K okop i si se ne vračajo. Nfefrankirami pismu se ne ~ sprejemajo. ~r Za odgovor znamka 15 vin. — Izhaja vsako soboto. — Štev. 23. na leto .... K 8' pol leta ... „ 4' četrt lebi . , . „ 2" PossmeiRa šlka 20 v. Inserati po dogovoru. aaamHaHMMMnMKnM v soboto 13. aprila. Leto 1918. 19 Srednji stan «i Dr. M. — V socijalnem razvoju se začenja nova doba. Kapitalizem, ki se je v svojih početkih naslanjal na gospodarski in^ividualizem ali liberalizem in se naravnost boril proti stanovskemu združevanju in vmešavanju države v gospodarski razvoj, popolnoma spremenil svojo vero. Stanovsko združevanje in državno varstvo je veljalo v začetku kot izključni evangelij delavstva, ki je moralo uvideti, da razbito in razcepljeno v gospodarski borbi s kapitalističnimi podjetniki in delodajalci mora podJeči, dasi ti niso bili združeni ampak med seboj v hudi konkurenci. Delavska organizacija se je širila skoz in skoz z velikim šumom. Prizadeti delodajalci so vse storili, da so jo takoj v začetku spravili v kar najsumlji-vejšo in najslabšo luč. Začeli so proti njej najbrez-obzirnejši boj pod krinko, da se bore za osebno svobodo neorganiziranih proti terorizmu nasilnih organizacij, in s tem naslovom so klcali tudi državno oblast ua pomoč proti organizacijam. Velikansko uslugo so skazali kapitalistom delavski voditelji, ki so v organizatorno delo zapletli versko vprašanje in kulturni boj brez vsake potrebe potisnili celo naravnost v ospredje. Na ta način so organizacijo v početku razdvojili, ker verni del delavstva ni mogel sodelovati in je vsled tega moral snovati lastno organizacijo. Ostri boj med verno in protiversko strujo organiziranega delavstva je vezal in izrabil mnogo sil, ki bi bile bolj potrebne v stanovskem boju. Obenem je kulturni boj odbijal mnogo članov srednjega stanu, ki bi se bili sicer pridružili delavskemu gibanju, dasi skupna korist in potreba enotne organizacije ni bila popolnoma očividna in za vsakega umljiva. Voditelji delavskega gibanja so se tudi glede srednjega stanu postavili na nekoliko omejeno in ozkosrčno stališče, kar je deloma zakrivilo napačno prerokovanje Marksovo o bodočem razvoju kapitalizma in socijalizma. Bolj konservativno gospodarsko pojmovanje malega obrtnika in kmetovalca, ki je bilo utemeljeno v njegovem gospodarskem položaju, so v prevelikem razburjenju smežili kot nazadnjaštvo, pripisovali so ga politični in gospodarski omejenosti. Tako so prepad in politično nasprotstvo med delavstvom in srednjim stanom še bolj večali in ostrili. Seveda so tudi voditelji srednjega stanu grešili. Videli so njegovo počasno gospodarsko propadanje. Mesto da bi bili z vsemi duševnimi silami šli na delo, da bi tudi v novo nastajajočem gospodarskem in družabnem redu priborili svojemu stanu primerno stališče, ter izrabili vse njegove gospodarske in politične sile, da bi na razvoj v zanj ugodnem smislu vplivali, so hvalili in poviševali preteklo dobo. Nastala je pravcata romantična šola, katere zastopnik je n. pr. znani baron Vogelsang in njegovi učenci. Tudi v narodnem vprašanju je delavska organizacija zavzela prgcej diletansko stafišče, kar ji je zlasti v naši monarhiji ogromno škodovalo. V svojem razvoju in rasti je kapitalizem sam posegel po načelu združevanja, organizacije, ki jo je pa še vedno pobijal pri deiavstvu. V trustih, kartelih, sindikatih in bankah se je organiziral neprimerno hitrejše in popolnejše kaikor delavstvo. V dobrem umevanju koristi in prednosti organizacije se ni zanjo ustrašil ni kakih žrtev, ne gmotnih ne osebnih. Nje gova organizacija je imela v začetku bolj gospodar-sko-strokovni biljeg, ker pa je denar sveta vladar, je ščasoma dobila tudi izrazit političen značaj. Težko pest posameznih kapitalističnih podjetnikov so v začetku, dokler so bili ti med seboj v konkurenci, čutili samo njihovi delavci, ki so bili naravnost odvisni od njih: težko pezo organiziranega kapitalizma v industriji in financi pa so začeli britko čutiti tudi drugi stanovi, da v nekaterih ozirih celo občutnejše kot delavstvo samo. Deiavstvo s kapitalistom kot podjetnikom delodajalcem vendar vsaj nekoliko veže skupna korist. Delodajaltec ima gotovo interes na tem, da dobi delavec toliko plače, da se lahko vsaj toliko hrani, da ne trpi škode njegova delovna moč, da mu lahko služi. Ce se delavcu tako slabo godi, da propada in peša njegova delovna moč, ima tudi njegov delodajalec takoj očividno škodo, dočim pri drugih stanovih ta zveza ni tako hitra in očividna. To se je posebno jasno pokazalo med vojno, Industrijski kapital ni mogel pogrešati vseh delavcev, da bi odšli na fronto, znal jih je pridržati doma, dočim za malega obrtnika in kmeta ni bilo izjeme, dasi je za državo gotovo ravno tako važen steber kot delavec. Ko so se začele težave s prehrano, so indu strijalci preko vseh uradnih predpisov dobavljali svojemu delavstvu toliko živil, da ni trpela delovna moč. V lastnem interesu so se brigali dostikrat celo za obleko in obutev delavstva. Danes lahko trdimo, da se je tudi glede plače položaj uradrištva in drugih ste nov med vojno neprimerno bolj poslabšal kot položaj delavstva in gotovo bi bilo napačno pripisovati to dejstvo samo uspehu delavske organizacije. Ta uspeh je bil mogoč le, ker je industrijski kapital sam interesiran na primernem blagostanju svojega delavstva. Seveda se bo to razmerje po vojni spremenilo. Ko bo odprt svetovni delavski trg in ko bo ponehala cvetoča doba za marsikatero vojno industrijo, bodo podjetniki delavstvu pokazali spet ves svoj mrzli egoizem. Med vojno se je organizacija velike industrije in visoke finance z državno pomočjo silno izpopolnila in osredotočila. Država in kapitalizem sta navezana drug na drugega kakor še nikoli poprej. Gresta popolnoma roko v roki. Veliki kapitalizem izrablja po mili volji ves državni vpliv, doseže od države, kar le poželi. Svoje je čase d.žava slonela na plemiškem velcpos stvu, na fevdalni aristokraciji, zdaj se je začela opirati popolnoma na denarne industrijalne mogotce, združene v trdosklenjeno četo. Ti se sedaj prav nič ne pohujšujejo nad njenim vmešavanjem v narodno gospodarstvo, ker je njim prilog. Slabi časi se obetajo delavstvu in srednjemu stanu. Tudi še tako popolnoma organizirano delavstvo bo proti taki velesili brez moči. Delavstvo bo moralo razširiti obzorje. Vsi stanovi se bodo morali strniti v enotno organizacijo, če se hočejo rešiti kapitalističnega suženjstva. Srednji stan kot skupno ime za posebno gospodarsko in politično skupino poleg delavstva je danes premagano stališče. Ga še naprej v2drževati bi bilo hudodelsko nazadnjaštvo in kratkovidnost. Delavec, kmet, obrtnik, zasebni in državni uradnik spadajo skupaj in bodo ali skupno podlegli in gospodarsko ter politično propadli ali zmagali. Pri nas ti stanovi, hvala Bogu že danes stoje strnjeni v enotni demokratični politični organizaciji. Dr. Sušteršič je hotel to enotnost razbiti. Posrečilo se mu je ravno nasprotno. Izločil je iz S. L. S. samo tiste skromne začetke našega kapitalizma, ki se je zbral okrog Ljudske posojilnice, ki se odlikuje mnogo bolj po svojem velekapitalističnem pojmovanju in delovanju kot po svoji resnični kapitalni moči, in ki je že dozdaj motil in oviral enotno demokratično pojmovanje in delovanje. Ta plat očiščenja S. L. S. se je dozdaj še premalo upoštevala. Izrazito povdarjjnje industrijsko delavskega stališča je b la tudi usodna zmota naše socijalno demc-kratiče stranke. Izstopivša omladina je v svojem glasilu »Demokraciji" zavzela novo stališče. .S ovenec" je pozdravil napredek socijalno demokratične omla-dine glede verskega in narodnega stališča, ki nam jo približuje. Tudi Abditusov članek .Naš mali človek" je važen napredek. Tudi ta nas zbližuje. Starost in delo. 8. Velikanske so žrtve, ki jih je zahteval vojni moloh od nas Jugoslovanov. Po vojski bo zelo veliko dela, na vseh poljih bo treba delavcev; teh bo pa malo. Zato bodo morali resno nastopiti tudi starejši, taki, ki mislijo že na upokojenje. Kako je navadno ? Če beremo športne vesti, vidimo, da malokdo s štiridesetim letom še deluje, večinoma so s štiridesetim letom že med „starimi". Duševno se nekateri gibljejo malo dalj, ( večina pa misli, da je petdeseto leto vrhunec, potem pa da ni mogoče več delati. Sami sebe varajo. Bolj ko človek dela, lažje dela in pa dalj časa dela. Navesti hočemo par vzgledov človeške energije in volje, ki nam kažejo, da delamo lahko do najvišjih let, da naša moč nikdar ne opeša; samo uriti se moramo, ne počivati. Zagrabili bomo pa takoj prav visoko, nad s e-demdeseto leto. V a n d e r b i 11 je med 70. in 80. letom razširil omrežje svojih železnic od 120 na 10000 milj in je povečal svoje premoženje za sto milijonov dolarjev. Grot e je z 71. letom začel svoje veliko delo o Aristotelu, H S a d e 1 je v 72. letu komponiral ora-torij „slavospev časa in resnice". V isti starosti je jložil Meyerbeer svojo največjo opero »Afrikanka*, je, izdal Samuel Johnson svoje najboljše delo „ življenje pesnikov" in je končal Lit tre največji besednjak. B u c h a n a n je s 73. letom končal spis »De iure regni", G a lile i je pa priobčil nova razkritja o mesecu. 