Blagoslovljen Božič fet
srečno novo leto
KI
OBČINA ORMOŽ URAD ŽUPANA
SPOSTOVANI OBČANI KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG
Približujemo se koncu leta, ko pregledujemo opravljeno delo ter pripravljamo načrte za prihodnje leto.
Z iztekajočim se letom smo v Občini Ormož lahko relativno zadovoljni, saj nam je uspelo preseči večino objektivnih in subjektivnih ovir pri uvajanju lokalne samouprave. Zaradi nedorečene zakonodaje in pomanjkanja izkušenj je bilo potrošene preveč energije za vzpostavljanje osnovnih pogojev za delovanje občine kot lokalne skupnosti in premalo za reševanje dnevnih problemov, ki opredeljujejo naše vsakodnevne življenske potrebe oziroma kvaliteto našega življenja. S sprejetjem občinskega Statuta, s katerim so bile krajevne skupnosti opredeljene kot samostojne pravne osebe, so bili ustvarjeni formalno pravni pogoji za uspešno delovanje lokalne samouprave tudi na tem pomembnem nivoju. Prepričan sem, da lahko v krajevnih skupnostih učinkovito rešujemo obilico skupnih vsakodnevnih, na prvi pogled drobnih, a v resnici pomembnih problemov.
Krajevna skupnost Kog je bila mogoče za razliko od prejšnjih let manj prisotna v programu investicij na področju komunalne infrastrukture, pa vendar sta pomembni pridobitvi tako trefo postaja, kakor tudi novi poslovni prostori pošte, katere delovanje nam je uspelo zagotoviti s skupnimi močmi tudi za bodočnost. Dokončno ureditev zgradbe v kateri se nahajajo poslovni prostori pošte nam ostane kot prioritetna naloga za prihodnje leto, kakor tudi ureditev fasade na šolski zgradbi, ureditev nevdržnih razmer odvajanja meteornih voda v samem centru kraja in še marsikaj na področju infrastrukture. O konkretnejšem programu za prihodnje leto bo možno razmišljati ob pripravi proračuna v januarju prihodnjega leta, ko nameravam sklicati zbore občanov po vseh krajevnih skupnostih.
V prihodnjem letu bi naj na področju Krajevne skupnosti Kog izvedli tudi projekt Krepitev zdravja na podeželju v izvedbi Slovenske fondacije, Centra za promocijo zdravja iz Ljubljane pod okriljem svetovne zdravstvene organizacije, seveda ob sodelovanju krajevnih dejavnikov na Kogu in Občine Ormož.
Dovolite, da vam ob tej priložnosti voščim vesele božične praznike in obilo osebnega zadovoljstva in družinske sreče v letu 1996.
ŽUPAN OBČINE ORMOŽ Vili TROFENIK
GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG
2
NOVOPOROČENCIO SVOJI SKUPNI POTI...
Na našem krajevnem uradu smo dobili podatek, da so zakonsko zvezo sklenili trije pari. Zaupali so nam svoje želje in pričakovanja:
Marjetica LOPERT, Ljubljana Ivo ŠKRLEC, Kog
Marjetica: " Želim si, da bi nama bilo še naprej tako lepo kot do sedaj."
Ivo: " Rad bi zdravje, ljubezen, otroke, pa tu in tam kakšen tolar."
Štefka HANŽELIČ,Vodranci Jože VEHAR, Logatec
Štefka: " Želim si mir med ljudmi, pa čim manj " šinfanja " in obrekovalnih pisem - to si želim, nič drugo, samo to, samo mir in razumevanje." Jože: zaradi službe odsoten.
Bogdana KEČEK, Vitan Robert NOVAK, Vodranci Bogdana: " Želje so eno, resničnost pa drugo. Predvsem si želim, da bi eden od naju dobil službo. Otrokom pa želim zdravja in otroškega veselja. Če se bo to uresničilo, bova zadovoljna."
Robert: " Ko stopata dva na skupno življenjsko pot si zastavita določene cilje. In če se vsaj nekaj teh izpolni je to " v teh časih " že dovolj dobro."
GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG
LAHKO SMO ZADOVOLJNI
3
Leta 1991 - 7. aprila - so krajani krajevne skupnosti Kog izvolili novo vodstvo, v katerem je bila zastopana vsaka vas z enim članom in njegovim namestnikom, posebej pa je bil izvoljen šestčlanski nadzorni odbor.
Delo v krajevni skupnosti je potekalo po naprej določenem programu, ki je bil določen po izdelanem finančnem in fizičnem obsegu dela za obdobje enega leta.
Z zadovoljstvom ugotavljam, da je ta novo izvoljeni svet krajevne skupnosti s člani, njihovimi namestniki in člani nadzornega odbora složno deloval, tako da je svojo poslanstvo kljub težavam, ki so ga spremljale, opravljal za dobrobit vseh krajanov v krajevni skupnosti Kog.
Svet krajevne skupnosti je imel v sedanji mandatni dobi 38 rednih in 4 izredne seje. Le - te so bile vedno sklepčne, kar potrjuje, da so se vsi izvoljeni zavedali odgovornosti, ki so jo prevzeli ob izvolitvi. Težko si je zamisliti krajevno skupnost v kateri ni težav; predvsem veliko pomanjkanje finančnih sredstev, ki so nujno potrebne za izvajanje načrtovanih programov. Pa vendar se da marsikaj narediti, če ljudje sodelujejo in pomagajo pri prenovi kraja tako s finančnimi sredstvi kot z raznimi prostovoljnimi akcijami.
Kratek prikaz realizacije programov od 1. 1. 1991 do 30. 6. 1995
Leto
Prihodki	Odhodki
1991
1992	3.131.218,20	3.118.443,80
1993	3.355.825,00	2.976.147,60
1994	8.655.320,00	7.723.574,65
1995	do 30.6. 10.150.631,65	9.942.950,00
4. 471.654,25	3. 335.502,49
29.764.649,10 27.096.618,54
Prikaz prihodkov in odhodkov ni popoln, saj za leto 1995 manjka šest mesecev odhodkov in prihodkov. Ti bodo znani po zaključnem računu za leto 1995. V prikazanih prihodkih ni vključen znesek 2 milijona SIT kot posojilo za gradnjo večnamenskega prostora za potrebe KS Kog. V prihodkih tudi ni zneska cca 14 milijonov SIT proračunskih sredstev občine Ormož za izgradnjo ceste odcep Jastrebci - Godeninci v dolžini 2100 m. V prihodkih niso upoštevana sredstva iz republiškega sklada za demografsko ogrožena območja, za cesto Vitan - Šalovci: 500.000,00 SIT za odcep ceste Jastrebci proti hrvaški meji ( Ciganija ) 3.500.000,00 SIT in za transformator v Jastrebcih 3.500.000,00 SIT.
GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG
KAKO SO POTEKALA RAZNA DELA V KRAJEVNI SKUPNOSTI KOG
V letu 1991 smo poravnali dolgove iz leta 1990, sofinancirali obnovo ceste pod Gomilo s pomočjo sredstev iz vojne škode. Po kohčani vojni za osamosvojitev Slovenije se je iz vojne škode modernizirala cesta v Gomili v dolžini 2000 m, medtem ko so za 560 m modernizacije ceste združili sredstva krajani Gomile, ki so pred tem že s prostovoljnim delom pripravljali cestišče za asfaltno podlago. Očitki nekaterih krajanov, da so v Gomili dobili cesto na račun vojne škode niso upravičeni. Iz sredstev vojne škode je bila narejena tudi asfaltna prevleka po Vodranjskem vrhu.
S pomočjo krajanov in sredstev krajevne skupnosti smo asfaltirali glavne poti na pokopališču.
Leta 1992 smo pristopili k modernizaciji ceste Vitan - Šalovci v dolžini 650 m. Urejena je bila cesta skozi Šešekov klanec, cesta po grabi od Zadravčevih do Šešekovega klanca in naprej skozi Gruškovje do ceste na Malem Kogu. Obnovljen je bil tudi odcep ceste Vodranjski vrh do mostu pri Olatičevih.v
Leta 1993 je bila obnovljena cesta Vodranci ( od trgovine Agrokol ) do križišča pri Mundovi farmi - Jastrebci in odcep ceste Jastrebci -Vodranci do meje s KS Središče. S sredstvi krajanov, KS Kog in s sredstvi za demografsko ogrožena območja se je zgradilo vodovodno omrežje za oskrbo z vodo za krajane Vitana in Vodranec ob glavni cesti. Od meje s KS Središče skozi Vodrance se je modernizirala in asfaltirala cesta v dolžini 1500 m, prva faza.
Zelo hudo nas je prizadel o denacionalizaciji. Stavba, v kateri se je nahajala krajevna skupnost, je bila v denacionalizacijskem postopku vrnjena lastnikom in tako je krajevna skupnost ostala brez lastnih prostorov.
Brez finančnih sredstev, le z nekaj gradbenega materiala, smo se odločili za noyo gradnjo kot prizidek k že obstoječi dvorani na prostoru, kjer je stala baraka iz druge svetovne vojne.Odločitev je bila zelo tvegana. Predračunska vrednost stavbe je bila 12 milijonov SIT, kljub temu smo začeli z gradnjo in v juliju 1994 se je krajevna skupnost preselila v nove prostore.
Danes dolgujemo od izgradnje te stavbe še 129.000,00 SIT in ta znesek bo poravnan do 31. 12. 1995. Moram pripomniti, da nam je finančne težave veliko pomagala reševati občinska skupščina po zaslugi predsednika izvršnega sveta. Velika zahvala pri tej gradnji pa gre tudi krajanom, ki so s svojim prostovoljnim delom, z lastnimi prevozi , pomagali pri gradnji. Prav tako se zahvaljujem ekipi tesarjev na čelu s pokojnim Čurinovim Martinom in Turističnemu društvu, ki je pomagalo urejevati okolico zgradbe.
V letu 1994 se je začela obnova dvorane s prekritjem ostrešja, urejanje zunanje fasade, pleskanje vseh prostorov in oken, zidava novih dimnikov, pleskanje mrliške veže,_ nabava motorne kosilnice, dveh naramnih kosilnic in električnih škarij za obrezovanje cipres. V tem letu smo začeli z modernizacijo odcepa Jastrebci -Hrvaška meja v dolžini 900 m. Sredstva za ureditev ceste v vrednosti 9. 500.000,00 SIT so združili krajani po pogodbah, krajevna skupnost in Republika s sredstvi za demografsko ogrožena območja. Cesta Vodranci - Jastrebci se je v celoti zgradila v letu 1994.
Moram omeniti še cesto, ki sta jo z lastnimi sredstvi v dolžini 900 m modernizirala Franček Lukman in Jože Zadravec.
V tem obdobju je bil iz občinskih sredstev zgrajen novi most pri Olatiču, krajevna skupnost pa je prispevala ograjo, mnogo pa so krajani pripomogli s prostovoljnim delom.
V letu 1995 smo začeli z obnovo najtežjega dela -odcep ceste Hlebec - Čurin proti Kuharičevim in naprej do Pukšičevih. Kljub nekaterim težavam delo dobro napreduje, tako da bomo z deli končali spomladi 1996. Obnova te ceste je težko finančno breme za krajevno skupnost. Finančno smo zmogli pokriti sredstva za kanale, gramoz, zemeljska dela in oporni zid v višini 1.600.000,00 SIT. Nabavljenih je dvesto kosov hudourniških kanalov, ki bodo vgrajeni spomladi. Levji delež pri tej obnovi ceste pa so opravili krajani, ki jim je ta cesta edini izhod do gelavne ceste, saj so nekaj dni prostovoljno pomagali in s tem dokaj ublažili finančno stanje.
Ceste so še vedno največje breme, saj so v slabem stanju kljub temu, da se v krajevni skupnosti trudimo, da bi jih enakomerno vzdrževali.
GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG
Vsem krajanom, članom sveta KS Kog, njihovim namestnikom in članom nadzornega odbora želim blagoslovljen Božič in srečno Novo leto 1996.
Anton BOLKOVIČ
predsednik sveta KS Kog
Vzdrževnje cest ni poceni, zato jih moramo postopoma modernizirati. Res je, da modernizacija enega kilometra ceste stane cca 10 milijonov SIT, vendar je to iz finančne strani gledano vedno cenejše, kot pa vsako leto dovažati gramoz, ki ga ob večjem nalivu voda odnese.
