glasilo ravenskih železa
Leto XXXII	Ravne na Koroškem, september 1995	Št.	9
METAL - DOLGI PROGRAM NA PRAVI POTI
Nezadovoljivi poslovni rezultati v družbah dolgega programa v letu 1994, kljub konjunkturi na področju trženja metalurških proizvodov, so spodbudili upravne organe in vlado Republike Slovenije (lastnik SZ), da so sledili ugotovitvam svetovalnih firm, ki so priporočale združitev Jekla Štore in Metala Ravne v eno družbo. Imenovano je bilo novo vodstvo z nalogo, da izpelje združitev, sanacijo ter izkoristi sinergijske možnosti, kar bo vodilo k uspešnemu poslovanju in bo utemeljilo nadaljnji obstoj in razvoj enotnega dolgega programa v Sloveniji.
Ker sta družbi v letu 1994 poslovali s 17,9-odstotno izgubo v poslovnem delu in ker so bili gotovinski tokovi negativni v višini 17 mio DEM, je kazalo, da bo potrebna sanacija na finančnem, stroškovnem in tehnološkem področju. V Poslovnem načrtu za leto 1995 ter projekciji za leto 1996 in 1997 smo predstavili ukrepe, s katerimi bo mogoče do aprila 1996 ustvariti pozitivne finančne rezultate in ustrezna sredstva za nadaljnji razvoj.
Polletni rezultati
Pregled dejavnosti in polletni poslovni rezultati vlivajo optimizem, saj družba zmanjšuje izgubo v primerjavi s poslovnim letom 1994, določeni programi pa že ustvarjajo zadostne prilive za pokrivanje proizvodnih stroškov. Izguba se je v poslovnem delu v primerjavi s preteklim letom zmanjšala za polovico, in to kljub temu, da so bili v tem obdobju večji izdatki za popravilo kovaškega stroja, obnovo transformatorja na elektroobločni peči in za izplačilo letnega regresa ob nespremenjenem številu zaposlenih. Po načrtu bi morali v tem obdobju že zmanjšati število zaposlenih, kar bi bilo usklajeno s pravno spojitvijo obeh družb. Sodišče je sklep o pripojitvi Jekla k Metalu sprejelo šele 26. 7.
1995, določevanje presežnih delavcev pa se je premaknilo v 3. četrtletje.
Pregled dejavnosti
Nabava: Največji	problem pri nabavi ključnih
surovin so povzročile obveznosti iz preteklosti v višini 89 mio DEM. Zaradi tega smo imeli v začetku leta težave pri	nabavi, hkrati so se nenormalno povečale cene
surovin. Cene so se v drugem trimesečju umirile.
Prodaj Stanje na	trgu glede porabe jekla je bilo
še	ugodno. V drugi	polovici leta 1995 se je
povpraševanje umirilo posebno za konstrukcijska jekla. Glede prodajnih cen se položaj hitro umirja, saj ponudba metalurških izdelkov že presega povpraševanje. Z ažurnim delom je komercialistom uspelo spremeniti prodajni asortiment, dvigniti povprečno ceno na 1.200 DEM/t, kot je predvideno v gospodarskem načrtu.
Proizvodnja: v	prvem polletju nismo imeli
optimalnih pogojev za nemoteno proizvodnjo. Na Ravnah je primanjkovalo ferolegur, izpadel je kovaški stroj, v Štorah pa je izpadla elektro peč zaradi transformatorja, kvaliteta jeklenega odpadka je bila neustrezna. Poleg navedenih vzrokov je prispevala k manjši proizvodnji tudi kvaliteta dela, saj je bilo v nekaterih mesecih do 45 odst. neuspelih šarž, poleg običajnega tehnološkega odpadka (izpleni) pa tudi do 500 t izmečka. Iz tega razloga smo v nekaterih obratih in oddelkih izvedli kadrovske zamenjave, organizacijske spremembe ter imenovali krizni team. V prvih mesecih drugega polletja ugotavljamo, da se je delež neuspele proizvodnje in izmečka zmanjšal za polovico.
Razveseljivo je, da smo po letih mrtvila na področju investicijske dejavnosti vendarle uspeli sprožiti nujno potrebni investicijski ciklus, katerega rezultate pričakujemo že v drugem polletju 1996.
(Nadaljevanje na 3. str.)
v
Predstavništvo SZ v Budimpešti po poldrugem letu delovanja
ZA MADŽARSKE KUPCE JE NAJPOMEMBNEJŠA CENA
Lanskega aprila so Slovenske železarne odprle predstavništvo v Budimpešti. Na madžarskem trgu so namreč v zadnjih letih prodale vedno več izdelkov (leta 1993 so npr. iztržile že 6 mio DEM), zato so bili lanski načrti dokaj optimistični. O njihovem uresničevanju, značilnostih madžarskega trga in o letošnjih obetih smo se pogovarjali (objavljamo povzetek) z dipl. inž. Janezom Kovačem, vodjem predstavništva SŽ v Budimpešti.
Predstavništvo SŽ je od središča mesta oddaljeno šest kilometrov
Slovenske železarne naj bi lani madžarskim kupcem prodale za 10 mio DEM izdelkov. Načrt pa so s 3,5 mio DEM realizacije izpolnile le delno. Vzrokov za manjšo prodajo je kar nekaj.
Železarska podjetja so lani dobila več (kot pa so načrtovala) naročil od zahodnih kupcev; zaradi zasedenih proizvodnih zmogljivosti so zato zmanjšala dobavo izdelkov na Madžarsko. Tamkajšnji kupci pa tudi niso bili pripravljeni kupovati slovenskega jekla po višjih cenah, saj se je podražilo za 20 do 60 odst. Zanje je namreč cena še vedno najpomembnejše merilo za nakup, šele potem upoštevajo kakovost in dobavne roke. Tudi konkurenca na madžarskem trgu je ostra vzhodni proizvajalci uspevajo predvsem zaradi nizkih cen, zahodni pa ponujajo ugodne možnosti financiranja izdelkov. V prednosti so tudi podjetja, ki imajo na Madžarskem konsignacijska skladišča.
Slovenske železarne so se na madžarskem trgu najbolj uveljavile z metalurškimi izdelki, saj je npr. lani Metal iztržil 2,9 mio DEM. Povpraševanje je bilo tudi po izdelkih iz Acronija in. Jekla, vendar zaradi premajhnih proizvodnih zmogljivosti do dobav ni prišlo. Od ravenskih družb so na Madžarsko prodajali tudi Noži (predvem nože za razrez pločevine, furnirja in papirja) ter Stroji (valje za hladno valjarno).
Največja težava pri izpolnjevanju naročil je še vedno nepravočasna dobava izdelkov, predvsem jekla. Zamude pri dobavi in dolgi dobavni roki zaradi zasedenih zmogljivosti pa kupce pogosto odvračajo od nadaljnjih naročil.
Slovenske železarne pa na Madžarsko ne le izvažajo, ampak od tam tudi uvažajo. Metal in Jeklolivarna npr. kupujeta predvsem staro železo in kvarčni pesek. Lani je vrednost njunega uvoza znašala 4 mio DEM.
