GLASILO OBČINSKEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA VIČ-RUDNIK LETO II. LJUBLJANA, 27. APRILA 1962 ST. 5 Prvomajska vprašanja Zakiij ,ne bi našega praznika popravili tokrat malo drugače, kot smo S<* doslej? Da se ne bi zadovoljili sa-1,10 z uspehi, ki smo jih dosegli, da se ^ hi zadovoljili le z ugotavljanjem V8ega tistega, kar lahko zelo tomo in ^tančno pokažejo Jiaši statistični po-l^tki. Morda je tako bolje. Morila je “*dje in bolj prav, da se vsi in vsak Posameznik [»oglobi v celotno svoje delo, da Iie ugotavlja samo rezultatov, . 8(> bili iloseženi, ampak da si zastavi 86 nekaj vprašanj, vprašanj samemu ^hi in skuša sam v sebi najti odgovor damje. Pa odgovor naj Ik> spodbuda in ^»[►otilo, jasno in močno, ki ga nobena konkretnost ne bo omajala. Zastavimo si ta vprašanja ob 1. ^ju — prazniku delovnih ljudi. Vpra-^'ja so vsa enako pomembna in je ^Boeaio, katerega bomo navedli prvega ■Ja katerega zadnjega. Saj to so vpra-o našem življenju in delu, o na-ktn medsebojnih odnosih, o našem razvoju, vprašanja o naših skupnih ciljih p Naporih /a njihovo uresničevanje, fedstavljajo enotno (»loto in zato so V8a pomembna. superiornost — ki lahko take odnose kalijo? 1 Odnosi med ljudmi ali družbena nadgradnja, kot ji pravijo, so velika stvar. Mnogo napora in žrtev je bilo potrebnih, da smo si ustvarili takšne odnose, zaradi teh odnosov si je Jugoslavija ustvarila v svetu pomembno mesto, zaradi teh odnosov je izredno veliko zanimanje za našo domovino pri vseh naprednih ljudeh v svetu. Pa kljidt svoji veličini so ti odnosi sestavljeni iz vrste majhnih stvari, iz vrste vsakodnevnih oblik našega življenja. Morda so zato tako veliki. Teh odnosov ni mogoče meriti s številkami in izračuni, ni mogoče s številkami povedati, koliko je po vseh naših gospodarskih organizacijah v komuni delavsko samoupravljanje že postalo organizirano samoodločanje proizvajalcev, kjer niso več pomembni pokazatelji, koliko proizvajalcev je vključenih v posamezne organe, ampak kjer je predvsem pomembna vsebina tega samoupravljanja, aktivnost čim večjega števila proizvajalcev, uveljavljanje njihove v olje in njihova odgovornost. Tu- Vsem delovnim ljudem naše komune čestitajo za oSčinski praznik — 27. april in jim kkrati žele 06 1. maju še veliko delovnik zmag! Občinski ljudski odbor. Občinski komite ZKS, Občinski °dbor SZDL, Občinski komite £MS, Občinski sindikalni svet Občinski odbor ZB NOV Vič-Rudnik v Ko že govorimo o celotnosti našil ^dnevnih naporov, se vprašajrru ^ K,1,o vedno in dosledno krepili oe j, 'ust naše skupnosti, ki se imenuj' ,'terativjia ljudska republika Jugosla y'J®' Ali smo storili vse, da bi se pr to 7 m*ih prizadevanjih dovolj jasna s " mesto komune — podjetij ij i Podarskih ustanov, izobraževalne .turin€, zdravstvene in vseh drugil V) l.*1 vnos ti — v enotnem konceptu raz Ja vse naše domovine? Ali [>a so na včasih zmotili trenutni ozki in 8,,1<> °^s*<)P'b «d splošni) ^v' a enotnost naših narodov in naša Uo f^lna,lJc m enotnost in enakoprav Vst>b narodov svela? V naši občin blij|ln<- precej delavcev iz drugih repi . — —-----r?— - ~ — unaino študentsko napelje, kje ___ _______ ____ tiiip n,^a,b ljudje iz drugih re[>ublik z ^Inigih kontinentov. Imajo ena V- l)ravice, kot naši mladi 'ulular b« še [m, ali smo ljudji jih pritegnili 'mte [>rav tako prijazno in moč Ue' *U ,8C počutijo tu kot doma, da s t.i.Po^utijo kot kurtoazno spreje Al; ' ‘,n,l)ab kot svoji med svojimi -ti -- dovolj odločno nasto[>ili [>ro ^0iUe'':S^l*M>9^ln — lMl JU,j fM> to nui "minski luicioiudizem ali huržoazn di odgovornost je sila pomemben del v socialističnih družbenih odnosih. Prav stopnja odgovornosti pogojuje samostojnost: čim večja je samostojnost, tem večja mora hiti tudi odgovornost. Zato se vprašajmo, koliko smo te zavzemali za to, da hi se delavsko samoupravljanje, ki je brez dvoma ona največjih pridobitev naše revolucije, čimbolj utrdila v vsej svoji vsebini. Koliko smo kot delavci, uslužbenci ter člani raznih organizacij delali na tem, da se čimbolj uveljavi načelo neposrednega upravljanja proizvajalcev? Smo podpirali vsak napor, da se v resnično upravljanje vključi čiimečje število ljudi, da je odločujoča premišljena volja večine, da se povsod zavzamemo za načela, ki jih postavlja Program ZKJ, da najdemo čas in svojo soodgovornost za vodenje gospodarjenja in medsebojnih odnosov v kolektivih? Smo pri sestavljati ju pravilnikov o delitvi dohodkov imeli stalno pred očmi jasna stališča, ne samo kaj zakon dopušča in kaj prepoveduje, ampak stališča socialistične morale, ki pa je ni moč vse zajeti v zakonih? AH [>a smo zatisnili oči pred težnjami posameznikov, id so si s poveličevanjem svoje sposo Iti tosti Itoteli ustvariti boljši po- ložaj na račun drugih. Smo pri razporejanju sredstev gledali vedno dovolj na interese kolektiva za čim pravilnejšo uporabo teh sredstev, ali pa smo popustili tendenci posameznikov, da bi ta sredstva Zadovoljevala njihove ambicije, ki pač niso vedno v skladu z interesi skupnosti? Smo bili tu povsod dovolj dosledni, pogumni in borbeni? In komuna, kot osnovna celica našega družbenega življenja, kjer se povezujejo interesi posameznikov in pa družbe ? Smo jo dovolj razvijali, se vključili v vse njene napore? Smo v vseh samoupravnih organih, od ljudskega odbora, preko svetov, zborov volivcev do raznih drugih upravnih odborov delali tako, da so naši sklepi Nadaljevanje na 4. strani MNOGIH PRVIH MAJEV SE SPOMINJAMO. TISTIH, KI SO RILI V NAŠIH SRCIH PRAZNIK UPORA IN VERE V KONČNO ZMAGO DELOVNIH LJUDI, BORBENIH PRVIH MAJEV V LETIH OKUPACIJE IN POTEM VSAKO LETO VEDNO BOLJ VESELIH IN SPROŠČENIH DELAVSKIH PRAZNIKOV V SVOBODI. ENAINDVAJSET LET JE ZE MINILO. KAR SO SREDI ZASUŽNJENE EVROPE JUGOSLOVANSKI NARODI PRVI VSTALI PROTI FAŠISTIČNIM ZAVOJEVALCEM IN ZACELI ROJ ZA ŽIVLJENJE, ZA ČLOVEŠKO DOSTOJANSTVO IN ZA PRVI MAJ. ZMAGALI SO IN POSLEJ SLAVIMO PONOSNI IN SREČNI VSAKO LETO, KO SE NARAVA ODENE V POMLADANSKO CVETJE. POD VIHRAJOČIMI ZASTAVAMI SVOJ PRAZNIK. XVI. SEJA Ob LO VIČ-RUDNIK Številne aktualnosli ^ soboto, 21. aprila 1962 je bila 16. ločena seja občinskega zbora in seja zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Vič-Rudnik, na kateri so člani obeh zborov obravnavali vrsto zadev. Najprej so bila na dnevnem redu v poročila sklada za stanovanjske zadete, sklada za šolstvo, sklada za po-spetevanje gozdov, investicijskega sklada, sklada za komunalno dejavnost, sklada za ceste, sklada zn pospeševanje živinoreje, sklada za varstvo otrok in komisije za štipendije. Podan je bil predlog odloka o načelih za določanje sredstev, ki pripadajo šolam ter drugim izobraževalnim in tudi vzgojnim zavodom za njihovo osnovno dejavnost. Potrdili so sklep o prenosu zgradbe in opreme zdravstvenega doma na samostojni zavod Zdravstveni dom Vič, nato pa še pristopno izjavo soustanovitelja mesečnega lista „Občan“. Razpravl jali s > tudi o premoženjsko-pravnih zadevah. Na 14. skupni seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Vič-Rudnik so imenovali: načelnika oddelka za dohodke, upravni odbor Cestnega sklada ter člane v upravni odbor medobčinskega šolskega sklada. Razrešili in imenovali s> tudi upravitelja osnovne šole Rakitna. Na naslednjih straneh objavljamo nekatera poročila m podrobnosti s seje. Nadaljevanje na 2. strani XVI. SEJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA VIČ-RUDNIK NA DNEVNEM REDU POROČILA PO H OC 1 LO O STANJI IN PROBLEMATIKI SKLADA ZA \ VRSTNO OTROK Sklad za \arstvo otrok je proračunski sklad občine Ljubljana-\ iè-Hudnik. Lstano\ -Ijcn je bil z odlokom občinskega ljudskega odbora dne 29, lil. I960. /. namenom finansiranja ukrepov za varstvo otrok. Sklad ima svoja pravila, ki točno določajo, zakaj se smejo uporabljati sredstva sklada. Ki n ant'ni načrt sklada za leto 1952 je bil sprejet na seji ObLO Ljubljana-Yič-Hudnik z tini* 31. marca 1952. Sklad je imel v času obstoja sklada 6,037.255 din dohodkov in 3.387.267 din izdatkov. Ta sredstva so bila porabljena na podlagi pravil sklada in finančnega načrta samo za adaptacijo in delni odkup stavbe v Logu pod Mangartom. To zgradbo občina uporablja že od leta 1959 naprej za letovanje zdravstveno in socialno ogroženih otrok naše občine. Porabljena sredstva .sklada so se trošila na V varstveni mtanovi Rožna dolina podlagi sklepov sveta za varstvo družine, evidenco o gibanju sklada pa je vodil oddelek za finance v sporazumu z odsekom za zdravstvo in socialno varstvo občinskega ljud. odbora. Na računu sklada je 2.649.988 din. 'La sredstva se bodo prenesla na socialni sklad občine, katerega nameravamo ustanovili na podlagi resolucije ljudske skupščine LRS o nalogah komune na področju socialnega varstva. Uporabila pa se bodo za tiste namene, za katere je bil sklad ustanovljen, to je finansiranje ukrepov za varstvo otrok. To porabo določa finančni načrt sklada in sklep seje sveta za varstvo družine z dne 30. X. 1951. P O R O 0 I L O K ŽAKLJI LMvMl R ALL NT KOM L NAIVNEGA SKLADA ORLINE LJl BLJANA-MČ-Rl DNI Iv /A LETO 1951 Komunalni sklad občine Ljubljana-Vič-Kudnik je bil ustanovljen z odlokom občinskega ljudskega odbora št. 311 K—5- z dne II. marca 1951. Na skupni seji obeh zborov občinskega ljudskega odbora dne 24. junija 1951 pa jc bil imenovan upravni odbor sklada, ki šteje pet članov. Plan dohodkov sklada je bil postavljen v letu 1952 še v sklopu proračuna občinskega ljudskega odbora, kar je razvidno iz zaključnega računa sklada o ustvaritvi dohodkov in realizaciji izdatkov. Upravni odbor sklada je na svoji seji dne 3. Vlil. 1961 obravnaval plan dohodkov in izdatkov, ko so bile določene postavke izdatkov praktično že angažirane, dočim dotok novih sredstev ni bil predviden. Zato je sprejel tudi sklep, da se sredstva sklada po planu izdatkov uporabijo za ureditev zemljišč in za dograditev komunalnih naprav v korist investitorjev, ki so vplačali komunalni prispevek. Iz sredstev komunalnega sklada jc bilo za rekonstrukcijo cest uporabljeno 14,362.847 din, 5.030.520 din pa je bilo dano kot posojilo Komunalnemu podjetju Ljubljana-Vič za postavitev delavske barake. 