V letu 1996 bomo šli v modernizacijo ceste v Brezovčaku v dolžini 900 m in prevleko ceste Mali Kog. V letu 1997 je na vrsti cesta Jastrebci - Vodranci do kovača Milana Vnuka v dolžini cca 1.5 kilometra.
V zadnjih petih letih nam je tako uspelo modernizirati 7500 m cest.
Velike preglavice nam dela vzdrževanje pokopališča. Primanjkuje delovne sile in le s težavo nam uspe, daje pokopališče primerno urejeno. Neresnost krajanov pri plačevanju najemnine za grobove nam povzroča finančne težave, saj so ta sredstva namenjena izključno za urejevanje pokopališča, seveda z dodatno finančno pomočjo iz sredstev krajevnega samoprispevka.
Mnogi krajani pa se ne zavedajo, da odlagališče za smeti ni živa meja temveč je za to določen prostor.
Po referendumskem programu je za vzdrževnje in modernizacijo cest določenih 49% celotnega krajevnega samoprispevka. To mejo smo krepko prekoračili. Za vzdrževanje cerkve odvajamo 9% , kar pa daleč ne pokriva stroškov tega sakralnega objekta, saj so potrebe mnogo večje. Uspešno smo organizirali čiščenje okolja v celotni krajevni skupnosti. S sodelovanjem krajanov je bilo odstranjeno marsikatero divje odlagališče, kakor tudi razni odpadni material, ki se je nahajal po domovih krajanov. S takimi akcijami
bomo nadaljevali tudi v bodoče, saj je to edini način, da obdržimo čisto okolje. Večina gospodinjstev je tudi vključena v odvoz smeti preko Saubermacher -ja.
Središče krajevne skupnosti je Kog z župniščem in cerkvijo sv. Bolfenka, šola, trgovina in pošta. Ni dosti manjkalo, da bi nam ukinili pošto na Kogu. Z dopisom nas je poštna uprava iz Maribora obvestila, da s 1.9. 1995 zapira pošto na Kogu, z utemeljitvijo, da pošta posluje z izgubo, da so delovni pogoji nemogoči, saj ni tekoče vode in sanitarij. Del krajevne skupnosti bi bil dodeljen pošti pri Miklavžu , drugi del pa pošti Središče ob Dravi. Tako bi Kog ostal brez pošte in bil v celoti izbrisan iz poštnega omrežja.
Na pobudo občinskih svetnikov s Koga, je občinski svet na svoji 8. seji izglasoval in odobril potrebna sredstva za adaptacijo prostorov za pošto. Tako pošta že posluje v novih prostorih v zadovoljstvo vseh krajanov. Adaptirajo se prostori za krajevni urad, ki se trenutno nahaja v domu krajanov. Upamo pa, da bo v kratkem spet uradoval v prostorih, ki se preurejajo. Spomladi, ko bodo vremenske razmere ugodne, bo stavba v celoti obnovljena.
Pogled na avtobusno postajališče v Jastrebcih je res žalosten. Da bi to popravili, smo se odločili za popolno obnovo. Izvedba del je zaupana Zidarstvu Zadravec Jožeta iz Jastrebec.
V minulih letih je bilo veliko storjenega. Težave so spremljale naše predhodnike, spremljale so nas in ostale bodo tudi za tiste, ki bodo vodenje krajevne skupnosti prevzeli v bodoče. Pomembno pa je, da smo složni v dobrem in slabem, tako tudi uspehi ne izostanejo.
Moja želja je, da bi ob koncu leta pozabili na nesoglasja, ki so se tu in tam pojavljala in naj nas odlikujejo sposobnost, strpnost in dobra volja, to naj bo vodilo za ustvarjanje dobrih medsebojnih odnosov.
GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG
OBVESTILA KRAJANOM
Zaradi sprememb in dopolnitev predpisov , predvsem na področju notranjih zadev, vas s tem obvestilom želimo seznaniti le z nekaterimi obveznostmi, na katere v vsakdanjem življenje pogostokrat pozabljate ali jih iz dneva v dan odlašate ter tako zavestno ali pa tudi nevede kršite predpise.
OSEBNA IZKAZNICA
Po še veljavnem zakonu so vse polnoletne osebe dolžne imeti veljavno osebno izkaznico. Mlajše pa jo lahko imajo na željo staršev. Ta je veljavna, če ji še ni potekel rok veljavnosti, če je naslov prebivališča pravilen in če ni poškodovana.
Precej krajanov je zamenjalo osebne izkaznice, ki so bile izdane še v času obstoja SFRJ in dobili nove, enake tistim, vendar že z napisom Republika Slovenija. S tako izkaznico je možen prehod državne meje z Avstrijo ( brez potnega lista ); s staro to namreč ni mogoče. Lahko pa jo uporabljamo na področju Republike Slovenije ali za prehod preko meje z Republiko Hrvaško.
V	kolikor želite zamenjati osebno izkaznico, lahko to storite na Upravni enoti Ormož, soba 33, občina , v času uradnih ur ob predložitvi stare osebne izkaznice, dveh slik ( ne starejših od šest mesecev ) in 250 SIT. Osebno izkaznico dobite takoj.
Lahko pa to uredite na krajevnem uradu. V tem primeru pa jo prejmete v petih dneh.
V	pripravi je novi zakon o osebni izkaznici. Vzorec nove je bil že predstavljen javnosti na televiziji. Zakon bo najbrž sprejet v letu 1996.
POTNI LIST
Vsak državljan Republike Slovenije ima lahko svoj potni list. Če je polnoletna oseba, se oglasi na Upravni enoti Ormož, soba 33 (kot za osebno izkaznico ) v času uradnih ur in predloži dve sliki, za 2.255 SIT takse in 1.215 SIT za knjižico. Veljavnost potnega lista je deset let. Če pa je oseba mladoletna, pa vlogo vloži eden od staršev. V tem primeru je takse le za 1.155 SIT, ostalo je enako. Potni list pa velja pet let. V obeh primerih se potni list dobi takoj.
PRIJAVA STALNEGA PREBIVALIŠČA IN SPREMEMBA NASLOVA STANOVANJA TER PRIJAVA - ODJAVA ZAČASNEGA PREBIVALIŠČA
^Jeurejenost na tem področju nam v vsakdanjem življenju povzroča številne težave.
Dolžnost prijave je vezana na vse polnoletne krajane, za mladoletne pa to storijo starši ali skrbniki. Krajan je dolžan:
-	prijaviti stalno prebivališče v roku 8 dni
-	prijaviti spremembo naslova stanovanja v istem naselju v roku 8 dni
-	prijaviti začasno prebivališče, če živi pri sorodnikih več kot 30 dni
-	prijaviti odhod v tujino, če tam namerava bivati več kot tri mesece
-	prijaviti vrnitev iz tujine, če ostane doma več kot 30 dni ali če se je vrnil za stalno.
Vse to storite na Krajevnem uradu Kog. Krajanom ni več potrebno odjavljati stalnega prebivališča. Ob prijavi stalnega oziroma začasnega prebivališča mora oseba dokazati, da je lastnik ali najemnik stanovanja, ali pa , da mu lastnik dovoljuje, da se prijavi na navedenem naslovu (izjava ).
PRIJAVA TUJIH DRŽAVLJANOV
Tujega državljana, ki je pri vas na obisku - tudi če je vaš sorodnik - ste dolžni prijaviti v roku 3 dni po prihodu. Ne pozabite na državljane novih držav na področju prejšnje Jugoslavije ( Hrvaška, Bosna in Hercegovina, ...). Prijavo lahko storite le na Policiji v Ormožu.
GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG
m
SKLENITEV ZAKONSKE ZVEZE
v
Ce ste se odločili skleniti zakonsko zvezo boste morali obiskati matičarja v Upravni enoti Ormož , soba 32 ( občina ) ali na Krajevnem uradu Kog. S sabo morate prinesti izpisek iz rojstne matične knjige le,če ste rojeni izven območja Upravne enote Ormož ( Ptuj, Maribor,...). Izpisek ne sme biti starejši od treh mesecev.
Razvezanci-ke in vdovci-ve morajo prinesti še pravnomočno razvezno sodbo sodišča ali izpisek iz matične knjige umrlih za umrlega zakonca. Za mladoletno osebo pa je potrebna še odločba o spregledu mladoletnosti.
SMRT V DRUŽINI
K,Jub čus,veni prlzade,os,i'ki i0 doživimo ob izgubi svoica'smo vendarle dolžni s,ori,i naslednie:
-	prijaviti smrt čimprej ( po možnosti pred pokopom ) na Krajevnem uradu Kog in predložiti dva izvoda Zdravniškega spričevala o vzroku smrti, ki ju je izdal zdravnik - mrliški oglednik
-	v času najpozneje 30 dni po smrti, pa se mora oglasiti nekdo od dedičev na Krajevnem uradu zaradi izpolnitve smrtovnice, ki je potrebna v zapuščinskem postopku. Prinesti mora posestne liste, razna druga dokazila o lastništvu pokojnika ( hranilne in čekovne knjižice, prometna dovoljenja, orožni list,... ) ter naslove dedičev - tudi če so v tujini.
OPOZORILO
Dnevno se srečujemo s problemom ob izdajanju raznih dokumentov, izpiskov iz matičnih knjig in potrdil.
Naj zato povem, da nobena oseba ne more dvigniti za drugo polnoletno osebo nobenega dokumenta oziroma listine brez pismenega pooblastila ali dovoljenja osebe na katero dokument ali listina glasi. Tudi po telefonu ni možno naročilo. To niso nobene samovoljnosti delavcev državne uprave ampak to zahteva Zakon o varovanju osebnih podatkov, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 8/90 in 19/91.
Pripravil matičar Jože PRAPOTNIK
OBVESTILO KRAJANOM !
Krajevna skupnost Kog poziva vse zamudnike, da plačajo najemnino za grobove za leto 1995 do 31.12.1995 v pisarni KS Kog ob torkih in četrtkih od 9 -11 ure.
PLUŽENJE CEST
Kot vsako leto, smo letos organizirali pluženje cest v zimskem času. Za ta dela bodo skrbeli:
Jože BORKO: Gomila
Branko VEZJAK: Jastrebci, cesta Pesovčak, Ciganija, Pukšič - Ružman - Kuharic do glavne ceste.
Miha ZABAVNIK, Milan PLEMENIČ : Kog - Lačaves - Brezovčak
Miro MUNDA : Vodranci, Vitan, središče krajevne skupnosti - čiščenje okrog cerkve in šole. Potrebna bo tudi pomoč krajanov, vsekakor pa več potrpežljivosti in uvidevnosti do tistih, ki so zadolženi za pluženje.
Krajevna skupnost KOG
GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG
KRONIKA LETA 1995 ZA KRAJEVNO SKUPNOST KOG
( navedeni podatki veljajo od 14. decembra 1994 do 7. decembra 1995 )
Rodilo se je : 5 deklic in 5 fantkov Umrlo je : 6 žensk in 4 moški
Stalno prebivališče je prijavilo 11 žensk in 13 moških, odjavilo, oziroma odselilo pa se je 11 žensk in 9 moških.
V letošnjem letu se je število krajanov v naši krajevni skupnosti povečalo za 4 osebe, tako da imamo sedaj 1003 stalno prijavljene krajane.
Najstarejša med nami sta še vedno Julijana Plohi iz Jastrebec 55, rojena leta 1900 in Franc Munda iz Vodranec 34, rojen leta 1902. Nad 70 let starih krajanov naše krajevne skupnosti je121; od teh je 83 žensk in 38 moških. Zakonsko zvezo so sklenili trije pari:
Ivan Škrlec in Marjetica Lopert, Robert Novak in Bogdana Keček ter Jože Vehar in Štefka Hanželič.
V letošnjem letu pa sta zakonca Marija Smodič in Bolfenk s Koga 22 potrdila 60- letnico skupnega življenja - praznovala sta biserno poroko. V soboto 12. avgusta 1995 sta v poročni dvorani v Ormožu in v farni cerkvi Sv. Bolfenka na Kogu slavnostno potrdila zakonsko zvezo, ki sta jo sklenila v Miklavžu pri Ormožu 25. avgusta 1935.
