo so dodali^ odlični igralci pod vodstvom režiserja Franka Hauserja. Parižani so v manjšem gledališču nastopili s' krajšimi deli pariškega Romuna Engena Ionesca, ki je deloma že znan tudi pri Slovencih, ter Samuela Becketta, ki je irskega porekla. Prvega so predstavili z Učno uro ter Stoli, drugega pa s Koncem igre in Dejanjem brez besed. Ne more se reči, da je bila vsa kritika posebno navdušena ob teh delih. Nekaterim se je zdelo, da so te stvari zelo modne na tak način, kot je mnogo modnih del na razstavi Biennale. Med italijanskimi novostmi je bilo na sporedu delo Griffija Qd ljubezni se umira. Režiral je De Lullo, ki je tudi sam igral in t njim ostala njegova skupina. Ta skupina mladih ljudi se je zelo potrudila za predstavo. ] Baje so se pripravljali več mesecev z vajami podnevi, medtem ko so večer za večerom v Milanu igrali Dnevnik Ane Frank. Ti napori niso ostali brez vidnih rezultatov, tako da so bili na koncu lahko vsi zadovoljni: publika, igralci in avtor. Nad vse častno se je na festivalu odrezalo tudi tržaško Stalno gledališče. Nastopilo je z novim delom sicilijanskega avtorja Antonia Anianteja Žveplena roža. Delo samo je dobro, režiser Enriquez ga je pa tudi zelo dobro pripravil, poleg znanih igralcev iz tržaškega gledališča sta kot gosta nastopila še Paola Bor-oonj ter Domenico Modugno. Tega so zlasti povabili zaradi sicilijanskih pesmi, ki jih je treba ob spremljavi kitare peti v tem delu. In kakor je bila odlična prva ter se je Modugno izkazal tudi takrat, kadar ni pel, tako sta bila sijajna tudi Enrica Cor-ti ter Ottorino Guerrini. Po vsem se lahko reče, da je bil letošnji festival zelo uspela prireditev bodisi kar zadeva sam repertoar in izvedbo bodisi kar zadeva obiak in s tem seveda finančni efekt. KZRA POUND ameriški pesnik, se je vrnil v Italijo, kjer je med vojno po radiu delal na-eifašistično propagando ter blatil Ameriko. Vsaj glede zadnje točke se še tudi danes ni poboljšal, čeprav so ga imeli do nedavnega ves čas po vojni zaprtega v neki norišniei. Kot pesnik pa ima svojo veljavo rijo Stuart«. Režiral je Karl Heinz Stroux, glavne vloge pa so imeli: Maria Wimmer (Elizabeta), Heidemarie Hat-heyer (Marija Stuart), Martin Benrath (Mortimer) ter Wussow (Leicester). Predstava je bila zelo solidna, celo na visoki ravni, in to brez kakih samovoljnih režiserskih poskusov. Dosegla je velik in zaslužen uspeh. Angleži so prišli s Sha- SIDNEY POIT1ER je na berlinskem filmskem festivalu prejel nagrado za najboljšo moško igro (v ameriškem filmu -zTlte Defiant Ones» Stanleva Kramerja) lltlMIItllilllllltlllllllMinilllllllMIlIftftlHIHIIMIIIItlllllllllitlllllllliifiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Filmski festival V Karlovih Varih so 14. t.m. na filmskem festivalu pokazali jugoslovanski film »Svojega telesa gospodar«, ki je bil pred tem v Jugoslaviji na splošno zelo ugodno sprejet. Toda v Karlovih Varih je bil sprejem tega filma popolnoma hladen že pri občinstvu in tudi kritika v časopisju ga je zelo na kratko odpravila. Dopisnik «Politike» je že dobil vtis, da je film ostal skoraj brez časopisnih komentarjev iz nekih izvenestetskih razlogov. Nekaj listov je objavilo samo kratke beležke, s katerim) P* filma ni odklonilo. Nekateri so objavili samo kako sliko, drugi pa sploh nič. Včeraj pa se je pričel filmski festival v Pulju, ki Slovenska operna glasba vedno bolj prodira tudi v Italijo. Tako so ar na pr- v Italiji že izvajala tri operna dela, katerih avtor je Čeh Jeoš Janaček. Dane« zvečer bo radijski prenos (ob 21,20 na tretjem programu) opere Jenufa. Na sliki je prva od leve Mara Coleva, ki poje Jenufo bo trajal 12 dni. Predvajali bodo nekatere filme, ki jih je vsaj del jugoslovanskega občinstva ie videl, deloma pa bodo na sporedu novi, komaj dokončani filmi. Prav zato, ker so se nekateri filmi že predvajali pred občinstvom in so bili sprejeti precej hladno, je skoraj čudno, čemu dajejo take filme na program festivala. To velja na primer za film »Poiščj Vando Kos« (Avala film). Verjetno tudi slovenski film »Dobro morje« (Triglav film) ne more pričakovati lavorik. Slovensko podjetje Viba je pripravilo film »Kala«, ki ga občinstvo še ni imelo priložnosti videti. Jadran film bo nastopil z De Santisovo »Cesto, dolgo leto dni«, ki ji mnogi zanikajo pravico, da bi zastopala domačo kinematografijo, ker so skoraj vsi njeni ustvarjalci tujci. Seveda je na sporedu še več filmov in kmalu bomo o njih zvedeli kaj več. «»------ Že odkupljena dela Spacala in Stupice na Biennali Poročali smo že, da je v prvem mesecu obiskalo Biennalo v Benetkah 42.000 ljudi. Navedli smo tudi, da je bilo do tedaj prodan,h skoraj za 33 milijonov lir del. Sedaj še lahko navedemo. da je med umetniki iz Italije, kj so prodali kako svojih del, tudi naš Spacal. Med razstavljalci iz tujih držav pa je med tistimi, ka-t-rih dela so b,la kupljena, tudi slovenski slikar Gabrijel Stupica. V nekaterih razgovorih smo slišali, da je bil Stupica med kandidati za kako nagrado na Biennali. Ker pa je jugoslovanski predstavnik v žiriji skušal spraviti v ospredje nekatere druge u-metnike, za katere se žirija ni mogla odločiti, je ostal brez nagrade tud; Stupica. (Na splošno se namreč žirija oslanja na mnenje predstavnika posamezne države). pori... in tako naprej. Knjiga živih spominov, napisana brez posebnih slogovnih pretenzij, toda polna življenja, ki govori bolj jasno od vsake družbeno-polltične brošure. Avtor razgrne v njej pred bralca polno prgišče svoje mladosti, polne osata tedanjih razmer v Beneški (Sloveniji in na Primorskem, pa tuc(i grenkobe in pelina v retrospektivnem nizanju podob iz časov fašistične strahovlade. Tu je ricinus, so zapori, so z briljantino našemljeni kvesturini, so konfinacije. Zanimivo pri vsem tem pa je dejstvo, da se pisatelj ozira nazaj v ta bridki čas z neko preudarno umirjenostjo, da tudi tedaj, ko postavlja pred bralca lik strupenih komisarjev in agentov, ni grotesken in ne zajedljiv (kar bi po vsej pravici lahko bil!), ampak obuja vse te, dejal bi: negativne osebe v knjigi z neko tenko uglašeno bolestjo in pomilovanjem. To je vsekakor prikupna kvaliteta Bevkovih spominov in če dodamo, da je tudi jezik. kompozicija stavka v njej in način opisovanja leji in zveneč, smo povedali vse. Prepričani smo, da bo knjiga kmalu razprodana, saj resnično pomeni izreden prispevek v slovenski literaturi s tematiko medvojnih časov na Primorskem. Knjigo je prikupno opremil Marijan Vojska. Druga knjiga, ki je te dni izšla v založbi »Lipe« v Kopru, ima naslov HIŠICA V VELIKI HOSTI, njen avtor odnosno avtorica je Lavra lngalls Wilder, prevedel pa jo je Peter Martinc. To je namreč zgodba o ameriških naseljencih iz slavnih časov piontrstva. Avtorica niza slike iz lastnih otroških let, ko je živela s starši in sestricama ob robu velikega gozda, daleč od drugih naselbin, v samotni leseni hišici, ki jo je oče zbil iz obtesanih debel. Življenje teh naseljencev je potekalo v tesnem stiku z naravo tako mirno in preprosto, da pripovedovanje o njem deluje naravnost pomirjujoče in osvežujoče na današnjega človeka. Martinčev prevod je dovolj tekoč, dasi bi človek tu in tam postavil katero bolj sočno slovensko besedo. Knjiga »Hišica v veliki hosti« bo zlasti ustrezala krogu najmlajših bralcev, pa tudi starejši »otroci« se je ne bodo branili, saj s svojim preprostim, na pol otroškim jezikom odstira pred bralcem svet divje, pa vendar lepe narave. Ilustracije v knjigi so originalne, torej ponatis — avtor: Garth Williams. Za povzetek: koprska knjižna založba «Lipa« se kljub »mladoletnosti« že tehtno in vzorno uvršča med vodilne slovenske založniške hiše. tako po številu, kakor po kvaliteti izdanih del. Prej ali slej pa se bo treba oprijeti nekega delovnega principa In načela pri izbiri repertoarja, načela, ki zagotavlja določen stil in pečat neki založniški hiši. M. L. Pisatelj Nicholas Monsar- rat je po vsem svetu zaslovel s knjigo iz druge svetovne vojne, ki je pod naslovom Kruto morje tudi med slovenskimi bralci vzbu- dila toliko zanimanja. Do tedaj pisatelja širša javnost ni poznala. Kruto morje pa mu je prineslo svetovni sloves. Zato braleg že z nekoliko predsodki vzame v roko novo delo tega pisatelja, ki smo ga zdaj v izdaji založbe Lipa dobili v slovenščini. To je roman o slepi deklici Esther Costello, za katerega bralec pač pričakuje, da ga bo prav tako navdušil kot Kruto morje. Toda prevelik uspeh ene knjige je nevaren, kajti pri nadaljnji prav lahko sledi razočaranje. In prav to velja za roman Esther Costello. Knjiga namreč še zdaleč ne dosega Krutega morja. Seveda to ne pomeni, da je knjiga slaba. Ne. Toda vendarle, bralec pričakuje preveč. In ko odloži knjigo, je razočaran, ker je pričakoval še enkrat — Kruto morje. Esther Costello je vendarle le povprečen roman. V tem romanu Je pisatelj segel v docela drug &vet. Posegel je v svet sodobne Amerike, kjer znajo spretni lopovi in sleparji na račun lahkovernosti, dobrosrčnosti in usmiljenja povprečnih Američanov »lužiti milijone. V romanu pripoveduje pisatelj o ubogi deklici, ki je po vojni zaradi eksplozije v mali vasi na Irskem bila živčno težko prizadeta in je povsem oslepela, oglu-iela in onemela. Bogata Američanka, ki slučajno pride domov na obisk v rojstno irsko vas, odpelje deklico v Ameriko, da bi ji pomagala. Toda zaman je vse prizadevanje zdravnikov. Deklica ostane prizadeta. Toda njena dobrotnica začne z deklico prirejati predstave: dobrodelna zborovanja, na katerih se zbirajo sredstva za pomoč slepim, ki pa gredo predvsem v žep bogate »dobrotnice«. Posebno še, odkar se pojavi njen propadli mož, ki sleparijo organizira v širokem obsegu, dokler se vsa zgodba ne konča tragično. Esther Costello mora izginiti s sveta, da se odstranijo vsi dokazi sleparije, ko grozi razkritje in polom. To je kratka vsebina dela. Pisatelju je šlo predvsem za to, da poda kritiko družbenega reda, ko se na račun dobrosrčnosti in lahkovernosti povprečnih državljanov okoriščajo sleparski tipi sodobne Amerike, fn v pogledu družbene kritike je roman prav getovo uspel. Delo je stvarna in globoka družbena kritika sodobne Amerike. Manj je delo gotovo uspelo kot roman. Predvsem je roman preveč pripoveden. Premalo je v njem razpletov in zapletov, premalo konfliktov, ki bi rasli iz značajev oseb. Zato je delo bolj neka kronika nepravilne dobrodelnosti in opis žalostne usode slepe deklice, kot pa roman z vsemi širokimi epskim, značilnostmi. Kljub temu pa je dejanje razgibano m bralca pritegne. Delo pa je vsekakor zanimivo tudi po svoji psihološki plati in je tudi nehe vrte psihološka študija. Fo vsem tem velja, da Je knjiga vendarle zanimivo branje. Sodobna Amerika je v njej predstavljena v žarki luči nasprotij današnjega sveta. Ni dvoma zato, da bo delo tudi našim bralcem všeč. Prevod je oskrbel Drago Rehberger, oprema platnic pa je delo Uroša Vagaje. Sl. Ru. Kopr.-ka založba «Lip«» je izdala knjigo Mon*arrata »F.stlier Costello«, po kateri je napravljen tudi znani film. V filmu pa je ta razlika, da dobrot-mca (Juan Crawford, na desni) ni izkoriščevalka Eatherine »Heather Sears, levo) nesreče. Izkoriščevalca »ta njen mož in njegov prijatelj PrlmorsETOevnlk — 4 S T J? / , Pontebs O Ralboe Dovje MOJ STRINA f P/eb/ce ■dl JESENICE 7 Saldto Tnglav Se/a 0 č^Solbita J- 0 UCEJA Muzic O Bohmjsko jez KOBARID awu j tnurnomA Pat/ne HJfENTA emtP b$imis n V^. oRacchiuso °iroV ® F BEDIŠ Tavorjaga Tbljan o Sl o ve no &v o!qHo ČEDAD Otepov, j&fiVlDEM n o LOkOVLC 3 IHIlSCEK ry3 Pusta/c O POnSABOTIN O Buttr/O MANZAHD VI POLŽE HUM* Lokve PODKLANEC on Si/ Ivan S. i orenzo J/ o O . _ Trnovo J*SOLKAN ° ^•'ŽhOVA ’.*» G0/9/O7 n oze/jan Šempas rmr MEDA HA PRISTAVA KBM IN GORICA 24 'O . Mariano ST. PETER* MIREN* ROMA f S Q Japog/ian O ‘šifio BRUNI K Šmarje O ^Gabrje Zali hrt CampolShgo Njm&na Turia VICfNTINA S. UaleniinTj itsrS S CANCiANO Podnanos S Loreni vtovlje Nab/ehna Razdrlo REP E NTAB OR* fERNFTICl** »1° 0ROPADA 4Wv//< otma o jtaterija Y ^tO-e Skandanščmg O PRE8ENEU SV.BARBAR A* Bloki označeni z dvema zvezdi, rama ao mednarodni. Z eno zvezdico pa druge stopnje in je prehod skozi nje možen samo s prepustnicami (torej ne s potnimi listi) in z motornimi vozili. Blo ki brez zvezdice so druge stop nje in je prehod skozi nje možen samo peš. — Pojasnila ir urnike blokov druge stopnje prr berite izpod zemljevida Obrov Podgorje KOPETl IZOLA !' PIRAN koilaon M O Joviča *°l1*bon<*Labor G , ° _s*'TFzek Z*** %ovraz 0 ^ r %iVqa Litovec -jjrvŠJke iumidnf O ^ M Srda &UJcyo Marušiči V, UMAG 10« JM e z obmejnimi propustmcami. Poleg lega so na karti tudi 'a vrsta blojtov druge kstego-rije. Goriški bloki ge kategorije: Prečnik, Repen- Na gunskem ter vrdemsker .. ,i c i.