74. let je bil Kant star, ko je pisal antropologijo, metafiziko itd., z istim letom postane T h i e r s predsednik francoske republike, slika T i d t o r e 11 o največje svoje delo »raj", S a v i g n y izda razpravo o »obligacijah" in Verdi konča moj-stersko delo »Otelo", ki so ga priznali za najboljšo njegovo opero. Z 80. letom piše Verdi »Falstaffa", v '85. pa krasne cerkvene kompozicije, tako »Ave Maria", »Stabat mater" in »Te Deum*. Metternich in Bismarck stopita šele v teh letih iz politične arene, Bismark še takrat le prisiljen; C r i s p i pa postane ministrski predsednik v Italiji. Victor H u g o piše v 75. letu »Histoire d' un erime", v 79. »Les Quatre Vents de 1' Esprit", v 80. Torquemadaa. L a m a r t i n e je pisal v 76. letu novele, Washington svojo biografijo in začne H u m b o I d »Kosmos*, ki ga konča z 90. letom. Največji dosedanji geolog S te s s je od 70. do 80. leta predsednik akademije znanosti na Dunaju, z 80. letom pa odloži to čast Vprašali so ga, zakaj, in je rekel: »Zato, da bom končal svoje delo: »obličje zemlje". Bi o t piše med 77. in 83. letom »fizikalično astronomijo", v 78. letu konča L a m a r c k velikansko delo, v 82. zmaga R a d e c k i pri Novari. »topimo še višje. Med 80. in 90. letom začne Ki i i~on grške študije, Plut ar h latinske. Z 80. letom prične G 1 a d s t o n e svoj veliki parlamentarni boj, ki mu prinese toliko moči in slave, še s 85. letom je ministrski predsednik. V 80. letu konča Goethe drugi del »Fausta*, začne Banke »svetovno zgodovino", in napiše do 91. leta dvanajst zvezkov. Veliki francoski naravoslovec Buffon piše do 81. leta svoje »naravoslovje", obstoječe iz 44 zvezkov; Palmerston umre v 81. letu kot ministrski predsednik, 82. let star slika P e a 1 e brez očal eno najlepših slik, Voltaire priobči v 83. letu žaloigro »Irena", Tennyson pa krasni spev „Crossing the Bar" S 83. leti dela Newton kot mladenič. S p e n c e r ravnotako ;Talleyrand se vzdrži na političnem polju do 84. leta, G u i z o t dela neumorno do 87. leta, v isti starosti prestavi angleški filozof Hobbes »Odisejo". Mol tke je s 83. leti še generalstabsšef nemške armade,Micbel-angelo tvori uajkrasnejša dela z 89. leti,'Theop-hrastus začne največje svoje delo »Značaj človekov" na 90. rojstni dan. Tizian slika v starosti 98. let »bitko pri Lepantu", veliki naravoslovec Chevreul dela do 103. leta. Zato ne obupaj in ne nehaj! Za razne osnutke in junaštva je najboljša mladost, za drugo pa osredotočeno mišljenje, dolga skušnja in zrela sodba starejših let. Katon pravi: »Velikih del ne napravimo s močjo in hitrostjo temveč s premišljevanjem in sodbo, katerih dveh lastnosti nam st-irost ne vzame, temveč še pokrepi in poveča". Vprašamo še, kaj nas usposobi za tako delavnost v poznih letih. Priporočati je zmerno in redno življenje, neprestano delo in kolikor mogoče pozno upokojenje. Ne pride pa dosti vpoštev, ce živimo na deželi ali v mestu, če nas tare žalost in bolezen, če smo bogati ali revni. Zelo moramo priporočati tudi zmerne športne vaje; saj jih lahko prilagodimo vsaki starosti. Upajmo, da te vrstice vzbudijo k zopetnemu delu za našo sveto stvar marsikoga, ki je mislil, da ne bo delal nikdar več. Delavcev je malo, zato vsi na dan, tudi najstarejši. Vsak je toliko star, kolikor se čuti, na leta ne gledamo. Dr. Leop. L6nard: Povest o škratu, ki žre duše. i. Znana je bajka o lisici, ki ni marala vstopiti v levovo jamo. Rekla je: »Vidim veliko stopinj, ki peljejo notri, a nobene ven". Spomnil pa sem še druge domače bajke: Pravijo, da v zelenih goščavah prebiva majhen duh, škrat po imenu, ki je vedno mlad in čil. Po-mlaja se neprestano s tem, da žre duše. Kdor se mu zapiše, mu mora prodati dušo. Škrat mu nosi denarja, prinaša mu srečo v vseh rečeh, ko pa preteče rok, pride, ter mu sne dušo, da se ž njo pomladi. Ljudij, ki se zapisujejo škratu, bi dandanes imenovali »realne politike". Zgodovina je naša učiteljica in leto 1848 je v marsičem podobno naši dobi. Na Dunaju je živel mlad advokat, mož velike izobrazbe, izvanrednih duševnih zmožnosti, prikup-ljivega nastopa, poklican, da postane voditelj ljudstva. Njegovo i m e j e Bach. Ze leta 1842 je ustanovil na Dunaju društvo, ki je imelo pripravljati »pomlad narodov". Nastopil je zoper takrat vladajoči sistem državnega absolutizma, zagovarjal enakopravnost narodov in politično svobodo, boril se zoper Metternicha in njegov sistem, izrekel se je zoper zvezo z Nemčijo in zoper madžarske težnje. Izbruhnila je takozvana „suščeva revolucija" na Dunaju dne 13. III. 1848. Dr. Bach, »ljubljenec ljudstva" je stal na čelu, grmel je zoper sistem, zoper ministre in /.oper dvor, poudarjal je, da se ne sme verovati nobenim obljubam in se ne sme zadovoljiti s papirnimi koncesijami, ki se lahko zopet preklicu-jejo, peljal je ljudstvo, zlasti delavce in akademično mladino, ki je slepo zaupalo svojemu »ljubljencu", na ulico, prelivala se je kri, zatrjeval je, da ni pričakovati pomoči od zatiralcev, ampak samo od velike revolucije. Metternich in Sedluicky sta bila odstavljena, vojaščina ni smela streljati na ljudstvo, množica je vdrla v orožarno, ter pograbila za orožje. Nekaj dni pozneje pelje zopet »ljubljenec ljudstva", mladi advokat dr. Bach, svoje množice na ulico, pred dvor, udre v dvor, ne boji se odpora telesne straže, zahteva pristop pred samega vladarja. Zahteva svobodo besede in tiska, ustanovitev narodne straže, ustavo, sklicanje poslancev. Dne 15. maja 1848 ob četrti uri popoldne so se mu odprla vrata in sprejet je bil k razgovoru pri nadvojvodinii Zofiji. Zunaj je razgrajalo ljudstvo in poudarjalo svoje zahteve, katere je med tem v lepo opremljeni dvorani tolmačil njegov ljubljenec. Revolucija je zmagala, ljudstvo jesdoseglo obljubo, da se izpolnijo njegove želje, ui pa slutilo, da se je z njegovim ljubljencem v tem trenotku zgodila velika izprememba. Stopil je na pota »realne politike", ki LISTEK. Proč verige, kvišku glave, zavihrale so zastave — oprostimo se okov! Pran Žgur: Pomladanska. Sredi groznega noči viharja vije iz mrakov se plameneča zarja zemljo našo, dušo nam zlati — Kakor silnih šum peroti, bije nam, hiti nasproti, gleda v grobe: mrtve oživi! Tu je čas, čas silni prerojenja ! blagor mu, kedor ga sluti, duh svobode dviga mu peruti k vrelcu sreče, ki nikdar ne jenja! Z nevkročenim je pogumom zabučala burja v hrast — On pa stal je, s hrupnim šumom svojo zagovarjal čast . . . Kakor on — tako stoletja bili boj smo za obstanek negotov — Sredi robstva in prokletja, v temino legli tihih smo grobov . . . Zdaj nam zarja nova sije, s šumom na grobove bije — Dan je! vstani rod, prenovljen, nov ! Jugoslavija nas drami, gre na pot svobode z nami . . . Miroljub : Zvčzda velikega genija. Živel je velik mož, mož, ki se ni rodil in ki ni i umiral, kakor trdi to o svojem junaku slavni pisatelj Beneš Trebysky. Ta mož je nosil v srcu velike ideje, ideje, veličastne in lepe kot vzhajajoče solnce, a t6žko dosegljive. Boril se je z vso svojo silo zanje, a njihovega uresničenja ni gledal. Kakor ima po veri našega naroda vsak človek, tako je imel tudi ta genij na nebu svojo zvezdo. I Zvezda je bila jasna in čista, kot bi bila izklesana iz enega samega kristala in migljala je tako čarobno, da bi jo bil človek vedno gledal in nikdar