ENO LETO PO OBČINSKIH VOLITVAH
Decembra lanskega leta smo začeli v Sloveniji ponovno vzpostavljati projekt lokalne samouprave, to je enega izmed treh ciljev, ki si jih je poleg osamosvojitve in privatizacije zastavil Demos že v letu 1991. Zdi se , da občani niso povsem razumeli smisla lokalne samouprave in so se zato na referendumih odločali proti nastanku novih občin. Zaradi ner-
azumevanja in različnih interpretacij funkcije občine je proces lokalne samouprave zelo težaven in je v bistvu na pol poti. d države, urejajo svoje krajevne potrebe, seveda na način in v okviru zakonsko in finančno določenih možnosti. Država pa poskrbi in ureja tiste zadeve, ki morajo biti v celi državi enake in na katere lokalna skupnost ne more neposredno vplivati.
GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG
Za izvajanje nalog na področju lokalne samouprave sta v skladu z zakonom zadolžena dva neposredno izvoljena organa, to je občinski svet in župan.
Občinski svet kot najvišji organ odločanja v občini in župan kot izvršilni organ, ki izvršuje sklepe občinskega sveta, zastopa občino ter vodi občinsko upravo. Poleg teh dveh organov ima občina še nadzorni odbor, katerega naloga je kontrolirati finančno poslovanje občinske uprave. Občinski svet občine Ormož šteje 26 članov in ima v svoji sestavi kot posvetovalna telesa štiri komisije in pet odborov. Med komisijami so to: komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,statutarna komisija, komisija za vloge in pritožbe in komisija za priznanja in odlikovanja. Med odbori pa: odbor za kmetijstvo, odbor za gospodarske in premoženjske zadeve, odbor za družbene dejavnosti, odbor za malo gospodarstvo in odbor za okolje in urbanizem. V naštetih odborih in komisijah sodeluje okrog 50 občanov iz različnih strokovnih področij. Njihova naloga je, da s svojo strokovnostjo svetujejo in pomagajo usmerjati odločitve v občinskem svetu. V občinskem svetu so zastopane vse krajevne skupnosti, politično pa pripadajo svetniki sedmim političnim strankam. Po starostni, socialni in izobrazbeni strukturi je občinski svet občine Ormož odraz strukture približno 17 800 prebivalcev, ki živijo na 212 kvadratnih kilometrih. Na žalost sta v občinskem svetu samo dve predstavnici nežnega spola, kar potrjuje dejstvo, da je politično delo še vedno predvsem domena moških. Zaradi večstrankarske sestave, prihaja v občinskem svetu do konkurence različnih idej v najširšem pomenu besede. To je pa tudi ena glavnih pridobitev večstrankarskega parlamentarnega sistema tudi na lokalnem nivoju. V javnosti lahko večkrat slišimo kritike na račun dela političnih strank, kakor tudi mnenja, da gre strankam samo za oblast ipd.
Res se včasih zdi, da se zaradi širokega spektra političnih idej izgublja preveč dragocenega časa in energije, po drugi strani pa je treba povedati, da v konkurenci različnih političnih idej ne more priti do monopola ene ideje oziroma stranke, še manj pa do samovolje posameznika, kar je značilnost enostrankarskega totalitarnega sistema.
Ormoški občinski svet se je v letu 1995 sestal na 13 rednih in 3 izrednih sejah.Sprejel je preko 300 različnih odločitev s katerimi je poskušal usmerjati delo na tisth področjih, za katere je občina po reformi lokalne samouprave pristojna.
Za nami je prvo, lahko bi rekel težavno leto dela.
Težavno predvsem zato, ker je bilo treba marsikaj začeti in postaviti na novo. V preostalih treh letih našega štiriletnega mandata si bomo prizadevali s svojimi odločitvami tako kot do sedaj še naprej vzpodbujati razvoj na področju kmetijstva, podjetništva, obrti in turizma. Prepričan sem, da bomo sprejemali takšne odločitve, ki bodo vplivale na pospešen razvoj komunalne infrastrukture, v prvi vrsti vzdrževanje in gradnjo cest, razrešitev problemov povezanih z vodo ter odlagališčem komunalnih odpadkov. Naša želja je obdržati doseženi družbeni standard na področju šolstva in otroškega varstva, oziroma ga doseči tudi v tistih krajevnih skupnostih, kjer še ni dosežen. Tudi na področju zdravstva si želimo izboljšati nivo oskrbe naših občanov.
Prepričan sem, da bomo skupaj s svetniki KS Kog poskrbeli, da bo KS Kog enako obravnavana, kot ostale krajevne skupnosti v vseh vidikih odločanja. Tako smo se odločali tudi do sedaj, čeprav je KS Kog v občinskem svetu zastopana samo z dvema svetnikoma. Zahvaljujoč njuni aktivnosti in prepričljivosti, sta uspela prepričati svetnike v občinskem svetu o nujnosti ohranitve pošte na Kogu, o nujnosti reševanja nekaterih problemov, o nujnosti subvencij na področju kmetijstva ter o nujnosti reševanja cestne problematike.
Prav tako smo se preko svetnikov s Koga, v občinskem svetu seznanili in tudi podprli prizadevanja za razvoj prašičereje v tem delu naše občine.
Vsekakor na tem mestu ne morem našteti vseh predlogov in pobud, ki so bile podane s strani svetnikov krajevne skupnosti Kog. Upam pa, da bomo v letu 1996 začeli v občini Ormož z izdajanjem lokalnega časopisa, v katerem se bodo naši občani lahko informirali o vseh dogajanjih v občini pa tudi o delu občinskega sveta.
Za konec bi želel nagovoriti krajanke in krajane krajevne skupnosti Kog, naj se vključijo s svojimi idejami in predlogi v delo lokalne samouprave, bodisi preko svojih svetnikov ali direktno na organe občina, ki sem jih uvodoma omenil. Vsi, ki živimo v občini Ormož, smo namreč v medsebojni soodvisnosti dolžni, da drug drugemu prisluhnemo, opozorimo na napake in si pomagamo, če je le mogoče.
V letu 1996 Vam želim predvsem ljubega zdravja, obilo zadovoljstva pa tudi izpolnitev vseh tihih želja.
Predsednik Občinskega sveta
Alojz SOK
GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG
m
PREDSTAVITEV DELA UPRAVNE ENOTE ORMOŽ
Ker sta proces reorganizacije državne uprave in uvajanje lokalne samouprave v vsakdanjo prakso prinesla določene spremembe, ki še niso povsem razpoznavne, bomo v naslednjem prispevku na kratko predstavili vlogo upravnih enot, njihov pomen ter delovne pristojnosti.
Korenite spremembe političnega sistema so narekovale tudi spremembe v organiziranosti in delovanju državne uprave. Republika Slovenija mora namreč kot samostojna država vzpostaviti sistem opravljanja državnih funkcij, kar pa seveda pomeni, da je potrebno postaviti pravne temelje za novo organiziranost državne uprave.
Nova organiziranost državne uprave temelji na določilih Ustave Republike Slovenije, Zakona o Vladi Republike Slovenije in Zakona o upravi, ki je določil teritorialno organizacijo uprave. Na podlagi Zakona o upravi so nastale upravne enote kot prva stopnja državne uprave. Proces reorganizacije državne uprave se je pričel 1.1. 1995 , ki v povezavi s procesom uvajanja lokalne samouprave pomeni enega največjih poosamosvojitvenih projektov države Slovenije. Gre za obširne vsebinske spremembe, ki se na eni strani odražajo v udejanjanju 101. člena Zakona o upravi, na podlagi katerega je država prevzela od bivših občin vse upravne naloge in pristojnosti na področjih, za katera so ustanovljena posamezna ministrstva, ter vse druge z zakonom določene upravne naloge oblastvenega značaja iz pristojnosti občin, na drugi strani pa v ustanovitvi občin, ki svoje naloge in pristojnosti opredeljujejo v skladu z določbami Zakona o lokalni samoupravi.
Upravne enote kot institucije državne uprave nimajo določenega formalnega statusa, so torej samostojni upravni organi, ki odločajo na prvi stopnji in so za svoje delo neposredno odgovorne posameznim ministrstvom in Vladi Republike Slovenije.
Pristojnosti, delovna področja in upravne naloge upravnih enot so:
1.	upravne naloge in pristojnosti z delovnega področja Ministrstva za notranje zadeve;
2.	upravne naloge in pristojnosti z delovnega področja Ministrstva za okolje in prostor;
3.	upravne naloge in pristojnosti z delovnega področja Ministrstva za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano;
4.	upravne naloge in pristojnosti z delovnega področja Ministrstva za ekonomske
odnose in razvoj
5.	upravne naloge in pristojnosti z delovnega področja Ministrstva za gospodarske
dejavnosti;
6.	upravne naloge in pristojnosti z delovnega področja Ministrstva za kulturo;
7.	upravne naloge in pristojnosti z delovnega področja Ministrstva za delo, družino in
socialne zadeve;
8.	upravne enote in pristojnosti z delovnega področja Ministrstva za šolstvo in šport;
9. upravne naloge in pristojnosti z delovnega področja Ministrstva za promet in zveze.
Ob navedenem upravna enota opravlja tudi naloge s področja obrambnih priprav in organizacijske, strokovne ter druge naloge, ki so skupne notranjim organizacijskim enotam oziroma so pomembne za delovanje upravne enote.
In kaj je tisto kar lahko državljani in ostali dobijo oziroma uredijo na Upravni enoti Ormož:
1. V ODDELKU ZA UPRAVNE NOTRANJE ZADEVE
-	registracijo in podaljšanje registracije vseh motornih vozil,
-	vozniška dovoljenja,
-	dovoljenja za organizacijo športnih in drugih prireditev,
-	uredijo vse zadeve v zvezi s spremembami osebnega statusa posameznika,
-	dobijo vse javne listine o osebnem statusu posameznika,
-	sklepanje zakonske zveze,
-	ureditev očetovstva - materinstva,
-	spremembo osebnega imena na 1. stopnji,
-	osebno izkaznico, potni list, maloobmejno propustnico,
-	registracijo društev,
-	dovoljenja: v zvezi s posmrtnimi ostanki, s področja verskih zadev, za javne shode in javne prireditve ter druga dovoljenja s področja javnega reda,
-	orožne listine ter dovoljenje za nabavo in prevoz eksplozivnih snovi,
-	v tem oddelku se opravljajo tudi vse upravne naloge s področja gibanja in prebivanja tujcev..
GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG
2. V REFERATU ZA OKOLJE IN PROSTOR TER PROMET IN ZVEZE
-	določitev funkcionalnega zemljišča za obstoječe objekte in naprave,
-	lokacijska, gradbena, uporabna dovoljenja za objekte in naprave ter vse druge posege v prostor,
-	izvajanje tehničnih pregledov za objekte in naprave,
-	odločbe o dovolitvi manjših priglašenih del, odločbo o vračilu nacionaliziranega premoženja na prvi stopnji ( stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih stavb, prostorov in stavbnih zemljišč ),
-	vodnogospodarska soglasja,
-	vodnogospodarska dovoljenja za rabo voda in izpuščanje odplak,
-	dovoljenja za izvoz delov naravne in kulturne dediščine,
-	upravne naloge s področja stanovanjskega gospodarstva,
-	dovoljenje za zapore prometnih površin,
-	dovoljenje za ureditev avtobusnih postajališč, -dovoljenja za postavitev prometne signalizacije,
-	potrdila in drugi upravni akti v zvezi s prometom nepremičnin in vodenja razlastitvenih postopkov ter drugih premoženjsko pravnih zadev...
3. V REFERATU ZA KMETIJSTVO
-	odločbo o vračilu podržavljenega premoženja ( kmetijskih zemlišč, gozdov in kmečkih gospodarstev ),
-	ureditev statusa kmeta, -odločanje o zaščitenih kmetijah,
-	izdajo potrdil v zvezi s prometom kmetijskih zemljišč,
-	vodenje upravnih postopkov in drugih dejanj za potrebe izvajanja prostorskih ureditvenih operacij (namakanje, melioracije, komasacije...),
-	dovoljenja za pričetek trgatve,
-	dovoljenja za odobritev trgatev s posebnostjo,
-	vodenje registra proizvajalcev grozdja in vina,
-	dovoljenje za pokončanje živali izven časa lova,
-	potrjevanje lovsko gojitvenih načrtov,
-	ugotavljanje škode po divjadi,
-	upravni akt o razglasitvi varstvenih vod za ribe,
-	vodenje ribiškega katastra,
-	vodenje postopka za licenciranje plemenjakov in vodenje registra plemenjakov,
-	določanje pašnega reda za čebele,
-	izdajo dovoljenj za nomadsko pašo,
-	vodenje registra agrarnih skupnosti,
-	vodenje registra pridelovalcev semen in sadnih sadik...