2.500.930 dinarjev za vodovod Preserje, ostala sredstva pa so bila uporabljena za ureditev zemljišč in izgradnjo komunalnih naprav v predelih, kjer se je izvajala novogradnja stanovanjskega fonda, odnosno objektov, kjer so investitorji vplačali komunalni prispevek. Poročilo in zaključni račun sklada jc obravnaval l j»ravni odbor sklada na svoji seji dne 17. IN. 1962 in predlaga ljudskemu odboru. da zaključni račun komunalnega sklada in poročilo potrdi. Žaklju (id račun: Skupni dohodki po planu bi morali biti 40.574.000 din, od tega je izvršeno 38.321.932 din, razlika torej znaša 2,258.008 din. Skupni izdatki pa so bili planirani na 39.974.000 din. izvršeno je 36.228.155 din, razlika znaša 3,745.845 din. PO ROČ I LO O IZVRŠEVANJI PRORAČUNA CESTNEGA SKLADA OBČINE LJUBLJANA-N JČ-RUDMh V LETU 1951 Cestni sklad je bil v letu 1951 proračunski sklad. Sklad sc je formiral na snovi dohodkov hlokacije iz leta 1950 in skladove rezerve in dohodkov, ki so se formirali iz združenih sredstev občin Ljubljana-Vič, Ljub-Ijana-Rudnik in Dobrova. Sklad ni imel uprav nega odbora, zato tudi ni bil pravna oseba. Šele v letu 1952 sc jc ta sklad ustanovil kot samostojni sklad z odlokom občinskega ljudskega odbora z upravnim odborom in pravili sklada. V letu 1951 se j c sklad formiral iz računa omejenih sredstev in rezerve iz leta 1960, iz davkov, taks in drugih dohodkov od prebivalstva, prometnega davka od prevoznih storitev zasebnih vozil, od taks za prekrške in dotacije iz proračuna. Sklad je bil ustvarjen napram planu 87,714.()()() din le v znesku 84,228.136 dinarjev. Izdatki sklada so se izvrševali po proračunskih pozicijah, na podlagi obračunskih situacij podjetja, ki jo vzdrževalo ceste v tem letu. Kot posebna jmdpostavka v skladu so bili poleg rednega vzdrževanja cest krajevni uradi, kjer so bila določena sredstva za v zdrževanje krajevnih j»oti potom krajevnih odborov. Izdatki po tej postavki niso bili realizirani zaradi tega, ker ni bilo dovolj sredstev za redno vzdrževanje cest. V letu 1951 je bilo vzdrževanih 265 km cest, na katerih je bilo zaposlenih 37 cestarjev ter dva delovodja. Na cestah jc bilo v tem letu porabljenega 7368 m:t gramoza. Poleg tega so se iz sredstev rednega vzdrževanja vršile razne rekonstrukcije ulic in cest v vrednosti 39 172.996 din. za kar jc bilo iz cestnega sklada porabljenih 11.000.785 dinarjev, iz sredstev komunalnega prispevka pa jc bilo plačano 14,362.847 din tako, da je ob zaključku leta ostalo neporav nano še 13.809.364 dinarjev. Katere ceste so bile rekonstruirane, je razvidno iz poročila o letni realizaciji družbenega plana za leto 1951 z dne 28. II. 1952, kakor tudi ostala problematika vdržc-vanja cest IV. reda. Izvrševanje proračuna izdatkov sklada se je vodilo preko oddelka za gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve na podlagi obračunskih situacij in posameznih računov za naročena dela po kontroli cestnega nadzornika. Kontrola dohodka sklada jc bila v sklopu dohodkov proračuna občinskega ljud. odbora. 'Zv, iz poročila o izvršitvi družbenega plana za leto 1961 je razvidno, da so sredstva sklada za ceste po potrebah, ki obstajajo, upoštevajoč strukturo cest in ulic na območju občine, nezadostna, predvsem v pogledu sistc- KMETIJSKA ZADRUGA PRESERJE česlila ol) občinskem prazniku in 1. maju! matične rekonstrukcije cest. Zato bo v bodoče potrebno sredstva sklada poleg potreb rednega vzdrževanja povečevati prvenstveno za modernizacijo cest in ulic. kar bo seveda postopno zniževalo potrebe po rednem vzdrževanju makadamskih cest. V letu 1952. ko postaja sklad samostojen, ho potrebno, da bo upravni odbor sklada posvetil vso skrb ustvarjanju dohodkov sklada, še posebej pa samim izdatkom ter temeljiti kontroli nad ustvaritvami naročenih uslug vzdrževanja in rekonstrukcije cest, ulic in cestnih objektov, kot jc to že postavljeno v smernicah družbenega plana za leto 1952. Zaključni račun cestnega sklada in poročilo je obravnaval svet za komunalne zadeve na svoji seji dne 12. IV. 1952 in predlaga ljudskemu odboru, da ga potrdi. Skupni dohodki hi morali znašati 87,714.000 dinarjev, od tega je izvršeno 84,228.136 din, razlika je 3,458.864 dinarjev. Skupni izdatki so bili planirani na 63 milijonov 350 tisoč dinarjev, od tega izvršeno 57,614.840 din, razlika je 5,705.160 din. Ostanek sredstev hi moral biti po planu 24,364.000 din, dejansko pa je 26,583.295 din. POROLI L O SKLADA ZA POSPEŠEVANJE GOZDOV PRI ObLO Proračun sklada za gozdarstvo je bil predviden z dohodki v znesku 88.000.000 din in s prav tolikimi izdatki. Sprejet jc bil na seji upravnega odbora sklada dne 19. II. 1962. Prav tako so bila sprejeta tudi pravila sklada na isti seji. S 1. novembrom 1951 so sc začele izdajati odločbe na podlagi sečnih dovoljenj za sečno leto 1951 62. Do 31. III. 1962 jc bilo strankam od|K)slaiiih 2000 odločb s skupnim juedpisom 57.801.193 din. Od tega jr bilo plačano 9.909.410 din do 7. I\. 1962, vendar je faktični dohodek nižji. t> je le 8,709.380 din, ker se je 800.020 din preneslo na 10°o rezervni sklad. 5°o pa na republiški rezervni sklad, to je 400.010 din. 10o/o rezervni sklad pa ho uporabljiv šele v letu 1953. Do konca sečne dobe bo izdanih predvidoma še 1500 odločb. Poleg tekočih del, to je izdajanja odločb, knjiženja, izterjave in vseh ostalih del, pa mora računovodstvo gozdnega sklada vršiti še izterjavo gozdnega sklada združenih občin N ič, Rudnik in Dobrova za leta 1957 58. 1958 59, 1959 60 in 1961. Denar te izterjave se odstopa OUO Ljubljana gozdnemu skladu. Pisati se morajo opomini, delati odpisi, s čimer je še veliko dela. saj je dne 1. X. 1951 znašal skupen dolg zaostalih terjatev 64,000.000 din, danes pa je ta dolg že toliko znižan, da znaša le še nekaj nad 20.000.000 din. NIed tem časom je bila priključena k občini Ljuhljana-N ič-Rudnik še Rakitna, katere dolg za vsa leta nazaj znaša še 659.000 din. Predvideni proračun gozdnega skladu za leto 1951 62 v znesku 88.000.000 din se ho porazdelil takole: N medobčinski gozdni sklad se bo moralo odvesti 30«>o. to je približno 27.000.000 din, za investicije odteguje banka 100o dohodkov, kar ho zneslo približno 6.100.000 din. ki pa se bodo lahko uporabili, kakor že prej omenjeno, šele v letu 1953, poleg tega pa je banka sedaj odtegnila še 5U* nadaljnji vir še sredstva gospodarskih organizacij, kmetijskih zadrug, v splošnem pa se Ix* morala izvajati skrajna stednja. N kolikor bodo sredstva medobčinskega gozdnega sklada I odobrena in v kolikor bodo mogli prispevati i tudi gozdni obrati, so predvidena sc naslednja dela: Dograditev' logarnice v Polhovem Gradcu in Gornji Brezovici, da se olajša stanovanjska stiska logarjem KZ Dobrova in Preserje tcr I logarnica v Mišjem plazu. Dokončala sc bo cesta Kamnik—Krim y dolžini 1.5 km, katere stroški bodo v celoti bremenili medobčinski gozdni sklad. Potrebno bi bilo tudi povečati drevesnico na Igu in zasaditi z odgovarjajočimi nasadi to območje. Nujna bi bila drevesnica za območje Dolomitov in drevesnica za jelševe sadike za pO' j gozdovanje Barja. P O R O (: I L O DRUŽBENEGA SKLADA ZA ŠOLSTVO Temeljni zakon o finansiranju šolstva i^ leta 1950 je napravil velike spremembe v našem šolstvu. Sprožil je uveljavljanje p*’'0' cesa, ki st* je \ gospodarskih organizacijah v.ačcl z majanjem delavskega samoupravljanja« Šolski odbori in kolektivi niso več samo izva- jalci zakonov, navodil in ukrepov ..višjega4 Velik interes za tehnično vzgojo ampak samostojno vodijo * delu in uspehu, ki so jib kolektivi pripravili, dobivajo prosvetni dc-a'ci polno odgovornost pri opravljanju dolž-**osl' 111 samostojnega razpolaganja in gospo-Parjenju s sredstvi, ki so jim zaupana. ' letošnjem letu je predvideno 20o/o jvo-yecanjc od lanskoletne |>orul>c za osnovno dc-Ì*vnost. To povečanje je bilo izračunano za ^bne izdatke na podlagi povprečnih plač po Dobrazbi in opravljenem delu |>o predmetniku. cn> sredstvom so dodeljena še sredstva za i!v°’ ^ 86 opravlja izven predmetnika tajnik, Isnik, snažilke itd.), izračunan v o/o od sred- LESNA INDUSTRIJA POLHOV GRADEC Ceslilamo k občinskemu prazniku in 1. maju! P0 predmetniku. 7a- materialne izdatke lHl IKvsameznih kategorijah določena višina ^ . tCv na enega učenca. Pri oeeni so se , ■ cvalc dejanske razmere hi potrebe šol za "'j'- materialnih izdatkov. ^ lanskem letu je odpadlo na enega vo|n“' |>ov prečno 42.130 din vs»'h sredstev . e> leto« pa 52.787 din ali 25oo več kot investicije y dej Preteklem letu je bila invesLieijska nost mi |>odročju šolstva zelo razgibana. cih u< a‘jc'ala se je gradnja šole na Vrhov-ku ■ iC pridobila dve učilnici, depoje za t,(j^n'<' učilnico za teluiični |>ouk. V lede, ^,n 1’* bilo nujno urediti še cesto do kar Ih» stalo približno dva milijona Šola na Brezovici je z dograditvijo drugega trakta pridobila dve učilnici, učilnico za gospodinjski pouk, ki je obenem tudi mlečna kuhinja in učilnico za tehnični pouk. Tretja izmena na osnovni šoli Ig je povzročila hitro ukrepanje. Ker ni bilo sredstev za gradnjo nove šole, so v stari šoli pregra-elili obstoječe prostore in s tem pridobili nove iučilnice. S tem pa problem še vedno ni rešen. Nujno je dograditi še dve novi učilnici. Za pridobitev teh sta dve možnosti: nadzidava Strelskega doma, za kar je že nabavljen gradbeni material, ali pa gradpja nove šole. Za gradnjo nove šole letos še ne bo potrebnih sredstev. Za nadzidavo Strelskega doma bi ob udeležbi krajevnega samoprispevka bilo treba približno 6 milijonov dinarjev', pri čemer pa ni všteta oprema. Gradnja trnovske šole je v polnem teku in je bilo lani porabljenih 65 milijonov, letos pa bo potrebnih 120 milijonov dinarjev. Gradnja mora biti končana za šolsko leto 1962/63. Zaradi pomanjkanja sredstev se pri šoli ne bo gradila telovadnica. Tudi vprašanje otroško-varstvenc ustanove v Trnovem je vezano s šolo, kar bo z ureditvijo okolice in pa dohodka (ceste) do depojev za kurjavo nujno rušiti sedanji vrtec v Karunov! ulici in ga začasno namestiti v novi šoli. Tudi na Rudniškem koncu sc gradi šola „Oskar Kovačič41, ki bo predvidoma končana v začetku šolskega leta 1963/64. Ce