_ Zlati grb za Novi tednik ■o -r<"> im -t-■r- Str. 7 C/ZJ/иЛи ■ \ / v v /V//>/vX /e vaš hladilnik prazen? tednik Napolnite ga brezplačno! ratl'0 V akciji Do polnega vozička brez mošnjička vsako sredo ob 12.15 na Radiu Celje. Kupon je v Novem tedniku! RADIO CELJE 90,6 95,1 95,9 100,3 OVI TEDNI шЛТЕОПт VSAK ČETRTEK Št. 15 / Leto 70 / Celje, 16. april 2015 / Cena 2,50 EUR / V. d. odgovorne urednice NT Tatjana Cvirn iO@WO Pomlad v srcih Minuli konec tedna je bilo Celje polno maturantov, saj so na Savinjskem nabrežju zaplesali ulično četvorko. Vrvež mladih je tudi sicer napolnil ulice, ki so bile v znamenju zdravja. Te dni, ko so mesto preplavili mladi pevci, je spet živahno in verjetno bomo lahko ujeli še kak podoben motiv. str. 10, 24, 36-37 GOSPODARSTVO Poleg treh lilij še rdeča zvezda str. 5 Adijo, Aero! str. 4 AKTUALNO ^^^^^^^^^ Gostilniški vrtovi: enotno ali vsak po svoje? str. 12-13 Hitra cesta med načrti in protesti str. 2-3 ROGATEC- Kdo bo plačal napako šole? sr. 8 KULTURA Fotografske zgodbe v sodobni preobleki str. 11 PRIHODNOST JE PRIŠLA NAJVEČJI INDUSTRIJSKI SEJMI NAJPOMEMBNEJŠIH PODROBNOSTI Foto: SHERPA 13. ШШ FORMQ TOOL I orodja, orodjarstvo, stroji — em ШЖ GRQF&PQCK ш grafika, papir, stroji, embalaža, pakiranje Q PLflGKEM ^^^ plastika, guma, kemija VARJENJE in LIVARSTVO varjenje, rezanje, livarski stroji, oprema, materiali 2 AKTUALNO UVODNIK TATJANA CVIRN ■ v ■ Praznično vzneseni Priznajte, da imate tudi vi radi, če vas kdaj malo potrepljajo, vam rečejo, da ste bili dobri, ali vam celo dajo kakšno nagrado za vse to. Tako prijetno smo se v soboto počutili sodelavci uredništva tega našega časopisa, ko smo v Narodnem domu prejeli letošnje najvišje občinsko priznanje - zlati grb. Ni sicer namenjen le nam, ki trenutno ustvarjamo novinarske vsebine časopisa, temveč vsem našim predhodnikom, ki so to počeli minulih sedem desetletij. Morda smo zato lahko še toliko bolj ponosni, da smo del velike zgodbe, ki ni nastala včeraj in ki nas zavezuje, da se bomo trudili, da se ne bo tako kmalu končala. Našim predhodnikom ni bilo vselej lahko, kot tudi nam danes ni. Pravzaprav so bile težave skozi desetletja podobne, kot so še danes: pomanjkanje denarja in zato iskanje novih oglaševalcev, pridobivanje novih bralcev, skrb za čim bolj pestro vsebino in posodabljanje podobe ter prizadevanja za uvajanje vseh tehničnih novosti. Novinarska ekipa se je zavedala, da bodo bralci na dolgi rok prepoznali in cenili le kakovost. Mnogi so tako zvesti tedniku že desetletja, brez njih bi časopis težke preživel toliko časa. Iz skromnih začetkov, ko je izhajal le na nekaj straneh in pisal o povojni gradnji ter bil bolj agitacijsko sredstvo kot pravi časopis, je nato zrasel v resen tedenski časopis, pri katerem so tako uredniki kot ekipe, ki so jih vodili, vedeli, da je njihova naloga ne le poročati o dogajanju na tem območju, temveč tudi sooblikovati ta prostor na eni strani s profesionalnim novinarskim pristopom, ki zahteva preverjanje informacij, in na drugi s kritično presojo dogajanja v regiji. V jubilejnem letu so pred nami novi izzivi, v katere moramo ugrizniti, četudi se zdijo kot kislo jabolko, ki nam ne diši. Novi časi in nove tehnologije namreč zahtevajo drugačne pristope, ki bodo pritegnili mlajše bralce, takšne, ki posegajo predvsem po spletu in elektronskih medijih. Lokalna informacija bo po našem prepričanju vedno zanimiva, sploh če bo predstavljena na še bolj privlačen in sodoben način. Časa za spanje na lovorikah in veselo praznovanje torej nimamo veliko. Mogoče za kakšen kozarček penine ali vina, s pivom, ki je te dni spet aktualna tema pogovorov, pa ni ravno običaj nazdravljati. Čeprav je za mnoge to edina prava pijača in so pripravljeni za svojo znamko storiti marsikaj. Kdo ve, kaj bo pivcem piva in vsem drugim prineslo lastništvo tujcev, ki so z nakupom laške pivovarne dobili 80 odstotkov slovenskega pivovarskega trga. Tokrat ni bilo govora o nacionalnem interesu, o katerem smo poslušali pred leti, ko so tujci hoteli kupiti Pivovarno Union. Tokrat je šlo zgolj za posel, ki bo, ko bo dokončno izpeljan, imel zagotovo posledice v tej regiji, saj je z laško pivovarno povezanih ogromno ljudi. Da ne bomo preveč črnogledi, zaenkrat nimamo druge možnosti, kot da verjamemo novim lastnikom, ki zagotavljajo, da bodo ohranili obe močni blagovni znamki piva. In nekaj let tudi delovna mesta. Na zdravje torej! ČETRTEK FE1EK SM0TA NEDELJA % H ЕЛШШШШ mm 1Ш TOREK SREDA ČETRTEK Č5 % nm ШЕН тшш 91 Gradnje pred le VELENJE - Kljub najavi, da so bili na ponovno srečanje o tretji razvojni osi vabljeni tudi ministri pristojnih resorjev, je bilo malo verjetno, da bi se ga kdo udeležil glede na dolgo večerno sejo državnega zbora prejšnji dan o aferi Veberkom. Na koncu je bila udeležba na srečanju, ki sta ga sklicala velenjski župan Bojan Kontič in podpredsednica DZ Andreja Katič (zaradi v uvodu omenjenih razlogov je bila verjetno odsotna tudi ona), na nižji ravni in manj številčna kot na zadnjem srečanju novembra lani. Manj je bilo prisotnih tudi županov in gospodarstvenikov ter tudi strokovnjakov iz državnih uradov in služb. Premik z mrtve točke? Razlog za to je morda v tem, da je v času do lanskega srečanja projekt tretje razvojno osi povsem zastal. Po štirih mesecih pa so se, morda tudi na podlagi novembrskega srečanja v Velenju, zadeve vendarle premaknile z mrtve točke. Vlada je namreč pred približno mesecem sprejela sklep o najbolj primerni možnosti za pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) za hitro cesto na severnem kraku t. i. tretje razvojne osi od Velenja od avtoceste A1. Izbrala je traso F2-2 s priključkom na avtocesto pri Šentrupertu. S to traso sicer tako kot prej, ko so jo že izbrali kot najresnejšo različico za sprejem, spet niso zadovoljni predvsem v občini Braslovče, ker preveč posega v kmetijska zemljišča. Najbrž je pomenljivo, da se srečanja ni udeležil tudi braslovški župan Branimir Strojanšek, medtem ko je župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar izrazil precejšnje nezadovoljstvo. Brez nove blokade? Zato pa je velenjski župan Bojan Kontič, ki želi v imenu podpornikov tretje razvojne osi s temi srečanji na državo izvajati stalen pritisk, prepričan, da bi stvari po zadnji odločitvi vlade končno lahko šle v pravo smer. Meni, da je vlada s to odločitvijo sporočila, da je hitra cesta od Šentruperta do Koroške v javnem interesu. »Zato menim, da ni več razloga za oviranje tega projekta. Pri tem mislim predvsem na pomisleke kmetijskega ministrstva glede zemljišč, ki bi bila izgubljena na račun avtoceste. Sklep vlade zato razumem tako, da kmetijsko ministrstvo nima več vzvodov, da bi lahko še naprej blokiralo nadaljevanje postopkov,« je na srečanju poudaril Bojan Kontič. Dodal je še, da čas ni zaveznik tistih, ponovno romal na vlado. »Če bo postopek relativno hiter, računamo, da bi bi bil predlog za sprejem DPN na vladi ob koncu tega ali v začetku prihodnjega leta,« je povedala Stebernakova. Po letih študij za traso F2-2 Irena Oven z direktorata za prostor, graditev in stanovanja, kjer pripravljajo vse državne prostorske načrte, je povedala, da je vlada že leta 2010 za različico F2-2 sprejela osnutek DPN, dopolnjeno je bilo tudi okoljsko poročilo, zaradi poseganja na kmetijska zemljišča in nasprotovanja lokalnih skupnosti ter Nevredno evropske države Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani je v javnem pozivu vladi in slovenski javnosti z naslovom Proti uničevanju kmetijskih zemljišč zapisala, da je vlada z izbiro različice F2-2 ponovno preusmerila traso hitre ceste preko najboljših njiv in hmeljišč z urejenim namakalnim sistemom. Ob tem ugotavlja, da je namen pozidati kmetijska zemljišča Savinjske doline škodljivo in potratno dejanje, neskladno s trajnostno rabo naravnih virov in nevredno evropske države. »Kmetijska in okoljska stroka traso F2-2 Velenje-A1 v celoti zavrača in poziva k sprejetju trase, ki ne bo trajna uničila kmetijskih zemljišč,« so še zapisali v pozivu vladi, ki sta ga podpisala prodekanja dr. Metka Hudina in dekan dr. Davorin Gazvoda. ki se zavzemajo za tretjo razvojno os in da morajo preprečiti morebitne namere, o katerih govorijo nekateri, da vlada spreminja in sprejema trase samo za to, da se nič ne zgodi. Vlada o DPN do konca leta? Najvišja predstavnica vlade je bila Lidija Stebernak, državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor. Kot je povedala, se bo postopek sprejemanja DPN za izbrano traso nadaljeval tako, da bo Dars pripravil okoljsko poročilo, ki bo podlaga za celovito presojo vplivov na okolje, potem bo konec maja ali v začetku junija sledila javna razgrnitev. Po stališčih do pripomb v javni razpravi bo predlog za pripravo DPN pristojnega ministrstva pa niso mogli pridobiti mnenja o ustreznosti okoljskega poročila. »Vmes smo na direk-toratu iskali tudi možnost po sredinskem koridorju, in sicer s priključkom trase hitre ceste od Velenje pri Podlogu, a smo po več sestankih ugotovili, da ta trasa ni primerna tako z naravovarstvenega kot vodovarstvenega vidika. Prav tako je bila v igri različica F-6, trasa po obstoječi cesti od Velenja do Arje vasi. A naši projektanti so ocenili, da bi bila gradnja po tej različici zelo problematična, saj bi bilo veliko zapor na obstoječi cesti, ki je edina povezava do Koroške. Na podlagi analize vseh možnosti se je zato vlada odločila, da bo prostorsko umeščanje nadaljevala z optimizirano različico F2-2,« je postopke iskanja najustreznejše trase opisala Irena Oven. Računajo na evropski denar Vesna Kolar Planinšič, vodja sektorja za celovito presojo vplivov na okolje na direktoratu za ministrstvo za okolje in prostor, je povedala, da bodo okoljsko poročilo, ki ga bo pripravil Dars, z utemeljitvijo različic F6 in F2-2 obravnavali in končali v zakonskem roku 30 dni. Pri tem morajo pridobiti tudi mnenje kmetijskega ministrstva, ki ima 21 dni za pripravo končnega stališča. »Treba je paziti, da bo vse v skladu z evropskimi predpisi, saj računamo pri financiranju tudi na evropski denar,« je še poudarila. Ob tem, ko je trenutno predvsem aktualno vprašanje zaključka umeščanja v prostor za (verjetno) dokončno izbrano traso, na srečanju navzoči tudi niso mogli mimo vprašanja, kdaj se bo po hitri cesti od Velenja do Šentruperta mogoče zares tudi peljati. Kot je povedala Darja Kocjan, generalna direktorica direktorata za infrastrukturo, bi bila ta napoved zelo nehvaležna in od nje bi bilo neodgovorno glede na to, da trasa še ni umeščena v prostor. »Dars je letos že začel pripravljati izvedbeno dokumentacijo na odseku Velenje-Slovenj Gradec, za odsek Šentrupert-Velenje čakamo na DPN. Na našem ministrstvu zelo zagovarjamo sočasnost izvedbe gradnje, to bi bilo najbolj optimalno, v realnosti pa bo verjetno postopno, po delih. V idealnem primeru bi lahko imeli dokumentacijo leta 2019 in takrat bi se lahko začela gradnja.« Kot je še povedala Kocjanova, bo treba Darsu zagotoviti investicijsko sposobnost, ob dosedanjih obveznostih, ki jih ima Dars pri gradnji avtocest. Nujna bodo tudi državna poroštva, pri čemer je za konkretne številke o stroških gradnje še prezgodaj. ROBERT GORJANC Foto: arhiv NT (GrupA) Civilna iniciativa Braslovče je trdno prepričana, da je trasa hitre ceste od Šentruperta do Velenja škodljiva in neupravičena. Kot navajajo njeni člani, naj bi bila daljša in za okoli 200 milijonov evrov dražja od drugih različic, speljana po najboljših kmetijskih zemljiščih Spodnje Savinjske doline in prometno neučinkovita. Civilna iniciativa zato poziva Braslovčane, da podprejo bolj trajnostne rešitve na protestnem shodu, ki bo v sredo ob 11. uri na križišču v Parižljah. AKTUALNO 3 tom 2019 ne bo Proučene variante severnega dela 3. razvojne osi odsek od avtoceste A1 preko Velenja do Slovenj Gradca Dolžina severnega kraka tretje razvojne osi: 7O / km Približna investicijska vrednost: 1,2 milijarde evrov Stanje na odsekih Velenje-jug-Šentrupert-A1 (F2-2): priprava DPN Velenje-Slovenj Gradec: izdelan DPN, priprava projektne dokumentacije Slovenj Gradec-Otiški vrh-Holmec: študija različic Časovnica za izbrano traso F2-2 do konca leta 2OI^ izdelava okoljskega poročila, presoja vplivov na okolje konec 2OI5 začetek 2O16 sprejem DPN na vladi 2O16-2OI9 izdelava projektne dokumentacije, odkupovanje zemljišč 2OI9 gradnja hitre ceste Šen-trupert-Velenje Kontič proti filozofiji, da se trase tretje razvojne osi spreminjajo zato, da se nič ne zgodi »Da nas ne bodo prehiteli Kitajci« Ob srečanju na temo o tretje razvojne osi v Velenju smo zbrali še nekaj mnenj udeležencev, ki so po eni strani zadovoljni, ker se stvari vendarle nekoliko premikajo, po drugi pa je še vedno precej dvoma glede konkretne izvedbe projekta. Marija Antonija Kovačič, poslanka DeSUS: »Zelo sem bila optimistična ob vabilu na to srečanje. Glede na to, da smo se še pred meseci pogovarjali o tem ali je tretja razvojna os sploh še realnost. Zdaj pa se že pogovarjamo tudi o časovnici. Vendar še vedno preveč razmišljamo v smislu, da vsi želimo cesto, ampak bog ne daj, da bi šla po mojem zemljišču. Mislim, da je to tisto, kar res moramo preseči v dialogu z vsemi vpletenimi.« Vinko Jeraj, župan Občine Rečica ob Savinji: »Za razliko od poslanke Marije Kovačič sem kar pesimist. V takšni sestavi smo bili leta 2007 v Slovenj Gradcu in po osmih letih smo na isti začetni točki kot takrat. Stališče kmetijcev je že izraženo s tem, da se nihče od njih ni udeležil tega sestanka. Občinske prostorske načrte >pacamo< že desetletja in največji problem je vedno pri kmetijcih, ki bi še v lončkih zemljo zavarovali kot kmetijsko zemljišče. Dvomim, da bo do leta 2019 res kaj konkretnega narejeno ob civilnih iniciativah, ki se ob tem pojavljajo. Seveda si želim, da bi bila ta cesta čimprej narejena, da se bom lahko, dokler še imam izpit, vozil po njej.« Ciril Rosc, župan Občine Luče: »Edino zahodna različica, zdaj sprejeta trasa, Zgornji Savinjski dolini in naši občini približa avtocesto, zato jo občine s tega območja podpiramo. In predvsem naše gospodarstvo. Ob morebitnih novih zapletih s civilnimi iniciativami to pomeni grožnjo zgor-njesavinjskemu gospodarstvu, ki je že zdaj daleč od avtoceste, in vsako nadaljnje zavlačevanje pomeni problem za delovna mesta. Ob tem bi pozval pristojne, da pospešijo postopke, da ne bodo trajali spet celo desetletje. Da nas ne bodo prehiteli Kitajci s super hitro železnico, preden bomo zgradili hitro cesto.« Janko Kopušar, župan Občine Šmartno ob Paki: »Zadnji sklep vlade ponovno bistveno posega na območje naše občine in pomeni zanjo kar velik davek. Ne želim, da moja razprava izpade, kot da se ne zavedamo pomembnosti tega projekta in odgovornosti do širšega okolja. Zato je leta 2008 naš občinski svet podprl ta projekt in dal soglasje za traso F2 za razliko od občine Braslovče. Na podlagi tega smo tudi načrtovali razvoj občine, potem pa vmes ta trasa ni bila več aktualna. Zdaj pa je ponovno. Kako naj ob vseh teh spremembah in dolgotrajnih postopkih, ki trajajo leta, vmes sta nama umrla že dva župana, sploh načrtujemo razvoj v občini? Naše občine niti ustno, niti pisno, niti uradno, niti neuradno nihče ni obvestil o vladni izbiri trase in smo to izvedeli iz medijev.« RG Najbogatejša ponudba zadnjih let Med 21. in 24. aprilom bodo v Celju zbrani predstavniki industrije iz 31 držav. Na sejmišču bodo hkrati kar štirje sejmi - orodjarstva Forma tool, plastike gume in kemije Plagkem, grafike in pakiranja Graf&Pack ter varjenja in livarstva. Zanimanje za sejme je bilo letos tako veliko, da je družba Celjski sejem razstavne površine v primerjavi s sejmi v preteklih letih morala povečati za dve sejemski dvorani. Prihod v Celje je napovedalo kar 658 razstavljavcev, ki bodo na sejmih predstavili številne novosti v svoji ponudbi, od novih tehničnih rešitev na področju preoblikovanja kovine do industrijskih robotov. Predstavili se bodo tudi ponudniki različne programske opreme, teh- ničnega svetovanja, grafičnih storitev ter pa-kirnih strojev in materialov. Podjetja iz Italije, s Kitajske, iz Rusije, Srbije in s Tajvana so se odločila za skupinsko predstavitev. Sejme bo spremljal tudi bogat strokovni program. Grafiki bodo govorili o razvoju aktivne, inteligentne in nanoembalaže ter o prevladi digitalnega tiska, strokovnjaki s področja plastičarstva in livarstva bodo predstavili nove postopke pri obdelavi materialov, na mednarodnem poslovnem srečanju kovinske industrije bodo letos dali poudarek avtomobilski proizvodnji, zadnji dan sejma pa bo dan varilne tehnike s tradicionalnim državnim tekmovanjem varilcev. JI tefefa _®ceue KOLONIJE V CELJSKEM DOMU BAŠKA Obveščamo vas, da je izšel JAVNI RAZPIS za izbor uporabnikov programa socialnih in zdravstvenih kolonij v Celjskem domu v Baški (otok Krk, Hrvaška) in pridobitev nepovratnih sredstev za subvencioniranje storitev programa socialnih in programa zdravstvenih kolonij za leto 2015. Besedilo javnega razpisa in prijavne obrazce najdete na straneh podjetja Celeia d.o.o. (www.celeia.si) in pri šolskem dispanzerju Zdravstvenega doma Celje. Rok za oddajo prijavnic je 5. 5. 2015. Pravilno izpolnjene in opremljene prijavnice prinesite osebno ali pošljite po pošti na naslov: Celeia, d. o. o., PE Celje Informacije: Kosovelova 14 tel.: 03 49 25 886 3000 Celje e-mail: info@celeia.si; www.celeia.si 4 GOSPODARSTVO Aero je v svojih najboljših časih zaposloval več kot tisoč ljudi. V začetku tedna jih je z odpovedmi v rokah s tovarniškega dvorišča odkorakalo zadnjih 155. Adijo, Aero! Končala se je 86-letna zgodovina enega najbolj znanih celjskih podjetij - Zaposleni žalostni, predvsem pa razočarani Iz upravne stavbe so prihajali v manjših skupinah. Ženske, moški, večinoma starejši letniki. Vsi po vrsti so v rokah nosili drobne mape, v katerih sta bila odpoved in navodilo zavoda za zaposlovanje, kdaj naj si pridejo urediti status brezposelne osebe. Nekateri so se napotili naravnost proti glavnemu izhodu, marsikdo se je ustavil na nakladalni zapornici, da bi še malo poklepetal z bivšimi sodelavci in pokadil zadnjo cigareto na tovarniškem dvorišču. »Sramota,« je dejal eden od njih, »tudi mi smo davkoplačevalci in tudi naš denar je bil v tistih milijardah evrov, s katerimi je država reševala banke. Zdaj te iste banke niso mogle dati enega samega milijona, da bi rešile nas.« Zaradi Aera se bo v teh dneh število registriranih brezposelnih na območju celjske regije povečalo za 155. Aero namreč ni zaposloval samo ljudi iz Celja, pravzaprav je bilo Celjanov najmanj. Večina delavcev je bila iz okoliških občin. Aero, ki je za svoje začetke štel leto 1929, ko je v Celju zaživela podružnica češkega podjetja Viljem Brauns za izdelovanje različnih barvil, je v svoji skoraj 90 let dolgi zgodovini doživel veliko vzponov in padcev. »Nekoč smo bili prvi v Sloveniji in Jugoslaviji, nato smo bili zadnji v Evropi, zdaj se na evropskem trgu že uvrščamo v zlato sredino,« je pred skoraj natančno desetimi leti, ko so v Šempetru zagnali nov za razvoj tovarne zelo pomemben stroj za izdelavo lepilnih trakov, zgodovino podjetja na kratko povzel eden od takrat vodilnih v Aeru. V vsem svojem optimizmu in smelih napovedih, katere dela sveta nameravajo s svojimi izdelki še osvojiti, zagotovo ni niti slutil, da se bodo po skoraj uničujočih prvih letih po osamosvojitvi Slovenije nad podjetjem kmalu spet začeli zbirati temni oblaki. Stečaj grozil že v devetdesetih Aero je bil med tistimi industrijskimi velikani, ki jih je razpad Jugoslavije v začetku devetdesetih najhuje pretresel. Izgubil je kar 60 odstotkov svojega trga. Kriza je bila tako huda, da je podjetje za nekaj let skoraj izginilo z domačega prizorišča, napovedovali so mu vse mogoče, tudi stečaj. Le redki izven podjetja so namreč verjeli, da bo preživelo, tudi zaradi zastarele opreme. Vendar je podjetje imelo tudi veliko znanja in dokaj dobre programe. In leta 2001 je bila takratna direktorica Milena Brezigar prepričana, da je Aero svoja najtežja leta uspešno prebrodil. Največji davek so seveda plačali zaposleni, saj se je v kriznih letih njihovo število prepolovilo. V začetku tretjega tisočletja je v podjetju delalo le 660 ljudi, od tega v matični družbi 470. Zaposleni so se zato, da bi Aero preživel, za kar dolgo obdobje odpovedali tudi petini svoje plače. Po nekaj vsaj navzven uspešnih letih, ko je razvil in na trg poslal mnoge nove izdelke, se je Aero novembra 2008 ponovno začel soočati s težavami, ko je zaradi škodljivih emisij moral ukiniti proizvodnjo lepilnih trakov. Brez dela je ostalo 90 od malo več kot tristo ljudi, kolikor jih je bilo takrat še zaposlenih v podjetju. Družbo je tisto leto zapustila tudi Brezigarjeva, njeno mesto je zasedel celjski javnosti do takrat neznan Zvone Žepič. Leta 2009 je Aeru še šlo dobro, nato je njegovo poslovanje začelo strmo padati. Zaradi slabe prodaje so se prihodki podjetja v samo štirih letih prepolovili in so leta 2013 znašali le še malo več kot 13 milijonov evrov, lani pa so padli na malo več kot 10 milijonov evrov. Slabe poslovne odločitve ter visoka zadolženost so podjetje pahnili v večmilijonsko izgubo. Posledica takšnega poslovanja so bila nova odpuščanja, zaradi manjših stroškov so proizvodnjo iz Celja preselili v Šempeter. Škoda denarja za delovna mesta Morda bi se zgodba Aera iztekla drugače, če bi Probanka in Posebna družba za podjetniško svetovanje, do lani njegovi največji lastnici, bili uspešni pri iskanju strateškega partnerja in če bi vodstvu uspelo prodati poslovno nepotrebno premoženje doma in v tujini ter tako razbremeniti družbo. Zagotovo bi bila zgodba Aera danes drugačna, če bi mu njegova nova večinska lastnica Družba za upravljanje terjatev bank skupaj s še nekaterimi bankami zagotovila 1,5 milijona evrov likvidnostnega posojila. Toliko denarja bi bilo namreč treba, da bi vodstvo zagnalo poslovanje pod okriljem novega podjetja ter ohranilo približno sto delovnih mest. Dejstvo, da je slaba banka obrnila hrbet Aeru, je ne samo v tovarni, ampak v vsem Celju naletelo na veliko ogorčenje. »Ne morem razumeti odločitve, da je milijon in pol evrov preveč denarja, da bi se ohranilo 150 delovnih mest, da bi se ohranili človeški kapital, ki je bil v tej družbi, tradicija, tehnološko znanje in blagovna znamka. Ne gre samo za številko, gre za ljudi z imenom in s priimkom, ki so zaskrbljeni, kaj jih čaka v prihodnosti. Za razliko od kolegov v kakšnem ljubljanskem bankrotiranem podjetju verjetno nimajo priložnosti, da bi našli novo službo v javnem sektorju ali v kakšni družbi, ki se iz tega sektorja napaja,« je na proslavi ob občinskem prazniku na žalostno usodo Aera opozoril tudi župan Bojan Šrot. Vrtec na poslovni poti Nad tem, da se je končala več desetletij dolga zgodovina Aera, je razočaran tudi direktor Regionalne gospodarske zbornice Celje Drago Polak. »Tako kot mnogim drugim je bil Aero nekoč tudi moj vrtec na poslovni poti. Odlikovala ga je zelo močna in ugledna blagovna znamka, velik poudarek je bil na razvoju, raziskavah in inovacijah.