4. V ODDELKU ZA GOSPODARSTVO ,OBČO UPRAVO, DRUGE UPRAVNE IN SKUPNE ZADEVE
-	izdajo obratovalnih dovoljenj s področja malega gospodarstva,
-	koordinacijo dela v pospeševalni mreži malega gospodarstva,
-	specialistično in strokovno svetovanje pravnim in fizičnim osebam s sedežem na območju upravne enote,
-	sodelovanje s Skladi Republike Slovenije za razvoj,
-	izdajanje več vrst dovoljenj s področja turizma ter izvajanje drugih nalog s področja razvoja in promocije turizma,
-	spremljanje gibanja turističnega prometa na območju,
-	druge naloge na področju pospeševanja turizma,
-	priprava sporočil, brošur in drugih promocijskih gradiv,
-	koordinacijo aktivnosti z občino in drugimi organizacijami,
-	izdaja dovoljenj s področja energetike in rudarstva,
-	odločbo o vračilu podržavljenega premoženja ( zasebnih gospodarskih podjetij),
-	izvajanje vseh upravnih in drugih nalog s
GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG
področja trgovinske dejavnosti, kontrole cen, preskrbe, regionalnega razvoja, obrambnih priprav,
-	nadzorstvo nad zakonitostjo dela organov lokalnih skupnosti,
-	spremljanje blagovnih tokov in preskrbljenosti prebivalstva,
-	opravljanje nalog v zvezi z oblikovanjem, hrambo in obnavljanjem blagovnih rezerv,
-	opravljanje nalog s področja merjenja ter statističnega izkazovanja upravne enote,
-	opravljanje vseh upravnih, finančnih in administrativnih del s področja varstva vojnih veteranov, vojaških invalidov in žrtev vojne,
-	izdajanje delovnih knjižic,
-	registracijo pogodb o zaposlitvi pri zasebnem delodaja Icu,
-	vodenje razvida javnih zavodov, osnovnih in glasbenih šol,
-	soglasja k izdajanju koncesij ter soglasje k
določanju javne mreže vrtcev, osnovnih in glasbenih šol,
-	izdaja odločb o varstvu spomenikov in znamenitosti,
-	izdaja aktov in opravljanje drugih ukrepov za varovanje delov kulturne dediščine in kulturnih vrednot narave,
-	upravno strokovni nadzor nad izvajanjem oskrbovanja in vzdrževanja spomenikov na območju delovanja upravne enote,
-	opravljanje vseh splošno upravnih zadev,
-	izvajanje postopkov za najdene stvari...
Ker podrobno naštevanje vseh del in nalog za katere je pristojna upravna enota presega obseg tega prispevka, smo v tem zapisu povzeli le pomembnejše.
Upravna enota Ormož Janez ZADRAVEC
SPOMIN NA PADLE OSTAJA...
Že nekaj let je preteklo od zadnjega krajevnega praznika na Kogu; zadnji se je praznoval letal 990. Vsako leto smo se 27. decembra spomnili Kogovčanov, ki so bili na ta dan leta 1941 ustreljeni kot talci, kot tudi vseh tistih, ki so padli med drugo svetovno vojno.
Čeprav tega dneva danes več ne proslavljamo, se bomo vseh padlih sokrajanov še naprej spominjali in njim v počastitev na ta dan izobesili slovenske zastave.
Krajevna organizacija Zveze borcev Kog
PRIPRAVLJA SE PROSTOVOLJNA MLADINSKA AKCIJA KOG
Ta delovna akcija obstaja v naši krajevni skupnosti zaenkrat le še kot predlog, oziroma ideja. Podprta je bila s strani KS in Turističnega društva, ni pa še dokončno sprejeta. Ker prihaja med Kogovčani, kar je po svoje razumljivo, v zvezi s tem do številnih vprašanj in negotovosti, bi vam rada akcijo na kratko predstavila.
Gre torej za mladinsko delovno akcijo, ki bi naj potekala pri nas na Kogu, kot ena prvih tovrstnih v Sloveniji. Ves delovni program akcije je predviden za mesec avgust. Sodelovalo naj bi 40 mladih prostovoljcev, predvsem srednješolcev in študentov iz Slovenije, delno pa tudi iz sosednjih držav. Pomagali bi krajanom Koga pri izvedbi nekaterih del. Tako bi pripravljali nekatere odseke cest, urejali nabrežine, jarke, bankine, cestišča in zasadili ustrezno grmičevje. Nudili bi pomoč in oskrbo ostarelim in sicer: urejali bi oko-
lice hiš, pomagali pri delu in manjših zidarsko-pleskarskih delih. V sklopu programa je tudi ureditev trim steze za potrebe krajanov, turistov in udeležencev prostovoljnega dela. Mladi bodo ta mesec bivali v šotorih, na prostoru, kjer krajanov ne bodo ovirali in kjer jim bodo kolikor tolikor zagotovljene sanitarije, seveda v naravi. Na razpolago jim bo dvorana kot jedilnica in kuhinja. Vzporedno z deli bodo lahko potekale tudi različne športne prireditve in razne oblike stikov z našo mladino in ostalimi Kogovčani. V kolikor bo obnašanje mladine ali posameznikov škodovalo tako krajanom kot samemu kraju, bo akcija prekinjena. Kdo bo akcijo financiral? Država bo deležna zagotoviti 50% vseh sredstev, ostalih 50% pa občina in krajevna skupnost. Če bo delež krajevne skupnosti previsok, ta program s strani KS ne bo sprejet.
Katja ČURIN
GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG
13
UTRINKI IZ ZGODOVINE KOGA
( še pomnite... ? ) ( nadaljevanje)
V lanski decemberski številki Novic so bili
objavljeni prvi zapiski iz zgodovine Koga.
Začel sem pisati o vinogradništvu, ki tudi na Kogu pomeni dejavnost, ki je dala pečat kraju in ljudem. V tej številki se bomo srečali še z nekaterimi zanimivimi podatki, ki so jih verjetno pozabili tudi že mnogi starejši Kogovčani. Za razumevanje razmer v vinogradništvu na območju Koga in širšem območju Ljutomersko-ormoških goric je potrebno poznati socialno politični položaj in razvoj ter do skrajnosti izraženo nasprotje viničar - vinogradnik. Ta odnos je namreč obeležil dolgo obdobje v razvoju vinogradništva, ki se je končalo šele po drugi svetovni vojni in ga je zelo dobro opisal že Jože Kerenčič v svoji znameniti socialni študiji" Zemljiški odnosi v Jeruzalemskih goricah."
Prve omembe viničarstva, ki so podobne viničarskim odnosom 19. in 20. stoletja zasledimo že v 16. stoletju v zvezi s hlapci, deklami in gostači gospostva Vurberg (1). V svojem prispevku se bom omejil samo na viničarstvo 19. in 20. stoletja, ki ga označujemo v smislu deputatnega razmerja - kot medsebojni odnos med vinogradnikom, lastnikom vinograda in vinogradnikom, obdelovalcem vinograda. Ohranjena poročila o dohodkih viničarjev iz leta 1813 pravijo, da dobivajo viničarji v ormoškem okraju razen navadnega plačila od vinograda (20 - 70 f ) tudi toliko zemlje, da morejo rediti eno kravo, par svinj (dve ) ter pridelati zase zelenjavo. Česar ne morejo pridelati doma si zaslužijo z mlačvijo na Hrvaškem in Ogrskem. Da hodijo viničarji na sezonsko delo - mlatit, je zapisano leta 1843 tudi za Kog, Gomilo, Hermance in Ivanjkovce (2).
Položaj viničarjev je bil največkrat odvisen od dobre volje in socialnega čuta gospodarjev in njihovih ljudi, zato je bil zelo različen. Viničarski odnosi so pripeljali v eno od najbolj brezobzirnih oblik izkoriščanja delovne sile, s tem pa tudi do enega najtežjih socialno-agrarnih problemov slovenske vasi. Več kot polovica viničarjev je pridelala na deputatni zemlji le toliko, da so imeli ob ugodni letini dovolj hrane le za izredno kratek čas ( za manj kot dva meseca ). Tako se že pri aktivnem delu viničarskega sloja pojavi
vprašanje: kako preživeti ostanek leta ?
Starejši za delo nesposobni viničarji so morali v večini primerov od hiše. Po nekaterih podatkih je kar 80% revežev s širšega območja Jeruzalemskih goric izhajalo prav iz vrst viničarjev. Pomanjkanje obleke, prehrane in ostalih najpomembnejših življenjskih sredstev je pripeljalo do tega, da se je oblikovalo nekaj virov pomoči. Eden od teh virov so bile enkratne pomoči, imenovane "božičnice ",ki prihajajo do izraza predvsem v času gospodarske krize do konca tega obdobja ( 1940 ). Drug pomemben vir je bila akcija učiteljstva za organiziranje šolske kuhinje. Iz kronike osnovne šole Kog je mogoče razbrati, da za razliko od sosednjih šol, na Kogu šolska kuhinja ni bila organizirana.
Nemogoč socialno ekonomski položaj viničarjev je privedel do postopne organizacije v viničarskih vrstah. Ustanovljena je bila Strokovna zveza viničarjev, ki je temeljila na fondu medsebojne vzajemnosti, iz katerega so člani dobivali najnujnešo podporo. Širše bo funkcioniranje te zveze opisano kdaj drugič, povedati je treba samo še to, da mnogi viničarji niso mogli plačevati obveznosti do te organizacije, zato najbolj perečih problemov tudi na ta način ni bilo mogoče rešiti. Obstajale so še druge oblike samoorganiziranja in poskusi države, da bi se na nek način omilil težak položaj tega sloja ljudi, vendar noben ukrep ni bii celovit in v celoti učinkovit.
Viničarstvo je družbenoekonomski odnos, ki zahteva poglobljeno analizo, česar pa ni mogoče storiti v tem prispevku. Zato zaradi lažjega razumevanja v nadaljevanju navajam samo še nekatere zanimivosti, ki vsaka po svoje slika takratno življenje in odnose.
Na Kogu so viničarji leta 1922 ob svoji hrani morali delati za en kilogram moke tri dni, za srajco pa od 10 do 14 dni. Značilno je, da so na celotnem območju sedanjih Ljutomersko-ormoških goric najslabše zaslužili viničarji z območja Koga. Tako na primer Delavska pravica v št. 25 iz leta 1929 piše, da so viničarji pri kmetih brez hrane za 11 urno delo dobili enako plačilo,kot viničarji območja Ljutomera za 9 urno delo.
GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG
14
Brez hrane pri
Kraj
kmeti din
gospodi din
Delovni čas od - do
Pri hrani kmeta din
Delovni čas od - do
Svetinje Litmerk Sv. Miklavž Sv. Bolfenk
Hum G Radgon
10 10 10
7,50 - 10 10 5 - 8
6,50 - 10 5,00 - 10 5,00 - 10 10 10 6,00 - 10
7- 18 7-18 7- 18 7- 18 7- 18 8 - 17
10 10 - 12 10 10 10 5
7 - teme 7 -19 7,30 -teme 7 - teme 7 - teme 6 - teme
Cesarsko namestništvo v Gradcu je dne 20. 9. 1850 s posebnim odlokom razglasilo nove občine ( soseske ).Na območju Koga so nastale:
-	občina Kog s kraji Kog in Gomila
-	občina Vitan s kraji Vitan in Lačaves
-	občina Jastrebci s krajem Jastrebci
Pravi državni organ tem občinam je bila politično upravna enota, imenovana glavarstvo. Od leta 1857 so bile jeruzalemske gorice razdeljene v dvoje okrajnih glavarstev. Sodni in davčni okraj Ormož z občinami Brebrovnik, Hermanci,Jastrebci, Kog, Litmerk, Mihalovci, Sv. Miklavž, Veličane in Vitan je bil priključen okrajnemu glavarstvu Ptuj. Preostali del jeruzalemskih goric pa je spadal v sodni in davčni okraj Ljutomer.
Novo nastala država Kraljevina SHS je v celoti prevzela prejšnjo organizacijo občin, le okrajna glavarstva so se preimenovala v sreska načelstva.
V času diktature kralja Aleksandra se je upravna razdelitev spremenila. Namesto prejšnjih trinajstih občin nastanejo komasirane občine Kog, Sv. Miklavž, svetinje, Ormož in Ljutomer. Sedeži teh občin so postali kraji, kjer je bila šola, farna cerkev, trgovina in gostilna. S tem se je skoraj zadovoljilo načelu: ena občina, ena fara, en šolski okoliš. Občina Kog je tako pokrivala vasi Gomilo, Jastrebce, Kog, Lačaves, del Vitana in del Vodranec.