- vn^m obmejni prehod, prve- J področju “ Ustava, ga in drugega reda; niso včr-1 >••••<■••• •*—''V,"—*,«:—r ,- ■ tam prehodi za kmetovalce- fciolkan, Hum, V ipolfe, ki^ so Mprti od 5. do 22 ure, Kla- dvolastmke. Na goriškem in videm področju so naslednji otrfnej I , m prehodi prvega reda: Krte hiia (Rožna dolina). Robič, Predel in Bela peč. Na tržaškem področju pa so naslednji prehodi prvega reda- Fernetiči, Peaek, Škofije, Opčine žel. postaja, Draga žel. postaja in blok na pomorski postaji za potniški pomorski promet. Bloki prve kategorije so nepretrgoma odprti za mednarodni in obmejni promet, kot tudi za promet z všemi motornimi vozili, i, Opatje selo, Podsabotin, ...jdana, Podklanec, Livek, Mi-Seek, Most na Nadižt in Učeja, ki so odprti od 5 do 21. ure. Ob sobotah, nedeljah in praznikih so prehodi; Miren, Šempeter, Pristava, Solkan, Hum in Vipolie odprti do 24. ure. Prehod z motornimi vozili (avtomobili in motorji) je mogoč, poleg skozi bloke prvega reda, tudi skozi naslednje bloke; Miren, Šempeter, Solkan, Hum In Predel. tabor, Gropada, Lipica, Draga (steza), Socerb, Prebeneg, Tržaški bloki .rnimi vozm, i N* tržaškem ,^a Poleg tega pa obstaja se ce-J obstajajo naslednji bloki Uiu- Mačkovlje, Oreh, Sv. Barbara januarja in decembra . februarja in novembra marca in oktobra . . aprila in septembra maja, junija, julija in avgusta Izjemoma imajo poseben urnik naslednji bloki: PREČNIK Od 1.5. do 30.9. vsak dan do 23. ure. REPENTABOH od 1.6. do 30.9. v prazničnih dneh in v sobotah do 22. ure. LIPICA od 1.6. do 30.9. v prazničnih dneh in v sobotah do 22. ure. SOCERB od 1.6. do 30.9. v prazničnih dneh in v sobotah dt 22. ure. SV. BARBARA od novembra do februarja od 6. do 19. ure. SV. J ERN E.) od 14. do 30.9 v prazničnih dneh in v sobo tah do 24. ure, Čereji, Campore, Sv. Jernej, Ti bloki imajo — razen izjem — naslednji urnik; ... od 7.0Q do lfcO° .... od «.30 do 18.30 od 6.00 do 19,00 od 5.08 do 19,30 & 5.00 do J1.00 motornimi vozili iko Prehod . ............ ..... je mogoč tudi skozi, naslednje bloke drugega reda: Prečnik, Repentabor, Lipica, Socerb, Sv. Barbara, Campore in Sv. Jernej. Za praznične dni se računajo poleg nedelj, vsi civilni in cerkveni praznični dnevi, ki so v veljavi v Italiji in naslednji jugoslovanski državni prazniki: 1. in 2. januar, 1. in 2. maj, 2. in 22. julij, 29. in 30. november. KRAJI DO KATERIH JE DOVOLJENO GIBANJE v okviru malega obmejnega prometa: na cesti gempeter-Selo in Sempeter-Branik, do rti hemberka, na cesti Rožna do lina-Aldovščina, do Sempesa, odnosno Oteka, na cesti Nova Gorica-Lokve, do Nemcev, odnosno Lokve, na cesti proti Cepovanu do Fovtkega kala na cestah Grgar-Kal nad Ka nalom in Kanal-Kal nad Kanalom do Vrhavia, na cesti Most na Soči-ldrija do Idrije ob Bači, na cesti Most na Soči-Podbrdo do Klavž, za vožnjo po cesti od Nove Gorice do Trente po Soški dolini ni nobene omejitve. Se vedno velja pravllp, da se je treba vrniti skozi isti blok, skozi kateri se je prišlo na sosednje področje. Edino izjemo prestavljajo bloki; Fer. ne tiči, (lahko se vrne oni, ki je šel po železnici), Pesek (lahko se vrne oni, ki je šel po železnici skozi Drago) in Škofije (lahko se vrne oni, ki je šel po morju). Kmalu bodo minila tri leta od 20. oktobra 1935. ko sta šefa italijanske in jugoslovanske delegacije, dr Ca-pon in ing Bučar, v Vidmu podpisala »Sporazum za u-reditev prometa oseb kakor tudi prevoza in pomorskih in kopenskih zvez med tržaškim področjem in okoliškimi področji za izvajanje člena 7 spomenice o soglasju« ter izmenjala pismi, s katerima se ta sporazum raztegne na videmsko in goriško področje. S tem podpisom Je bilo ustreženo željam obmejnega prebivalstva, da Je lahko brez resnejših ovir prehajalo z enega področja na din go. Rezultat sporazuma Je prekosil najbolj optimistična pričakovanja, kar zgovorno potrjujejo statistični podatki, ki se nanašajo na izvajanje sporazuma, na tr-žašem področju. Podatki dokazujejo, da se strmo veča število obmejnih prehodov prebivalcev tako jugoslovanskega kot italijanskega področja in to skoro ne glede na bolj ali manj ugodno sezono. Za ta uspeh, za dejstvo, da je postala italijansko-ju- i goslovanska meja ena izmed najbolj odprtih meja na svetu, gre zasluga vsem tistim krogom, ki žele pomirjenje na svetu in ki so se vztrajno prizadevali, da pride do pomirjenja. dobrih sosedskih odnosov, razumevanja in sodelovanja tudi na tej meji. Pred bližnjo obletnico pa je treba izreči tudi vse priznanje obmejnim organom in zlasti varnostnim organom za njih požrtvovalno delo, ki je mnogokrat zelo težko in odgovorno. Podobno priznanje gre tudi carinskim organom, čeprav bi od njih včasih želeli več razumevanja in bolj široko izvajanje predpisov. Po podpisu sporazuma Je že večkrat zasedala mešana italijansko-Jugoslovanska komisija, ki je budno spremljala izvajanje sporazuma in sprejela vrsto sklepov, ki so še nadalje olajšali obmejni promet. Tako je ta komisija uvedla enoletno izkaznico s sliko, povečala razdobje bivanja na sosednjem področju na tri dni, odobrila ustanovitev vrste novih avtobusnih zvez in sprejela nekatere druge pomembne olajšave. Komisija se bo sedaj v kratkem sestala in so pripravljalna dela v polnem teku- Prepričani smo, da bo komisija tudi tokrat sprejela nekatere nove pomembne olajšave, zato da se postopoma približamo času, ko ne bo za obmejne prebivalce več potrebna niti propustni-ca. temveč bo zadostovala navadna osebna izkaznica. Vendar ne bi bilo razumno prehitevati čas, ker razvoj gre postopoma. Navedimo zato samo nekatere želje. ki so nam jih izrazili številni čitatelji in katere lahko omenjena komisija reši v okviru svojih polnomočij: 1. Predvsem bi bilo treba omogočiti vračanje s sosednjega področja po drpgem bloku In tako ukiniti določilo, da se je treba vrniti čet isti blok, po katerem se je na sosednjo področje prišlo. Res je nesmiselno, da mora na primer neki trgovec, ki je imel opravek v Kopru in Sežani, napraviti skoro petdeset kilometrov nepotrebne poti, da se ponovno vrne iz Sežane v Koper in nato skozi blok na Škofijah v Trst. 2. Sporazum že sedaj o-mogoča, da se lahko iz turističnih in drugih razlogov obmejni prebivalec zadrži na sosednjem področju do enega meseca, vendar je zato potrebna predhodna prošnja in dokaj zapleten ter dol-gotrafen postopek. Ne bi bilo težko spremeniti tega določila na ta način, da bi podaljšanje odobrili organi notranje varnosti brez vsakega postopka. 3. Cujejo se želje po povečanju števila prebodov m novih carinskih olajšavah, odnosno o sprostitvi carinskih predpisov, ki so glede nekaterih stvari dokaj kruti. To zlasti za promet z motornimi vozili, kjer res ni nujno potreben marnet«. 4. 2:elje po razširitvi obmejnega pasu komisija v okviru svoiih polnomočij ne more uresničiti, vendar je to vprašanje nedvomno zelo važno Želeti bi bilo da bi se obe vladi — na priporočilo mešane komisije spo- OUičite Najboljša postrežba! Vse udobnosti! Oglejte si cene: Celodnevni penzion V glavni sezoni Izven KOPER «Triglav» oGaleb« uno 900 - 1400 1100 razumeli, vsaj zato, da bi lah ahko prebivalci iz obmejnega pasu obiskali ne samo točno določena področja sosednjega obmejnega pasu temveč šli nekoliko dalje. Tržačani naj bi na primer imeli možnost obiskati Bled, Koprčani pa Videm in podobno. Prepričani smo, da ho me šana komisija upoštevala želie prebivalstva, ki jih izražajo tudi številna zainteresirana gospodarska in druga združenja tako, kot je to napravila že na prejšnjih zasedanjih v Vidmu in v Ljubljani. 950 1050 IZOLA «Riba» PORTOROŽ «Palace» «Vila Dora« «Central» idstra« PIRAN «Metropol» aRotonda« ANKARAN ((Turist« SEŽANA «Triglav« DIVAČA (iRionik« POSTOJNA ((Javornik« ILIRSKA BISTRICA ((Zmaga« 700 800 — 1000 1250 _ 1980 1000 — 1300 800 — 1400 1200 — 1300 1100 1250 SV. 750 NIKOLAJ 1050 '00 900 700 — 800 870 1380 900 sezona 860 — 1080 700 — 900 700 — 900 700 — 1250 650 — 850 680 — 750 750 — 850 800 _ 930 900 — 1000 700 — 850 600 — 700 * ’ 1 300 — 700 540 — 800 600 — 700 a . Glavna sezona od 15. 6. do 13. 9. — Celodnevni penzion: prenočišče, zajtrk, kosilo, večerja. OBIŠČITE SOŠKO DOLINO! Ob vedno čisti modrozeleni Soči, na čistem in svežem zraku se boste odpočili in nivžili v izobilju naravnih lepot - Dobro, obilno in ceneno prehrano in prenočišča si lahko zagotovite v mnogih gostinskih obratih od Nove Gorice do Trente - Izkoristite ugodnosti maloobmejnega prometa tudi za dopust v prelepem Posočju! s, VABI OKRAJNA GOSTINSKA ZBORNICA GOBICA KRIŽANKA SEMPOLAJ Tudi letos bo prosvetno društvo «Zarja v svobodi* priredilo svoj tradicionalni pevski koncert. Namesto v Sem-polaju, kjer je bil vsako leto, je bil koncert lani v Praprotu. Mislimo, da bi bilo prav, da bi bil ta koncert letos pri nas. Pot je lepa in primerna za vsa vozila, prostor je na razpolago, v vasi je gostilna. Ni torej razloga, da bi ne mogel biti pri nas. V ostalem poteka tudi pri nas življenje tako kot po drugih kraških vaseh. Stalno se ukvarjamo z vprašanjem brezposelnosti in se zaposleni bojijo za jutrišnji dan. Kar dobimo od letine, čeprav bi bila najboljša, le malo odtehtamo. nika, 65. dva soglasnika, 66. enaka soglasnika. VELIKI REPEN j REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Zadeva s streliščem na Pa-ču je v zadnjem času nekam zaspala. Vaje vojaških “dime sicer trajajo kar naprej, vendar še nismo prejeli dekretov o razlastitvah. Sedaj se nekaj govori, da bodo vojaške oblast: svoj sklep spremenile in strelišče premestile nekam drugam, morda v Bazovico. Ce bi to bilo res, bi bili vojaškim oblastem zelo hvaležni. VODORAVNO: L mlačev, 6. priporočilen, 17. galop, 19. trope, 20. Elida, 21. do, 23. salon, 25. orehi, 27. Irec, 28. epi, 30. napad, 32. trara, 34. asi, 35. Selo, 37. Nušič, 39. abota, 41. ao, 42. trosi, 43 Livek, 44. ikcna, 45. mena, 46. katar, 47. pleva, 48. za, 49. uta, 50. teren, 51. kriza, 52. bal, 53. se, 54. lirik, 55. troti, 56. Besi, 57. pcraz, 58. grudi, 59. gaber, 60. rž, 62, satir, 64- staro, 66. redi, 67. gen, 69. Miran, 71. Enare, 73. cer, 74. slog, 76. nakar, 78. oniks, 80. na, 81. Kecal, 83. metil, 85. Essen, 87. Ivanka, 88. komercialen. NAVPIČNO: 1, Modest Mu-sorgski, 2. Ag, 3. čas, 4. elan, D. volan, 7. rt, 8. IRO, 9\ port, 10. opera, 11. rehabilitiranec, 12. če, 13. ili, 14. Lira, 15. Edesa, 16. nacionaliziran, 18. populariziran, 22. operete. 24. našitek, 26. Irokezi, 29. Ilona, 31. divan, 33. atova, 36. osa, 38. čer, 40. Ana, 46. keratin, 47. prodano, 48. zaseden, 50. tiram, 51. krute, 52. bebec, 54. los, 55. trs, 56. Bar, 61. žetev, 63. Rakek, 65. orisi, 68. Nica, 70. NATO, 72. eksa, 75. lan, 77. Rim, 79. sel, 82. L(adko) K(orošec), 84. le, 86. ne. PESEK Odkar gre v neposredni bli. žini naše vasi državna meja in je na cesti postavljen med. narodni blok, skozi katerega potuje posebno ob poletnih mesecih na tisoče tujih turistov, je Pesek pridobil na svojem pomenu. V vasi pa je ob nedeljah tudi polno tržaških izletnikov, ki se v vročini ustavljajo v gozdičih ob robu ceste. Mnogo jih pride peš in bi se radi peljali nazaj v Bazovico z avtobusom. Zal pa je teh avtobusov le malo in tudi oni, ki gredo s propust-hico čez mejo, so zelo prizadeti. Posebno nujno bi bilo uvesti avtobus, ki bi odpeljal okoli 21. ure z bloka do Bazovice, kjer bi izletniki lahko presedli na drug avtobus in bili tako v najkrajšem času v mestu. Upamo, da bodo naše želje, predvsem pa želje nedeljskih izletnikov, Rpoštevane. KRETN/H DOKAZOV N MoKEM ETor/T/ Nl/Č£ srk ; Sele Ce b/ 2.17 DEVA ZAVZELA RES TRK OBSEG* , KOt PRAV/S 77. TEDAJ y—' 61 LRHICOjfCZ''^ -rr" NASTOP/L/t * \ PREJ ME k \ MOREM JLas § DOLINA JEZERO Preteklo nedeljo sem poslušal skupino tržaških izletnikov, ki so občudovali razgled z našega razglednega stolpa Toda čim so prišli v gostilno, so začeli vsepovprek zabavljati čez cesto, ki vodi iz Bazovice v našo vas. O obup nem stanju te ceste je »Primorski dnevnik* že večkrat pisal, tudi mi smo že protestirali in zahtevali, da cesto popravijo. Zal so bile vse intervencije doslej zaman. Kaj nam je storiti? Ali naj morda najamemo star taksi ;n povabimo vse gospode, ki so odgovorni za vzdrževanje cest, na izlet po cesti Bazovica - Jezero? Kdo ve, če ne bi po «izletu» spremenili svoje stališče in se končno odločili, da nam pot popravijo1? vse podrobnosti; to lastnost si lahko obdržite, vendar skrbno pazite, da Vas ne bi ovirala pri napredovanju. Vsaka izpre-meniha temperature je lahko usodna, zato se utrjujte. Ločite resnične simptome bolezni od namišljenih. KEMIJA: Jasno in prodirljivo mišljenje Vam pomaga prt vsakodnevnem napredku. Posedujete razumevanje za vse novo in nepoznano; to pa je tudi močna osnova za uspeh na področju kemije, če bosle nadaljevali s Študijem v tej smeri. Stojte vedno na sredini med dobroto in sovraštvom in se ne pustite zaradi močnih afektov potegniti v pretiravanje. S svojo zunanjostjo fascinirate okolje, kar Vam more zelo koristno služiti. Lokal je. bil 23i/it v oblak chma, v njem pa Šobili ljudje, Ici £ r UAVDENU IN/ bt^U/L/ C-— Knjižna zbirka «Kmečkc knjigo za 1959 Knjižna zbirka «Kraecke knjige* izhaja že 7 let in je pri naročnikih zelo priljubljena. Letos je bila reorganizirana z namenom, da se še bolj približa podeželju in se še bolj razširi. Naročniki bodo leto* v decembru dobili v knjižni zbirki za 1959 priljubljeni Koledar Kmečke knjige za 