bi bila finančna sredstva zadostna, bi se šola lahko usposobila za pouk že prej. V preteklem letu je bilo tudi nekaj adaptacij šol, toda še več (16) nadaljnjih šol čaka resnejših popravil. V letošnjem letu bi to predvidoma zneslo 12 milijonov. Lanskoletne investicije so bile 165 milijonov, letos pa bi za ves investicijski program potrebovali 314 milijonov. Pomanjkanje finančnih sredstev bo nujno zavilo gradnjo. Posebno pozornost zaslužijo šole na podeželju, ki so v zelo slabem stanju in ne dopuščajo še nadaljnjega odlašanja s popravilom. PREDLOGI: — Sole se po svoji strukturi delijo na popolne in nepopolne, višje in nižje organizirane. Delo na večjih kot na manjših šolah je glede administrativnega in finančnega poslovanja skoraj enako. Manjše šole so nujno vezane na večje šole glede različnih navodil v administrativnem, finančnem in pedagoškem pogledu. Upravitelji manjših šol se ukvarjajo z vsemogočim delom, namesto da bi se posvetili pedagoškemu. Manjše šole naj bi se priključile večjim šolam kot oddelki, da bi večje šole opravljale vse |K>sle. Večje šole imajo vse1 možnosti opravljanja takega dela, ker imajo tajnike. Svet za šolstvo naj bi v bližnji bodočnosti podrobneje proučil ta predlog in ga v konkretni obliki predložil ljudskemu (Milioni. — Pri investicijah smo omenili, da je 16 šol potrebnih |>oprnvil. To so šole. kjer črsto ni moč dobiti ustreznega obrtnika, kot mizarja, zidarja, kleparja in pleskarja. .Mogoče bi bilo prav, da bi sklad za šolstvo ali pa matična šola sklenila |M»godlM> z ustreznim (»odjetjem, ki ima na razpolago take kvalificirane moči. in bi ekipno popravljali šolo za šolo. S tem bi se te šole kvalitetno in hitro popravile, verjetno tudi ceneje. — Za letošnje novogradnje in adaptaeije Im> vsekakor zmanjkalo finančnih sredstev. Po proračunu sklada Im» v tem lotu na razpolago lastnih sredstev sklada le 100 milijonov za investicije, a za dokončanje trnovske in rudniške šole, za nadzidavo na Igu hi za najnujnejša (Mipravila v 16 šolah pa bi skupno rabili približno 200 do 220 milijonov dinarjev. Sklad Imi moral nujno iskati tudi druge vire sredstev in izkoristiti zlasti naslednje možnosti : a) najetje |»osojil v banki; bi najetje |M>sojil pri gos|iodarskili organizacijah; e) zbiranje prispev kov gospodarskih organizacij ; d) iskanje |Kksojila in |Mimoči pri republiškem skladu za ncgos|HKÌarske investicije kot nadomestilo za izgubljeno šolo na „Grab- ‘nu”, šolo v Trnovem, ki je bila uporabljena za fakultetne prostore in za zgradbo otroške ustanove, v kateri je sedaj TBC bolnišnica; e) prodaja stavbe, v kateri so sedaj zasilni prostori šole ,,Oskar Kovačič"; f) najetje posojila v stanovanjskem skladu za gradnjo hišniških stanovanj pri šoli na Rudniku in v Trnovem. — Glede na to, da lastna sredstva sklada ne zadoščajo za vse potrebe, glede na to da dodatni viri niso sigurni in glede na obstoječe predpise, ki zahtevajo, da morajo biti sredstva za investicije vnaprej zagotovljena, bo sklad prisiljen omejiti investicije le na dejansko razpoložljiva sredstva in pri tem skrbeti: a) da se bo v tem letu dokončala šola v Trnovem, b) da se z adaptacijo na Igu prepreči pouk v treh izmenah, e) da se na nekaterih šolah opravijo najnujnejša popravila v izogib škodi, d) da se šola na Rudniku konča in pripravi za pouk v letu 1963. Po gornjem zaporedju bo sklad angažiral lastna sredstva in dodatne vire takrat, ko in v kolikor bodo na razpolago sredstva, ki jih bo sklad prejel za določen namen, bo organiziral in uporabil za namen, za katerega so bile dahe. Zaključni račun sklada za leto 1961 in plan za leto 1962 sta obravnavala hi sprejela upravni odbor sklada za šolstvo in svet za šolstvo na skupni seji 12. aprila 1962 in ga predlaga upravni odbor sklada v potrditev ljudskemu odboru. Skupni dohodki po skladu so bili po skladu 268,707.752 dinarjev, po proračunu 147,533.006 dinarjev, skupaj 416,240.758 din, celotni izdatki pa 399,636.582 dinarjev. Saldo 31. NIL 1961 je torej 16,604.176 dinarjev. P O R O i, I L O SKLADA ZA POSPEŠEVANJE ŽIVINOREJE ZA LETO 1961 V hlevih posestva Barje V ta sklad se stekajo sredstva, ki jih plačujejo lastniki krav in telic, ki dopolnijo L januarja vsakega leta 12 mesecev starosti. Višino pavšalne skočnine določa za vsako leto vnaprej svet za kmetijstvo ObLO. Za leto 1961 je svet določni višino pavšalne skučninc 1300 din od plemeniee. ObLO Ljubljana-Vič-Rudnik je tu sprejel odlok o plačevanju pavšalne skočnine in v zdržev alnine za plemenske bike. Sredstva pobrane skočnine se uporabljajo za stroške veterinarske postaje pri umetnem osemenjevanju govedi, za vzdržev alnhio oskrbovancev priznanih bikov ter za nabavo plemenjakov. Umetno osemenjevanje govedi je razširjeno v vsem ravninskem predelu občine, v hribovskih predelih, kjer je umetno osemenjevanje težje izvedljivo pa plemeni 12 priznanih plemenskih zikov. Umetno osemenjevanje na področju občine vršita veterinarski [Mistaji Ljubljana-Vič-Rudnik s štirimi osemenjevalci, od teh je eden honorarno zaposlen, hi veterinarska postaja Grosuplje na |MMlročju bivše občine Lašč* z enim osemenjevalcem. Osemenjevanje se vrši |h> osemenjevalnih punktih delno pa tudi po domovih. Osemenjevalci imajo dnevno določeno [Hit. ki jo vsakodnevno opravijo z lastnimi prevoznimi sredstvi. Trije osemenjevalci ii|K>ruhljajo za prevozna sredstva avtomobile dva |>a motorje. Seme za osemenjevanje vsakodnevno dobavlja kmetijski zavod iz Ljubljane. 1’oleg umetnega osemenjevanja pa plemeni predvsem na |Kxlročju bivše.občine Dobrova še 12 priznanih plemenskih bikov (4 sivorujave in 8 simentalske pasme), ker umetno osemenjevanje tehnično tu ni izvedljivo. Problemi, ki se pojavljajo pri skladu za pospeševanje živinoreje so predvsem naslednji: L Neredno plačevanje pavšalne skočnine nekaterih lastnikov krav predvsem na področju bivše občine Dobrova, ki kljub večkratnim opominom niso poravnali obveznosti, tako da bo potrebno izvršiti prisilno izterjavo. 2. Pojava zakotnih bikov na istem področju. zato Imi potrebno povečati budnost inšpekcije. ki naj v ugotovljenih primerih pri-puščanja zakotnih bikov takoj izda odločbo o prisilni kastraciji bikov. 3. Zaradi obširnosti občine so osemenjevalne proge, ki jih napravijo dnevno osemenjevalci precej razvlečene kar seveda podra-žuje stroške osemenjevanja, zato bo potrebno proučiti poenostavitev osemenjevalnih prog. 4. Knjigovodske posle pri skladu so opravljali honorarni knjigovodje, ki so sc večkrat menjali. Trenutno sklad nima knjigovodje, zato je potrebno čimprej dobiti primernega knjigovodjo hi izterjati še zaostalo skočnim». Od planiranih 10,713.000 din dohodkov je sklad dosegel 8,003.380 din, razlika je torej 943.219 dinarjev. POROČILO KOMISIJE ZA ŠTIPENDIJE ObLO L JI BI. JANA-V If.-RUDN IK Naš občinski ljudski odbor je v letu 1961 namenil za štipendije 2,500.000 dinarjev, porabil pa je 2,446.000 dinarjev. V letu 1961 je prejemalo štipendije skupaj 37 študentov visokih in višjih šol ter dijakov srednjih strokovnih šol. Od teh jih je končalo študij 14. Občina je tako pridobila 7 novih učiteljev. 5 zdravstvenih in socialnih delavcev, 2 absolventa pa študirata dalje. Ker je komisija za šolsko leto 1951/62 podelila 6 novih štipendij, v tem koledarskem letu pa še 3, je sedaj na seznamu 31 štipendistov. Polovica štipendistov bo pozneje delala v polah, 11 v zdravstvu, 5 pa jih štipendiramo za druge poklice. Glede na potrebe občine je taka struktura štipendistov zadovoljiva. V bodoče sc Ih» moralo razmerje med strokami spremeniti še bolj v prid kadru za upravno službo in prosvetnemu kadru. V naših šolah se sedaj primanjkuje večje število učiteljev in predmetnih učiteljev', nepravilno pa je zasedenih 38 delovnih mest. Precejšen del prosvetnega kadra pa je že pred upokojitvijo. V letu 1962 bo dokončalo šolanje osem štipendistov, v letu 1963 12 štipendistov, pozneje pa 11 štipendistov. Komisija je sklenila razpisati še nekaj štipendij, predvsem za učitcljiščnike, a je zaradi slabe finančne perspektive v tem letu morala ta namen opustiti. Neizogibno pa je bilo povišanje štipendij več kot polovici šti-pendistovg tako da se je povpreček od 6580 dinarjev v letu 1961 hi prvem tromesečju 1962 povzpel v aprilu na 8000 din mesečno in sicer za slušatelje visokih hi višjih šol na okroglo 10.000 din, za dijake srednjih šol pa na 7000 dinarjev. Sedanje jiogodbenc obveznosti komisije znašajo za leto 1962 okoli 2,700.000 dinarjev. Poseben problem predstavlja včasih zaposlovanje štipendistov. Marsikateri je odšel drugam, ker mu naša občina ni mogla nuditi Nadaljevanje na 0 strani „ IS K R A “ tovarna za elektrozveze Obrat ,.Elektronika" Horjul Vam postreže s solidnimi izdelki. Naše čestitke ob občinskem prazniku in 1. maju LPI Podpeč se uveljavlja na inozemskem trgu OBISK PRI KOLEKTIVU NA J VEČ JEČA LESNO-PREDELOVALNEGA PODJETJA V NAŠI OBČINI — GOVORIJO PREDSTAVNIKI DELA VSKEG A S V > IOUPR AVL JANJ \ Le[> som eni dan je bil. ko smo se |>red kratkim odpravili \ Podpeč ina obisk delovnega kolektiva lesno-predelovalne industrije. Naš namen je bil pogovoriti se s clami delavskega sv eta o dejavnosti tega podjetja, o problemih in željah ter nasploh o tem. kako delajo in živijo. LPT Podpeč je namreč že dlje časa močan izvoznik svojih artiklov na inozemska tržišča in zato ima v svetu dobro utrjen ugled ter dobiva priznanja za svoje kvalitetne proizvode. Osnovna dejavnost podjetja je lesna galanterija. Izdelujejo namreč obešalnike. hlačne spone, otroške stolčke in v rtne garniture, poprej pa so izdelovali še ščipalke z.a perilo, lesene podstavke im oporne roke za stole. Zanimivo pa je, d,a s tem prav nič ne zalagajo domačega trga. temveč vse izvažajo v Zahodno Nemčijo, Anglijo, ZDA, Nizozemsko, Švico in na bližnji vzhod. Vse to so mam povedali člani centralnega delavskega sveta podjetja Marija Kucler in Matija Svete ter član obratnega delavskega sveta in večletni Prvomajska vprašanja Nadaljevanje s 1. strani bili dejansko odraz hotenja in aktiv nosti občanov in prizadevanj za nadaljnje razvijanje naših socialističnih odnosov ? In ali je bilo prizadevanje vsakega