se je ne nagltdal. Svetila je s silno milobo in njena krasota ji je privabila na tisoče opazovalcev, mnogim je ugajala, drugi, imenovali bi jih pesimiste ali pa tudi ovaduhe, pa so vedno vedeli o njej povedati kako napako. Ta krasna zvezda je bila nekako utelešenje ge-nij«vih nazorov. Njegova zvezda je razganjala temino in naznanjala prihod luči, prihod dneva, in tudi genij se je boril vedno in povsod le za luč, za izobrazbo, za prostost. Astronomi so nastavljali na genijevo zvezdo svoje teleskope in astrologi so iz njenega teka pro- rokovali bodočnost, a to ne posameznim ljudem, ampak celim narodom. Kadar je migljala zvezda, so se veselili ponižani in trpeči, upajoč, da jim ta blesk prinese dan, kleli pa so njen srebrni sij oderuhi in izkoriščevalci, ki so ljubili črno temo brez luči, mrzel led brez ognja, najbolj pa se je veselilo zvezde ponižno ljudstvo, ki naj bi jim služilo v temini sužnjosti. Toda nebesni azur ni bil vedno jasen; njegova modrina se ni zmiraj odsvitala v jezerih naših planin, na nebo so pripluli tudi oblaki, črni in nepro-zorni, stkani iz zavisti in gnani od mrzlega vetra medsebojnega sovraštva. In teh oblakov, sivih kot cestni prah in težkih kot svinec, se je nabiralo vedno več in več. Zadivjal je gnjev nevihte. Ulila se je silna ploha, ki je prepodila optimiste in v strah spravila pesimiste. Udarjale so strele, druga hujša od druge in sikale so strupene, četudi lepe kače bliskov in rodile na eni strani veselje, na drugi obup, kateremu pa so urno sledile v pest stisnjene roke in milo vzdihovanje po miru in prostosti. Za temi oblaki in pred to nevihto je trepetala vela^ starka luna in skrivale so se njene v srebro oblečene hčerke, mile zvezde. Le ona zvezda ni trepetala, ampak stala na svojem mestu še bolj trdno. In te zvezde niso mogli oblaki zatemniti, svetila je z nepopisno milobo skozi njihovo jezno črnjavo iti razlivala na zemljo, med žalostne in potrte, bledi soj o svobodi, o boljši prihodnjosti. Ta vsega občudovanja vredna zvezda je bila zvezda velikega genija, Čuvala je v sebi njegove ko demant čiste ideje "in jih obdajala z veselim pasoin upanja na uresničen je. Genij pa ni počival ob hudi vihri, delal je naprej, snoval nove misli, gledal nove vzore, čeprav ni snoval načrtov in ni gledal lepih slik zase, temveč za svoj vroče ljubljeni narod. Spodaj pa, v močvirnatih dolinah in v temnih tokavah, v grapah, kjer so gnezdili gadi in kjer uho m culo druzega glasu, kot sikanje modrasov in vpitje sove, odnašajoče jerebico, ki je po nesreči zašla v ta kraj smrti, tam spodaj so vstajale iz močvirja, iz trohnobe druge zvezde, ali to niso bile zvezde, to so bile Vešče - varljivke. In te vešče so plule nad gnjilobo in gnezdi strupenih živali, vendar pa je imel njih strupeni sij neko čudno privlačno moč na potnike, ki so potovali v temi mimo močvirja. Sicer je zvesto migljala genijeva zvezda-vodnice, a vendar je marsikdo šel rajši za veščami, dokler ni izginil v močvirju in ni utonil v zelenem, strah vzbujajočem tolmunn sredi trohnečih tvarin. Genijevo pozemeljsko življenje se je približalo koncu Umrlo pa je samo njegovo telo, njegova duša pa je ostala med onimi, ki jih je ljubil' in njegove ideje niso propadle liki pokošeno cvetje, ampak so rasti e naprej in se razvile v mogočno drevo, ki je stezalo svoje krone proti nebu, proti genijevi zvezdi. Genijeva zvezda namreč, — o čudo, se ni utrnila in ni ugasnila, ampak svetila s podvojeno močjo. Množice trpečega naroda pa so hitele za njo in si jo priborile, In ko so jo imeli v oblasti in v mislih vsi, ki so nosili tujčev jarem, se je ta zvezda iz-premenila v jasno solnce, ki je prineslo velik dan miru, prostosti ia bratske udanosti. Ali uganete, kateri veliki genij in katera silna in lepa ideja mi je stala pred očmi, ko sem to pisal. Uganili ste, zato pojdite brez strahu za zvezdo in za genijevo idejo v boj, kajti dan naše svobode se bliža . . . se je pričela razkrivati počasi tekom let. Stopil je pred ljudstvo z nekoliko drugačnimi besedami, zagovarjal je pred vsem praktične koristi in gospodarske potrebe, odpravo tlake in desetine, zboljšanje gospodarskega položaja ljudstva itd. Dne 15. majnika, ko je zopet demonstriralo ljudstvo, se ni več prikazal njegov »ljubljenec" na barikadah, javil se je bolnega do 27. junija, ko je kandidiral v državni zbor. Govoril je splošne liberalne fraze, izrekel se za splošni napredek, toda brez prevrata, nagovarjal zvezo z Nemčijo itd., ter izjavil, da ostane svobodomiseln do groba. Dne 19. julija je bil izvoljen, toda med tem je bil že postal minister dne 8. julija. Bil je še vedno zelo svobodoljuben, v programu je poudarjal v splošnem načela državljanske svobode in pravic narodov, radikalni list »Constitution" se je zavzemal zanj. Dne 18. julija 1848 je bilo sestavljeno svobodoljubno ministerstvo Wessenberg-Doblhof, v katerem je Bach zavzel ministerstvo prava. Pri svojem nastopu je povdarjal, da je veličanstvo narodnega zastopstva ravno tako sveto, kakor veličanstvo prestola, zagovarjal je načelo ravnopravnosti narodov in ustavne vlade, izrekel se za federativno državno obliko, češki voditelj dr. Rieger mu je navdušeno pritrjeval. Dne 8. oktobra so zopet izbruhnili nemiri, preoblečen v obleko svojega služabnika je zbežal bivši ) »ljubljenec ljudstva" pred ljudstvom z Dunaja v tabor kneza Auersperga, z vojaki kneza Feliksa Schwarzen-berga se je povrnil nazaj in postal dne 7. listopada minister notranjih zadev, ter kot tak pričel voditi usodo države. Začetkoma je še delal lepe besede in obljube, uradnikom je naročil, naj gledajo na ravnopravnost narodov, Čehom je zatrjeval, da se uči češki in da smatra za svojo dolžnost pomagati k razvoju češkega slovstva itd. Prvi ga je spoznal Čeh Havliček, ki je dne 19. VI. 1850 zapisal v svoj list »Slovan8: „Nam je mnogo na tem ležeče, da bi naše občinstvo imelo prave pojme o gospodu ministru, ki zna tako lepo pisati o svojih navodilih, dela pa popolnoma drugače, ki se zna predstavljati, kot bi bil poslednja ovira absolutizma, a je v resnici najboljše in najrabnejše orodje za omejevanje vseh prav državljanov". Bach je spoznal, da mu je Havliček najnevarnejši sovražnik, zatrl je njegov list, a njega samega je za dolgo vrsto let interniral v Briksnu na Tirolskem. Kmalu potem je bila odpravljena ustava, preklicana ravnopravnost narouov, ukinjene vse državljanske svoboščine, nastopila je doba najhujšega narodnega in političnega zatiranja, prišel je sistem »Bachovih huzarjev". V malo letih so narastli direktni davki za 143" o, indirektni za 1207o, državnega premoženja je prodal za 100 milijonov, novih dolgov naredil za 1300 milijonov, naklade so rastle strahovito, a vsako leto je bil v blagajni velik primanjkljaj. Prišla je vojska na Laškem leta 1859. Po vsej Avstriji je vladalo mnenje: ne bode bolje drugače, kakor da bomo premagani. Poraz pri Solferinu je pomedel z Bachom in z njegovim sistemom. Ne mislim zagovarjati niti prvotnih nazorov Bachovih, niti poznejših. Na tem zgledu sem hotel samo pokazati, da je Bach z ono uro, ko je stopil na tla „realne politike", kakor da bi bil svojo dušo zapisal škratu. Nekaj časa je imel srečo in sijaj, a vse to ni prineslo sreče niti njemu, niti narodom in državi, živel je še dolgo, dolgo, pozabljen in brez ugleda, a na posledicah njegove politike so morali dolgo časa trpeti vsi avstrijski narodi. Havliček ni šel na pota »realne politike", ni prodal svoje duše, a je postavil idejne temelje češke politike in državne politike sploh. Havlička študiramo še sedaj, a za Bacha se nikdo ne zmeni. II. Čehi si niso mnogo belili glav s takozvano „realno politiko". Njihov položaj je bil vedno izven — redno težaven, a vendar so se tekom zadnjih sto let razvili čudovito visoko. Njihovi prvi preporoditelji so bili možje čudovite marljivosti in vstrajnosti, ter globokega znanja, kakor Durych, Pelcl, Prochazka, pred vsem očaka slavistike Dobrovsky, navdušeni narodnjaki in spretni pisatelji, kakor oba Jungmanna, telakovskjr, če hočete omenim še starega Kra-meriusa, V. Nejedly-ja, blagega župnika Zieglerja in plejado starejših rodoljubov, izmed mlajših Svoboda, Linda, falzifikator Hanka, Erben, zlasti pa slavna trojica slovaška : P a 1 a c k y , Šafarik, Kollar. Iskali so sil v znanosti, v izobrazbi ljudstva, v sodnem jeziku in v narodnem slovstvu, v umetnosti, v domači zemlji in v narodni preteklosti, a čisto nič v »realni politiki". Večina teh ljudi je živela in umrla v veliki revščini, dasiravno so bili talenti med njimi, kot se jih malo prikaže na svetu. A njigova dela in sad njihovega delovanja je ostal in njihova slava je neminljiva. Čudno je, kakšen strah je vladal v teh krogih pred takozvano »realno politiko". Samo da je kdo prišel na sum, da išče ž njo stikov, pa je postal nemogoč. Nejedlyja je ta sum moralno uničil, plemenitega Dobrovskega preganjal do smrti, da se mu je omračil razum. Omenil sem velikega^glasnika slovanstva, znanega Jana K o 11 a r a. Študiral je v takrat najbolj naprednem nemškem vseučilišču, v Jeni na Nemškem, kjer se je navzel duha humanitete in svobode za vse narode in navdušenja za celo slovanstvo. Postal je v Pešti pastor revne slovaške protestantske cerkvene občine. Njegova pesnitev »Slavy Dcera" sicer kot poezija ni 'prvovrstna, toda za prebuditev slovanskih narodov je bila silno velikega pomena. Pncel je zbirati narodno blago, ustanavljati slovaške šole, ter postal tako eden prvih organizatorjev in buditeljev Slovakov, pisal je znanstvene razprave s polja sla vistike, ki sicer nimajo znanstvenega pomena, vkljub ogromni marljivosti pisatelja, vendar so imele ogromen pomen za vzbujo slavistov med raznimi narodi. Toda spustil se je nekoliko na tla »realne politike" in to ga je uničilo. Hotel je ustanoviti v Pešti samostojno cerkveno občino in ' slovaško šolo. Madžarske oblasti so bile proti temu in iskal je oporo na Dunaju, ter jo tudi dobil. . Izbruhnila je revolucija 1. 1848 in madžarski voditelji so d\ignili proti njemu očitanje, da je pan-slavist in da je dunajski eksponent: Zoper oba očitka se je zagovarjal z najponižnejšimi izjavami. Šel je celo sam nosit prst na barikade, da bi odvrnil od sebe madžarsko jezo. Dunajska vlada ga je, po razbitju madžarke ustaje pozvala na Dunaj, da izdela tam načrte, kako urediti slovaške razmere, zlasti pa, kako osnovati slovaško šolstvo. Ob enem mu je dala mesto vse-učiliškega profesorja z jako lepo plačo. Da koristi svojemu revnemu narodu, se odpravi Kollar na Dunaj delat »realno politiko". Izdelal je prekrasne, globoko premišljene spomenice in načrte, ki so pa vsi ostali samo na papirju. Njegovi znanstveni spisi iz te dobe niso doživeli tiska in je za njegov ugled kot učenjak bolje, da so ostali v rokopisih, ker so znanstveno brez vrednosti. Čez njegove Slovake je prišla dolgo vrsto let Bachova germanizacija, pozneje so bili pa popolnoma izročeni Madžarom. Celo ono delo, katero je ustvaril med Slovaki pred odhodom na Dunaj, je zaspalo. Čehi, prvi med njimi zopet Havliček, so dvignili proti njemu najhujše obtožbe, pretirane in krivične, češ da je zatajil svoja prejšnja načela in se predal vladi. Izvlekli so na dan celo one izjave, katere je dajal Madžarom in prst, katero je nosil na barikade. Mož je bil gotovo velik rodoljub in plemenitega srca, toda kakor hitro je stopil na tla »realne politike" ni storil ne za slovstvo, ne za znanost, ne za svoj narod ničesar več, a njegov ugled je potemnel popolnoma, ter je umrl pozabljen in bil na tihem pokopan na pokopališču svetega Marka. III. Zgodovina »ilirskega" gibanja je tesno spojena z imenom dr. L j u d e v i t a Gaja Delovanje tega moža ima v sebi mnogo zagonetnega. Ako pogledamo njegove spise, se moramo začuditi, kako je došel do tolikega pomena in vpliva. Pisal je malo in samo manj kot srednjevrstne reci. Nekaj pesmic, nekaj proglasov, nekaj odlomkov iz »Zgodovine velike Ilirije", katero je vedno obetal napisati, nekaj manjših člankov v njegovih listih »Novine" in »Danica", spis o hrvaškem pravopisju, — to je skoraj vse, kar nam je zapustil in še to je malo vredno. Toda bil je 15 let središče ilirizma, duša vsakega novega narodnega podjetja — do leta 1848. V tem usodnem letu izgubi pa naenkrat svoj pomen in ugled, živel je potem še čez dvajset let, ne da bi igral najmanjšo vlogo v hrvaškem javnem življenju in vsi njegovi stari tovariši in sobojevniki so ga zapustili. Škrat mu je požrl dušo. Centralistična in germanizatorična politika cesarja Jožefa II. je tesneje združila Madžare in Hrvate. Da bi se lažje branili zoper nemški jezik, katerega^ je pričela vsiljevati dunajska vlada in zoper nemške uradnike, so na skupnem zboru 1. 1790 sklenili tes nejšo zvezo. S tem so pa dali Hrvatje Madžarom povod, da so se vtikali v hrvaške zadeve in hoteli pozneje vsiliti tudi na Hrvaškem madžarski jezik in madžarsko uradovanje. Čas med 1790—1848 je poln preiiirov med Madžari in Hrvati za uvedbo madžarščine v šolah in v uradih na Hrvaškem. Pojavi se Ljudevit Gaj, mlad človek, ki se je ob času svojega šolanja v Karlovcu, Gradcu in na Dunaju navzel duha takrat se šireče romantike, potem pa še v Pešti prišel pod Koliarjev vpliv. Tn se je seznanil tudi s Šafarikom in s Srbi, tu je od blizu spoznal madžarska nacijonalistična stremljenja in kot reakcija proti temu se je razvila pri njem protivna smer, protimadžarska, ki se je vedno nagibala proti Dunaju in iskala opore v dunajski birokraciji. Bil je človek inicijative, ki je znal zbirati krog sebe mlade ljudi in jih navduševati, toda uničila ga je »realna politika". Iskal je vedno tajnih zvez in opor, njegova pota so bila vedno posebna, neravna in prikrita. To je vzbujalo nezaupanje njegovih najožjih pristašev proti njemu, ter jih odbijalo. Gaj hoče izdajati list. Prosi za dovoljenje v Pešti a ga ne dobi. Gre naravnost na Dunaj, s priporočilom Kollarja pride k ministru Kollovratu, dobi celo avdijenco pri vsemogočemu takratnemu ministru Metternichu in pri cesarju Francu. Z »milostnim odlokom dvora" dobi dovoljenje preko vseh oblasti in takrat vsemogočne policije, — da sme izdajati ne samo leposloven, ampak tudi političen list. kar je bilo za takrat nezaslišana koncesija. Sai je znano, kako so se do leta 1843 trudili resni Slovenci, da bi smeli izdajati skromen listič in je slednjič prišlo to dovoljenje samo potom posebnega ^slučaja in samo za gospodarski list kmetijske družbe. Človek osupne, kako je mlad študent, ki še ni imel 24 let, naenkrat dobil pristop k vsem najvišjim osebam in prime nas radovednost, kako je predstavil svojo zadevo, da je imel tak uspeh? Brez dvoma so dunajski krogi hoteli rabiti Hrvate zoper vedno ostrejše nastopajoče Madžare in mladi budimpeštanski dijak je moral predstaviti zadevo s tega stališča. Leta 1839 je dobil Gaj od cesarja Ferdinanda v dar zlat prstan za svoje slovstvene zasluge". Takega odlikovanja še ni dobil noben Jugoslovan, a čudno je toliko bolj, ker so njegove slovstvene zasluge bile zelo neznatne. V vsem je nekaj nerazumljivega, še nepojasnjenega. Na zunaj je bil Gaj takrat samo organizator jugoslovanske »ilirske mladine" proti Madžarom, mlad, 30 leten mož brez preteklosti, brez na zunaj vidnih zaslug, oboževatelj samo majhnega kroga »ilirskih" mladeničev. Slovenec Kopitar je sumničil Gaja, da ne dela v avstrijskem duhu, obratno so se pa tudi v najožjih njegovih krogih pričeli pojavljati dvomi, če ni morda samo orodje dunajske vlade. Brez dvoma je bil Gaj resničen in navdušen pristaš ilirstva, toda bližnja madžarska nevarnost ga je zapeljala, da je iskal pomoči le v dunajskih krogih in to potom zakulisnih potov. Kratko rečemo: pričel je delati »realno politiko". Leta 1843 je vlada naenkrat prepovedala celo ime »Ilirija" in" »ilirski". Res čudna podlaga gibanja, ki se lahko ukine z eno samo potezo peresa! Toda ni se ukinilo. Gaj stopi v ozadje, drugi Iliri nadaljujejo agitacijo, ki zavzema vkljub odporu Madžarov in vlade vedno širše kroge. Po ulicah se ponovno preliva kri. Dunajska vlada je leta 1843 upala narediti spravo z Madžari in vsled tega je mislila, da ji ni več treba Gaja in ilirskega gibanja. Madžarske pretenzije rastejo vedno bolj. Leta 1848 pride do preloma in do ustaje. V smeri, kot je naraščal prelom med Mad?ari in Dunajem, je rastla tudi Gajeva veljava, ki je zopet stopil v ospredje ilirskega gibanja. S pomočjo Rusov so bili Madžari potolceni, na Dunaju je zavladal Bach in njegov nasilni absolutistični