Pogledi na vodenje Profesionalnirazvojpomoˇ cnikov ravnateljevskoziprizmoprograma »(P)ostaniuspešensrednjivodja« SanjaOtto OsnovnašolaLava LeaAvguštin Šolazaravnatelje Novi modeli vodenja za kakovostno uˇ cenje in pouˇ cevanje vedno bolj temeljijo na sodelovanju in mreženju. Sodobno vodenje pomeni, da ima ravnatelj ob sebi številne druge vodje, ki z združevanjem in povezovanjem vseh strokovnih delavcev in drugih deležnikov omogoˇ cajoin krepijo profesionalne uˇ ceˇ ce se skupnosti. V prispevku bomospregovorili o prvih izkušnjah z izvajanjem programa »(P)ostaniuspešen srednji vodja«, ki je bil prvotno namenjen pomoˇ cnikomravnateljev in so ga prviˇ c izvedli leta 2020 v Šoli za ravnatelje. V uvodnem delu so orisane teoretiˇ cne podlage,nato vloge in naloge ter profesionalni razvoj pomoˇ cnikaravnatelja v Sloveniji. Evalvacija pilotne izvedbe programa je pokazala, da so potrebe po usposobljenosti na tem podroˇ cju velike in da lahko tak program moˇ cnoprispeva k vseživljenjskemu uˇcenjuvsehsrednjihvodijv vzgojno-izobraževalnih zavodih. V sklepnem delu so izpostavljeni tudi predlogi za nadaljnji razvoj profesionalnega usposabljana pomoˇ cnikovravnateljev. Kljuˇ cne besede: profesionalni razvoj, pomoˇ cnik ravnatelja, distribuirano vodenje, srednje vodenje Uvod Profesionalni razvoj pomoˇ cnikov ravnateljev v preteklosti ni bil strokovno in raziskovalno moˇ cno podprt, v zadnjem desetletju pa sestrokovni in znanstveni ˇ clanki s tega podroˇ cja množiˇ cno vrstijo (glejnpr.Oleszewskiidr.2011;FordeinLowden2015)terdokazu- jejoinpotrjujejo,dajedobrausposobljenostpomoˇ cnikovravnate- ljev pomembna za uspešno opravljanje dela in bistveno prispeva k dosežkom uˇ cencev. Vse veˇ c je tudi šolskih sistemov, ki ponuja- joraznolikeprogrameusposabljanjazapomoˇ cnikeravnateljev(in druge srednje vodje). Slovenija se umešˇ ca med tiste uspešne šol- ske sisteme, ki imajo jasno razvit sistem vseživljenjska uˇ cenja za vodenje v vzgoji in izobraževanju ter je v tem pogledu tudi med- vodenje 2|2021: 33–48 Sanja Otto in Lea Avguštin narodno priznana. V tem prispevku bomo spregovorili o prvih iz- kušnjahz izvajanjem programa »(P)ostaniuspešen srednjivodja«, ki je bil prvotno namenjenpomoˇ cnikom ravnateljev inso ga prviˇ c izvedli leta 2020 v Šoli za ravnatelje. ˇ Clanek je strukturiran tako, davnjemnajprejorišemoteoretiˇ cnepodlage,natovlogeinnaloge ter profesionalni razvoj pomoˇ cnika ravnatelja v Sloveniji, v nada- ljevanju pa predstavimo še evalvacijo pilotne izvedbe programa. Teoretiˇ cnaizhodišˇ ca Pri vodenju gre za nenehnouˇ cenje, (pre)oblikovanje uˇ cnega oko- lja in uˇ cenje vzgojno-izobraževalnega zavoda, ki pa ne more biti uspešno in uˇ cinkovito, ˇ ce je odvisno zgolj in le od enega samega vodje. Novi modeli vodenja za kakovostno uˇ cenje in pouˇ cevanje vedno bolj temeljijo na sodelovanju in mreženju (glej npr. Muijs idr. 2011). Sodobno vodenje pomeni, da ima ravnatelj ob sebi šte- vilne druge vodje, ki z združevanjem in povezovanjem vseh stro- kovnih delavcev (in tudi drugih deležnikov) omogoˇ cajo in krepijo profesionalne uˇ ceˇ ce se skupnosti. Erˇ culj in Koren (2003) menita, da je sodelovalno vodenje tesno povezano s sodelovalno kulturo, zoblikovanjem strokovne skupnostiinspovezovanjem vvzgojno- izobraževalnem zavoduinmedvzgojno-izobraževalnimi zavodi. V organizacijimoratavladatizaupanjeinkolegialnost,sajsodeloval- novodenjezahtevavelikodogovarjanja,sodelovanjainusklajeva- nja.Vvzgojno-izobraževalnemzavodujetorejsodelovalnakultura med ravnateljem in drugimi vodji temelj za uvajanje in spodbuja- nje timskega dela med preostalimi zaposlenimi (Koren 1998). Oblike vodenja vzgojno-izobraževalnih organizacij so razliˇ cne. Vzadnjem ˇ casusenapodroˇ cjušolskihsistemovvednoboljuvelja- vljapojemdistribuiranovodenje(glejnpr.AžmaninZavašnikArˇ c- nik 2017; Erˇ culj in Goljat Prelogar 2016). Ta oblika vodenja je še posebej pomembna v veˇ cjih vzgojno-izobraževalnih zavodih, kjer je vse bolj razdrobljeno in kompleksno, zaradi ˇ cesar sta uˇ cinko- vitost in uspešnost vodenja, osredotoˇ cenega zgolj na eno osebo, oteženi. ˇ Ce želimo, da bo distribuirano vodenje uspešno, je tre- ba vzpostaviti odnose, ki temeljijo na medsebojnem zaupanju in podpori.Pomembnoje,dasoljudjeopolnomoˇ ceni, ˇ cimboljdejav- ni, da sodelujejo pri sprejemanju odloˇ citev, pri ˇ cemer je treba za- gotoviti preglednost, vzpostaviti zaupanje in spoštovanje do vseh, ki pri vodenju sodelujejo. Številne domaˇ ce in tuje raziskave (glej npr. Sentoˇ cnik 2018) potrjujejo, da distribuirano vodenje spodbu- ja skupno odgovornost, ustvarjalnost, proaktivnost, skupno uˇ ce- 34 Profesionalni razvoj pomoˇ cnikovravnateljev nje in odpira priložnosti, da vsi prispevajo k skupnemu dobremu, kar izboljšuje uˇ cenje, pouˇ cevanje in poveˇ cuje možnosti za izbolj- šave ter trajnost sprememb. Hkrati zmanjšuje