1959, zgodovinsko povest Oskarja Hudalesa Vrnitev v življenje in pet strokovnih knjižic. Strokovne knjižice bo .mogel izbrati vsak naročnik izmed naslednjih: 1. Krompir, 2. Jagodičevje, J. Kisanje (siliranje) krme, 4. Gojenje in oskrba posevkov, 5. Travniki in pašniki - naša največja rezerva, 6. Pitanje živine (telet, baby beef in živine od prvega leta dalje), 7. Kolobarjenje in vaški kolobar, I. Pitanje bekonov in pršutarjev, 9, Gojenje hibridne koruze, 16. Sodobni vinograd, 11. Sodobni sadovnjak, 12. Mleko. Vsaka knjižica bo Imela po 40 strani. Zbirka, kot tudi vse ostale knjige »Kmečke knjige* se lahko naroči pri Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 26. IGELSKI OBRAZ" /A/S CRISTOPUER SE BOSTA pomerila ... kompletnoz VSEM OROijEM... I/ SREDO NA POMOLU Vse u redu , levu/s p ukaži Žit E LJUDEM..NAJ VZAMEJO/ Automobile / nobenega > —-—j—«! dvoma o zmag/,' ‘me ? *nečnik Prešlo je nekaj dni v pri -pravah za odločilno bitko, Zdi it, da 4V-CrELSk/ OBPAZ m prav n/č v skrbeh za /z-zid boja, o katerem se pogovarja * lEUr/Som... je minulo 5 let (Nadaljevanje »ledij 6 — 20. julija 19$ Vreme včeraj,- Najvišja temperatura 30.8, najnižja 30.8, zračni tlak 1016.9 stalen, veter 18 km jugozahodnik, vlaga 59 odst., nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 21.2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 20. julija Marjeta, Ceslav Sc-nce vzide ob 4.34 i*n zatone ob 19.46. Dolžina dneva 15.14. Luna vzide Ob 8.59 in zatone ob 21.39. Jutri, PONEDELJEK, 21. julij* 3 Danijel, Danica S Jutri seja odbora Zavoda za bolniško zavarovanje m iaz ramam imun ml aiMaitic zinsiin irniiri « okolici 'li prostori so res občinski, toda počakati je treba, da 1NAM uredi nove prostore za svoje ambulante Za jutri je bila sklicana izredna seja pokrajinskega odbora Zavoda za bolniško zavarovanje (INAM). Odbor bo razpravljal o vprašanju ambulant zavoda, ki imajo svoje prostore v občinskih stavbah v raznih okoliških krajih. Prefektura je namreč poslala ravnateljstvu INAM u-kaz, da morajo vse te ambulante zapustiti sedanje prostore. Vprašanje je zelo resno, ker bi izvršitev tega prefekiurne-ka ukaza povzročila, da bi prebivalstvo devinsko - nabre-žinske občine, Proseka in Kon-tovela, Bazovice in bližnjih vas; ostalo brez zdravniških ambulant INAM, z vsemi posledicami za zdravniško oskrbo okoliškega prebivalstva. Zato bi bilo najbolje, da se stranki sporazumeta in da najdeta takšno rešitev, ki ne bo bila v škodo prebivalstva. Glede tega važnega vprašanja je treba tudi pomisliti, da je bilo okoliško prebivalstvo mnogo let brez urejenih zdravniških ambulant in bi bilo zelo krivično, da bi jih sedaj zaiprli zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov. Čeprav nam niso znani vzroki, zakaj prefektura zahteva izgon ambulant iz občinskih stavb, se nam vendar zdi nepravilno, da se takšna zahteva postavi, ne da bi počakali, da zavod uredi nove prostore za ambulante. Okoliško prebivalstvo. zlasti sedaj ko dobivajo zdravniško oskrbo tudi upokojenci, mora imeti ambulante INAM v bližini, ker ni mogoče zahtevati, da bo hodilo na zdravniške preglede v mesto. — «»— - vlogo kot v Trstu «Javna skla-1 (lani 131.480 ton), promet CSR dišča«) dosegel v prvi polovici letošnjega 'leta 1.604.524 ton, medtem ko je znašal v istem lanskem razdobju 1,963.832 ton. Zabeležili so torej padec prometa za 359.358 ton in to v veliki meri na račun pripeljanega blaga. Na padec je vplival zlasti promet s premogom, ki se je znižal za o-koli 200.000 ton. Značilno pa je, da se je i-stočasno tranzitni promet skozi reško pristanišče povečal in da je dosegel od januarja do junija 595.787 ton, medtem ko je znašal lani 439.735 ton. Povečanje gre na račun prometa Avstrije in CSR. Avstrijski promet je dosegel 250.902 toni pa 251.800 ton (lani 168.697 ton). Promet z Madžarsko pa se je znižal in dosegel 89.204 tone (lani 130.730 ton). Tunizijski mladinci na cesto Ljubljana-Zagreb Včeraj je potovala skozi Trst mladinska brigada iz Tunizije, sestavljena iz 32 mladincev dveh organizacij, ki je odšla na gradnjo avto ceste Ljubljana-Zagreb, ... ■& s* -" | mm? Včeraj zjutraj je z brzovlakom iz Rima prispela na tržaško postajo jugoslovanska delegacija, ki se je udeležila razgovorov v okviru mešanega odbora za izvajanje določil posebnega statuta londonskega memoranduma. Delegati so se zadržali v našem mestu do poldneva, ko so nadaljevali pot v Jugoslavijo. Na sliki so od leve proti desni: član delegacije Ljubomir Ljubič (bivši konzul FLRJ v Trstu), šef delegacije Berislav Zulj in Črtomir Kolenc uhh»..»hhhh.i...................................•mmi.H.iiiliii.iiiii. ...................................................................... Pred zanimivo razpravo Prevare in poneverbe iz leta 1943 pri utrjevalnih delih Novo vodstvo PSI Tiskovni urad tržaške federacije Italijanske socialistične stranke sporoča da je na včerajšnji seji novi vodstveni odbor stranke imenoval novi izvršni odbor in tajništvo. Za tajnika federacije je bil ime-novan prof. Elio Apih, za namestnika tajnika pa Arnaldn Bressan. V novi izvršni odbor so bili imenovani tudi; senator Giusto Tolloy, Salvo Tei-ner, Salvatore Tramontano. Mario Lampe in Teodoro Sa-Ja Po seii so izglasovali izjavo, v kateri pravijo, da je intei-vencija Angležev in Američa nov na Srednjem vzhodu nedopustno in brutalno vmeša vanje v notranje zadeve »• rabskega ljudstva ter da j* tudi zelo resna grožnja za mir v svetu. Zato se tržaška fede racija brezpogojno pridružuje obsodbi, ki io je že izreklo o-srednie vodstvo PSI. Poleg tega podčrtava poziv osrednjega vodstva italijanski vladi, naj ostane Italija izven vsakega spooada ter nai se tudi trudi, da se spor reši v okviru OZN. Odbor tud' ugotavlja, da bo imela napetost na Srednjem vzhodu kvarne posledice za tržaško gospodarstvo ter poziva vse stranke in gospodarske ustanove, naj to1ma*:io pri vladi zaskrbljenost Trsta Deželno zborovanje delavcev pivovarn Danes zjutraj se je začelo v Vidmu deželno zborovanje delavcev pivovarn Sodelujejo delavci tržaške pivovarne Dre-her ter videmskih pivovarn Moretti in Dormisch. Na zborovanju bodo razpravljali o koordinaciji zahtev v zvezi s pogajanji, ki se bodo začela v vsedržavnem merilu za obnovitev delovne pogodbe, ki zapade 31. decembra letos. Predvsem bodo razpravljali o predlogih za zmanj-šanje delovnega urnika z isto plačo, o odpravi treh neplač-čanih delovnih dni v primeru da delavec zboli ali pa da se ponesreči, o ustanovitvi produkcijske nagrade in o obravnavanju raznih izrednih vprašanj v posameznih podjetjih. «»-------- Zborovanje delavcev FIOM Včeraj je bilo na sedežu tržaške FIOM (CGIL) zborovanje predstavnikov raznih tržaških industrij, na katerem so razpravljali o vprašanju nezgod na delu. Zborovanja so se udeležili tudi sindikalni voditelji tržaške in tržiške PTOM ter voditelji tržaške in gori-ške ustanove INCA. Na zborovanju so proučili to važno vprašanje na osnovi statističnih podatkov o nesrečah na delu v tržaških industrijah. O sklepih zborovanja bodo objavili posebno poročilo, takoj ko bodo zbrali vse gradivo, ki je bilo predmet razprave. Celotno zborovanje pa je slonelo na izsledkih zborovanja o nesrečah na delu, ki ga je nova Delavska zbornica (CGIL) priredila lani v našem mestu. Povečan tranzitni promet skozi reško pristanišče Med drugimi ata obtožena polkovnik in major inženirskih oddelkov, ki naj bi izdala potrdilo o dokončanih delih, kar pa ni bilo res 5. avgusta letos se bo poletni odsek kazenskega sodišča, kateremu bo predsedoval dr. Falchi, ukvarjal z zanimivim procesom, ki je pravzaprav odmev vojaških poneverb, lažnega podpisovanja dokumentov, prevare in podobno. Obtožnica je sestavljena iz 17 točk, obtožencev pa je 13. V začetku preiskave jih je bilo 21, a nekatere so sodni organi o prostih. Prijačo je vložil bivši poveljnik republikanske vojske gen. Esposito že leta 1944. Po njegovem mnenju sta polkovnik Umbcrto Valitutti iz okolice Cagliarija in major Giuseppe Trotta iz Ul. Bazzoni, ki sta bila kot častnika inženirskih oddelkov odgovorna za dela pri gradnji obrambnih objektov v okolici Pulja, izdala gradbenemu podjetju Me-rendi-Mariani ob priporočilu geom. Ennija Signorinija iz Palerma potrdilo o dokončanih delih, kar pa v resnici ni bilo res. To se je dogajalo 1943. leta v okolici Pulja, kjer so mrzlično pripravljali o-brambne črte in bunkerje. Tej prijavi je sledila druga, ki jo je podpisal gen. Landi, v kateri je obtoževal delavca Avgusta Tamborinija iz Vare-se, da je ukradel vojaški u-pravi vreče cementa, in sicer vedno v korist gradbenega podjetja. Giacomo Zotti iz Ul. Muzio pa naj bi zahteval 5 odstotkov provizije od dobička pri delih za vojaško upravo. V Pulju naj bi, vedno seveda sodeč po prijavi gen. Landi-ja in obtožnici, imela Trotta in Antonio Lisco iz Ul. dello Sco-glio tako imenovano «črno blagajno«, kamor sta spravljala denar, ki so ga jima dajala gradbena podjetja za ne-izvršena dela in tudi za material, ki sta ga nezakonito prepuščala podjetjem. Trotta naj bi skupno s ka pitanom inženirskih oddelkov Catellom Finamorejem iz Ca-stellamare di Stabbia izstavil podjetju Maria Isastije Henri-queza, ki je že od 1947. leta v Španiji, 4 kreditna pisma, s katerimi s i moža lažno potrdila konec gradbenih del, ki je sam deloval kot prosvetni delavec v Dutovljah, to je v dobi, ko je bil fašizem v najhujšem pohodu, in kako so mu tedanji mogotci onemogočali delo za lastni narod in ljudstvo. Mladina tedanje dobe ni klonila in pesem ter slovenska beseda se je glasila kljub prepovedi ob vsaki priliki. Na predlog prosvetnega društva »Venček« so mu ob tej proslavi podelili okusno diplomo, ki se glasi; «Občinski svet Svobod in prosvetnih društev občine Sežana izreka pohvalo tov, Milanu Pertotu za vztrajno in požrtvovalno delo na področju ljudskoprosvetnega delovanja.» Sledil je kulturni spored, to je nastop domačega mešanega zbora, moških zborov iz Pivke, Divače in Prvačine ter- domačega dueta. Vse pesmi so zbori odpeli sočno in intonanč. rih mladina, ki se zaveda svojega ljudskoprosvetnega udejstvovanja. Bil je to res pravi praznik mladine in lepe slovenske pesmi ob navzočnosti izredno velikega števila občinstva, ki je sledilo razvoju sporeda z velikim zanimanjem in odobravanjem. Ves nastop je bil na izredno lepi poustvarjalni višini, kar priča, da je petje še vedno v. ospredju ljudskoprosvetnega udejstvovanja. Tudi pešci so nevarni Včeraj opoldne so na opazovalni oddelek splošne bolnišnice sprejeli s prognozo okre- vanj a v 10 dneh 72 let staro Luigio Braaina iz videmske u- lice 37, kateri so zdravniki ugotovili dve rani na obrazu. Bradinova je povedala, da je malo prej hodila po Korzu, ko jo je na vogalu z Ul. Roma su- no čisto, kar se le redkokdaj. nil neki pešec tako močno, zgodi. Prevladovala je v zbo-1 da je padla na tla Ponoči v Drevoredu XX. septembra Policisti so ga ustavili s tujo listnico v žepu Izmaknil jo je starejšemu možu, ki je v vinjenem stanju odhajal iz gostilne «Alla Grotta»-V zaporu bo čakal na razpravo Predvčerajšnjim ob 2,30 po-ponoči je neka policijska patrulja ustavila na Drevoredu XX. septembra 20 let starega tiskarja Marcella de Posarelli-ja iz Ul. Settefontane 5, ki je imel pri sebi tujo listnico. A-genti so namreč ugotovili, dn je bilo v listnici poleg 15.000 lir tudi nekaj dokumentov, ki so se glasili na ime 64 let starega Giacoma Fonda s Trga Barbacan 4. Ko so mladeniča vprašali, kje je dobil listnico, se je ta začel izgovarjati, vendar tako neprepričljivo, da so ga odpeljali na kvesturo. Tu ... so ga ponovno zaslišali in mla- pa. ?° * . v res?