Slovenske železarne naj bi v prihodnje na madžarski trg - poleg metalurških - izvozile tudi več izdelkov strojne in predelovalne industrije. Res pa je, da le-ti za uveljavitev med kupci potrebujejo daljše obdobje. Letošnji načrt predvideva izvoz v skupni vrednosti 5,5 mio DEM (od tega Metal - 3 mio DEM, Stroji - 0,5 mio DEM, Noži - 0,3 mio DEM, STO - 0,2 mio DEM itd.) Kot kaže dosedanji obseg naročil, bo cilj uresničen! Seveda, če bodo podjetja sodelovala s predstavništvom in ga redno obveščala o proizvodnem programu, cenah, dobavnih rokih ipd. In nenazadnje - urediti bo treba materialni položaj predstavništva (poravnati najemnino ter stroške delovanja), ker se bo drugače postavilo vprašanje o njegovem nadaljnjem obstoju.
A. Č.
(Nadaljevanje s 1. str.)
V letih 1995 in 1996 načrtujemo dokončanje naslednjjih investicij:	kontinuirna peč z zaščitno
atmosfero, modernizacija kovaškega stroja, sanacija hrupa, elementi kontrolne linije (peskalni stroj, stroj za pričeljenje in obrobkanje), optimalno litje (mostni žerjav, žerjavne tehtnice, tehtnice za tehtanje ingotov), pečni transformator, ponovčna peč in spektrometer. Naštete investicije so predvidene v okviru tehnološke sanacije dolgega programa in so nujne za zagotovitev konkurenčnosti in izboljšanje poslovanja. V Štorah bomo tako povečali produktivnost in kakovost ter znižali proizvodne stroške, na Ravnah pa bomo povečali delež
donosnih orodnih jekel in izboljšali kvalitetni asortiment izdelkpv. Skupno bo za navedene investicije treba nameniti 17 mio DEM. S sprejetjem Zakona o zagotavljanju sredstev za odplačilo kreditov za trajna obratna sredstva in kreditov za nujna investicijska dela je bilo za investicije zagotovljenih 6,5 mio DEM. Za preostalih 10,5 mio DEM bomo po sklepu uprave Slovenskih železarn del sredstev pridobili z dezinvestiranjem, za del sredstev pa bomo morali vire zagotoviti sami, iz česar sledi, da cilj skupne družbe ne more biti le poravnavanje tekočih proizvodnih stroškov, ampak tudi ustvariti amortizacijo za financiranje investicij.
Finance: Kljub temu, da sta se družbi pravno spojili šele v juliju letošnjega leta, je bilo finančno poslovanje praktično centralizirano že s prvimi meseci poslovnega leta. Zaradi plačevanja dolgov iz preteklosti (162 mio DEM) in zaradi dejstva, da kljub boljšim trendom v prodaji in proizvodnji še vedno ustvarjamo izgubo, smo bili prisiljeni najemati kratkoročne kredite, kar je povečalo kratkoročno zadolženost. Za obnovo in vračilo kreditov ter za poravnavo obveznosti do dobaviteljev smo v letu 1995 najeli kratkoročne kredite v višini 4.344 mio SIT ali 52 mio DEM. Navedena sredstva smo uporabili za obnovitev kratkoročnih kreditov iz leta 1994 v višini 716 mio SIT, za vračilo kreditov
koncernu SŽ 381 mio SIT, za plačilo dolgov iz obdobja 1992 - 1994 452 mio SIT, za plačilo tekočih obveznosti do dobaviteljev 1.489 mio SIT ali 34 odst. vseh pridobljenih kreditov za pospešitev letošnje proizvodnje. Nadalje smo za plačilo dolgoročnih kreditov porabili 206 mio SIT, za tekoče investicije 283 mio SIT, za plače 338 mio SIT, preostanek pa za obresti in provizije za SŽ.
Stroški financiranja so iz tega razloga izjemno visoki in že predstavljajo 7,9 odst. realizacije, kar je za normalno poslovanje preveč. Ob tem so se povečale terjatve do kupcev na domačem trgu in do sestrskih družb; ob polletju so znašale 4 mio DEM.
Posledica navedenega je še vedno zelo težavno
likvidnostno stanje, kar se bo v jesenskih mesecih še zaostrilo kot posledica za 4 mio DEM manjše prodaje zaradi letnih dopustov v juliju in avgustu.
V želji, da bi čim prej dosegli pozitivne rezultate, si intenzivno prizadevamo za finančno sanacijo družbe. Doseči želimo kapitalizacijo obveznosti do SŽ in do države, reprogramiranje dolgov, pretvorbo kratkoročnih dolgov v dolgoročne ter prodati zaloge, ki so še vedno za približno 9 mio DEM previsoke.
Za dveletno obdobje smo izdelali simulacijo gotovinskih in finančnih tokov; vanjo smo že vpletli ukrepe za znižanje nabavnih cen za 3,5 odst., proizvodnih stroškov za 7,5 odst. in dvig prodajnih cen za povprečno 3,5 odst. Uresničitev navedenega bi nam že v nekaj mesecih omogočila pozitivno poslovanje. Kumulativni CF in kumulativni dobiček/izguba za obdobje od avgusta 1995 nam prikazuje slika, ki pa ne upošteva izgube za obdobje pred avgustom 1995.
Predvidevanja so realna, kolikor bomo premostili likvidnostni primanjkljaj iz poletnih meecev, povečali produktivnost na načrtovanih 150.000 DEM na zaposlenega in dobavljali material kupcem v dogovorjenih rokih.
Uprava Metala
Cash Flow in dobiček/izguba iz tekočega poslovanja v posl.letih 1995/96 m
1996/97
"•* C*shFlowl — Cash Flow II ■O— DobičeV/izguba
800
PL 1996/97
PL 1995/96
600
400 •
200 •
•200 l
realizirano
Plan
-400
i e
Priznanje ZDVIT se bo imenovalo po Avgustu Kuharju
V zvezi društev varnostnih inženirjev in tehnikov Republike Slovenije so se odločili, da bodo odslej zaslužnim ali izjemno uspešnim članom dajali priznanja. Imenovala se bodo po Avgustu Kuharju (1906 - 1964), nestorju slovenskih varnostnih tehnikov, ki je bil zaposlen v Železarni Ravne.
Kot je zapisala komisija za priznanja pri ZDVIT, je bila Kuharjeva knjiga Delovna varnost iz leta 1954 - v prevodu Sigurnost rada u industriji i zanatstvu (1955) -prvi učbenik s področja varstva pri delu, napisal pa ga je na podlagi raziskav 44 smrtnih nesreč in več kot 12 000 obratnih nezgod. Izdal pa je še knjigi Male obratne izboljšave (1946) in Racionalizacija (1955). Poleg tega je “njegovo pero pustilo sledi v raznih navodilih za delo za termoenergetske obrate, za varilce, za delavce na stiskalnicah itd., prav tako tudi v 14-letnem urednikovanju Koroškega fužinarja”.