sistem. Tudi na Hrvaškem so zavladali Bachovi huzarji in Hrvatje so bili v narodnem in v političnem oziru na slabšem kot poprej. Ilirsko gibanje se je razblinilo in Gajeva slava je zeatemnela. Svoje liste in tiskarno je prodal vladi, da se reši morečih denarnih skrbi in tako je nastal sedanji vladni madžaronski list: „Narodne novine". Njegovi pristaši so se razgubili. Nekaj jih je umolknilo ter se oddalo samo znanstvenemu in slovstvenemu delovanju čakajoč boljših časov (Trnski, Ku-kuljevič), drugi so prestopili v vladno službo, zvesti celo do te skrajne posledice »dunajski orijentaciji" katero je zastopal Gaj. Tretji so uvideli, kako brezplodna je bila dosedanja smer Gajeve politike, ter so se obrnili na nasprotno stran, k Madžarom, ki so bili takrat ravno tako zatirani, kakor Hrvatje. Iz njih so se razvili poznejši Madžaroni. Prišli so boljši časi, mnogi stari veterani so se pojavljali zopet na majdenu. Toda Gaja ni bilo več med njimi. Trudil se je mnogo, da bi še enkrat sple zal na površje, a vse zaman Vlada ga ni več potrebovala in narodni krogi mu niso zaupali. Živel je še dolgo let pozabljen in zapuščen in umrl v revščini. ki Raziskovanje Adrije. Š. — Adrije znanstveno še ne raziskujejo dolgo. Dunajski profesor geografije BrOckner v zapiskih družbe za razširjevanje naravoslavnih znanosti objavil vse, kar dosedaj vemo o tem edinem našem morju. Nekaj naj priobčimo. Mi smo začeli z raziskovanjem okoli leta 1870, adrijska komisija akademije znanosti je delala zlasti v Kvarneru. Pozneje sta delovala posebno Luksch in Wolf z mornariške akademije na Reki. Leta 1903 so pi na Dunaju ustanovili društvo za pospeševanje naravoslovnega raziskovanja Adrije, in s tem začeli novejšo dobo. Najprvo do 1. 1906, je prišel na vrsto tržaški zaliv, od 1. 1906 do 1. 1910 pa obala zahodne Istre. L. 1907 smo se domenili z Italijani, da bomo delovali skupno. Ti so največ napravili 1. 1909, raziskovali so beneške lagune in pa tudi odprto morje na več točkah. Da odločijo obojestranske dele in omogočijo enotno metodo, so sklicali leta 1910 v Benetke posebno avstrijsko-italijansko adrijsko konferenco, ki je sestavila natančen program. Osemkrat so sklenili Adrijo preiskati, štiri profile so dodelili nam. Te profile smo morali oceanografično in bio-logično preiskati štirikrat na leto v gotovih rokih. Vojno ministrstvo je dalo na razpolago ladjo »Naja-do", ki je od februarja 1911 do marca 1914 Adrijo preiskala dvanajstkrat, z velikim uspehom. Organizacijo je izpeljala stalna adrijska komisija. Nabralo se je toliko gradiva, da ga seveda še ni bilo mogoče obdelati. Glede globine razlikujejo sedaj sledeče štiri dele : 1. severno plitvo morje; 2. kotel, imenovan po skalnem otočiču Jabolko, zahodno od Visa, globok do 266 m; 3. prag, imenovan po otoku Pelagruž, glo bina manj kot 200 m; 4. globoki kotel na jugu je po stranski cesti zvezan s kotlom v Jonskem morju. Doslej smo mislili, da je najgloblja točka Adrije med Dračem in italijanskim mestom Bari in sicer 1645 m; a tam je namerila »Naiada" samo 1000 do 1100 m. Največja globina, ki so jo zmerili, je samo 1230 m, pa ne tam doli, temveč jugozahodno od Dubrovnika, severno od doslej na kartah zaznamovanih najglobljih točk. Končno natančno zmerjenje je preprečila vojska. Preiskovali se potem množino soli in toploto. Svetovno morje ima okoli 3 5'/0 soli, to se pravi : na sto litrov morske vode pride soli tri litre in pol. Sredozemsko morje je vsled manjšega dovažanja sladke vode in večjega izhlapevanja bolj slano, do 4 %. V Adriji razlikujemo vodo odprtega morja z vec kot 38% solne vsebine in pa obrežno vodo z manj nego 3 8°/,. Obojna voda se seveda menjava glede razpre-delbe in razširjenosti, kakor je pač letni čas in ka-koršna so posamezna leta. Merodajen je zračaj zime in poletja. Pozimi gre voda odprtega morja visoko proti severu, ker imajo dotoki severa malo vode, poleti zopet se pa pomakne obrežna voda proti jugu. Če pa sneg v Alpah le malo kopni, se pa tudi poleti pomakne slana voda daleč na sever, do južne istrijske točke. Obrežna voda tvori pokrivalno plast, obstoječo iz sladkejše vode in nahajajočo se ravno-tako v severnem plitvem morju kakor ob albanskem obrežju. Navpično merjenje je dognalo v podolžni smeri Adrije v večjih globinah težko slano vodo z nad 3'86 /o; prihaja iz Jonskega morja čez onstran-ski prag in sicer na njegovi vzhodni strani. Ta tok nam izpričujejo tudi toplotne razmere. Voda, ki teče notri v Adrijo, je pozimi 13 do 14 , gorka teče pa ob vzhodni obali proti severu in severozahodu. V beneškem zalivu prinašajo reke nižjo temperaturo, in preje gorak tok se izpremeni v mrzlega in teče kot tak ob italijanski obali proti jugovzhodu. Zato tudi razumemo, zakaj je naša obala pozimi toliko toplejša, torej toliko prijetnejša kakor pa italijanska. Poleti je pa narobe; na severozahodu je vsled bližine dežele podnebje toplo, voda je topla — izjemo dela le včasih talna voda Pada —. Vzhodna adrijska voda je sicer tudi topla, a relativno mrz-lejša kakor severozapadna. Glede navpične toplotne razdelitve je zanimivo to, da ima največja globina odprtega morja poleti in pozimi isto temperaturo, 13'3 do 13'40. Samo poleti se razprostira zgoraj plast tople vode, nad 20 0 , a ni debelejša kot 17 do 18 metrov. Semintja so v prav globokih plasteh merili tudi toploto pod 13 0, a te plasti se zelo menjavajo. Zanimivo je, za koliko se voda pozimi shladi oziroma poleti segreje. Glede srednje temperature četrtega oddelka — torej globokega kotla na jugu — je omeniti, da je pozimi samo za 0"71 " nižja kakor poleti, torej niti za tri četrtine stopinje. Vidimo, da je letno kolebanje srednje temperature celotne vodne mase zelo majhno. Na površini znaša razlika sicer 10 do 12 0, a to je omejeno na skrajno vrlino plast, v globini je pa razlika samo 0'2 do 0 3 " . Vsled shlajenja vode od poletja do zime postane na površini morja tolika množina toplote prosta, da lahko vsak dan segreje za 1 0 zračno plast v debelosti 9000 metrov! Vidimo torej pozimi velikanski vpliv toplote morja na zrak, ki ga pa pa morski vetrovi zanašajo še daleč notri v deželo. Pojav toka v Adriji sta pravilno spoznala že Luksch in Wolf, novejša raziskovanja so to potrdila in pridejala še zanimiva dopolnila. Oni tok, ki smo ga že omenili, se nahaja deloma tudi v globini .le pa tudi vrtincev, kjer se vriva topla in slana voda v mrzlo in sladko Nekteri teh vrtincev so začasni, nekteri pa precej stalni. Večina jih se vrti nasprotno kakor kazalec na uri. En tak vrtinec je n. pr. v beneškem zalivu, drugi v južnem delu globokega mor- ja, oba se vrtita nasprotno kakor kazalec. Z ladje so vrgli več steklenic, prepustili jih toku, po dolgem času so nekatere zopet dobili: potrdile so splošno podobo tokov v Adriji. Poučni so tudi podatki o hitrosti toka: vzhodni tok kaže pozimi 5'7 morskih milj na dan (milja je 1852 m, torej skoro dva kilometra), poleti samo tri milje, zahodni tok pa povprečno 7'4. Oba toka sta na jugu hitrejša kakor na severu. Narodno gospodarstvo. NARODNOGOSPODARSKE DROBTINE. XIII. M H. — Ni slučaj, da se ponavlja v vseh večjih zgodovinskih dobah svarilen glas: »Nazaj k naravi, nazaj vprvotnostl" Če kedaj, pridejo v takih težkih dneh ljudje do spoznanja, da kultura ne vodi do sreče. Nasprotno, da se kultuia in sreča nekako izključujeta. V resnici srečen je namreč le človek, ki ima malo potreb. Kultura pa vstvarja dan dan večje in nove potrebe in vsem tem novim potrebam je treba zadostiti. Seveda ima tudi visoko naobražčn človek lahko le malo potreb. Tako so torej tudi od nas samih odvisne naše potrebe. V splošnem pa to ne velja in Aleksander Veliki se ni neopravičeno čudil, da more imeti modri Diogenes ie to edino željo: solnčiti se nemoteno pred svojim sodom ... Vesten pazovalec bi celo trd i, da je kultura provzročila sedanjo svetovno vojsko in prav bi imel. Nesreča za posameznika za narod je dejstvo, da to kar ima, nima zanj več pravega pomena, da hlepita posameznik kakor celota vedno le po tem, česar nimata. Narodi, ki se danes more, so živeli v zadovoljivem blagostanju — pa so zahrepeneli po svetovni vladi. Sad kulture 1 Kultura naj bi bila torej vse obsodbe vredna ? Gotovo. Ampak le