*lcl komaj deniču ni kazalo drugega kot začeta. S temi je podjetje dvignilo v neki bolonjski banki skoraj 8 milijonov lir. Nadalje si je isto podjetje s privoljenjem Valituttija in Trot-te prisvojilo skupno 860 stotov cementa, od katerih je prepustilo Antoniju Carlovichu iz Turina 790 vreč. Sodni postopek se je začel že 1946. leta, ko je vojaško tožilstvo iz Milana predalo akte tržaškemu državnemu tožilstvu. Tržaški preiskovalni sodnik pa je mesec dni kasneje akte poslal v Videm in jih. stavil na razpolago tamkajšnjemu vojaškemu sodišču. Po 5 letih pa se je vojaško sodišče izgovorilo, da ni kompetentno, in sicer iz jurisdik-cijskih razlogov, in akti so romali v Benetke. Iz Benetk so jih poslali v Gorico in iz Gorice ponovno v Trst, kjer so sodniki avgusta 1953. leta potrdili nepristojnost, predvsem ker je do kršitve zakona prišlo v krajih, ki so bili po mirovni pogodbi predani Jugoslaviji. Na podlagi te razsodbe je legalni urad bivše ZVU arhiviral zadevo. Po prihodu Italije v Trst pa so akte potegnili iz arhiva in maja 1956. leta se je tržaško sodišče izreklo za kompetentnost in določilo, da bo razprava pred tukajšnjim kazenskim sodiščem. priznati, da je listnico ukradel lastniku nekaj ur prej, ko se je ta v nekoliko vinjenem stanju vračal iz gostilne «AUa Grotta« na Trgu Cavana. Mladenič je nato podrobno opisal tatvino. Fondi se je pridružil na pragu gostilne in se začel z njim pogovarjati, medtem pa ga je spremljal proti domu. Ko je videl, v kakšnem stanju je Fonda, je segel z roko v žep in listnico ukradel. ne bo za ozdravljenje potreboval več kot 8 dni. Z nogo pod kolo voza Policisti so seveda stopili tudi po Fondo, vendar se ta ni spominjal ničesar, le mladeničev obraz se mu je zdel znan. Potrdil je, da mu je zmanjkala listnica, vendar se je tega zavedel šele naslednje jutro. Preiskava je bila s tem končana in de Posarellija so aretirali ter ga v pričakovanju sodne razprave spravili za rešetke. Listnico z denarjem so seveda vrnili lastniku. «»-------- Prometni nesreči Proslava 50-lctnice PD cVenčeb v Dutovljah Po podatkih podjetja »Luka j skla'dišta» z Reke je promet tega podjetja (ki opravlja V nedeljo dne M. t. m. je proslavilo prosvetno društvo »Venček« v Dutovljah na Krasu 50-letnico svojega prosvetnega delovanja. Tej proslavi je prisostvoval med drugimi tudi minister tov. Ivan Regent, ki je imel ob tej priliki priložnostni govor. Na splošno željo je spregovoril tudi tov. Milan Pertot iz Trsta, ki se je spominjal dogodkov dobe, ko Včeraj ob 18.30 so na ortopedski oddelek splošne bolnišnice »prejeli 41 let starega At-tilia Crinella iz Nabrežine -kamnolomi 62, kateremu so zdravniki ugotovili več poškodb po telesu, ozdravljivih v 15 ali največ 40 dneh. Crinella, katerega so v bolnišnico pripeljali z avtomobilom Rdečega križa, je povedal, da se je popoldne vozil med Devinom in Sesljanom proti domu, ko se je v njegov motor zaletel neki kamion. Medtem ko so njega odpeljali v bol-nišnicp, so agenti prometne policije identificirali šoferja kamiona in uvedli preiskavo, da ugotovijo, kdo je nesrečo zakrivil. Sinoči ob 20. uri pa so na opazovalnem oddelku sprejeli še 45 let starega Domemoa Gergica iz ribiškega naselja pri Devinu, ki je malo prej padel s svoje vespe, ko se je iz Sesljana vozil proti domu. Z avtomobilom Rdečega križa so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki u-gotovili več poškodb, vendar Kako je zašel z nego pod kolo voza, ki ga je sam peljal, menda samemu ponesrečencu ni jasno. 39 let stari Giovanni Sauro iz Sesljana 48 je namreč okoli poldneva na vozu peljal nekaj ledu na ribiško ladjo, ki je bila privezana ob pomol Venezia, ko je nenadoma začutil, da mu je kolo voza prešlo desno nogo. Mož je začutil precej hude bolečine in ker je tudi nekoliko krvavel, se je odpravil v bolnišnico. Tu so ga sprejeli na II. kirurškem oddelku, kjer bo moral ostati kakih 10 dni. Zdravniki so namreč ugotovili, da mu_ je kolo zmečkalo prst na nogi. Nezgoda na delu Na delu se je včeraj popoldne ponesrečil 49 let stan Franc .Pahor. iz Ul. Panorama 6, katerega so ob 15. uri z .avtomobilom Rdečega križa ptpjpeljftli v bolnišnico. Pahor je delal v skladišču IV Starega pristanišča, ko je z desno rtjio zašel med kolesje nekega žerjava in to mu je poškodovalo prstanec. Okreval bo v 5 dneh. Protestna resolucija tržaške KPI proti napadn na Libanon in Jordanijo Protest Zveze demokratičnih žena dr. Pa-lamari zaradi prepovedi zborovati j V zvezi z angloameriško intervencijo v Libanonu in Jordaniji nam je avtonomna federacija KPI v Trstu poslala siedečo resolucijo; Federalni odbor in federalna kontrolna komisija tržaške federacije KPI z ogorčenjem obsojata ta brutalni napad a-meriških in angleških imperialistov na Libanon in Jordanijo, ki spravlja v veliko nevarnost svetovni mir; izražata a-rabskini narodom, ki se borijo za neodvisnost in svobod o, solidarnost tržaških komunistov; obvezujeta vse komuniste, naj bodo najbolj aktivni v tej veliki akciji za ohranitev miru, ki ga blazna anglo-ameriška politika proti volji OZN in v nasprotju z željami vsega človeštva spravlja v nevarnost: ogorčeno protestirata prbti vladnemu KomisaA ju. k‘ je prepovedal javna zborovanja in lepake za mi A kršil s tem republiško ustavo in poteptal pravice prebival-siva; pozivata vse delavce, vse demokrate, mladino in žene. vse Tržačane, ki so upravičeno zaskrbljeni zaradi hudih posledic, ki jih imperialistični napad na Bližnji vzhoi lahko povzroči tržaškemu pristaniškemu prometu z omenjenimi deželami, naj se pridružijo vsem narodom, ki se danes mobilizirajo za rešitev človeštva pred katastrofalno vojno. Sedaj je prišla ura enotnosti vseh sil ne glede na kakršnokoli politično ali versko prepričanje, da se prepreči do bosta vaša država in naše mesto potegnjena v prepad vejne, ki bi uničila vsako civilizacijo, da se odločno zahteva od vlade, naj ne daje na razpolago imperialistom za vojne namene svojega narodnega ozemlja svojih pristanišč in svojega zračnega prostora. Z akcijo vsega naroda je treba vsiliti politiko miril in pobudo za pomirjen je zaskrbljenega prebivalstva. Zveza demokratičnih ženš pa sporoča, da so oblasti prepovedale vsa njena zborovar nja za mir na prostem. Zaradi tega bodo žene priredile ta teden številna zbnrovnnia v krožkih in dvoranah v mestu. Zene so tudi poslale oster protest dr. Palamari zaradi o* menjenih prepovedi. ZD2 nadalje pravi, da govori v imenu neštetih žena, ki so se horde proti fašističnemu barbarstvu in ki se tudi sedaj borijo, da se prihranijo človeštvu vgjne grozote. Splavitev nove ladje n družbo «Adriatiea» V Livornu bodo danes splavil1 motorno ladjo «Brennero» za pomorsko družbo »Adriatica«. To je tretja in zadnja ladja, katero je naročila omenjena družba za svojo turistično progo Italija. Egipt. Sirija, Anatolija, na kateri bode lad- je izmenoma plule iz Trsta in iz Genove, Splavili so že 1. junija v ladjedelnici «Luigi Orlando delFAnsaldo« v Livornu ladjo »Bernina« in 6. julija v ladjedelnici CRDA v Tržiču ladjo «Stelvio». Vse tri ladje so popolnoma enako grajene in imajo po 4350 bruto registrskih ton. So izredno moderno in razkošno grajene, saj bo na njih prostora komaj za 81 pofn;kov, ki bedo imeli zato izredno u-rlobne kabine, na razpolago številne salone, bare itd. Ladje bodo imele v vseh prostorih naprave za umetno klimo, k. bo zagotovila stalno najugodnejšo temperaturo in to tako pozimi kot v najhujši poletni vročini. Poleg tega todo opremljene s krilci tipa «Den-ny Broivn«, ki preprečujejo ziban ie in morsko bolezen. Na njih ne bo nobene razlike med raznimi razredi. Ladje bodo plule po Sredozemskem morju in bodo obiskale pristanišča: Aleksandrija, Port Said, Bejrut. Istanbul, Pirej (Atene), Neapelj, Marseille in nato plule v Genovo, okoli Italije do Trsta in Benetk. Na državni nižji srednji šoli s slovenskim učnim jezikom v Trstu Seznam kandidatov ki so izdelali nižji tečajni izpit SNG v TRSTU Predstave na prostem na občinskem nogometnem igrišču v BOLJUNCU Danes 20. t. m. ob 20.30 J. Tavčar Prihodnjo nedeljo V sredo 23. t.m. ob 20.30 N. Manzari Naši ljubi otroci V sredo 30. t.m. ob 20.30 M. Pagnol TOPAZE Glasbena Matica v Trstu priredi koncert s sodelovanjem ir KVINTETA BRATOV AVSENIK> ter pevskega dueta: Dane Filiplič in Frana Korena iz Ljubljane v soboto 26. 7. 1958 ob 21. uri na stadionu »I. maj« - Vrdelska cesta 7 v nedeljo 27. 7. 1958 ob 18. uri v Sv. Križu v kinu na prostem ter v nedeljo 27. 7. 1958 ob 21. uri v Boljuncu na občinskem igrišču Vse predstave bodo na prostem — če bo slabo vreme, bodo predstave v dvoranah Blagajna bo odprta eno uro pred pričetkom vsakega koncerta Vljudno vabljeni! Dr. SONJA MAŠERA bo odsotna od 31. julija do 1. septembra t. 1. Dospele so toliko pričakovane AVSENIKOVE pesmi št. 5 (Moj rodni kraj itd.) Dobite jih v TRŽAŠKI KNJIGARNI ■Razred lil. A Iskra Sergij, Javornik Mirko Kocijančič Friderik, Korošic Aleksander. Morelj Pavel, Orel Pavel, Pertot Damijan, Petelin Bogdan, plahuta Slo-lodan. Sirza Ivan (odličnjak), Sossi Edvard (odličnjak), Zu-lian Boris, Zuliani Evgen, Senčar Milan. Razred III. B Ban Emil, Ban Janko (odličnjak), Cibi Kazimir Cos-sutta Ivan, Dekleva Jože (odličnjak), Drassich Franko, Jogan Boris, Kufersin Jurij, Neubauer Gvido, Škrinjar Rudolf, Veljak Sergij, Volk Sergij, Volpi Oskar. Razred III. C .Berdon Miranka Candian Marija, Cossutta Almira, De-beijuh Marija, Gregori Ana Marija, Lovisa Luciana, Pertot Magdalena. Pertot Maja (odličnjakinja),' Pertot Marina (odličnjakinja), Peterlin Marija (odličnjakinja), Selj Magdalena (odličnjakinja). Razred III. C Babuder Ana Roža (odličnjakinja), Bandi Stanislava (odličnjakinja), Clari Ida (od. hčnjakinja). Flego Ana Marija, Ghezzo Marija (odličnjakinja), Giugovaz Lidija, Godini Neva (odličnjakinja), Kraljič Alma, Križmančič Magdalena Nemec Bruna, Uršič Nivea, Valenti Helena, Visintin Ivjca. Prosvetno društvo »Slovan« v Padričah se zahvaljuje vsem, ki so sodelovali na proslavi 60-letnice društva B A. D I O NEDELJA, 2«. julija 195* HADiO THST A 8.00 Juiranja glasba; 9.00 Kmetijska oaaaja; 9.30 Glasbena matineja; 11.15 Lahke priljubljene me.odije; 11.45 Bach: Pašascaglia v c-molu; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kro. n.ka sedmih dni v Trstu; 11.30 Glasba po željah; 15.00 Popoldanski koncert; 15.40 Perez Prado s svojim orkestrom; 16.00 Moški zbor »Ivan Cankar«; 16.20 Glasba Johanna Straussa; 16.50 Brahms: Akademska slavnostna uvertura op. 81; 17.00 Novela: Anton Cehov: «Cevlj»r in hudič« nato Piesna čajanka; 18.00 Robert Schumann: Fantazija op. 17; 18.30 Lahke melodije; 19.00 Rimski-Korsakov: Koncert za klavir m orkester op. 30; 19.15 Ko študent na rajžo gre — mladinska počitniška oddaja; 19 30 Pestra giasba; 20.00 Šport; 20.30 Zvočni mozaik; 21.00 Ansambel «Hot Club de France«, 21.15 Na klavir igra Stanley Black; 21.30 Narava poje v pesmi: (11.) «Zvezde hite čez visoko polnoč«; 21.45 Zbor Slovenske filharmonije; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 V svetu jazza. HADIO THST 12.20 Neapeljske popevke; 14.30 El Campanon; 18.00 Koncert; 21.45 Popevke iz varietejev; 22.45 Koncert »Tria Trieste« HADIO KOPEH 6.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Kmetijska odda- ....................................... .Ml....... ..M.................................................. ftAROVI IN PRISPRVHl) V počastitev spomina pok. Ivana Grgiča daruje družina Grgič iz Padrič št. 17 1000 lir za Dijaško Matico. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 19. julija se je rodilo v Trstu 8 otrok, umrlo je 10 oseb, poroka je bila ena. POROČILA STA SE: slikar Bruno Martino in gospodinja An-na Maria Cain. UMRLI SO: 92-letna Caterina Bernetti vd Tassiiri, 58-le^na Gio. vanna Puhar vd, Cassiani, 79-let-ni Simeone Grandi, 38-ietzia Nevenka Goglia por Clapci, 59-let-n: Giovanni Sinigoi, 81-letna Rozalija Leve vd. Kus, 78-letni Um. befto Fontana, 66-letna Maria Pia Mow>, 68Jetna Antonia Ulcigrai vd. Giorda, 61-letni Mario Tamaro. OKLICI: kmetovalec Marcello Turina in gospodinja Alma Totto, kmetovalec Giuseppe Suelotto in šivilja Maria Zanetil, šofer Stani, slav Petaros in gospodinja Alf redi na Guietti, trgovec Enzo Bas-san in gospodinja Beatrice Pulln, agent civilne policije Marino Silvi in gospodinja Eugenia Sacchet. to, zdravnik Lio Beniamino Gross h, gospodinja Giuliana Chenda, pomorščak Mario Scheri in šivilja Antonia Marzari, pomorščak Salvatore Catanla in gospodinja Te res a Longo, uradnik Antonirio bris 1n gospodinja Liliana Vi- Fabr sintin, prodajalec Mario Majcen in vezilja Licia Degrassi, točaj Italico Maotovani in uradnica Graziella Ceccoli, uradnik Giovanni Pešce in državna uradnica Silva Culot, pomorščak Antonio Pilbs in pletilja Annamaria Toso, inženir Luigi Sulpasso in uradnica VirgiMa Pestelli, učitelj Silvano Pagura in gospodinja Lidia Puliti, železničar Giorgio Codnich in gospodinja Livia Ranzato, mehanik Bruno stefanek in učiteljica Matilde Marži, šofer Clau-dio Ferrante in pletilja Silvana Trento, zidar Emil Slokar in gospodinja Ana Manfreda, barist Umberto Fragiacomo in uradnica Li liana Burolo, kinematografski operater Emilio Vascotto in šivilja Maria Delise, pomorščak Giuseppe Pelosi in prodajalka Antonietta Romano, mehanik Al-fredo Peraz in frizerka Gemma Barberi, šofer Bruno Iskra in prodajalka Lucijana Batič, težak Leopoldo Tercich in gospodinja Floriana Ukmar, mizar Gidrgio Losetti in gospodinja Bruna Ma-ier, stražnik javne varnosti Franco La Pietra in delavka Luciana Medectti, trgovski zastopnik Do-menlco Maggi in uradnica Ni-dia Zoch, zobni tehnik Basilio Batich in frizerka Vanda Men-dietta, šofer Armando Coclancich In gospodinja Silvia Turina, risar gospod i-«1 — Oliviero Fragiacomo in nja Ada Zupipini, mehanik 'Giuseppe Stoppa in prodajalka Giu-seppina Borin, delavec Sergio Urbani in gospodinja Gemma Tremuli, uradnik Leodegardo Sencic in gospodinja Margherita Dodi, uradnik Sergio Fifaco in uradnica Marialuisa Umari, podoficir civilne policije Giorgio Bo-schan in gospodinja Enrica Can-tini, električar Romano Miche-iazzi in šivilja Adriana Angeli, mehanik Emil Rupel In gospodinja Lidija Rebula, študent medicine Giuseppe Gellettl in doktor medicine Anna Maria Bianchetti, Giordano Silvio Marchesi in Maria Elena Ongaro, Silvio Pe-resson in Maria Antonietta Buffon, uradnik Giuseppe Colaianni In gospodinja Liliana Brigida, karabinjer Pietro Nicold Plga in gospodinja Andreuccia Pirisino, .učitelj Evgen Dobrila In učiteljica Marija Kaučič, pomorščak Carmelo Messin« in biristka Guerrina Angeli, uradnik Edoar-do Grandi In šivilja Edda Sen-cich, študent univerze Luigi Se-molich in trgovska pomočnica Liliana Vellani, Umberto Mattel in Ornella Papadopoli, mehanik Marcello Sartoretto in delavka Bruna Porro, strugar Mario San- cin in Elisahetta Schneeberger, “* “ Fav- mehanlk Mario Škabar in delav- ka Daniela Lidia Saurin, knjigovodja Francesco Fontanot in knjigovodklnja Egldia Vecchiet, mehanik Cesare Ruan in tekstilna delavka Ondi n a Cherbavaz, varilec Primo Foschi jn sobarica Maria Ostrani, delavec Decimo Rouohi in gospodinja Adelma Crevatin, pomorski kapitan Giovanni Artico in gospodinja Liliana Nuolo Cecere. NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN Dr. Codermatz, Ul. Tor San Piero 2; Godina, Trg Sv. Jakoba 1; AH a Minerva, Trg 'V. Frančiška 1; G. Papo, Kjadin; Prax-marer. Trg Unlta 4; dr. Rossettl, Ul. Combi 19; dr. Signori, Trg Ospedale 8; Tamaro in Neri, Ul. Dante 7. ja: 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro; 9.00 Nedeljska reportaža: »Jubilej’ v Postojnski ja. mj — ob 140. letnici odkritja jame«; 9.20 Zabavna glasba; 10.00-10.30 Prenos RL; 10.30 Operne arije; 12.10 Glasba po željah; 13.45-14.15 Prenos RL: 14.15 Veseli dečki; 14.30 Sosedni kraji in ljudje; 15.10 Pogovor s poslušalci; 15.15 Glasba po željah; 15.45-19.00 Prenos RL; 19.00 Športne vesti; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba. SLOVENIJA 327,1 m, 2(2,1 m, 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00. 