« Polak je prepričan, da je propadu podjetja botrovala tudi lastniška struktura, saj posel bank zagotovo ni lastništvo družb. Poleg tega so po njegovem mnenju v Aeru premalo ali napačno vlagali v razvoj. Polak upa, da se bo hitro našel kdo, ki bo oživil zdrava jedra. Tovarno si že ogledujejo O takšnih možnostih govori tudi stečajna upraviteljica Alenka Gril. Po njenih napovedih naj bi si tovarno, kolikor je od nje še ostalo, že ta teden ogledali predstavniki nekaj podjetij. O imenih ne želi govoriti, pravi pa, da so interesenti tako domači kot tuji. »Zanimanja je res kar nekaj, saj je uprava strateške vlagatelje ali morebitne najemnike iskala že pred stečajem. Bilo bi dobro, če bi proizvodnjo čim prej spet zagnali, saj povpraševanje po Aerovih izdelkih kljub stečaju ni prenehalo,« pravi Grilova. O tem, da bi sama oblikovala zdravo jedro in zagnala proizvodnjo, ne razmišlja. »Za nadaljevanje proizvodnje moraš imeti finančna sredstva, Aero pa je prav zaradi tega, ker ni imel denarja za nakup surovin, ustavil stroje. V stečaju nimamo možnost dobiti posojila in sofinancirati proizvodnje. Drugače bi bilo, če bi ob stečaju proizvodnja še delala. Edina rešitev je zato čim prej najti najemnika, ki bi nato v naslednjem koraku tovarno tudi kupil,« je prepričana stečajna upraviteljica. Bivši zaposleni pa so prepričani, da takšnega podjetja, kot je Aero bil v preteklosti, Celje ne bo več imelo. JANJA INTIHAR Foto: SHERPA Prestari za nove izzive V prihodnjih dneh se bodo zdaj že bivši delavci Aera prijavili na zavod za zaposlovanje. Upanja za novo službo nimajo veliko, saj se zavedajo, da jo bodo pri svoji starosti težko dobili. V uteho, čeprav bolj slabo in ne za dolgo, jim je vsaj to, da jim je podjetje pred stečajem poravnalo vse zaostale plače. Lanski regres in odpravnino bodo morali kot terjatev prijaviti v stečaju. Franc Pikel Franc Pikel, Prebold: »Zelo sem razočaran. V mi- slih nenehno podoživljam leta, ki sem jih preživel tukaj. Zelo veliko jih je bilo, saj sem v Aeru delal 37 let. K sreči mi do upokojitve ne manjka več veliko, saj imam že skoraj 40 let delovne dobe, letos bom star 60 let. Torej rabim le še dobro leto, ki ga bom očitno preživel na zavodu za zaposlovanje. Ne vem pa, kako bo z mnogimi mojimi sodelavci, ki jim do pokoja manjka še kar nekaj let. Nekako se bodo morali znajti, treba bo preživeti tudi to življenjsko preizkušnjo.« Marjeta Jevšnik Marjeta Jevšnik, okolica Celja: »Že dlje časa smo ve- deli, kaj se bo zgodilo, vendar smo kljub temu vsi zelo razočarani. Za propad podjetja so krivi vodilni. Najprej Milena Brezigar, nato Zvonko Žepič. V Aeru sem delala trideset let, zdaj bom morala iti na borzo in si poiskati novo službo. Če pa se bo slučajno našel kdo, ki bo ponovno zagnal proizvodnjo, bom z veseljem prišla nazaj.« Alojz Morinc, Žalec: »V Aeru so delali že moji strici in tete, jaz sem se v podjetju zaposlil 24. junija pred tridesetimi leti. Najprej sem bil v Celju, potem so me prestavili v Šempeter. Tole, kar se je zgodilo s podjetjem in z nami, delavci, je tako žalostno. Do zadnjega smo upali, da se bo vse skupaj dobro izšlo. Zelo sem razočaran nad tem, kar so vodilni v zadnjih letih naredili z Aerom. Ne vem, kaj bo z mano, saj imam šele 33 let Alojz Morinc delovne dobe. Sploh pa, kdo bo vzel v službo invalida?« Ivica Vadlan, Vransko: »Do upokojitve mi manjka še kar nekaj let in ne vem, kaj bom naredila. Pravzaprav sploh še ne morem dojeti niti verjeti, da se vse to res dogaja. Zdi se mi, da sem samo na dopustu in bom kmalu spet šla nazaj delat. Lani so me po 30 letih dela na upravi v Celju uvrstili med presežne delavce. Sprejela sem delo v proizvodnji, samo da bi v podjetju lahko dočakala upokojitev. Točno po enem letu pa je tudi tega konec. Zdaj me čakata borza in skromna podpora. Aero bi lahko preživel, saj je imel veliko naročil.« Ivica Vadlan GOSPODARSTVO 5 Poleg treh lilij v Laškem še rdeča zvezda Novi lastnik Pivovarne Laško obljublja veliko - V tovarni, mestu in tudi rokometnem klubu čakajo na dejanja Na razpisu za nakup malo več kot 51-odstotnega lastniškega deleža Pivovarne Laško je zmagal nizozemski Heineken. Njegova ponudba 25,6 evra za delnico, torej približno 220 milijonov evrov za celotno družbo ter skupaj z njo še za Pivovarno Union, Vital, Splitsko pivovarno in Delo, je bila krepko višja od preostalih treh ponudb. Kot napovedujejo v Heinekenu, naj bi se postopek prevzema slovenske pivovarske industrije končal v šestih mesecih. Z vstopom nizozemske pivovarne v lastništvo Pivovarne Laško se mora namreč strinjati še varuh konkurence. Sledila bo prevzemna ponudba za odkup preostalih delnic pivovarne. V Heinekenu, katerega zaščitni znak je tudi rdeča zvezda, zatrjujejo, da pivovarn v Laškem in Ljubljani nimajo namena zapirati. Pravijo, da bodo v Laško prinesli znanje in podjetju pomagali pri nadaljnji rasti. Okrepili bodo položaj Skupine Laško na domačem trgu in omogočili širitev njenih izdelkov v regiji, poudarjajo tudi, da bodo ohranili blagovni znamki Zlatorog in Union. Ob podpisu pogodbe z nizozemsko družbo je predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko, ki za zdaj ostaja na čelu podjetja (nadzorni svet mu v začetku tedna ni podelil novega mandata), dejal, da je pivovarna v zadnjih petih letih preživljala težke čase. Kljub visoki zadolženosti ji je uspelo dosegati dobre poslovne rezultate in odplačati velik del dolgov. Zorko je prepričan, da je pivovarna zdaj na poti k novi, stabilni lastniški strukturi, ki jo nujno potrebuje za nadaljnji razvoj. Bolje strateški partner kot skladi »Vsekakor je prisotna skrb pred eno največjih sprememb, ki se je v zadnjem obdobju zgodila za Pivovarno Laško,« je o prodaji večinskega deleža podjetja nizozemskemu Heinekenu dejal predsednik sindikata Andrej Škorja. Dejal je, da se delavcem strateški partner sicer zdi boljši lastnik kot skladi. Zaposleni so se minuli torek zbrali na zboru, kjer jim je uprava predstavila potek dogodkov in usmeritve poslovanja, ki so ga po podpisu pogodbe napovedali predstavniki Heineke-na. »Obljube so velike, sam menim, da bo realno stanje vseeno malenkost drugačno. Pustimo se presenetiti. Videli bomo, ali so napovedan razvoj in obeti, da se bo podjetje še širilo, res možni ali ne. Izrečene so bile zelo lepe besede, vendar ocenjujem, da nas zagotovo čakajo drugačni časi.« Boleče zmanjševanje Škorja je dejal, da nov večinski lastnik zaposlenim še ni predstavil morebitnih načrtov o zmanjševanju števila zaposlitev. Teh je v Pivovarni Laško trenutno približno 340. Sta pa v strategiji podjetja do leta 2019, ki jo je sprejela uprava, predvidena izboljšanje poslovanja in zmanjševanje stroškov ter števila zaposlenih. Predsednik sindikata je še dodal, da bo novi lastnik najverjetneje zastavil svojo strategijo poslovanja, kakšna bo, je še neznanka. »Zmanjševanje števila zaposlenih, kar je najbolj boleča točka, naj bi uresničevali po mehkih metodah - z upokojevanjem, zmanjševanjem zunanjih sodelavcih, zaposlenih za določen čas in tako dalje.« Škorja je še pojasnil, da se je število zaposlenih v pivovarni v obdobju zadnjih dveh ali treh let sicer malenkost povečalo, medtem ko je število delavcev prej bilo okrog številke 320. Ugibanja o 51. Pivu in cvetju Župan Občine Laško Franc Zdolšek pravi, da je za lokalno skupnost najpomembneje, da v Laškem ostanejo delovna mesta. Medtem ko je bila pivovarna v preteklosti z vlaganji na različnih področjih močno vpeta v razvoj kraja, se je po besedah župana v zadnjih letih to spremenilo. Zadnjih osem let je bilo sofinanciranja oziroma naložb v kraj zelo malo ali skoraj nič, je dejal. Izjema je bil šport, kjer pivovarna podpira delovanje Košarkarskega kluba Zlatorog. Po besedah Zdolška v Laškem trenutno ni bojazni, da bi mesto zaradi zmanjševanja stroškov v pivovarni ostalo brez turistične prireditve Pivo in cvetje, ki jo je pivovarna financirala v želji, da bi predstavljala podjetje in blagovne znamke. »Kolikor vem, Pivo in cvetje letos ostaja, kako bo naprej, pa težko ocenjujem. Po opravljenem nakupu občina in pivovarna še nista imeli razgovorov.« Obstoj rokometa v Celju ni ogrožen Predstavniki Heinekena med napovedmi, kaj čaka obe pivovarni, niso pozabili tudi na njuno bogato tradicijo športnega pokroviteljstva. Poudarili so, da se bo ta v Laškem in Unionu nadaljevala. Od športnih kolektivov je Pivovarna Laško najbolj izdatno podpirala Rokometni Kaj pa voda? V Občini Laško je imelo do leta 1998 koncesijo za izvajanje oskrbe s pitno vodo Javno komunalno podjetje Laško, od takrat in vse do leta 2025 jo ima pivovarna. Občinski svetniki so občinsko upravo že večkrat opozorili na ureditev pravic do vodnih virov oziroma vodnih zajetij. Luka Picej iz urada za gospodarske javne službe, okolje in prostor v laški občinski upravi je že pred časom pojasnil, da se 90 odstotkov pridobljenih vodnih dovoljenj glasi na občino. »V 80. in 90. letih je pivovarna določena zemljišča teh vodnih virov odkupila. Zanje smo pripravili ustrezne pogodbe, ki lokalni skupnosti zagotavljajo trajno pravico dostopa, gradnje in vzdrževanja objektov na zemljiščih pivovarne.« Tako tudi sprememba lastništva v pivovarni po Picejevih besedah naj ne bi vplivala na to, da bi bila oskrba občanov z vodo kakorkoli ogrožena. klub Celje Pivovarna Laško. Direktor kluba Gregor Plan-teu je poudaril, da je Skupina Laško dobila močnega in stabilnega partnerja, kar je osnova za nadaljnji razvoj podjetja. »Mi bomo nadaljevali dosedanje dobro delo. Tako bomo skušali prepričati nove lastnike, da se splača vlagati v nas, v rokomet, in da je mogoče skozi šport dosegati dodano vrednost, neko prepoznavnost izdelkov, ki jih Skupina Pivovar- na Laško ima in jih trži,« je dejal Planteu. Klub in glavni pokrovitelj sta se zadnjič zavezala o sodelovanju pred začetkom sezone, pogodba bo trajala do 30. junija 2018. O možnostih, da lahko novi lastnik spodbija določene zadolžitve, pa je Planteu povedal: »Novi lastnik ima pravico, da po pregledu pogodb določene obveznosti revidira oziroma spremeni.« Bojazen, da bo dolgoletni pokrovitelj občutno znižal sponzorska sredstva, torej obstaja. »O tem je še prezgodaj govoriti, obenem pa verjamemo, da delamo dobro, na realnih osnovah in dolgoročno. S svojim delom bomo skušali prepričati nove lastnike, da se v nas splača vlagati. Menimo, da dolgoročni obstoj rokometa v Celju ni ogrožen,« je prepričan direktor celjskega rokometnega kluba. IJ, TV, DŠ Foto: arhiv NT (GrupA) Preklicali sejo skupščine Uprava Polzele je preklicala sejo skupščine, ki jo je najprej sklicala za 30. marec in nato prestavila na 15. april. Na dnevnem redu je bil sklep o zmanjšanju števila članov nadzornega sveta in odpoklic zdajšnjih ter imenovanje novih nadzornikov. Preklic seje je zahteval Slovenski državni holding, ker v začetku aprila novi delničarji tovarne nogavic še niso bili vpisani v centralni register klirinško-depotne družbe. Novi lastniki Polzele bi torej na seji bili brez pravic. Kot je znano, je s potrditvijo prisilne poravnave tovarna nogavic dobila tudi nove lastnike. Banke in še nekaj drugih upnikov so v lastniške deleže pretvorili za dobre tri milijone evrov svojih terjatev. Največja lastnica je s skoraj 30-odsto-tnim deležem postala država, Družba za upravljanje terjatev bank je prevzela petino lastništva, večino preostalega lastniškega deleža so si razdelili Nova Ljubljanska banka, Gorenjska banka, Deželna banka, Nova KBM in Hranilnica Lon. Vseh novih lastnikov je petnajst, vendar se trenutna lastniška struktura že kmalu lahko spet spremeni. Družba za upravljanje terjatev bank je namreč napovedala možnost, da bi ameriška banka Merrill Linch, ki je kupila za 3 milijone evrov njenih terjatev do Polzele, kupila še njen kapitalski delež v tej tovarni. JI PREKLOPITE na PLIN 6 IZ NAŠIH KRAJEV Direktiva 2004/35/ES v 17. členu določa, da se odgovornost lastnika »ne uporablja za škodo, ki jo je povzročila emisija, dogodek ali izredni dogodek, ki se je pripetil Za ustavitev prodaje pred 30. aprilom 2007, za škodo pred tem dnem, če izhaja iz dejavnosti, ki je pote- J7- -7 v7 j, j, • v7 t v • ...77 v , , 0 ^ 7 , Ustavitev postopka ugotavljanja okoljske škode je razbu- kala in se je končala pred tem datumom, in za škodo, če je preteklo več kot 30 let rila celjski mestni odbor SDS in njegovo svetniško skupino od emisije, dogodka ali izrednega dogodka, ki jo je povzročil«. v mestnem svetu. Predstavila sta svoja stališča do predvi- dene prodaje Cinkarna Celje in ob tem poudarila, da so v stranki ogorčeni nad ravnanjem okoljskega ministrstva. Celjski mestni svet je namreč na februarski seji obravnaval predvideno prodajo in sprejel sklepe, s katerimi je pozval vlado, naj sprejme odgovornost pri prodaji. V Celju ji nasprotujejo, vse dokler država ne bo sprejela strategije sanacije okoljskih bremen, nastalih zaradi delovanja družbe in njenih pravnih prednikov, in hkrati zagotovila denar za izvedbo te strategije, ter dokler ne bo sprejela ustrezno zavezujočega predpisa za sanacijo Celjske kotline. Ob tem mestni svetniki vztrajajo, da je treba kupcu določiti pogodbeno zavezo za ohranitev in nadaljevanje okoljsko vzdržne proizvodnje na Celjskem. Kot poudarjajo v SDS, bi pričakovali, da se bo država pozitivno odzvala na zahteve, zato so bili neprijetno presenečeni, da je okoljsko ministrstvo ustavilo ugotavljanje okoljske škode. Pogled na območje nove cinkarne, kjer so Poljaki prav tako odkrili močno onesnažena tla. Vse težja bremena preteklosti Kdo bo plačal sanacijo okoljske škode, ki jo je povzročila industrija? CELJE - Najmanj do konca leta bo treba počakati, da bo bolj jasno, kdo bo kril stroške sanacije okoljske škode, ki jo je v preteklosti na območju Celjske kotline povzročila industrija. V okoljskem ministrstvu pravijo, da je zakonodaja na tem področju pomanjkljiva. Evropska direktiva o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode, ki jo je v pravni red prenesla tudi Slovenija, sicer vsebuje zahteve, ki urejajo vprašanje odgovornosti, a zgolj za tista bremena, ki jih industrijska dejavnost pušča na okolju od maja 2007. Za okoljsko škodo se ne ljudi ali presega predpisane šteje vsaka škoda, ampak le tista, ki ima večji vpliv na doseganje ali ohranjanje ugodnega stanja zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ali habita-tnih tipov, na onesnaženost tal, ki lahko ogrozi zdravje standarde kakovosti tal ali ima večji škodljiv vpliv na ekološko, kemijsko in količinsko stanje voda. Določila direktive 2004/35/ES na nek način odvezujejo odgovornosti Cinkarno Celje ter njene sedanje in bodoče lastnike za onesnaženje, ki ga je na okolju pustila desetletja dolga proizvodnja v topilnici. »Zastarana« odgovornost? V ministrstvu so od cinkarne decembra prejeli dokument, ki ga je poljski Environ po skrbnem okoljskem pregledu izdelal za namene prodaje podjetja. Proučili so ga v Agenciji RS za okolje, ki je sredi februarja ustavila postopek ugotavljanja morebitne povzročene okoljske škode. Ugotovila je, da v skladu z 91. členom zakona o varstvu okolja ne gre za primer odgovornosti za morebitno okoljsko škodo, saj je ta nastala pred ključnim datumom, prav tako pa je bila že prej ukinjena tudi dejavnost, iz katere bi lahko izvirala morebitna okoljska škoda. Kot še dodajajo v ministrstvu, je seveda cinkarna kot upravljavka naprave, ki ima okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje, ki lahko povzroči onesnaževanje večjega obsega, v vsakem primeru odgovorna za bodočo okoljsko škodo, če bi do nje prišlo in bi bila ugotovljena vzročno-posledična zveza med emisijo, dogodkom ali izrednim dogodkom, ki bi izviral iz dejavnosti te naprave in ugotovljeno škodo. Prav tako je v celoti odgovorna za obratovanje naprave, kar pomeni, da se mora na svoje stroške prilagajati spremembam predpisov glede njenega obratovanja ter izvesti vse odrejene ukrepe, ki so potrebni, da naprava obratuje v skladu z dovoljenjem in predpisi. Pomanjkljiva zakonodaja V ministrstvu se zavedajo, da je glede t. i. starih bremen industrije veljavna ureditev pomanjkljiva oziroma neustrezna. Zato pripravljajo zakonske rešitve, s katerimi bodo v celoti urejeni pogoji in opredeljen čas nastanka čezmerne obremenitve okolja, da bo ta veljala za staro breme. Vsebovala bo še postopek ugotovitve, evidence, prioritete, izvedbo in finančne vire za sanacije čezmerne obremenjenosti okolja, ko te ni moč v celoti pripisati obstoječim ali znanim povzročiteljem, a je takšnega obsega in narave, da zahteva sanacijo. Pri tem bo Slovenija sledila podobnim ureditvam v drugih članicah EU. Novelo zakona o varstvu okolja naj bi skladno s Programom dela vlade sprejeli do konca leta 2015. Reševanje na papirju Ob pregledu poročila skrbnega okoljskega pregleda cinkarniškega območja so v ministrstvu ugotovili, da so Poljaki za vrednotenje in oceno onesnaženosti zemljine kot osnovo vzeli nizozemski standard za remediacijo onesnažene zemljine. Ta pri nas ne velja, saj ni prenesen v evropski in naš pravni red. V Sloveniji velja le Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh, ki to kritično imisijsko vrednost določa kot gostoto posamezne nevarne snovi v tleh, pri kateri zaradi škodljivih učinkov in vplivov na človeka in okolje onesnažena tla niso primerna za pridelavo rastlin za prehranjevanje ljudi ali živali ter za zadrževanje ali filtriranje vode. Poročilo v ministrstvu nikogar ni presenetilo, saj so že tudi druge raziskave tal na območju Celjske kotline pokazale visoko obremenjenost, predvsem s težkimi kovinami. Zato pa zdaj poudarjajo, da očitno veljavna uredba za področje tal ni primerna za ocenjevanje obremenjenosti zemljišč v industrijskih obratih ter na deponijah in odlagališčih. Odločili so se za pripravo nove uredbe o tleh. »Trenutno pripravljamo strokovne podlage za pripravo uredbe in pričakujemo, da bo sprejeta do konca leta,« so še pojasnili v službi za odnose z javnostmi ter dodali, da bo ta služila kot podlaga za nove-lacijo Odredbe o razglasitvi Celjske kotline za degradirano območje. A tudi slednja še ne bo pomenila začetka konkretnega odpravljanja okolj-skih bremen, pač pa bo treba sprejeti še Uredbo o določitvi degradiranega okolja in program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja na območju Celjske kotline. IVANA STAMEJCIC Foto: arhiv NT (GrupA) NA KRATKO Za nove zaposlitve ROGAŠKA SLATINA - Občina že izvaja ukrepe za pospeševanje zaposlovanja, in sicer s subvencijami za zaposlovanje ali s sodelovanjem v regijski štipendijski shemi. Občina že skoraj desetletje z nepovratno denarno pomočjo spodbuja samozaposlovanje ali zaposlovanje oseb, ki so več kot dva meseca prijavljene kot iskalci zaposlitve na zavodu za zaposlovanje. Lani je podelila 22 takšnih subvencij. Vse od začetka sodeluje tudi v regijski štipendijski shemi. Lani je sofinancirala sedem štipendij. Štipendijo so tako prejeli štirje študenti in trije dijaki. TV Za naložbe 29 odstotkov VOJNIK - V zaključnem računu lanskega proračuna Vojnika, ki so ga sprejeli na zadnji seji občinskega sveta, je sedem milijonov evrov prihodkov in 200 tisoč evrov manj odhodkov. V tej občini so imeli lani dva rebalansa proračuna. Za naložbe je bilo namenjenih 29 odstotkov odhodkov. Med njimi so največ denarja, to je približno 600 tisoč evrov, namenili za zaključek gradnje nove telovadnice v Vojniku. Po 300 tisoč evrov so namenili za gradnjo kanalizacije v južnem delu občine in za vodovode. Tako so zgradili nov vodovod v Tomažu in obnavljali nekatere obstoječe. Poleg tega je občina lani odplačala 300 tisoč evrov glavnice dolgoročnih posojil, ki so omogočila različne pretekle naložbe. Občinski dolg znaša 2,7 milijona evrov. BJ Vendarle skupno redarstvo ŠMARJE PRI JELŠAH - Občina bo redarsko službo, ki bo skrbela za javno varnost in javni red, kot kaže le organizirala v okviru skupnega organa občinske uprave -Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Rogaška Slatina, Rogatec in Podčetrtek. Kljub temu da je občinam to delovno področje zakonodaja naložila že leta 2007, redarske službe v Obsotelju in na Kozjanskem še vedno nimata občini Šmarje pri Jelšah in Kozje. Prvi razgovori z drugimi občinami Obsotelja in Kozjanskega, ki so to nalogo že uredile, so bili neuspešni, zdaj so se razmere spremenile, zato bi po pojasnilu šmarskega župana Stanka Šketa redarska služba v razširjenem sestavu najverjetneje lahko zaživela 1. januarja prihodnje leto. TV IZ NAŠIH KRAJEV 7 Bojan Šrot: »Celje je lepo mesto, ker ima vse, kar imajo velika, hkrati pa ponuja privilegije manjših mest, saj so naravne lepote le korak stran od mestnega vrveža, ljudje pa drug drugemu nismo tujci.« Letošnji dobitniki celjskih grbov z županom Bojanom Šrotom Nagrajenci hodijo po pravi poti Na osrednji občinski slovesnosti so podelili letošnje celjske grbe CELJE - Celjanke in Celjani so s slavnostno prireditvijo v Narodnem domu v soboto sklenili pestro praznično dogajanje ob celjskem občinskem prazniku. Vsako leto na 11. april, dan, ko je Friderik II. Celju podelil mestne pravice, župan izbranim posameznikom, skupinam, društvom ali podjetjem podeli najvišja priznanja Mestne občine Celje - celjske grbe. Dolgoletni celjski župan Bojan Šrot je slavnostni nagovor ob občinskem prazniku začel z mislijo budističnega meniha Bodhidharme: »Vsi poznajo pravo pot, a le malokdo jo tudi prehodi.