ravnateljevo osa- mo, odpira možnosti za profesionalni in karierni razvoj ter pome- ni boljšo priložnost za kontinuiteto kakovostnega vodenja. Neka- teri elementi distribuiranega vodenja so v vzgojno-izobraževalnih zavodih že prisotni, kar se v slovenskem šolstvu kaže na forma- liziranih in sistemiziranih delovnih mestih, kakršna so npr. po- moˇ cnikravnatelja,vodjapodružnic/enot,razliˇ cnistrokovniorgani vzgojno-izobraževalnega zavoda, npr.vodje aktivov,razredniki, in vdrugihneformalnihvodstvenihvlogahinnalogah,kisepojavlja- jovvzgojno-izobraževalnih zavodih,npr.vodjetimovzakakovost, vodstveni timi, projektni timi. V strokovni in znanstveni literaturi vse pogosteje govorimo o srednjem vodenju (Grootenboer 2018; Sentoˇ cnik 2018). Ker so vloge in naloge (formalnih in neformalnih) vodij v šol- skih sistemih po svetu zelo raznolike, je med njimi skoraj nemo- goˇ ce povleˇ ci vzporednice. V tem prispevku se tako osredotoˇ camo izkljuˇ cno na slovenskega pomoˇ cnika ravnatelja in njegov profesi- onalni razvoj kot enega kljuˇ cnih vzvodov zakakovostno uresniˇ ce- vanjedistribuiranegavodenja.Menimonamreˇ c,dasesrednjivod- je ob prevzemu nove vloge (npr. pomoˇ cnika ravnatelja) sreˇ cajo s t.i. »profesionalnim šokom«. V zadnjih desetih letih sta se obseg dela in odgovornost pomoˇ cnikov ravnateljev skokovito poveˇ cala. Todelovno mesto terja odzivanje na poveˇ can stres, nepredvidljive situacije, fleksibilnost, dobro organiziranost. Pomoˇ cnik ravnatelja v svoji novi vlogi potrebuje tudi nova znanja, še posebej vodstve- na, saj se pogosto znajde v t.i. »sendviˇ cu«, torej v položaju, ko je razpet med ravnateljem in zaposlenimi. Položaj,vlogainnalogepomoˇ cnikaravnatelja vSloveniji Na podlagi doloˇ cb Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (zofvi, 56. ˇ clen) 1 ter akta oz. odloka o ustanovitvi zavoda pomoˇ cnika ravnatelja imenuje ravnatelj. V skladu z Za- konom za uravnoteženje javnih financ (zujf, 183. in 186. ˇ clen) 2 1 UradnilistRepublikeSlovenije,št.16/07–uradnopreˇ cišˇ cenobesedilo,36/08,58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – zujf, 57/12 – zpcp-2d, 47/15, 46/16, 49/16– popr. in 25/17–zvaj. 2 Uradni list Republike Slovenije, št. 40/12, 96/12 – zpiz-2, 104/12 – ziprs1314, 105/12,25/13–odl.us,46/13–ziprs1314-a,56/13–zštip-1,63/13–zosn-I,63/13 – zjakrs-a, 99/13 – zupjs-c, 99/13 – zsvarpre-c, 101/13 – ziprs1415, 101/13 – 35 Sanja Otto in Lea Avguštin ravnatelj najprej vloži zahtevo za izdajo soglasja za zaposlitev po- moˇ cnika pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Repu- blike Slovenije in svetu zavoda, ˇ ce gre za zaposlitev pomoˇ cnika v vrtcu, pa pri lokalni skupnosti in svetu zavoda. Za pomoˇ cnika ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje vsepogoje.Pogojizapomoˇ cnikaravnateljaserazlikujejogledena vrstovzgojno-izobraževalnega zavoda,vkateremsekandidatipri- javijo(zofvi,53. ˇ clen).Pomoˇ cnikaravnateljaimenujejonapodla- gijavnega razpisa po postopku, doloˇ cenem zZakonom odelovnih razmerjih (zdr, 25. ˇ clen). 3 Javni razpis ni potreben, ˇ ce ravnatelj za pomoˇ cnika ravnatelja predlaga zaposlenega izmed strokovnih delavcev javnega vrtca ali šole. Razpis za imenovanje pomoˇ cnika ravnateljaseobjavivsredstvihjavnegaobvešˇ canja.Vnjemsetako doloˇ ci (zofvi, 58. ˇ clen): pogoje, ki jih mora izpolnjevati kandidat; obdobje, za katero bo imenovan; rok, do katerega sprejemajo prijave in ki ne sme biti krajši od8innedaljšiod15dni; rok, v katerem bodo prijavljeni kandidati obvešˇ ceni o izbiri in ki ne sme biti daljši od 30 dni od dneva objave razpisa; rok,vkaterembodoprijavljenikandidatiobvešˇ cenioimeno- vanjuinkinesmebitidaljši od4mesecevodobjave razpisa. Kerpomoˇ cnikaravnateljaimenujeravnatelj,vnadaljevanjupo- stopka ta najprej pregleda vloge in s kandidati, ki izpolnjujejo po- goje, opravi pogovore. Po Kolektivni pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji 4 (kpviz, 21. ˇ clen) v nada- ljevanju ravnatelj s sklepom izbere kandidata, pri ˇ cemer ima ob upoštevanju zakonskih prepovedi pravico do proste odloˇ citve, s katerim kandidatom, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dela, bo sklenil pogodbo ozaposlitvi (zdr,24. ˇ clen). ˇ Cesenarazpisnipri- javil nihˇ ce ali ˇ ce nihˇ ce od prijavljenih kandidatov ni bil izbran, je treba razpis ponoviti. V skladu s Pravilnikom o normativih in standardih za izvajanje zdavnepr, 107/13 – odl. us, 85/14, 95/14, 24/15 – odl. us, 90/15, 102/15, 63/16 – zdoh-2r, 77/17–zmvn-1, 33/19–zmvn-1a, 72/19in 174/20–ziprs2122. 3 UradnilistRepublikeSlovenije,št.21/13,78/13–popr.,47/15–zzsdt,33/16–pz-f, 52/16,15/17– odl.us, 22/19–zposs, 81/19in 203/20–ziupopdve. 4 Uradni list Republike Slovenije, št. 52/94, 49/95, 34/96, 45/96 – popr., 51/98, 28/99, 39/99 – zmpupr, 39/00, 56/01, 64/01, 78/01 – popr., 56/02, 43/06 – zkolp, 60/08, 79/11,40/12,46/13,106/15,8/16– popr.,45/17,46/17,80/18in 160/20. 