8,00, 10.00, 13,00, 15,00. 17,00, 19,30, 22.00, 22.55. 7.35 Vedri zvoki; -8.00 Mladinska radijska igra — Ante Stani-šič; Afrikainec; 8.39 Virtuozne skladbe za violino igra Ali Der- Viale, 16.00: »Enainštiridesetb. technicolor. _ I Vittorio Veneto. 14.15: »Mešal1 kri«, Ava Gardner, S. Grang*1 Belvedere. 15.00: «Ne streljaj, #• ljubi me«, technicolor. Massiroo. 15.00: «Kapeta,n legij*. Fernandel, N. Gray. 1 Marconi. (Glej kino na proste®) Novo cine. 14.30: »Brez zakona*. A. Murphy, L. Nelson. v Odeon, Zaprto. NA PROSTEM Arena dei fiori. 20.30: «Ta| go«, Dorothy Darvdridge, Juergens. Arena Diana. 20.15: «V*teL, daljnih dežel«. Glenn Ford, » Borgnine. ... .<• Ariston. 20.15; »Serenada«, Mard Lanza, Joan Fontaine. Garibaldi. 20.30: »Vera Cruz«: melj, pri klavirju Marijan Li- Marconi. 20.15: »Življenjski tl* povšek; 10.00 Se pomnite, tova- pez«, R, Hudson, riši — Jelenov žleb; 10.30 Počit- Paradiso. 20.30: »Car«. Tyr«** niške razglednice — S5ša Vuga: Razgled s pokopališča sv. Mavra; 11.30 Igra zabavni orkester radia Ljubljana; 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - I.; 13.45 Ža našo vas; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Operetna glasba: 15.45 Stefan Kuhar: Včerajšnji in današnji Kosmet; 16.15 Glasbeni mozaik; 17.15 Radijska igra — Vlada Vukmirovič: Mož, ki je ukradel čas- 17.57 Pojeta Doris Day in Frank Sinatra; 18.15 Arthur Sullivan - Mackerras: Ananasov svet, baletna suita v 3 delih; 20.00 Varietč na. valu 327.1; 21.00 Melodije a la carte; 22.15 Športna nedelja; 22.45 Za lahko noč vam poje Bi mg Orosby. TELEVIZIJA 10.15 Oddaja za kmetovalce: 16.15 Prenos športnih tekem; 18.05 Nasveti za izbiro poklica; 18.30 Poročila; 18.45 Film: »Kri v sa-njah«; 20.10 Izbor iz dokumentarnih filmov; 20.30 Poročila; 21.00 Ugo Tcgnazzi in Raimondo Vianello: »Eden, dva tri«; 22.15 Četrta dimenzija: 22.45 Športna nedelja. (15 OLEDALI OPERETNI FESTIVAL NA GRADU SV. JUSTA V sredo ob 21. uri bo druga predstava operete «Cista Suzana« ob isti zasedbi kot prvič. V četrtek pa bo premiera operete «Frasquita» Franza Leharja ob 10-letnici njegove smrti. Glavno vlogo bo imela Carmen Dias; v drugih važnih vlogah pa bodo nastopili Franco Artioli, Enrico De-zan. Luana Silli, Tonino M?-cheluzzi, Ivan Cecchini in Gualtiero Rispoli. Prvi plesalec Norman Thomson, dirigent Cesare Gallino, zbor in balet gledališča »Verdi« ter tržaški filharmonični orkester, režija Vito Molinari. Danes se prične v Pasaži Protti prodaja vstopnic za drugo predstavo «Č;ste Suzane«, jutri pa za «Frasquito», Power in Kim Novak. Pcnziana, 20.15: »Cajamica v*’’ gustovski mesečini«, M. Bran® Roiano. 20.30: «Santiago», Al"1 Ladd in Rossana Podesti. Secolo Sv. Ivan. 20.15: »Kar*'* na pi oti jugu«, T. Power, t*®1 nicolor - Stadlo. 20.30: »Zarak Khah*. * Mature in Anita Eckiberg. v Valma-ra 20.15: »Sfida alTOA Corral«, B. Lancaster, K. D*-glas. MALI OGLASI D »EMPORIO DELLO SCAMPOI> ME«, Trst, Ul. Mazzini 40. N«f pošiljke: svile, najlona, rafljS popelina, tiskanega blaga. Pe*V priložnost, največja ugodne*1 Prodaja samo na težo. ISCEJO SE MLADA DEKLBj* OD 14 DO 17 LET, STALg DELO, LAHKO IN NENAPfg NO; DOBRA PLAČA. PISgr »FABBRICA CARTOTECNK* CASELLA POSTALE 29(1», 0F‘ CINE. VESPE, lambrete 150-125, Beneiii Paritla, Rumi 125 tisoč lir, lev Davidson, Topolino A, Toj* lino B in 1100 B v odličnem Jf” n ju dobite, pri Maggio, Ul. scoli 22, tel. 55-530. SPREJMEMO TAKOJ V SLUJ®? 14-16-letnega mizarskega v a jed® Počkaj, Ul. Ghi.rlandeio št. 1 ' tel. 41-809. • UNION* Svetovno znana za. varovalnica od leta 1828 je v TRSTU UL. GHEGA 8-1. tel. 27512 - 35939 Prokurator RAVNIK K I M O S. A. Exreistor. 15.00: »Zločin na cesti« John Cassavetes. Feulce. 15.00: »Bobni voj-ne«, Lex Barker, Ben Johnson. Nazlonale. 15.00; »Pokol pri veli. kem vodnjaku«, B. Sullivan Ci-nemascope. Filodran, matico 15.00: «Alahovi konjeniki«, K, Grayson. Sledi variete. Grattacielo. 15.00: »Manina... dekle brez tenčic«, Brigitte Bardot AVTOBUSNE PROGE Trst - Sežana • Ljubljana: »J nedelje do petka vsak ob 7.30 — z Opčin ob Ob sobotah ob 10.50 — z OP" čin ob 11.10. Ob sobotah in nedeljah Pv daljšana proga do Bleda- Supercinema. 14.30: «Napadaina! Trst • Sežana: petek in sobo«* enota« Arcobzleno, 14.30: »Vsak dan so počitnice«, Fernandel, J. Boyer. Astra RCtano. 15.00: «Venera iz Chercnea«. Belinda Lee. tech-nicoior. Caisttol. 15.00: «Pariški kazino«, V. De Sica, C. Valente, tech. nicolor. Crtstalio. 15.00: »Vohuni«, Curd Juergens in Peter Ustinov. Alabarda. 15.00,- »Zgodba generala Custerja«, E. Flynn. Aldebaran. 16.00: «Kočica», Ava Gardner in Stevvart Granger. Ariston. Glej kino na prostem Anrora. 16.30: »Cilj Tokio«, Cary Grant. Garibaldi. 15.30: «Vera Cruz«, G. Cooper, Burt Lancaster. Ideale. 15.00: »Objektiv Burma«, Errol Flynn. Impero. 15.00: »Ce se premakneš, te uničim«, R. Rascel, G. Ralli ItaUa. 15.30: «Mož, ki je bil sam«. C. Gray, C. VVinninger. Moderno, 16.00: «Totč, Vittorio in doktorica«, Tot6, Abe Lane in Vittorio De Sica. S. Marco. Zaprto. Savona. 15.00: »Delikaten zločinec«.' J. Letvis, M. Hyer. OpiJ* ob 7 00 m 15.30 ob 7.30 m 15.50; — iz Sežane ob 9.30 in 1®-^’ Iz Trsta: k Banom ■ v Seslj*® • Tržič: vsak dan ob II-®®' — iz Tržiča: ob 12.20; — k Banom - v Sesljan ob de lavnikih: 8.40, 13.25 l?191 18.30: — ob praznikih: 14.30, 16.30; — k Banom ob delavnikih: 7.25. 8.40. 13.25, 13.30 19-50* — ob praznikih: 7.00 8.10, 9-®®' 20.10. Z Opčin v Sesljan (kopališč** ob delavnikih: 9.20, 10“ 14.05. 19.10, — ob praznikih: 9.20, 12.15, 14 20, 15.35 17.25. I®-35' Iz Bazovice • Trebč v Sesljan (kopališče) ?? praznikih: 9,00 14.00, 11° MOTO CIMATI HMW Izključni zastopnik M. SI MI C OPČINE, l EL. 21-322, TRST najboljših znamk: Najnovejše MOTORJE SPRINT m SUPER SPRINT 49cc - ATA LA VITTOHIA - ženska i® moška kolesa. Dobite tudi nadomestne dele za motorje in kolesa. — Cene ugodne — Olaj-šave pri plačilu. NOČNA SLUŽBA LEKARN T juliju Davanzo, Ul. Berninl 4; Glustl, Strada del FriuH 7; Millo, Ul. Buonarroti 11; Mizzan, Trg Venezia 2; Tamaro-Neri, Ul. Dante 7. LOTERIJA BENETKE 42 53 59 55 54 BARI 62 77 16 46 52 CAGLIARI 5 76 29 12 68 FLORENCA 25 82 68 87 72 GENOVA 12 65 4 78 10 MILAN 21 57 87 77 1 NEAPELJ 16 89 32 45 60 PALERMO 9 57 37 79 34 RIM 48 69 90 74 72 TURIN 64 68 26 53 10 1 NOV VELIK EMPORIJ essebi d. z o. *• Tel. 31-600 TRST, Ulica sv. Frančiška 14 Vsi plastični predmeti so vam na razpolago . . . POTROSITE IN PRIHRANITE Prost vstop — Na debelo in na drobno Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je včeraj za vedno zapustila naša nepozabna mati in sestra ZOFIJA BONETA Pogreb pokojnice bo danes ob 17.30 v Borštu Boršt, 20. julija 1958 Žalujoče družine: Bonela. Zobec, Rapotec in Kuret Ooriškobenešbi dnevnik Dogodki tedna Goriški občinski svet V ie}rtek zvečer je bila seri* ®ori*,c*9“ občinskega sveta, knn-SVet°Valci 2 olasom do-nnTU0. od^čiio, kaj naj se ATA-- Z zahtevo Podjetja Po spremembi nekaterih jjl vozne9a reda. Občin-« odbor je takoj od začetka stališče avtobusnega Podjed ATA, ne glede na to, Vodjetje odpustilo šest niJ us^žbencev. Predstav-in P^nr0Zi€ije> snovalci KP1 j /* so takoj prikazali hu-Ce' ^ nastale za ^tohusni promet in za ertce, če se odobrijo zah. §n*-. S:5Ay/.?!KvW3BpSl V*® je bila včasih zelo teve ATA. Dokazali so, da se je število uslužbencev in prevoznih sredstev ATA od dne• va, ko je prevzela mestni promet do danes, zelo skrčilo in da je to povzročilo bistveno spremembo črke in duha pogodbe, s katero je ATA vezana na občinsko upravo. N epopularni sklep je bil sprejet z glasovi KD, monarhistov in odvetnika Sfiligoja od SDZ, proti njemu pa je glasovala leva opozicija, svetovalec KD Devetag iz Ločni* ka, kjer je zadovoljstvo zaradi ukinitve dveh voženj zelo | veliko, in Albin Šuligoj od SDZ. Sestanek zaradi cest V petek popoldne je bil sestanek občinskih predstavnikov naše pokrajine, ki ga je sklicala pokrajinska uprava, da izve za mnenje glede vprašanja prenosa uprave cest pod pokrajinsko odnosno državno upravo. Sestanku, ki je bil v občinski sejni dvorani v Ul. Crispi, so prisostvovali tudi Viktor Vižintin za Doberdob, Jožef Ceškut in tajnik za So-vodnje ter Hermenegild Pod-veršič in Terpin za Steverjan. Sprejeli so predlog, da se med drugimi spravi pod pokrajinsko upravo cesta Gorica, So-vodnje, Zagraj, dalje Zagraj, Martinščina in cesta na Vrh. Pokrajina bi prevzela tudi cesto železniška postaja v Rubijah, Vrh sv. Mihaela. Predsednik odv. Culot je dalje sprejel predlog, da bi se v perspektivi spravila pod državno upravo cesta čez Doberdob, ker gre po njej veliko tovornikov, ki prihajajo iz Jugoslavije. kilova j! j-13™3' ki je bila Ja Poilenih V njej je bilo za-Uvcev CaPr?cej domačih de-Da „1 ' *‘r°jarna je bila zelo Usnje v-' dobavljala je dobro ri vino* ViSo v pretežni me-Da, ifj aoljali čevljarji iz Mir-daj so bili — in so še se-i ,znani kot dobri obrt-velike Jakilove stro- fiki ruZnan* kot dobri obrt-iurne £ bko ?stal samo še neko-. agnjen visok dimnik, ki (a vidim0 so Pridelek grozdja _ na sliki. Pred ča- ti, vJ3* *a namečavali podre-li, k(r ,ar so to misel opusti-del0 «Je trdno zidan in bi se ke, Porabiti prav malo ope- ®bčine v.seb vasi sovodenjske J® Peč, kar se vode ti- b'la sn,aa, najboljšem. Ko je v°n>isarst iska ob£ina pod dko p ® upravo, jo je dr. irste avt° °skrbel z neke Vori„■ n°mnim vodovodom. Mm nnjak s __________________________ 'til -•■n jr .-- so namreč name-rtzervn= • ki dviga vodo v ”1’. Narl ..nftninlrnm c-n batni Viej va!; ?tP°. ki služi skoraj v®ndar voda je zelo dobra, v«liWa af3da zmanjka, če je b' kot 3' .Seveda bi Peča-j,rib r.a .. sov°denjski ob-n- da k- ,®'mprej dočakali v hi J, c 1 imeli tekočo vodo ?e st0Dho°V0denjska obeina j® f1 bo Y konzorcij CAFO, b natJP ‘Cel v. kratkem gradite bo si,'^..javščino rezervoar, i*e?a mil . ?a napajanje kra-°deni»i^rezla in omrežja so- Jske občine. Nad vodnjakom so Kakor smo pisali že med tednom, so nam Franc Primožič z Oslavja, Franc Komic s Sčednega ter Klanjšček z Va-lerišča povedali, ko smo jih vprašali za njihova predvidevanja o letošnjem pridelku grozdja, da bo najbrž letos dobra letina, ki bo vsaj za e-no tretjino boljša od lanske. Vinogradniki letos nimajo težav s peronosporo. Nekateri so škropili šele po štirikrat ali petkrat, medtem ko so prejšnja leta do tega časa o-pravili to delo sedemkrat. Nekaj skrbi jim povzroča grozdna pleten, toda to je bolj postranske važnosti. Prvo grozdje bo že za sv. Ano. Seveda naj pripomnimo, da je do trgatve še dva meseca in da niso izključena presenečenja, ki pa si jih ne želimo niti mi, še manj pa vinogradniki. Letališče v Ronkah Včeraj je bil v Gradežu Sestanek članov konzorcija za gradnjo letališča v Ronkah. Konzorcij hoče namreč sedanje letališče usposobiti za pristajanje medkontinentalnih letal, ki potrebujejo 1800 do 2000 m dolgo vzletiščno stezo. Gradbena dela naj bi bila končana leta 1961, stala pa naj bi okoli 1300 milijonov lir. Od tega bi država plačala 60 odst., konzorcij pa 40 odst. Konzorcij bi prišel do denarja z najemom posojila. Iz Krmina V ponedeljek se bo sestala občinska gradbena komisija iz Krmina, ki bo odobrila nekatere gradbene načrte ter sprejela nekaj načrtov za popravilo zasebnih poslopij v obči- Zadnji predstavi Orfeia Danes ob 16.15 in ob 21.15 bosta zadnji predstavi cirkusa Orfei na Rojcah. Predstavi sta nasičeni z raznimi točkami o-bičajnega cirkuškega sporeda; med njimi je nekaj tudi takih, s katerimi se ne