« Nato je nadaljeval: »Verjamem, da nocoj ni med nami nikogar, ki ne bi poznal pravih poti in se trudil po njih tudi hoditi. Naši vsakoletni nagrajenci, tudi letošnji, so dokaz, da med nami živijo in delajo takšni ljudje,« je dejal župan, ki je spomnil tudi na pomen bogate celjske zgodovine in na lepote knežjega mesta, ki se jih domačini vse prevečkrat ne zavedajo. »Hoteli ali ne, dejstvo je, da smo dediči in skrbniki več-tisočletne slavne zgodovine mesta,« je dejal Šrot. Premalo lokalne suverenosti Sicer pa je bil Šrot v nagovoru tudi precej kritičen do državnih ustanov in oblasti. »V Sloveniji se zanemarjata raven in pomen samoupra- ve. Zdi se, da smo vse preveč odvisni od volje države in državnih politikov. Od lokalne samouprave ostaja predvsem druga beseda le na papirju,« je še dejal župan, ki je zaskrbljen zaradi nekaterih odločitev države. Ena od njih je imela za posledico tudi stečaj nekdanjega celjskega ponosa Aera, zaradi česar je brez dela ostalo 150 ljudi, v stiski pa so zdaj tudi njihove družine. Posledično bo dodatno obremenjen tudi vedno bolj osiromašen občinski proračun. Osrednja slovesnost je povzdignila Celje in njegove lepote. Vodili so jo mladi Celjani, ki so sooblikovali tudi glasbeni program. Nastopili so še mešani in otroški pevski zbor Don Bosko-vega centra Celje ter duet Maraaya - Celjanka Marjet-ka Vovk in njen mož Raay, ki sta predstavila pesem, s katero bosta Slovenijo zastopala na Evroviziji. Nagrade za izjemnost V ospredju slavnostne prireditve so bili, kot je to v Celju že tradicija, nagrajenci. Lastnike so tako dobili štirje kristalni in po trije bronasti ter srebrni celjski grbi. Na-jžlahtnejši, zlati grb je za sedem desetletij celostnega in kakovostnega poročanja o dogodkih v Celju in njegovi okolici prejel naš časnik Novi tednik. Nagrado je v imenu uredništva prevzela v. d. odgovorne urednice Tatjana Cvirn, ki je poudarila, da je ta grb priznanje za vse generacije, ki so časopis ustvarjale v minulih desetletjih, in za vse, ki to počnemo danes. Za odličnost v celotnem študijskem obdobju je Mestni svet Mestne občine Celje tokrat podelil štiri kristalne grbe. Prejele so jih Gea Pantner Volfand, Maja Lipuš, Maša Škrinjar in Ajda Seničar. Srebro v moških rokah Ob zlatem je župan podelil tri srebrne celjske grbe. Vladimir Ljubek je nagrado prejel za dolgoletno aktivno delovanje v krajevni skupnosti Pod gradom. Za dolgoletno uspešno vodenje in organizacijo sekcije izle-tništva v Planinskem društvu Celje - Matica je priznanje srebrnega leska prejel tudi Tone Primožič. Za izjemne rezultate in večkratne uspehe na področju športa pa je srebrni celjski grb prejel Danijel Pavlinec. »V preteklosti sem se kot športnik počutil kar nekoliko odrinjeno. Vedno sem prejemal priznanja, vendar prave podpore žal nisem dobil. Lahko rečem, da smo se s tem priznanjem nekako spravili in je Celje moje, tako kot sem tudi jaz Celjan,« je vidno ganjen dejal Pavlinec in poudaril, da to ni le priznanje zanj, temveč za vse športnike invalide. Trije bronasti Tudi priznanja bronastega leska so bila tri. Med prejemniki je bil Marjan Turnšek, ki ga je mestni svet nagradil za večletno uspešno delo v kmetijski in gozdarski panogi in nenehno prizadevanje za kakovostno življenje sokraja-nov v KS Ostrožno. Bronasti celjski grb bo še eno priznanje v polni vitrini nekdanjega vrhunskega športnika, danes uspešnega podjetnika Matevža Petka. Ta je priznanje prejel za ustvarjalnost in inovativen pristop v razvoju start-up podjetništva med mladimi. Za številne uspešno izpeljane projekte na področju nudenja pomoči otrokom in mladim so bronasti celjski grb prejeli še Don Boskov center Celje in salezijanci. Priznanje je prevzel ravnatelj skupnosti Slavko Pajk in dejal, da je vesel, ker je okolje prepoznalo njihovo delo, ki ga opravljajo s srcem in po Don Boskovem geslu: »Za vas živim, za vas delam in za vas sem pripravljen dati tudi življenje.« Ob tem je poudaril, da so danes mladi v res nezavidljivem položaju, zato si želi, da bi vse ustanove v mestu stopile skupaj in jim pomagale. LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA NA KRATKO Čistili tako Vranšani kot Taborčani VRANSKO - Skrajno zahodni del Spodnje Savinjske doline je bil v soboto v znamenju čistilnih akcij. Spomladanskega čiščenja okolja so se namreč lotili tako na Vranskem kot v Taboru. Udeleženci spomladanske čistilne akcije so ob čiščenju okolice lokalnih cest, javnih poti in ostalih javnih površin z zadovoljstvom ugotovili, da njihov vsakoletni trud le prinaša sadove, saj je v okolje odvrženih odpadkov vsako leto manj. Kljub temu so Vranšani v soboto pobrali približno 20 kubičnih metrov raznovrstnih odpadkov in njihovi sosedje nekaj kubičnih metrov manj. ŠO Z rečiškimi ustvarjalci REČICA OB SAVINJI - V novem medgeneracijskem centru so v ponedeljek pripravili literarni večer z ustvarjalci iz te občine. Med prireditvijo so predstavili devet ustvarjalcev. Posebno pozornost so namenili štirim, ki so svoja dela objavili v knjižni obliki. To so Štefka Petek, ki je pisala tudi romane, pesnik Franc Rop, lani tragično preminuli pesnik Janez Zupanc ter aforist Alojz Bastl. Predstavili so še pet drugih ustvarjalcev, ki so svoja dela objavili v različnih zbornikih. Večer je pripravilo KUD Stopinje, ki ima sedež v Mozirju. BJ Pričevanja o vojni SOLČAVA - Izšla je knjiga pričevanj domačinov o medvojnem dogajanju na Solčavskem. V njej je 45 pričevanj, ki jih je zbrala Lučka Golob. V teh krajih so med drugo svetovno vojno veliko trpeli. Nacisti so med drugim Solčavo leta 1944 požgali. Pred tem so vaščanom naročili, da morajo v stavbe prinesti slamo, ker da bodo potrebovali prenočišče. Zbornik pričevanj je izdala krajevna organizacija Zveze borcev za vrednote nOB. Knjiga je izšla v nizki nakladi, zaradi velikega zanimanja pa so že naročili njen ponatis. BJ Predstavili so se najmlajši LUČE - V prostorih osnovne šole je bila v petek območna revija Cicido otroških in mladinskih zborov Zgornje Savinjske doline. Sodelovalo je 16 zborov, večinoma iz zgornjesavinjskih osnovnih šol. Ocene strokovne ocenjevalke Danice Pirečnik bodo znane v prihodnjih dneh. Območno revijo vsako leto pripravijo v drugi občini, razen v Solčavi. Letošnjo so pripravili v sodelovanju med območno izpostavo javnega sklada za kulturne dejavnosti in OŠ Blaža Arniča Luče. BJ Nova w priložnost. Vam blizu z izboljšanimi krediti Banke Celje. B'i KREDIT ZA OSEBNO POTROŠNJO NOVO! Odslej tudi krediti z referenčno obrestno mero nad 12 mesecev! ^ ugodnejše obrestne mere ^ 100 % gotovinski kredit ^ odplačilne dobe do 15 let! I) banka celje www.banka-ceije.si 8 IZ NAŠIH KRAJEV Kdo bo plačal odpravnino? O prekinitvi pogodbe je svoje povedalo sodišče - Odp dajajo šola, občina in ministrstvo ravnino si med seboj po- »Šola lahko z varčevalnimi ukrepi kaj prihrani, na drugi strani se ukvarja s prodajo kosil, prav tako lokalna skupnost ne more nadzirati, če ta javni zavod popolnoma namensko porabi denar, ki mu ga občina nameni za investicijsko in sprotno vzdrževanje. Ne gre pa za male zneske, temveč za približno 50 tisoč evrov na leto. Vendar je vse to javni denar,« o načinu odplačila posojila ugiba rogaški župan Martin Mikolič. »Občina je res ustanoviteljica, vendar šole financira ministrstvo za šolstvo. Slednje se glede določenih nezakonitih zadev v šoli ni odzvalo nikoli doslej. Vedno smo težave reševali med šolo in občino, kar se mi ne zdi v redu,« pravi rogaški župan Martin Mikolič. ROGATEC - Vzgojno-izo-braževalni zavod Osnovna šola Rogatec je za odplačilo odpravnine eni od nekdanjih zaposlenih delavk, ki je ravnatelj po mnenju pristojnega ministrstva sploh ne bi smel odpustiti, najel kredit v višini 25 tisoč evrov. Šola je kredit najela brez soglasja ustanoviteljice, torej občine. Ta meni, da si je ravnatelj dovolil preveč. Slednji nastalih razmer ne komentira. Župan Občine Rogatec Martin Mikolič meni, da sta ravnatelj Viljem Prevolšek in svet zavoda tamkajšnje osnovne šole prekoračila svoja pooblastila, saj je šola posojilo najela brez soglasja občine. »Polovico kredita je šola že odplačala, na kakšen način, ne ve nihče. Denarja od ministrstva za izobraževanja, znanost in šport ni pridobila. Preostalo polovico kredita naj bi šola odplačala letos. Menim, da gre za nezakonito ravnanje ravnatelja, po mojih informacijah pa mu je zeleno luč za najem Ravnatelj Viljem Prevolšek pri odpustitvi zaposlene v osnovni šoli ni ravnal v skladu z navodili, ki jih je prejel od ministrstva. Zaradi tega slednje leta 2014 ni podalo pozitivnega mnenja za njegovo imenovanje, prav tako ga ni podprl občinski svet. Svet zavoda je Prevolška kljub temu imenoval na to delovno mesto, čeprav je župan Mikolič pričakoval, da se bo odločil za imenovanje vršilca dolžnosti direktorja, dokler se vprašanje o plačilu odpravnine ne bi razrešilo. kredita dal svet zavoda. Ta torej sploh ne ve, katere so njegove pristojnosti.« Odpoved po nepotrebnem Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport je zahtevek šole za nakazilo denarja za plačilo odpravnine zavrnilo. V postopkih ugotavljanja morebitnih presežkov v Osnovni šoli Rogatec je namreč ugotovilo, da je bila delavki leta 2012 pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga odpovedana po nepotrebnem. Ravnatelj bi z drugačno prerazporeditvijo dela tej delavki lahko zagotovil nadaljnje delovno razmerje, zato je ministrstvo tudi zavrnilo zahtevek za izplačilo odpravnine, ki je bila delavki dosojena v pravnomočni sodbi Delovnega sodišča v Celju. Na ministrstvu še dodajajo, da ravnatelj ni ravnal v skladu z njihovimi navodili glede ugotavljanja presežnih delavcev. Ministrstvo pa nič Šoli ministrstvo torej ni odobrilo denarja za izplačilo odpravnine, ji je pa predlagalo, naj prošnjo za denar naslovi na občino ustanoviteljico ali si uredi likvidnostni kredit za poplačilo po sodbi določenega dolga. Na vprašanje, če mora šola za najem posojila pridobiti soglasje ustanoviteljice, torej občine, kako to področje ureja zakonodaja in če gre v tem primeru za upravičeno porabo javnega denarja, na ministrstvu niso odgovorili. Kot tudi ne na vprašanja, če je ministrstvo sprejelo kakšne ukrepe, glede na to, da je ravnatelj pri prekinitvi delovnega razmerja ravnal v nasprotju s predlogom ministrstva in šoli nakopal plačilo odpravnine. Ravnatelj molči V molk se je zavil tudi ravnatelj Prevolšek, ki za naš časopis več dni ni bil dose- Osnovna šola Rogatec, ki jo vodi Prevolšek, je imela lani 2,116 milijona evrov prihodkov in za skoraj 800 evrov manj odhodkov. Poročilo šole je na zadnji seji obravnaval občinski svet, vendar postavka o odpravnini, kot se zdi, ni zmotila nikogar. Nihče od svetnikov glede poročila namreč ni imel vprašanj ali pripomb. gljiv na telefon, prav tako ni odgovoril na elektronsko pošto, posredovano na naslov šole. Njegovega službenega elektronskega naslova nam v tajništvu niso želeli posredovati. Tako so brez njegovega pojasnila ostala vprašanja, kje bo šola, ki jo vodi, dobila denar za najeto posojilo, ali gre pri tem za oškodovane javnega denarja in kako vidi lastno materialno odgovornost za terjano odpravnino. TINA VENGUST Foto: VIVIdspin Popravek V članku z naslovom Složnost in pozitivna naravnanost, objavljenem 9. 4. 2015 v številki 14, smo napačno zapisali čine vodilnih v PGD Ljubečna. Dejan Brecelj ni poveljnik društva, temveč nekdanji poveljnik, ki ga je nasledil Marjan Jesenek. Jaka Kopitar prav tako ni več podpoveljnik, temveč je član društva. Podatke o nazivih in činih smo po opravljenih pogovorih preverili tudi na spletni strani društva, kjer so očitno stari podatki, in je tudi zato prišlo do napake, za kar se opravičujemo. Uredništvo NA KRATKO Razstavi o generalu Maistru SLOVENSKE KONJICE - Domači center za kulturne prireditve in Center vojaških šol Slovenske vojske sta prejšnji teden v konjiškem domu kulture odprla dve razstavi o generalu Maistru. Lani ob 140-letnici rojstva generala Rudolfa Maistra so bile številne prireditve posvečene temu za Slovenijo izjemno pomembnemu človeku. V Slovenskih Konjicah so se mu poklonili letos. V domu kulture bosta do začetka junija na ogled kar dve razstavi. V veliki galeriji je na ogled razstava z naslovom General Maister in boji za severno mejo, v mali galeriji pa razstava slik z likovne delavnice General Maister. JP Višje cene komunale POLZELA - Občinski svetniki so bili prvi v Spodnji Savinjski dolini, ki so na torkovi seji obravnavali nove cene komunalnih storitev, ki jih predlaga Javno komunalno podjetje (JKP) Žalec. Lastniki zgradb, priključenih na vodovod, bodo po novem za storitve oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadne vode plačevali mesečno približno 28 evrov, kar pomeni približno 4,4 evra več. Prav tako bo znesek na mesečni položnici štiri evre večji za lastnike zgradb, ki niso priključene na javni vodovod. Za zgradbe, priključene na čistilno napravo, bo treba po novem plačevati dobrih 38 evrov oziroma slabih sedem evrov več. Svetniki so predlagane spremembe potrdili in se obenem odločili, da bo občina z 10-odstotno subvencijo omrežnine občane vsaj nekoliko razbremenila novega bremena. ŠO Podjetniki o sodelovanju z občino ŠMARTNO OB PAKI - V dvorani Marof je bilo pred dnevi drugo srečanje obrtnikov in podjetnikov z območja občine. Osrednja tema srečanja je bila izmenjava stališč in mnenj o pogledih na razvoj občine, o prostorskih možnostih za razvoj podjetništva ter o možnostih sodelovanja med podjetniki in občino. Predsednica komisije za razvoj malega gospodarstva v občini Martina Omladič je predstavila možnosti, s koliko denarja lahko občina neposredno pripomore k razvoju podjetništva. Župan Janko Kopušar pa je izpostavil področja, kjer občina lahko zagotavlja primerno infrastrukturo za razvoj podjetništva, kar je po njegovem mnenju tudi najpomembnejša naloga občine za razvoj podjetništva. RG Nov hram kulture BRASLOVČE - Gradnja novega kulturnega doma je končana. Prostore je dobil v večnamenski poslovni zgradbi v središču kraja. Občina in kozjansko podjetje Jagros sta jo zgradila na podlagi zasebno-javnega partnerstva. Že lani je v večnamenski zgradbi zaživel trgovski in gostinski del, naslednji četrtek pa se obeta še uradno odprtje kulturnega doma. Občina Braslovče je lastnica kletne etaže, kjer bodo poleg hrama kulture še novi prostori društev in občinske knjižnice, za katero želi pohištvo kupiti še do konca leta. Celotna naložba je občino stala dva milijona evrov, od tega je približno milijon namenila za dokončanje gradbenih in elektroinštalacijskih del na kulturnem domu. V prostorih starega kulturnega doma namerava urediti občinska nepro-fitna stanovanja. ŠO Skrbi ga nizka cena PREBOLD - Občinski svetniki so sprejeli zaključni račun proračuna za lani. Občina je načrtovala približno štiri milijone evrov prihodkov, od tega ji je uspelo zagotoviti približno 3,7 milijona. Skladno z načrtovanimi prihodki so se znižali tudi odhodki. Vzrok za odstopanje med načrtovanimi in realiziranimi prihodki je bila energetska obnova osnovne šole. Občina je zanjo že lani načrtovala 380 tisoč državnega denarja, ki ga bo prejela šele letos. Na podlagi ocen projektantov naj bi naložba stala nekaj manj kot 400 tisoč evrov. Izkazalo se je, da jo je najugodnejši izvajalec pripravljen dokončati le za približno 200 tisoč evrov, kar skrbi župana Vinka Debelaka. Meni, da je čisto mogoče, da so nekateri izvajalci zaradi velike konkurence cene pretirano znižali in s tem ogrozili kakovostno izvedbo projekta. Dela morajo biti opravljena do poletnih počitnic, občina pa mora ministrstvu poslati zahtevek za sofinanciranje obnove. Država bo namreč investicijo sofinancirala v višini 85 odstotkov. ŠO IZ NAŠIH KRAJEV 9 Prve izbire bodočih dijakov Do prihodnjega petka čas za prenos prijav v drugo srednjo šolo Podatki o prvi odločitvi bodočih dijakov za vpis so marsikoga presenetili. Po prijavah je zmanjkalo za cel oddelek dijakov I. gimnaziji v Celju, približno toliko preveč jih je oddalo prijavo za vpis v program splošne gimnazije na Gimnaziji Celje - Center (GCC). Število prijav je zanihalo tudi v nekaterih drugih šolah. A mladi se lahko še premislijo, saj imajo do 24. aprila čas, da brez omejitev svojo prijavo prenesejo v drugo srednjo šolo. Dijakov primanjkuje Ekonomski šoli Celje, kjer so po torkovih podatkih za 26 mest za administratorje prejeli 6 prijav, 15 za ekonomsko gimnazijo (razpisanih 28 mest), 33 za ekonomske tehnike (56), 21 za prodajalce (52) in 14 za tehnike varovanja (28). Da poklici s področja ekonomije med mladimi trenutno niso priljubljeni, kaže podatek, da je bil vpis v celjsko šolo najboljši med ekonomskimi šolami v državi. V GCC so prejeli 148 prijav za splošno gimnazijo (112), 96 za predšolsko vzgojo (84) in 24 za umetniško gimnazijo - likovna smer (28). I. gimnazija v Celju je imela v torek 130 prijav za splošno gimnazijo (168), 38 za športni oddelek gimnazije (18), 16 za klasično (28) in 22 za umetniško - glasbena smer (44). Gimnazija Lava ima deset prijav preveč za splošno gimnazijo (112), 34 prijav so prejeli za tehniško (28). Za program splošne gimnazije so na razpisanih 56 mest v Rogaški Slatini prejeli 41 prijav, v Slovenskih Konjicah pa 35. Nekaj manj zanimanja kot v Celju je za športni oddelek GCC bo za program splošne gimnazije zaprosila šolsko ministrstvo za dodatni oddelek. Ali ga bo dobila ali pa se bo ministrstvo odločilo za omejitev vpisa, bo znano v začetku maja. (18) v Gimnaziji Velenje, saj so prejeli 25 prijav, prostor pa je še v preostalih programih; 54 prijav imajo za splošno gimnazijo (84), 18 za umetniško - glasbena smer (26) ter 10 za likovno smer (14). Število prvih prijav se bo še spreminjalo do 24. aprila, zato je najbolje, da bodoči dijaki, ki še oklevajo, na spletni strani šolskega ministrstva preverijo dnevno sveže podatke. V Celju je precej zanimanja za srednjo šolo za gostinstvo in turizem, glede na pretekla leta je v srednji zdravstveni šoli manj prijav za bolničarje negovalce in zdravstveno nego, zato pa imajo kar 64 prijav za kozmetične tehnike (28). Več prijav je za tehniške programe v vseh šolah ŠC Celje, kjer izstopata tehnik računalništva s 95 in medijski s 86 prijavami na razpisanih 56 mest. Po posameznih programih so lahko s prijavami zadovoljni v ŠC Slovenske Konjice-Zreče, Šentjur in Rogaška Slatina, v srednjih šolah ŠC Velenje pa je v vseh programih še kakšno prosto mesto. IVANA STAMEJČIČ Šentjurski naj prostovoljci v družbi z županom Markom Diacijem in s humanitarno delavko Albino Karmuzel Za enake možnosti invalidov VELENJE - Minuli konec tedna je bila dvodnevna slovenska konferenca o invalidih z naslovom Videti in uvideti - slepi invalidi v skupnosti. Pokroviteljica konference je bila varuhinja človekovih pravic Vla-sta Nussdorfer, ki je tudi nagovorila udeležence. Velenje, ki se od leta 2004 ponaša z nazivom občina po merili invalidov, je konferenco pripravilo že tretjič. Valter Golob, predsednik Sveta za invalide v Mestni občini Velenje je povedal, da so za slepe in slabovidne namestili nove naprave za zvočne signale na semaforjih. Odpravili so tudi skoraj vse arhitekturne ovire v mestu, omogočen je dostop na kulturne in športne prireditve. Poleg tega so se vključili tudi v razdeljevanje viškov hrane, ki je zelo pomemben projekt za socialno šibke člane. Tri osebe s posebnimi potrebami so lani dobile prilagojena stanovanja, v dvorani Vile Bianca, kjer je bila konferenca, je občina uredila indukcijsko zanko, izdala Vodnik za invalide, zagotovila tolmača za slovenski znakovni jezik na vseh javnih občinskih proslavah, s turističnimi storitvami in produkti pa postopoma razvija dostopni turizem za gibalno in senzorno ovirane osebe. Drugi dan konference o invalidih so si udeleženci na Velenjskem gradu ogledali zbirke Muzeja Velenje, prilagojene slepim in slabovidnim. V okviru projekta Clear - Dostopnost do kulturne dediščine in prosto-časnih okolij za vse so na Gradu Velenje uredili premične klančine, pridobili ti-pni vodič po stalnih zbirkah, tipne tlorise o razvoju gradu Svet za invalide v MOV bo v drugi polovici letošnjega leta izvedel pedagoško akcijo oziroma natečaj na temo invalidnosti, v katerem bodo lahko sodelovali osnovnošolci in dijaki velenjskih šol. Otroci bodo s fotografijo, videom, gledališko oziroma lutkovno predstavo, literarnim ali likovnim prispevkom izrazili svoj pogled na invalidnost. in mestu Velenje nekoč in danes, napisne tablice pred vhodom v razstavne prostore, ki so opremljene z braillovo pisavo ... ROBERT GORJANC Ko država vzame za vrtec denarja CELJE - V torek je bila v Celjskem domu seja kluba županov Slovenske ljudske stranke (SLS), na kateri so med drugim govorili o posledicah znižanja povpreč-nine, ki že kaže posledice pri financiranju občin. »Povprečnina se je v celjski mestni občini znižala za 1,7 milijona evrov, kar pri 55-mi-lijonskem proračunu pomeni, da nam je država vzela za vrtec denarja. Dejstvo je, da se zakonske obveznosti občine na socialnem področju in tudi drugih večajo, država pa jemlje denar za normalno delovanje občin,« je povedal Marko Zidanšek, predsednik SLS in pooblaščenec celjskega župana. Vlada jemlje občanom Miran Gorinšek, predsednik kluba županov pri SLS in župan Občine Slovenske Konjice je povedal, da je z nižjo povprečnino občina ob 360 tisoč evrov, ki jih je težko nadomestiti. »V javnosti se ustvarja vtis, kot da vlada jemlje denar občinskim upravam in županom, v bistvu pa ga jemlje občankam in občanom,« je poudaril Gorinšek. Marko Zidanšek je še povedal, da so župani na srečanju ugotavljali, da so nakazila od države tudi nižja od povprečnine, ki je bila dogovorjena v pogajanjih med reprezentativnimi združenji občin in vlado v začetku leta. Občine so na nižjo povprečnino pristale pod pogojem, da bo vlada v pol leta poskrbela za znižanje stroškov občin za izvajanje z zakonom določenih obveznosti. A kot so še ugotovili župani v razpravi, se na tem področju dogaja malo ali nič, zato se bodo občine preko svojih reprezentativnih združenj morale proti državi postaviti bolj odločno in jasno izraziti svoje zahteve. Zidanšek in Gorinšek tako v imenu županov iz stranke SLS pozivata državo, naj uresniči svoje zaveze, sicer se v kratkem lahko ponovijo dolgotrajna in napeta pogajanja med Skupnostjo občin Slovenije, ki zastopa občine iz celjske regije, ter drugimi združenji občin in vlado. RG Veliki ljudje za boljši jutri ŠENTJUR - Občina in mladinski center sta pred dnevi razglasila najbolj zaslužne na področju prostovoljstva oziroma tiste, ki svojega poslanstva in življenjskega smisla še zdaleč vedno ne vidijo zgolj v materialnem nadomestilu. Kot je povedala slavnostna govornica Albina Kolar, naj mladinska voditeljica leta 2013, lahko samo z aktivnim vključevanjem v družbo dajo svoj glas in opozorijo nase. Naziv naj prostovoljka občine Šentjur za leto 2014 je v kategoriji do 18 let dobila Ana Videc iz Mladinske folklorne skupine Lintvar. V kategoriji do 30 let je na predlog Literarnega društva Šentjur priznanje dobila Katarina Jenšterle, v kategoriji nad 31 let pa Olga Konrad na predlog Občinskega združenja Rdečega križa Šentjur. Vsako leto nagradijo tudi najbolj prizadevnega posameznika nad 31 let, ki se ukvarja z otroki in mladino. Na predlog društva rejnic celjske regije je naziv naj prostovoljke občine Šentjur za leto 2014 v tej kategoriji prejela Jožica Lenič. Župan Marko Diaci in vsestranska prostovoljka in humanitarna delavka Albina Karmuzel pa sta izročila pohvale še skupini mladih čebelarjev, Davidu Podgrajšku, Petri Kolar, Faniki Opalič in Slavku Kolarju. StO fe-j; "-r^jlrij" Ш _hU Pokrajinski muzej Celje Q vas vljudno vabi na odprtje prazgodovinskega dela stalne arheološke razstave o OD ŠIVANKE DO ZVEZD v ponedeljek, 20. aprila 2015, ob 18. uri v Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor - Celje, Trg Celjskih knezov 8. o Avtorica razstave je Darja Pirkmajer. 