kultura preteklih in današnjih dni. Ta laži — kultura, ki sta jo rodila v divjem zakonu kapitalizem in imperializem, ki jo zračita skrajna sebičnost in brezobzirnost, katere predstavitelj je Netsche, katero širijo njegovi rojaki in katere zgodovina sta kri in zatiranje Oostoja pa še druga, prava kultura, kulura krščanstva in demokratizma, katero značita ljubezen in pravica. Ta prava kultura, katero ie uveljavil sam Kristus, je prikrojena za mehko slovansko dušo in je določena, če ne varajo znamenja celega sveta, za kulturo bodočnosti. Ž vimo nekam h \jo. K*r so vstvarjala desetletja, stoletja, ude danes dnevi. In vsak trenutek vstajajo iz dna vznemirjenih človeških duš ideje in nazori, ki postanejo, komaj izraženi, že skupna last. Zato lahko opravičeno upamo, da je prav sedanji težKi čas poki can, da napolni srca biagomislečih celega sveta z opisano pravo kulturo, ki bo obračunala z sebičnostjo in močjo in uveljavila načela medsebojne ljubezni in medsebojnega spoštovanja. Pred žrtvami ■ ■ Grof Czernin je avsto-ogrski zunanji minister. Ko je prevzel sredi največjega klanja človeštva svoje posle, je dal svoji politiki smer: mir. Dostikrat je kasneje poudarjal geslo: mir brez aneksij, brez odškodnin, mir ssamood očbo narodov. Razen vsenemških vojnih hujskačev je ves svet pri nas in zunaj začel z zaupanjem in željo gledati vanj, da bi bil on tisti, ki bo s posredovanjem W.lsona spravil vojskujoči se stranki k mirovni konferenci. Prišlo je drugače. Na vhodu je grof C/.emin sklenil že dve mirovni pogodbi, tretjo z Rumunijo bo kmalu prinesel domov, toda prinesel ne bo miru v smislu svoiih prvih obljub, ampak mir z aneksijami, mir z odškodnino, mir brez samoodločbe narodov, tedaj vsenemške aneksije brez miru Ni samo zunanji svet protestiral proti tej politiki, kjer dejanje ne odgovarja dani besedi, ogromna večina ljudstva in narodov v lastni državi je obsodila to politiko, ker se je bolj ozirala na tujo korist, in doma samo na imperialistične cilje Nemcev in Madžarov, ogrožala pa notranji mir med narodi v državi, na zunaj pa tej državi jemala samostojnost, ugled in zaupanje. Czernin je izgubil kredit, zato se je hotel maščevati. Naročil si je nekaj Dunajčanov in jim naslikal, »veleizdajal-sko" nevarnost slovanske večine prebivalstva, tiste večine ljudstva, ki hoče, da se z zunanjim svetom in med narodi monarhije sklene na pravici in svobodi sloneč mir brez aneksij, brez odškodnin in s samoodločbo narodov. S svojim dunajskim govorom grof Czernin ni koristil državi, vrgel je bakljo državljanske vojne med lastne narode, slovanski narodi so sprejeli vojno napoved, da se vnovič začno odpirati vrata ječ in postavljati vislice . .. Dr Šušteršič je dolgo let užival zaupanje večine slovenskega naroda, ki je upal, da bo prav on tišti, ki bo v odljčilni uri našega naroda pravi glasnik in besednik naše politične svobode, kakor smo jo že ob aneksiji Bosne in Hercegovine 1. 1908. postavili in začrtali v bistvu enako kakor v majniški deklaraciji. Svetovna vojna pa je dan za dnem razkrivala, da se njegova dejanja ne krijejo niti s programom niti z dolžnostmi vod telja, zato je demokratično liudstvo vzelo zaupanje absolutistu, ki si je svoje narodno mišljenje, čustvovanje in odločnost dal predpisovati „od zgoraj", ne pa od soglasne volje naroda, doslej sužnja in mučena. Kako je moglo ljudstvo svojo pravdo zaupati njemu, ki je pač imel vedno časa dovolj, da se je vozil na Dunaj na tajne pogovore z raznimi »faktorji", ki pa ni imel ne časa ne srca, da bi med vojno kdaj stopil v neposreden stik s slovenskim ljudstvom. Za izgubljeno zaupanje se misli tudi dr. Šušteršič maščevati. Toda kakor grof Czernin ni imel paguma svoje obtožbe dvigniti po zakoniti poti pred zakonitimi zastopniki ljudstva, tako tudi »nekronani vojvoda kranjski" ni imel korajže nastopiti j^vno in odkrito, ampak je z »nauljudnejšim in nainujnejšim vabilom v »sviho zelo važnih, strogo zaupnih/informacij" zvabil v svoje zasebno stanovanje na oseben razgovor 72 duhovnikov in 22 posvetnjakov. Kaj je bil namen temu sestanku ? Nemci so se jezili, da grof Czernin ni izrecno tudi Jugoslovanov označil za »veleizdajalce" in vse obsodil v ječo in vislice. Czernin je to stvar — prepu-std dr. Susteršiču, ki je velik mojster v očrnjevanju, zdelovanju in obtoževanju svojih političnih nasprotnikov. Vneto mu je pri tem delu pomagal dr. Lampe, ki skoro nikdar ust ne odpre, da ne bi prišla iz njih beseda .ententarji" in pa želja po »persekucijah*. Kaj sta hotela doseči? »Resnica" je izdala parolo: »Branimo našo deklarac jo," toda napadajmo našega škofa, ki je sicer dober, a zapelian, napadajmo jugoslovanski klub, ki mu sicer zauoa ves jugoslovanski narod, a mu ne zaupajo nemški in madžarski »visoki krogi." Nekdo se je pred kratkim hudoval nad dr. Tavčarjevo primero o „Šamsonovih lisic h, katerim je privezal goreče baklje na rep in jih pognal na filistejska polja požigatsetev in žetev. Dotičnik se jelahko prepričal, da omenjena primera ni veljala njegovemu stanu, Toda kdo bi si mislil, da bo dr. Šusteršič pograbil tisto dr. Tavčarjevo misel. Kajti po stari metodi hoče ta lisjak, da bi ravno duhovščina, ki je tvorila ogromno večino njegovih povabljencev, med narodom trosila njegove obtožbe „veleizdajalstva," jemala jugoslovanskemu klubu zaupanje, širila malovernost in malo-dušnost, ker smo se s Svojo zahtevo po svoji pravici zamerili »visokim gospodarjem", ki že pripravljajo nova preganjanja, aretacije, konfinacije, internacije, preiskave, dolge ječe in naglo smrt . . . Da, to nalogo gospodje udeležaiki, vam je želel naprtiti „realni politik" z neslovenskim imenom. Tudi s Czerninovim govorom marsikdo navzočih ni bil zadovoljen, kakor vedno bolj prihaja v javnost. Tudi to že stoji, da marsikdo Šusteršičevih povabljencev ni bil zadovoljen z njegovim nastopom. Povedati pa moramo udeležnikom to: Pazljivo bomo zasledovali, kdor bi hotel v ljudstvo zanesti dvom, malovernost in malo-dušnost. Dr. Šusteršiču in dr, Lampetu velja to: „Po-iščita hitro krive priče in ovaduhe!" Vlada poslušaj: „Ce hočeš persekucij, zapri in obesi cel narodi" Ti jugoslovansko ljudstvo pa veš, da »le skozi trpljenje vodi pot v življenje", da je božja pravica s teboj, da je tvoja svoboda vredna smrti in žrtev — in na to smo že vajeni in tudi sedaj pripravljeni. Pismo iz Slovenske Štajerske! Maribor, 11. aprila. Radi bi dosegli, da b vlada prepovedala shode na Štajerskem, radi bi nas naslikali kot prave veleizdajnike, kričijo in tulijo svet o strašnih Slovencih . . , Mi smo dosegli, kar smo hoteli. Ljudstvo je že z nami, Nemci imajo samo tujce in renegate za seboj. In zato se nas bojijo . . . Na Kranjskem si ne smete misliti, da je jugoslovanski val na stajerskem menda umeten Ne! Ta val je pravi ljudski vihar, ki se ne bo prej ustavil, dokler ne bo podrl vse na tla, kar se mu ustavlja. Od Mure do Save, od Sotle do koroške meje se sliši samo ena beseda: Jugoslavija . . . Starčki, ki ne poznajo pi-smenk, govorijo: Kralj Matjaž vstaja! Mladenke še bolj pridno delajo na polju kot kdaj in si pravijo; Pride čas, ko bomo imeli svojo jugoslovansko kraljico In ni nobene izjeme med kmetskimi vasi in trgi ali mesti. Vse kliče: Pozdravljena Jugoslavija Samo eno pravimo: Na Štajerskem je jug o-slovanska misel že zmagaia, zmagati še mora tudi na Koroškem in med ogrskimi Slovenci. Bratje na Kranjskem! Naš klic bodoče dni bodi: Na Koroško, mi gremo z Vami! Drugi pa gremo na Ogrsko med naše brate. Tudi tu mora zmagati naša ideja! Jugoslovanska misel v Bosni in Hercegovini« Sarajevo, 4. aprila. Dr. K. — Po Sloveniji je narodni plebiscit že skoraj dovršen. Narod v Istri, Dalmaciji in Banovini se vedno bolj oglaša, samo Bosna in Hercegovina molči. Zato se nam stavi nehote vprašanje, ko pregledujemo naše vrste, kaj je z narodom v Bosni in Hercegovini, smemo li na njega računati v odločilnem trenotku ? Mislim, da ne bo odveč, da na ta vprašanja nekoliko odgovorim in kratko očrtam tukajšnje razmere. Ako pregledamo in preštejemo vse dosedanje tukajšnje izjave, moramo reči, da je to zelo malo, in nepoznavalca pravih razmer bi moral obiti strah. Izjavili so se namreč za majniško deklaracijo od katoličanov (Hrvatov) samo