more ponašati vsak cirkus. V Jamljah bodo zgradili 6-stanovanjsko poslopje Kolesarska dirka po Franciji končana Svetovno prvenstvo pilotov Iz vsote 100 milijonov lir, ki jih je italijanska vlada namenila za gradnjo ljudskih hiš, bodo del denarja porabili za gradnjo 6-stanovanjske ljudske hiše v Jamljah. Ta vsota, ki je bila že odobrena, bo nakazana iz proračuna finančnega leta 1960-1961. Občinska u-prava bo priskrbela zemljišče, vse ostalo pa bo šlo na stroške države. Da vam ne bo vroče Tudi danes si bomo belili glavo, kje naj se 0-hladimo. Tistim, ki si ne vedo pomagati, pa tudi tistim, ki si znajo, priporočamo piknik v hladu ob Doberdobskem jezeru. Za zabavo vam bodo i-grali Veseli planšarji iz Ljubljane, godci iz Doberdoba in Ronk, dober-dobski uAvsenikovciu, ki bodo doživeli svoj ognjeni krst, peli pa bodo pevci doberdobskega pevskega zbora. Organizatorji praznika ob Doberdobskem jezeru niso pozabili na ljubitelje dobrih jedač, pijač in plesa. Pričetek zabave s šaljivimi igrami ob 16. uri. pričetek koncertnega dela programa pa ob 18. uri. SPD na Migovec in čez Vršič v Kranjsko goro SPD iz Gorice priredi v soboto 26. julija dvodnevni izlet z avtobusom na Migovec. Odhod ob 16.30 do Tolmina; povratek v nedeljo. Vpisovanje v kavarni Bratuš. Za veliki šmaren 15. avgusta bo dvodnevni avtobusni izlet čez Vršič v Kranjsko goro. Pojasnila in vpisovanje pri Bratušu. ——*»---- IZ DOBERDOBA Cesto po vasi bodo asfaltirali Od predstavnikov doberdob-ske občinske uprave smo zvedeli, da jim je prefekt svoj čas zagotovil, da jim bo pomagal uresničiti najelementar-nejšo zahtevo, in sicer asfaltiranje pokrajinske ceste skozi vas • Doberdob. K temu ni treba nobenega komentarja. To delo je treba napraviti brez odlašanja. Občinski možje se nadejajo, da bodo svojo težnjo uresničili še letos. Izlet dijakov strokovne šole Dijaki obeh zadnjih razredov goriške strokovne šole, njihovi profesorji in pomožno osebje so bili prejšnji teden na štiridnevnem izletu po Sloveniji. Obiskali so Predjamski grad, Cankarjev dom na Vrhniki, Ljubljano, kjer so si ogledali šolska poslopja, spomenik pri Sv. Urhu, Kranj, romarsko pot Brezje, grobišče talcev v Begunjah, ogledali so si lepote Bleda in Prešernovo rojstno hišo. Naslednji dan so šli na Dolenjsko in obiskali mladinske delovne brigade na avtomobilski cesti. Na povratku so si 4. dan ogledali Postojnsko jamo, Idrijo, bolnišnico Franja pri Cerknem in Tolmin. Vseskozi so imeli V torkovi številki či-tajte poročilo, ki bo o-premljeno s slikami, o prazniku ob Doberdobskem jezeru. »Primorski dnevnika si lahko kupite v trafiki v Dober dobu. lepo vreme. Ko so se peljali z Vrhnike proti Ljubljani, so srečali predsednika FLRJ Tita in predsednika ZAR Naserja, ki sta se peljala na Primorsko. Char!y Gaul - zmagovalec*-0^1"8 (Ferrari) zmagal v a »■ // iqco dirki v Silvsrstonu z/Tour de France - 1958 Ulica zaprta za promet Goriška občina sporoča, da bodo 24. julija zaprli za promet Ulico Brigata Pavia med Ul. Matteotti in Colombo zaradi nujnih gradbenih del. O-sebe in vozila, ki so namenjena v Stražice, se bodo morala usmeriti po Ul. Matteotti in Colonia. Padec motociklista v jazbinah Včeraj zjutraj, ma'o pred osmo uro. se je v Jazbinah zvrnil z motociklom 20-letni Anton Koršič, katerega so nato z rešilnim avtomobilom Zelenega križa prepeljali v bolnišnico Brigata Pavia, ker so mu ugotovili rano na desnem kolenu. Nov vozni red vlakov S 1. jun. je stopil v veljavo r.a železnicah nov vovni red vlakov, v katerem so uvedene tudi nekatere spremembe. Za odhode in prihode z goriške postaje velja od danes dalje naslednji vozni red; ODHODI Proti Trstu; 0.15 (A), 5.54 (A), 6.50 (A), 7.48 (D), 8.07 (A), 8.40 (D)„ 10.52 (D). 14.03 (A), '5 41 (A), 16.45 (DD) *), 18.41 (A), 20.04 (A), 21.16 (D), 22.00 ln se Potem onemogel in hropeč zavalil PririVpiite mi zločinca!* je ukazal s hripavim glasom. tv* ^ali 80 Halfo, zvezanega in vsega prestrašenega. Kdo si?!» »Feoai*? i?c!jaje Povedal. Planu • ToreJ poklicen morilec!* je zatulil sultan. *e čazburj , na noge, podrl Halfo na tla, skakal po njem in * njo n« do besnila. Končno je izdrl sabljo in razsekal srečnega sli do smrti. „ Kakor a8loma t ^ nanagloma prišel njegov izbruh, tako je na-1 Ponehal. Videč mrtveca pred seboj, se je hitro iztreznil. Povprašal je svojega osebnega pisarja in še poveljnika svoje telesne straže za svet, kako mu je odgovoriti na Hasanovo nesramno izzivanje. »Tvoje Veličanstvo naj pospeši V6e vojne pohode proti izmailcem,* je svetoval poveljnik telesne straže. »Toda tudi nesramnost samo je treba zavrniti,* je dejal tajnik. »Dovoli, da v imenu Tvojega Veličanstva sestavim odgovor.* Sklenili so, da odpošljejo slš. na Alamut. V pismu je tajnik nazval Hasana morilca, izdajalca domovine in plačanca kairskega kalifa. Ukazal mu je, naj takoj izprazni vse svoje utrdbe, ki si jih je bil protipostavno prilastil. Sicer da ne bo ostal kamen na kamnu in da bodo izmailci z ženami in otroki vred iztrebljeni. Njega samega da bo doletela najstrožja kazen. To da mu ima Njegovo Veličanstvo sporočiti v odgovor. Za sla je bil izbran mlad častnik, neki Halef iz Gazne. Zajahal je konja, izmenjaval ga na vseh postajah ob poti in dosegel tako Alamut že po šestih dneh. Minučeher ga je pridržal v svojem stolpu, nesel pismo Abu Aliju in ta ga je izročil Hasanu. Hasan ga je prečital ter ga potem hladnokrvno pokazal Abu Aliju. Poklicati je velel tudi Buzruk Umida Dejal je: »Sultan si, zaslepljen od lastne veličine, zatiska oči pred nevarnostjo, ki mu preti. Noče nas spoznati. Tem slabše zanj.* Velel je ukleniti slž, ter ga pripeljati predse. Halef se je upiral, da bi ga zvezali. »To je zločin!* Je kričal. «861 sem Njegovega Veličanstva, sultana in šaha Irana. Če me uklenete, sramotite njega.* Nič mu ni pomagalo. Moral je zvezan pred vrhovnega poglavarja. »Odločno ugovarjam proti takemu ravnanju,* je dejal ves ogorčen, ko je prišel v predsobo, kjer so čakali nanj poglavarji. »Kje je moj sčl?» je hladno vprašal Hasan. »Najprej...» je skušal nadaljevati Halef s prejšnjim ogorčenjem. »Kje je moj sčl?!» Hasanove oči so se zavrtale v častnika. Njegov glas je bil trd in ukazujoč. Halef je uporno povesil pogled. Molčal je. »Ali si onemel? Čakaj! Takoj ti pokažem sredstvo, da se ti bo razvezal jezik.* Ukazal je skopljencu, naj privede rablja s pomočniki in z mučilnim orodjem. Potem se je obrnil k velikima daijema in začel z njima brezbrižen pogovor. Halef se je nenadoma oglasil. »Prihajam v imenu Njegovega Veličanstva. Samo njegov ukaz izpolnjujem.* Hasan se ni menil za njegove besede, še pogledal ga ni. Prišel je rabelj z dvema pomočnikoma. Vsi trije so bili pravi velikani. Takoj so začeli pripravljati natezalnico. Na tla so postavili kamnito žaro in razpihali v njej žerjavico. V posebnem zaboju so bila razna mučilna orodja; neprijetno so zarožljala, ko so jih postavili v kot. Halefu je stopil pot na čelo. Začel je požirati slino, da so mu bila usta kmalu vsa izsušena. »Kako naj vem, kaj je s tvojim slom?* je dejal z drgetajočim glasom. «Prejel sem samo ukaz in tega sem izpolnil.* Hasan kot da je gluh. Ko so bile priprave za mučenje končane, je dejal rabelj: «Vse je nšred, Seiduna.* »Začni najprej z žganjem!* Rabelj je vzel iz zaboja priostreno železno palico in jo ;ačel razgrevati v ognju. Halef je zakričal: »Povedal bom vse, kar vem.* Hasan se tudi to pot ni zganil. Palica je bila zdaj razbeljena. Rabelj jo je potegnil iz ognja in se približal z njo jetniku. Ko jo je ta zagledal je zatulil: ’ »Gospod! Prizanesi! Sultan je s sabljo posekal tvojega slš.» Zdaj šele se je Hasan obrnil k Halefu. Dal je rablju znak, naj se umakne. »Torej se ti Je vendarle vrnil dar govora? Sultan da je lastnoročno zaklal mojega odposlanca? Slabo, slabo.* Ves čas je bil razmišljal, kako bi mogel ugnati sultana Zdaj ko je gledal njegovega slš, se mu je nenadoma v glavi porodil načrt. «Pokliči zdravnika!* je velel skopljencu. Halef se je stresel. Slutil je, da ne more pomeniti novo povelje nič dobrega zanj. Hasan je pomignil velikima daijema, naj mu sledita v njegovo sobo. «Ne smemo ostati na pol pota,* jima je dejal. »Sovražnika moramo pogoditi v živo, če hočemo, da nas on ne prehiti. Ne smemo se varati. Sultan bo odslej zastavil vse sile da nas ugonobi.* Toda kaj pravzaprav namerava, jima ni povedal. Skopljenec je javil Hakimov prihod. »Naj vstopi,* je dejal Hasan. Grk je stopil, globoko se klanjajoč, v sobo. »Ali si si ogledal jetnika?* ga je vprašal Hasan. »Da. Tu zunaj čaka.* »Pojdi in si ga vnovič natančno oglej.* Grk ga je ubogal. Prav hitro se je spet vrnil. »Ali poznaš koga od fedaijev, ki bi mu bil podoben?* Zdravnik ga je debelo pogledal. »Ne vem, kako to misliš, Seiduna,* je dejal. »Po obraau malce spominja na izginulega Obeido.* 'Hasan je nestrpno trenil z očmi. .(Nadaljevanje sledij] TRST, nedelja 20. julija 1958 Leto XIV. - Št. 172 (1017) Cena 30 lir Tek: Trst 94-638, 93-808, 37-338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI št. *, II. nad. — TELEFON >3-101 IN >4-638 — Poštni predal 539 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 26 — Tel. št. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico I-Ii. — Tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 .* FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založni** tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-J Ogromna koncentracija ameriških IZaupnica Fanfanijevi vladi in angleških sil na Srednjem vzhodu s pičlimi 3 glasovi večine Zračni most Adana-Bejrut - Izkrcanje britanskih komandosov v Tobruku - 2000 dodatnih padalcev v Amanu in 3000 novih angleških vojakov na Cipru BEJRUT, 19. Vlada ZDA je osredotočila na Srednjem vzhodu tako ogromno število vojaških enot, kakršnega še ni bilo od konca korejske vojne. Predstavnik ameriškega poveljstva v Bejrutu je izjavil, da kijub nekaterim incidentom nemoteno prihajajo neneh- no nove ameriške cete v Libanon. V Anteliasu severno od Bejruta so izkrcali o-gromne količine materiala. Na letališče pri Bejrutu pa velika transportna letala iz Adane v Turčiji prevažajo padalce 182. letalskega polka za prevoz. Predstavnik poveljstva je zanikal, da so te čete oborožene z atomskim orožjem. Letala preletijo razdaljo med Adano in Bejrutom v eni uri. Med Bejrutom in Adano je ustvarjen zračni most. V Bejrutu ostanejo letala največ štiri minute. Gre za letala «G!obemaster C-124«, ki so priletela iz Frankfurta. Takih letal je sedem. Poleg njih je še dvajset «C-lt9» in «C-130», ki so prispela iz Eve-reuxa. Kot kaže, je vlada Z DA mobilizirala ameriške čete v Evropi za obsežno operacijo, s pomočjo katere so ustvarili iz Bejruta največje sredozemsko oporišče. Medtem pa šesta flota nadaljuje s križarjenjem pred libanonsko obalo in medtem ko 7000 mornariških strelcev utrjuje svoje položaje okrog Bejruta, se pričakuje, da bo danes prispelo skupno 1800 a-meriških padalcev. General Vi-cello, poveljnik mešanih zračnih sil na Srednjem vzhodu razpolaga po izjavah ameriškega poveljnika z zelo močno zračno silo, ki je oborožena z atomskim orožjem. Število teh letal ni znano. Sestavljajo jo moderni reakcij-ski lovci «F. 100 B.», izvidni-ška letala «G. F. 1». ki dosežejo lahko hitrost 1600 km na uro, dalje bombniki »Camber-ra», «B 75» in izvidniška letala «B. R. 67», ki prav tako lahko razvijajo zelo veliko br-zino. Vsa ta letala so prispela iz ZDA v Turčijo 12 ur potem. ko so prejela ukaz. Preleteti so morala Atlantski o-cean in Evropo brez spuščanja. Z gorivom so jih oskrbovala gigantska letala z rezervoarji. Med potjo so seveda kršila zračni prostor številnih nevtralnih držav. Med njimi ie tudi Avstrija, zaradi česar je avstrijski obrambni minister moral storiti posebne u-krepe. vsaj na papirju. Skupno z izkrcanimi mornariškimi strelci in padalci je sedai v Libanonu nad 8300 a-meri.