Ob 30-letnici smrti je Kuharja (kot strokovnjaka tudi na področju racionalizacije in storilnosti dela - in urednika) predstavil Marjan Kolar (KF, 2/1994). Povzemamo tisti del članka, ki govori o njegovem prizadevanju za večjo varnost pri delu.
Urednica
“DELAJ VARNO, VRNI SE ZDRAV DOMOV”
Avgust Kuhar je pisal največ v letih 1946 - 1955, ko smo v Sloveniji na veliko obnavljali in večali stare tovarne ter gradili nove. Znanja je seveda primanjkovalo na vseh področjih in posledice so bile hude. Kuhar je kot strokovnjak s svojimi knjigami opozoril na dve področji: na varnost pri delu in na delovno storilnost.
Ko danes beremo podatke o nesrečah pri delu v slovenskih železarnah pred 40 leti, jih skoraj ne moremo razumeti. Kuhar jih je razkril javnosti.
V Železarni Jesenice so po koncu 2. svetovne vojne imeli 25,5 odst. obratnih nesreč letno na stalež, to pomeni, da se je ponesrečil vsak četrti delavec tako hudo, da je prekinil delo za več kot tri dni.
V Železarni Štore so sredi 1. 1952 imeli okrog 37 odst. nesreč na stalež (vštete so tudi tiste z enodnevno bolniško), leto kasneje so jih znižali na 22 odst.
Podatki za Železarno Ravne so še bolj porazni. Leta 1951 je bilo obratnih nesreč na stalež letno 35 odst., 1. 1952 celo 36 odst., 1. 1953 so jih znižali na 29 odst., v začetku 1. 1954 pa že na 23 odst.
V tem času so imele zahodnoevropske železarne od 8 do 15 odst. nesreč letno, poprečno pa pod 10 odst. ali za več kot polovico manj od slovenskih^ (Danes se v družbah nekdanje Železarne Ravne gibljejo okoli 5 - 6 odst. in v teh številkah je gotovo tudi del Kuharjevega “minulega dela”). Analize so pokazale malomarnost na delovnih mestih oziroma kolikor nesreč, toliko napak.
Kuhar je začrtal pot, kako se zoperstaviti zlu: načrtno, organizirano, postopno in na več področjih hkrati. Z ustanavljanjem sektorjev za delovno varnost, z animiranjem vodilnih in vodstvenih delavcev, z zavarovanjem nevarnih delovnih mest, z uvedbo in dosledno uporabo ustreznih zaščitnih sredstev, predvsem pa s kontinuiranim izobraževanjem delavcev na strokovnih tečajih, na uvajalnih seminarjih za novince, s predavanji učencem v industrijskih šolah, s pomočjo brošur za tipična dela v posameznih obratih in z nenehno propagando. Od velikih napisov, ki smo jih zaposleni pred leti srečevali na vidnih mestih v železarni, so vsaj naslednji Kuharjevi:
VARNOSTI PREDNOST • DELAJ VARNO, VRNI SE ZDRAV DOMOV LASTNA PREVIDNOST JE NAJBOLJŠA VARNOSTNA NAPRAVA
Kuhar je utemeljeval potrebo po varnosti, svaril, prepričeval, celo rotil na vse mogoče načine. Slikal je delavcem posledice njihove nepremišljenosti in malomarnosti: bolečine ob nesrečah, možno invalidnost za vse življenje, vodilnim pa je prcdočcval veliko škodo podjetja zaradi izpada delovnih dni.
METALOV
LETNI
REMONT
Kot vsako leto, so imeli tudi letos poleti v težkih proizvodnih obratih železarne glavno besedo vzdrževalci. V nekaterih obratih in družbah so šli zaposleni tačas na kolektivni dopust, v drugih so se pridružili vzdrževalcem pri remontnih delih, ki so jih pomagali opravljati še zunanji izvajalci.
V Metalu so opravili remonte v dveh delih. Julija (od 12. do 28.) so popravljali in obnavljali proizvodne naprave v Jeklarni 2, Valjarni gredic in Jeklovleku, avgusta pa v Jeklarni 1, Kovačnici, Valjarni profilov in na kontrolni liniji Tiede.
V Jeklarni 2 so opravili celoten remont peči UHP zamenjali, obnovili ali popravili so vse obrabne dele ter peč nanovo obzidali - prav tako so temeljito popravili vakuumsko napravo, zamenjali filtrske vreče na odpraševalni napravi in na dozirnih napravah za apno, popravili zaščitne ograje, podeste in stopnišča.
Šerpa je opravila remont na šaržirnem žerjavu, Hidromontaža pa je rekonstruirala pogon mosta na portalnem žerjavu.
V Valjarni gredic so obnovili peč Elpit 1, zamenjali jasli za odlaganje gredic, popravili tlake pred pečmi. Na težki progi so na linealih obnovili vodilne drogove in vence, zamenjali vodilna kolesa, opravili so tudi celoten remont valjavskega ogrodja. Obnovili so delovne valjčnice na progi, zamenjali podstavek za valjčnice in osovino v reduktorju.
V Šerpi so popravili kleščni žerjav in grabilec.
V Jeklovleku so bili v popravilu brusilni, luščilni, vlečni in ravnalni stroji, v lužilnici pa so zamenjali cevi za ogrevanje banj in popravili grelnike. Šerpa je popravila žerjav.
Drugi del letnega remonta je trajal od konca julija do 20. avgusta.
V Jeklarni 1 so obnovili pogon in vse vitalne dele 10-tonske elektroobločne peči ter vakuumske naprave. Očistili in popravili so zaščitne ograje, podeste, stopnišča in podobno.
V Valjarni so obnovili kontrolno linijo Tiede -obrabne dele na šaržirnih jaslih, zamenjali ležaje in tekalna kolesa na dohodni in izhodni strani ter na obračalni napravi.
Na red	so obnovili peč Ofag 2, zamenjali
so drsnice,	jahače	na	hladilniku,	obnovili	obzidavo.
Gradbena dela so opravili tudi na peči Ofag 1. Na valjavskih	ogrodjih	so	zamenjali	sklopke,	tekose in
celotne ležajne blazine. Večji posegi so bili potrebni na ohlajevalni	napravi,	na	1. dvižni	mizi so	zamenjali
valjčnice in šaržerje, hkrati so obnovili vse valjčnice na progi, pregledali in zamenjali so dotrajane jermene in jermenice.
Na žagi IBS so obnovili zaslon, podlili stebre, obnovili voz in vodila pečnega transporta.
Elektrikarji so zamenjali enote na regulaciji motornega	pogona	srednje proge,	očistili	kolektoije,
pregledali in zamenjali ščetke na motorjih, zamenjali priključne kable in poškodovane vtikače, pregledali stikalno in kurilno elektro opremo na vseh agregatih v Valjarni. Očistili so transformatorsko postajo in izvedli meritve na transformatorjih.
Vodja vzdrževanja v Metalu dipl. inž. Mitja Živič je poudaril, da so bila vsa dela v okviru letnih remontov opravljena pravočasno in dobro, tako da se je v dogovorjenih rokih lahko znova začela redna proizvodnja. Poleg domačih vzdrževalcev so sodelovale zunanje ekipe
iz Hidromontaže, Šerpe in Inštalaterja. V Valjarni gredic so čistili progo sami zaposleni, v Valjarni profilov pa študenti s Študentskega servisa.