frančiškani in nekaj posvetnih inteligentov in duhovnikov. Poleg tega sta podpirala znano zagrebško izjavo od 2. in 3. marca 1.1. dr. Sunarič in Gjuro Džamonja. Nasproti temu pa stoji znana protiizjava nadškofa Štadlera z 51 torico „uglednih Hrvatov". Srbi so molčali do zagrebške izjave, katero so podpisali dr. Dimovič, načelnik takozvane vladne srbske stranke, dalje predsednik razpuščenega b. h. sabora Vojislav Šola in končno Kosta Majkič, član radikalne srbske stranke. Od muslimanov do sedaj nimamo jasnih izjav, razen ono Šerifa ef. Arnautoviča, v kateri se izjavlja za autonoinijo Bosne in Hercegovine; je torej i proti majniški deklaraciji i proti Štadlerovi izjavii. Tako torej izgleda na videz naša stvar v Bosni in Hercegovini dovolj klaverno. Toda le na videz ! V resnici pa razmere, niso tako žalostne. Da vidimo! Frančiškani so vsi brez izjeme najodločnejši pristaši Jugoslavije. Kaj to pomeni za našo stvar, vidi se iz sledečega: V rokah imajo več kot dve [retjini vseh župnij. Najboljše poznajo narodove potrebe in koristi. Oni so ga odgojili, oni edini so živeli in trpeli z njim in ga branili pred in za časa turške vlade. Posvetnih duhovnikov takrat v Bosni in Iler cegovini ni bilo. Zasluga frančiškanov je, da imamo v Bosni in Hercegovini sploh šo kaj katolikov (= Hrvatov). Zato pa je tudi narod frančiškanom iz dna srca udan in jim popolnoma v vsem zaupa. Ako so torej frančiškani za deklaracijo, je in bo z njimi zanjo ludi narod - katoliški. O posvetni duhovščini lahko rečem, da je v veliki večini za deklaracijo in sicer vkljub protiizjavi nadškofa Štadlera. Saj je znana ona izjava, katero sta podpisala med drugimi tudi župnik sarajevski in celo nadškofov tajnik, v kateri, „da odstranijo vsako nesporazumljenje", izjavljajo, da so proti izjavi nadškofa Štadlera, a za deklaracijo jugoslovanskega kluba. Izjave za deklaracijo so tudi zato več. vredne, ker so v njih izjavitelji svoja imena podpisali in objavili, dooim Štadlerovi pristaši svojih imen niso upali objaviti. Mimogrede naj omenim, da smo imena one „51torice uglednih Hrvatov" vseeno zvedeli in tako vemo, da so to skoro sami uradniki, vojni liferanti in rezervni časniki iz zaledja. O posvetni hrvatski inteligenci lahko rečem, da je vsa za deklaracijo. Pristašev Stadler • Plarove politike je prav malo, gotovo manj kot na Slovenskem Šusteršičevih pristašev Za hrvaški del naroda v Bosni in Hercegovini se nam torej ni treba bati! Kaj pa srbi in muslimani ? O tem v prihodnji številki! Krekova slavja v Trstu. r. — Slavja v počeščenje spomina največjega Jugoslovana se vrše po dol ičenem sporedu. Uspehi ,so velikanski, gmotni in duševni: dobički, ki dosegajo naravnost neverjetne višine (1 do 8 tisoč kron) gredo v korist Krekovega spomina in Dijaškega doma v Trstu, nepopisen pa je.moraličen uspeh; lju istvo se čimdalje bolj vnema za jugoslovansko idejo. Vsi živimo v prepričanju, da se Krekova ideja prej ali slej mora uresničiti. V programih teh slavij je primerno petje, slavnostni govor, živa slika in pr merna igra, kakor Meš-ko«/a „M,ati" in Krekove „Tri sestre". Pred Vel. nočjo so nastopile Jugoslovanke v mestu samem, nato so priredili Krekovo sla^nost tudi še pred prazniki na Kontovelju, na Vel. pondeljek so praznovali Škedejnci, na belo nedeljo pa Svetoivančani. Tržaško slavje se je odlikovalo po številu manifestantov, K^ntoveljsko slavje se je odlikovalo z zglednim petjem, Šier$en bvinge bina segla globoko do srca unb @urf) nud) biešmal toie= in Vas tudi tokrat zopet bet jit Uierftatiger Sftitarfieit navduševala za dejansko unt s2M)fe uujcrež geliebteu sodelovanje v blagor naše otjoneu SBaterlcutbež 6egei= ljubljene, lepe očetnjave. ftere. Seib ctngcbenf, bafe Vedite, da pomaga tudi nud) bie fteiuftc 3etd)»«ng najmanjše podpisanje no- ber ttcuett SriegSaitletljc, bie vega vojnega posojila, ki 3ljr jelbft tiorneljmet obetat ga sami podpišete ali pri- ber Sljr nabere 6eloegt, ju dobite druge za to, do bem grfolge biejer .trtegš= uspeha tega vojnega po- anfetljc Oeitragt, baft 31}v ! sojila, da s tem domovini babutd) bem S8ftterlanbe pomorete v njeni sili in na Ijelfet in jetiter 9?ot uitb }o svoj način ohranite očet- nuf (Sure ?Irt bem Stoter-- njavi zvestobo — zvestobo, Icmbe bie Sreue Ijaltet - po kateri so postali Vaši bie S vene, bie @itre ŠBater očetje in bratje junaki, imb ^riiber ju £elbetUt>er= zvestobo, ki nam mora ben tiefj, bie Srate, bie " prinesti zmago in mir. iinš beit ©ieg unb gttebcn Gradec, 15. nov. 1917 brmgen mujj. ; ©raj, 15. Stoto. 1917. Ser t. f. 3tattt)altev: — C. kr. namestnik: <£fanj. Jasno je kakor beli dan, da štajerski cesarski namestnik svojega priporočila slovenskemu letaku na slovenske otroke ni napisal v slovenskem jeziku. Ne, spisal ga je nemško, samo nemško in dr. To-minšek ga je pač prestavil v naš jezik, da so slovenski otroci sploh mogli razumeti, kaj hoče gospod grof. Pa nam ni glavno ta netaktnost, ampak natiskana dvojezičnost. Ali smatra gospod cesarski namestnik dvojezičnost najboljše vzgojno sredstvo za avstrijski patriotizem? Ta njegov letak bomo shranili kot kulturnopolitično listino, ki dokazuje, da vlada celo pri prošnjah do ljudstva, ne spoštuje jezika tega ljudstva KAKO ZNAJO V BELUDŽISTANU. Beludžistan je dežela onkraj Afganistana, kjer hodijo ljudje še do ledij nagi in so podložni presiavni vladi emira v Kabulu. Kakor v vsaki dobro urejeni državi imajo pa tudi tam policijo, ki skrbi za dobro bitje državljanov Ta policija je zalotila nekoč pri krčmarici Sulejki osem vreč moke, bile so lepe, nove vreče, , a v vsaki 30 kg moke. Gosposka ima dolžnost skrbeti za državljane, da se preveč ne najedo in da se vse pravično razdeli. Nato pokličejo Sulejko na policijo, da dobi za moko plačo, ki je določena po postavi. Sulejka pa zahteva, naj ji vrnejo tudi vreče, ki so njena lastnina. — Seveda, vreče dobite nazaj takoj — odvrne inšpektor, samo malo počakajte. Pokliče moža, ki ima prinesti vreče. Mož pride, gre, pride zopet, a vreč ni in ni. — Nikjer jih ni najti! — To je nemogoče, da bi se na policiji izgubile vreče — zakliče inšpektor. Pokliče vse policaje, ter jih v navzočnosti Su-lejke prične zmerjati in jim zabičevati, da morajo takoj poiskati vreče. — Nikar se ne jezite — odvrne z modrim glasom gospod podinšpektor: — vreče se bodo že našle. Eno imate vi, drugo gospod ravnatelj, tretjo gospod komisar, četrto gospod oficijal, peto gospod pravdnik. Tako mu našteje po vrsti vseh osem vreč. Gospod inšpektor pa odvrne Sulejki brez najmanjše zadrege: — Vreče dobite takoj ko bodo izpraznjene. ..............................................................m i.....ui .n..ujijlllu Dnevne novice. Naš znak. Potreba nam je bilo znaka, da si g • človek lahko pripne na prsi, utakne v gumnico ali v ovratnico in z njim tudi na zunaj kaže, kaj da je. V sedanjih časih smo dobili najraznovrstnejše znake-patrijotične, dobrodelne, uradne itd. Abstinen-tje imajo svoj znak, razne organizacije imajo svoje znake, zakaj bi deklarantje ne imeli svojega znaka ? Na ia način se bo hitro in lahko spoznalo, kdo je nas in kdo ni naš, Jije je vera in kje nevera." Irskih nacijonalistov znak je detelja rastlina, zelenega otoka, jugoslovanski znak je bršljan. S tem znakom so pred stoletji naši pradedje slovenski in hrvaški kmetje šli v boj za „s i a r o pravdo'1. Ima torej zgodovinski pomen. Kmečke vstaje so bile jugoslovansko gibanje v pravem pomenu, združiti se je hotelo vse jugoslovansko ljudstvo v eno državo, svojo kii sta prelivala skupno .Slovenec in Hrvat."1 Bil je obenem edini pojav v naši zgodovini, da smo povzdignili glas za lastno državo. Ta znak je obenem avtrijsko patrijotičen. Saj so kmetje poslali poslance na Dunaj k cesarju Maksi-miljanu in ga prosili pomoči in cesar jih je ljubeznivo sprejel in odobraval njihove težnje. Ta znak je tedaj jako patrijotičen. Lahko se dobi v naravi ob vsakem letnem času. lahko se naredi umetno v vsaki obliki. Torej bršljan naj bo naš deklaracijski znak. « * * SLOVENSKO ŽENSTVO, ki je izvršilo ljudsko glasovanje za majniško deklaraci jo, izda narodni znak de-klarantov, bršljan v obliki igle (1 K), zaponke (2 K) in srebrnega lista z iglo (5 K). Čisti dobiček je namenjen slovenskim