ških vojakov, ki so vsi razoorejeni okrog Bejruta pod poveljstvom admirala Hoilo-waya. Cete, ki so jih danes izkrcali. razpolagajo z jeepi, o-borožene pa so z bazookami in puškami 105 mm. Poveljnik šeste flote admiral Broun je izjavil, da bodo njegova admiralska ladja težka križarka »Desmoines* in, druge ladje odplule iz Bejruta, ker je prva faza operacije zaključena. Značilno je, da sta prav danes pripluli v Hamburg dve težki ameriški križarki, 11 tor-peddvk in ena transportna iadja. Na ladjah je okrog 6000 mož. Baje bodo ladje ostale v Hamburgu pet dni. ker da so bile že prej najavljene V Gibraltarju pa bi njoralo danes pristati 5 ameriških ladij, toda namesto tega so ladje prejele ukaz, da manevrirajo po Sredozemskem morju. Gre za transportne ladje. Lefalonosil- 'IMItHIIIIIIIIIHIIIIHIIIIIIHimillMinMIIIIMIIHMIItimtMtlHIMIIMIUMIIIIIIMtlMIMIIimtlHHIIIt X Članek «Borbe» Oborožena intervencija ni v skladu s cilji NATO Velik odmev stališča FLRJ v vsem svetu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 19. — Odločno stališče jugosiov.inske vlade v zvezi z ameriško in britansko intervencijo na Bližnjem vzhodu je naletelo na veliko pozornost ne samo v široki svetovni javnosti, temveč tudi v diplomatskih krogih v svetu. V mnogih državah so čimte-lji, ki so neposredno odgovorni za zunanjo politiko, yeč-krat razpravljali o položaju na Bližnjem vzhodu z jugoslovanskimi diplomatskimi zastopniki. Tako je danes v A-tenah na vabilo grškega zunanjega ministra prišlo do sestanka med Averofom in odpravnikom poslov jugoslovanskega veleposlaništva Antonom Duhačekom. Jugoslovanskega veleposlanika v Indoneziji dr. Staneta Pavliča je povabil na razgovor o isti temi zunanji minister Subandrio. V Rabatu se je poslanik Musta-fa Volovič razgovarjal s tajnikom za zunanje zadeve Buzetom. To je bil diugi sestanek Voloviča z maroškim taj n,kom za zunanje zadeve v tem tednu. Predmet njunih razgovorov je bil položaj na Bližnjem vzhodu. Z nezmanjšano pozornostjo in zaskrbljenostjo spremlja jugoslovanska javnost dogod- banon in Jordanijo sta po mišljenju v Beogradu ustvarila zelo nevarno situacijo, ki grozi, da se spremeni v katastrofo. Da bi se preprečila nadaljnja zaostritev in vsak nepremišljen korak, ki bi lahko imel daljnosežne posledice, smatrajo v Beogradu, da je neobhodno potrebno da se čiraprej sestane generalna skupščina OZN'in zaustavi politika izvršenih dejstev, katerih se poslužujeta Amerika in Velika Britanija ne samo v odnosih do ZN, temveč tudi v odnosih do svojih zaveznikov. Angloameriška oborožena intervencija na Srednjem vzhodu je po mišljenju nocojšnje «Borbe» v neskladu z uradno proklamiranimi defenzivnimi cilji atlantskega pakta. Zavezniki ZDA in Velike Britanije se morajo, po mišljenju lista, čimprej priključiti aktivnosti v Združenih narodih in svetovnemu javnemu mnenju, ki zahteva takojšen umik ameriških in britanskih čet iz Libanona in Jordanije če nočejo tudi sami biti vključeni v avanturo. »Borba* zaključuje, da trezna ocena položaja nalaga ZDA in Veliki Britaniji, da se zaustavijo in umaknejo, kajti vsak njihov nadaljnji korak v ka «Intrepid» (42.000 ton) in raelci so osredotočili svoje če-križarka «Macon» ter 4 torpe-dovke so priplule danes v Rotterdam iz Osla. Križarka ke”na Bližnjem' vzhodu ki so | dosedanji smeri lahko pripe-povzročili eno od največjih , Ije samo do splošne katastre mednarodnih kriz po drugi fe. svetovni vojni. Napada na Li- ( B. B. «Camberra» pa je prispela v Amsterdam. Danes zjutraj je priplula v Brindisi ameriška letalonosilka «Corregidor». Tudi britanske vojaške enote se premikajo. Najvažnejša operacija je bilo izkrcanje v Tobruku in Libiji. Ministrstvo za obrambo je danes v Londonu sporočilo, da je »poveljstvo št. 45» kraljeve mornarice sprejelo povelje, da izkrca komandose v Libiji, v Tobruku. Posadke s križark «Bermuda» in drugih enot. Ministrstvo pojasnjuje, da so sklenili poslati komandose v Tobruk «spričo nujne potrebe, da se okrepijo britanske enoje v Libiji zaradi vznemirljivega položaja na Srednjem vzhodu«. Ministrstvo poudarja, da je ta ukaz v skladu s • pogodbo o prijateljstvu in zavezništvu med Libijo in Združenim kraljestvom, ki je bila podpisana leta 1953, na podlagi katere smejo biti v Libiji britanske sile zaradi o-brambe te države* in da po tem sporazumu «Royal Navy» in «Raf» uživajo nekatere o-lajšave. Križarko «Bermuda» je dohitela včeraj britanska fregata «Torquay» in lahka enota »Surnrise*. Doslej so izkrcali 400 mož. Hkrati so se razširile vesti, da so izbruhnili v Libiji neredi. Toda to vest je predstavnik obrambnega ministrstva žamkal. Okrog 3000 vojakov pa so prepeljali z letali iz Essexa v Ciper. Vojaki pripadajo 19. pehotni brigadi. Letalsko ministrstvo pa je sporočilo. da so prepeljali 2.000 mož 18. padalske brigade iz Cipra v Aman. V zadnjih 24 urah so prepeljali v Jordanijo še 120 motornih vozil s prikolicami, 125 ton oskrbe in 270 hi goriva. Tudi 20 divizij južnokorej-ske vojske se nahaja vzdolž «črte za premirje* m je prejelo ukaz naj bodo v »pripravnem stanju — za vsak primer«. Zanikajo pa ve-sti, da je 40.000 severnokorejskih vojakov prispelo na obmejno črto. Eisenhower ,je ob 21. uri bral v svojem uradu poslanico oboroženim silam v Libanonu. Obljubil je vojakom, da bodo zapustili Libanon takoj ko bo vlada ZDA dosegla, da VS pošlje v Libanon policijske oddelke OZN. Naslednja Eisenhowerjeva trditev z ugotovitvijo generalnega tajnika OZN in njegovih opazovalcev; »Zelja Libanona, da ostane svoboden, je ogrožena. Ta grožnja prihaja povečini od zunanjih sil, ki so poslale ljudi in strelivo v Libanon, da bi pomagale zrušiti demokratično vlado, ki se o-slanja na svobodne ljudske volitve.* Nato je Eisenhower dejal: «Ta doba bo za vas zelo trda. Jaz to vem . . . Bog naj vas vse blagoslovi.* Medtem pa tudi sovjetsko poveljstvo ne drži križem rok. Nadaljujejo manevre na mejah držav bagdadskega pakta. Raznesla se je tudi vest, da so prispeli v Damask (v Siriji) sovjetski «Mig» in transportna letala. Novico so razširili potniki, ki so prišli danes iz Damaska v Bejrut. Razširila se je tudi vest, da so sovjetske enote vkorakale v Afganistan, kar pa je predstavnik afganistanskega veleposlaništva v Novem Delhiju odločno zanikal. Dejal je, da je njegova vlada podprla sovjetski predlog za sklicanje izrednega zasedanja generalne skupščine ZN in da obsoja anglo-ameriško oboroženo intervencijo na Srednjem vzhodu. Iz Londona prihaja vest, da nekateri diplomatski krogi izražajo bojazen, da bo Naser poslal v Irak prostovoljce. Iz- Za vlado so glasovali demokristjani in socialdemokrati, proti pa vsi razen republikancev, tirolskih Nemcev in poslanca iz Val d’Aoste Dulles je povabil Fanfanija v Wa shington (Od našega dopisnika) RIM. 19. — Z glasovanjem . .. o zaupnici vladi se je končala te ob meji s Sinjo. današnja seja poslanske zbor- jUj . poroča ra- njC6i gj se bo ponovno sestala dio Bagdad je vojska v 511; jv sredo opoldne, ko bo podal pravnem stanju. Vsi dopusti p0ročilo minister za proračun SOt plw,kimam. in se bo pričela debata o pro- Iz Washmgtona javljajo, da računih treh gospodarskih mi-vlada ZDA se m odgovorila , nistrstev. Izid glas0Vanja je na Huseinov poziv, naj tudi | prinesel vladi večino treh gla- ZDA pošljejo svoje čete v Jordanijo. Ameriška vlada je mnenja, da za sedaj britanske čete zadostujejo. Bebler in Vidic pri maršalu Titu | sov. V zbornici je bilo 591 poslancev, volilo pa jih je 582, tako da je bila zahtevana večina 292. Vlada je dobila 295 glasov, proti je glasovalo 287, vzdržalo pa se je 9 poslancev. Vzdržalo se je 5 republikancev, 3 južnotirolski nemški poslanci ter poslanec iz vprašanja se je pričela živahna debata, toda na koncu je vendar predsednik Leone u-spel pregovoriti misinskega poslanca, naj umakne svojo pripombo ter naj jo predloži zborničnemu odboru za pravilnik. Fanfani je v poslanski zbornic; povedal, da je prejel vabilo Dullesa, da pride v Wa-shmgton na pogovor o mednarodnem položaju. Verjetno bo o odhodu ministrskega predsednika sklepala vlada na svoji seji v torek. Mogoče bo Fanfani navzočnost v ZDA izkoristil, da bo obenem prevzel vodstvo italijanske delegacije v OZN. Za to mesto se Val d-Aoste. Med štirimi od- }e.. sieer omenjalo ime Tavia-. • ,— ji _____, mja, pa za sedaj se m bil mh- BRIONI, 19. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes na Brionih predsednika zunanjepolitičnega odbora zvezne skupščine dr. Aleša . , Beblerja, ki odhaja jutri na . preden se je začelo po- sotnimi je bil tudi republikanec La Malfa, ki se je nagibal bolj k temu, da bi glasoval proti, kot pa da bi se samo vzdržal. čelu delegacije jugoslovanske parlamentarne skupine na konferenco interparlamentarne unije v Rio de Janeiro. Predsednik Tito je prav tako danes sprejel stalnega delegata FLRJ pri OZN Dobrivoja Vidiča. ki je nocoj odpotoval v New York. BEOGRAD, 19 — Na vabilo odbora kulturne zveze v inozemstvu je danes prispel v Beograd direktor poljskega biroja za kulturne zveze z inozemstvom Evgenius Markovv-rki. Po kratkem zadržanju v Beogradu bo Markowski obiskal dubrovniške poletne igre. imensko glasovanje, je povzro- čil nekoliko zaskrbljenosti za izid glasovanja misinski poslanec Roberti, ki je zahteval, da se pravilnik v poslanski zbornici glede glasovanja vskladi s pravilnikom v senatu. V senatu namreč vzdržanje pni glasovanju ne zniža kvoruma, temveč se vzdržani glasovi štejejo kot nasprotni. Vsaj na videz bi ne bilo pripombi Ro-bertija kaj oporekati: ko vlada zahteva zaupnico, mora dejansko računati samo na pozitivne glasove, kajti le ti ji dajo zakonito večino nad nasprotnimi glasovi. Okrog tega če imenovan. Fanfani se bo verjetno z Dullesom pogovarjal tudi o sovjetskem predlogu za sestanek petih. Palača Chigi je danes Za ta predlog zvedela prepozno, da bi ga še lahko komentirala. Nadalje je Fanfani v poslanski zbornici sporočil, da je prejel pismo Mac Millana, ki izraža svoja čustva prijateljstva do italijanskega naroda in se menda zahvaljuje za prijateljsko stališče Italije v sedanji mednarodni krizi. V svojem govoru pa je bil Fanfani do levice in zlasti do komunistov mnogo bolj oster kot v senatu. Mogoče je mislil. da si bo na ta način pridobil še kakega desničarja, kar se pa ni zgodilo. Pravi makartizem je prišel do izraza v Fanfanijevem govoru, ko je dejal, da vlada ne namerava ohraniti na mestih, ki zadevajo obrambo in varnost države, takih državljanov, ki ne nudijo jamstva, da bodo izpolnili svojo dolžnost. Ta izjava je povzročila med komunističnimi poslanci hude proteste. Na znane očitke na račun Fanfanija, da je pisal v korist fašizma. in korporativizma, je ministrski, predsednik dejal, da bo predložil seznam komunistov, ki so v korist fašizma tudi O debeli Furlanija-Julijska krajina je Fanfani dejal, da se bo o tem vprašanju obširneje debatiralo, ko bo predloženo parlamentu. Kar pa zadeva položaj Trsta, je dejal Fanfani, da so že prejšnje vlade pokazale zanj veliko skrb in da se bodo že sprejeti u-krepi še razširili, da se na ta način pomaga prebivalstvu tega mesta, - na katerega se država čuti navezana še s posebnimi čustvi. Glede zunanje politike je Fanfani poudaril, da se vezi Italije z NATO v teh dneh še bolj utrjujejo in da bo vlada zahtevala posvetovanja med zavezniškimi državami, da pride do skupnih odločitev. Po mnenju Fanfanija kažejo dogodki zadnjih dni, da atlantska solidarnost ni odrekla, medtem ko takšnega mnenja niso v Bonnu in Parizu. Sicer pa Fanfanijeva vlada vse akcije ZDA in Velike Britanije na Srednjem vzhodu odobrava A. P. Sporazum med o ukrepih za skupno obrambo Sporazum je bil podpisan včeraj v Dam asku, nakar je Naser izjavil, da bo ZAR dala Iraku in arabskemu nacionalizmu vse potrebno orožje DAMASK, 19. Danes je bil v Damasku podpisan sporazum med vladama ZAR in republiko Irak. Sporazum določa, da bosta obe vladi sprejeli skupne ukrepe, ki bodo potrebni za zagotovitev skupne obrambe obeh držav. Na zborovanju, ki je sledilo podpisu, je govoril najprej Naser. Med drugim je dejal: »Vlada ZAR bo dobavljala vse potrebno orožje; ki ga bo potreboval Irak za svojo obrambo, za obrambo ZAR in za obrambo arabskega nacionalizma.* «Ce bo izbruhnilo vojna na Srednjem vzhodu, bo Zahod prav gotovo izgubil vse svoje koristi. Ce pa bo prevladala razumnost, potem je še vedi o mogoče doseči sprejemljiv sporazum za vse.* «Vprašam Američane, zakaj nasprotujete iraškim revolucionarjem, ki so odpravili samovoljo in krutost Irana? Zakaj nočete sporazuma s tistimi, ki zahtevajo spoštovanje mednarodnih obveznosti in borbo za ohranitev svetovnega miru?* Naser se je danes dvakrat sestal z iraškimi voditelji. Namestnik poveljnika iraških oboroženih sil Abdul Salem Aref pa je izjavil, da je namen sporazuma podpreti izvajanje določb listine OZN, o-krepiti mir na Srednjem vzhodu in v vsem svetu. «Z ZAR pa imamo skupne cilje. Iraški petrolej bo služil Iraku in vsem državam sveta za ohranitev mednarodnega miru.* Nato je govoril zunanji minister Iraka El Jamor, ki je med drugim dejal; #Naš končni smoter je združitev vseh arabskih narodov.* Ijenje povsem normalno in da je vlada gospodar položaja. Iz Washingtona pa poročajo, da komentatorji, raznih velikih časopisov poudarjajo, da Naser v pogovoru s Hruščevom ni zahteval sovjetske intervencije — za sedaj. «Toda če bi Američani in Angleži napadli Sirijo ali pa Irak, potem bi Naser prav gotovo zaprosil Sovjetsko zvezo za pomoč, pa tudi za ceno, da bi propadla vsa zgradba, ki jo je doslej zgradil.