10 KULTURA Tekmovalni del letos brez Celje v teh dneh diha z Mednarodnim mladinskim pevskim V Celjskem domu se je včeraj pod okriljem Zavoda Celeia Celje začel 31. Mednarodni mladinski pevski festival, na katerem bo vse tja do nedelje skupaj zapelo več kot tisoč mladih pevcev iz šestih evropskih držav. Poleg tekmovalnega dela programa festival tudi letos obsega bogat spremljevalni program, v katerem sodelujejo številni različni glasbeni sestavi iz naše regije. Celjani so na kulturni prireditvi z najdaljšo tradicijo v knežjem mestu vsako leto do zdaj lahko stiskali pesti vsaj za katerega od domačih pevskih glasbenih sestavov. Udeležba v tekmovalnem delu programa je bila namreč stalnica za nekatere celjske srednješolske pevske zbore. Letos med 12 tekmovalnimi zbori, ki bodo nastopili v otroški, mladinski in dekliški kategoriji, zaradi sovpadanja številnih drugih glasbenih projektov ne bo celjskih pevcev. Barve naše regije bosta zastopala Mladinski pevski zbor Osnovne šole Planina pri Sevnici pod vodstvom zborovodje Mateja Romiha in Mladinski pevski zbor Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje pod vodstvom zborovodje Matjaža Vehovca. Prednost drugim projektom Člani Mešanega mladinskega pevskega zbora I. gimnazije v Celju pod vodstvom Tomaža Marčiča se letošnjo sezono poglobljeno pripravljajo na koncert ob 70-letni-ci neprekinjenega delovanja šolskega zbora, ki bo v torek zvečer v celjskem Narodnem domu. Veliko energije so namenili tudi nedavni udeležbi na enem od nemških zborovskih festivalov. Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje - Center, ki smo mu prav tako ponavadi lahko prisluhnili na celjskem festivalu, je po besedah zborovodje Davida Preložnika letos moči usmeril predvsem v sodelovanje z Mladinskim pevskim zborom in s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. Skupaj z njima so v nedeljo celjske dijakinje nastopile v Slovenski filharmoniji na četrtih Mozartinah, matinejskem koncertnem ciklu RTV Slovenija. Konec aprila obenem načrtujejo še tradicionalni pomladni koncert. Tudi člani Mešanega mladinskega pevskega zbora Šolskega centra Celje, ki so se marca udeležili zborovskega tekmovanja v Španiji, kjer so osvojili odličen uspeh, se v teh spomladanskih dneh intenzivno pripravljajo na letni koncert, sodelovanje na celjskem pevskem festivalu pa jim, kot je pojasnila zboro-vodkinja Andreja Ocvirk, ne predstavlja takšnega izziva kot na katerem drugem. Seveda to ne pomeni, da celjskim gimnazijskim zborom ni bilo mogoče prisluhniti na letošnjem celjskem festivalu. Prav vsi trije so včeraj v Celjskem domu prepevali na Pesemci, območni reviji otroških in mladinskih pevskih zborov občin Celje, Dobrna, Štore in Vojnik, na kateri je sodelovalo več kot 20 domačih zborov. ŠPELA OŽIR 31 MEDNARODNI MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL INTERNATIONAL YOUTH CHOIR FESTIVAL 15. do 19. 4. 2015 / 15th - 19th APRIL 2015 ČETRTEK, 16. april 2015 11.00, 18.00 MINUTKA ZA PESEM GLAVNI TRG 1 (na Zvezdi) 19.00 Celjski dom - Velika dvorana NASTOPI ZBOROV PETEK 17. april 2015 11.00, 18.00 MINUTKA ZA PESEM GLAVNI TRG 1 (na Zvezdi) 15.00 Celjski dom - Velika dvorana TEKMOVANJE OTROŠKIH ZBOROV 17.00 Celjski dom - Velika dvorana TEKMOVANJE MLADINSKIH ZBOROV 19.00 Celjski dom - Velika dvorana KONCERT - Godalni kvartet ARSEIA 20.00 Celjski dom - Velika dvorana NASTOPI ZBOROV SOBOTA, 18. april 2015 10.00 Celjski dom - Velika dvorana TEKMOVANJE DEKLIŠKIH ZBOROV 11.00 MINUTKA ZA PESEM Glavni trg 1 (na Zvezdi) / Trg pred Mestnim kinom Metropol / Mestna tržnica /Krekov trg 15.00 Celjski dom - Velika dvorana GLASBENA DELAVNICA - SKUPNO PETJE 19.00 Celjski dom - Velika dvorana KONCERT PRVOUVRŠČENIH ZBOROV S PODELITVIJO NAGRAD IN PRIZNANJ NEDELJA, 19. april 2015 11.00 Celjski dom CELJSKI SPREHODI - voden ogled mesta. Zbirno mesto: pred vhodom v Celjski dom. 12.00 Krekov trg ( & Celjski dom, velika dvorana) ZAKLJUČNI KONCERT Več informacij o festivalu: TIC Celje, Krekov trg 3 tel.: 03 42 87936, 03 49 25 081 www.celeia.info V CELJU SMO FACE Po krovitelja CINKARNA (OTOR! ■ HALE . ODRI Ekskluzivni medijski pokrovitelj 79ВЖШШЗ ЕШНбб Skladatelj iz polpozabe Izšla je notna zbirka vojniškega skladatelja Ivana Šoparja Pred nekaj dnevi je izšla notna zbirka, v kateri so zbrana dela vojniškega skladatelja, dolgoletnega župnijskega organista Ivana Šoparja (1888-1973). Zbirko je izdala Občina Vojnik. Ob izidu je bil v nedeljo v cerkvi sv. Jerneja koncert Šoparjevih pesmi, ki sta jih izvajala mešani cerkveni zbor in Mešani pevski zbor Forte. Oba sta iz Vojnika. Skladatelj in organist Šo-par, ki je pol stoletja deloval v Vojniku, je prišel z Dola pri Hrastniku. Po triletni Brvar-jevi orglarski šoli v Celju je deloval v Rogatcu in Šempetru, nato je leta 1920 začel ustvarjati v Vojniku. Tam je zapustil bogato kulturno sled. Pred drugo svetovno vojno je poleg cerkvenih pevcev vodil še pevsko društvo Lira, ki je med drugim uprizarjalo operete, kot so Miklo-va Zala in Kovačev študent ter tudi Kristusov pasijon. Med drugo svetovno vojno so ga nacisti aretirali v cerkvi že po nekaj dneh okupacije in zaprli v Stari pisker. Družino so izselili, hišo so ji odtujili. Šopar se je kljub temu že med vojno vračal v Vojnik in vodil občini so se povezali s Tomažem Marčičem, sedanjim vojniškim organistom, ki je profesor glasbene šole v Celju. Prav tako vodi zbor I. gimnazije in gimnazijski oktet Kajuh. »Celotno gradivo sem pregledal, izločil sem skladbe Ivana Šoparja in jih obdelal,« je povedal Marčič. Gradivo je bilo treba prepisati iz rokopisa v elektronsko obliko. »Ko je bilo vse skupaj urejeno, je bilo treba Šoparjeve skladbe uvrstiti še v smiselno celoto,« odgovarja Tomaž Marčič, ki je večji del tega dela opravil že lani. Letos, ko je občina pripravljala izdajo, je vse skupaj še enkrat preveril. Nato je z dvema zboroma še pripravil koncert Šoparjevih skladb. »Glede kakovosti Šoparje-vih skladb sem bil pozitivno presenečen. Njegova dela so na ravni ostale slovenske cerkvene glasbe, ki so jo ustvarjali njegovi sodobniki,« oce- njuje poznavalec Marčič. V notni zbirki je zbranih 27 skladb, od tega je polovica sakralne glasbe za različna obdobja cerkvenega leta, druga polovica so mašni spevi. Vojniški cerkveni pevci so na župnijski praznik jerneje-vo že v preteklosti prepevali skladbi, ki opevata župnijskega zavetnika. Za letošnje velikonočno bogoslužje so prepevali že druge delno pozabljene skladbe. BRANE JERANKO Skladatelj in organist Ivan Šopar je zapustil v Vojniku opazno sled. manjši zbor. Po končani vojni je lahko spet vodil župnijski zbor in skladal. Poznavalci njegovega dela opozarjajo, da so štirje Šoparjevi pevci predstavljali jedro odličnega celjskega komornega zbora, ki ga je vodil Egon Kunej. Šoparjeva vrnitev Šoparjevi domači so njegovo skladateljsko zapuščino skrbno hranili. Lani se je skladateljev sin, zdravnik Slavko Šopar, odločil in jo je predal vojniški občini. V Ob izidu notne zbirke skladatelja Ivana Šoparja so pripravili koncert njegovih skladb. Prepevala sta jih dva zbora. KULTURA 11 Fotografske zgodbe v sodobni preobleki V Muzeju novejše zgodovine Celje 70-letnico konca druge svetovne vojne obeležili s fotografsko razstavo Pelikana in Hutinskega Za sodoben pridih fotografske razstave Mesto pod škornjem, ki so jo v Muzeju novejše zgodovine Celje, postavili ob 70-letnici konca druge svetovne vojne poskrbel celjski fotograf Robert Hutinski. Podobno kot so lani po Evropi z različnimi prireditvami obeleževali spomin na začetek prve svetovne vojne, se letos vrstijo dogodki ob 70-letnici konca druge svetovne vojne. V Muzeju novejše zgodovine Celje so ob tej priložnosti prejšnji četrtek odprli zanimivo fotografsko razstavo z naslovom Mesto pod škornjem. Na njej so na ogled dokumentarni fotografski posnetki Josipa Pelikana, za sodoben pridih pa je z njihovo umetniško interpretacijo poskrbel celjski fotograf Robert Hu-tinski. Izhodišče razstave so fotografije Josipa Pelikana, ki jih je ta znan celjski fotograf, ki je v knežjem mestu ustvarjal predvsem v prvi polovici 20. stoletja, naredil med drugo svetovno vojno. Kljub temu da so širši javnosti v primerjavi z njegovimi fotografijami, ki jih je na celjskih ulicah posnel v začetku 20. stoletja, manj znane, predstavljajo bogat vir dogajanja v okupiranem Celju med letoma 1941 in 1945. Uradni fotograf vojnih tegob Josip Pelikan, ki je bil sicer med drugo svetovno vojno tako kot vsi izobraženi in napredni Slovenci aretiran in nekaj tednov celo zaprt v mariborskih zapo- rih, je ves čas okupacije kot fotograf beležil dogajanje na celjskih ulicah. Motivi na njegovih fotografijah na eni strani predstavljajo številne javne manifestacije, zborovanja in praznovanja, ki jih je organizirala okupacijska oblast, in na drugi strani kruto realnost druge svetovne vojne, ki so ji bila priča domačini. Pelikan je imel namreč kot uradni fotograf priložnost fotografirati najtemnejšo plat okupiranega Celja, od prestrašenih žensk in otrok, ki so na dvorišču današnje I. osnovne šole čakali na razplet tragične usode, do povorke ujetih partizanov po celjskih ulicah. Dokumentarna fotografija z umetniškim pridihom Njegov vojni opus sestavlja več kot tri tisoč fotografij iz okupiranega Celja. »Kljub temu da so motivi ponavljajoči in da je pogosto ohranjenih tudi po več deset skoraj identičnih fotografij posameznega dogodka, večina fotografij odlično ponazarja dogajanje pod nemškim škornjem na okupiranem Štajerskem,« je v katalogu, ki je izšel ob razstavi, zapisal dr. Tone Kregar iz celjskega muzeja novejše zgodovine. Poleg Pelikanovih dokumentarnih fotografij razstava Mesto pod škornjem prinaša tudi fotografije in fotografske kolaže Roberta Hutinskega. Razstava Za-bris, kakor ji je nadel naslov, obsega njegova avtorska fotografska dela, ki so nastala na podlagi umetniške interpretacije Pelikanovih posnetkov iz druge svetovne vojne, razdeljena pa so v tri tematske sklope -ukradeni otroci, 20. stoletje s poudarkom na drugi svetovni vojni in ljudje, ki jih je okupator z napotitvijo v koncentracijska taborišča želel »izbrisati«. S tem je Pelikanovim fotografijam dodal novo sporočilnost in obenem dogajanje pred 70 leti približal sodobnemu človeku. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA Na Krekovem trgu v Celju si je do 21. maja mogoče ogledati razvoj kartografije v več kot dvesto letih. Zgodovinski arhiv Celje je razstavo pripravil v sodelovanju z Zavodom Celeia Celje. Rimske province na dlani Celjanov Zgodovinski arhiv Celje pobrskal po bogati zbirki geografskih kart Zgodovinski arhiv Celje nadaljuje predstavitve svojega bogatega gradiva izven arhivskih depojev. Tokratno razstavo z naslovom Tu smo doma - Celje na kartah iz zbirke geografskih kart Zgodovinskega arhiva Celje je umestil v razstavne panoje na Krekovem trgu. Zavod Celeia na ta način v sodelovanju z različnimi ustanovami in posamezniki razvija razstaviščno dejavnost na prostem. Celjani in obiskovalci knežjega mesta se lahko tokrat sprehodijo med več kot dvesto let zgodovine kartografije. Pred Celjskim domom je na osmih panojih na ogled 16 različnih kartografskih prikazov evropskega prostora kakor tudi Celja in njegove okolice, ki jih med drugim v svoji zbirki geografskih kart hrani Zgodovinski arhiv Celje. Izbor gradiva, ki si ga je mogoče ogledati pred Celjskim domom do 21. maja, je opravil dr. Aleksander Žižek. Pravi, da je bilo delo precej težko, saj je bil prav vsak dokument po svoje zanimiv in vreden pozornosti ter nenazadnje dragocen, saj so bili kartografski prikazi nekoč zelo redki. Kartografija se je razvijala od najpreprostejših skic, ki danes spominjajo na risbe osnovnošolcev, do fak-tografskih narisov, opremljenih s splošno sprejetimi kartografskimi znaki. Na razstavi je še posebno zanimiva zgodovinska karta, na kateri so orisane rimske province na območju od Karpatov do Črnega morja. Ena najprivlačnejših zbirk Zbirko kartografskih kart Zgodovinskega arhiva Celje trenutno sestavlja malo manj kot tristo zemljevidov, načrtov, skic in atlasov, med katerimi najdemo tako osnutke, prvo-tiske kakor tudi ponatise številnih geografskih kart znamenitih svetovnih kartografov in geografov od 16. do 20. stoletja. Nastala je pri urejanju različnih arhivskih fondov, ki so pogosto vsebovali tudi kartografsko gradivo, ki ni bilo povezano z ustvarjalcem oziroma s fondom. Da bi to gradivo kljub vsemu ohranili, so se v celjskem zgodovinskem arhivu pred leti odločili, da ga bodo uvrstili v posebno zbirko, ki še vedno raste, v zadnjih letih predvsem z nakupi. Popisano in digitalizirano gradivo, ki predstavlja kartografske dokumente in sodi med najpri-vlačnejše zbirke v arhivu, je dostopno tudi posameznikom, ki jih zanima tovrsten del naše zgodovine. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA Pregled slovenske likovne umetnosti Galerija sodobne umetnosti kot stičišče regionalnih galerij V Galeriji sodobne umetnosti Celje so prejšnji četrtek odprli bienalno likovno razstavo z naslovom Pogled 7 - popolnoma sveže, ki je nastala v sodelovanju s štirimi slovenskimi regionalnimi galerijami. Razstavo so poleg celjskega Centra sodobnih umetnosti oblikovali še Koroška galerija likovnih umetnosti iz Slovenj Gradca, Mestna galerija Nova Gorica in Galerija Božidarja Jakca iz Kostanjevice na Krki, od koder prihaja tudi letošnja vodja projekta kustosinja Barbara Rupel. Sodelujoče regionalne galerije so za razstavo, katere osnovno vodilo je pregled likovne umetnosti v Sloveniji in zamejstvu, izbrale po eno umetniško delo od največ petih umetnikov s širšega regijskega območja, na katerem posamezna galerija deluje. Celjski izbor je opravila kustosinja Maja Hodošček. Njeno osnovno vodilo pri izboru je bila kakovost predvsem novejših umetniških del avtorjev iz naše regije. Ob tem se je ozirala tudi na to, kdo se za zidovi celjske galerije ni predstavljal velikokrat. Med 18 avtorji, katerih dela so predstavljena na razstavi v celjski galeriji sodobne umetnosti, so tudi slike in fotografije štirih umetnikov iz naše regije. Med njimi tudi slikarjev Uroša Potočnika in Ive Tratnik (na fotografiji). Družbena stvarnost na umetniški način Barve naše regije zastopajo fotograf Peter Koštrun, slikarka Iva Tratnik, slikar Uroš Potočnik in fotograf Matija Brumen. Predstavljajo se z vsebinsko in medijsko različnimi umetniškimi deli, katerih skupna točka je obravnava aktualne družbene tematike. Celjska slikarka Iva Tratnik se predstavlja z novo sliko z naslovom Matting Season To-talitarism, na kateri prikazuje ponavljajočo se reprodukcijo živalskih oblik. Razstava prav tako prinaša kolaž in risbo šaleškega slikarja Uroša Potočnika. Z upodobitvijo idealnega otočka Maldivov se poigrava s sobivanjem različnih resničnosti, predvsem pa opozarja na vse bolj perečo ekološko problematiko. Peter Koštrun se s fotografijo podeželja usmerja v problematiko kulturne krajine, Matija Brumen pa se predstavlja s fotografsko serijo portretov glasbenikov na odru. ŠO Foto: SHERPA 12 AKTUALNO Letni vrt pred Užitkarno Beli vol je, kot pravi Andrej Štrk, postavljen, kot velevajo občinska pravila. »Še naprej sodelujemo in se pogovarjamo z občinskimi službami, kako bi lahko trenutno postavitev vrta še izboljšali. Vsekakor si želimo še kakšen senčnik in cvetlična korita. Če se gostje pri nas počutijo kot v domači dnevni sobi, si želimo, da bi se na našem vrtu počutili kot na domači terasi,« pravi Štrk. Je pa za izbiro vrtnega pohištva že prejel številne pohvale. »Odločili smo se za opremo v stilu pariških vrtov, kar je povezano tudi z zgodovino hotela Beli vol, ki je nekdaj deloval v teh prostorih.« Klopca ali letni vrt? Strožji pogoji pri postavitvi letnih gostinskih vrtov - Prestavitev klopi zbodla občane CELJE - Pomladnega sonca in postopno vedno višjih temperatur so veseli tudi mestni gostinci. Vedno več dogajanja se namreč izza zidov kavarn in lokalov preseli na mestne ulice. Ker je staro mestno jedro Celja lani zasijalo v prenovljeni podobi, so občinske službe poostrile in poenotile pravila za postavitev gostinskih vrtov. Pravila so že zaživela tudi v praksi. Nekatere Celjane je pred kratkim zbodlo v oko, da so v starem mestnem jedru skoraj čez noč odstranili dve klopi, ki sta bili del novega urbanega mestnega pohištva. Na istem mestu je nato gostinec postavili letni vrt. Iz Mestne občine Celje so sporočili, da ni šlo za odstranitev, temveč prestavitev klopi in da je bilo vse dogovorjeno. »V skladu z dogovorom s projektantom smo klopi prestavili na drugo mesto v Stanetovi ulici, tako da obiskovalci mesta niso prikrajšani,« so še pojasnili. Solastnik lokala Užitkarna Beli vol Andrej Štrk se je na zapise na socialnem omrežju odzval z nasmehom in dejal: »To so opazili predvsem tisti, ki klopi pred tem niso nikoli uporabljali.« Ob tem je poudaril, da s poslovnim partnerjem ves čas sodelujeta z občinskimi službami in sledita vsem predpisom ter navodilom. »Omenjeni klopci sta stali natančno pred vhodom v lokal, na kar smo opozorili že med prenovo. Na občino smo podali predlog za prestavitev. Nič se ni zgodilo čez noč. Na prestavitev klopi smo čakali štiri mesece,« pojasnjuje solastnik lokala. Vse stroške, ki so nastali zaradi prestavitve klopi, bodo pokrili lastniki lokala. »Zavedamo se, na to so nas opozorili tudi v občini, da sta bili ti klopi enako kot ostala urbana oprema financirani iz evropskih skladov. Zato mora biti tam, za kamor je bila namenjena, tudi uporabljena,« pojasnjuje Štrk. Več zelenja S prenovo starega mestnega jedra so tudi sicer začeli veljati strožji pogoji za postavitev gostinskih vrtov. Navedeni so v odloku o rabi javnih površin. Uporabniki morajo pred postavitvijo vrtov z MOC skleniti pogodbo za rabo javnih površin, v kateri so zapisani natančni urbanistični pogoji, ki urejajo postavitev in videz gostinskega vrta. Večina celjskih gostincev poenotenje pozdravlja, a si želi, da bi pravila veljala za vse enako. Največ pripomb imajo lastniki lokalov glede določila, ki prepoveduje ograjevanje površine gostinskega vrta in postavitev cvetličnih korit. »Pozivam občinske organe, da bi bili nekoliko bolj popustljivi pri postavitvi zelenja oziroma lepe postavitve v cvetličnih loncih. Vsi vemo, da je v poletni vročini veliko bolj prijetno posedeti ob zele- nju,« razlaga Štrk, ki verjame, da bodo gostinci z občino še pred poletno pripeko našli ustrezno rešitev. Enotni senčniki Kakšno korito z zelenjem več si želijo tudi ob vrtu pri kavarni Oaza. Kot nam je povedala solastnica Katja Pavlič, se je pred nakupom pohištva posvetovala z urba-nistko in občinsko službo. Tudi glede postavitve vrta in umestitve v prostor so se povsem prepustili mnenju urbanistične stroke. »Bomo pa lahko vrt vsaj nekoliko ogradili z dvema koritoma, ki ju bo postavila občina,« je še povedala Pavličeva. Čeprav je ozelenitev v prenovljenem mestnem jedru zaželena, pa postavitev cvetličnih korit v določenih primerih, zaradi fizičnih omejitev na posameznih delih javnih površin, ni možna, pojasnjujejo na občini. »Na podoben način se določi tudi velikost gostinskega vrta, ki mora ob izpolnjevanju oblikovnih meril zagotavljati tudi neoviran dostop intervencijskim vozilom in dostop do stavb,« so še zapisali v odgovoru. Nekaj novosti je tudi pri izbiri senčnikov. Ti morajo biti v historičnih območjih v barvi naravnega platna, med sabo pa ne smejo biti povezani. Kot sta nam zaupala sogovornika, zaradi tega večjih težav ni, saj so se na takšna pravila, ki veljajo v večini starih mestnih jeder, dobavitelji že navadili in prilagodili. Nižje najemnine Kot je napovedal celjski župan Bojan Šrot, se bodo v občini še naprej trudili za oživitev starega mestnega jedra. Pomemben korak k temu je tudi v začetku leta sprejeta strategija starega mestnega jedra. Za to, da bi se v središče Celja spet vrnilo življenje, so občinske službe poskrbele tudi z znižanjem najemnin oziroma uporabnin za uporabo javne površine za postavitev gostinskega vrta. Tako so višino uporabnine z 0,05 evra na kvadratni meter Eden bolj prepoznavnih letnih vrtov je pri kavarni Hotela Evropa. Vodja stri za poenotenje vrtov navdušen: »Prav je, da tudi gostinci v mestnem sn pastelnih barv in uporaba naravnih materialov sta vsekakor dobra izbira.