Posebej obremenjeni so bili vzdrževalci jeklarne in valjarne, saj so morali opraviti dva remonta; v tem času je potrebna popolna prisotnost na delu, ki pogosto traja več kot osem ur. Še posebno težko nalogo je imela ekipa industrijskih zidarjev, ki so se v času remonta selili iz obrata v obrat in od peči do peči.
Ko je v remontu del valjarne, morajo vzdrževalci opravljati še redna vzdrževalna dela v drugem delu, ki obratuje, zato tja pridejo pomagat še zunanji vzdrževalci.
“Letošnji remonti so bili obsežni, zahtevni in dobro opravljeni. Zato sc želim zahvaliti vsem, ki so jih pripravili, vodili in izvedli, tako našim vzdrževalcem kot zunanjim ekipam, še posebej Šerpi, ki je pravočasno izdelala nadomestne dele,” je v pogovoru ob koncu letnega remonta izjavil vodja vzdrževanja v Metalu.
Jezikovni razmislek
KAJ NAM JE VZELA LOKACIJA
Beseda lokacija izvira iz latinske besede locatio, ta pa iz osnove locus, ki pomeni kraj.
Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika je lokacija:
• kraj, prostor, določen za gradnjo
• postavitev, namestitev česa na določenem kraju
• kraj, prostor, kjer kaj je.
Beseda lokacija je pomensko
izpraznjena beseda. Predstavlja praznino, prostor, kjer šele nekaj bo. Največ se uporablja v zvezi gradbena lokacija - prostor, kjer bo kdo kaj gradil.
Čc to besedo uporabljamo namesto imena, ki nekaj predstavlja in pomeni, je to velik greh.
Prav to se je zgodilo z Železarno Ravne. Od 1. 1. 1995 sc ime Železarna Ravne uradno ne sme več uporabljati, saj podjetje z ukinitvijo Poslovnega servisa oziroma skupnih služb Železarne Ravne ne obstaja več (obstaja le še ime podjetja z žiro računom, a brez zaposlenih).
Namesto imena Železarna Ravne je vodstvo Slovenskih železarn uveljavilo poimenovanje “družbe Slovenskih železarn na lokaciji Ravne," kar je sprejel tudi sindikat SKEI, ki deluje kot:
SINDIKALNA PODRUŽNICA
DRUŽB SLOVENSKIH ŽELEZARN
NA LOKACIJI RAVNE.
Kaj pomeni lokacija, nam pove slovar. Kaj pomeni Železarna Ravne, bomo lahko prebrali v zborniku, ki bo izšel ob 375-letnici železarstva in jeklarstva na Ravnah letošnjo jesen. Kaj smo ravenski železarji izgubili, ko so nam vzeli Železarno Ravne in nam namesto nje dali lokacijo, nekateri že občutimo, drugi pa se bodo morda tega zavedli šele jutri - ali pa nikoli.
Mojca Potočnik
CENE STUPAR
17JJO
—/CENTER ZA PERMANENTNO IZOBRAZHVANJi: ENOTA SLOVENJ GRADEC, šouska 10
VPIS: od 4. do 30. septembra 1995 med K. in 12. ter 14. m 17. uri telefon: 0602-41-953 tcl./fax: 0602-45-1 KO
TUJI JEZIKI
. 50-URNI INTENZIVNI TEČAJI od I. do V. stopnje
• priprave na AKTIVNO ZNANJE
- SLOVENSKI CERTIFIKAT
- ICC MEDNARODNI CERTIFIKAT ’
. POSLOVNA KOMUNIKACIJA
• SPECIALNI PROGRAMI
/ za trgovec, telefoniste, gostinec,
tajnice, poslovneže, zdravstvene delavce ... /
• SLOVENŠČINA ZA TUJCE
RAČUNALNIŠTVO
• DOS ZA ZAČETNIKE • WORDSTAR
• WINDOWS • OUATTRO PRO
• AUTOCAD • CLIPPER
• COREL DRAW
• EXCEL SUPERPROJECT
• ACCESS ... • RAČUNALNIŠTVO^
ZA OSNOVNOŠOLCE
OSNOVNA SOLA
za odrasli: in mladostniki:
od S. do 8. razreda
SREDNJA AGROZIVILSKA ŠOLA
ob delu (pek, slaščičar, mesar)
PROSTI ČAS
• H ATU A JOGA • TAI CHI • RISANJE • SLIKANJE • RELAKSACIJSKA MASAŽA
• KAKO PREŽIVETI DAN Z OTROKOM DOMA
(vzgojni program)
• TEČAJI SINTHESIZERJA • OBLIKOVANJE
^STANOVANJSKEGA INTERIERJA
STROKOVNO
USPOSABLJANJE
POSLOVNO - FINANČNA DEJAVNOST
RAČUNOVODJA
(specialistično usposabljanje)
POSLOVNI SEKRETAR
(specialistično usposabljanje) VODJA MALEGA PODJETJA
(specialistično usposabljanje)
VODENJE POSLOVNIH KNJIG
ZA PODJETNIKE IN OBRTNIKE KOMERCIALNO POSLOVANJE TEČAJI ZA POSLOVNE SEKRETARJE VREDNOSTNI PAPIRJI
izpopolnjevanje - prekvalifikacije
• KNJIGOVODSTVO STROJEPISJE • TEČAJ ZA TELEFONISTE TEČAJ ZA DELOVODJE
• GOSTINSKI DELAVEC (kuhar, natakar)
• POMOŽNI TEKSTILEC TESARSKI IN ZIDARSKI
POMOČNIK • TRGOVEC ...
Veseli bomo Vašega uspeha. Naša vrata ■ Vaša vrata. Naše znanje ■ Vaše znanje.
ENERGETSKA SVETOVALNICA
ODSLEJ
Ml TRGU 1 Ml PREMILIM
Iz Energetske svetovalne pisarne Ravne na Koroškem so sporočili, da so se v septembru preselili iz PC Kovinotehna v prostore družbe MTO, Trg 1, Prevalje. Vhod je s parkirišča pri Ljubljanski banki in lekarni.
Svetovalca dipl. inž. Mojca Kert - Kos in dipl. inž. Andrej Žlebnik vabita vse, ki želijo urediti ali izboljšati ogrevanje svojih stanovanjskih ali delovnih prostorov, da se oglasijo v Energetski svetovalnici. Brezplačen nasvet lahko dobijo vsak torek in petek od 16. do 18.30 ure.
Več o delu svetovalnice bomo pisali prihodnjič
M.P.