36 Profesionalni razvoj pomoˇ cnikovravnateljev programa osnovnešole (7. ˇ clen) 5 ravnatelj lahko imenuje pomoˇ c- nika v osnovni šoli z 18 oddelki. Drugega pomoˇ cnika ravnatelja lahko imenuje pri 38 oddelkih, tretjega pa pri 58. Na eno delov- no mesto pomoˇ cnika ravnatelja ne more imenovati veˇcoseb. ˇ Ce ima osnovnašola dva ali veˇcpomoˇ cnikov ravnatelja, lahko ravna- teljskupnoštevilouruˇ cneobveznostioziromaobveznostidrugega strokovnega dela med pomoˇ cnike razporedi tudi drugaˇ ce, kot do- loˇ cajo merila, vendar posameznemu pomoˇ cniku ne manj, kot je doloˇ ceno za 37 oddelkov. Pomoˇ cnik ravnatelja ima v okviru delovne obveznosti doloˇ ce- no uˇ cno obveznost oziroma obveznost drugega strokovnega dela. Med uˇ cno obveznost, ki jo pomoˇ cnik ravnatelja opravlja v okviru svoje delovne obveznosti, sodijo vse ure vzgojno-izobraževalnega dela, ki so element za sistemizacijo delovnih mest uˇ citeljev, ra- zen ur jutranjega varstva (Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole, 40. ˇ clen). Med druga stro- kovna dela, ki jih pomoˇ cnik ravnatelja opravlja v okviru svoje de- lovne obveznosti, sodijo svetovalno delo, delo knjižniˇ carja, delo raˇ cunalnikarja-organizatorja informacijskihdejavnosti indeloor- ganizatorja šolske prehrane. Tedenska uˇ cna obveznost oziroma obveznost drugega strokovnega dela pomoˇ cnika ravnatelja se do- loˇ civskladuzmerili,opredeljenimiv7. ˇ clenuPravilnikaonorma- tivih in standardih za izvajanje programa osnovne šole. Pomoˇ cnik ravnatelja ima lahko poleg predpisane še za najveˇc5urpoveˇ cano uˇ cno obveznost. Pomoˇ cnik ravnatelja pomaga ravnatelju pri opravljanju poslo- vodnih in pedagoških nalog. Opravlja naloge, za katere ga pisno pooblasti ravnatelj, in ga v njegovi odsotnosti nadomešˇ ca (zofvi, 50. ˇ clen). V okviru svojih nalog: pomaga pri organizaciji izobraževalnega dela v zavodu; pomagaprioblikovanju predlogazaletnidelovninaˇ crtzavo- da in predloga za nadstandardne programe; organizira nadomešˇ canje odsotnih strokovnih delavcev; skrbi za urejenost šolske dokumentacije; organizira izvedbo izbirnih vsebin in fakultativnega pouka ter interesnih dejavnosti in podobno; pomaga pri pripravi in izvajanju letnega programa strokov- nega izobraževanja in izpopolnjevanja delavcev zavoda; 5 Uradni list Republike Slovenije, št. 57/07, 65/08, 99/10, 51/14, 64/15, 47/17, 54/19, 180/20in 54/21. 37 Sanja Otto in Lea Avguštin sodeluje pri zagotavljanju uresniˇ cevanja pravic in dolžnosti udeležencev izobraževanja; pomaga pri vodenju dela uˇ citeljskega/vzgojiteljskega zbora in vodenju strokovnih aktivov; v skladu s pooblastilom ravnatelja je navzoˇ c pri vzgojno- izobraževalnem delu strokovnih delavcev, spremlja njihovo delo in jim svetuje; sodeluje s šolsko skupnostjo; pomagaprinaˇ crtovanjuinizvedbisodelovanjazavodasstar- ši; sodeluje z zunanjimi ustanovami in drugimi organizacijami; spremlja zakone in predpise ter sodeluje pri urejanju ka- drovskih zadev; ravnateljupredlaga delavce zanapredovanje vnaziveinpla- ˇ cilne razrede; ravnatelju daje predloge za ocenjevanje delovne uspešnosti; sodeluje pri organizaciji prireditev, razstav, tekmovanj; pripravlja statistiˇ cna in druga poroˇ cila; sodeluje pri uvajanju novosti sistemahccp; opravlja druga dela po nalogu in pooblastilu ravnatelja ozi- roma direktorja in v skladu s predpisi. Na podlagi izkušenj in informacij, ki smo jih dobili od pomoˇ c- nikov ravnateljev, ti pri opravljanju svojega dela najveˇ c ˇ casa po- rabijo za organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela v zavodu. Da lahkodelovesˇ cas teˇ ce nemoteno, so za kolektiv dosegljivi prak- tiˇ cno 24 ur na dan, sedem dni v tednu. Ena izmed najbolj stresnih nalog je zagotovo razporejanje nadomešˇ canj odsotnih strokovnih delavcev (bolniške odsotnosti, izobraževanja in druge oblike od- sotnosti), saj je zaposlene mnogokrat treba razporediti v zadnjem trenutku,tikpredzaˇ cetkompouka.Velikokratsezgodi,dapomoˇ c- nik razporedi nadomešˇ canja in prejme novo napoved odsotnosti zaposlenega, kar pogosto pomeni, da je treba celotno shemo na- domešˇ canj postaviti znova oziroma jih na novo razporediti. Hargreaves (2013) vlogo pomoˇ cnika oriše zelo nazorno. Pravi, da pomoˇ cnik ravnatelja ni le asistent ali zgolj tisti, ki je naslednji v vrsti za vodenje, temveˇcjepomo ˇ cnik ravnatelja vodja sam po sebi. Je tudi posrednik med vodjo in drugimi deležniki, saj hkrati pomaga širiti in razvijati vodenje. Pri tem je pomembno zaveda- nje, da sta v procesu vodenja ravnatelj in njegov pomoˇ cnik so- odvisna drug od drugega. Ker se pomoˇ cnikom ravnateljev med 38 Profesionalni razvoj pomoˇ cnikovravnateljev opravljanjem dela in poslanstva veˇ ckrat porajajo razliˇ cna vpraša- nja in dvomi, Marshall in Phelps Davidson (2016, 