občana zares dovolj močno za Uresničevanje vseh načel in programov, ki smo jih zastavili? Kako smo čuvali zakonitost? In ne samo zakonitost, ampak tudi tista načela, ki moralno obvezujejo vso našo skupnost? Smo storili vse, da bi se vsebina naših zakonov, osnovna načela našega socialističnega razvoja res povsod uveljavljala? Smo dovolj razvijali in upoštevali delo zborov volivcev, delo šolskih odborov, delo najrazličnejših oblik družbenega upravljanja? Kako smo izpolnjevali obveze do družbe? Ali smo morda iskali v naših zakonih predvsem luknje, skozi katere bi lahko še spravili tisto, proti čemer je vsebina zakona nastopala? Kako smo se zavzemali za uveljavljanje načel demokratičnosti v vseh samoupravnih organih in odpravljali poizkuse samovolje posameznikov'? Kakšni gospodarji smo Itili v podjetju in komuni? Smo se dovolj zavedali, da lahko razpolagamo le s tistim, kar ustvarimo z lastnim in poštenim delom? Ali smo storili dovolj, izkoristili vse možnosti, da bi ustvarili Črnivec, istočasno pa skrbno štedili pri vseh izdatkih ? Vprašanj je še mnogo. Sami si zastavimo še nova in sami sebi odgovorimo nanje. Odgovorimo zares odkritosrčno. pošteno, možato. In ko si bomo lahko tako pošteno odgovorili, ne iščimo opravičila drugje, če z odgovori ne bomo zadovoljni. Ne glejmo samo k sosedu, kako je počiščen njegov prag. Po tej logiki Ik> tudi sosed gledal samo k nam. Zato se ozrimo najprej na lastni prag! Od nas vseh. od vsakega občana je odvisno, kako se Ito razvijala naša komuna, od vsakega državljana je odvisno, kako se bo razvijala vsa naša skupnost. Ponosni bomo ob 1. maju. ko Ito-mo pregledovali dosedanje uspehe našega dela. Oli teh uspehih pa se vprašajmo, ali smo res storili vse. ali pa Iti lahko storili še več. Zato naj ne ho 1. maj le praznik delovnih ljudi in njihovih doseženih uspehov, ampak le predvsem spodbuda za novo, spodbuda za vse tisto, kar smo sposobni storiti in kar moramo storiti. sindikalni funkcionar Ivan Mihelčič, ki so živ ahno in radevolje odgovarjali na zastavljena vprašanja. Pogovor je tekel takole: — Zanima nas. koliko delavcev in uslužbencev je zaposlenih pri vas, kakšen je sestav', razen tega pa tudi kakšen je notranji ustroj delavskih samoupravnih organov? ,,Skupaj je v7 podjetju 518 članov kolektiva, od teh 40 uslužbencev. Večino delovne sile sestavljajo ženske, saj jih je v kolektivu kar 68.5o/o. Podjetje je razdeljeno na [tet ekonomskih enot. ima štiri obratne in centralni delavski svet. l ak način samoupravljanja se pri nas obnese, kar se odraža tudi na delovnih uspehih ter pri prodaji naših artiklov. Na ta način sodeluje pri upravljanju podjetja več delavcev, ki so podrobno in sproti seznanjeni s celotno problematiko podjetja. Jasno je, da se pri tem krešejo mnenja, iz teli pa najdemo najboljše predloge, ki so najkoristnejši za nadaljnji razvoj naše dejavnosti.« * — Kot rečeno, ste usmerili svojo prodajo na inozemski trg. Kako ste torej v tein uspeli, kaj vas je pri tem vodilo in ali ste naleteli na kakšne težave ? ,,Izdelki našega podjetja, ki je Itilo tedaj v priv atni lasti, so se pojav ili na inozemskem tržišču že leta 1935. po osvoboditvi pa smo najprej delali — do leta 1948 — sobne stole in to samo za domače tržišče. Kasneje smo dobili vabilo iz Anglije, naj bi svoje artikle prodajali tja. Ponudbo smo sprejeli in po ustanovitvi delavskih svetov razširili prodajo še na več trgovcev v drugih državah. Najprej se nam je odprla pot na Nizozemsko, nato v ZDA, leta 1955 v Zahodno Nemčijo in še v druge države. Ob povečanju proizvodnje in asortimenta smo morali začeti misliti se- Takšno jr delovno vzdušje v 1.1*I Podpri- jati naše artikle. Težav nismo imeli in uspelo nam je.“ — Na kakšen način ste uspeli ostati na svetovnem tržišču kljub konkurenci od drugod? ..Spočetka je bila naša tovarna bolj podobna skoraj zapuščenemu obrtniškemu obratu, ko pa se je kolektiv zavzel — zlasti po uveljavitvi delavskega samoupravljanja — smo začeli nenehno skrbeti za izboljševanje delov nih pogojev in mehanizacije. Poleg tega smo se Itorili za izboljšanje kvalitete proizvodov in s tem smo odbili konkurenco. Seveda še sedaj skušamo izboljševati vse, kar je le mogoče. Jasno pa je. da nam je uspeh na svetovnem trgu zagotovil pravočasen prodor nanj. saj smo se zavedali, da nam bodo začele konkurirati zlasti vzhodne dežele, a smo jih prehiteli.« — Splošna težnja našega gospodarstva trenutno je povečati izvoz. Ali nameravate tudi vi v zvezi s tem kaj storiti in kako? „Na povečanje izvoza smo začeli misliti že v letih 1958 in 1959. Začeli smo iskati notranje rezerve, naliavili modernejše avtomatske stroje, povečali smo serijsko proizvodnjo in izločili tiste artikle, ki so bili za nas manj donosni. To pa delamo tudi sedaj, ko nameravamo še bolj modernizirati proizvodnjo in izboljšati tudi obratne pro- Mali pai-irul jc ludi dobil pomoč- v Zdravstvenem domu veda na večji krog kupcev, teli pa pri nas doma tedaj ni bilo in jili tudi sedaj ni, zakaj naša proizvodnja je premočna za domače tržišče. Mi bi Lahko v enem ali dveli mesecih naredili toliko obešalnikov, da bi zadostili celotnemu jugoslovanskemu tržišču. Torej sino morali iti na inozemsko tržišče. Da pa smo tam uspeli, so morali naši zastopniki potovati v tuje države in sprva ponu- store. To pa pomeni, da bomo lahko izv oz še povečali. S povečanjem proizvodnje in izvoza se bodo povečali dohodki podjetja, prav tako pa bodo deležni večjih dohodkov tudi člani kolektiva. Zato se kolektiv v celoti strinja s takšno politiko delavskega sveta.« — Kako pa imate pri vas urejeno delitev dohodka? „Vsa leta doslej smo vsa razpolož- ljiva sredstva usmerjali v investicije izboljševanje obratov, mehanizacije n* delovnih pogojev nasploh. Odslej dalj® pa je naš namen, da hi tudi delavce®1 zagotovili boljše oselme dohodke, k31" sc bo vsekakor zanesljivo koristno ren tiralo.« — Kakšni problemi pa morebiti težijo vaš kolektiv? ..Najbujši problem je vprašanje sta' nov am j in vzgoja ter varstv o otrok-Ge bomo uspeli v bližnji prihodnosti urediti tudi to dvoje, |H>tem se boa® naše žene lahko bolj posvetile proizvodnji in vrh tega tudi Liže sodeloval® v organih delavskega samoupravljanja» česar doslej prav7 zaradi teh razlogov nismo mogli doseči. Sicer pa skrbimo tudi za strokovno usposabljanje delavcev. V ta namen je naš kadrovsko-so' cialni oddelek pripravil strokovne hi politične seminarje. Ljudi želimo za to zainteresirati, hkrati pa jim strokovno in materialno pomagati.« — In načrti za prihodnje? ,.Povedali smo že, da nameravamo povečati proizvodnjo in izvoz. Zato smo takoj po novem letu sklenili- <|a moramo v letu 1962 doseči 740 milijonov dinarjev bruto produkta. G led® na dosežene rezultate realizacije pkma v prvem tromesečju pa je centralni de/ lavski svet sprejel naknadni sklep- ju,.l bi dosegli plan bruto produkta v visi»1 800 milijonov dinarjev pod pogoje111; da se bo pri tem tudi upošteval n°v pravilnik o delitvi osebnih dohodkov-Upamo, da bomo torej uspeli.« Zanimivi razgovor smo že skmaJ zaključili, ko je prišel še predsedm centralnega delavskega sveta tov. M® nart in pritrdil izvajanjem svojih to'a. rišev. Opozoril nas je pa še na nekaj — na novi Zdravstveni dom. ki so h. nedavno odprli v nekdanji vili bivs®?il lastnika EPI. Poslopje so kupili za z)® ® zmerno ceno in sedaj ga postopat”1** urejajo. Delujejo že splošna in 201111 ^ ambulanta ter ambulanta za žensk« m’ lezni. S tem je EPI pokazalo ' e ^ razumevanje ne samo do članov svoj, ga kolektiva, temveč tudi do o®ta Podpečanov in okoličanov, ki l*1 lahko iskali zdravniško pomoč v domu. Ogled doma nas je prepriča1 eni strani o veliki [hitrebi te ustam>' -nn drugi strani |iu tudi o tem, ■ njej dobi jo resnično pomoč vsi boln1 ’ saj je osebje doma zelo dostopno vse linciente. Obisk v Podpeči nas torej m. r;‘^ očaral. Zvedeli smo precej zanijm'1.^ o F>esno-predelovalni industriji in yJ ^ nem kolektivu, prav tako pn tu njihovih načrtih in hotenjih. - NE LE OSEBNI DOHODKI-TUDI PRODUKTIVNOST! Na zadnji seji predsedstva obcin-«Lega sindikalnega sveta Ljubljana-Vic-Rudnilv su elani predsedstva poleg nekaterih predsednikov sindikalnih ]H>-družnie in predstavnika Okrajnega sindikalnega sveta Ljubljana razpravljali 0 poteku obonib zborov sindikalnih podružnic. o v olitvah v organe delavskega 'Samoupravljanja, kakor tudi o gibanju osebnih dohodkov \ primerjavi s produktivnostjo dela. Govorili so o investicijskem vlaganju sredstev, poleg te-Sfl pa še o stanju izvozno-uvozne poli-bke in o obveščanju kolektivov glede problemov gospodarske organizacije 'Same. komune, republike in federacije. .Po obširni in plodni razpravi vseh prisotnih o teh vprašanjih so elani Predsedstva prišli do nekaterih konkretnih zaključkov in sprejeli temu 'J8trezne sklepe. Zaključki in skle[)i naj bi I>ili predvsem naslednji: Ze v prejšnji številki tega časopisa ®nio navedli nekatere ukrepe ohčin-,eoa sveta glede kadrovske politike volitvah v organe sindikalnih po-nruznie in delavskega samoupravljanja, trenutno lahko trdimo, da se je sestav 0,>eh organov že do sedaj bistveno spremenil. Tako beležimo, da Im> pri-"bzjio. ko IkkIo ob koncu tega meseca opravljene volitve. 80o/o predsednikov . •avskib svetov in sindikalnih podniž-btr novih. Ravno tako nam podatki ka-da bosta dobri dve tretjini članov delavskih svetov in izvršnih odborov P°dniž:nic na novo izvoljenih. Iz vsega k gu sledi, da so odgovorni tov ariši za kadrovsko pilitiko bistvo stvari pra-mio razumeli ter upamo, da so ob vetosnjih volitvah prišli v organe in na 06[° le-teh ljudje, ki bodo kos vsem ~khtevnim nalogam. V kolikor pa se hi ~ ali oni predsednik v teku leta po-aziil kot nesposoben, ga bo občinski to* h kabli svet sporazumno z odgovor-btmi činitelji v podjetju zamenjal. Zc v okviru federacije, republike in ? kraja ter tudi za našo komuno lahko rdimo, da osebni neto prejemki za|w>-^ ^nega osebja niso naraščali vzporedno produktivnostjo dela. Konkretnih in oenejsil, podatkov o tem razkoraku z8' to pot ne moremo navesti, vendar 'ugotavljamo, da še v marsikaterem t 'djetju kar pridno razpravljajo o ^‘‘iiili dohodkih, ne da bi se pri tem 'arjali z vprašanjem produktivnosti *• .v- ^L1 >>e gre za kakšno povišanje lenega olieega proizvodnje, marveč ^ iskanje vseli fistili notranjih rezerv. , Katerih pišemo in govorimo že nekaj nazaj, še vedno namreč zasledimo 'P*8po d a rs k e organizacije, v katerih ni fOpolne organizacije dela. ni urejen toološki proces proizvoilnje in kjer n L* ',c,ini) niso sprijaznili z uvedbo i| anizacije in avtomatizacije. Pro-sL^111 80 ,u8ti. cenejše, če bi jih naročili kje br'Ifi1' l^ànjo. da bi marsikje hoteli tiilkot vzrok za dviganje oseli-c°bej omenjati. predsedstva in ostali prisotni det onili- ^a bodo nenehno spremljali bev osebnih dohodkov oh istočasaii de|. " )V€/‘n' ohravnavi produktivnosti ? 