DIMNIK,
SIMBOL ŽELEZARNE RAVNE,
SO OBNOVILI
OSKRBA Z ENERGIJO V JULIJU 1995
V juliju smo od primarnih energentov dobavljali samo zemeljski plin, pri tem ni bilo motenj. Proizvodnja in oskrba porabnikov s primarno oz. sekundarno energijo sta bili prav tako dokaj v redu. Distribucijo sekundarnih energentov smo ustavili le 29. 7. 1995 ob 7. uri in je nismo dobavljali do 11. ure zaradi izklopa električne energije. Nekaj težav se je pojavilo pri ponovnem zagonu naprav, in sicer pri pitni vodi in komprimiranem zraku, vendar smo motnje takoj odpravili.
V juliju smo zbrali 63,2 m3 emulzije za čiščenje ter 41.100 kg olj za sežig, in sicer: 5.600 kg od družb Železarne Ravne, 13.500 kg od zunanjih dobaviteljev in 22.000 kg od čiščenja emulzije.
Poleg oskrbe porabnikov z energenti so bila opravljena tudi vsa preventivna vzdrževalna dela in periodični pregledi naprav in omrežij.
Z 28. 7. 1995 smo aktivirali vodnjak pitne vode v jeklarni I, zaprli pa dovod pitne vode iz krajevnega vodovoda. Tako so sedaj vsi objekti v Železarni Ravne oskrbovani z lastno pitno vodo.
Na vakuumski napravi I v jeklarni in na parovodu med kotlarno in jeklarno I smo zamenjali oz. dodatno vgradili odvajalce kondenzata zaradi povečanih količin kondenzata v parovodu.
V juliju smt) pričeli oskrbovati letno kopališče (bazen) s toplo vodo, za merjenje porabe pa smo na DTK vgradili vodni števec.
Za zunanje naročnike smo na podlagi naročil opravili več montažnih in servisnih del na centralnem ogrevanju.
V avgustu 1995 je bila ena najvišjih stavb železarne in mesta Ravne na Koroškem, dimnik z napisom Ravne, delovišče za vzdrževalce - elektrikarje in gradbenike. Dimnik so morali obnoviti.
Dimnik je visok 45 metrov, njegov obseg pri tleh je 13,5 metra in premer 4,3 metra. Do leta 1967 je odvajal plin iz stare kotlarne, od koder so s paro napajali kovaška kladiva, pozneje pa so vodo za parna kladiva uparjevali v novi kotlarni. Medtem ko so dimnik pri nekdanji martinovki porušili konec leta 1977, da so lahko začeli graditi halo za avtomatski kovaški stroj, je kotlarniški ostal in je z napisom RAVNE postal pravi simbol Železarne Ravne in mesta. Leta 1912 ga je zgradila firma Custodis z Dunaja.
Skrb za najvišji tovarniški dimnik - podoben,	vendar	manjši, stoji	še pri
stari krčilnici - je v rokah	Energetike Ravne, d. o. o.	Pred	tremi	leti je
vodstvo družbe naročilo ravenskim alpinistom, da so ga pregledali in ocenili stanje. Ugotovili so, da je vrh dimnika že precej načet, popraviti pa bi bilo treba tudi strelovod in steno v gornjem delu. Letos so v Energetiki zbrali denar in se odločili,	da dimnik temeljito	popravijo ter	obnovijo tudi
napis, ki je kazal že dokaj	klavrno podobo.
Kot je dejal direktor dipl. inž. Franc Rus, so se odločili vrh dimnika nekoliko znižati in utrditi z novim betonskim vencem, namesto belo pobarvanih črk iz navadne pločevine pa na steno dimnika pritrditi črke iz prokrona. Te so visoke 1 m, in narejene iz 5 mm debele, spolirane pločevine.
Obnovitvena dela je prevzelo podjetje Gračič, skrb za varnost pri tem zahtevnem delu pa BVD Ravne, d. o. o. Najbolj zahtevno je bilo postavljanje zidarskega odra; postavilo ga je podjetje Lota iz Pesnice pri Mariboru. Črke za novi napis so izdelali v Šerpi, strelovod pa so obnovili elektrikarji energetiki.
Obnova tovarniškega dimnika je veljala skoraj poldrugi milijon tolarjev.
Pregled izobraževalnih programov
za sezono 1995/96
Predstavljamo vam najosnovnejše podatke o izobraževalnih programih in vas prosimo, da po podrobnejše informacije in dodatna pojasnila pridete v: IZOBRAŽEVALNI CENTER SMERI,
d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem, ali nas pokličete po telefonu: 20 - 631 ali 21 - 131 (interno 6701, 6769, 6796)
Na voljo smo vam vsak dan od 7. do 15. ure.
I. PRIDOBIVANJE STOPNJE STROKOVNE IZOBRAZBE
(izredni študij)
• Poslovna šola Ekonomske fakultete Ljubljana - VII. stopnja študija (vpisujemo v 1. in 3. letnik)
• Specialistični študij managementa Ekonomske fakultete Ljubljana
II. PROGRAMI ZA USPOSABLJANJE
(verificirani in neverificirani)
• Kuharski pomočnik
• Natakarski pomočnik
• Mizarski pomočnik
• Varjenje v različnih tehnikah (začetni in nadaljevalni ter priprava na A - test)
• Upravljanje mostnega žerjava
• Upravljanje dvigal, vodenih s tal
• Upravljanje viličarja
III. RAČUNALNIŠTVO
• Uvod v računalništvo in operacijski sistem WINDOWS
• Grafične osnove “Windows”
• WORD - osnovni in nadaljevalni
• EXCEL - osnovni in nadaljevalni
• QPRO za Windows - osnovni in nadaljevalni
• CORREL DRAW . AUTOCAD 12
• Uvod v računalništvo in operacijski sistem DOS
• QPRO za okolje DOS - osnovni in nadaljevalni
IV.	TUJI JEZIKI (vse stopnje)
• Angleški jezik
PREDSTAVITEV DEJAVNOSTI
IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA
Poleg organiziranja in izvajanja izobraževalnih programov, predstavljenih razpisu, po dogovoru z naročnikom še:
* ugotavljamo izobraževalne potrebe v podjetjih in izdelujemo programe izobraževanja ® izdelujemo programe pripravništva * izdelujemo programe razvoja kadrov v podjetju;
motiviranje za razvoj in izobraževanje • izdelujemo programe prestrukturiranja: planiranje kadrov, ugotavljanje presežnih delavcev in izdelava programov razreševanja presežnih delavcev * svetujemo pri organiziranju kadrovske funkcije v podjetju ® assessment postopki: svetujemo pri izbiri najustreznejših kadrov za določeno delovno mesto
* javnomnenjske raziskave.