273) menita, da bisimoralvsakpomoˇ cnikravnatelja,predenprevzametodelovno mesto, odgovoriti na naslednja vprašanja: Kakšno vlogo ima vodstveni tim? Kako lahko jaz, kot posa- meznik, sodelujem in delujem v njem? Kakšen pomen pripisujem izobraževanju znotraj organizaci- je? Ali bom imel mentorja, ki me bo usmerjal in mi dajal po- vratne informacije o delu, ki ga opravljam? Sem dovolj kom- petenten za opravljanje vodstvenih nalog? Kako pomembni sta zame avtoriteta in vizija? Kako bom zagotavljal enakopravnost in praviˇ cnost med za- poslenimi? Kakšne kompromise bom moral sklepati? Kako se lahko v nepredvidljivih okolišˇ cinah primerno odzovem in konflikte primerno in ustrezno razrešim? Profesionalnirazvojpomoˇ cnikaravnateljavSloveniji V Sloveniji ne obstaja noben program usposabljanja ali izobraže- vanja, ki bi bil namenjen izkljuˇ cno pomoˇ cnikom ravnateljev in bi vkljuˇ cevalvodstvenaznanja,kibijihopremilaznujnopotrebnimi znanji za kakovostno in uˇ cinkovito uresniˇ cevanje del in nalog v zvezi z vodenjem ter jih opolnomoˇ cila. Prav tako jim za opravlja- nje njihovega dela formalno ni npr. dodeljen noben mentor (kot je na primer na voljo uˇ citeljem ali ravnateljem zaˇ cetnikom), ki bi jih na tej poti usmerjal, jim zagotavljal oporo in jim pomagal v nepredvidljivih okolišˇ cinah. Izhajajoˇ c izponudbeprogramovindrugihoblikpodpore javnih zavodovspodroˇ cjašolstva,katerihnalogajetudiskrbzaizobraže- vanje in usposabljanje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju (npr. Šolazaravnatelje,ZavodRepublikeSlovenijezašolstvo,Centerza poklicno izobraževanje), ter na temelju poznavanja podroˇ cja dela pomoˇ cnikov ravnateljev, lahko predstavimo naslednjo sliko oblik podpore pomoˇ cnikom ravnateljev v slovenskem prostoru. Pod okriljem Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovne- gainglasbenega šolstvaSlovenije odleta2018deluje sekcija pomoˇ cnic in pomoˇ cnikov ravnateljic in ravnateljev. Name- njenajepomo ˇ cnicam in pomoˇ cnikom ravnateljic in ravna- teljev osnovnih, srednjih, glasbenih šol, šol s prilagojenim 39 Sanja Otto in Lea Avguštin programom,dijaškihdomov,zavodovincentrovzaizobraže- vanje in usposabljanje ter drugih vzgojno-izobraževalnih za- vodov, ki izvajajo programe primarnega (predšolska vzgoja, osnovnošolsko izobraževanje, osnovno glasbeno izobraževa- nje) in sekundarnega izobraževanja (srednješolsko izobra- ževanje) ter vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v specializiranih šolah in zavodih. Kot je razvidno s spletne strani združenja in kot kažejo izkušnje ˇ clanstva, si sekcija intenzivno prizadeva za reševanje števil- nih težav, s katerimi se sooˇ cajo pomoˇ cniki in vodstva zavo- dov. Vsi aktivni ˇ clani imajo možnost prispevati svoj glas in opozarjati na nepravilnosti, pripombe pa vodstvo sekcije na- to zbere in posreduje pristojnim ustanovam. Sekcija z Mini- strstvom za izobraževanje, znanost in šport Republike Slo- venije aktivno sodeluje pri pripravi sprememb na podroˇ cju administracije inorganizacije dela vzavodih tersiprizadeva za izboljšanje položaja pomoˇ cnika ravnatelja. Ob tem je npr. opozorila na zastarele normative za izraˇ cun uˇ cne obveznos- ti pomoˇ cnika ravnatelja in neustrezno vrednotenje zahtev- nosti delovnega mesta. Pripravili so tudi konkretne predloge zaspremembePravilnika onapredovanjuzaposlenihvvzgo- ji in izobraževanju v nazive. Za ˇ clane sekcije so med dru- gim vzpostavili skupni e-poštni seznam, s pomoˇ cjo katere- ga pomoˇ cnice in pomoˇ cniki drug drugemu zagotavljajo stro- kovno pomoˇ c in podporo pri opravljanju dela. Ta poteka v obliki izmenjave mnenj, predlogov in primerov iz prakse, ki je med pomoˇ cniki ravnateljev že uteˇ cena. Sekcija pomoˇ cni- kovvokviruzdruženjavsakoleto,najveˇ ckratoktobra,izvede dvodnevni strokovni posvet pomoˇ cnikov ravnateljev. Šola za ravnatelje že od leta 1999 vsako leto marca izvede dvodnevni strokovni posvet pomoˇ cnikov ravnateljev. Pomoˇ cnikiravnateljevsepogostovpišejotudivprogramŠola za ravnatelje in se seznanijo z vsebinami, potrebnimi za pri- dobitev potrdila o opravljenem ravnateljskem izpitu, saj se nekateri pomoˇ cniki ravnateljev kasneje odloˇ cijo za ravnate- ljevanje. V nekaterih geografskih regijah zelo uspešno delujejo aktivi oz. mreže pomoˇ cnikov ravnateljev, v okviru katerih imajo ti redna meseˇ cna sreˇ canja in si na njih izmenjujejo izkušnje, poglede, prakso. Poudariti velja še, da pomoˇ cnik ravnatelja v skladu s Pravilni- 40 Profesionalni razvoj pomoˇ cnikovravnateljev kom o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazi- ve 6 poˇ casneje in težje napreduje kot strokovni delavec (uˇ citelj), dodatno pa so se v preteklosti porušila plaˇ cna razmerja med stro- kovnimi delavci na eni in vodstvenimi delavci na drugi strani. Ta- ko danes plaˇ ca strokovnega delavca (uˇ citelja) v najvišjem nazivu