* V Washingtonu so mnenja, da dokler bo njva iraška vlada spoštovala zahodne petrolejske interese, vladi ZDA in Anglije ne bosta intervenirali. Vsekakor pa morata sedanjo oblast v Iraku upoštevati. Iz Moskve pa poročajo, da je iraška vojska zaplenila vsa skladišča orožja in streliva, ki so last držav članic bagdadskega pakta. ——«»------ Položaj v Libanonu BEJRUT, 19. — Kaže, da bo seja parlamenta sklicana za 24. t. m., da bi izvolila novega predsednika republike. Toda noben opozicijski poslanec ne bo navzoč na seji, ki se bo vršila v senci tujih bajonetov. Voditelji opozicije zahtevajo: 1. takojšnjo ostavko pred sednika Samuna, 2. sestavo vlade nacionalne enotnosti, 3. volitve novega parlamenta, 1 imenovanje novega predsednika republike, ki naj ga iz- Položaj ni miren. Toda prišlo je le do posameznih spopadov. Voditelj opozicije Saeb Salam je izjavil, da bo libanonsko ljudstvo zaprosilo pomoč pri vseh miroljubnih državah brez razlike Poudaril je, da i-majo uporniki ukaz, da se u-prejo vsakemu poskusu ameriških strelcev, če bi hoteli vstopiti na področje, ki je pod uporniškim nadzorstvom. Toda hkrati imajo ukaz, naj ne prihajajo v stik z ameriškimi vojaki in naj ne izzivajo streljanja. Dullosov pomočnik Murphy pa nadaljuje svoje razgovore z vladnimi predstavniki. Predlog Hruščeva (Nadaljevanje s l. strani) V poslanici De Gaullu se Hruščev na kratko dotika dejstva, da je francoska mornarica odplula proti obrežju Libanona; omenja tudi vojno v Alžiriji ter sueško zadevo. Glede francoske mornarice pravi Hruščev: «Voditelji raznih držav morajo poskušati, da najdejo rešitve, ne da bi podpihovali vojne strasti temveč opirajoč se na razum in mirnost, da se tako izključi vojna ter zagotovi mir na vsem svetu. To je vzrok, zaradi katerega nas je tako presenetila — to vam odkrito povem — naglica, s katero so se odgovorni predstavniki Francije solidarizirali z napadalci ter so skušali organizirati vojaško demonstracijo v bližini libanonskih obal.* Glede Alžirije in Sueza piše Hruščev: »Mnenja sem, gospod Iz Iraka poročajo, da je živ- j voli poslanska zbornica (Nadaljevanje z 2. strani) oborožene intervencije na Srednjem vzhodu. Bevan pa je vprašal predsednika vlade v parlamentu: tiKaj bomo sto- rili, če bi iz istih razlogov kot Jordanija sedaj republikanska vlada Iraka pozvala Sovjetsko zvezo na pomoč in bi se naše čete v Jordaniji prav gotovo spopadle s sovjetskimi?*. Sovjetska vlada je objavila takoj drugo poročilo in poudarila, da bo prisiljena podvzeti učinkovitejše ukrepe za rešitev svetovnega miru in svojih interesov, ker je prišlo do o-borožene intervencije na področju v bližini njenih meja. Hkrati so začele prihajati vesti, da so se v petek že začeli manevri sovjetske vojske ne samo na mejah Turčije, Perzije in Pakistana (v Zakavkazju in Turkmenistanu), temveč tudi manevri bolgarske vojske ob sodelovanju sovjetskega letalstva — prati tako na meji s Turčijo. Sovjetski delegat v Varnostnem svetu je predložil resolucijo, v kateri se zahteva takojšnji umik ameriških in angleških čet iz Libanona in Jordanije. V petek ponoči je Varnostni svet resolucijo zavrnil. Sovjetski delegat Soboljev je vložil veto ter zahteval takojšnje sklicanje generalne skupščine OZN. Isto zahtevo je. še prej postavila tudi Jugoslavija, nato pa še ZDA, ki upa, da bo morda v sfcup’ščint za njeno nevarno potezo glasovala večina članic ZN. Toda skupščina bo v najboljšem primeru sklicana šele j utri. Jugoslovanska vladu je. t> obrazložitvi predlogu ?a sklicanje generalne, skupščine poudarila, du je bila oborožena in-tervencija izvršena mimo OZN in da pomeni zaostritev že itak eksplozivnega položaja najbolj nevarna pa je namera jordanskega kralja Huseina, da se proglasi za poglavarja ukinjene arabske, federacije in da bi v tem svojstvu začel z napadom na novo republiko Irak. Zato mora OZN čimprej onemogočiti, da si oboroženo vmešavanje ne razširi v napad na Irak, ker bi to pomenilo katastrofo. Vlada Z DA pa je zagrozila Naserju in njegovi tiladi s »hudimi posledicami, če bi prišlo do kakršnega koli napada proti ameriškim silam s strani vojaških enot ZAR ali pa enot, ki so pod njenim nadzorstvom*. Tako sedaj vlada ZDA lahko vsak malenkostni napad na katerega koli ameriškega vojaka pretvori v razlog za napad na ZAR. Naser pa je v petek, ko se 7 dni v svetu je vrnil iz Moskve, govoril v Damasku, glavnem mestu Sirije, in napovedal, da bosta Beirttt in Aman osvobojena, da bo ZAR skupaj z vsemi Arabci branila Irak, če bo napa den. Dva dni pred tem pa se je poveljnik sovjetskih letalskih sil Rudenko sestal z Naserjevim obrambnim ministrom in poveljnikom vojske ZAR. Libanonski uporniki so najprej izdali povelje, da se ne strelja na ameriške vojake, in pozvali vladne čete, da se skupno borijo proti imperialističnim napadalcem. Člani vladnih policijskih sil so že začeli prehajati na stran u* pomikov. Predsednik parlamenta in šest bivših predsednikov parlamenta in prejšnjih libanonskih vlad pa so poslali na OZN in Eisenhoioerja poziv, naj svoje čete takoj u-makne. Toda Dulles je dal po razgovoru z britanskim zunanjim ministrom borbeno izjavo: sPrišla je ura odločitve,* je dejal, medtem ko se vrši prevažanje novih kontingentov v Libanon in v Turčijo. V Moskvi, Bonnu in Potsdamu je prišlo do demonstracij proti angloameriškim intervencijam na Srednjem vzhodu. Sistem mednarodne varnosti in miru je v najhujši nevarnosti, kajti prejšnji teden se je začela nova, nadvse nevarna pustolovščina, katere razvoj bo imel lahko nedo-gledne posledice. Položaj je zelo nevaren. Zato ni čudno, da je Hruščev predložil, naj se že pojutrišnjem sestanejo načelniki vlad petih velesil: ZSSR, ZDA, Vel. Britanije, Francije in Indije. Zaupnica Fanfaniju tudi v zbornici Pretekli teden je bilo delo poslanske zbornice posvečeno debati o poročilu predsednika vlade. Zvrstila se je vrsta govornikov vseh strank, za katere se je več ali manj vnaprej vedelo, kaj bodo povedali. Seveda so dogodki na Srednjem vzhodu vplivali tudi na debato v italijanskem parlamentu, tako da se je od pomembnejših poslancev pričakovalo z večjim zanimanjem, kaj bodo povedali prav o tem vprašanju, kot pa je moglo parlament zanimati o-stalo. Predvsem je vladala radovednost, kako se bo o zunanji politiki izrekla vlada, pravzaprav KD in PSD1. Z demokristjanske strani ni bilo slišati kritik angloameriških akcij na Srednjem vzhodu, medtem ko je Saragat, ki je v petek dejal, da ga ti dogodki zaskrbljujejo enako kot angleške laburiste, ostal v bistvu pri tej izjavi. Pripomnil je pač, da osvoboditev in združevanje Arabcev ne more biti ovira da bi Zahod še naprej ne dobival s Srednjega vzhoda petroleja. Pravzaprav tega ni niti tako jasno povedal še manj pa da bi postavil vladi pogoj za kakršnokoli odločnejšo besedo proti ameriiko-angleškemu nasilju. Tako Saragat vsaj na videz ne odobrava popolnoma anglo- ameriške akcije, Fanfani pa se jezi, da ZDA in Anglija u krepajo po svoje, ne da bi se prej posvetovale s svojimi atlantskimi zavezniki toda končno pa je le vse dobro in prav, kar narede Američani m Angleži. Zato so bile seve. da tudi zaman besede govornikov levice, ki so zahtevali od vlade realistično zunanjo politiko, ki bi se •predvsem ločila od soodgovornosti za napadalne akcije v Libanonu in Jordaniji. Toda vlada dopušča, da služi dežela za oporišče ameriških akcij proti svobodnim narodom na Srednjem vzhodu. Seveda se to o-pravičuje z obveznostmi v o-kviru NATO čeprav postaja vsak dan bolj jasno, da se ZDA in Velika Britanija »posvetujejo* z drugimi državami atlantske zveze — celo s Francijo — po izvršenem dejstvu. Vlada je včeraj zvečer dobila v poslanski zbornici zaupnico — na ostrini noža. Dobila je cele tri glasove več kol je bila predpisana večina. Ce bo vladi pri vseh poznejših glasovanjih šlo tako, kot včeraj, potem se bo seveda držala. Ce pa razmerje 295 za m 2*7 proti zares izraža tisto voljo prebivalstva, o kateri bi se reklo, da je to volja italijanskega naroda, je pa drugo vprašanje. predsednik, da je trda in žalostna izkušnja Francije v Alžiriji ter ob priliki neizzvanega anglo - francosko - izraelskega napada proti Egiptu, zapustila v srcu vsakega Francoza dovolj globoko sled, da je lahko razumljivo, kakšne mučne posledice za francosko ljudstvo bi imela udeležba pri novi vojaški pustolovščini... Zaradi tega upam, da bo francoska vlada aktivno podprla sklicanje konference predsednikov vlad ZSSR, ZDA, Velike Britanije, Francije in Indije. Državno tajništvo ZDA je zvečer sporočilo, da bo sovjetski predlog takoj vzet v pretres. Istočasno je državno tajništvo povabilo SZ, «naj z drugimi člani Varnostnega sveta sodeluje za zagotovitev neodvisnosti in celovitosti Libanona*. Po drugi strani pa ZDA zavračajo obtožbo v predlogu Hruščeva, ki se nanaša na ameriški in britanski napad na Libanon in Jordanijo. Zahodni voditelji, tako poročajo iz Londona, so danes zvečer pričeli nujna posvetovanja o zadnjem sovjetskem predlogu. Po prvih vtisih, ki jih je mogoče dobiti v diplomatskih krogih, bi se zdelo, da Zahod ne bo popolnoma odbil sovjetskega predloga. Po drugi strani pa tudi ni verjetno, da bi zahodni voditelji tako hiteli, da bi prišli na predlagano konferenco v nekaj urah. Čeprav sovjetski predlog ni | prišel v London kot popolno presenečenje, se na prvi pogled vendar zdi drugačen od prejšnjih zahtev SZ za vrhunsko konferenco. Poudarja se, da je v predlogu Hruščeva več potez, ki bi sklicanje konference olajševale. Med tukajšnjimi opazovalci se poudarja, da je Moskva izkoristila težak položaj na nekem predelu sveta, da je tako sprožila direktno ofenzivo za vrhunsko konferenco, za katero sedanje priprave po diplomatski poti, kot so to zahtevali na Zahodu, niso bile v SZ sprejete prav prijazno. Moskva je nadalje krizo na Srednjem vzhodu izkoristila, da primora Zahod na nepripravljen vrhunski razgovor. V Bonnu je predlog Hruščeva napravil precejšen vtis. Domnevajo pa, da je do tega predloga prišlo na pritisk Nen-ruja. V Bonnu menijo, da bi se morali zahodni ministrski predsedniki še med seboj pogovoriti, preden spreimejo predlog Hruščeva. Nagibajo pa se k mišljenju, da bi tak sestanek vsaj omilil krizo, če je že ne bi rešil. Vse je treha poskusiti, da se prepreči o-boroženi spopad ter da se reši mir. poudarjajo v Bonnu, ter pristavljajo, da se morajo vsi, tudi naibolj zapleteni politični problemi, reševati po diplomatski poti. Neki predstavnik švicarske vlade je izjavil, da je ponudba Švice, da organizira vrhunsko konferenco, še vedno v .veljavi, če sta le obe strani glede tega sporazumni. MOTOM 48 GCM DELFIN« 16« CCM Zastopnik: MOTO GILKKA MOTOM 1TAL1ANA Čudoviti motorček, ki vas pelje povsod, Prodaja motorje in avte dobra priložnost PRITIKLINE in nadomestni deli za vse motorje- DOBAVE ZA MOTORJE MOSCHION & FRISOR1 ZN1ZANE CENE TBST, Ui Valdirivo 36 in Ul. XXX. Ottobre 11 - Tel. 23-47’ PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIANA GORICA . Ul. Uuca U Aosta 88 - l’el. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo =3 Tvrdka LORENZI 17. 1 R S T, Ul. S. Lazzaro tel. 24-245 lzvata: KOLESA mošku in ženska, znamke GIO« DANIA z vsemi oritikb nami 18.000 LAMBRETE, VESPE, MOTORJE, AVTOMOBILE, vse «“ izredno nizkih cenah. OBIŠČITE NAS I CICL.O TRS* UL A. CACCIA ’ Oglejte si naš oddelek na GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI AUTOVIE CARSICHE proga TRST . BAZOVICA • PADH1CE • GROPAUA • TREBČE Odhodi s postaje Trg Ltberta in Stara mitnico OB DELAVNIKIH: ob 7.30, 8.15. 9.30, 10.15, 11., 12., 13.10-14., 15., 16., 16.50, 17.30., 18., 18.50, 19.50, 20.40, 22 40. „ OB PRAZNIKIH: ob 7.25, 8.30, 10., 11., 12.30, 13.10, 13.50- 14.30, 15., 15.30, 16.. 16.30, 17., 17.30, 18., 18.30, 19.. 19.45- 20.30, 22.30, 24. PROGA TRST - BLOK FRNETICI Odhod s Trga Ltberta OB DELAVNIKIH: ob 7.30, 10.15, 13.10, 15, 18.00.' OB PRAZNIKIH: ob 7.25, 8.30, 10, 11, 12.30, 13.10, 13-50- 14.30, 15, 15.30, 16, 16.30, 17„ 17.30 1 8 1 8.30, 19. 19.45- 20.30. 22.30. Odhod s Frnetitev OB DELAVNIKIH: ob 8.20. 10.50, 14.05, 15.40. 18.55 OB PRAZNIKIH: ob H 9.10, 10.50. '1.40. 13.20 14, 14.20 15.15, Id.30. 15.50, 16.20 16.50, 17.35, 16 18.50 19.20, 1«-5U- 20.20. 20.50. 21.45. 23.10 PROGA TRST - BLOK PESEK Odhod s Trga Ltberta OB DELAVNIKIH- ob 7.45. 13.10, 17.30. OB PRAZNIKIH: ob 11 30, 17 30. Odhod s Peska OB DELAVNIKIH: ob 8.20, 12.50, 18.05. OB PRAZNIKIH; ob 12.05. 18.05 PROGA TRST - KOZINA - HERPE1-JE Odhod s Trga Ltberta ob 7.30 in 13.10. Iz Herpelj 9. u n m 1430. — Vožnje vsako soboto. PROGA TRST DOM J O - BOLJ UNEC - DOLINA -PREBENEG Odhod s Trga Stare mitnice - OB DELAVNIKIH: ob 6.35, 7.25, 10.20, * 12.05 13-05. 16.35, 17.05,* 18.05, 18.35, 19.20 20.45, 22.35 _s OB PRAZNIKIH: ob 9.05 10.35, 12.35*. 14.30. 16.05 17-03' 18.15, 19.35, 20.40. 22.05 . N. B. * Samo ti avtobusi vozijo do Prebenega, dru* se ustavijo v Dolini, PROGA TRST • DOMJO - RICMANJE Odhodi s postaje na Trgu Stare milnice . OB DELAVNIKIH: ob 7.35, 10.35, 12.20, 13.35, 18.05, 1» 2U‘ OB PRAZNIKIH: ob 9.35 14.05 16.20. 19.35, 22.50, PROGA TRST . ADAMIČ ■ MACKOVLJE Odhod t s postat« na 2'rpu Stare mitnice OB DELAVNIKIH: ob 11., 13.30. OB PRAZNIKIH: ob 13., 22.30. PROGA TBST - OSP - MACKOVLJE Odhodi s Trga Ltberta OB DELAVNIKIH- ob 18.15. OB PRAZNIKIH: ob 18.30. LONJER PROGA TRST - PODLONJER Odhodi s postaje na Trgu Stare mitnice ., OB DELAVNIKIH: od 6.00 ure zjutraj dalje V*»*v četrt ure do 22.30, in vsake pol ure do 24.00; zadnji Lonjer ob 20.27 iz PODLONJERJA. OB PRAZNIKIH: od 6.30 ure zjutraj dalje vsake ure do 28.45, zadnji v Lonjer 23.30 iz PODLONJERJ Opravljamo prevoze blaga za tretje z lahkimi m kamioni ter avtocisternami tudi v inozemstvo. Za in> macije kličite telefonski št. 36-794 in 55-378.