SMERI
• Nemški jezik
• Francoski jezik
• Italijanski jezik
• Ruski jezik
• Slovenski jezik za neslovence
V.	PROGRAMI S PODROČJA EKOLOŠKEGA OSVEŠČANJA
• Naj bo moja dolina spet zelena: posveti in predavanja s področja varstva okolja
• Zakon o varstvu okolja - EKO presoja
VI. ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI
VIL VODENJE
• Upravljanje s človeškimi viri
• Usposabljanje delovodij
• Zakonodaja za vodenje:
- Zakon o gospodarskih družbah in delovnopravna zakonodaja
- Zakon o varstvu okolja
- EKO - presoja in ekološka problematika
- Zakon o varstvu pri delu
• Tehnike izboljšanja lastnega dela:
- Ustvarjalni management
- Oblikovanje in vodenje timov
- Vodenje sestankov
- Delo v skupini
- Komunikacija in retorika
- Razreševanje konfliktov
• Upravljanje s časom in organizacija lastnega dela
• Obvladovanje stresa
• Osnovni tečaj REFA
• Usposabljanje mentorjev
VIII.	PRODAJA
• Kako uspešno prodajati
• Poslovna pogajanja
IX.	OSEBNA RAST PROSTI ČAS
IN
• Priprava na zaposlitev -“Brezposelnost je lahko izziv”
• Trening osebne uspešnosti
• Trening učinkovite komunikacije za poslovne ženske
• Kako učinkovito pristopiti k študiju
• Samospoznavanje in osebna rast: ciklus predavanj
• Ali je klimakterij še problem?
• Makrobiotika
• Tehnike sproščanja
• Obrazna gimnastika
• Nega obraza in ličenje
• Videokamera
• Krojenje in šivanje
• Oblikovanje gline
• Slikanje na svilo
• Risanje
• Slikanje
• Vrtnarjenje
Vaše SMERI
KULTURA
KULTURNA KRONIKA
PRIREDITVE KOROŠKEGA TURISTIČNEGA TEDNA
Letošnje kolonije se je udeležilo 65 slovenskih otrok iz štirih držav. Ustvarjali so v štirih tehnikah: barvnem linorezu, slikanju na tekstil, slikanju v temperi in pastelu ter v oblikovanju z gline. Med mentorji, ki so otroke uvajali v umetnost likovnega izražanja, je bil tudi likovni pedagog Stojan Brezočnik z Raven.
Avgusta je bilo najbolj živahno v Črni, kjer je od 11. do 20. avgusta potekal tradicionalni, že štirideseti Koroški turistični teden. Med družabnimi, športnimi in gospodarskimi se je zvrstilo tudi več kulturnih in etnografskih prireditev.
V	petek, 11. avgusta, je bila v	telovadnici osnovne	šole	ena izmed
prireditev Okarina etno festivala, ki so ga prirejali v različnih krajih Slovenije letos petič. V Črni	sta na	prireditvi Skandinavske	bele	noči
nastopili skupini Folkkarit iz Finske in Vasen iz Švedske.
V nedeljo, 13. avgusta, so si obiskovalci Črne lahko ogledali stara kmečka opravila. Prikazali so jih na vozovih domačini z okoliških kmetij.
Nedeljski večer je tistim,	ki jih	zanimajo slovenski	ljudski	plesi,
popestrila in polepšala folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane. Predstavila se je z zelo kakovostnim sporedom.
V ponedeljek, 14. avgusta, so v Črni na poseben način proslavili odprtje novih prostorov v gostilni Drofelnik. Pripravili so	predstavitev knjige
aforizmov domačina Nika Brumna z naslovom Misli iz parterja. Za kulturno vzdušje je poskrbel duo citer Strune izpod Pece iz Mežice, pogovor je povezoval Edi	Prošt, na prireditvi pa	so razen
avtorja sodelovali še ilustrator dr. Bogomir Celcer, pisec	predgovora	Evgen Jurič	in predstavniki
založbe Voranc - ta je knjigo	izdala.	Predstavitve
knjige	so se udeležili številni ljubitelji slovenskega
in še posebej domačega, koroškega humorja.
V	četrtek,	17.	avgusta, so	zvečer	sredi vasi
igrali harmonikarji.
V	petek,	18.	avgusta, je	bil v	telovadnici
osnovne šole večer ob preji. Predice, prišle so tudi iz Avstrije, so predle ob zanimiven pripovedovanju in petju domačih, ljudskih pesmi.
V	času turističnega tedna je bilo	v Črni tudi več razstav.	V dvorani
hotela Krnes sta krajinske slike razstavljala Mojca Kovač in Leander Fužir, člana	Društva koroških likovnikov, v	prostoru nasproti,	pred	vhodom v
kulturni dom, so bile na ogled umetniške fotografije Toma Jeseničnika na temo gorskega kolesarjenja (“mountain bike drčam”), v svojih prostorih pa so ročna dela razstavljali člani Društva upokojencev Črna in gojenci Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem.
KOROŠKA LIKOVNA KOLONIJA MLADIH
Koroška likovna kolonija mladih, ki se je začela pred četrt stoletja v Vuzenici, je svoj srebrni jubilej slavila v Šentjakobu v Rožu.
Prvih dvajset let so počitniško kolonijo za mlade likovnike prirejali na osnovni šoli v Vuzenici, potem se je začela seliti po deželah, od koder so njeni soorganizatorji in udeleženci, tako da jo prirejajo izmenično na avstrijskem Koroškem, Tržaškem, v Porabju in v Vuzenici v Sloveniji.
Pozneje se je izkazalo, da so slike pobrali predstavniki ZKO po nalogu člana uprave koncerna Slovenske železarne Braneta Žerdonerja. Izbrali in zbrali so jih za razstavo ob 375-letnici Železarne Ravne.
Uporabniki prostorov, v katerih so bile doslej te slike, upajo, da jim jih bodo po razstavi vrnili, in da ne gre le za poseben postopek “dezinvestiranja vsega, kar ni nujno potrebno za neposredno proizvodnjo v družbah Slovenskih železarn na lokaciji Ravne”.
V ŽELEZARNI MANJ KULTURE?
Torek, 8. avgusta, je bil za marsikoga v železarni, še posebno na upravi, črn dan. Ko je zjutraj vstopil v pisarno, je mislil, da so bili na delu roparji in tatovi. S sten so namreč izginile nekatere slike, ki so tam visele že mesece in leta ter pomagale ustvarjati domačnost in delovno vzdušje v prostoru.
ŠPORT
ŠPORT
NOGOMET
S tekmo v gosteh • proti Mariboru Braniku - v nedeljo, 24. septembra - bodo prevaljski nogometaši	sklenili	četrtino
prvenstva v	novoustanovljeni I.
ligi deseterice. Vse do 5. kroga so nastopali pod okriljem pokrovitelja tovarne oblazinjenega pohištva Nova oprema iz Slovenj Gradca, nato pa je vodstvo koroškega prvoligaša uspelo najti novega generalnega pokrovitelja. Prevaljčani so tako enostransko prekinili pogodbo z Novo opremo in ob	novem	sponzorju,
slovenski reviji oziroma tedniku MAG nastopajo vse od tekme z Rudarjem iz Velenja pod imenom MAG Korotan.