9l«de sredstev, ki se vlagajo in se J° namen vlagati v investicije in stri .adaptacije kakor tudi rekon-kot .''j0- bo nujno voditi več računa, hj. to bil primer doslej. Tako so na - Jer nekatera podjetja že naročila «ivo elaboratov za investicije brez predhodnega in širšega posvetovanja s celotnim članstvom kolektiva. Zlasti v tem gospodarskem stanju, ki ni najbolj rožnato in ki nam pove, da smo ponekod potrošili več. kot pa proizvedli, je nujno potrebno, da v prihodnje vlagamo sredstva v investicije samo tam. kjer nam bo to narekovala rentabilitetna stopnja, pogojena z jasno perspektivo podjetja. Nujno bo namreč treba sleherni investicijski plan razgrniti pred članstvom kolektiva in jasno povedati rezultate takšnega investiranja. ki se bodo pokazali čez pet ali deset let itd., pri tem pa istočasno jasno povedati, odkod sredstva za to ali ono investicijo. Glede uvoano-izvozne [Kilitike in pa stanja na svetovnem tržišču bomo tudi morali priti ilo konkretnejših in jasnejših zaključkov. Splošno je namreč znano. tla izvažamo mnogo manj. kot uvažamo. Uvažamo pa dostikrat razne reprodukcijske materiale, s katerimi razpolaga naša industrija in jih kopiči v svojih skladiščih. Glede uvoza je vsekakor nujno naglasiti, da bi predvsem naši dve kemični podjetji Ilirija in V ed rog svojo orientacijo lahko brez kakršnekoli škode v precejšnji meri spremenili. — Predstavniki navedenih podjetij so takšno stališče tudi povsem podprli. Kar zadeva izvoza, pa vidimo, da le LPI Podpeč izvaža [nad 95 o/o svojih izdelkov . Premalo pa so o teh možnostih razpravljali še v nekaterih drugih podjetjih. Tako ima Kovinska industrija Ig možnosti za izvoz, vendar še ni pokrenila vsega. češ. da svoje izdelke na domačem tržišču ugodneje proda. Vprašanje je, če je tak način perspektiven in če res ni bojazni od strani konkurence domačih proizvajalcev v naslednjih nekaj letih, ko bo istočasno možnost plasiranja teh izdelkov na svetovnem tržišču dosti manjša. Vsekakor bi bilo treba to upoštevati, četudi podjetje trenutno nima raeunioe za izvoz, je pa za družbo kot celoto zelo koristno. Kar pa je za družbo koristno. pa je vsekakor koncem koncev koristno tudi za sleherno podjetje in za slehernega državljana. Naglasiti je treba, da so v Tovarni vijakov takrat, ko so se odločili vložiti znatna sredstva za investicije, istočasno pričeli z vso resnostjo iskati možnosti za uvrstitev svojih izdejkov na zunanjem tržišču. Tak ukrep je vsekakor pozdraviti. So pa še nekatera druga podjetja, kjer bi bilo potrebno temeljiteje razpravljati o možnostih izvoza, oziroma o skrčenju uvoza. Na seji predsedstva so tudi precej razprav ljali o tako imenovanem obveščanju kolektiva. Ugotovljeno je bilo, da po tej plati stanje še vedno ni takšno, kot bi bilo želeti. Zato je predsedstvo sklenilo naročiti vsem vodstvom sindikalnih podružnic, da redno mesečno sklicujejo sestanke kolektiva, na katerih naj razpravljajo o proizvodnih načrtih, oziroma realizaciji le-teh za pretekli mesec. Na teh sestankih bodo vodilni uslužbenci morali poročati o vseh težavah, ki so se med mesecem pojavile in kako jih odstranjevati, isto-časino pa o uspehih in kako le-te še bolje izkoristiti. Iz tega sledi, da vse novo izvoljene organe, naj si bo to v sindikalnih podružnicah ali pa v organih delavskega samoupravljanja, čakajo v prihodnje izredno težavne naloge. Da pa bi navedeni organi vse te naloge laže premagovali, je bilo sklenjeno, da bo organiziran v mesecu maju t. I. seminar posebej za predsednike sindikalnih podružnic, posebej za predsednike delavskih svetov in še posebej za predsednike obratnih delavskih svetov, oziroma svetov ekonomskih — obračunskih enot. Jože Mesarič S SF.JL ZBORA PROIZN AJALCEV ObLO LJUBLJANA-VIČ-RUDNIK Smo dosegli tromesečni plan? V torek. 24. aprila je v prostorih OhLO zasedal zbor proizvajalcev ObLO. Ugotovljeno je bilo, da je celotno gospodarstvo naše občine doseglo skupno realizacijo 6.323 milijonov dinarjev ali 21,9o/0 letnega plana. Stanje kaže na to. da je narastki tendenca upadanja tako v fizičnem obsegu proizvodnje, kot pri finančni realizaciji. Če izvzamemo porast cen nekaterih proizvodov. Po gospodarskih panogah je najvišjo realizacijo dosegla industrija s 23.10/0. nato trgovina in obrt z 20,7 zato potrebno vložiti jm> gospodarskih organizacijah več napora. Zbor proizvajalcev zato poziva gospodarske organizacije, da se odločneje usmerijo za izvoz, ker hi se sicer znalo zgoditi, da bi se nekatere gospodarske organizacije znašle v resnih težavah. Pri osebnih dohodkih je bilo ugotovljeno, da se niso gibali v povprečju z doseženimi rezultati v proizvodnji, oziroma da miso v skladu z doseženim dohodkom in čistim dohodkom v jirvih treh mesecih tega leta. Ta ugotovitev l>a ne velja za LPI Podpeč, saj je treba kolektivu dati priznanje za lepe gospodarske uspehe, dosežene v prvih treh mesecih. Nagel |iorast neto osebnih dohodkov je opaziti zlasti pri Vi-nocetu, Žičnici, Tovarni vijakov, Elek-troprojektu in še nekaterih drugih. Naj višji neto osebni dohodek v letošnjih prvih mesecih je doseglo Splošno ključavničarstvo z 52.795 dinarji povprečno na zaposlenega, kar je 2,5-krat več kot v LPI Podpeč, čeprav je prav le-tej uspelo plasirati vso svojo proizvodnjo na zunanji trg s čvrsto valuto. Odborniki so bili mnenja, da se ne bi smelo dovoliti formiranje nenormalnih osebnih dohodkov zaradi trenutno konjunkturne situacije določenih proizvodov na domačem trgu. * v Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Žorž Vlado. Tiska Tiskarna šolskih delavnic tehniških šol v Ljubljani. „Pasluš ti učitlca!“ Nič nimam proti narečju. Lepo je iu zvočno. Moti pa tisto, za kar bo, kdor bo samo bral, „prikrajšan“, namreč ton glasu s katerim je bilo to izrečeno. Prvi del zgodbe je kar navaden. Odigral bi se lahko povsod, kjer so otroci. Zaključek pa. upam, ne bi bil [>ovsod tako divji. Zaradi bolezni ni bilo rednega pouka. Cas so otroc iporabili za nabiranje starega železa po vasi. Ob robu nove ceste, po kateri so šli trije otroci, so bile položene skale. Otroke je menda zamikal dolg, strm breg [>od cesto ali kaj. Dve skali sta odskakali s ceste v grapo. Potem pa, nekoliko kasneje, v šoli: „Pa-sluš, ti učitlca!“ itd. ,.Kaj misliš? Kaj pa otroci delajo. Še hotno gradili, čeprav' vi podirate. Ce je šola taka, je bolje da je ni! Tudi tebe bi klofnil, če bi valil skale, da veš, čeprav si Cankarjev", je pokazal svojo avtoriteto še otroku, ki je debelo gledal grmečega moža. Razumljivo je. da človeka pojezi, če kdo dela drugače, kot je prav. To pa še ne opravičuje žalitev in nespametnih ukrepov. Bilo je pa vse tako ostro, kot da bi otrokom v šoli v resnici naročili: ,.No, zdajle, ko imeta dve uri časa, pa pojdite tiste skale zvalit v dolino." Smo pa otroke še posebej opozorili, naj ne delajo neumnosti, ker nadzorovati ni bilo mogoče vseh skupin. Bivši član šolskega odbora pa je dobro vedel, kako lahko pride do takih otroških avanturic. Namen njegovega nastopa je prav" zato kar preveč prozoren: ponižati učiteljico pred šolarji in vaščani in tako oblatiti šolo, I>ovcdati. da vzgajamo in učimo po|M>lnoma narobe in z nesmiselnimi lažmi spodkopavati ugled šole ter otežkočati njeno napredno in vzpodbudno delo. Čeprav je šola „taka“, upam, da bo le vzgojila take ljudi, ki bodo znali kritično misliti, govoriti z ljudmi po človeško in kar je glavno — resnico. Jože Praprotnik. Šentjošt Gostilna „0b Ljubljanici*4 Velika Čolnarska ulica Cestita k občinskemu prazniku in vabi občane v prvomajskih praznikih na prijetno razvedrilo RUŠEVINE RES KVARIJO UGLED Clankar v „Naši komuni", od 1. marca, opisuje bivšo zgradbo Kmetijske z ad ni ge Šentjošt, in meni da sc prebivalci Šentjošta sprašujejo, zakaj se ta zgradba ne poruši in spelje na cesto Šentjošt—Kogel, ki je sedaj v polni gradnji. Verjetno pa ta pisec ni bil dobro informiran. kakšna je resnična želja vaščanov? Zgraditi na tem mestu kakšen gospodarski objekt, na primer obrat Elektronike ali |)a kakšen drugi. Niso pa zato, da sc poslopje poruši, ker imamo dovolj drugega materiala za gradnjo ceste. Verjetno so tamkajšnji prebivalci pripravljeni precej žrtvovati, da bi se postavil neki objekt ali obrat kakšne tovarne. Delno bi prispevali z lesom in udarniškim delom — kakšen milijon dinarjev, pa tudi več, ker morajo sedaj vsi hoditi daleč v službo, na primer v (Horjul in v Ljubljano. Zato bi želeli, [«»staviti en obrat tudi v Šentjoštu, da ne bi bilo treba iskati tako daleč zaposlitve, zakaj Šentjošt je glede kmetijstva pasiven. F rane Leskovec, Šentjošt Na dnevnem redu poročila Nadaljevanj« s 3. strani stanovanja ali pa, ker ga ustrezna ustanova ni pravočasno sprejela v službo. Organi ljudskega odbora, ki komisiji priporočajo podeljevanje štipendij za svoje področje, bodo morali poskrbeti, da bo v izobrazbo kadrov vložen denar občini prinesel ustrezno korist. Da bi bil denar, ki ga ObLO vlaga v izobrazbo kadrov, sicer bolj izrabljen, bo treba politiko štipendistov še temeljiteje preurediti; v tej zvezi pričakuje komisija od ljudskega odbora ustreznih smernic, zlasti katere kadre naj v bodoče štipendira, kdo in kako naj ugotavlja potrebe po kadrih. Skladno z že povedanim predlaga komisija, da se v bodoče iz sredstev občinskega proračuna štipendirajo kadri predvsem za tiste službe, ki jih finansira proračun, dočim pa naj službe, ki ustvarjajo dohodek