Politični boji so se ves čas vodili med dvema najmočnejšima strankama: narodno stranko ( NS) in Koroščevo Slovensko kmečko zvezo (SKZ ). Bili so sicer poskusi, da bi se uveljavile tudi druge stranke, vendar so na volitvah običajno potegnile krajši konec.
Borba med strankama ni bila omejena samo na aktiviste in govornike na shodih.Tudi preprosti ljudje, ki so se čutili pripadnike ene ali druge stranke so poskušali vse, kar se je le dalo, da bi
zmanjšali pomen nasprotnikov. Tako sta narodnjaka V. Štampar, kmet iz Lačavesi in I. Lihtenvalner iz Gomile zadržala meh, da ni bilomogoče igrati na orgle na velikem proščenju -na Antonovo 17.1. 1910 pri Sv, Bolfenku na Kogu. K temu je nagovoril Ivan Plohi, občinski predsojnik z Vitana, ki je bila tipično liberalno usmerjena občina. Zagovorniki SKZ so bili močno užaljeni in so storilce prijavili. Za prekršek so dobili 8 dnevne zaporne kazni, poravnati pa so morali tudi stroške razprave.
Narodna stranka je v primerjavi s SKZ izgubljala na moči in ni bila sposobna za resen in enakopraven političen spopad. 18. julija 1913 je imela pri Sv. Bolfenku tamkajšnja Mladeniška in dekliška zveza svoj mesečni sestanek. Hkrati s tem so ustanovili telovadni odsek "Orla " . Na poti domov so zborovalce napadle " Bolfenške tajč gospodične" s kamenjem in psovkam i, kateri h so liberalci že bili vajeni, poroča časopis Straža.
Drugič zopet, na političnem shodu SKZ v Jastrebcih 15. 8. 1909, ki sta ga priredila poslanca A. Meško in kaplan F. Štuhec, so liberalci ovirali s kričanjem in žvižganjem od 16. do 19. ure, tako da govornika nista mogla niti do besede, zato sta morala ob 19. uri zborovanje zaključiti.
Leta 1936 je prišlo do občinski volitev na Kogu. Pripadniki JRZ so napeli vse sile, da bi prišli na oblast. Agitacija je bila zelo močna, izrečenih je bilo veliko očitnih laži. Jože Kerenčič je bil mnenje, da je treba temu napraviti konec. V novembru so člani Društva kmečkih fantov in deklet stopili v akcijo in s palicami ter pestmi zavezali predolge jezike agitatorjev JRZ. Za ta prekršek so člani Društva Kmečkih fantov in deklet dobili od 4 do 7 mesecev zapora (3).
(1)	Gospodarska zgodovina II.
(2)	Svet med Muro in Dravo 1968
(3)	Arhiv Inštituta za zgodovino delavskega gibanja
(dalje prihodnjič )
Tone LUSKOVIČ
GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG
15
UPOKOJENCEM OB NOVEM LETU
Ko razmišljam, kaj naj napišem v naš vsakoletni lepo urejen in zanimiv časopis, ki ga dobimo Kogovčani ob Novem letu, se mi utrne misel o moji, tvoji in naši prehojeni poti.
Človeško življenje je eno najbolj " zapletenih ", pravi star pregovor, vsaka prehojena življenska pot je drugačna, vsak jo prehodi po svoje in sam. Staramo se in v spominih se vračamo nazaj, v čas mladosti, odraščanja in spletanja gnezda svoje družine. Pa se ti poraja vprašanje - ali sem svoji družini dal vse tisto, kar so od mene pričakovali,ali sem jim stal ob strani, ko so bili v stiski, koso bili na razpotju in so se odločali za svoje nadaljnje življenje, ali sem jim pravilno svetoval, jih vzpodbujal jim privzgojil odkritosrčnost in poštenost. To so drobna vprašanja, drobni kamenčki, s katerimi drsijo spomini in vprašanja starejšega človeka kot odmev nekega časa. Razmišljanje nas povleče v tihe večere, kjer radi šepetamo s preteklostjo in razgrinjamo spomine.
Pa se zasveti lučka veselja, prihaja nov dan, ki prinaša več sonca in lepših spominov. Zaželimo si bližine domačih, prijateljev, vrstnikov po letih, s katerimo bomo obujali spomine.
Naša organizacija - Društvo upokojencev nam omogoča srečanja " sorodnih duš ", kjer se srečamo stari znanci iz mladosti in pozneje iz delovnih mest. Zato ne ostajamo s svojimi temnimi mislimi med štirimi zidovi, poveselimo se ob različnih srečanjih, na izletih, sodelujemo v akcijah, ki jih ima v načrtu Društvo upokojencev, pa nam bo lažje.
Ne obetajo se najboljši časi za nas upokojence. Gre za predloge, kako bi odvzeli in zmanjšali nekatere zaslužene in upravičeno pridobljene pravice - da ne bi bilo več usklajevanja pokojnin in ne proračuna za nazaj. Gre tudi za zmanjšanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja (več zdravstvenih uslug in zdravil bo treba plačati ). Naše pravice bomo lahko obdržali le, če bomo enotni, če bo zveza upokojencev in poslanci, ki so nam naklonjeni, imeli podporo organiziranih v društvih upokojencev. Mnogi prejemniki pokojnin pa so še izven naših vrst in le čakajo na ugoden izid upokojenskih zahtev. Vsi upokojenci se moramo zavzeti za ohranitev svojih pravic in za
socialni varnost ne glede na strankarsko pripadnost. Če bomo držali skupaj in če bomo ob prihodnjih volitvah imeli svoje upokojenske poslance, uspeh ne bo izostal.
Naše društvo šteje 165 članov, ki so se v letošnjem letu v lepem številu odzvali in udeležili naslednjih naših srečanj:
- občni zbor upokojencev je bil dobro obiskan
-	srečanja upokojencev na Pohorju se je udeležilo 58 upokojencev
-	izleta na Koroško ( ogled Knežjega kamna, Vrbskega jezera ) se je udeležilo 66 upokojencev
-	srečanje upokojencev v Podgorcih 35 članov
-	radgonski sejem in druge kraje Prekmurja si je ogledalo 51 upokojencev, dan pa smo zaključili s piknikom na Bajzeku
-	prav tako nismo pozabili obiskati naših nepokretnih upokojencev.
Vse te dejavnosti so v načrtu tudi za prihodnje 1996 leto, le da smo dodali še postavitev " ruskega kegljišča " , kjer bi se ob določenih dnevih ali večerih srečevali. Na otvoritev, ki jo predvidevam v juniju bi povabili še sosednja društva upokojencev.
Potrebna so nam tako druženja kot mirno življenje na stara leta.
Mir, zdravje in zadovoljstvo Vam v letu 1996 želi vaš
predsednik Vinko RATEK
GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG
16
DELO TURISTIČNEGA DRUŠTVA
Turistično društvo na Kogu je tudi v tem, iztekajočem letu, opravilo vrsto nalog. Akcija ocenjevanja vin potrjuje, da na našem področju uspeva trta, iz katere znajo naši vinogradniki in kletarji donegovati vrhunska vina. Priznanja, dobljena na Kogu se na zahtevnih ocenjevanjih potrjujejo in dosegajo najvišje ocene.
V	mesecu juniju je Turistično društvo sodelovalo na vinskem sejmu v Ljubljani, sprejeli smo turistični vlak v ormožu in okrog 80 obiskovalcev -turistov popeljali na Kog in nato v Ljutomer. Vtisi teh potnikov so bili nadvse ugodni.
Uredili smo okolico novega prizidka pri dvorani in na okna namestili korita s cvetjem. Tudi letos so se našli nekateri dolgih prstov ter odnesli cvetje z zida pri dvorani in celo z oken prostorov Krajevne skupnosti. Upam, da so ukradene rože lepo cvetele, saj je rože treba ukrasti, mar ne? Vprašanje je le če tisti, ki ga tako mika tuje cvetje sploh bere novice. Če pa bere, potem mu je že pol odpuščeno, potem je s svojim dejanjem poskrbel za lepo okolje. Res, pozna se, da se vsi zavedamo, da je prijetneje za oko in dušo, če je urejeno okolje. Zato smo tudi letos podelili zlate vrtnice, samo, da jih dobitniki še niso prišli dvigniti. Res se je lepo sprehoditi v poletnih mesecih-skozi vas, povsod cvetje, pokošeni sadovnjaki, urejene travnate površine. Prav malo je kritičnih točk, kamor še ni segla zavest o pomenu lepega okolja.
V	mesecu avgustu smo postavili klopotec in pripravili veselico. V jesenskem času je našo krajevno skupnost obiskala poslanka dr. Mateja
Kožuh - Novak in predstavila projekt " Krepitev zdravja na podeželju - Kog ". Predlagalec projekta je Slovenska fondacija, center za promocijo zdravja iz Ljubljane.
Namen projekta je zmanjšati razlike v zdravstvenem stanju prebivalstva med različnimi geografskimi področji v Sloveniji. Turistično društvo je k projektu pristopilo skupaj s KS Kog.
Naslovi posameznih projektov:
1.	Projekt kmečkega turizma za mlade družine
2.	Tudi starost na deželi je lahko lepa
3.	Preprečevanje obolevnosti in invalidnosti na deželi
4.	Zdrava kmetija
5.	Sožitje ne meji
Od nas vseh je odvisno, kolikor interesa bomo pokazali, da se bo o Kogu govorilo tudi v širšem slovenskem prostoru, v kolikšni meri bomo znali ponuditi naravne danosti našega okolja, posredovane z našo prijaznostjo in gostoljubnostjo. V letu 1996 bo Turistično društvo Kog opravilo že tradicionalne naloge iz vsakoletnega programa, v mesecu juniju pa bo nosilec prvega srečanja vseh turističnih društev občine Ormož, kjer se bodo predstavila vsa turistična društva, ki delujejo v občini Ormož. Prireditev bo širše zastavljena in z izvedbo srečanja bo potrebno sodelovanje večjega števila ljudi. Upam, da ne boste odrekli pomoči!
Predsednica Turističnega društva Kog
Anica PEVEC
DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA
Društvo kmečkih žena - prej aktiv - deluje že vrsto let. Podatki o začetku delovanja segajo v leto 1953. Prva predsednica je bila gospa Erna Meško. V društvo je včlanjenih 187 članic iz celotne občine Ormož. Društvo sestavljajo manjša društva po krajevnih skupnostih. V društvo na Kogu je včlanjenih 25 članic. Obenem izkoristim priložnost in vabim nove članice! V letošnjem letu smo izvedle tečaje in aktivnosti:
-	v zimskem času so potekali tečaji: mleka in mlečnih izdelkov, priprava in peka slanega peciva
-	sodelovanje na razstavi Dobrote slovenskih kmetij Ptuj 95
-	sodelovanje na sejmu VINO 95 v Ljubljani
-	sprejem gostov iz muzejskega vlaka
-	izlet v Savinjsko dolino
-	sodelovanje na sejmu Gornja Radgona 95
-	sodelovanje na Martinovanju 95 v Ormožu, kjer smo sodelovale z razstavo in prodajo peciva
-	prikaz izdelave adventnih vencev
V	prihodnjem letu bomo na Kogu skušale izvesti nekaj tečajev, med drugim tečaj peke potic in tečaj priprave zdrave ( dietne ) hrane.
V	prihajajočem letu Vam vsem skupaj želimo veliko zdravja , predvsem pa družinske sreče.
Društvo kmečkih žena občine Ormož
Andreja KEČEK Društvo kmečkih žena Kog Ema KOLARIČ
GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG
m
ZEIENA DRUŠČINA V SKRBI ZA NARAVO
Lovska družina K o g obsega okrog 1 500 ha lovišča. Od tega je okrog 1 200 ha lovne površine, ki pa se iz leta v leto krči zaradi novonastalih ograjenih sadovnjakov in vinogradov. Med 23. lovskimi družinami, ki so združene v Zvezo lovskih družin Ptuj, smo številčno najmanjši. Štejemo namreč le 26 članov. O divjadi ne bi kaj dosti govorili. Vsak lahko opazi, da zajca le redko srečamo, stalež fazanov se kljub dolgoletnim umetnim vlaganjem ne dvigne. Pa za to ni kriva puška! Krivda je v vseh nas in v našem odnosu do narave. Letos smo v naše lovišče ponovno naselili že skoraj pozabljeno jerebico. Uspeh ali neuspeh bomo videli v prihodnjih letih. Od vseh vrst divjadi se je najbolje prilagodila srnjad. Toda tudi njihova številčnost hitro upada. Tako se lahko zaskrbljeno vprašamo, kaj bo nam in vam čez nekaj let še sploh ostalo. Upajmo, da vsaj dobra volja.