slepcem. SLOV. LJUDSKA STRANKA ima prihodnji torek sejo načelstva. V ZAGREB! Dne 21. t. m. je v Zagrebu sestanek slovenskih in hrvatskih katoliških akademičnih starešin. CESAR MED NAMI. V zadnjih dneh se je cesar Karol na lastne oči prepričal o razdejanju, bedi in lakoti v slov. Goriški In hrvatski Istri. Slišal in videl je grožne razmere. Obljubil je svojo cesarsko pomoč. Ljudstvo mu je povsod izrazilo svojo udanost in zvestobo, pazinski župan dr. Kurelic pa mu je sporočil željo našega naroda, da v smislu majniške deklaracije dobimo lastno državo. ZA OBNOVITEV NAŠE GORIŠKE, da bo res naša, in gospodarsko krepka, vneto delajo „Zveza slovenskih županstev," dunajski „Osrednji odbor" in „Kranj-ski odbor za obnovitev Goriške." Glavna skrb jim je, da od vlade iztirjajo zadostne vsote, njeno delo nadzirajo, da ne bo prepočasno, polovičarsko in pristransko v nemške osvajalne namene, na drugi strani pa morajo te organizacije zbrati vse naše banke in zadruge, strokovnjake in stavbeno gradivo in kmetijsko orodje. Razdejano Goriško naj obnovi ves slovenski narod, TRŽAŠKI SLOVENCI so med vojno storili veliko praktičnega narodnega dela. Sedaj so začeli veliko akcijo za ustanovitev slovenskega sirotišča v Trstu. Slovenski narod jih bo podpiral. SLOVENSKA ŠOLA V MARIBOR! Denarna zbirka se je že začela. Tudi naš list radevolje sprejema darove. NARODNI SVET naj začne čimprej delati. Imel bo takoj važno nalogo, da poživi in preuredi naše na-rodnoobrambno delo, ki je zaspalo, dočim sovražnik smotreno dela na celi fronti posebno na Goriškem in Kočevskem. V kočevski deželici smo čisto pozabili na kakih 8000 rojakov, ki nam niso nič znani, kaj šele pri srcu. Res je veliko dela povsod, a če bi delali vsi, kolikor in kjer je potreba, bi vendar vse storili in ne bi imeli greha lenobe na sebi. ZAVEDNI IN DOBRI NE POZABITE: „Slovenskega odbora za vojne invalide in slepce" (denar, obleka, čevlji), Slovenske Straže (rabi podružnic, denarja in praktičnih narodnih obrambnih delavcev), Podpornega odseka Slov. katol. akad. starešinstva (naši dijaki naj dobijo vsega, da ostanejo telesno in duševno zdravi in krepki), Odbora za Krekov spomenik (ki je že nabral čez 100.000 K, pa želi imeti v vsaki župniji odbor, ki bi po vseh hišah pobiral darove, da naberemo, oj, res dva miljona kron, raj-kemu Evangelistu postavimo lep spomenik, slovenski mladini pa več bogatih štipendij v kulturne in gospodarske svrhe.) SLOVENKE IN SLOVENCI! Kmalu bo 30. maj! Naj bi ne bilo niti ene slovenske občine, župnije, žene, ne enega moža, ki bi se do te obletnice ne izjavil za našo svobodo. Vojska. Pretečeni teden smo opazovali velih pritisk Nemcev na zahodno fronto. Radi bi jo napravili gibljivo, a zavezniki se zelo upirajo in napredki so počasni. Armentieres je sicer padel, na splošni položaj pa to zasedaj še ne vpliva. Kolikor opažamo so Francozi, Angleži in Amerikanci dobri vojaki, Portu-gizi so pa bolj za beg, zvesti svojim tradicijam. V Italiji nič novega, drugje pa tudi ne. Politika. Bojaželnost! To je zopet danes parola v svetovni politiki. Japonci so udrli v Sibirijo, mi smo poslali okupacijsko armado v Ukrajino, Rusija se zbira vnovič, stranke se zbližujejo in približujejo ententi. Ta je o priliki nemške ofenzive in obletnice ameriškega nastopa še bolj odločena za boj. Če tudi zmaga Nemčija po celi Evropi, ententa se zanaša na morje, Ameriko in trgovino. Wilson pravi: ker se je Nemčija odločila za silo, zato je tudi ententi geslo: sila do skrajnosti. Grof Czernin je povedal, da so se mirovna pogajanja razbila samo radi Alzacije Lorene. Javnost ve, da se je vsled tega vprašanja začela silovita pisemska vojska, ki bo narodom marsikaj razkrila, kar ne bo prav diplomatom. Mi o tej stvari kakor tudi o zvezi z Nemčijo nočemo pisati, kajti zakaj naj bi bili bolj avstrijski kakor je sam avstrijski policijski cenzor. O grofu Czerninu hočemo navesti le sodbo mariborske „Straže", ki pravi o njem, da govori o miru, kakor naš cesar misli, a dela kakor je Berolinu prav. Tržaška „Edinost" pa pravi, da noben previden državnik ne prisega tuji državi j večne zvestobe. Bojaželjnost je Czernin priporočal Madžarom, zato se ostrijo razmere na Hrvaškem, kjer prav zato naša jugoslovanska stvar zori v glavah in srcih celega naroda. Bojaželjnost je Czernin priporočal tudi Nemcem, ki so po Koroškem in Štajerskem začeli organizirati napade na slovenske tabore. V Št. Janžu je tekla kri, dr. Korošec je brzojavil vladi, da naj dovoli ustanovitev slovenske narodne straže. Svoje življenje imamo pravico braniti. In naše ljudstvo je povsod trdno odločeno svojo sveto stvar braniti do zadnje kaplje krvi. Nešteti shodi pričajo o tem, se bolj bodo pa to potrdili veličastni tabori, ki se pripravljajo v prihodnjih dneh. Ves jugoslovanski narod je ene misli s svojim voditeljem dr. Korošcem, ki je brzojavil češkemu narodu : »Jugoslovani bodo v v e s eJ j u in žalosti stali zvesto ob strani češkemu narodu. Trdno sklenjeni bomo našo skupno pravi č,no stvar dovedli do zmage". Katoliška bukvama v Ljubljani priporoča književna dela Nove Založbe: Fran Levstik: Martin Krpan. S 13 risbami Hinka Smrekarja Ivan Cankar: Podobe iz sanj. Jože Debevec: Vzori in boji. v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po čistih brez odbitka reninega dat;ha Rezervni zaklad nad K 1,000000 Ustanovljena leta 1881. r"—'—»-N Priporočamo tvrdko | Jos. Petelinca | v Ljubljani. Tovarniška zaloga šivalnih stro-jev, njih posameznih delov, igel in olja, ter potrebščin za šivilje in druzega galantarij-skega blaga. Šivalni stroji raznih sistemov in oprem na razpolago, še garantirano staro blago. Sv. Petra nasip 7. blizu frančiškanskega mostu, levo ob vodi, 3. hiša. adransk Delniška glavnica: K 12,000.000 Rezerve: nad K 1,000.000 Centrala: Trst. Podružnice t Dubrovnik — Dunaj Kotor - MetkoviC Opatija - Spljet fibenlk - Zader Brzojavni naslov: JADRANSKA Telefon štev. 257. SPREJEMA: Vloge na knjižice in jih obrestuje po čistih 4 *0 Vloge na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu ob-restovanju. Dviga se labko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka Iz svojega. KUPUJE IN PRODAJA: Device, valute, vrednostne papirje itd. in srečke e. kr. razredne loterije. ESKONTIRA: Menice, devize, vrednostne papirje itd. IZDAJA: Čeke. nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. DAJE PREDUJME: na blago, ležeče v javnih skladiščih. PREVZEMA: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. 1 1 ISHii&Ši Uradnikom, aktivnim vseh kategorij, profesorjem in učiteljem katerih neobremenjena siužnina znaša najmanj K 2.300-— na leto, dsije penzijonistom ki imajo vsaj K 1400*— pokojnine, dovoljuje posojila na podlagi življenjskega zavarovanja, proti zaznambi na služnino, oziroma pokojnino na prvem mestu in proti primernemu poroštvu pod najugodnejšimi pogoji na 5 do 25 letno amortizacijsko dobo „SLAViJA" vzajemno zavarovalna banka v Piani. m- Sprejmejo se todi potniki za Zivljensko Mvarovan e s stalno plato in provizijo. _ Njene poroštvene in rezervne zaloge znašajo K 90,369.566 28. Za škode je izplačala v 48 letih svojega obstanka K 160,278.154'41. — Lftna zavarovalnina in postranska plačila so znašala K 13 820 55285. Iz navedenih številk je razvidno, kako je z umnim gospodarstvom napredovala prva slovanska zavarovalnica, ki vsakomur drage volje služi z najugodnejšimi pogoji za zavarovanje v raznih oddelkih. Podrobna pojasnila daje brezplačno: Generalni zastop banke „Slavije" v Ljubljani ki se slav. občinstvu najtopleje priporoča. ■ s ■ Vino ■ žganje kislo vodo »Silva vrelec" = razpošilja i O S C Tj Guštanj — Koroško. Nadomestilno toaletno milo parfumirano, v elegantnih kartonih, fino opremljeno. IMIlHWM»HflMT«Mpariinflu»v, plugov, bran. čistilnikov itd Prodaja: aaietnik gnajil, kolontjahlega in špecerijskega blaga ter poljskih pridelkov. --- Zaloga: travnik ia deieljnib semen, pest-, korenja, repe. -—------——-——;--—— Zaloga: pristnega demaaega In ogrskega vi h a, žganj?, itd. —---~---:-- Lastna izdelovalnšea in prekajevalntea klobas, Lastna /,el|arna. 'detelj Konzorcij Jugoslovana. - Odgovorni mednik: J o i © f Sostiaear, državni poslanec- - Tisk: Učiteljske tiskarne v Ljubljani.