same, štipendirajo tudi same svoje kadre. Seveda je pri tem treba ločiti posamezne službe po njihovih možnostih štipendiranja in upoštevati tudi družbene interese. Vsekakor bo treba v bodoče vlagati sredstva za štipendiranje kadrov iz področja prosvete, socialnih služb, uprave in zdravstva. Na področju zdravstva l>o treba štipendirati predvsem kadre za zobozdravstvo in določene specialistične službe. Posamezni organi občinskega ljudskega odbora bodo morali ugotavljati potrebe po kadrih in nakazovati komisiji, komu in ob ka-Jtih pogojih se naj podeljuje štipendija. Del sredstev sklada pa je upravni odbor predvidel za zadružno in invidualno gradnjo. Sklad so skozi celo leto bremenile še stare obveznosti iz preteklega leta in med letom uvedena lOo/o obvezna rezerva. Težave s plačili so nastale posebno koncem leta, ko je bilo treba odvesti rezervo. Da zagotovi hitrejše obračanje sredstev, so se zavračale prošnje posameznih prosilcev za posojila in posojila odobravala samo po natečaju. Sklati je razpisal stiri natečaje za dajanje posojil in to za prodajo stanovanj, katerih investitor je sklad, za individualno gradnjo, za gospodarske organizacije, politično teritorialne enote in zavode in natečaj za stanovanjske zadruge. Pogoji natečaja za prodajo stanovanj: za pravne osebe najmanj 6O0/0 lastna udeležba, 2o/o obrestna mera, najdaljši odplačilni rok 20 let za osebe v delovnem razmerju najmanj 40o/o lastne udeležbe, 1 (io obrestna mera, najdaljši odplačilni rok 20 let. Natečaja so se udeležile tri gospodarske organizacije, dve politično-teritorialni enoti, Za leto 1962 predvideva Sklad 731,513.000 dinarjev dohodkov, ki sc bodo izkoristili za direktne izdatke sklada, IO0/0 za obvezno rezervo, za odobrena a neizkoriščena posojila iz leta 1961, za dokončanje treh stanovanjskih blokov lastne gradnje in za vse investicije. Od razpoložljivih sredstev za stanovanjsko izgradnjo je predvideno 99 milijonov dinarjev za posojila stanovanjskim zadrugam in 40 milijonov dinarjev za posojila individualnim graditeljem, ostala sredst\a so predvidena za novo gradnjo 60-stanovanjskcga bloka. Pripominjamo, da predvidenih dohodkov pod tč. 7 ne bomo dosegli, če ne zagotovimo ravno tolikšen znesek iz rednega dotoka, ki ga moramo odobriti kot posojilo za nakup stanovanja pri razmerju 50«o lastne udeležbe in 50 0/0 kot posojilo. Predvidena sredstva za poslovne prostore so namenjena za adaptacijo Avto-servisa na Viču. Ta sredstva plača Slovenija-avto kot najemnino za te prostore. Vsa predvidena sredstva, tako za stanovanjske zadruge, kakor za individualne graditelje in prodajo stanovanj bodo razpisana potom natečaja. ★ Kmetijska zadruga Z. O.J. Velike Lašče POROČILO UPRAVNEGA ODRORA STANOVANJSKEGA SKLADA ObLO LJUBLJANA-VIČ-RUDNIK O DELU SKLADA V LETU 1961 IN O PROGRAMU ZA UPORABO SREDSTEV SKLADA V LETU 1962 30. člen zakona o finansiranju gradnje stanovanj nalaga upravnemu odboru občinskega ljudskega sklada, da najmanj enkrat letno poroča ljudskemu odboru o svojem delu, zlasti jpa o razporeditvi sredstev sklada in o razpo-Jaganju z njimi, o uspehih razpisanih posojil, oziroma razpisane prodaje, o merilih, ki so upoštevana pri ugotavljanju, katere ponudbe so najugodnejše, o dohodkih in izdatkih sklada in drugo. Upravni odbor sklada je na svoji 9. redni seji dne 12. I. 1962 sprejel program uporabe sredstev sklada v letu 1962, na svoji 10. redni seji dne 16. II. 1962 pa poročilo o svojem delu v preteklem letu. Na podlagi citiranega določila zakona o finansiranju gradnje stanovanj predlaga upravni odbor sklada obe poročili ljudskemu odboru v potrditev. PO ROČI L O UPRAVNEGA ODBORA STANOVANJSKEGA SKLADA ObLO LJUBLJANA-VTČ-RUDNIK ZA LETO 1961 Zakon o finansiranju gradnje stanovanj in pravila sklada nalagata stanovanjskim skladom odgovorne naloge pri izvrševanju stanovanjske jiolilike komune. Po združitvi skladov bivših občin Ljubi jana-Vič-Rudnik in Dobrova je upravni odbor sklada po svojem formiranju sestavil dolgoročni program gradnje stanovanj, upoštevajoč pri tem načelni sklep ljudskega odbor.'!, da je pretežni del sredstev angažirati za bločno gradnjo ob glavnih vpadnicah mesta, to je na Tržaški in Dolenjski cesti. Prvi korak v preteklem letu je bil storjen z gradnjo treh stanovanjskih blokov po 20 stanovanj ob Tržaški cesti. To gradbišče predstavlja večjo organizirano enoto, kjer se Ih> gradnja v letošnjem letu nadaljevala z gradnjo dveh stanovanjskih blokov j »o 60 stanovanj in po'lovno stanovanjske stavbe za potrebe ljudske milice. V pripravljalnih delih .gradbišča je predvidena stavba za otroško varstvo, ki jo bo za časa gradnje uporabljalo gradbeno jvodjetje za svoje (toslovne prostore. posreduje kmetijske pridelke domačemu trgu. Zadružniki v Velikih Laščah se pridružujejo čestitkam ob občinskem prazniku in 1. maju Prišel je Zeleni Jurij in z njim zaželena pomlad » Z razpisom natečaja se dosega hitrejši obračanje sredstev, večja lastna udeležba i”' večja obrestna mera. \ kolikor se bo z. natečajem dosegi® večja lastna udeležba in takojšnje plačila lastnega deleža, se predvideva gradnja ^ enega bloka ilo 60 stanovanj. V kolikor bodo doseženi večji dohodki, je predvideti razpis natečaja za hišne svete, ber so sredstvu Ic-teh, ki so naložena v bankir premajhna za večja popravila. Med izdatki niso predvidena sredstva z» odplačilo nacionaliziranih stanovanj, lokalo''' in zemljišč, katere bo treba kriti iz. dotoki* amortizacije. S temi odplačili bi morali [ničeti ze ^ letošnjem letu. ena stanovanjska zadruga in 17 članov delovnih kolektivov. Prodanih je bilo vseh 60 stanovanj. Od pravnih oseb stavljen najkrajši odplačilni rok pet let, pri fizičnih osebah 20 let. Ponudena najvišja obrestna mera 3o/o. Natečaju za dajanje posojil za dograditev stanovanjskih hiš individualnih graditeljev se je udeležilo 110 interesentov. Pogoji natečaja: lastna udeležba najmanj 60o/o, najdaljši rok odplačila 25 let in najnižja obrestna mera 2o/o. Zadovoljivo rešeno 96, ostali so bili odklonjeni. Med odklonjenimi so ponudniki, ki so stavili daljši rok odplačila 15 let. Ponudena obrestna mera od 2—5" o. Odobreno 43,200.000 dinarjev. Najvišji znesek posojila 800.000 din. Natečaja za dajanje posojil gospodarskim organizacijam in ostalim pravnim osebam se je udeležilo šest gospodarskih organizacij in ena stanovanjska zadruga. Pogoji natečaja: najdaljši odplačilni rok 25 let, najnižja obrestna mera 2"o, lastna udeležba najmanj 60"/o. Dosežen povprečni odplačilni rok 18. let. Odobreno 102,000.000 dinarjev. En natečaj je bil razpisan namensko za stanovanjsko zadrugo ZB „Bober“ do zneska 20 milijonov. Rok odplačila 30 let, obrestna mera la/o. Po zaključku natečaja za prodajo stano-vanj je sklad prejel še več ponudb za nakup stanovanj, vendar sc zaradi j tornali j kanj a sredstev ni moglo pričeti z nadaljnjo gradnjo. Vsi ti ponudniki se bodo upoštevali pri razpisu v letošnjem letu. Z natečaji so bili doseženi krajši odplačilni roki, večja obrestna mera, večja lastna udeležba in angažirano več dopolnilnih sredstev iz drugih družbenih virov in iz ostalih prihrankov. Pogoji natečaja so bili u|M)rabljeni tudi pri odobravanju pogojil za namenska sredstva prejeta iz sklada LRS, gospodarskih organizacij in dragih pravnih oseb. Planirani dohodki in izdatki so znašali 490.549.000 dinarjev, realni pa so dosegli 712.141.000 dinarjev dohodki in izdatki). Narasti! so predvsem zaradi jiovišanja plač v gospodarskih organizacijah in v državni upravi, zaradi večjega angažiranja drugih sredstev pri nakupu stanovanj ter večjega dotoka posojil iz sklada LRS za stanovanjsko izgradnjo. Stanje posojil 31. XII. 1961 v 000 din: Vseh posojil skupaj je za 872.173 din, od tega izkoriščeno v letu 1951 595.953 din, neizkoriščeno za prenos v leto 1962 pa 376.220 dinarjev. RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM SVETA ZA SPLOŠNO UPRAVO IN NOTRANJE ZADEV# TOV. DUŠANOM JELUŠICEM Dobili smo Zavod za pravno pomoč Glede na nove ukrepe za čini tesnejše sodelovanje z občani je ObLO Vič-Rudn*^ ustanovil ob koncu prejšnjega meseca Zavod za pravno pomoč. Le-ta bo prav gotov«* v prihodnje odigraval pomembno vlogo, saj se bodo lahko k mjemii zatekli vsi, EP bodo želeli urejati kakršnekoli pravne zadeve. V zvezi s tem smo zaprosili predsednika Sveta za splošno upravo in notranje zl*' lieve, lov. Dušana Jelušiča, naj nam razloži pomen in vlogo lega zavoda. Odgovorit5 nam je na nekaj vprašanj. ObLO Ljuhljanu-Vič-Riidnik je dne 31. marea 1952 ustanovil Zavod za pravno pomoč. Povejte prosim, s kakšnim namenom je bil zav od ustanov I jen V O d govor: „Z ustanovitvijo Zavoda za pravno pomoč se je tudi ObLO Ljuhljanu-Vič-Rudnik uvrstil med politično-teritorialne enote in organizacije, ki se zavedajo, da je kvalitetna služba pravne |«omoči nujno potrebna našim državljanom, gospodarskim organizacijam, krajevnim skupnostim, stanovanjskim skupnostim ter dragim družbenim in strokovnim organizacijam. V našem socialističnem razvoju st: zlasti v sistemu decentralizacije delavskega in družbenega samoupravljanja zelo hitro spreminjajo («Inosi in v posledici tega prilagaja zakonodaja, ki daje državljanom vrsto pravic, pa tudi nalaga vrsto dolžnosti. Vsa dražba je živo zainteresirana, da sc medsebojni < m Inosi tudi pravno uredijo, da »e odpravijo kršitve pravic in da državljani svoje dolžnosti opravljajo. Zato na ta vprašanja ne moremo gledati samo s formalno-pravnega. ampak z dmžbeno-poli-tičnega stališča. Služba [«ravne [»omoči Im« pomagala državljanom in -organizacijam urejati pravno plat odnosov, h širšega gledišča pa ho istočasno imela pomembno družbeno-politično vlojjo.“ Ali menile, da je oblika Zavoda naj-prikladncjša za posredovanje pravne pomori? O d g o v or: ..To mojem mnenju in mnenju odgovor"' ohčiuskih organov je oblika Zannila ti'e""1"0 cnjprikludnojšn. Organizacija službe pravne l’" moči v okviru državne uprave ni dobra več razlogov. 