Prosimo pa tiste nasilneže, ki svojo
prenakopičeno energijo uporabljajo za razbijanje lovskih prež in podobnih objektov, da to svojo moč v prihodnje koristneje uporabijo kje drugje. Vse to namreč spada k ugledu našega kraja. Zato ne zapravimo še tega kar imamo!
Vesele Božične praznike ter srečno Novo leto vam želi Lovska družina Kog.
Lovski zdravo! Tajnik LD Kog Zoran KOS
GASILSKO DRUŠTVO VITAN KOG
Bliža se konec leta. Ponavadi vsak gospodar v tem času pogleda kako je gospodaril v iztekajočem se letu in kakšne uspehe je dosegel pri svojem delu. Tudi dolgove in obljube je treba poravnati , da je lažje gospodariti v prihajajočem letu.
Tako se tudi gasilci dobimo ob koncu leta, da opravimo pregled našega dela. V naši krajevni skupnosti v letu 1995 na srečo ni bilo nobenega požara. Sodelovali pa smo pri gašenju požara v tovarni Optyl v Ormožu, kamor smo na požarišče prišli četrti od vseh gasilskih društev v občini Ormož. To je bila za nas gasilce velika preizkušnja, utrpeli smo tudi nekaj telesnih poškodb in ostali brez neke opreme. Ker delujemo v sklopu gasilskega centra Središče ob Dravi, smo se skupaj z ostalimi gasilskimi društvi udeleževali rednih gasilskih vaj. Eno takih smo prikazali na kmetijski trgovini Agrokol v Vodrancih, ki je last Kolarič Jožeta. Vsi krajani se dobro zavedamo, da smo na našem področju zelo slabo preskrbljeni s hidranti oziroma z vodo za gašenje. Veliko mlak smo krajani zapustili, nekatere celo
zasipali, imamo pa tudi nekaj poškodovanih hidrantov. Zato smo se gasilci odločili, da bi kupili gasilsko avtocisterno. Za finančna sredstva smo se obrnili tudi na vas krajane. Nekatere smo že obiskali, preostale še bomo, saj gasilsko društvo nima zadostnih sredstev za nakup. Zbiralna akcija še ni stekla v Jastrebcih in v Gomili, kjer pa bo to storjeno v tem mesecu. Do sedaj smo z vašimi prostovoljnimi prispevki zbrali približno 5 000 DEM, za nakup gasilske avtocisterne pa je potrebnih 25 000 DEM. Vsem, ki ste in še boste pripomogli, da bomo uspešneje kos rdečemu petelinu se iskreno zahvaljujemo.
V letošnjem letu je smrt iztrgala iz naših vrst dolgoletnega člana Frančeka Rubina. Bil je vesten gasilec in dober član, zato ga bomo ohranili v lepem spominu.
O izteku leta 1995 želimo vsem krajanom KS Kog vesele Božične praznike, v novem, prihajajočem letu pa veliko sreče in zdravja.
Na pomoč!
Predsednik GD Vitan - Kog Franc VESELKO
GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG
18
EKOLOŠKI KOTIČEK
Naša sodelavka Milena Orešnik je pred kratkim pripravila seminarsko nalogo, v kateri obravnava ekološka vprašanja (tako dobre kot slabe rešitve na tem občutljivem in hkrati zelo pomembnem področju ) v naši krajevni skupnosti. Ker menimo, da se do našega okolja še vedno preveč mačehovsko obnašamo, objavljamo nekaj citatov iz njenega dela. Obenem upamo, da bodo naslednje vrstice vzpodbudile in prepričale čimveč krajanov, da bodo svoje dosedanje ravnanje spremenili v okolju prijaznejše. Namen mojega dela je ugotoviti, kako ljudje obdelujejo zemljo, s čim jo gnojijo, s čim varujejo posevke pred boleznijo in škodljivci, kam spravljajo odpadke (embalaže od škropiv in umetnih gnojil ). Največ poudarka pa želim dati vinogradništvu, ker je to področje vinorodno. Pri tem me zanima, kako ljudje varujejo vinsko trto pred škodljivci in pred boleznimi, saj vemo, da grozdja brez škropiv sploh ne bi mogli pridelati, razen nekaterih sort, ki so odporne na bolezni ( klinton, šmarnica, jurka, ... ). Teh pa pridelujejo kmetje zelo malo, skoraj nič.
Želim izvedeti, ali se držijo pri mešanju škropiv navodil proizvajalca ali imajo svoje recepte pri tem delu.
Kje zajemajo vodo za mešanje škropiv, kje splaknjujejo in umivajo škropilnice in traktorje. Pri kmetijah in gospodinjstvih me zanima, kako imajo urejeno kanalizacijo in spravilo odpadkov; koliko članska so gospodinjstva in koliko glav živine imajo kmetije.
Krajevna skupnost Kog meri 14, 18 kvadratnih kilometrov. Najvišja vzpetina je Gomila - 352 m. Okolje je v celoti agrarno, prevladujejo vinogradi 303 ha, njive 311 ha, travniki 234 ha, ekstenzivno sadjarstvo 77 ha, pašniki 85 ha in neobdelanih površin je 63 ha.
USPEŠNI POSEGI V OKOLJE
V našem okolju ni bilo razen cest in drugih napeljav ( vodovod, elektrika, telefon) nobenih večjih posegov v okolje, če odštejemo obdelovanje zemlje in zasaditev novih vinogradov.
Menim, da so uspešni posegi pri nas že vinogradi na prisojnih legah, čeprav ugotavljam, da tudi takih na osojnih ne manjka. Skratka, v višjih legah so vinogradi, v nižjih pa polja, travniki,
sadovnjaki (teh je malo, sploh pa tistih z visokimi starimi drevesi) in tu in tam še kak gozd.
NEGATIVNI POSEGI V OKOLJE
Po moji presoji so negativni posegi v okolje vinogradi povsod, kjer se jih da nasaditi, saj so izpodrinili gozdove. V vinogradu z veliko sence raste grozdje z manj naravnega sladkorja, torej slabše kakovosti.
Ljudje so podrli skoraj vsa visoka sadna drevesa, orehe, ki so zadrževala zemljo. Vinska trta ima zato preslabe korenine in zato se ponekod kar cele parcele z vinsko trto pomikajo v dolino, kjer nastajajo novi hribčki in dolinice. To je zelo opazno po daljšem dežju ali spomladi, ko skopni sneg.
Zasute so tudi vse mlake in izviri, le tu in tam vidimo le kakšno veliko, ki bi jo težko zasuli. Po napeljavi mestnega vodovoda le redki čuvajo zajetja pitne vode, kar je velika napaka, saj je v mnogih primerih voda v domačem studencu boljša od vode iz pipe.
Na drugi strani pa mnogi kmetje izsušujejo travnike z globokimi jarki ali celo z drenažo in taki uničujejo naravna bivališča mnogih živih bitij in še povečujejo poletne suše. Negativni posegi v okolje so tudi mnoga divja odlagališča, ki pa so ponekod že sanirana. Največ jih je bilo po gozdovih, prepadih in drugih jamah. Manjši posegi v okolje so še kurjenje odpadkov, predvsem plastičnih mas iz gospodinjstev.
Ljudje ogrevajo svoja stanovanja s trdimi gorivi (drva, premog ), nekaj pa je tudi centralne na olje. Sončno energijo izkoriščata samo dve gospodinjstvi, pa še ti dve bolj poleti. Vinogradniki vsi varujejo vinsko trto pred škodljivci in boleznimi od junija do septembra. Povprečno škropijo deset krat.
Tisti, ki imajo večje površine vinogradov, ponavadi menjavajo vrste škropiv in se držijo navodil proizvajalcev. Tisti vinogradniki, ki pa ne kupujejo novejših in drugačnih škropiv, pa radi mešajo tudi dvakratno ali celo trikratno dozo škropiv, kar pa ni nujno, da bo tudi uspešno. Saj nekateri tudi ob takšni koncentraciji nimajo v jeseni zdravega grozdja.
Samo tisti vinogradniki, ki se izobražujejo in se držijo navodil proizvajalcev škropiv mislijo ponavadi tudi na okolje.
GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG
19
Lep primer so vrtovi med vinogradi. Le redki jih zavarujejo pred škropivi, ki jih veter prinese ob škropljenju. Malomarni pa so tudi nekateri vinogradniki ob škropljenju vinograda, ko pridejo do konca vrste in ne izklopijo škropilnice ter tako ob obračanju poškropijo še zemljo in okolico 10-15 m, posebno ob vetru. Ta pa le redko ne piha. Včasih poškropijo tudi kakšno perilo, ki se suši, da o dvoriščih, zelenicah in gredicah ne govorimo.
Ob škropljenju s strupi proti črvu pa so mnogi vinogradniki malomarni tudi do svojega lastnega zdravja, saj se ne zavarujejo ( maska, rokavice,...).
STRUKTURA GOSPODINJSTEV
Naša krajevna skupnost ima 320 gospodinjstev, v vsaki so povprečno trije člani. Vsa gospodinjstva so opremljena z vodovodom, če ne mestnim, pa iz svojega vira. Tudi odvode imajo vsi, vendar je večina speljana nekam v jarek ali prosto teče po površju. Pretočne greznice imajo novejše hiše, voda iz njih pa je tudi speljana nekam na prosto. Vsebino greznice raztresejo ponavadi po poljih in potem zaorjejo.
Spravilo odpadkov je organizirano, vendar le takih mešanih. Posodi za papir in steklo sta le na Kogu in na Vitanu.
Biološke odpadke pospravljajo ljudje vsak po svoje. Kar je užitnega za živino, pokrmijo ( olupke jabolk, ostanke solate, ostanke hrane,...), kar pa ni užitno surovo ali sploh ni užitno vržejo ali na gnoj ali pa na kompost, vendar je slednji le pri redkih vrtovih.
Naša družba je pač taka, da na kmeta, še manj pa na malega kmeta, nobeden ne gleda, zato si ta pomaga, kakor ve in zna. Dela tako ,da bi čim več pridelal, pa čeprav mogoče s tem dela tudi sebi in drugim škodo. Na polju ne okopava nobeden, razen zelja in pese, vse drugo škropijo proti plevelu. Pred leti so še zrelo krompirjevo bilko poškropili z Gramoksonom, da ni bilo treba kositi in pospravljati. Sedaj pa so drobilci in mehansko uničujejo bilke in vsaj ne zastrupljajo krompirja in zemlje pred pobiranjem.
Vodo za škropljenje jemljejo iz pipe (iz mestnega vodovoda ) saj je tako hitreje in bolj praktično. Škropilnico pa ponavadi umivajo in splaknjujejo kje ob cestnem jarku ali pa kar na cesti ( stranski seveda).
MOJI PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE NEGATIVNIH POSEGOV V OKOLJE
Naš kraj je majhen, čisto ob robu, torej daleč od vseh središč, tudi manjših. Menim, da kakšnih alarmov v primerjavi z drugimi deli države ni treba sprožiti. Moramo pa se zavedati, da je škropljenje tudi zastrupljanje okolja, čeprav traja samo 4 - 5 mesecev. Kljub temu imamo še veliko čistih kotičkov narave, mehkih poti za sprehod. Veseli me, da so se krajevni oblastniki tega zavedali in skupaj s krajani odpravljajo v naravi povzročeno škodo ( divja odlagališča ). Organiziran je odvoz smeti. Prepričujejo ljudi, da je to potrebno in pametno. Menim pa, da je premalo storjenega na področju škropljenja vinogradov in polj. Morali bi jemati za varstvo vinske trte bolj naravna škropiva, vsaj manj kemikalij in strupov. Ljudi je treba poučiti, kako pridelati zdravo grozdje brez pretiravanj. Tudi vso ostalo hrano bi morali na našem področju pridelovati na bolj naraven, zdrav način, saj so še čisti kotički, ki pa jih bomo tako samo zastrupili. Vzpodbujati bi morali biokmetijstvo, kjer je to še možno ali vsaj biovrtičkarstvo."
Milena OREŠNIK
" Se vam ne zdi , da se vsebina posode niti približno ne ujema z napisom na njej!"