« pa z vsemi novostmi, ki veljajo za postavitev letnega vrta, ni seznanjen. ni dovoljeno, nisem vedel. Vem pa, da niso dovoljena vsa korita. Če pa i kvadrature, to ne bi smelo biti sporno,« meni. »Verjetno pa imamo sreči saj se pot na tem delu razširi.« AKTUALNO 13 Lastnikom gostinskih lokalov jih zdaj oddaja v najem. Najemnina za paviljon, senčnike, korita in oglasne table je brezplačna. Za letos bo občina po obstoječem ceniku obračunala le najem letnega vrta. Gostinci so se večinoma strinjali s poenoteno podobo, seveda pa so ob tem imeli tudi nekaj individualnih želja, predvsem bi želeli v zimskem času imeti vrtove, ki bi bili zaščiteni pred vremenskimi vplivi. »Preša« več let jabolko spora Po zaključeni prenovi mestnega središča na Šlandrovem trgu ni več mogoče opaziti stiskalnice, ki je od leta 1974 stala pred gostilno Marjola in bila nekakšen njen prepoznavni znak. »Preša« je bil namreč dolga leta trn v peti soseda gostilne Marjola, ki je zato v čas pridobivanja gradbenega dovoljenja soglasje k prenovi mestnega središča pogojeval z odstranitvijo stiskalnice z javne površine, ki jo je imela gostilna v najemu. Občina se je z lastnikom dogovorila, da bo »prešo«, za katero je menila, da za novo in sodobno podobo trga ni povsem primerna, odstrani. Ker je želela na tem območju znova zgraditi prepoznaven element in morda tudi najti nadomestilo za izgubljen gostinski vrt, je rešitev poiskali z arhitekturnim natečajem za oblikovanje mestnega paviljona. Izbrano rešitev, na podlagi katere je ta sedaj zgrajen, je prispevalo celjsko podjetje Gril Kikelj arhitekti. Mnenja, ali steklen paviljon, ki marsikoga spominja celo na akvarij, sodi v središče Šlan-drovega trga, so deljena. Ljubitelji sodobnih arhitekturnih smernic postavitev paviljona pozdravljajo, medtem ko bi tisti, nekoliko bolj tradicionalni po duši, namesto njega raje imeli stiskalnico. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA Namesto »preše« steklen paviljon Občina Žalec poenotila urbano opremo Namesto »prese« gostilne Marjola na Šlandrovem trgu po novem kraljuje steklen sodoben paviljon. т Gostinci so se večinoma strinjali s poenoteno podobo, seveda pa so ob tem imeli tudi nekaj individualnih želja, predvsem, da bi v zimskem času imeli vrtove, ki bi bili zaščiteni pred vremenskimi vplivi. Občina Žalec je poskrbela, da so gostinski vrtovi v središču Žalca poenoteni. Lastnikom gostinskih lokalov oddaja v brezplačen najem senčnike, cvetlična korita in oglasne table. (Foto: ŠO) ŽALEC - Za poenoteno urbano opremo je lani po obnovi mestnega središča poskrbela tudi Občina Žalec. Občani so z novim videzom zadovoljni, le steklenega paviljona na Šlandrovem trgu, ki je zamenjal kultno »prešo« pred gostiščem Marjola, se nekateri, kot je mogoče slišati, še niso navadili. Za celotno območje občine je v veljavi odlok o urejanju in čiščenju javnih in drugih površin, ki med drugim določa pogoje tudi za uporabo javnih površin v mestnem središču, kamor sodijo gostinski vrtovi. Kako morajo po novem ti izgledati in kakšno opremo je na območju starega mestnega jedra dovoljeno postaviti, je določeno s strokovno podlago ureditve območij gostinskih vrtov, ki jo je na podlagi najustreznejše rešitve, izbrane na arhitekturnem natečaju, lani izdelalo podjetje RC Planiranje iz Celja. Najem opreme je brezplačen S strokovno podlago so določeni tipi in število senčnikov, korit in oglasnih tabel. Glede na razpoložljiv prostor pred lokalom lahko gostinci najamejo površino enega do vključno štirih osnovnih tipov gostinskega vrta s pripadajočimi senčniki in cvetličnimi koriti. Osnovni tip gostinskega vrta sestavljajo enojni senčnik, velik 3x3 metre, s središčnim drogom in podstavkom, štiri mize s po štirimi stoli in dve zasajeni cvetlični koriti. Gostinski vrt mora biti najmanj četrt metra odmaknjen od kolesarske steze, od katere ga ločijo cvetlična korita. Urbano opremo, senčnike, cvetlična korita in oglasne table je v celoti financirala občina, zanjo pa je odštela malo manj kot 40 tisoč evrov. na dan znižale na 0,01 evra na kvadratni meter na dan. Hkrati je občina določila tudi najnižjo možno uporabnino, ižbe Milovan Đurić je nad predpisom idišču sledimo enotni podobi. Izbor Čeprav Đurić poenotenje pozdravlja, »Tega, da ograjevanje vrtov s koriti cvetlično korito stoji znotraj najete ), da naša terasa ne ovira prehoda. ki ne more biti nižja od pet evrov. »Za določitev najnižje uporabnine smo se odločili, ker je dosedanja praksa pokazala, da so v določenih primerih materialni stroški postopka oddaje javne površine v uporabo presegali odmerjeno uporabnino,« je pojasnil Klemen Trbovc iz Oddelka za okolje in prostor ter komunalo pri MOC. LEA KOMERICKI Foto: SHERPA Andrej Štrk: »Pozivam občinske organe, da bi bili nekoliko bolj popustljivi pri postavitvi zelenja oziroma lepe postavitve v cvetličnih loncih. Vsi vemo, daje v poletni vročini veliko bolj prijetno posedeti ob zelenju.« ZA VSAK OBČUTEK, KI GA IMATE RADI, OBSTAJA BARVA JUPOL GOLD. Z več kot 10.000 barvnimi odtenki JUPOL Gold, ki jih ustvarimo po vašem občutku, lahko dom obarvate s svojimi najljubšimi občutki. Uživajte v barvah in barvanju! Z barvami JUPOL Gold je pot do profesionalnih rezultatov povsem preprosta. www.jub.si jupol JUPOL GOLD. BARVE, EDINSTVENE KOT OBČUTKI. UJUB Barve spremenijo dom. Vsakdo ima svoje najljubše barve, ki nas spominjajo na lepe občutke, doživetja, ljudi, kraje in stvari. Nihče jih ne more videti tako, kot jih vidimo sami, saj so barve edinstvene, kot naši občutki. ZveseljemVam predstavljamo vrhunsko notranjo zidno barvo JUPOL Gold, ki bo v vaš dom vnesla toplino pisane palete odtenkov. S pomočjo inovativne tehnologije in najmodernejših surovin smo pripravili recepturo, ki jo odlikujejo: Enakomeren izgled barvane površine brez opaznih sledi valjčka; Čisti in visoko pokrivni odtenki; Možnost niansiranja večjega števila odtenkov- več kot 10.000 barvnih odtenkov; Povečana pralnost - po EN 13300 razred 2; Povečana izdatnost (v odvisnosti od odtenka); Bolj mat izgled barvnega filma; Potrdilo "Perfect spray" proizvajalca opreme pištol za brizganje. Uživajte v barvah in barvanju, saj je pot do profesionalnih rezultatov povsem enostavna. 14 IZ NAŠIH KRAJEV Smučarska sezona 2014 v številkah: 2015 Rogla Golte f ot. ' Število .smučarskih dni LL*/ t&M . '.L*-.. ii8 IO7 Število smučarjev tisoč 54 tisoč Kolesarski parki se v gorskih centrih vse bolj uveljavljajo kot oblika dodatne turistične ponudbe v poletnih mesecih. Na Rogli je že dobro zaživel, v poletni sezoni pa načrtujejo njegovo odprtje tudi na Golteh. Smučarska sezona je končana, vendar se da tudi v toplih dneh v obeh središčih zanimivo preživljati prosti čas. (Foto: arhiv NT) Končana uspešna smučarska sezona Ob obilnejšem snegu več smučarjev in nočitev na Rogli in Golteh v ■ v v Na Rogli in Golteh, v osrednjih smučarskih centrih v naši regiji, so lahko z minulo smučarsko sezono, ki se je končala pred dnevi, mnogo bolj zadovoljni kot s sezono prej. Ob ugodnejšem vremenu so imeli več smučarskih dni, več dnevnih smučarjev in tudi več nočitev. Na Rogli so našteli 118 smučarskih dni, v katerih so gostili približno 177 tisoč smučarjev, kar je v primerjavi s preteklo zimsko sezono 16 odstotkov več. V zimskih mesecih so tako na Rogli kot v Termah Zreče dosegli več kot 80-odstotno zasedenost in zabeležili 78.500 nočitev. V primerjavi z istim obdobjem teleta OGLAS za prijavo vzgojiteljev otrok v programih socialne in zdravstvene kolonije v Celjskem domu v Baški Kandidati, ki se bodo prijavili na razpis za vzgojno-pedagoško osebje v Baški, morajo zadostiti naslednjim kriterijem: - polnoletnost (21 let starosti), - zaželena izobrazba pedagoške smeri (lahko tudi študentje višjih letnikov oziroma absolventi), - izkušnje z delom z otroki, - organizacijske in animacijske sposobnosti. Kandidati morajo izpolniti prijavni obrazec, ki je objavljen na spletni strani www.celeia.si in priložiti naslednjo dokumentacijo: - program animacijskih in drugih vsebin, - splošne osebne podatke (kopija osebnega dokumenta), - dokazila o izobrazbi (potrdilo o vpisu), - opis dosedanjih izkušenj na področju dela z otroki (navedite reference), - dokazila o opravljenih dodatnih izobraževanjih (vaditelj ali učitelj plavanja, ...). Vloge pošljite na naslov: CELEIA d.o.o., PE Celje Kosovelova 14 3000 Celje Rok za oddajo vlog: 15. 5. 2015 Vsi kandidati bodo o izboru obveščeni po elektronski pošti. Informacije: 03 49 25 886, info@celeia.si, www.celeia.si lani so na Rogli ustvarili za osem odstotkov in v Termah Zreče za dva odstotka več nočitev, je povedala direktorica Uniorjevega programa Turizem Barbara Soršak. Zvesti slovenski smučarji »Posebej spodbudno je, da smo ohranili število nočitev slovenskih gostov. Ob tem pridno povečujemo nočitve tujih gostov,« je izpostavila. Uniorju je uspelo iztržiti več tudi v gostinskih obratih na smučišču. Uspešen začetek poslovnega leta je sicer velika spodbuda, vendar se v Uniorju že ukvarjajo z novimi izzivi tako v prodajnem oziroma prihodkovnem delu kot tudi pri racionalizaciji poslovanja. »Še naprej se bomo usmerjali v nove vsebine in kakovost ponudbe, predvsem v razvoj in specializacijo temeljnih in pomembnih produktov. Prilagajali se bomo tudi sodob- nim trendom, in sicer zdravemu, vitalnemu in v aktivnosti usmerjenemu življenju naših obiskovalcev,« je še poudarila Barbara Soršak. Na Golteh na začetku zamuda etošnja zimska sezona na Golteh, ki je trajala od sredine decembra do konca marca, je bila po številu smučarskih dni za teden krajša od lanske, a je bila zato glede obiska smučarjev boljša od sezone 2013/14. Smučišče je obiskalo 54 tisoč smučarjev, kar je za 8 tisoč več kot lani. Kot ugotavljajo na Gol-teh, je odprtje smučišča šele v drugi polovici decembra imelo velik vpliv na manjše povpraševanje po hotelskih namestitvah in tudi število smučarjev je bilo manjše od načrtovanega. Zato pa je novozapadli sneg za dvakrat v primer- Naj smučišča in wellnessi Smučarke in smučarji so s pomočjo ekipe radijske oddaje Dobro jutro, Slovenija tudi letos ocenjevali urejenost in ponudbo slovenskih smučišč in snežnih parkov. Na letošnji podelitvi priznanj so že sedmo leto razglasili tudi najbolj priljubljene wellness centre. Med srednje velikimi smučišči je največ glasov ponovno dobil smučarski center Golte, med malimi smučarskimi centri pa je bila Celjska koča druga. Med velikimi smučišči je bila Rogla tretja, medtem ko je zmagala v kategoriji snežnih parkov. Prejela je tudi naziv Naj družinsko smučišče. Izbor wellness centrov je mlajši kot izbor smučišč. Njegov namen je širši javnosti posredovati čim več informacij in podatkov o wellnessu in zdravem načinu življenja na splošno. Z izborom naj bi organizatorji spodbujali konkurenčnost med centri in s tem dvigali kakovost storitev v njih. Wellness Orhidelia Term Olimia je ponovno postal naj wellness v kategoriji velikih centrov sproščanja in užitka. CT javi z lani izboljšal obisk v januarju in februarju letos, ko je smučišče obratovalo s stoodstotno zmogljivostjo. V letošnji sezoni je veliko težav na smučišču povzročil tudi močan veter, zaradi katerega ni bilo mogoče učinkovito zasneževanje, odpihnilo je veliko naravnega in umetnega snega. Največ Madžarov in Hrvatov Na Golteh so v letošnji sezoni zadovoljni tudi z zasede- nostjo hotelskih zmogljivosti. V povprečju je bila ta za 20 odstotkov višja kot v minuli zimski sezoni. Izjemno narašča število gostov z Madžarske, povečuje se tudi število hrvaških gostov. Golte so bile v letošnji zimski sezoni tudi gostitelj svetovnega pokala v telemark smučanju, prvič tudi štirih Fis tekem, saj so Golte pridobile homologacijo za smučarske proge. JERICA POTOČNIK ROBERT GORJANC Spet pomagajo družini Navodila za vrtičkarje ŠTORE - Družini z dvema otrokoma, ki živi na Pečov-ju, je požar pred kratkim uničil gospodarsko poslopje. V občini so se odločili, da ji bodo pomagali. Občinski svetniki so sprejeli odločitev, da bo občina kot pomoč družini prispevala gradbeni material v vrednosti 6.750 evrov. Poleg tega so se v korist družine svetniki odpovedali sejnini. Pomoč je predlagal župan Miran Jurkošek. Občina je pred tem že dvakrat pomagala družinama, ki ju je prizadel požar. Pred osmimi leti so tako osem tisoč evrov namenili družini, ki ji je požar uničil hišo, in pozneje še družini, ki je zaprosila za pomoč po požaru gospodarskega poslopja. Tudi tej so namenili šest tisoč evrov. Svetniki so se v zadnjem obdobju že odločili za pomoč otrokom, ki so ostali brez matere, in se v njihovo korist odpovedali sejnini. Ta trenutno znaša 75 evrov. BJ CELJE - Zaradi preteklih bremen industrije in prometa so lahko tla vrtov onesnažena. Uživanje vrtnin s takšnih vrtov predstavlja tveganje za zdravje. A je ob pravilnem ravnanju mogoče tveganje za vnos težkih kovin zmanjšati na minimum. Navodila in priporočila je na željo celjske občine pripravil Kmetijski inštitut Slovenije, objavljena pa so na občinski spletni strani. Med ukrepi za varno vrtnarjenje inštitut navaja zamenjavo onesnažene zemlje, gojenje vrtnin, ki so manj dovzetne za odvzem težkih kovin iz tal, postavitev visokih gred ter uporabo loncev in korit. Območja, ki v Celju za vrtnarjenje niso primerna oziroma so za to manj primerna, še niso določena. V začetku lanskega leta je okoljsko ministrstvo sicer pripravilo osnutek Odredbe o razvrstitvi območja Celjske kotline v razrede onesnaženosti tal, vendar zaradi pomanjkljivih pravnih podlag do sprejema in objave tega predpisa ni prišlo. LK KRONIKA 15 Večni kršitelji iz avtomobilov na mopede Jih res ni možno spraviti s cest? V zadnjih letih je strožja zakonodaja najhujše cestne prekrškarje uspela nekoliko »stisniti v kot«. Policisti so s kaznovanjem hudih kršiteljev uspeli doseči, da so ti ostali brez avtomobilov in brez vozniških dovoljenj. Toda v zadnjem obdobju se na Celjskem pojavlja nov problem, ki ga povzročajo isti kršitelji. Ti se zdaj, ker nimajo več avtomobilov in vozniškega dovoljenja, vozijo po cestah z mopedi, za katere ne potrebujejo ne registracije, ne izpita, ne čelade. Še vedno pa kršijo predpise v prometu. Celjsko območje žal še vedno spada med tista, kjer je vinjenih voznikov na cesti več in tudi stopnja alkoholi-ziranosti med povzročitelji prometnih nesreč ni nizka. Delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč je v zadnjih letih 8-odstoten. Delež alkoholiziranih voznikov, ki so povzročili prometno nesrečo s smrtnim izidom, pa je kar 30-odsto-ten. To so povprečni podatki. Kljub trudu policistov, ki nimajo strpnosti do pijanih voznikov, saj ti s kršitvami cestnoprometnih pravil ogrožajo vse ostale udeležence v prometu, takšne najhujše kršitelje ni mogoče spraviti s cest. To je bil namreč prvotni namen strožje zakonodaje. Najvišja kazen, 1.200 evrov in 18 kazenskih točk, je doletela lani in predlani kar nekaj kršiteljev. Nekaterim so, ker niso upoštevali prepovedi vožnje ali so ponovno kršili pravila, zasegli tudi vozila. Največkrat zaradi alkoholiziranosti in hude prekoračitve omejitve hitrosti. A vsak takšen kršitelj potrebuje prevoz, zato najde način, kako se spet vključiti v promet. Zato si nabavi moped, ki lahko doseže hitrost 25 km/h, in še naprej krši pravila. In to na enak način, kot je to počel z vozilom. V promet se vključi ponovno pijan. Kaj bi lahko storili? Vprašanje, kaj bi lahko storili, da bo tem voznikom enkrat za vselej jasno, da Policisti bodo dosledno preverjali psihofizično stanje vsakega mopedista. Ob tem bodo preverjali tudi, ali so mopedi morda predelani, da dosežejo višjo hitrost. Tudi takšna vozila so lahko nevarna. Če na njih sedijo večkratni kršitelji. (Slika je simbolična.) so tempirana bomba na cestah, je težko, pravi pomočnik komandirja Prometne policijske postaje Celje Jadran Žerjal: »Enako je z vozniki, ki so prav tako večkratni kršitelji in si po zasegu vozila kupijo avtomobil, vreden 200 evrov, in spet vozijo. Zakonodajalci bi morali že davno prej predvideti, da bo prišlo do tega. Pijan človek ne spada v promet.« Imajo pa policisti takšne kršitelje, za katere vedo, da so presedlali na mopede, v nadzoru bolj pod drobnogledom. Toda policisti imajo roke nekoliko zvezane. Za najhujše prekrške jih lahko kaznujejo s 1.200 evri, ne pa tudi s kazenskimi točkami, saj je moped v slovenski zakonodaji opredeljen kot posebno vozilo. Ker ne dosega večje hitrosti od 25 km/h, zanj torej niso potrebni registracija, vozniško dovoljenje ali uporaba čelade za voznika. »Gre za neke vrste nemoč, ki kaže, da nekaterih enostavno ne moremo >spraviti< iz prometa. Takšni kršitelji potrebujejo tudi strokovno pomoč ali zdravljenje, ker so neodgovorni,« je oster Žerjal. Zato se obrača na javnost. Ta ima v zadnjih sicer manjšo strpnost do cestnih prekrškarjev, kar je stoodstotno možno trditi, če sodimo po številu prijav o pijanih voznikih avtomobilov. »Enako bi moralo biti tudi v tem primeru. Ljudje naj prijavijo policiji človeka, za katerega vedo, da je pijan in da sede na moped, ker so mu pred tem odvzeli vozniško dovoljenje in zasegli vozilo. Zakaj? Ker nikoli ne vedo, ali bo takšen človek storil kršitev ali napako v prometu, ki bo nekomu vzela življenje.« SŠol Foto: arhiv NT (SHERPA) Deli strojev naprej v prodajo V zadnjih tednih je na Celjskem mogoče opaziti več tatvin posameznih delov delovnih strojev. Na Ljubečni so ravno minuli konec tedna neznanci ukradli tako imenovano menjalno glavo delovnega stroja in s tem povzročili kar za 1.500 evrov škode. Ob tem so želeli ukrasti še hidravlično kladivo, ki so si ga pripravili za odvoz na bližnjo makadamsko cesto, a jih je očitno nekaj zmotilo. Dve žlici delovnih strojev sta izginili pretekli teden tudi na območju Žalca, zatem pa tudi v Studencah. Za takšnimi kaznivimi dejanji največkrat stojijo organizirane skupine, ki ukradene dele prodajo. Škoda, ki nastane pri tatvinah posameznih delov delovnih strojev, so kar visoke. Ponavadi znašajo od tisoč do več tisoč evrov. Ukradeni deli gredo največkrat v prodajo na črnem trgu. »Nekaj od tega tatovi prodajo na Celjskem, pogosto pa odpeljejo v druge regije. Težko pa je tatove, preprodajalce ali tiste, ki vedo, da so kupili predhodno ukradene stvari, izslediti, saj deli nimajo serijskih številk, na podlagi katerih bi lahko dokazali, da so bili ukradeni,« pravi vodja Oddelka splošne kriminalitete v Sektorju kriminalistične policije PU Celje Milan Vogrinec. Tatvine delovnih strojev se sicer pojavljajo tudi na drugih območjih, ne samo na Celjskem, nekoliko izstopajo predvsem v tem spomladanskem času, ko je več gradbenih del in so delovni stroji tudi ponoči parkirani na prostem. SŠol Zdravnik ni storil napake Celjski policisti so ugotovili, da v februarskem primeru obravnave otroka, čigar starši se so na policijo obrnili zaradi domnevnega kaznivega dejanja malomarnega zdravljenja, nepravilnosti ni bilo. Šlo je za primer otroka, za katerega se je po pregledih izkazalo, da ima okužbo z rota- in adenovirusom. Starši so bili nejevoljni, ker so imeli občutek, da so pri dežurnem zdravniku predlogo čakali in da je ta okleval z napotitvijo v slovenjgraško bolnišnico. Naj spomnimo, da je otrok ob prihodu k dežurnemu zdravniku kazal začetne znake izsušitve. Zdravnik je zaradi možnosti, da bi lahko prišlo do poslabšanja stanja, otroka napotil na zdravljenje v slovenjgraško bolnišnico, vendar ne z reševalnim vozilom. Kot so takrat pojasnili v Velenju, njegovo stanje vendarle ni bilo tako slabo, da bi zahtevalo nujen reševalni prevoz. V Slovenj Gradec so ga odpeljali starši. Ti so menili, da ga v velenjskem zdravstvenem domu niso ustrezno zdravstveno obravnavali, vendar je direktor zdravstvenega doma Jože Zupančič njihove navedbe zavrnil in že februarja dejal, da je mali bolnik dobil vso pomoč, ki jo je potreboval. In tudi, da ne vedo, zakaj so starši otroka v bolnišnico odpeljali šele pozno zvečer, čeprav so izvid v velenjskem zdravstvenem domu dobili nekaj ur prej. Otroka so iz Slovenj Gradca kasneje premestili še v ljubljanski klinični center. Policisti so tako ugotovili, da zdravnik, ki je v zdravstvenem domu sprejel otroka, ni storil nobene napake, čeprav se je sprva neuradno govorilo o domnevnem kaznivem dejanju malomarnega zdravljenja. Preiskavi požarov še nista končani Celjski kriminalisti še vedno preiskujejo okoliščine požara, ki je minuli teden izbruhnil v lesenem objektu ob Mariborski cesti v neposredni bližini Stare Dečkove ceste. Ogenj je uničil tudi več avtomobilov za lunapark, ki so bili skladiščeni v zgorelem objektu. Policija ne izključuje možnosti, da bi bil požar lahko podtaknjen. Prav tako še ni končana preiskava lanskega požara v Tr-novljah pri Celju, in sicer v nenaseljeni stanovanjski hiši, v katero je celjska občina nameravala preseliti romsko družino. Takrat je ogled pogorišča sicer pokazal, da je bil požar podtaknjen, vendar policija storilca do danes še ni našla. Škodo, ki je nastala, so ocenili 12 tisoč evrov, požar je takrat zajel vse prostore vključno z ostrešjem hiše. Zastrupila se je s plinom Sredi preteklega tedna so morali reševalci nujne medicinske pomoči posredovati v stanovanjski hiši v Prožinski vasi. Ena oseba se je zastrupila z ogljikovim monoksidom, zato so bili na kraju tudi celjski poklicni gasilci, ki so prezračili prostore in izmerili koncentracijo plinov v zraku. Zastrupljeno osebo so odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je ostala na zdravljenju, vendar stopnja zastrupitve zaradi plina ni znana. NEPREMIČNINE H CELJE d.O.O. Obvestilo o objavi javnega razpisa NAMENJENEGA INVALIDOM OZIROMA DRUŽINAM Z INVALIDNIM ČLANOM za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem Celoten tekst javnega razpisa je dostopen na spletni strani www.nepremicnine-celje.si in na oglasni deski sedeža družbe. Prosilci, ki izpolnjujejo pogoje, lahko za razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih invalidom oziroma družinam z invalidnim članom, prevzamejo obrazec vloge v tajništvu sedeža družbe Nepremičnine Celje d. o. o., Miklošičeva 1 v Celju. Uradne ure: ponedeljek, sreda, petek od 8.00-11.00 sreda od 15.00-17.00 ali na spletni strani www.nepremicnine-celje.si pod rubriko neprofitna stanovanja - razpisi. Rok za oddajo vlog je petek, 22. 