pogostoprekašaplaˇ copomoˇ cnikaravnateljaaliravnatelja,kiima- ta v vzgojno-izobraževalnem zavodu bistveno veˇ c odgovornosti. Evalvacija programa»(P)ostaniuspešensrednjivodja« Pomoˇ cniki ravnateljev opravljajo vedno zahtevnejše vodstvene naloge, za katere potrebujejo novejša vodstvena znanja in spret- nosti. Zato je Šola za ravnatelje v skladu s sodobnimi razvojnimi smernicami pripravila nov program, ki se posebej osredotoˇ ca na vodstvena znanja in spretnosti, ki jih v vzgojno-izobraževalnih zavodih potrebujejo »srednji« vodje. Program »(P)ostani uspešen srednji vodja« je namenjen pomoˇ cnikom ravnateljem ter vodjem enotinpodružnic,kibiradirazvijali in/alinadgrajevali svojezna- nje ter krepili zmožnosti za vodenje. Razpis za vpis v program je bil na spletni strani Šole za ravna- telje objavljen 3.novembra 2020. Prijavilo seje69 udeležencev, ki smo jih razdelili v dve skupini. V prvo so bili vkljuˇ ceni pomoˇ cni- ki ravnateljev, vodje enot oz. podružnic iz vrtcev (31), v drugo pa pomoˇ cniki ravnateljev ter vodje enot oz. podružnic iz osnovnih in srednjih šol (38). Program je potekal od aprila 2019 do oktobra 2020 in je obse- gal56 kontaktnih ur(sedem sreˇ canj) ter izvedbo enega mreženja. DelavnicesobilevprostorihŠolezaravnatelje.Zaradiukrepovza prepreˇ cevanješirjenjanalezljiveboleznicovid-19napodlagiskle- pa Vlade Republike Slovenije (št. 18100-7/2020/2), odredbe mini- strazazdravjeterpriporoˇ cilMinistrstvazaizobraževanje,znanost inšportvvzgojno-izobraževalnihzavodihindrugihjavnihzavodih smodvedelavniciizvedlinadaljavospomoˇ cjovideokonferenˇ cne- ga okolja Zoom. Vsebinski sklopi programa so bili naslednji: vodenje sebe, vlo- ge, naloge, položaj, vpliv in izzivi distribuiranega vodenja, vode- nje sestankov in reševanje težav, uvajanje sprememb in izboljšav, organizacijski vidiki vodenja ter klima in kultura, karierni in pro- fesionalni razvoj. Posamezne vsebinske sklope smo nato razdelili še v tematske sklope. V programu sta bili na voljo tudi dve izbirni 6 UradnilistRepublikeSlovenije, št. 54/02,123/08,44/09,18/10in 113/20. 41 Sanja Otto in Lea Avguštin preglednica1 Vpliv programa Trditev (1) (2) Program prinašanovosti in sveže ideje. 3,6 0,49 Pri izvedbi programa so upoštevali izkušnje udeležencev. 3,7 0,46 Nova spoznanja bom lahkouporabil/-a v praksi. 3,7 0,46 Program me je spodbudil,da se bom še naprejizobraževal/-a na podroˇ cju vodenja. 3,7 0,51 Program me je pozitivno motiviral za izboljšanje vodenja. 3,7 0,46 V programu semimel/-a priložnosti za izmenjavo primerov dobrih praks. 3,8 0,43 opombe Naslova stolpcev: (1) povpreˇ cje, (2) standardniodklon. vsebini, in sicer povratna informacija ali coaching. Oblike dela v programusotemeljile naizkustvenemuˇ cenjuintreningu(reflek- sije, igre vlog, tehnike in modeli coachinga). Sreˇ canja so vodili predavatelji Šole za ravnatelje v paru. Celotno obdobje programa od aprila 2019 do oktobra 2020 smo spremljali in z evalvacijskim vprašalnikom v spletnem okolju 1ka ovrednotili njegov potek. Vprašalnik je bil sestavljen iz petih sklo- pov. Prvi se je nanašal na vpliv programa, drugi na njegovo upo- rabnost,tretjinaorganizacijoinizvedbo, ˇ cetrtinakakovostpreda- vateljev, peti pa na koristnost vsebin/tem v programu. Vprašalnik je v e-obliki med 20. oktobrom in 31. decembrom 2020 izpolnilo 57 od 69 udeležencev ali 82%. Od tistih, ki so vprašalnik izpolni- li, je bilo 27 udeležencev (47%) iz vrtca, 24 (42%) iz osnove šole, 1 udeleženec iz srednje šole, 5 (9%) pa iz drugih zavodov (glas- bene šole, šole s prilagojenim programom). Glede na vlogo, ki jo opravljajo, jebilopomoˇ cnikovravnateljev 37(65%),vodijenotali podružnic 10 (18%), drugih udeležencev pa 5 (9%). 7 Udeleženci so vsako postavko ocenili na štiristopenjski lestvici od nikakor se nestrinjam (1),nestrinjamse(2),strinjamse(3)dopovsemsestri- njam (4).Zadnji skloppasoglede nakoristnostvsebinovrednotili zocenamiodnekoristno (1), malo (2), veliko (3) do zelo koristno (4). Za spremenljivke iz vsakega sklopa vprašalnika smo izraˇ cu- nali povpreˇ cno vrednost, kot mero variabilnosti pa je bil podan standardni odklon. V nadaljevanju predstavljamo rezultate eval- vacije za vsakega izmed petih sklopov. Prvisklopvprašalnikasejenanašalnato,kakojeprogramvpli- valnaudeležence(preglednica1).Ugotovilismo,dasoudeleženci ta del programa v povpreˇ cju ocenili zelo visoko, tj. 3,7 na štiristo- 7 Zaradi skoraj niˇ celnih razlik med posameznimi skupinami vzorca, tj. pomoˇ cni- ki ravnateljev, vodji enot in drugimi, pridobljene podatke prikazujemo za celoten vzorec skupaj. 42 Profesionalni razvoj pomoˇ cnikovravnateljev preglednica2 Uporabnostprograma Trditev (1) (2) Pridobil/-a sem nova teoretiˇ cna znanja. 3,5 0,50 Pridobil/-a sem nova praktiˇ cnaznanja. 3,4 0,50 Spoznal/-a sem nove naˇ cine vodenja (metode, pristope itd.). 