Od ostalih koroških nogometnih	klubov	nastopajo
Dravograjčani v tretji slovenski ligi, kar	pet	naših	klubov	pa
tekmuje v 4. ligi ali NZ Maribor. Od teh klubov so se v prestopnem roku najbolj okrepili prav nogometaši Pece iz Črne, ki so dobili	tudi	novega	trenerja v
bivšem tehničnem direktorju Prevaljčanov Vladu Petriču, pa tudi Mežičani in Radeljčani. Slednji so že v lanskem prvenstvu osvojili visoko 2. mesto in imajo tudi tokrat ambicije pristati čim više na lestvici. Preostala	dva	kluba	v tej	ligi,
ravenski Fužinar in Slovenj Gradec, ki je izpadel iz tretje lige, sta znatno oslabljena in jima je edini	cilj	zadržati se v	tej
konkurenci.
skupini tekačev od 36 do 50 let je bil 5. Brane Breznikar, 10. pa Emil Makan (oba Ravne). Med tekači nad 50 let je zmagal Mirko Krančan (Metal Ravne), Na progi, dolgi 10 km, je bil Ravenčan	Drago Laznik	drugi	med tekači od	36
do 50 let,	Alojz Gologranc tretji med	tekači nad	50	let,	Štefan	Robač	pa
šesti. Med tekačicami je Mojca Breznikar iz Kotelj osvojila 5. mesto v kategoriji nad 35 let,	Milena Kušej s Prevalj pa je	bila šesta.
Skupina	naših tekačev rekreativcev je	26. avgusta	nastopila	na 17.	teku okoli
Klopinjskega jezera. V družbi okoli 300 tekačev in tekačic iz treh držav je bil pri moških absolutni zmagovalec teka na progi, dolgi 5000 m, Velenjčan Bekim Bahtiri. Od tekačev iz naše občine je Alojz Gologranc zmagal v svoji kategoriji, Štefan Robač je bil drugi, Tomaž Robač tretji in Peter Harnold peti.
Na mednarodnem atletskem mitingu v Novi Gorici, bil je 26. avgusta, so nastopili tudi tekači KAK Ravne. Najbolje sta se uvrstila brat in sestra Luka in Mojca Leitinger v teku na 400 m, na 5. oz. 4. mesto.
PLAVANJE
Na državnem prvenstvu Slovenije za mladinske in kadetske kategorije v Krškem so plavalci in plavalke Fužinarja osvojili skupno 7 medalj v konkurenci kadetov in kadetinj. Osvojili so jih trije: Matjaž Čepelnik je osvojil 1. in 2. mesto v prsnem slogu, Tanja Merzdovnik je dobila zlato in srebrno medaljo v prsnem plavanju, bronasto pa na 200 m mešano, Špela Fras pa je bila druga na 50 m prosto in tretja na 100 m hrbtno.
KEGLJANJE
Prvenstvo v I. slovenski ligi, kjer bodo v letošnji sezoni nastopili kegljači Fužinarja, se bo pričelo 23. septembra. S pripravami so ravenski kegljači pričeli že v začetku avgusta in med drugim odigrali tudi štiri prijateljske tekme s trikratnimi državnimi prvaki, kegljači Konstruktorja iz Maribora, ter s Šoštanjčani. Ekipa bo letošnje prvensto začela malo oslabljena, kajti v prestopnem roku je njihove vrste zapustil Silvo Belaj, zadnja leta eden najboljših kegljačev pri Ravenčanih; odslej bo nastopal za Elektrarno Dravograd. Zaradi službenih obveznosti je z aktivnim nastopanjem prenehal tudi Tone Golob, v Fužinarjeve vrste pa se je iz Dravograda vrnil Ivan Korošec. V I. ligi bodo od koroških ženskih ekip tudi letos nastopale kegljavke Korotana s Prevalj in Slovenj Gradca, v medregijski ligi pa bosta moški ekipi Elektrarne Dravograd in Korotana.
Ivo Mlakar
ZAHVALI
Ob izgubi naše drage mame in bice ANGELE LAKOVŠEK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, darovali cvetje in sveče in jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala sorodnikom, sodelavcem, sosedom, pihalnemu orkestru ter g. župniku za pogrebni obred in mašo.
Žalujoči hčerki Tonka in Mira z družinama
ATLETIKA
Letošnjega že 15. maratona Kralja Matjaža, ki je bil v okviru koroškega turističnega tedna v Črni, se je udeležilo 250 tekačev in tekačic vseh starosti. Absolutni zmagi sta v maratonu dosegla Zagrebčan Drago Paripovič in Mariborčanka Silva Vivod. V
Ob boleči izgubi dragega in skrbnega moža in očeta FRANCA LOGARJA z Raven na Koroškem se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter bivšim sodelavcem SGV, ki ste	nam v	težkih trenutkih	pomagali,
z nami sočustvovali in ga pospremili na njegovi	zadnji	poti.
Iskreno se zahvaljujemo vsem darovalcem	cvetja	in sveč	ter za	izraženo
sožalje.
Posebej se zahvaljujemo župniku g. Slavku Beku za opravljeni obred in sv. mašo, pevcem, godbi na pihala kot tudi pogrebnemu	podjetju	Primožič za vse
storitve.
Žalujoči žena Barbara, hčerka Barbara in sin Damjan z družiTiama
KADROVSKA GIBANJA
Konec julija je bilo v ravenskih družbah, naslednicah Železarne Ravne, zaposlenih 4374 delavcev. V primerjavi z junijem se je število zaposlenih zmanjšalo za 10. V treh največjih zasebnih podjetjih, ki so vključena v prikaz kadrovskih gibanj, je julija delalo 265 ljudi.
DRUŽBA	ŠT. ZAPOSLENIH
METAL	1992
RAVNE 1224	
ŠTORE 768	
JEKLOLIVARNA	400
ARMATURE	198
STO	610
STROJI	523
NOŽI	196
ENERGETIKA	104
LOGISTIČNI CENTER	241
DE PROFUNDIS	86
STANOVANJSKO PODJETJE	24
TRANSKOR	74
VOGARD	76
ŠERPA	115
FLUKTUACIJA
Sklenitve delovnega razmerja
V ravenskih podjetjih koncerna Slovenske železarne je do konca julija delovno razmerje sklenilo 19 delavcev.
V Metalu so zaposlili 12 novih delavcev, v Logističnem centru 3, v Nožih 2 in v STO ter Strojih po enega.
Število zaposlenih se je povečalo predvsem zaradi novih sklenitev delovnega razmerja (15), manj pa zaradi prerazporeditev znotraj koncerna (3) oziroma ponovnega začetka dela po vrnitvi iz slovenske vojske (1).
Družbe so za nedoločen čas zaposlile 7 novih delavcev, za določenega pa 6. Opravljanje pripravništva so omogočili 2 prosilcema.
V zasebnih podjetjih julija niso zaposlili novih delavcev.
Prekinitve delovnega razmerja
Julija je delovno razmerje prekinilo 29 delavcev.
Največ delavcev je odšlo iz Logističnega centra (11) in Metala (10). Za 3 sc je število zaposlenih zmanjšalo v Jcklolivarni in STO, za enega pa v Strojih in Nožih.
Julija sc je invalidsko upokojilo 5 delavcev, 6 jih je delovno razmerje prekinilo sporazumno, 3 je potekla zaposlitev za določen čas, 1 pripravnik pa je končal usposabljanje. 7 trajno presežnim delavcem je potekel odpovedni rok in so sedaj na Zavodu za zaposlovanje, eden pa se je samozaposlil. 3 delavci so bili razporejeni znotraj koncerna.