5. 2015. Kontaktna oseba: Danica Kač (v času uradnih ur) na tel. 03/426-51-22, e-mail: danica.kac@celje.si Nepremičnine Celje d. o. o., Miklošičeva 1, SI 3000 Celje tel.: +38634265100, fax.: +38634265134 Spet zavrnjen Višje sodišče v Celju je zavrnilo pritožbo Marka Kovača iz Žalca in potrdilo odločitev celjskega okrajnega sodišča v zadevi, v kateri je Kovač tožil celjsko bolnišnico in eno od zdravnic s področja plastične kirurgije. Tožbo je vložil pred leti, ker mu je zdravnica odstranila napačno znamenje na telesu oziroma tisto, ki ga ni bilo nujno odstraniti. Gre za to, da je zdravnica znamenje odstranila z ledvenega dela telesa, čeprav je bilo na napotnici napisano, da je znamenje na bočnem delu in da je odstranitev nujna, saj bi lahko šlo za maligno tvorbo. Okrajno sodišče je odločilo, da sodnica ni storila napake in s tem verjelo njej predvsem v delu, kjer je trdila, da je bolnik z roko pokazal znamenje, Kovač pa ves čas trdi, da je pokazal le predel, kjer bi moral biti poseg, ne pa znamenja. Višji sodniki so tako odločili, da je zdravnica ravnala skladno s svojo pravilno strokovno presojo. Ker Kovač še vedno vztraja, da je zdravnica storila napako, bo s svojo odvetnico na vrhovno sodišče vložil tudi predlog za dopustitev revizije. 16 ŠPORT »Ne joooči, Verbič!« Banalni vzrok za vzklike duhovitih velenjskih navijačev Rudarjeva obramba ni dopustila veliko priložnosti. Z leve so v skoku Jiri Jeslinek, Dalibor Radujko, Klemen Bolha in Gregor Bajde, desno pa na razplet čaka Beni Verbič, ki seveda ni jokal po sosedskem derbiju, čeprav je bil še bolj besen kot po remiju v Novi Gorici. Peščica privržencev gostujočih nogometašev je po koncu lokalnega der-bija, ki se je zaključil z 1:3, vztrajno na ves glas ponavljala tri besede (v naslovu članka). Ni slavila svojih ljubljencev, temveč je v ospredje postavljala najbolj učinkovitega igralca lige (v seštevku golov in asistenc) Benjamina Verbiča. In ga »tolažila«. Dobro obveščeni so nam hitro pojasnili stvari. Na eni izmed komercialnih radijskih postaj so predvajali (bebavo) reklamo, v kateri Verbič napoveduje, da bodo Velenjčani jokali po tekmi. Je novopečeni član slovenske reprezentance moral sodelovati v slabo premišljeni najavi dogodka? Žal se je v petek kaj kmalu stopil z igro svojih soigralcev in poraz je bil neizbežen. Zdi se, da je tudi sanj o naslovu prvaka konec. Celjani se bodo za kratek čas osredotočili na pokalno tekmovanje - včeraj so gostovali v Ljudskem vrtu, povratna tekma polfinala z Mariborom pa bo že v torek. S spremembo v pravilih bo le zmagovalec pokala NZS nastopal v evropskem tekmovanju - nastop v finalu ne bo dovolj. Za Celje je novost celo dobrodošla. V boj glede »Evrope« se lahko Koper V prejšnjih dveh sezonah je zdaj 22-letni Šmarčan Klemen Bolha zabeležil skromnih šest nastopov za Rudar, to pa je začel na evropski tekmi z albanskim predstavnikom v vlogi branilca. Kasneje ga je trener prestavil v zvezno vrsto. Zdaj je redni član udarne enajsterice. Če da gol, potem Rudar zmaga s 3:1. To se je pripetilo trikrat, s Krko v Velenju ter v Kopru in Celju. V sedmem letošnjem poskusu ste prvič zmagali. To nas zelo veseli. Od začetka smo imeli žogo v posesti. Kmalu smo zadeli, kar je ključ do uspeha. Že na prejšnji tekmi se nam je odprlo, ko smo prekinili strelski post. Tole je enkratno, dolgo nismo osvojili vseh treh točk. Odkod vam toliko energije? Vas motivira Arena Petrol ali pa so k vzdušju prispevali zaostali prejemki? Zadnjih osem tekem nismo izgubili v Celju. Na lokalnem derbiju ni favorita, stanje na lestvici ni pravi pokazatelj. Res je, vodstvo kluba je poravnalo dolgove za leto 2014. Morda zgleda, kot da je to vplivalo na nas. A ni bilo poglavitno. Bilo je le vprašanje časa, kdaj bomo začeli zadevati in se vrnili v vmeša le z zmago v pokalu, sicer pa bi - po verjetnem scenariju, da bo prvak Maribor - v kvalifikacijah za Ligo Evropa nastopali Domžale, Celje in Olimpija. Uspeli izenačiti Zaključila se je 3. četrtina 1. SNL. V 27. krogu je največ pridobil Maribor. Zmagal je v Kopru, obenem pa sta izgubila najbližja zasledoval- iti staro formo, saj smo kvalitetno delali. Kako je prišlo do spremembe vašega igralnega mesta? Ko sem prišel v člansko vrsto, sem igral »zadaj«. Tako se je odločil trener, ko je presojal moje telesne karakteristike. Toda v mlajših kategorijah, predvsem v Šmartnem ob Paki, sem igral na sredini. Zelo sem zadovoljen, da sem našel svoje mesto v ekipi. ca, oba na svojih štadionih - Domžale z Olimpijo, Celje z Rudarjem. Celjski nogometaši so doživeli tretji poraz v Areni Petrol. Že v 5. minuti je nespretno posredovanje branilca Tilna Klemenčiča izkoristil Klemen Bolha. Sprehodil se je pred gol, nakar mu je Matic Kotnik strel obranil. Žoga se je odbila do Bolhe, ta pa jo je poslal mimo dveh branilcev v mre- Sami ocenjujete, da ste prepozno prišli v Velenje, kjer ste navdušeni s pogoji za delo. Nase lahko dodatno opozorite v soboto. Kaj pričakujete? Predvsem glasno podporo navijačev, ki bo dobrodošla proti Mariboru. Državni prvak bo za nas še dodaten motiv. Težko pričakujem obračun. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA žo. Le tri minute kasneje je imel novo priložnost, a volej ni bil dovolj natančen. Na drugi strani je Beni Verbič odlično podal pred vrata, toda Ivan Lendrić začuda ni podrsal proti žogi. Oddolžil se je v 20. minuti, izkoristil neodločenost Ivana Firerja, ki žoge ni izbil. Do nje je uspelo Verbiču in s svojim dvanajstim letošnjim prvenstvenim golom je rezultat izenačil. Babić odločil Jiri Jeslinek in Gregor Bajde nista uspela spremeniti toka dogodkov, kar je sto- Panorama NOGOMET 1. SL, 27. krog: Celje - Rudar 1:3 (1:2); Verbič (20); Bolha (5), Babić (33, 47), Koper - Maribor 1:4 (0:3), Domžale - Olimpija 0:1 (0:1), Zavrč - Gorica 0:0, Krka - Radomlje 1:1 (1:1). 2. SL, 20. krog: Ankaran -Šmartno 3:1 (2:1); Lenošek (30-11 m), Dravinja - Krško 4:2 (1:1); Černec (44, 77, 92), Romih (66). Vrstni red: Krško 40, Aluminij 37, Dob 35, Ankaran 33, Triglav 31, Veržej 28, Tolmin 26, Šenčur 24, Dravinja 18, Šmartno 8. KOŠARKA 1. SL, liga za prvaka, 5. krog: Tajfun - Union Olimpija 67:86; Lelić 20, Zimić 12, Drobnjak 10; Prepelič 19, Krka - Zlatorog 96:70; Wan-gmene 24; Zagorac 26, Lapor-nik 10, Ponjavić 9, Rogaška -Grosbasket 82:74; Bubnić 23, Čebular 21, Boban 11. Vrstni red: Krka, Union Olimpija 9, Rogaška 8, Tajfun 7, Grosba-sket, Zlatorog 6. 1. SL, liga za obstanek, 5. krog: Hopsi - Šenčur 68:79; Ahmedovič 19, Rizman 11, Abramovič 10; Pavič 17. Vrstni red: Portorož, Helios 25, ril Mario Babić. Mojstrsko je preko živega zidu izvedel prosti strel. Plesna skupina je skušala vrniti dobro voljo domačim navijačem med odmorom, po njem pa: v 25. sekundi zrela in neizkoriščena priložnost Celja, v protinapadu pa 1:3 po akciji Damjana Trifkoviča, Aljaža Krefla in Babića, ki je v svoji 25. tekmi za »knape« prvič zatresel mrežo nasprotnikov. V nadaljevanju si celjsko moštvo pred 900 gledalci ni ustvarilo zrele priložnosti za znižanje zaostanka; še več, vratar Kotnik je preprečil višji poraz. Ostalo je pri 51 točkah in za evropsko vozovnico se bo moralo še krepko potruditi. Prikazali najmanj doslej Trener Simon Rožman, ki je pred kratkim z NK Celje podaljšal pogodbo za dve leti, je priznal: »Za zasluženo zmago čestitam Rudarju. Moja ekipa je prikazala v tej sezoni najslabšo predstavo. Ta boli, poraz ne toliko. Poznala se je odsotnost Blaža Vrhovca in Marka Krajcerja. S tem ne iščem opravičil. Bili smo neprepoznavni. Točke gredo zasluženo v Velenje.« Pritrdil je Danijel Miškić: »Letvico smo pač postavili visoko in odslej moramo storiti tisto, kar se od nas pričakuje. Proti Rudarju nismo bili na svoji običajni ravni.« Za Zavrčem Maribor Po 66 lokalnih derbijih je uspešnejši Rudar, ki je zbral 23 zmag ob 21 porazih. Za Šenčur 24, Hopsi 23, Elektra 18. 1. SL (ž), finale končnice DP, 1. tekma: Athlete Celje - Triglav 75:45; Lisec 20, Dojkić 19, Abramovič 14; Jakobčič 24. ROKOMET Pokal EHF, 1. tekma četr-tfinala: Gorenje - Holstebro 28:27 (13:14); Šoštarič 6, Szy-ba, Skube 5; Nielsen 5. (MiK) Športni koledar Petek, 17. 4. MALI NOGOMET 1. SL, 1. tekma finala končnice, Rogaška Slatina: Dobo-vec Pivovarna Kozel - Oplast (21). Sobota, 18. 4. KOŠARKA 1. SL, liga za prvaka, 7. krog, Šentjur: Tajfun - Rogaška (19), Laško: Zlatorog - Grosbasket (20). 1. SL, liga za obstanek, 7. krog, Polzela: Hopsi - Elek-tra (19). NOGOMET 1. SL, 28. krog: Zavrč - Celje (20), Velenje: Rudar - Maribor (20.05). Lestvica 1. SNL MARIBOR 27 18 5 4 52:24 59 DOMŽALE 27 16 4 7 32:14 52 CELJE 27 14 9 4 40:17 51 OLIMPUA 27 14 8 5 46:19 50 ZAVRČ 27 12 3 12 26:37 39 RUDAR 27 8 9 10 32:30 33 LUKA KOPER 27 10 2 15 28:45 32 GORICA 27 6 6 15 25:36 24 KRKA 27 6 6 15 28:42 24 KALCER 27 3 4 20 14:59 13 statistično vodstvo ima veliko (ali največ) zaslug trener in prej igralec Jernej Javornik: »Začetek tekme se je izšel po naših načrtih. Za razliko od drugih tekem smo začeli odločno in uspelo nam je hitro zadeti. Podzavestno smo se povlekli nazaj, kot da bi mislili, da je vse že odločeno. Sledile so minute Celja, a danes se je vse odvijalo v našo korist. Tudi nekaj drugih tekem smo odigrali dobro, a ni bilo dovolj za zmago. Pohvalil bi vse fante, podredili so se kolektivu. Kolegu Simonu želim veliko sreče v prvenstvu. In pokalu, seveda!« Dodal je še, da je bila njegova ekipa na visoki ravni že v uvodu spomladanskega dela, vendar tega ni uspela prikazati. Ciljal je na zaostale plače. V soboto bo Ob jezeru gostoval Maribor in celjske tri točke zagotavljajo malce več gledalcev na sicer zadnje čase zelo slabo obiskanem štadionu. Domačini bodo sproščeni, gostje pa zavoljo zgoščenega ritma tekem »taktično zreli«. Celjani morajo v Zavrč, kjer bodo z mislimi že na torkovi povratni tekmi polfinala pokala NZS z Mariborom (17.00). DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Nedelja, 19. 4. ROKOMET Pokal EHF, povratna tekma četrtfinala: Holstebro -Gorenje (13). NOGOMET 2. SL, 21. krog: Šmartno 1928 - Dravinja (16.30). Ponedeljek, 20. 4. KOŠARKA 1. SL (ž), finale končnice DP, 2. tekma: Athlete Celje -Triglav (17.30). Torek, 21. 4. NOGOMET Pokal NZS, povratna tekma polfinala: Celje - Maribor (17). MALI NOGOMET 1. SL, 2. tekma finala končnice: Dobovec Pivovarna Kozel - Oplast (21). Sreda, 22. 4. KOŠARKA 1. SL, liga za prvaka, 8. krog, Ljubljana: Union Olimpija - Zlatorog (20), Grosuplje: Grosbasket - Tajfun (21), Rogaška - Krka (18.30). 1. SL, liga za obstanek, 8. krog, Šoštanj: Elektra - Portorož (19). Bolha, visoki maratonec Rudarja ŠPORT 17 Veselica že po tretji Četrtič zapored v finalu celjski Athlete in kranjski Triglav Celjske košarkarice so dobile prvo tekmo finala državnega prvenstva. Pred domačimi gledalci so s kar 75:45 premagale Triglav iz Kranja. Razlika bi lahko bila še večja, vendarle na koncu šteje zmaga, ki jo je treba potrditi na današnji (20.00) drugi tekmi v Kranju. Če jim bo uspelo, potem se bodo morda že v ponedeljek v Celju veselile že enajstega naslova državnih prvakinj. Athlete bi tako postal najuspešnejši slovenski klub, saj je trenutno z desetimi naslovi na prvem mestu izenačen z ljubljansko Ježico. Enosmerni promet Eva Lisec je na prvi tekmi finala vpisala 20 točk. Odlična je bila Ivana Dojkić, ki jih je prispevala 19, Rebeka Abra-movič 14. Celjanke so skok dobile s 46:26, trener Damir Grgič pa je dejal: »Čestitke našim igralkam za zmago, gostujoči ekipi pa za športno tekmo. Z rezultatom sem lahko zadovoljen, s prikazano igro pač ne. Od svojih igralk na drugi finalni tekmi v Kranju pričakujem boljši pristop.« Kranjčanke so že osmič v tej sezoni izgubile proti Celjan-kam; ob odsotnosti Jelenčeve in Piršičeve znova niso bile dorasel tekmec. Samo še dve? Vsi porazi Triglava v tej sezoni in tudi tisti iz preteklih so poskrbeli, da so v Kranju postali obremenjeni z Athleteom. Živčnost in nevoščljivost Triglava sta vidni na vsakem koraku. Po začetku finalne serije se je strokovni štab gorenjskega kluba (obnašanje pomočnika trenerja Verčiča in spremljevalca Mićunoviča je bilo neokusno, op. p.) hudoval na uradnega napovedovalca v dvorani Gimnazije Celje - Center in po njihovem mnenju pristranskega komentiranja tekme. Kar pa je povsem nesmiselno, saj imajo klubi na domačih tekmah pravico, da »spi-kerjem« marsikaj dopustijo. Ti lahko s komentiranjem dvigujejo vzdušje domačih privržencev košarke in dajejo domačim košarkaricam jasno vedeti, da igrajo na domačem parketu. Tako je v vseh dvoranah in vsaka ekipa ima na domačih tekmah enako možnost. Navsezadnje pa šteje rezultat oziroma pogled na semafor. Tudi letošnji finale je torej nekaj posebnega, četudi so V pravem trenutku se je razigrala Ivana Dojkić (z žogo). Zbrala je štiri asistence, za dve točki metala 4-5, za tri pa 3-4. Celjanke dva koraka pred nasprotnicami. Bo pa zanimivo pospremiti nocojšnjo drugo tekmo. Začela se bo ob 20. uri, ponedeljkova, na kateri si igralke Athletea želijo polno dvorano, pa ob 17.30. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Krožni napadalec Senjamin Burić je šestkrat zatresel dansko mrežo. Za okusno nedeljsko kosilo Rokometaši Gorenja so v prvi tekmi četrtfinala pokala EHF doma premagali danski Holstebro z 28:27. Tesna zmaga obeta težko delo konec tedna na Danskem. Tekma je pokazala, da gre za izredno izenačena in kakovostna nasprotnika. Gostje so že vodili za pet golov, toda v končnici je Velenjčanom uspel preobrat. Najbolj učinkovit v vrstah Gorenja je bil Mario Šoštarič s šestimi goli, po pet sta jih dodala Staš Skube in Senjamin Burić. Pred potjo na sever Evrope so se Velenjčani sinoči pomerili s Celjani. »V prvem polčasu smo proti Dancem igrali z ročno zavoro, preveč zadržani in s preveč spoštovanja. To je bil vzrok, da so Danci ostajali v rahli prednosti. V drugem delu smo predvsem v zadnjih petnajstih minutah odigrali res dobro, kolektivno in s polno energije, za kar fantom čestitam, najpomembneje pa je, da smo to tekmo dobili,« je bil komentar trenerja Gregorja Cvijiča. Povratni obračun se bo v nedeljo začel že ob 13.00. DŠ, foto: GrupA Zdaj ali nikoli Klub malega nogometa Dobovec je za tekmeca v finalu državnega prvenstva v futsalu izvedel šele v torek. Oplast je namreč Litijo izločil šele po petih polfinalnih tekmah. Finalna serija se bo začela jutri (21.00). Tudi druga tekma bo v Rogaški Slatini, v torek. Za naslov bo treba zmagati trikrat. »Litija nam bolj leži, Oplast pa je sila neugoden. Pravo lekcijo nam je dal v finalu pokala v Podčetrtku,« je priznal reprezentančni vratar Alen Mordej. Na tisti tekmi je sam zapustil vrata in sedel na klop, imel je slab dan. »Ne slab, katastrofalen. To se mi še ni zgodilo. Tedaj nismo bili v popolni postavi. Zdaj je Mile Simeunovič zdrav. Imamo lepo priložnost za maščevanje.« Mordej je po finalu pokala svojo kakovost dokazal na klubskih in tudi reprezentančnih tekmah. Zdaj gre za priložnost celotne generacije z območja Rogatca, okrepljene z nekaj mojstri futsala od drugod. Dobovec še nima (članske) lovorike. Zdaj ali nikoli! DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Seničarjeva in Navodnik V Teku ob Savinji sta bila najhitrejša mlada Celjana, 22-letna Eva Seničar in 19-letni Simon Navodnik. Študentka Fakultete za šport je članica Atletskega kluba Kladivar. Progo, dolgo 5.800 metrov je pretekla v 22 minutah in 53 sekundah. Za njo so se zvrstile Viktorija Modrijan, Sabina Dolinar, Vita Štefane in Erika Juvan. Navodnik (19,32 min) je študent biotehniške fakultete in ne trenira več redno. Drugi je bil Vinko Jost, tretji Miha Dobravec, četrti Jože Škodnik, peti pa Peter Pfeifer. Tek na Špici je organizirala Športna zveza Celje, udeležilo se ga je 64 tekačev in tekačic. DŠ Igralci Dobovca Pivovarne Kozel (v črno-belih dresih) so v rednem delu 1. slovenske lige osvojili prvo mesto, v finalu slovenskega pokala v Podčetrtku (na sliki) pa so bili povsem nemočni proti kobariškemu Oplastu. Ponosni na jubilej V Plavalnem klubu Neptun Celje so bili zadovoljni, ko so lahko izpeljali še 20. Velikonočni miting. V bazenu Golovec je nastopilo več kot 300 plavalcev in plavalk iz 20 slovenskih in hrvaških klubov. Najbolje so se odrezali tekmovalci domačega Neptuna, ki so osvojili kar 50 medalj, 18 zlatih, 17 srebrnih in 15 bronastih. Poleg tega so si priplavali še 25 priznanj za dosežke v mlajšem letniku kategorij. Posebno pohvalo si zaslužita zmagovalca mitinga v skupnem seštevku štirih disciplin Anema-ri Košak in Gašper Frece. S praktičnim delom je izpite potrdilo 14 novih plavalnih domačih sodnikov. DŠ Anemari Košak in Gašper Frece 18 ŠPORT / MALI OGLASI Osvojili 12 medalj Shotokan karate-do zveza Slovenije je v Rušah izvedla finalni del državnega prvenstva. Nanj se je uvrstilo po osem najboljših tekmovalcev v skupinah in prav toliko ekip. Državni prvak je med posamezniki postal tisti, ki je zmagal na finalnem turnirju, najboljši klubi pa so točke zbirali tudi na kvalifikacijskem turnirju. Državnega prvenstva se je udeležilo devet članov Društva za karate Celje. V konkurenci najboljših SKIF karateistov so osvojili štiri prva, pet drugih in tri tretja mesta. Zmagali so mladinec Luka Kvas v borbah, Jaka Majcen v borbah in Luka Udovč v katah (oba v konkurenci mlajših dečkov) in Simon Dražumerič v katah med veterani. Bojan Urbancl je bil med člani drugi v borbah (in tretji v katah), Tim Valner je bil med dečki drugi v katah (in tretji v borbah). Srebrne medalje so osvojili še Žan Golež med mlajšimi dečki v katah, Črt Praznik med mlajšimi malčki v katah in celotna ekipa v borbah, tretji pa je bil Miha Majcen med mlajšimi malčki v katah. DŠ Celjski karateisti s trenerjema Davorinom Kračunom (levo) in Sebastjanom Kantužerjem (desno) Osnovnošolske rokometne prvakinje V finalu državnega prvenstva mladih rokometašic v Žalcu so nastopile tri ekipe osnovnih šol: iz OŠ Jožeta Moškriča Ljubljana, OŠ Litija in I. OŠ Žalec. Zmaga je ostala doma. Gostiteljice so se imenitno odrezale, saj so Litijanke odpravile z osmimi goli razlike (19:11), Ljubljančanke pa z devetimi (25:16). Večina jih trenira pri RK Zelene doline Žalec. Vodil jih je trener Danilo Kovačič, njihova mentorica je Polona Kuder. Lani so bile žalske osnovnošolke podprvakinje, letos so prvo mesto osvojile Sara Agrež, Saša Golavšek, Kristina Kokotec, Kaja Kolar, Lina Krulec, Kaja Leskovšek, Ema Lešnik Sajovic, Nina Metličar, Nika Poklečki, Katarina Stepišnik, Eva Turk in Dajana Vignjevič. Najboljša igralka in druga najboljša strelka turnirja je bila Kaja Leskovšek (I. OŠ Žalec). DŠ, foto: LUCIJA KOLAR Odlično razpoložene prvakinje z mentorico in s trenerjem Brez izgubljenega niza V Braslovčah so na mednarodnem turnirju v odbojki sede za ženske tekmovale reprezentance Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Varovanke slovenskega selektorja, Šempetrana Simona Božiča, so prikazale odlično igro in po dvakrat premagale Hrvaško in Madžarsko. Vse štiri tekme so se končale z rezultatom 3:0. Turnir je sodil v okvir priprav na evropsko prvenstvo, ki bo od 7. do 15. novembra v Podčetrtku. »Trenutno je slovenska reprezentanca tretja na evropski jakostni lestvici. Novembra si bo skušala priboriti vstopnico za paraolimpijske igre prihodnje leto v Riu de Janeiru,« napoveduje Božič. TONE TAVČAR Slovenska reprezentanca v modrih dresih ISTRABENZ PLINI PLINSKE PECI ^^ popravila ^^ letni pregledi ^^ prodaja Pooblaščeni serviser za: yjunkers IVaillant •Immergas Unical Istrabenz plini d. o. o. PE vzhodna Slovenija Plinarniška 1 3000 Celje 03 426 47 20 alenka.humar@istrabenzplini.si MOTORNA VOZILA PRODAM FIAT sedici 2000 multi jez diesel 4 x 4, zapora diferenciala, letnik 2009, prevoženih 96.000 km, narejen velik servis, odlično ohranjen, prodam za 9.100 EUR. Telefon 070 131-760.L 83 MOTORNO kolo Yamaha XVS 250 ccm, letnik 2001, navadno (čoper), prodam. Telefon 031 879-828. 893 MOTORNO kolo Piaggio liberty, 200 ccm, prodam. Telefon 070 791-101. 924 I Ш Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 00. Bonafin ana d.o.o„ Slovenska 27,1000 Ljubljana. STROJI PRODAM KOSILNICO Alpina, malo rabljeno, prodam. Telefon 041 710-193. 882 OBRAČALNIK za Tomo Vinkovič prodam. Telefon 041 285-424. 897 KIP h\i h astrologinja jasnovidnost BI0TERAPIJE ROTACIJSKO kosilnico Sip 135, ohranjeno, na dva bobna, prodam za 350 EUR. Telefon 040 686-666. 908 SAMONAKLADALKO Sip 19, hidravlični dvig grebena, odlično ohranjeno, prodam za 1.300 EUR oz. po dogovoru. Kličite samo resni, telefon 041 542816. 916 REZKALNI stroj, dobro ohranjen, z opremo in orodjem, prodam. Cena pri ogledu. Telefon 031 561-147. 918 TRAKTOR TV 420 z nekaj priključki prodam. Telefon 070 791-101. 924 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Torpedo, Univerzal, Štore ali Tomo Vinkovič kupim. Kupim tudi sadilec za krompir Hmezad. Telefon 041 678-130. p POSEST PRODAM V ŠMARJETI pri Celju prodam hišo z dvema stanovanjema + soba, 5 x 4, na parceli 500 m2 stoji garaža in bivalna uta z opremo, številka energetske izkaznice 2015-254-253-7641, cena 75.000 EUR. Telefon 051 619-093. 902 MANJŠE zemljišče za vikend ali počitniško hišico prodam. Telefon (03) 5793-337. Š 68 ODDAM ODDAM PRODAM ODDAM HLADILNIK, 170 l, oddam. Telefon 031 808-601. 925 AKUSTIKA PRODAM PRODAM STAREJŠO kmečko hišo, številka izkaznice 2015-108-34-9633, prodam za 8.000 EUR + DDV. Telefon 031 768-221.935 ENOSOBNO in dvosobno stanovanje in hišo oddam v najem. Telefon 070 396-627. 877 HIŠO, enodružinsko, v okolici Šentjurja, oddamo brezplačno v najem slovenski družini. Informacije 041 850-514, 7482051. 914 STANOVANJE CELJE, Otok. Lepo opremljeno enosobno stanovanje, številka energetske izkaznice 2015-150-136-14167, oddam za daljši čas. Telefon 041 515-447. 