3,6 0,50 Spoznal/-a sem konkretne rešitve za vodenje. 3,4 0,56 Dobil/-a sem odgovore na vprašanja o svojem vodenju. 3,4 0,53 Spremenil/-a sem svoja stališˇ ca in prepriˇ canjao vodenju. 3,3 0,59 Zaˇ cel/-a semizboljševati/spreminjatisvoje vodenje. 3,5 0,54 V moji praksivodenja so opazne spremembe/izboljšave. 3,3 0,49 opombe Naslova stolpcev: (1) povpreˇ cje, (2) standardniodklon. preglednica3 Organizacija in izvedba programa Trditev (1) (2) Termini za izvedbo programa so bili ustrezni. 3,5 0,60 Prostorske razmere za delo sobile ustrezne. 3,6 0,54 Izvedba programa z vidika števila sreˇ canj in drugih dejavnosti (mreženje, druge vmesne dejavnosti)je bila ustrezna. 3,6 0,56 Pripravljena gradiva so bila kakovostna (vsebinskoustreznain pregledna). 3,7 0,50 Izvedba dela programa na daljavo je bila kakovostna. 3,7 0,49 opombe Naslova stolpcev: (1) povpreˇ cje, (2) standardniodklon. penjskilestvici. Najveˇ csoimelipriložnostizaizmenjavoprimerov dobrih praks (3,8), nekoliko manj, a še vedno z visokim povpre- ˇ cjem, pa so ocenili, da jim je program prinesel novosti in sveže ideje (3,6). Kot je razvidno iz preglednice, so standardni odkloni majhni (manjši od 0,5), iz ˇ cesar lahko sklepamo, da so bili odgo- vori udeležencev precej podobni in ne razpršeni. Drugi sklop vprašalnika se je nanašal na uporabnost progra- mazaudeležence(preglednica2).Vpovpreˇ cjusotadelprograma ocenili visoko, in sicer 3,4 na štiristopenjski lestvici. Najbolje so ocenili postavko, ki se je nanašala na spoznavanje novih naˇ cinov, metodvodenjainpristopovkvodenju(3,6),nekolikomanjsozara- di programa spremenili svoja stališˇ ca inprepriˇ canja ovodenju ter opazili spremembe v svoji praksi vodenja (3,3). Ta del bodo nam- reˇ c po koncu programa še razvijali, saj gre pri vodenju za proces dolgoroˇ cne spremembe in ne za enkraten dogodek. Tretji sklop vprašalnika se je nanašal na organizacijo in izved- bo programa (preglednica 3). V povpreˇ cju so udeleženci ta del programa znova ocenili zelo visoko, 3,6 na štiristopenjski lestvi- ci. Najbolje so ovrednotili kakovostno pripravljena gradiva in iz- vedbo programa na daljavo (3,7), nekoliko manj pa so se jim zdeli 43 Sanja Otto in Lea Avguštin preglednica4 Kakovostpredavateljev Trditev (1) (2) Predavatelji so vsebinosreˇ canjkakovostnopredstavili. 3,9 0,31 Predavatelji so bilistrokovni. 3,9 0,26 Predavatelji so uporabljaliraznolike in ustrezne metode dela. 3,9 0,36 Predavatelji so me spodbudilik aktivnemu sodelovanju. 3,9 0,29 Predavatelji so se odzivali na potrebe udeležencev. 3,9 0,40 opombe Naslova stolpcev: (1) povpreˇ cje, (2) standardniodklon. ustrezni termini za njegovo izvedbo (3,5). To je razumljivo, saj se je vmes pojavila pandemija covida-19 in smo bili zaradi prehoda na e-izobraževanje v okolju Zoom primorani nekatere dejavnosti tudi ˇ casovno prilagoditi. ˇ Cetrtisklopvprašalnikasejenanašalnakakovostpredavateljev (preglednica4).Vprogramusovparihpredavalištirjepredavatelji Šole za ravnatelje. Udeleženci so ta del v povpreˇ cju ocenili najviš- je na štiristopenjski lestvici, saj so vse postavke dobile oceno 3,9, kar kaže na veliko zadovoljstvo skorajda vseh. Standardni odklon analize je zelo majhen (v povpreˇ cju manj kot 0,40), kar nakazuje, da so bili odgovori udeležencev zelo poenoteni. Peti sklop vprašalnika se je nanašal na koristnost tem in vsebin programa(preglednica5).Udeležencisovsakopostavkoovredno- tilinaštiristopenjskilestvicizocenamiodnekoristno(1),malo(2), veliko (3) do zelo koristno (4). V povpreˇ cju so ta del programa na štiristopenjski lestvici znova ocenili zelo visoko (3,5). Najbolje so ocenilitemoetika,vrednoteinetiˇ cnovodenje(3,7),nekolikomanj koristni, a še vedno dobri, pa so se jim je zdeli vodenje sestankov, zavzetostprideluterprofesionalniinkariernirazvojsebeinsode- lavcev (3,4). Ob koncu nas je zanimalo še, katere teme oz. vsebine s pod- roˇ cja vodenja udeležence še zanimajo in bi si znanje o njih želeli še poglobiti. Najveˇ c potreb so nanizali na podroˇ cju vodenja sebe in sodelavcev ter vodenja zavoda v kriznih ˇ casih, tako z vidika tem/vsebin kot vešˇ cin. Na podroˇ cju vešˇ cin so posebej izpostavi- li coaching in komunikacijske vešˇ cine (retorika, komunikacija v kolektivu, komunikacija z mediji, povratna informacija). Navajamošenekajmisliudeležencev,kisonamjihsporoˇ ciliob koncu programa in potrjujejo visoko povpreˇ cno oceno programa: Hvala za dobronamernost, obˇ cutek za ljudi in delo v skupini ter dobro opravljeno delo. Mreženja so bila uˇ cinkovita. Sple- tle so se vezi, ki bodo verjetno ostale. Hvala. 