V zasebnih podjetjih delovnega razmerja julija ni prekinil noben delavec.
Po podatkih IC Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij pripravila A. Č.
DARKO FERK
1947 - 1995
Med železarji na Ravnah je spet kosila smrt. Nenasitna je, vse prepogosto se pojavlja in mnogokrat čisto nepričakovano ... sicer pa - saj to je vendar - smrt.
Dragi Darko, tiha je šla beseda od ust do ust ono jutro, ko se je zgodilo, in nema bolečina jo je spremljala od srca do srca. Prizadelo nas je vse!
Tako po letih življenja, kakor tudi po delovni dobi smo bili mnogi v kolektivu tvoji vrstniki, zato nas tvoja nenadna izguba še bolj žalosti.
28 let je minilo, odkar si se, mladenič, poln načrtov in nad, podal med jeklarje, kjer si si izbral zelo zahteven, natančen, a nadvse lep poklic, ki si ga opravljal predano in vestno. Z neprestanim izpopolnjevanjem in z novimi izkušnjami si iz leta v leto napredoval in se strokovno uveljavljal.
Tvoj nemirni duh in strokovna radovednost sta venomer rojevala nove in nove zamisli, ki si jih s svojimi rokami in spretnostjo najpogosteje tudi sam uresničeval. Zdaj te nenadoma ni več in pogrešali te bomo.
Človek bi dejal, da delo med jeklarji vsakogar ojekleni - tebe, Darko, pa je zlomilo. Premehka in skromna duša je bila v tebi, kljub trdnim mišicam tvojih rok.
Nikoli nisi tarnal, čeprav si nemara slutil, da se počasi, a vztrajno plazi vate zahrbtna bolezen, ki te je končno vse prezgodaj iztrgala iz naše sredine. Zal nam je - vsem tvojim delovnim tovarišem - saj smo še dolgo računali nate; tudi zato, ker smo te imeli radi. Zal je usoda vselej močnejša od človekovih želja.
Ko se na tvoji zadnji poti v imenu vseh tvojih sodelavcev poslednjič poslavljam od tebe, izrekam vsem tvojim globoko in iskreno sočustvovanje!
Počivaj v miru in zbogom, Darko!
D. G.
Ustanoviteljica Informativnega fužinarja je bila Železarna Ravne, sedaj pa izhaja za naslednja železarska podjetja: SŽ - Metal Ravne, d. o. o., SŽ - Jeklolivarno Ravne, d. o. o., SŽ - STO Ravne, d. o. o., SŽ - Stroje Ravne, d. o. o., SŽ - Nože Ravne, d. o. o., SŽ - Armature Muta, d. o. o. in Energetiko Ravne, d. o. o. ter za nekatere zasebne družbe, ki so nastale iz t. i. podjetij C.
Pripravlja Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem.
Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron - Kodrin, novinarka in lektorica Mojca Potočnik, tehnična urednica Jelka Jamšek. Objavljene fotografije so prispevali uredništvo in avtorji člankov.
Tel. 0602	21	-	131, urednica int. 6305,
tajništvo 6753, novinarka 6304.
Tisk: Grafika Prevalje.
Glasilo se po mnenju Ministrstva za informiranje (št. 23/128	-	92) šteje med
proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %.
NAGRADNA KRIŽANKA ST. 5
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 4 v uredništvo smo prejeli 59 rešitev.
REŠITEV VODORAVNO:	VEVERICA, KOT, HOLMEC,
TORBA, OKA, BAKER, OB, DAKAR, IN, KAL, RAB, ERA, A, UMAG, AB, ARS, REK, TRO, INES, ERATO, RODINA, TI, RN, AS, OL, ELEA, AKI, DVA, ROCK, OSP, SO.
Izžrebani reševalci, ki prejmejo darilne pakete s pasto oziroma želejem za čiščenje rok PECA, izdelkom podjetja EKO Ekoinženiring, d. o. o., so:
• Renata Krajnc, Jcklolivarna Ravne, d. o. o. (1. nagrada)
• Jana Lukančič, Metal Ravne, d. o. o. (2. nagrada)
• Andrej Stermcc, Metal Ravne, d. o. o. (3. nagrada). NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 5. Rešitev križanke in
svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 26. septembra 1995 na naslov:	Fužinar	Ravne, d. o. o., Uredništvo
Informativnega fužinarja, Koroška 14, Ravne na Koroškem. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki.
Med reševalce tokratne križanke bo žreb razdelil tri nagrade, ki jih poklanja IC Smeri, d. o. o., Ravne na Koroškem. Zasebno podjetje, ki je lani nastalo iz Poslovnega servisa, se ukvarja z izobraževanjem in svetovanjem.
Reševalci križanke se bodo potegovali za naslednje nagrade: * udeležba na tečaju tujega jezika po polovični ceni * udeležba na tečaju računalništva po polovični ceni, * brezplačna udeležba na enodnevnem seminarju (po izbiri) s področja Osebna rast in prosti čas.
Pregled izobraževalnega programa IC Smeri, d. o. o. za sezono 1995/96 objavljamo na strani 8.
IC SMERI	DETEL	PRIPO- VEDNIŠTVO	IZRASTEK NA GLAVI	ZNAK ZA ENAKO	24. IN 5. ČRKA ABECEDE	V REDU (angl.)	SEPTEMBD 1995	ZORANA ZEMLJA	NAJMANJŠI DEL SNOVI	VOZ S PLOHOM	GRŠKI ANTIČNI JUNAK	BIBLIJSKO MESTO
VRSTA KOVINE							NEKDANJI POLJSKI POLITIK (Karel)					
POLETNO OBUVALO (ednina)							GRŠKA BOGINJA MODROSTI					
MAROGA					HODNIK POD ZEMLJO	DOMAČA ŽIVAL	IT. IGRALKA (Sofija) PREDDVERJE					
NOGO- METNI KLUB			DEL BESEDE					ŽENSKO IME AMPER				
ALPE ADRIA			SRČNA ŽILA MENJAČICA						PREKI- NITEV DELA	LITIJ	VISOKA IGRALNA KARTA	KASTLER ALFRED
SESTAVIL IKO	TENIŠKI PRIPOMO- ČEK	PEKOČA SOLATA SLIKARKA KOBILCA						SLOVENSKI HARMONIKAR (Lojze)				
REKA V ČRNI GORI				OZNAKA NIZO- ZEMSKE	OSEBNI ZAIMEK			REKA V VOJVODINI STARI OČE				
OVČJI SAMEC					VRSTA ŽITA ŽUŽELKA, KI PIČI					ELEKTRIČNO NABIT DELEC V FIZIKI	GROBO DOMAČE SUKNO	PERJE PRI REPI
SLIKAR PICASSO						SOLMIZA- C1JSKI ZLOG	KOPALIŠČE V FRANCIJI 100 m2					
IME KARENINE				SLAD- KOST								
RADIJ			IF	GERMAN- SKI OREL				PAPEŽEV LETNI DOHODEK				
IME IN PRIIMEK NASLOV .........
PODJETJE