1’reilvsem moramo državljan0111 dati ne samo občutek, ampak tudi dej n "8 ^ doseči, da bo služba pravne pomoči nepr* stranska in neodvisna od kalei'egakoli drža' nega organa. Nadalje, zavod ima svoj družb®" organ (upravni odbor), torej je služba pra'"c pomoči vsklajcna z našim sistemom družb« nega samoupravljanja. In končno laka obliE® zagotavlja tudi potrebno kvaliteto.11 » Ali lindii v «službi pravne p<",,<’1 delali tudi odvetniki? O d govor: „Da. v naši službi pravite pomoči l«o^0 delali tudi odvetniki. Na zavod Imdn vezani ® pogodim. To je potrebno, ker |>o velja'0 _ zakonih lahko zastopajo stranke pred sod' in državnimi organi le odvetniki.*1 Kakšen bo obseg službe pravne P moči v zavodu? O d govor: ,,Služba prav ne pomoči obsega daj«" J ustnih pravnih nasvetov, sestavljanje listin (p" godb, v|mrok itd.), sestavljanje vlog (pr0^01 ij. Nadaljevanje na 7.str kozolcu itd. Pri Msenju na tleh nastajajo velike mehanične •2gubc. s tem pa izgube na bistvenih hranilnih Moveh — beljakovinah. Kakor je videti iz gornjih podatkov, pa fiatn glede tega tudi vreme ni naklonjeno. Se-v®da »e vsem izgubam ne moremo izogniti. endar pa jih lahko skrčimo na minimum. To ali suha. Reakcija tal se nahaja približno med 5.2 do 6.4 pil. Na posameznih področjih pa je zelo različna. Po kemičnih svojstvih pa so barjanska tla zelo raznolika. Na splošno so revna na fosforju in kaliju. Velikega pomena je talna vlaga. Pri sedanjem hidrosistemu barja je mogoče na že bolj ali manj urejenih travnikih z rednim čiščenjem in vzdrževanjem odvajalnih jarkov ohraniti primerno talno vlago. Za dosego kvalitetnih pridelkoN je pomemben einitelj tudi ruša. Kako homo izboljšali travno rušo? Glede tega imamo na barjanskih travnikih še veliko dela. Sedanja ruša je na pretežni večini travnikov preredka. Na ostalem delu travnikov pa je ruša zaradi večkratnega enostranskega izkoriščanja preraščena z neprimernimi rastlinami. Travniško rušo lahko spremenimo na več načinov: s preoravanjcni, s ponovno setvijo ali pa samjo z agrotehničnimi ukrepi. Na barju se bomo (>oslužcvali za izboljšanje ruše obeh načinov, to je preoravauja in setve, ter agrotehničnih ukrepov (gnojenje — kaleifikaeija). Na sedanjih travnikih raste cela vrsta rastlin. Priporočamo zlasti trave, kot so pasja trava, mačji rep. pasji rep. travniška lastovka, bela šopulja in druge. Vse te trave zasledimo žc sedaj bolj ali manj na barjanskih travnikih, samo ustvariti moramo take pogoje, ki bodo ustrezali zaželenim rastlinam, pa se bodo te samo razširile. Stremeti moramo za tem, da na kakršenkoli način odstranimo preslico iz travne ruše. Le-ta pa sc močno uničuje žc s samo pašo. Uspeh posameznih ukrepov sloni na pravilno opravljenih predhodnih ukrepih, na primer zemljo bomo lahko raziskali le, če jo bomo pravilno osušili, gnojiti ima smisel le, če je zemlja žc raziskana in razkisana. Nega travnikov, pogoj za dobro krmo Mo dosegli le ua ta način, da se bomo j^Musinerili na kisanje siliranje), bes je. tla je ^Mje trave in detelje nekoliko težje od ki-mlečno zrele koruze, vendar z vz|>osta-. ^9° pravilnega razmerja med škrobom in J*1 kovinami tudi to ne bo težko. Ta način PMvilu nam bo zagotovil kvalitetno krmo. . ^ ta namen se poslužujemo različnih be- skili jam — vodnjakov, ki so marsikje n -^Oftseeni, in malo večjih znsipnic, ali pa PMvimo silos ua prostem. barje pa je raznoliko tudi po pedološki 'b* *,,r' in tako ločimo ua p reti c In iškega Mnn naslednje vrste tal: a) trdinsko — organska tla na težjem 6 Ina«tem pod tal ju. k) trdinsko — organska tla na organskem ^ulju. c) močno humusna tla. l) plitka organska tla. e) srednje globoka organska tla. 0 glolmka organska tla. ^ °Seknost na barju je polžarica. To so tki i • tla, kr vodo počasi sprejemajo in laka tla se počasi segrevajo in tudi Sl ohlajajo, pri tem pa so čez mero vlažna Pri gnojenju travnikov moramo gledati na to. tla povečamo rodovitnost zemljišča in tla jo vzdržujemo na pravilnem nivoju. To je mogoče s pravilni» uporabo naravnih ali domačih ter umetnih gnojil. Znano je. tla hlevskemu gnoju in gnojnici primanjkujejo nekatera rastlinska branila v zadostni količini. Na barjanskih travnikih jr zlasti primerno gnojenje z mineralnimi gnojili, iu sicer zaradi tega. ker primanjkuje mineralnih snovi za normalno rast. Gnojenje tudi odločilno vpliva na travno rušo glede na različnost travniških rastlin. Gnojiti moramo zelo previdno, jasno nam mora hiti že oh samem začetku, tla z dušičnimi gnojili pospešujemo rast nizkih trav in številnih zeli. s fosfornimi in kalijevimi gnojili pa rast detelj. S pravilnim gnojenjem lahko dosežemo pravilno razmerje v krmi. kar je za krmljenje živine zelo pomembno. Da nam ne ho ruša propadla, moramo zemlji vračati vse tiste snovi, ki jih odvzamemo s košnjo iu pašo. Na barjanskih travnikih bomo uporabljali gnojila, kot st» travniški nitrofoskal. thomu-st»va žlindra, superfosfat. kalijeva sol. manj pa uitromonkal. Povprečne količine naj znašajo 600 kg na ha. Trošenje umetnih gnojil jc najprimernejše v zimskem času in spomladi. Del dušičnih gnojil pa trošimo po prvem odkosu. Manj bi gnojila trosili v jeseni, in sicer zaradi že nastopajočih poplav. Pri trošenju samih dušičnih gnojil moramo biti previdni, da jih trosimo pravočasno, ko rastline še niso tako velike, da bi jih le-ta ožgala. Z organskim gnojem vnašamo v zemljo humus in z njim poživimo delovanje drobuoživk v niši in zholjšujemo strukturo. Priporočljivo je gnojenje zlasti na polžarici z organskim gnojenjem. Močno gnojenje z gnojnico pa ima lahko za posledico močno razširitev' hobulnic, zamiranje drobuoživk in pešanje ruše. Organska gnojila trosimo v jeseni. Za uspešno gospodarjenje z gnojili, mineralnimi in naravnimi, si napravimo gnojilni kolobar. Pri izvajanju zgoraj navedenih ukrepov, pri rednem vsakoletnem pomlajevanju travnikov, vsakoletnih spomladanskih brananjili in rednem oskrbovanju pa uspeh ne bo izostal. Razni gnojilni pripomočki so dokazali, da je mogoče redno povečati vsakoletni pridelek na barju 65—70 q/ha. Pravočasna košnja v začetku cvetja pomeni kvalitetno seno z visokim odstotkom prebavljivih snovi. S čakanjem pa bomo pridobili steljo. INŽENIRSKI BIRO ELEKTROPROJEKT ☆ Ljubljana, Hajdrihova 2/III Čestitamo A o6čins&emu prazniku in 1. maju NEKAJ 0 DELITVI DOHODKA IV;i splošno lahko vsak dan ugotavljamo, da imamo ljudje — razen tistih seveda, ki se poklicno ukvarjajo s tem — zelo meglene pojme o delitvi dohodka, to je tistih sredstev, ki jih dobimo kot protivrednost za prodano blago in opravljene storitve. Da moramo plačati material, ki ga uporabljamo pri proizvodnji, da moramo plačevati nekakšne davke ali prispevke, da izhajajo odtod tudi sredstva za osebne dohodke delavcer, to jc bolj ali manj jasno vsakomur, toda pri tem sc tudi pri večini že neha znanje • delitvi dohodka. Ne moremo in ne smemo tega zameriti, kajti večina ljudi je prepričana, da dobro opravlja svojo dolžnost do podjetja in skupnosti. če čim več proizvaja, če tlela čimbolj kvalitetno in s čim manjšimi stroški. To je v nekem smislu tudi res, toda danes delavec ni samo delavec, od katerega se zahteva čim več, čim bolje in čim ceneje, ampak je tudi upravljavec, ki mora znati presojati, ocenjevati in odločati. Kot upravljavec nastopa delavec v delavskem svetu, upravnem odboru, obratnih svetih, v raznih organizacijah itti. Ti organi morajo reševati kopico vprašanj in problemov', otl katerih mnogi bistveno in celo usodno vplivajo na poslovanje podjetja. Kako potrebno je tedaj, da imamo jasno predstavo o tem, o čemer sc razpravlja in odloča, in koliko laže in koristneje se bomo lahko odločili za to ali ono mnenje, za ta ali oni predlog. Sedaj potekajo volitve v nove delavske svete, katerim bo verjetno mandatna doba trajala dve leti. In za ti dve leti predvidevamo, tla bosta prinesli marsikaj novega in rajši več težav kakor ugodnosti. Notino več skrbi bo treba posvečati napredku v gos{K>darstvu, širšemu in globljemu razvijanju samoupravljanja in čim tesnejšemu in prizadetemu sodelovanju vseh zaposlenih pri upravljanju p ml je tja. Takemu delu pa hotlo kos le ljudje, ki se hočejo stalno izobražev ali, ki hočejo vse novo razumeti, ki hotlo znali svoja spoznanja tudi v praksi uporabiti. Iu prav delitev dohodka je eno tistih področi. s katerim so samoupravni organi srečujejo na vsakem koraku in ki nikakor ni preprosta, ampak prej precej zamotana zadeva, hi pogosto celo strokovnjakom povzroča hude skrbi. Toda ne ustrašite se. berite do konca, z delitvijo dohodka vas bomo skušali seznaniti v glavnih črtah, brez nebistvenih podrobnosti in prepričani smo, da bo marsikdo — ktlor se za stvar zanima — članek prebral še enkrat. CELOTNI DOHODEK Podjetje, ki proizvaja, ustvarja nove dobrine. ki jih prodaja. Ves izkupiček za vse prodano blago skozi vse leto imenujemo celotni dohodek podjetja. Prav pri obračunavanju tega pa bo v letošnjem letu prišlo do bistvene spremembe: tloslej smo šteli v celotni dohodek vse zneske, za katere smo za dobavljeno blago izstavili račune, četudi ti računi v tistem letu niso bili poravnani, letos in seveda tudi v naslednjih letih pa bomo vštevali v celotni dohodek samo toliko, kolikor bomo za prodano blago v tistem letu prejeli dejansko plačanega. To je sicer prav, ker blago dobi pravo priznanje šele s tem, ko prejmemo zanj denar, medtem ko sam račun, ki ga pošljemo kupcu, se ne pomeni, tla bomo znesek po računu res prejeli: zgodi sc lahko, da kupec reklamira kakovost blaga in mu moramo odobriti popust, ali da pade kupec v prisilno likvidacijo in s tem izgubimo ves znesek in podobno. Zaradi novega načina pa se bo zmanjšal naš celotni dohodek, ker vedno ob koncu leta ostane nekaj kupcev dolžnih. Taka plačila se bodo štela Nadaljevanje na 8. strani DOBILI SMO ZAVOD ZA PRAVNO POMOČ Nadaljevanje s 6. strani pritožb, tožb itd.), poravnave m zastopanje pred sodišči in drugimi državnimi organi." Ali bo treba usluge službe pravne pomoči plačati, ali bo pomoč brezplačna? Odgovor: „Vsako uslugo bo morala stranka plačati in sicer po tarifi, ki velja za odvetnike. Za nekatere državljane pa bo plačal ObLO: za borce in invalide NOV v zadevali pravic in udeležile v NOV, če bodo prinesli ustrezno priporočilo občinskega odbora zveze invalidov oziroma borcev, dalje otroci padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja ter osebe, ki jim gre ta pravica po veljavnih predpisih, na primer revni državljani." Kdaj bo pričela delati služba pravne pomoči? Odgovor: „Jc žc začela delati z 2. aprilom in sicer v prostorih ObLO Ljubljana-Vič-Rudnik, Trg mladinskih delovnih brigad št. 7, pritličje, telefon 23-381 int. 7. Sprejem strank je vsak dopoldan od 3. do 12. ure in \sak po|M>ldan, razen soboto, od 16. do 18. ure." Predvidevate, da bo dosti dela? Odgovor: „Dn, mislim, da bo dela precej, čeprav ne takoj \ začetku. Državljani in organizacije bodo kmalu spoznali, da jc delo kvalitetno in da so tarife sprejemljive. Ustvariti je pač treba zaupanje. Cim bodo dobili državljani zaupanje ilo službe in posameznikov, ki delajo v zavodu, Ik» dela dovolj. Lipam, da bo to zaupanje čimprej vzpostavljeno." Štafeto mladosti v čast 70. rojstnega dne marsala Tila so sprejeli in pozdravili tudi številni Vičani, zakaj njena pot je tekla tudi skozi občino Vič-Rudnik — Poslali smo maršalu Titu tople želje, da bi nas vodil in usmerjal še dolga leta v naši socialistični domovini NEKAJ 0 DELITVI DOHODKA Nadaljevanje s 7. strani šele za dohodek za leto 1963, podjetje pa bo Moglo s svojim deležem od teh plačil razpolagati šele v letu 1964, kar pomeni za nas, ki tako nujno potrebujemo sredstva, zelo veliko zakasnitev. POŠLOVM STROŠKI Iz celotnega dohodka, ki ga tvorijo vsa prejeta plačila za dobavljeno blago, poravnavamo najprej poslovne stroške. Teh stroškov je več vrst, najpomembnejši med njimi so: a) materialni stroski. Ce hočemo proizvajati, moramo kupovati material, in tudi pomožna sredstva, vodo, elektriko, premog itd., in najemati storitve drugih podjetij, ki jih sami ne moremo opraviti ali se nam bolj izplača, če nam jih opravijo drugi, Med materialne stroške štejemo tudi še nekatere druge stroške, ki nastajajo v tesni zvezi s proizvodnjo in poslovanjem, kakor so obresti od kreditov in posojil za obratna in osnovna sredstva, zamudne obresti, katere moramo plačevati upnikom, katerim nismo pravočasno jntravnali računa, pogodbene kazni, dnevnice in |H>vrn-čila stroškov za službena potovanja do določene višine, ne štejejo pa sc osebni dohodki in ne izdatki za investicije. b) Amortizacija. Pravijo, da nobena stvar na svetu ni večna in seveda tudi stroji, stavbe in drugo niso. Dober gospodar bo zato že takoj, ko kupi nov stroj, mislil na to, da se bo ta stroj izrabil in da bo moral čez nekaj let kupiti novega. Ce bi začel misliti na to šele tedaj, ko bi stroj že opešal, najbrž ne bi bilo ne denarja ne blaga, zato varčuje za nov stroj, dokler stari dela in daje v hranilnik vsako leto na primer eno desetino vrednosti. Po 10 letih bo imel zbranega dovolj denarja, da bo brez skrbi izvršil zamenjavo. Seveda se lahko zgodi, da bo moral za nov stroj plačati več, kot se je nabralo v hranilniku: razliko bo moral doplačati iz drugih svojih prihrankov, toda novi stroj bo morda zato bolje opremljen, modernejši in bo zato dajal tudi več izdelkov in več dobička. Tudi glede amortizacije bomo letos doživeli precejšnje spremembe. Stroji mnogih podjetij so že zastareli in izrabljeni. Ker jk> vojni večinoma ni bila znana nabavna vrednost strojev, smo jih kasneje ponekod na novo ocenili. V rednost dinarja je od tedaj občutno padel. Obnova in zamenjava pa je v pretežni večini podjetij nujno potrebna. c) Obresti od gos|K>darskih skladov. Z gospodarskimi skladi razumemo predvsem ]h>-slovni sklad, v katerem sta združena prejšnja sklada osnovnih in obratnih sredstev. Osnovna sredstva tvorijo: sredstva za delo (stroji, naprave, prevozna sredstva), gos|H>- darski gradbeni objekti, denar, namenjen za nabavo osnovnih sredstev. Obratna sredstva pa so: izdelavni material, polizdelki in izdelki, denar, namenjen za nabavo obratnih sredstev, delovne priprave in orodja, katerega življenjska doba je krajša od enega leta. Ker delovni kolektiv ni lastnik teh sredstev, ampak so mu zaupana le v upravo, mora od njih — nekako kot posojilojemalec — plačevati obresti, ki se stekajo v zvezni investicijski sklad. Obrestna mera za večino podjetij znaša 6o/o, nekatere vrste podjetij in gospodar-slcih dejavnosti pa imajo nižje obresti ali so jih celo oproščene. č) Ostali poslovni stroški. Med poslovne stroške štejemo tudi izdatke za finansiranje strokovnega šolstva za Vzgojo strokovnega kadra in razne članarine za strokovna združenja in zbornice. PROMETNI DAVEK Prometni davek opravlja v glavnem tri funkcije: Zbira sredstva za zvezni proračun, z njegovo pomočjo vpliva družba na cene izdelkov, z njim se odvzema podjetjem, ki imajo monopolni ]>oložaj na trgu, previsok dobiček. Prometni davek je predpisan p Tarifo prometnega davka v določenih odstotkih od prodajne cene. Značilno zonj je, da teži za tem, da se plačuje od končnega izdelka. Na novo uveden je bil lansko leto splošni prometni davek jk» stopnji 0,5 o/0, ki sc plačuje od vseh proizvodov in plačil za opravljene storitve, kar nasprotuje načelu, naj sc davek ne jiobira dvakrat. Namen tega davka je, da zagotovi več sredstev za zvezni proračun in da preprečuje verižno trgovanje, ne plačuje pa sc v primerih, ko gre za prodaje ali storitve neposrednemu potrošniku. Poseben prispevek, ki je podoben davku, plačujejo rudniki, ki naj izravnava pogoje za gospodarjenje med boljšimi in slabšimi rudniki. DOHODEK Ce od celotnega dohodka odštejemo vse izdatke, ki smo jih našteli, dobimo dohodek podjetja, ki je temelj za novo delitev, oziroma dajatve. PRISPEVEK IZ DOHODKA Gospodarske organizacije morajo plačevati določen del iz svojega dohodka kot prispevek za splošne družbene potrebe. Ta del je sorazmeren dohodku podjetja in se odvzema kolektivu pa stopnji 15o/o. Sorazmernost med dohodkom in prispevkom ]>omcni spodbudo delovnim kolektivom, da jrovečajo dohodek pod- Začenjamo živeti? Za .,Srečnimi dnevi", zadnjo predstavi» prve občinske revije dramskih del, ee j-e spustil zastor. Končana je bila revija sedmih predstav, ki je vsako soboto in nedeljo, v času od 24. marca do 15. aprila, privabljala gledalce v dvorane na Dobrovi in na Lavrici. S končano revijo se je v glavnem tudi zaključila igralska sezona, ki se bo jeseni vnovič razživela. Naša prva revija dramskih del je bila v programskem pogledu nadvse pestra in so si bila prikazana dela, tako po osrednji temi kot po času in okolju dogajanja, zelo različna. Revija se je začela s Štandekarjev o ..Prevaro", ki jo je prikazala Svoboda Brdo. Ljubezen in zločin, grunt in siromaštvo so osnovni motivi te sicer nekoliko konvencionalne kmečke drame. Sledila je detektivka „Cudovite pustolovščine ene noči" ameriškega avtorja Stuarta Oliverja v izvedbi prosvetnega društva Horjul. Prijetna komedija z duhovitimi situacijami, ki jih zapletajo in razpletajo še kar prikupni gangsterji, nekoliko starejša naivna samca iz ,,boljše družbe", njuna ne preveč ten k o vestna neporočena teta in seveda — detektiv, natančneje: lepa, spretna detektivka. ,.Detektiv Megla” — delo Jožeta Kranjca, ni detektivka, kot bi bilo moč soditi po naslovu, temveč slovenski ,,Revizor", v nekoliko pomanjšani, pa vendar sprejemljivi izdaji. Predstavilo nam ga je KUD Lavrica. Makarenkovo „Začenjamo živeti" nam je pripravilo KUD „Fr,ance Prešeren” iz Trnovega. V tem delu, polnem optimizma, vere v človeka, zaupanja v moč človeškega srca, nekdanji ruski ..hrezprizorni" izpred štiridesetih let začenjajo živeti, kot ljudje novega časa. KUD „Dolomiti" na Dobrovi je na reviji prikazalo dramatizirane Prežihove „Samorastnike“. Znova je zaživel Makarciikova ..Začenjamo živeti“ je i/.brana /a okrajno revijo — Izvaja KI D ,,France Prešeren" Trnovo na odru veliki konflikt med starim in novim — propadajoče, trhlo, zločinsko in napuha polno gmntarstvo ter mlada, neustrašna, pogumna, la It ko bi rekli proletarska ,,samorastniška" žvot. — Zmaga močnejši. Toda moč ima tisti, ki ima ,,roke, ki znajo delati". Tudi naša občinska revija ni mogla mimo Marinčeve ,,Poročil se bom s svojo ženo", aktualno domačo konte- jetja. kajti s teni »e povečuje tudi njihova udeležba v tem dohodku. PRISPEVEK OD IZREDNIH DOHODKOV Ta prispevek je hi! prvotno zamišljen kot začasen, toda olalržal sc je tudi v letošnjem letu in bo morda odpadel v prihodnjem letu, ko bo začela veljati nova ocenitev osnovnih sredstev. Namen prispevka je bil, da |>ol>cre izredne dohodke takih podjetij, ki imajo posebno ugodne pogoje za poslovanje in tako vsaj do neke mere izenači |>odjctja glede [»ognjev gosjHKlarjenja. Ko smo vse to tako lc|»o poravnali, nam na koncu ostane čisti dohodek, o katerem |mi prihodnjič kaj več. tlijo, kjer je glavni junak — stanovanje. To zapleta in razpleta vso zgodbo. Na oder jo je postavif' j či. Slednji sta Itili tudi dokončno uvT- j ščeni na okrajno revijo, kar je dokaz, | da je bila izvedba predvajanih del n» ; dostojni ravni. Uspeh prve revije dramskih del v j naši občini nas zavezuje za še večja prizadevanja v prihodnji sezoni, flkratj j pa Ito letošnji uspeli nedvomno tium pobuda tistim, ki letos niso nastopa11 in se niso priglasili na revijo. Kako prav Iti bilo, da bi za na90 j dramsko dejavnost in nase kultum0 prosvetlil«» «lek» sploh veljalo, da začenjamo živeti — a ne kot samorastnik*' j in da so pred nami srečni dnevi. Boris Ma ko ve c KAM ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE* Puristično društvo Ljubljana-R11" ; nik nas je obvestilo, «la so za množil praznovanje prvomajskih praz3iik°* * * * v priprav ljene naslednje postojanke : KURESCEK, na razpolago je 20 Turistični dom je pripravljen ^ množkuic obiske z dobro hran0 pijače. Glasba in [»les, sprehod* v naravo. TURJAK, dobro oskrbovano gostil*^ z zadružnem domu in [ttekraAn^ j okolica, primerna za vveekcnde- KRIM — Za prvomajske pra/fliikc Iti društvo na ogled Krima, koder pelje nova cesta. IŠKI VINTGAR z romantično okolij vas vabi na prijetno praznovaT,J^ prvomajskih praznikov, nn razpy Iago so tudi prenočišča. POLHOV GRADEC — Prekrasni J*-0' stori za weekend, dom je pripraV Ijeai za množično jjraznovanje I’r vega maja. Obiščite naše turistion0 j. posto jan ke v «In e h oh L ni n J