44 Profesionalni razvoj pomoˇ cnikovravnateljev preglednica5 Koristnosttem in vsebin programa Trditev (1) (2) Poznavanje sebe (npr.moˇ cnih podroˇ cij, usposobljenost) 3,6 0,52 Vloge in naloge srednjega vodje 3,6 0,53 Vodenje skupinein vloge posameznikov v skupini 3,6 0,50 Organizacija ˇ casa 3,5 0,66 Distribuiranovodenje 3,5 0,50 Vodenje sestankov 3,4 0,66 Vodenje sodelavcev 3,6 0,49 Zavzetost pri delu 3,4 0,57 Etika, vrednote, etiˇ cnovodenje 3,7 0,52 Klima in kultura v organizaciji 3,6 0,59 Vešˇ cinecoachinga 3,5 0,67 Povratna informacija 3,5 0,57 Profesionalniin kariernirazvoj (sebe in sodelavcev) 3,4 0,60 Vodenje v ˇ casu negotovosti (doživljanje sprememb, faze spremembe) 3,5 0,66 opombe Naslova stolpcev: (1) povpreˇ cje, (2) standardniodklon. Enkratni ste! Žal mi je, da se konˇ cuje. Hvala celotni ekipi za vaš trud ˇ cas, energijo in izkušnje!! Zanimiva in uporabna sreˇ canja, ki pomagajo in bogatijo sre- dnjevodjeprinjihovemdelu.Priporoˇ cilajihbomnaslednjim »srednjim vodjam« v mojem kolektivu. Hvala za pripravo in izvedbo programa. Take vsebine sem zelopogrešala.Takousposabljanjebipotrebovalanazaˇ cetku delanadelovnemmestupomoˇ cniceinbimibilotakratlažje. A nikoli ni prepozno. Hvala! Hvalazavsaodliˇ cnapredavanjaindelavnice.Dobrostezdru- žili teorijo in prakso in poskrbeli za odliˇ cno klimo. Vsak je našelsvoje izzive,iskalrešitveinseuˇ cilpostati boljši. Hvala. Ste veja strokovne pomoˇ ci, na katero lahko stopimo, da ob- vladujemo sodelavce, jih motiviramo ... Zato si želim in vas prosim, da bi omogoˇ cili nadaljevanje tega programa. Hvala, bili ste izvrstni. Sklepi V današnjih ˇ casih je položaj pomoˇ cnika ravnatelja izjemno po- memben,zatoganikakor nesmemospregledati, sajvprocesuvo- denja šole odigra izjemno dejavno vlogo. Prav zato je pomembno, 45 Sanja Otto in Lea Avguštin dajezaopravljanjesvojegadelazelodobrousposobljen.Tudipro- gram »(P)ostani uspešen srednji vodja« je pokazal, da so potrebe pousposobljenostinatempodroˇ cjuvelikeindalahkotakprogram moˇ cno prispeva k vseživljenjskemu uˇ cenju vseh srednjih vodij v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Kot je razvidno iz analize vpra- šalnika, so bili udeleženci s celotno izvedbo programa zelo zado- voljni (ocena 3,6 na štiristopenjski lestvici). Tako lahko sklepamo, da je bil vsebinski in organizacijski vidik programa premišljeno zastavljen ter da pomoˇ cniki ravnateljev (in drugi srednji vodje) potrebujejo taka znanja in spretnosti, kot jim jih ponuja program. Tako silahko srednjivodje izmenjajo izkušnje, se pogovorijo ote- žavah,izzivihinnanjepogledajozdrugeperspektive,zatokotvod- jepostajajouspešnejšiinuˇ cinkovitejšiterprofesionalnoinosebno bolj samozavestni. V nadaljevanju bi radi izpostavili nekaj smeri profesionalnega razvoja pomoˇ cnikov ravnateljev, ki izhajajo iz analize pilotnega programa in izkušenj pomoˇ cnikov na terenu: Pomoˇ cnikiravnateljevpotrebujejododatnaznanjapredvsem spodro ˇ cja vodenja sodelavcev in zavoda, komunikacijskih vešˇcininvešˇ cin coachinga. Teh vsebin se je pilotni program dotikal,vendarsosodelujoˇ ciizrazilipotrebopododatnem,še obširnejšem in bolj poglobljenem usmerjenem treningu za vsako izmed podroˇ cij, zato predlagamo, da bi vsebine, ki so jih udeleženci omenili, v programu poglobili in/ali jih ponu- dili v obliki dodatnih izbirnih vsebin. Morda bi bilo nekatere vsebineprogramasmiselnoobravnavatitudiloˇ cenogledena raven zavoda, in sicer posebej za vrtce, osnovne šole in za srednje šole. Udeleženci programa izpostavljajo tudi željo po nadaljeva- njuprogramaskontinuiranimirednimistrokovnimisreˇ canji za pomoˇ cnike ravnateljev. Tako bi lahko sproti spremljali in vrednotilispremembe,kijihkotpomoˇ cnikivnašajovprakso. Menimo,dabibilo polegvsakoletnih posvetov zapomoˇ cnike ravnateljev, ki jih organizirata Združenje ravnateljic in rav- nateljev osnovnih in glasbenih šol (sekcija pomoˇ cnikov) in Šola za ravnatelje, smiselno organizirati redne spletne we- binarje (npr. vsake tri mesece). Ob tem izpostavljamo, da bi bilomodro, ˇ cebisesekcijapomoˇ cnikovprizdruženjuinŠola za ravnatelje povezali tudi na vsebinski ravni in razmislili o dolgoroˇ cnih skupnih možnostih za naˇ crtovanje in uresniˇ ce- vanje razliˇ cnih oblik podpore pomoˇ cnikom ravnateljev. 46 Profesionalni razvoj pomoˇ cnikovravnateljev Glede na dejstvo, da posamezne geografske regije že imajo uspešno delujoˇ ce aktive pomoˇ cnikov, bi veljalo v Združenju ravnateljic in ravnateljev osnovnih in glasbenih šol (sekci- ja pomoˇ cnikov ravnateljev) vzpostaviti aktive pomoˇ cnikov v vseh regijah po vzoru geografskih/regijskih aktivov ravnate- ljev. Tako bi pomoˇ cniki ravnateljev v celotni Sloveniji imeli dostopdokakovostnemrežepomoˇ cnikov,kibijimomogoˇ ca- la hitrejšo in boljšo izmenjavo informacij in praks ter pove- zovanje na širši sistemski ravni. Ocenjujemo, da bi bilo smiselno vzpostaviti tudi mentor- stvo novoimenovanim pomoˇ cnikom. Vsak novoimenovani pomoˇ cnikravnateljabipotrebovalmentorja.Programbilah- ko zastavili podobno kot dolgoletni in uveljavljeni program mentorstva novoimenovanim ravnateljem v okviru Šole za ravnatelje, saj se je pokazalo, da gre