901 GARSONJERO, 28 m2, v Celju, Pucova ulica, 1. nadstropje, oddam v najem. Telefon 070 810-371. 940 APARTMA v Savudriji oddam. Telefon 041 424-086. p OKROGLO mizo in štiri stole za teraso in štiri nove oblazinjene kuhinjske stole ugodno prodam. Telefon 031 734-139. 945 DIATONIČNO harmoniko B, Es, As, izdelava Cafuta, harmonika je kot nova, skoraj nič rabljena, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 903-855. 883 DIATONIČNO harmoniko Melodija, C, F, B, staro 8 let, odlično, lep zvok, prodam. Telefon 041 763-768 . 889 PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 60 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, domača hrana, prodam. Telefon 031 524-147. 944 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. p KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter-Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582-119, 070 270438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p JARKICE, rjave, pred nesnostjo, cepljene, vam preko celega leta nudi Kmetijska zadruga Laško. Telefon 041 375-677.n PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 kg naprej, domača hrana, možna dostava, prodam. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. PRAŠIČE, od 30 do 150 kg, domača hrana in dostava, prodam. Prodam tudi dve breji svinji mladici. Telefon 031 311476. 812 KOKOŠI nesnice - jarkice, rjave, črne, grahaste, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 040 130979. p TELICO simentalko, pasma LS, brejo 4 mesece, okolica Žalca, prodam. Telefon 031 223-995. 881 BIKCA simentalca, težkega 230 kg, prodam. Telefon (03) 5740-172. Š 67 BIKCA simentalca, težkega 240 kg, prodam. Telefon (03) 5738-055. 896 MLADO kravo, staro 3 leta, za zakol, celo ali polovico, prodam. Telefon 051 423641. 895 ŠTIRI leta staro bursko kozo, za zakol ali nadaljnjo rejo, poceni prodam. Telefon (03) 5871-586. 907 TELIČKO, pasme rj-ls-lim, staro 4 mesece, prodam. Telefon 031 283-753. 920 KRAVO, brejo 6. teleta, molznico, prodam. Telefon 031 790-721. 890 DVE telici limuzin, 130 in 280 kg, pašni ter bikca križanca, 140 kg, prodam. Telefon 041 794-301. 923 PUJSKE, težke od 30 do 60 kg, mesni tip, možnost prevoza, ugodno prodam. Telefon 041 655-528. 926 PRAŠIČE, težke od 120 do 160 kg, cena 1,50 EUR/kg, možnost dostave, prodam. Telefon 041 455-732. 926 BIKCA in teličko, težka 180 kg, prodam. Telefon 031 559-820. l 91 RODOVNIŠKO kobilo, težko 750 kg, ni breja, prodam. Telefon (03) 5735-189. 938 Setveni koledar Čas za presajanje je od 23. do 30. aprila. 16. ČE / cvet do 9. ure, od 10. ure list 17. PE 18. SO list; mlaj ob 21. uri 19. NE plod 20. PO plod do 12. ure, od 13. ure korenina 21. TO korenina do 11. ure, od 12. ure plod 22. SR p ilod Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2015, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. 79 novi tednik INFORMACIJE 19 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Zapustila nas je naša draga mama, tašča, stara mama in prababica FANI MLINARIC iz Leskovca (12. 10. 1934 - 2. 4. 2015) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: sin Marjan z ženo Ančko, hči Martina, vnukinje Mirjam z možem Mirom, Katja, Lina z Mitjo, pravnuki Zala, Matevž in Žana Že rožice domače od žalosti umirajo, ker vedo, da te že tri leta med živimi ni. V SPOMIN JOŽETU SOLINCU iz Zatišja 17 v Celju (6. 3. 1934 - 9. 4. 2012) Lepe spomine obujam na dni, ko sva živela skupaj. Žena Jerica Kako prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA Ob izgubi dragega VIDA KOZMELJA iz Arclina (12. 7. 1940 - 30. 3. 2015) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter za izraženo sožalje. Hvala gospodu Mirku Kraševcu za cvetlični aranžma, hvala gospodu župniku Pergerju za sveto mašo, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Raj. Vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Vsi njegovi Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, minile zate so vse bolečine, a v naših srcih pustil nepozabne si spomine. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija LUDVIKA KOŠIČA iz Črešnjic se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem za darovane sveče in svete maše. Iskrena hvala vsem za ustna in pisna sožalja ter pevcem Bratov Pinter za odpete pesmi. Hvala gospodu dr. Kraljiču za lepo opravljeno sveto mašo. Žalujoči: žena Jožica ter hčerki Jožica in Brigita z družinama V SPOMIN 15. aprila mineva pet let, kar si nas zapustil, naš dragi mož, oče in dedi ALBERT TRATNIK iz Zagrada Hvala vsem, ki mu prižigate sveče v spomin. Tvoji najdražji 929 915 Poroke Žalec Poročili so se: Ardiana ČUHALI in Peter SAJOVIC, oba z Vranskega, Nežka PRETNAR iz Kranja in Iztok KUKEC iz Tržiča. Smrti Celje Umrli so: Anton JASTROB-NIK iz Celja, 81 let, Ferdinand GOSTEČNIK iz Šoštanja, 87 let, Rudolf STRAUS iz Celja, 81 let, Jožef SIVKA iz Štor, 84 let, Faketa MAHMU-TOVIĆ iz Celja, 60 let, Stanko STIPLOŠEK iz Celja, 68 let, Valerija BERNARD iz Celja, 84 let, Franc VERDEV iz Celja, 86 let, Matilda JENEŠ iz Celja, 92 let, Lavrencij BLA-ŽIN iz Celja, 91 let. Laško Umrl je: Rudolf OCVIRK iz Lahovega Grabna, 92 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Alojzija PEVEC iz Sv. Štefana, 83 let, Alojz KOJ-TERER iz Šmarja pri Jelšah, 72 let, Karolina MULEJ iz Šentjanža nad Štorami, 101 leto, Ana KOVAČIČ iz Zgornjih Selc, 86 let, Ana DREŠČEK iz Vrbnega, 85 let, Marija VA-LENČAK iz Hrastja ob Bistrici, 85 let, Alojzija PEVEC iz Sv. Štefana, 83 let, Jožefa PUSTIV-ŠEK iz Tratne pri Grobelnem, 87 let, Viktor LONČAR z Vrha, 60 let, Terezija POČIVAVŠEK iz Rogaške Slatine, 84 let, Terezija PODGORŠEK iz Šentvida pri Grobelnem, 83 let. Šentjur pri Celju Umrla sta: Leopoldina ZGONEC iz Razborja, 90 let, Franc DROBNAK z Ostrožne-ga pri Ponikvi, 49 let. Žalec Umrli so: Mario BANFIĆ iz Spodnjih Grušovelj, 25 let, Vera Ana METERC iz Hrastnika, 94 let, Uroš KOTAR iz Kasaz, 35 let, Marjan Alojz SANDA iz Ložnice pri Žalcu, 74 let, Viktorija GROS iz Šempetra, 73 let, Leopold ZI-BMAHER iz Stopnika, 62 let, Petar KELEMENIĆ iz Latkove vasi, 72 let, Andrej CANKAR iz Preserja pri Radomljah, 84 let, Angela TURNŠEK iz Pod-vrha, 82 let, Jože ŽIBRET iz Letuša, 65 let, Marija KOM-POLŠEK iz Prebolda, 89 let, Ivana JELEN iz Letuša, 79 let, Anton ŽGANK iz Podvina pri Žalcu, 87 let. Mozirje Umrli so: Zofija Hema BERNIK iz Žiri, 85 let, Dušan ĐUKIĆ iz Ljubljane, 57 let, Ana TIRŠEK iz Radmirja, 82 let, Martin KUMPREJ iz Tera, 65 let. Velenje Umrli so: Slavko FILIPČIČ iz Šoštanja, 64 let, Stjepan SLIVAR iz Žalca, 74 let, Ciril DEŽELAK iz Vojnika, 59 let, Robin BOLIĆ iz Velenja, 49 let, Angela JAKOB iz Vitanja, 69 let, Helena ŽEVART iz Velenja, 101 leto. Nad zvezdami srebrne so poljane, tam zdaj prebivaš - v spokoju spiš... In sanjaš sanje nove, nam neznane, za tabo je življenja težki križ. MAMI V SLOVO V 82. letu je tiho zaspala naša draga PAVLA POŽUN rojena Kompan Od nje se bomo poslovili v četrtek, 16. aprila 2015, ob 15.30 uri na mestnem pokopališču v Celju. Žara bo dve uri pred pogrebom v mrliški vežici. Žalujoči: hčerka Adriana in brat Boris z družinama, sestrična Romana in ostalo sorodstvo 941 Naš pogum je trpeti, preboleti temo, z novo silo živeti, z novo lučjo. (Srečko Kosovel) ZAHVALA Ob smrti našega dragega in ljubljenega CIRILA DEŽELAKA iz Vizor pri Novi Cerkvi (24. 2. 1956 - 3. 4. 2015) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste mu v času bolezni stali ob strani in ga podpirali z molitvijo. Posebno tople besede zahvale izrekamo zdravnikom in drugemu zdravstvenemu osebju Oddelka za intenzivno interno medicino Splošne bolnišnice Celje, ki so mu lajšali bolečine in mu z neizmerno prizadevnostjo pomagali povrniti življenjske moči, nam pa vračali upanje. Hvaležni smo jim, da smo ga po njihovi zaslugi lahko imeli še toliko časa ob sebi. Hvala za darovane maše, sveče, cvetje in za darovanje po namenu pokojnega. Zahvala tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji zemeljski poti. Zahvaljujemo se za vse ljubeče stiske rok in sočutne besede, za vso pomoč in podporo. Posebno zahvalo namenjamo pogrebni službi Raj, pevcem Mešanega cerkvenega pevskega zbora Nova Cerkev in Moškega pevskega zbora KUD Nova Cerkev, Špeli Oprčkal za mile melodije na citrah, Sabini Majcen za ganljive besede ob slovesu, duhovnikoma Alojzu Vicmanu in p. Lojzetu Cviklu za somaševanje pri maši zadušnici ter za pogrebni obred. Hvala vsem, ki delite našo bolečino in ohranjate našega Cirila v lepem spominu. Žalujoči: žena Vida ter sin Mihael in hči Monika z družinama p Je ptiček na veji zapel, tebe na neznano pot vzel. V naših srcih ostal boš živ do konca naših dni, ko snidemo se vsi. ZAHVALA Tiho se je poslovil od nas RUDOLF OCVIRK iz Lahovega Grabna 21 pri Jurkloštru (4. 4. 1923 - 31. 3. 2015) Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodoma župnikoma za lepo opravljen obred, gospodu Slavku za besede slovesa, pevskemu zboru za odpete žalo- stinke in pogrebni službi Komunale Laško. Iskrena hvala gospe Darinki in gospe Jerici iz centra za socialno delo ter sestri Alenki za pomoč pri negi bolnika na domu. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči njegovi najdražji 878 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE TRAJNO DELO V ŠVICI-TAKOJ! Za redno delo v bolnišnicah in elitnih klinikah za ostarele (kanton Zürich in okolica) iščemo kandidate z naslednjimi kvalifikacijami: • dipl. medicinska sestra/dipl. zdravstvenik • diploma psihiatrične zdravstvene nege • diploma II. stopnje zdravstvene nege • diploma operacijsko-tehnične asistence • zdravnike z zaključeno izobrazbo in z 2 do 3 leti izkušenj s področja somatskih ali geriatričnih bolezni ali z interesom za področje geriatrije. Pričakujemo: • zaključeno izobrazbo vsaj VI. stopnje zdravstvene smeri • slovensko državljanstvo • osnovno znanje nemškega jezika (ali pridobljen certifikat nivo B2) Prednosti za vas: • takojšen delovni vizum • pomoč pri iskanju stalne nastanitve (sobo dobite takoj) in urejanju administrativnih zadev • stabilna zaposlitev, zelo dobri delovni pogoji in okolje, dobro plačilo ter zavarovanje • smo vaš partner za vsakršna vprašanja tudi po začetku dela v Švici • vsi operativni in administrativni postopki na naši strani so naš strošek in so za vas seveda brezplačni Za dodatna vprašanja ali prijave pišite ali pokličite: info@staehlipersonal.ch * 0041 55 610 12 12 Govorimo tudi slovensko. Možen osebni termin v Sloveniji. ШШ BI Stähli Personal / Iris Stähli - Dečko / dipl. vodja doma / študij za menagement v zdravstvu www.staehllpersonal.ch PAŠNO telico limuzin, staro 14 mesecev, prodam. Telefon (03) 5733-081. 938 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon (03) 5774-166. 937 BIKCA, starega 4 mesece, prodam. Telefon 031 795-048. 943 ŽIVE ali očiščene bele piščance, okolica Šentjurja, prodam. Telefon 031 776982. 947 KUPIM astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja TELIČKO simentalko, težko približno 260 do 280 kg, prodam. Telefon (03) 5739-382. 936 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 6 47-223. Š 295 DEBELE, suhe krave in telice in za dopita-nje, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 66 KOBILO norik ali žrebico, staro dve leti, kupim. Telefon (03) 5735-189. 939 BIKCE, mesni tip, težke od 120 do 200 kg in telice in krave za zakol kupimo. Telefon 041 269-989. 905 PRODAM PET silažnih bal, druga košnja, cena 25 EUR, okolica Prebolda, prodam. Telefon 051318-022. 869 KOCKE sena, 100 kosov, seno je ročno sušeno, s hribovitega predela, prodamo po 2,80 EUR. Telefon 031 490-501. 887 SENO in otavo v kockah prodam, cena 1,7 EUR. Telefon 041 372-051. 909 KOCKE sena in otave, 2 EUR/kos, prodam. Telefon 031 626-126. 911 SUHO seno, bale in češnjevo žganje prodam v okolici Dobrne. Telefon 5778415. 913 DOBRO vino žlahtnih sort ugodno prodam. Telefon 041 222-375. 912 V OKOLICI Nove Cerkve prodam seno in otavo v kockah po 1,3 EUR. Telefon 031 633-115. p SENO in otavo, 3.30 EUR/m3, prodam. Telefon 070 223-912. 919 SLADKO seno, otavo v kockah prodam. Telefon 041 573-380. 921 SENO v kockah, cena 1,50 EURAos, prodam. Telefon 031 207-444. 930 SENO, kocke, odlične kakovosti, prodam. Telefon 041 765-324. 927 SENO, otavo in luščeno koruzo prodam. Telefon 031 249-072. 933 HLEVSKI gnoj, krmni krompir in slamo v okroglih balah prodam. Telefon 041 663-137. 349 SILAŽNE bale, cena 20 EURAos, ugodno prodam. Telefon 031 612-160. L92 SENO v kockah, cena 1 EUR, prodam. Telefon 041 450-441. 948 OSTALO PRODAM Duplosan KV • poraba vode 250 l/ha, • temperatura10-12 stopinj C, sončen dan, vsaj 6 ur brez dežja, • velikost plevelov min. j 10 cm, • škropljenje posameznih H rastlin 0,1 l/10 l vode z nahrbtno škropilnico, • karenca 28 dni. Dobro zatira naslednje plevele: III ščavje (Rumex spp.) zlatice (Ranuncullus spp.) regrat (Taraxacum off.) Ml i' Ш CINKARNA РЈЈј Zastopa in prodaja za Slovenijo. V ® ,WWW.Cinl<3rina.Si FARMA Roje pri Šempetru prodaja vsak delavnik jarkice na začetku nesnosti, grahaste, črne, rjave, leghorn, beli susex, sive, dnevno sveža kokošja jajca in vse vrste perutninske krme. Sprejemamo naročila za enodnevne in pettedenske piščance. Telefon (03) 700-1446. 742 INVALIDSKI skuter in voziček, oba nova, električna in primerna za starejše, ugodno prodam. Lahko dostavim. Telefon 041 517-900. p VRTNO zemljo, prvovrstno, večjo količino, prodam. Telefon 041 976-162. 867 FIŽOLOVKE, 3 do 5 m, za oporo fižolu, prodam. Telefon 041 832-552. 899 VEČ velikosti košev iz viter, lepo ročno izdelanih, okolica Žalca, prodam. Telefon 031 223-995. 881 TELIČKO, bikca, 140 kg težkega telička in traktor Imt 533 prodam. Telefon 031 840-282. 879 PRAŠIČA, od 30 do 40 kg in domače salame, okolica Polzele, prodamo. Telefon 031 839-845. 910 DRVA, dolga v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346. p RABLJENO peč za centralno (etažno) ogrevanje Stadler, 40 x 60 in raztezno posodo, 30 l, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 542-1144. 922 OLJNO cisterno, 3.000 l in vino samoro-dnik prodam. Telefon (03) 5770-303. 931 MOŠKI, 60 let, želi spoznati žensko za druženje in prijateljska srečanja. Telefon 070 396-627. 877 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE Veliko osamljenih moških čaka na vas. Tel.: 031/836-378 031/505-495 Leopold Orešnik s. p.. Dolenja vas 85, Prebold ZAPOSLITEV IŠČEM delo: čiščenje, likanje, pomoč starejšim osebam. Telefon 041 857-309. 932 VSEBINO malega oglasa (številka 847), ki smo ga v Novem tedniku objavili 9. 4. 2015, naročnik preklicuje. 847 POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n GRADITELJI, pozor! Po zelo ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976 . 9 42 79 novi tednik novi tednik www.novitednik.com Naročam Novi tednik za 6 mesecev in prejmem brisačo Novega tednika. Naročam Novi tednik za 12 mesecev in prejmem veliko kopalno brisačo Novega tednika. Ime in priimek: Naslov: Kraj: E-poštni naslov: Datum rojstva: Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje, i' Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Jt Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. www.novitednik.com Med vsemi naročniki bomo na rojstni dan Novega tednika, 2. junija, izžrebali: naročnika, ki bo prejel vikend paket s polpenzionom v Celjskem domu v Baški Telefonska številka: RA VSI NAŠI MOJSTRI 21 RAZMIŠLJATE 01>1Ш л v"' »0К1Ш NAKUPU ALI ODLIČNI STORITVI? Preberite aktualno -ponudbo im, si -privoščite najboljše! ß Večina izdelkov, narejenih v Sloveniji! 4 -• V, ■Зл Ti . ■ m CINKARNA www.cinkarna.si Spoštljiv jubilej Še vedno so moški, ki jim je dano, da si na rame oprtajo deveti križ, med nami bolj na redko posejani. Čeprav se starostna doba obeh spolov podaljšuje, je še vedno veliko več žensk, ki jim je dano dočakati 90. rojstni dan. Zato je bil Franc Kolar iz Laškega, ki je tudi dolgoletni zvest naročnik Novega tednika, toliko bolj vesel čestitk ob jubileju tako domačih kot tudi župana Franca Zdolška, tajnika Krajevne skupnosti Laško Antona Vodiška, predstavnice društva upokojencev Irene Flis in sekretarja Območnega združenja Rdečega križa Laško Vlada Marota. Sprva praznovanja sploh niso imeli predvidenega, saj je Francu ravno konec leta precej ponagajalo zdravje, a se je na srečo vse dobro izteklo. Nenazadnje je šel v življenju že čez mnoge ovire, ki jih je tudi ves čas uspešno premagoval. MM Slavljenec Franc Kolar je bil vesel vseh obiskovalcev. BRALCI POROČEVALCI 41 Trideseti pohod na Šmohor reci smemo in ude- Uspelo nam je, organizatorji leženci. Samo skupaj smo lahko oblikovali tako lepo zgodbo, ki je pripeljala do jubileja z zavidljivo številko. Planinsko društvo Laško je v nedeljo, 22. marca 2015, organiziralo in izvedlo že 30. mar-čevski pohod na Šmohor. Jubileju se je poklonilo tudi vreme, ki se je pokazalo v svoji sončni podobi in pospremilo na pot zares množico pohodnikov. Večina je stalnih udeležencev, vsako leto pa se nam pridružijo novi. Med njimi je vedno več najmlajših ljubiteljev planin in gora. Za najmlajše je vzpon na 784 visok Šmohor zagotovo pravi podvig, ki dolgo ostane v spominu in spodbuja k želji po ponovitvi, za tiste malo manj mlade pa je pohod postal obvezna stalnica v letnem po-hodniškem koledarju. Na cilju pri planinskem domu na Šmohorju se je zadovoljstvo zaradi še enega uspešnega pohoda kazalo na ža-rečih obrazih, v prijateljskem klepetu in siceršnjem veselem razpoloženju. Tudi tradiciji se nismo izneverili, saj so tisti, ki so prvič opravili deset pohodov, prejeli praktično darilo, medtem ko je Jožice in Jože-te, ki so nedavno godovali, nagradila oskrbnica Helena. Za posladek in največji užitek sta poskrbeli otroški folklorni skupini KUD Lipa Rečica pri Laškem, ki sta nam odplesali nekaj plesov. Navdušenje se je izrazilo v zasluženem aplavzu. Že tako lep pomladanski dan so vsem pohodnikom popestrili odločni plesni koraki najmlajših folkloristov. ZDENKA PEŠEC, predsednica PD Laško V planinski koči sta se prilegla okrepčilo in počitek. Človek posadi - čebela opraši V sklopu akcije Človek posadi - Čebela opraši je župan ObCine Dobrna Martin Brecl s častnim občanom Tonetom Mogujem, z vodjo javne svetovalne službe v čebelarstvu Lidijo Senič, Dragom Pirhom, učenci in mentorjem čebelarskega krožka OŠ Dobrna ter otroki iz Vrtca Dobrna posadil lipo v parku OŠ Dobrna. Projekt Človek posadi - čebela opraši, katerega cilj je saditev medovitih rastlin na javnih površinah, kot so različ- Občni zbor z razstavo ni parki, zelenice, drevoredi ..., v letošnjem letu izvajajo v okviru Čebelarske zveze Slovenije v sodelovanju s podjetjem Medex. V ta namen so v Čebelarski zvezi s Skupnostjo občin Slovenije vsem občinam podarili sadiko lipe. Na Dobrni smo hkrati z lipo posadili tudi sadiko hrasta dob (iz katerega izhaja ime Dobrna), ki jo je ob odprtju Hotela in gostilne Triglav Občini Dobrna podaril Drago Pirh. AR V okviru KS Ostrožno, ki zajema naselja Dobrova, Lo-krovec, Lopata in Ostrožno, deluje tudi Društvo upokojencev Ostrožno, v katerega je včlanjenih 360 upokojencev. Kot vsako leto od ustanovitve društva leta 1988 v marcu organizira občni zbor. Posebnost zbora je bila organizirana razstava ročnih spretnosti naših članov. Prikazali so izdelovanje rož iz krep papirja, šivanje gobelinov, ustvarjanje v slikarstvu ter kvačkanje in pletenje prtov. Za vse udeležence so bili na ogled tudi osvojena priznanja, medalje in pokali v letu 2014. Sledil je občni zbor z vsemi obveznimi točkami dnevnega reda. Posebnost je pregled uspešnega in finančno pozitivnega poslovanja v preteklem letu. Predsednik društva Milan Kroflič je navzočim posredoval načrt dela društva za leto 2015 in finančno poročilo prihodkov in odhodkov. Seznanjeni smo bili tudi z negativnimi ukrepi in s težavami pri izvajanju programa dela, ki nam ga predpisuje sprejeta nova zakonodaja. Zelo smo veseli in ponosni, da imamo v svoji sredini tudi člane in članice, ki so dopolnili 90 let in več ter so še vedno čili in zdravi: Mara Krivec, Bruno Bandel, Marica Špes, Fanika Sorec. Ob koncu so bila podeljena priznanja, male plakete ZDUC, za minulo delu v društvu Anici Gaberšek, Brunu Ban-dlu in Vekoslavi Romih. Med številnimi gosti je bila tudi mestna svetnica in predsednica mestnega odbora De-SUS gospa Brigita Čokl. MARIJA JEVNIŠEK, članica UO DU Ostrožno Največ informacij s Celjskega i 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz V sklopu akcije Človek posadi - čebela opraši so posadil lipo v parku OŠ Dobrna. Radi delamo skupaj Društvo Izviri Dobrina deluje že skoraj dve desetletji. V tem obdobju je s prireditvami, ki jih organizira v kraju, poskrbelo za dobro promocijo in vse večjo prepoznavnost ne le samega kraja, temveč občine Šentjur kot celote. Prepoznavno je po številnih kulturnih, športnih in turističnih prireditvah, nekaj teh je preraslo v zelo dobro obiskane tradicionalne prireditve. Neokrnjeni košček tamkajšnjega dela kozjanskega gričevnatega sveta nudi tudi odlične pohodniške priložnosti, med katerimi velja izpostaviti Grajsko učno pot Žusem in pot do Stolpa ljubezni. V zavedanju, da prepoznavnost kraja tudi odraz urejenosti, se z različnimi akcijami v društvu trudimo tudi na tem področju, kar dokazuje letošnje priznanje, ki ga je društvo prejelo v okviru projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna na regijskem tekmovanju za Grajsko učno pot Žusem. Društvo, ki ga vodi neutrudna predsednica Danica Recko, se je 1. aprila pridružilo tudi akciji Radi delamo skupaj, ki jo pripravljajo po stotih Mercatorjevih trgovinah po Sloveniji. V teh izbranih prodajalnah je tudi posebno glasovanje, v katerem lahko sodeluje kupec ob vsakem nakupu. Ob tem prejme žeton, s katerim lahko nato odda svoj glas podpore enemu od treh predlaganih kandidatov za prejem donacije. Akcija bo trajala do konca aprila, za društvo Izviri Dobrina pa lahko kupci glasujejo v Mercatorjevi prodajalni v Šentjurju, kjer se je društvo že predstavilo v začetku aprila, drugič pa bo predstavitev 17. in 18. aprila dopoldne. »Hvala vsem, ki pridno glasujete za nas in mečete žetone v glasovalno skrinjico,« hvaležno