(fotografija je bila posneta pri trgovini na Vitanu)
GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG
20
KOGOVSKI KRATKOHLACNIKI USTVARJAJO
KO KOMAR BRENČI
Kadar pri nas brenči komar, je vrišč in krič, tako je tudi v temle spisu.
Neko jutro me je prebudilo lepo spomladansko sonce. Pomencala sem si zaspane oči in si rekla, da bo današnji dan nekaj posebnega. Sedla sem k mizi in popila topel čaj. Zaslišala sem brenčanje komarja. Letel je po stropu in me motil pri branju. Skočila sem od mize. Letala sem s packo po sobi in razbila mamino najlepšo vazo. Mama je planila v jok. Opravičevala sem se ji in jo tolažila. Oče ji je obljubil, da ji bo kupil novo in še lepšo. Meni še vedno niso popustile moči, komar me je gledal malo na eno oko, malo na drugo. Grozil mi je da me bo pičil. Jezno sem odprla vrata in ga za kazen napodila ven.
To je moja zgodba. Mama pa se še ni potolažila z vazo.
Barbara ZOREČ, 4. a
JESEN V MOJEM KRAJU
Nekega jutra je porumenelo sonce, gozdovi so bili vsebolj rdeče rjavi in ptički so odleteli na jug. Prekrasen dan je bil.
Danes, ko gledam v širno prekrasno naravo, zagledam pisane listke, ki se spuščajo drugim na tla. Potihoma si govorim:" Oh ti lepi listki, ki tako lepo plešejo po zraku."
Obrnem se proti vzhodu, kjer sije prečudovito jesensko sonce. Naenkrat pa zaslišim tanek glasek:" Saj to so ptički, ki letijo proti jugu." Kako rada bi tudi jaz preletela s ptički, a nimam kril, ne perja in nisem ptič. Ko sem se naveličala gledati v prelepo naravo, me je mama poklicala k zajtrku. Tisti dan mi je bil zelo všeč.
Martina ŠTAMPAR, 4. a
RAZOČARANI SONČNI ŽAREK
Neko jutro je sončni žarek bil zelo razočaran, ker je izvedel, da se je vrtnica zaljubila v travo Bilko. Celo popoldne sta se vrtnica in žarek pogovarjala o njeni ljubezni. Žarek je bil zelo, zelo razočaran in tudi žalosten. Vrtnico je razočarano vprašal, zakaj ne ljubi njega. Vrtnica pa reče: " Veš ti si tako tanek in mlad." Žarek pa ji odgovori: " Saj sem tanek tudi lep." " Veš žarek, " reče vrtnica, " ljubim samo travo Bilko." Potem pa je odšel k soncu. Na nebu je bil zelo razočaran, vendar pa pomirjen, saj je imela vrtnica prav.
Petra ZADRAVEC, 3. a
SONČNI ŽAREK IN TEMEN OBLAK
Sončni žarek se je nekega dne sprehajal po nebu. Srečal je temen oblak in ga pozdravil na glas. Oblak ni nič odgovoril." Dober dan oblak ! " Še drugič ni nič odgovoril. Sončni žarek je šel okoli njega in zagledal, da spi. Ni ga hotel prebujati, ker je sladko spal. Zelo je bil hud, ker je spal, moralo pa bi deževati. Njegov čas je bil. Odšel je k soncu in zavedno je ostal pri njem in ga ubogal.
Karmen GRNJAK, 3. a
GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG
21
CE RAZMECEM HISO
Nekega dne, ko so starši odšli na sprehod, sem jaz ostala sama doma.
Mislila sem si:" Kaj, ko bi razmetala celo hišo ? " In to sem tudi storila. Dela sem se lotila v svoji sobi, nato v hodniku, kuhinji, stranišču, očetovi in mamini sobi, kopalnici in nazadnje v shrambi. Vsepovsod sem stvari, ki so bile v kaki sobi, ali kjerkoli, razmetala do vrat, da se niso dale odpreti. Mislila sem: " Saj ne bodo starši jezni." Oče in mama sta prišla domov in nista mogla odpreti vrat. Mama je zaklicala:" Zakaj si se zaklenila ?!" "Saj ni zakljenjeno mama !" " Zakaj pa se potem ne dajo vrata odpreti ?" " Oh mama, počakaj naj vzamem vstran le omarico. " Vzela sem in odprla vrata. Mama in oče sta začudeno pogledala in rekla: " Najina hčerkica, kaj si naredila ?" Zresnila sem se in ju pogledala. Z mamo sva pospravili hišo.
Od takrat naprej sem morala s starši na sprehod. Kaj si pa moreš? Nič!
Maja ŠPENDIJA , 4. a
JESEN V MOJEM KRAJU
Ko sem se nekega sončnega jutra zbudila, sem skozi malo okence pogledala kaj se dogaja. Zunaj ja sijalo toplo sonce. Hitro sem smuknila s tople postelje.
Prišla sem na dvorišče. Zunaj so žvrgoleli pisani ptički. Mama me je veselo opazovala, kaj delam zunaj.
" Hitro pridi k zajtrku ," je rekla. Hitro sem odca-pala z novimi copatki k zajtrku. Pri mizi me je čakal slasten zajtrk. Ampak ne veste, kaj sem danes imela! Imela sem rojstni dan. Ampak čisto sem pozabila na rojstni dan. Mama mi je rekla, da imam rojstni dan. Jaz sem bila zelo vesela. Sončnega opoldneva sta prišla moja prijazna botrica in lep boter. Rekla sta, da je k nam že prišla lepa jesen, ker je že vse pobarvano. Prvo smo se sprehodili po čudoviti naravi. Prišli smo v gozd, kjer je bil prečudovit razgled po drevesih. Kaj lahko vse narava naredi, sem si s smehljajem rekla. Bili smo zelo dobre volje. Moja botrica mi je rekla, da ima prečudovito knjigo o jeseni in da mi jo bo posodila. Bila sem zelo vesela. Ko smo se vračali, sta rekla, daje na Štajerskem najlepše, ko je jesen. Sedli smo k rjavi mizici. Kosilo mi je zelo teknilo.
Ko so odšli domov, sem še vedno mislila, kaj je vse prečudovitega na svetu.
Mateja RUBIN, 4. a
TORBA ME JE NESLA V NAROBE SOLO
Nekega jutra je zazvonila ura in me prebudila. Torba me je pocukala za nos in me ptegnila na hrbet. Vso pot me je vlekla, nisem vedela kaj bi rekla. Ko pa me je privlekla do šole, nisem vedela, kaj naj to pomeni. Torbe so sedle na učence, stol pa je sedel na učiteljico. Vsi skupaj smo bili začudeni, nismo vedeli, kaj bi naredili. Ko pa je bilo ure konec, pa smo imeli pevski zbor. Kako se je učiteljica Anica načudila? Stol je sedel nanjo in dal intonacijo vsem torbam. Torbe so se odprle in na ves glas so začel prepevati. Učiteljica je mahala pod stolom in jih skušala pomiriti. Ni ji uspelo. Torbe so začele skakati in še glasneje prepevati. Končno so se umirile. Vsaka je skočila na svojega lastnika in ga vlekla domov. Komaj sem se utegnila in že je torba dirjala z mano proti domu. Doma se je odprla, zmetala iz sebe vse zvezke in zakričala:" Tako, zdaj pa hitro delat nalogo!"
Brigita LUTERŠMIT, 4. a
LL-^NA
GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG
Z ZAČARANIM KONJEM V SVET
Nekoč je živela deklica Marjeta. Doma je oče ni imel preveč rad, zato bi rada videla, da bi po njo prišel začarani konj in jo odnesel v deželo pravljic. Nekega večera je Marjeta sedela v svoji sobi med kopico igrač, ki so bulile vanjo. Naenkrat se je nebo zjasnilo. Marjeta je pogledala skozi okno in videla je lepega belega, letečega konja. Odprla je okno, ga pobožala in ga vprašala: " Kako ti je ime?" Odgovoril ji je: " Bimo." Kmalu sta bila prijatelja. Dolgo sta se pripravljala na vzlet, ko je konj samo vzletel. Letela sta visoko nad gorami. Gore so imele bele glave. Letala sta tako visoko, da se je Marjeti vrtelo v glavi. Doživela sta vsemogoče stvari. Letela sta tako dolgo, da sta priletela v Afriko. Ljudje so bili črni. Sonce je pripekalo, da ja Marjeti teklo s čela. Marjeta je rekla konju: "Kmalu se bo zmračilo. Odpelji me domov." Konj je urno letel proti domu. Marjeta še vedno sanja o lepih doživetjih.
Barbara ZOREČ, 4. a
Otrok, igra, igrače, svoboda, usvarjalnost so besede, ki jih zelo pogosto povezujemo. Otrok je v igri samostojen, ustvarjalen, izraža to kar doživlja " sedaj" in " tu " uživa v sami dejavnosti, četudi ne doseže konkretnih rezultatov. Hkrati je to dejavnost, ki jo poznamo že od nekdaj, poznamo jo odkar obstaja človeštvo, tipična je za otroke, ki živijo v mestu in na podeželju, je dejavnost ki poteka v družini, vrtcu in šoli. Otrok pridobiva spoznanja z neposrednim opazovanjem okolja, odnosov v njem ter z lastno aktivnostjo ob kateri si pridobiva različne izkušnje. Tako smo ob otroški igri slišali: SEBASTJAN: " Rad se igram in vozim avto." PRIMOŽ: " Najrajši imam kocke, da si naredim avto."
2 ce >o o
n 03
'E E
9
-4—'
C/3
E
0 i—
o.
C/3
E
o" >
c/3
C/3
>n >
_co j*
C/3 03
O ■*—>
_Q3 ,13
ANITA:" Rada igram " Miškosladkosnedko."
ANA:" Jaz pa rada rišem."
MITJA:" Jaz pa delam visoke stolpe iz kock."
NEŽKA:" Najrajši gledam knjige."
NASTJA:" V kotičku rada kuham kavico in čaj."
JURE:" Jaz pa rajši barvam."
SANDI:" Jaz tudi rad rišem."
TAMARA:" Najrajši likam oblekice za pupe."
ŠPELA:" Jaz pa se rada igram s pupo."
MITJA:" Rad poslušam pravljice."
Pa še nekaj " luštnih " iz otroških ust:
-	Ko smo v vrtcu opazovali divjo raco - preparirano - sem vprašala: " Zakaj lahko raca plava po vodi? " Deček hitro odgovori: " Zato, ker ima na nogah " klofute "."
-	Pogovarjali smo se o lešnikih. Pa pravi štiriletni
fantek: " Pri nas tudi rastejo na vejah čokolešniki n
V V E Kog Marija ŠTAMPAR
VRTEC

P(T<
j t>(Y
Cerkev Sv. Bolfenka na Kogu
GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG
23
TAKO SO PREPEVALI VČASIH
Pesem, ki vam jo hočem danes predstaviti, bi lahko poimenovali " Pesem siromakov ". Tu v domačem krogu je še nikoli nisem slišal, ostala pa mi je v spominu, ki sega osem let nazaj, na medkrajevno prireditev: Večer domače pesmi in besede, ki smo jo skoraj pod istim naslovom nekoč prirejali tudi na Kogu.
Posebno v tem prazničnem času so nekoč to pesem radi peli v tistih preprostih družinah, kjer je po celoletnem trdem delu na kmetiji ob Božiču na mizo pripeljal svojo " kočijo " le kakšen puran. A pri kmetih in siromakih miza nikoli ni bila tako polna kot pri gosposki.
Zato so si ljudje takrat tudi s takimi hudomušnimi pesmimi vlivali upanje za boljše čase in obenem hladili bes nad gospodo.
In pesem o kateri toliko govorim in vam jo bom sedaj predstavil, sem pred leti na srečanju v Obrežu slišal prvič, a mi je ostala v neizbrisanem spominu. Po teh letih me je pot slučajno zanesla v šalovce k Kolaričevim, kjer mi je 87-letna mati Tonika spet v živo zapela pesem. Pa si jo preberite in tudi zapeti se da zelo lepo!
Prvo večer gospa večerjala
eno ptico jerebico - to gospodsko ptičico.
Drugo večer gospa večerjala
dva goloba, eno ptico jerebico - to gospodsko ptičico.
Tretjo večer gospa večerjala
tri grlice, dva goloba, eno ptico jerebico - to gospodsko ptičico. Četrto večer gospa večerjala
štiri race, tri grlice, dva goloba, eno ptico jerebico - to gospodsko ptičico. Peto večer gospa večerjala
p t gosakov perotnjakov, štiri race, tri grlice, dva goloba , eno ptico jerebico - to gospodsko ptičico.