za pomembno obliko podpore ob prehodu na delovno mesto ravnatelja. V sklopu tegavelja razmislitiovzpostavitvi bazementorjevzapomoˇ c- nike ravnateljev, ki bi bili novoimenovane pomoˇ cnike pri- pravljeni usmerjati, jim zagotavljati pomoˇ c in bi jim bili v strokovno oporo. Sklenemo lahko, daje pilotni program»(P)ostaniuspešensred- nji vodja« pri udeležencih dosegel namen, zato ga velja v prihod- njeohraniti,nadgraditiinrazvijati,sajpredstavljaenoizmedoblik in možnostiprofesionalnega razvoja pomoˇ cnikov ravnateljev tako z vidika njihovega kariernega razvoja kot z vidika zagotavljanja nasledstva ravnateljev. Literatura Ažman,T.,inM.ZavašnikArˇ cnik. 2017. »Usposabljanje strokovnih delavcev za vodenje strokovnih aktivov.«Vodenjevvzgojiin izobraževanju 36 (1): 25–44. Erˇ culj, J., in L. Goljat Prelogar. 2016.Vodenjeinupravljanje inovativnih uˇ cnihokolij. Kranj: Šola za ravnatelje. Erˇ culj, J., in A. Koren. 2003. »O vodenju vzgojno-izobraževalnih organizacij.«Vodenjevvzgojiinizobraževanju 1 (1): 7–16. Forde, C., in K. Lowden. 2015. »Aspirations to Headship?« Contemporary Educational Leadership 2 (2): 31–46. Grootenboer, P. 2018. ThePractices ofSchoolMiddleLeadership. Singapore: Springer. Hargreaves, A. 2013. »Veˇ c kot le ravnateljeva desna roka: vloga pomoˇ cnikapri vodenju v izobraževanju.«Vodenjevvzgojiin izobraževanju 11 (3): 3–13. 47 Sanja Otto in Lea Avguštin Koren, A. 1998. »Vloga pomoˇ cnikov ravnateljev v slovenskih šolah, domovih in vrtcih.« VVlogeinnalogepomoˇ cnikovravnateljev v šolskemmanagementu, ur. S. Roncelli-Vaupot, 23–30. Ljubljana: Šola za ravnatelje. Marshall, C., in E. Phelps Davidson. 2016. »As Assistant Principals Enter Their Careers: A Case for Providing Support.«InternationalJournal of Mentoringand Coaching inEducation 5 (3): 272–278. Muijs, D., M. Ainskow, C. Chapman in M. West. 2011.Collaborationand Networking inEducation. New York: Springer. Oleszewski, A., A. Shoho in B. Barnett. 2012. »The Development of Assistant Principals: A Literature Review.« Journal ofEducational Administration 50 (3): 264–286. Sentoˇ cnik, S. 2018. »Distribuirano vodenje: podpora uˇ ceˇ ci se skupnosti.« Vodenjevvzgojiinizobraževanju 41 (3): 47–59. SanjaOtto je pomoˇ cnicaravnateljice na Osnovni šoli Lava. otto.sanja@gmail.com LeaAvguštinje predavateljica na Šoli za ravnatelje. lea.avgustin@solazaravnatelje.si 48 Abstracts Keywords: school counselling service, school leadership, special edu- cationcounsellor, networking, counselling service programme guide- lines vodenje 2|2021: 19–31 Sanja Otto and Lea Avguštin TheProfessionalDevelopmentofAssistantPrincipalsthrough thePrismof‘BecomeaSuccessfulMiddleLeader’Programme New quality learning and teaching models increasingly build on col- laborationandnetworking.Modernleadershiprequirestheprincipals to have a number of other leaders by their side who, by bringing to- gether and integrating all teaching staff and other stakeholders, en- able and strengthen professional learning communities. The paper will recount our first experience related to the implementation of the BeCome a Successful Middle Leader programme, which was initially intended for assistant principals and was first implemented in 2020 by the National School for Leadership in Education. The introductory part delineates theoretical foundations, then the roles and tasks, and the professional development of assistant principals in Slovenia. The evaluation of pilot programme implementation showed that the need for competence building in this field was great and that this kind of programme could considerably contribute to the lifelong learning of all middle managers in educational institutions. The concluding sec- tion presents suggestions for further development in the field of pro- fessional training for assistant principals. Keywords: professional development, assistant principal, distributed leadership, middle leadership vodenje 2|2021: 33–48 Claudia Rabuza, Vili Kotnik, Natalia Gorenc, and Boštjan Kališnik TheRoleofLeaderinAchievingPositiveClimate While the influence ofleaders extendsover various fields within their domain, in the framework of our nsle project work we decided to delve into one that hovers in a kind of grey area, as leaders often run out of time before tending to it – i.e. that of climate, positive climate. Drawingonourliteraturereview,werecognisedthattheleaderreally isakeyagentincreatingpositiveclimatewithintheinstitution.Hence we directed our focus towards a correlation between the leader and positive climate (we were interested in how and for whom this rela- tionwas important, whatit couldbringtotheinstitution, and whether wecouldpurposefullyencourageitandhow).Wedecidedtocarryout ananonymoussurveyamongthestaffinourinstitutions,andthenad- apted the survey questionnaire for interviewing the leadership staff, 108