Šesto večer gospa večerjala
šest puranov, pet gosakov perotnjakov, štiri race, tri grlice, dva goloba, eno ptico jerebico - to gospodsko ptičico.
Sedmo večer gospa večerjala
sedem kravic, šest puranov, pet gosakov perotnjakov, štiri race, tri grlice, dva goloba, eno ptico jerebico - to gospodsko ptičico.
Osmo večer gospa večerjala
osem bikov, sedem kravic, šest puranov, pet gosakov perotnjakov,štiri race, tri grlice, dva goloba, eno ptico jerebico - to gospodsko ptičico.
Deveto večer gospa večerjala
devet tortih, osem bikov, sedem kravic, šest puranov, pet gosakov perotnjakov, štiri race, tri grlice, dva goloba, eno ptico jerebico - to gospodsko ptičico.
Deseto večer gospa večerjala - kaj je mela, vse pojela:
devet tortih, osem bikov, sedem kravic, šest puranov, pet gosakov perotnjakov,
štiri race, tri grlice, dva goloba, eno ptico jerebico - ta gospodska piči picika.
Zapisal Janko KLANJČA
GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG
24
"POLJE, KDO BO TEBE LJUBIL...?"
Fse se mi vidi, ka de nom fsem tota štora popefka nastopila v glovo, z glove pa ti navodno gre v roke pa v noge, te pa tijan to pot pazdiho.
Znote, letos bom pač zarese s totim svojim prednovoletnim zmetajom čista krotek. To pa zoto, ka se f politiko, pri moji krščeni duši, zaresen ne konim spuščati. Keko jomraja pa hudoga ja donesla " ničvrednica " ( politika ) med nos , posebno čista obični norod pa takeltak vsaki najbol na svoji koži preštima.
Pri kmečki bilanci, ki bi se mogla zaj pred novim letom začeti delati, se vam lehko dol zaklejem, ka ne nucam več niti navodnoga cementnoga vreča pa cimermanskoga svinčnika. Kej pa bi sploh še delo z računalnikom, ke takeltak napamet znom, kum je fse fkup odišlo. S kom gut se namrč spomi-jam, mo vednoko veselje do fsega kak jos, tak, ka bi najrajši fse fkup pošlo, z gospodorstvom pa s politikoj vred to, odkod je prišlo.
Moram vam samo reči, ka če de šlo tak napre, naše jive nade " ljubjo žar pomladi", pač pa oset, ščovje, slok, partizan pa še kakši drugi drači. Naši deca, se reče dečki pa nado tudi več trebali sol-dotov služiti, zoto, ka zavolo podhrajenosti nado sposobni. Te pa, keko sem čujo je glih za naš kraj nekša lublanska poslanka pripravila strašno študijo telovadbe, prevzgoje, školaja pa nesmrtnosti.
Vesele Rožične praznike ter zdravja in sreče v flovem letu 1996, Vam želi
VZGOJA SAMPINJONOV Vrtan 15, KOG, tel.: 062 / 717-107
Jo pa vos pitam, kak bomo se mi školali, mi stori ludi, če za deco namo meli pomalem niti ficka, ka bi lehko šli ke študirat. Računam pač na to, ka bomo mi kmečki lidje, namesto ka bi štindirali kak bomo čimbol školano pa zdravo živeli, se mogli hitro fkup vzeti pa si spraviti vozne krave, iti nazaj na kuje, ka nade z našo zemloj tak, kak se ji v resnici črno piše.
V čast si štejem samo to ka smo mi ni tejko nori pa krivi, ka je fso našo gospodorstvo zavolo nos norlokof tak daleč prišlo, pač pa so fsi ovi tam gore pri koritah tak pametni, ka samo za sebe znojo ke bi radi, z nami pa tak ne vejo ne kot pa ne kom.
No, naj bo že kak gud če smo mi tu, ke smo, še najbol zadovolni. Toti mednarodni deca, kibi naj drugo leto naj dojšli pucat našoga Sv. Bolfenka, bodo sikak neke haska napravili, škode pa se tak namo znali veli zračunati, zoto ka smo po študiji prenori.
Kej vam naj rečem zaj pred novim letom. Stopite napri čvrsto pa trdo. Za norca se nedejte nikomu meti. Garantiram pa vam lehko le to, ka bomo živili fsi do smrti, tudi tisti, ke gnes din živijo na naš račun.
Te pa srečno pa zdravi mi ostante. To vam rečem, zdravje to je čuda, morti de pomalem fse kej de nam ostalo!
Imel sem rad svojo zemljo, sem rad imel svoje ljudi, vseskozi goreče ljubil sem deželo, ljubil vse sem, kar tu raste, dela in živi!
A prišli takšni, nespametni so časi, da že dolgo, predolgo ni jih bilo, da tam v mestu, in tudi tu, pri nas, na vasi, je vsem, prav vse,narobe šlo.
Trpeli delavci so, garali kmetje, vse bilo je kot nekoč, še berači iskali so zavetje, bogati klicali, prosili - na pomoč.
In ti so časi nam ostali, čeprav pred leti so obljube čisto druge nam dajali; rekli so, da nam bo po novem bolj lepo. A le na koncu vprašam vas: " Mogoče v letu, ki prihaja, bo zares tako? "
Dr. METLA
GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG
25
PREDNOVOLETNA ANKETA
Zvonko PUKŠIČ, Jastrebci: " Z iztekajočim se letom sem kar zadovoljen, tudi zato, ker sem dosegel enega večjih življenjskih ciljev. Z mojo družinico smo se namreč vselili v svoj novi domek. Za naprej pa želim predvsem zdravja svojim najbližjim in sebi, želim pa tudi, da bi se naša država drugače obnašala do kmetijstva."
Katarina MAVRIC, Vitan: " Jaz sem zadovoljna, saj mi zdravje še vedno dobro služi seveda mojim letom primerno. Čeprav sem malo " puklasta " se ne hudujem, saj pravijo, da se delo najde pri zemlji...Če bo šlo tako naprej, bom še zadovoljna, čeprav včasih malo " zmrgočem ".
Suzana ZADRAVEC, Lačaves: " Želimo si zdravja in da v prihodnjem letu ne bi bilo slabše kot letos. Lačni še nismo, in upamo, da tudi ne bomo."
Filip POKRIVAČ, Gomila: " Želim si, da bi bil
zdrav jaz in tudi moja družina."
Zlatka PEVEC, Kog: " Želim si zdravja za vse, predvsem pa, da bi se v službi vse dobro izteklo, zaenkrat nam namreč slabo kaže."
Ivan MLINARIC, Vitan: " Da bi bilo v novem letu čim več likvidnih podjetij, samostojnih podjetnikov in da bi čimprej v resnici zavladal mir na Balkanu, saj bi se s tem vsem v Sloveniji odprlo veliko novo tržišče, ki bi nam omogočilo lažje preživetje. Seveda želim srečo in zdravje zase in za svoje najbližje."
Marina NEMEC, Gomila:" Rada bi veliko denarja in predvsem zdravja. Če si zdrav, pride potem še vse drugo tudi."
Martina PRAPOTNIK, Jastrebci: " V letu se mi je zgodilo dosti lepega, najlepše pa je to, da sem, čeprav s težavo, prišla do željene slaščičarske šole. Poklic, za katerega se usposabljam, me zelo veseli, zato mislim,da bo tudi v novem letu lepo."
Viki BORKO, Vodranci: " Nad starim letom se v nobenem pogledu nimam kaj pritoževati. Bilo je vsega dovolj, od dobre plače in zabave. Če bo tudi novo leto takšno, si lepšega sploh ni zamisliti. "
Jože ZOREČ, Gomila: "Da bi bil mir na svetu, drugo pa zaenkrat še imamo."
Ivan KUTNJAK, Kog: " V družini naj nam ne manjka miru in zdravja. V sadjarstvu in vinogradništvu ter pri vsakdanjem delu pa si želim dosti uspeha in da bi se mi načrti uresničili. Tudi prijateljem in znancem želim, da bi bili srečni in uspešni."
Romana ŠKRLEC, Kog: " Da bi se ljudje razumeli med seboj in da bi imela denar."
Terezija MLINARIC, Kog: " Želim si zdravje, srečo, denar in zadovoljstvo zame in za vse moje najbližje."
Milan VNUK, Vodranci:" V iztekajočem letu smo imeli nekaj težav z živino, škodo so nam delale poplave - poplavljala je Trnava v " Žabjaku " v Vodrancih -, zato upam, da nam bo v prihodnjem letu s tem prizanešeno. Kot vsi v " Pesovčaku " si tudi jaz želim v letu 1996 asfalt v naš konec KS , da bi se rešili tega blata. Pa naj nas tudi zdravje ne pusti na cedilu."
GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG
26
Vesele Rožične praznike in srečno 1996 Vam želi
Strojno ključavničarstvo
Kolarič Marjan tel. & fax : 062 /711-200
Vesel Rožič ter srečno Hovo teh 1996
vam želijo iz bifeja VESELKO, Vitan
Veselje ob Rožiču ter srečo, zdravje in obilo užitkov
tudi ob " bolfenški" kapljici,
Vam vsem želi Vinogradništvo in kletarstvo MUNDA
Vsem krajanom krajevne skupnosti Kog Želimo vesele Rožične praznike ter srečno, zdravo in uspeha polno Hovo lete 1996.
Vsem cenjenim strankam in gostom se zahvaljujem za zaupanje, obenem pa jim želim vesel Rožič ter zdravo in srečno tlovo lete 1996 ; ■ ■ :
MINI MARKET BALAŽIČ MARIJANA, tel.: 062 / 716-050
GRLICA FRANC
KOG 37 tel.: 062 /717-520
Vesel Rožič in srečno Hovo lete
Vam želi Ivan Škrlec
POPRAVILO KMETIJSKE MEHANIZACIJE
KOG 44 tel.: 062/717-048
GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG
m
ZIDARSTVO LJUBO IVAJNŠIČ
tel.: 062/711-220
Vsem krajanom Krajevne skupnosti Kog, želi družinsko podjetje " IVAJNŠIČ d. o. o. " lep in miren Božič, zdravo, uspešno in poslovno teh 1996.
Obenem vas obveščamo, da smo v našem družinskem podjetju za vas pripravili posebno ponudbo oz.AKCIJO, ki velja od 15. 12. 1995 do 15. 1. 1996. Zdaj lahko gradite z nami do 30% ceneje. Na gotovinsko plačilo 5% SKASA KONTO Brez PD 10% na osnovni gradbeni material Brez PD 20% na izolacijske materiale
MIHAELA d.o.o.
Vinogradniško-kletarska oprema in reprodukcijski material
KOG 14, tel.: 062/716-046
v
Se eno uspešno leto našega sodelovanja je za nami. Z upanjem in novimi
cilji bomo skupaj zakorakali v Novo - 1996, naj bo še uspešnejše!
Želimo vam vesel Rožič, veliko poslovnih uspehov in osebne sreče!
Vesele l3ožične praznike ter zdravja in sreče v tlovem letu 1996, Vam želi
ZIDARSTVO OZMEC Ozmec Dušan
Gomila pri Kogu 42,62276 Kog, tel.062 / 716 002 se priporočam s svojimi uslugami
IAFI IMSI VO >II I\ARH Vsem krajanom in strankam želim vesel Božič in Srečno 1996	
2etirno Vam vesel Božič, v Hovem letu pa veliko zdravja, sreče in uspehov! o Vinogradništvo ČURIN-PRAPOTNIK KOG 15, tel.: 716-046, 717-039	Vesel l3ožič in srečno tlovo leto 1996, Vam želi V^šgsl?» / Za vse sedanje in bodoče stranke naslednje obvestilo: - odpiralni čas AGROKOL-a bo od 1.1. 1996 od 8. 00-12. 00 ure.
GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG
KRIŽANKA
GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG
" NOVICE " so bile ustanovljene na skupni seji KK SZDL Kog in KS Kog dne 1.12.1978.
Prva številka je izšla 5.12.1978.
Odgovorna urednica :
Slavica MUNDA;
Uredniški odbor :
Milan LUKMAN, Ksaver MEŠKO, Jerica MLINARIC Milena OREŠNIK
Ilustracije :
Jerica MLINARIC
Fotografije :
Sonja KAMPLET - ROTAR
Naklada 300 izvodov. Izhaja priložnostno.
GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI KOG