pravi Reckova. MAJDA REZEC Predstavitev Društva Izviri Dobrina 42 BRALCI POROČEVALCI Državni debatni prvaki z GCC Na državnem debatnem prvenstvu v Kranju je ekipa z Gimnazije Celje - Center suvereno premagala konkurenco in osvojila naslov državne prvakinje za šolsko leto 2014/15 Od 27. do 28. marca je bil na Gimnaziji Kranj 19. državni debatni turnir v slovenskem jeziku, na katerem so člani Debatnega kluba GCC dosegli odličen uspeh. Ana Marija Pu-šnik, Sergeja Hrvatič in Jure Macuh so namreč postali državni prvaki za to šolsko leto. Obenem je četrtošolec Jure Macuh osvojil drugo mesto v kategoriji govorcev, Ana Marija Pušnik in Sergeja Hrvatič sta zasedli peto mesto, medtem ko se je Tinkara Godec uvrstila na deseto mesto. Druga debatna ekipa, ki so jo sestavljali Tinkara Godec, Mia Jelovšek Kolenc in Aljaž Barlič, je štirikrat zmagala in osvojila šesto mesto. Nad Debatnim klubom GCC bdita mentorja Miha Gartner in Sergej Vučer, v delo pa se veliko vključujejo tudi nekdanji dijaki te šole. Tokrat so bile teme debatnega turnirja, ki ga je organiziral ZIP, zavod za kulturo dialoga, smiselnost vstavljanja sledlji-vih čipov otrokom, mlajšim od 16 let, upravičenost razkrivanja spolne usmerjenosti profesionalnih nogometašev, slabosti in prednosti mednarodnega sporazuma Tisa Zmagovalna ekipa - z leve: Ana Marija Pušnik, Sergeja Hrvatič in Jure Macuh s perspektive Slovenije ter vprašanje vpliva vse večjega števila robotov na gospodarstvo, trg delovne sile in družbo. Z debatnim turnirjem se je tako končala še ena uspešna sezona za mlade debaterje Debatnega kluba GCC, ki si je v zadnjem desetletju priboril sloves enega najboljših Uspeh kajuhovk Dijakinje I. gimnazije v Celju so na državnem tekmovanju iz biologije dosegle lep uspeh. Z dvema zlatima priznanje- uvrstitev v izbor za sodelova-ma sta se v Celje vrnili Ana nje na biološki olimpijadi) in Haužan Vasle (prvo mesto in Saša Klezin (zlato priznanje), Mladi raziskovalci na Hudinji V Osnovni šoli Hudinja je bila 2. aprila občinska predstavitev raziskovalnih nalog, katerih avtorji so bili osnovnošolci s celjskega območja. V tem šolskem letu je 141 osnovnošolcev ob pomoči mentorjev napisalo kar 64 raziskovalnih nalog z različnih strokovnih področij. Svoje delo so dokončali še z javno predstavitvijo pred strokovnimi komisijami. Najuspešnejše čaka še predstavitev na državnem srečanju raziskovalcev v Murski Soboti. Čeprav raziskovalci veliko prostega časa namenijo raziskovalnim nalogam, hkrati pridobijo številna znanja, ki jih v sklopu rednega pouka ni mogoče pridobiti. Vsi si zaslužijo pohvale, hkrati pa želimo, da bi se v prihodnjem letu ponovno lotili novega raziskovalnega problema. NATALIJA MLINAR Uvodno pozdravno prireditev sta povezovala osnovnošolca Teja in Klemen tovrstnih klubov naše države. Mladi debaterji se redno udeležujejo slovenskih in mednarodnih turnirjev in so člani državnih debatnih reprezentanc, veliko pa se udejstvuje-jo tudi v šoli, kjer pripravljajo redne debate za sošolce in učitelje. GD, foto: arhiv GCC Tekmovalci Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja Tadej Velenšek, David Mavri, Filip Bezovnik, Barbara Škorjanc z mentorico Lidijo Pajk na podelitvi priznanj in nagrad Državno tekmovanje v arhitekturnem risanju Petra Maček in Urška An-drenšek pa sta prejeli srebrno priznanje. Na državno tekmovanje se je sicer uvrstilo deset kajuhovcev, vendar je ostalim šestim dijakom do srebrnega priznanja zmanjkalo le pol točke oziroma največ le ena točka. NP, foto: JPZ Gradbeni tehniki gradbenih šol Slovenije so se ponovno pomerili v znanju in arhitekturnem risanju s programom Autocad na sedmem državnem tekmovanju, ki je bilo letos v Celju. Naloge, ki so pripravljene po zgledu mednarodnih tekmovanj, so od dijakov zahte- vale veliko znanj iz arhitekturnega programa, ki se v praksi v projektivnih birojih največ uporablja. Ponovno smo bili veseli uspehov svojih dijakov. Pod mentorstvom učiteljice strokovnih predmetov Lidije Pajk je David Mavri osvojil 1. mesto, Barbara Škorjanc pa je dosegla 3. mesto. Oba se bo- sta 21. maja udeležila mednarodnega tekmovanja Autocad olimpijada, ki ga letos organizira Slovenija v Novem mestu. V šoli smo se uspehov obeh dijakov zelo razveselili in smo veseli, da dijakom posredujemo kakovostna in mednarodno primerljiva znanja. IRENA POSAVEC Obisk z veleposlaništva ZDA Že od leta 2010 skoraj vsak teden predstavnik veleposlaništva ZDA obišče katero od slovenskih osnovnih ali srednjih šol. Namen teh obiskov je spod- komuniciranja v angleškem bujanje dobrih odnosov in jeziku. Dijaki lahko vprašajo vse, kar jih zanima v zvezi z življenjem v Ameriki ali življenjem diplomatov v Sloveniji. Ekonomsko šolo Celje, Gimnazijo in srednjo šolo je 24. marca obiskal Steven Strickland z veleposlaništva ZDA v Ljubljani. Strickland je vodja službe diplomatske varnosti veleposlaništva ZDA v Ljubljani, česar smo bili v šoli, ki v letošnjem šolskem letu prvič izvaja program tehnik Dijaki so Stevena Stricklanda lahko spraševali o vsem, kar jih zanima v zvezi z življenjem v Ameriki ali življenjem diplomatov v Sloveniji. varovanja, še posebej veseli. V zelo zanimivo predstavitev je vpletel tako delo varnostne službe kot tudi delo diplomata Združenih držav Amerike v tujini in doma. V sklepnem delu je odgovarjal tudi na vprašanja dijakov, ki so na prijeten način obogatili svoje znanje. Gospod Strickland je imel pripravljeno zelo dobro in zanimivo interaktivno predstavitev o sebi in svojem delu, delu veleposlaništev ZDA v Sloveniji in Slovenije v Wa-shingtonu in delu zaposlenih v službi diplomatske varnosti. Bil je duhovit govornik in je vse prisotne pogosto nasmejal s pripovedovanjem zgodb, ki so se mu pripetile v času njegovega službovanja po svetu. Predvsem so dijaki spoznali, da lahko s trdim delom dosežeš, kar si želiš. Obiska so se udeležili predstavniki vseh programov, ki jih šola izvaja (administrator, trgovec, ekonomski tehnik, vsi bodoči tehniki varovanja in ekonomska gimnazija). Bilo jih je 110. Ob koncu obiska so dobili drobne pozornosti: značke in vizitke. Šolska knjižnica je obogatena s knjigami o zgodovini in športu v ZDA, z najlepšimi fotografijami ... Ker bomo v šoli septembra šolali že drugo generacijo tehnikov varovanja, nam je gospod Strickland zagotovil, da bo z veseljem prišel in izvedel predavanje tudi samo za ta program. SONJA SALOBIR LINDSAY MLADI ZA MLADE 43 Izpolnitev velike želje Dnevniški zapisi nepozabnega dne, preživetega z Denisom Avdićem Letošnje zimske počitnice so bile zame nepozabne. Zakaj? Ker sem preživel dan s svojim največjim idolom Denisom Avdićem. Kako je do tega sploh prišlo in kaj vse sva počela? Z Denisom se poznava že tri leta. Decembra lani sem mu zaupal svojo veliko željo, in sicer da bi preživel dan z njim. In tako se je vse skupaj začelo. Darilo za rojstni dan Napočil je 12. februar - moj petnajsti rojstni dan. Dan se je sicer začel normalno, tako da nič nisem slutil. Ampak ker Denis ve, kdaj imam rojstni dan, se je začel lov name. Najprej so me poskusili dobiti na mobitel, ampak ker ga ta dan nisem vzel s sabo v šolo, se je oglasila mama. Ko ji je Denis povedal, za kaj gre, je bila čisto v šoku in ga je prosila, naj me pokliče kar v šolo. Poklicali so me v tajništvo, kjer me je učiteljica slovenščine posedla na stol in mi rekla, naj sedim in čakam. Naenkrat je tajnici zazvonil telefon. Oglasila se je, mi dala slušalko in rekla: »Zate je!« Takrat sem točno vedel, kaj se dogaja. Za rojstnodnevno darilo sem dobil dan z Denisom. Udar po moško zvečer Med zimskimi počitnicami sem se v ponedeljek zvečer odpravil v Špas Teater Mengeš, kjer sta imela Denis Avdić in Vid Valič še zadnjo predstavo Udar po moško 2. Pred predstavo sva se v njegovi garderobi preoble-kla v enaka oblačila (vse od čevljev do srajce). Na koncu predstave me je Denis povabil na oder in pojasnil gledalcem, kdo sem in zakaj sem tam. Ko so ljudje ugotovili, da sva enako oblečena, so naju nagradili z ogromnim aplavzom. Po predstavi sem šel k Denisu domov, kjer sem tudi prespal, že ob 4. uri zjutraj pa me je prišel zbudit. Jutro v radijskem studiu Ob 4.30 sva se odpravila na Radio 1, kjer Denis vodi jutranji program od 5. do 9. ure. Že ob prihodu na radio je bila tam gneča. Kar je čudno, saj sta ponavadi ob 5. uri na radiu poleg Denisa samo še njegova sovodite-lja, Jana in Miha. To jutro pa so se že vsi zbrali na radiu. Točno, pustni torek! Radio 1 namreč vsako leto pripravi največji pustni zajtrk v Sloveniji. Ekipe se porazdelijo po vseh koncih Slovenije in zjutraj razveselijo voznike s pustnimi krofi. Skupno jih podelijo kar 30 tisoč. Tako sva z Denisom ostala sama v studiu. Skupaj sva vodila program, nato sva se tudi midva odpravila na teren v Kamnik delit krofe. Zelo me je presenetilo, da je tisoč krofov pošlo v eni uri. Eno škatlo krofov sva odnesla tudi v osnovno šolo, ki jo je Denis obiskoval, ko je pri desetih letih prišel iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo. »Čevapi«, a brez počitka Po obujanju osnovnošolskih spominov je sledilo kosilo v Denisovi restavraciji. Čevapi, kaj pa drugega! Po kosilu sem zaradi zgodnjega vstajanja postal zelo utrujen in bi najraje kar zaspal. Denis je pojasnil, da je to normalno, da se to vsak dan dogaja tudi njemu in da po nekaj urah zaspanost mine. Zaspanost je sicer res minila, ampak sem se vseeno počutil izčrpanega, ko je bilo treba nazaj na radio, kjer je Denis z ekipo pripravljal program za naslednji dan. So med nami vesoljci? Denis me je vzel s sabo še v svojo drugo službo na Pro Plus (Pop TV). Med pripravami na oddajo Znan obraz ima svoj glas me je Nuša Lesar, voditeljica Sveta na Kanalu A, popeljala na ogled studiev. Po končanem ogledu smo posneli še dva kratka skeča, kot da z Denisom vodiva oddaji 24 ur in Svet na Kanalu A. Za oddajo Znan obraz ima svoj glas sem moral preučiti tudi eno od tekmovalk, pevko Katayo, in napisati nekaj vprašanj, kaj bi jo vprašal oziroma kaj me zanima. Odkril sem, da verjame v vesoljce in da misli, da nam vlada to prikriva. In tako je bilo eno od vprašanj tudi: »Za katero slavno osebo misliš, da je vesoljec, in zakaj?« Zgodba za vnuke To je bila zame neprecenljiva izkušnja, ki jo bom nekoč lahko delil s svojimi vnuki. Zelo sem užival, čeprav se takrat zaradi utrujenosti ni videlo in sem bil čez dan tudi bolj tih kot ponavadi, kar je bilo čudno tudi Denisu. Vedel sem, da mora biti takšen tempo zelo naporen, a dokler tega ne doživiš, si sploh ne znaš predstavljati. Zato ga zdaj še bolj cenim, saj me to motivira, da tudi sam sledim svojim ciljem. KRISTJAN A. KRAMAR, 9.a, OŠ Petrovče Evropska vas v Avstriji V Osnovni šoli Frana Kranjca smo imeli tehniški dan z naslovom Evropska vas - Avstrija. Z izdelki se bomo maja predstavili na stojnici. V delavnicah smo zato bili zelo aktivni in smo izdelali Prater, spominke, vodnik po Avstriji, celo kuhali smo in hodnike preplavili z vonjem carskega praženca, Mozartovih kroglic in dunajskega zrezka. V šiviljski delavnici smo izdelovali hlače, ki jih je nosil Mozart, hlače pa bodo oblekli tudi nastopajoči, ki bodo našo šolo predstavili v mestu. Dan je bil zelo zanimiv, razstava vseh izdelkov pa že pridno stoji v avli naše šole. Vabljeni. ŠPELA MALGAJ, 6. a novi tednik Dan odprtih vrat V četrtek, 26. marca, smo imeli dan odprtih vrat. Ob 8. uri sem prišla v šolo. Ko so prišli vsi sošolci, smo ponovili ples kukarača. Nato smo ponovili pesmice za nastop. Ob devetih smo začeli pripravili razred za nastop. ši. Za dobrodošlico smo jim jesti malico. Po malici smo Ob pol desetih so prišli star- zapeli pesem Dobro jutro, sonce. Po njej pa še pesem Mocartovo računstvo. Naš prvi predmet je bila matematika. Pri njej smo ponavljali poštevanko in se igrali igrico bum. Ko je bilo konec matematike, je bilo na ur- niku okolje. Tam smo imeli kartončke, če je bila trditev pravilna, smo dvignili zelen kartonček, če trditev ni bila pravilna, pa zelenega. Učiteljica je povedala začetek zgodbe, mi pa smo morali napisti in narisati njen konec. Ko smo končali, smo prebrali, kaj smo napisali, in pokazali, kaj smo narisali. Ko smo to končali, smo zaplesali dva plesa in zapeli Prebudil se je rano, nato smo staršem dali darila, ki smo jih izdelali. Tega dne ne bom pozabila. STINA HRIBERNIK Zjutraj, ko sem se zbudil, sem vedel, da me čaka lep dan. V šoli smo vadili za dan odprtih vrat. Vadili smo tudi že prejšnje dni. Starši so prišli ob 9.30. Za začetek smo jih pozdravili s pesmico Dobro jutro. Nato je sledila pesmica, ki je napovedala pred- met - matematiko. Učiteljica je narekovala 60 računov in nam dala osem nalog z besedilom. Nato smo imeli spoznavanje okolja. Imeli smo dva kartončka: enega rdečega in drugega zelenega. Potrebovali smo še svinčnik in papir. Ko je učiteljica povedala trditev, si moral dvigniti zelen ali rdeč kartonček. Nato je bila slovenščina. Na list smo morali napisati in narisati konec zgodbe, ki jo je povedala učiteljica. Stina je imela najbolj podoben konec. Nika je spet napovedala nove točke, deklamirali smo pesmi, zaplesali ples, zapeli in poklonili darila. Janja je v angleščini predstavila svojo družino, tudi zapeli smo po angleško. Dan se je končal, otroci in starši pa smo še napisali vtise tega dne. Moji mamici in meni je bilo zelo všeč. LEON KOTNIK, učenca 3. razreda, OŠ Vitanje 44 NA KOLESIH Zakaj umirajo kolesarji? Na cestah vedno več koles - Pravila veljajo tudi za kolesarje Med znanilci pomladi niso samo cvetoča drevesa in »cvetoče« ceste. Pomlad je čas, ko se številni Slovenci odpravijo na ceste kot kolesarji. To za voznike avtomobilov in drugih vozil pomeni, da je na te šibkejše udeležence v prometu treba posebej paziti. In naj kolesarji nikar ne pozabijo, da pravila veljajo tudi zanje, le nekoliko drugačna so! Zakon točno določa, kdo je kolesar. To je voznik enosle-dnega vozila z najmanj dvema kolesoma, ki ju poganja z lastno močjo ali s pomočjo pomožnega motorja. Dosežena hitrost je največ 25 kilometrov na uro. Med vožnjo marsikateri voznik pozablja, da morajo vozniki koles voziti drug za drugim. Izjema je kolesarska pot, kjer njena širina omogoča vzporedno vožnjo. Za voznike koles in koles s pomožnim motorjem veljajo glede uživanja alkohola enaka merila kot za voznike motornih vozil. Vožnja kolesa pod vplivom alkohola je na javnih površinah prepovedana. Nekateri zakonski členi so skoraj samoumevni, vendar jih vseeno kršimo. Tako je med kolesarjenjem prepovedano voditi, vleči ali potiskati druga vozila, pustiti se vleči ali potiskati ter prevažati predmete, ki kolesarja pri vožnji ovirajo. Prav tako je prepovedano voziti druge osebe, razen če zakon ne določa drugače. Več oseb se sme voziti le na kolesu posebne kon- strukcije, izdelanem tako, da omogoča varno vožnjo. Otrok na kolesu Na Policijski upravi Celje opozarjajo, da je na kolesu dovoljeno prevažati otroka, ki ima manj kot osem let, seveda pod določenimi pogoji. To pomeni, da mora biti na kolesu pritrjen poseben sedež za otroka in da mora biti kolo dodatno opremljeno s stopalkami za noge, ki morajo biti prilagojene velikosti otroka. Seveda veljajo določeni pogoji tudi za otrokov sedež: ustrezati mora velikosti otroka in onemogočati poškodovanje, s kolesom mora biti trdno povezan in nameščen tako, da voznika ne ovira. Na kolesu ali v priklopnem vozilu sme prevažati otroka le polnoletni občan. Kolesa seveda ne more voziti kdorkoli. Manj kot šest let star otrok ga sme voziti le na pešpoti ali v območju za pešce. V primeru, če je z otrokom polnoletna oseba, ga lahko vozi tudi v območju umirjenega prometa. »Otrok do 14. leta, ki nima opravljenega kolesarskega izpita, sme voziti kolo v cestnem prometu le v spremstvu polnoletne osebe, ki lahko ob upoštevanju prometnih razmer spremlja največ dva otroka,« še opozarjajo na Policijski upravi Celje. Brez luči Kolesarji, ki vozijo brez luči, seveda niso redki. Voznik kolesa mora imeti ob zmanjšani vidljivosti seveda spredaj prižgan žaromet za osvetljevanje cestišča, ki oddaja belo svetlobo. Na zadnji strani kolesa mora imeti nameščen rdeč odsevnik, odsevnike mora imeti tudi na obeh straneh pedal in na kolesih vozila. Ti odsevniki morajo biti rumene ali oranžne barve. c" ... јјдВј^ V marcu je bil potrjen Regionalni razvojni program Savinjske regije za obdobje 2014-2020. »S trajnostnim razvojem regije do splošne blaginje,« je zapisano na uvodni strani, kar predstavlja vizijo in je skozi vsebino zastavljeno v nadaljevanju. Direktor Razvojne agencije Savinjske regije Janez Jazbec je izpostavil štiri prednostna gospodarska področja v tem obdobju. Gre za predelavo materialov (les, kovine, steklo in umetne mase), prehransko samooskrbo, turizem in energetiko. Skupni imenovalec omenjenih področij je tradicija regije. Poleg tega je treba upoštevati vire, voljo in znanje, da se vsebine posameznih gospodarskih področij lahko čim bolj razvijajo. Z mislijo, da vse okoli nas ni namenjeno samo nam in zdaj, se je s prvimi podpisniki v maju 2011 začelo v Savinjski regiji še bolj usmerjeno delovanje na različnih področjih. Župani, gospodarstveniki in podjetniki so s podpisom Deklaracije trajnostnega razvoja Savinjske regije potrdili in z izvajanjem ter različnimi projekti dokazali, kako se da vsebino deklaracije spraviti v življenje. Lani julija so v Rasr predstavili in namenu predali električni avtomobil Peugeot Ion. Okolju prijazno vozilo ima na sebi nalepljene grbe vseh 31 občin Savinjske regije in je po predhodnem dogovoru na razpolago za posebne priložnosti vsem podpisnikom De- Treba je povedati, da bi policistom - alkoholizirani ali nealkoholizirani - tudi na kolesu težko ušli. Na Policijski postaji Celje imajo osem policistov na kolesih. Postaja ima za takšne namene štiri kolesa, na katerih so na terenu od začetka aprila. »Naloge policista kolesarja se na splošno ne razlikujejo od policista, ki izvaja delo v patrulji s službenim vozilom. Edina razlika je okolje, v katerem policist kolesar deluje,« odgovarjajo s policijske postaje. Policist kolesar je predviden za opravljanje policijskih nalog na mestih, kjer je promet motornih vozil zgoščen ali onemogočen. To so mestna jedra, različne poti in parki. »Na ta način se zagotovi zelo dobra mobilnost policista, ki je pri svojem delu uspešen tako s preventivnega kot z represivnega vidika,« poudarjajo na policijski upravi. Kolesarji umirajo Vožnja s kolesom in kolesom s pomožnim motorjem je nevarna. Na območju Policijske uprave Celje umre v prometnih nesrečah vsako leto vsaj en kolesar. V zadnjih letih je bilo na našem območju največ mrtvih kolesarjev leta 2012, ko so umrli štirje. klaracije trajnostnega razvoja Savinjske regije. Žrebanje med poslušalci Ob 22. aprilu, dnevu Zemlje, bo električni avto na razpolago za spoznavanje in krajšo vožnjo tudi desetim poslušalcem Radia Celje, ki jih bomo k tej možnosti pozvali dan prej Vsako leto je tudi več kot dvajset hudo poškodovanih. Po statistiki za leto 2014 je najpogostejši vzrok teh nesreč predstavljalo neupoštevanje prednosti, sledi neprilagojena hitrost. Več kot petdeset odstotkov kolesarjev je povzročiteljev prometnih nesreč. V cestnem prometu smeta samostojno voziti kolo otrok, star najmanj osem let, ki ima pri sebi veljavno kolesarsko izkaznico, in oseba, ki je starejša od 14 let. Otrok je usposobljen za vožnjo kolesa, ko opravi kolesarski izpit in prejme v osnovni šoli kolesarsko izkaznico. Življenja kolesarjev po nepotrebnem ugašajo po vsej Sloveniji. V državi umre vsako leto od 13 do 18 kolesarjev, hudo poškodovanih jih je od sto do dvesto. V Javni agenciji RS za varnost prometa opozarjajo, da so v nesrečah najpogosteje udeleženi starejši kolesarji, saj so bili skoraj vsi, ki so lani umrli v teh nesrečah, stari več kot 45 let. V tej državni agenciji so si za letos zadali cilj, da ne sme biti presežena kritična meja 11 umrlih kolesarjev ter 127 hudo poškodovanih kolesarjev. Prav tako želijo povečati uporabo kolesarske čelade, kar bodo storili med drugim z akcijo Bistro glavo varuje čelada. Njihova nacionalna akcija Kolesar, namenjena varnosti kolesarjev, bo maja. BJ, foto: arhiv NT (SHERPA) v kontaktni oddaji. Podpisnikom deklaracije trajnostnega razvoja bo Rasr z mislijo, da je treba paziti na Zemljo, posekati čim manj dreves in mogoče premisliti, kaj sploh natisniti, podarila zavoj recikliranega papirja. Vsaka pot se začne s prvim korakom, treba ga je le narediti. Promocijsko besedilo Nov1 avto. Vam blizu z izboljšanimi krediti Banke Celje. S', AVTO KREDIT ugodnejše obrestne mere 100 % gotovinski kredit preverite tudi Potrošniški ekološki kredit! I) banka celje www.banka-celje.si NA KOLESIH o koles; i kolesarje Z dežnikom na kolo ni najbolj modra odločitev, saj je kolesar v tem primeru precej bolj neroden. Trajnostni razvoj in izzivi Električni avtomobil bo lahko na dan Zemlje preizkusilo deset izžrebanih poslušalcev Radia Celje. (Foto: arhiv NT, SHERPA) ŽIVALSKI SVET 45 Ko psi in mačke postanejo rejenčki Žalsko društvo Glas živali pomaga zapuščenim malim živalim Društvo Glas živali, katerega predsednica je Katja Novak, ta mesec praznuje dve leti delovanja. V tem času je članom uspelo oskrbeti številne male živali in jim poiskati dom. Ena osrednjih težav ostaja nezadostno število sterilizacij in kastracij. Ker mnogi lastniki malih živali temu še vedno ne pripisujejo zadostnega pomena, prihaja do nezaželenega razmnoževanja, ki lahko posamezniku kmalu uide izpod nadzora. Za kakšen ukrep se v tem primeru odločijo lastniki, je seveda odvisno od primera do primera, najverjetneje pa ne manjka niti takšnih, ki nič krive živali pobijejo ali jih zavržejo. Članica Lara Kristan opozarja, da se na spletu pojavljajo celo oglasi, predvsem za mešančke, v katerih lastniki preprosto napišejo, da jih bodo pobili, če zanje ne bodo našli novih skrbnikov. Iskanje je loterija In ravno na tej točki v igro vstopijo prostovoljci žalskega društva Glas živali, ki štirinožce neodgovornemu lastniku odvzamejo in jim poiščejo nov dom. To ni edina dejavnost, ki se ji deset članov društva posveča. V prvi vrsti veterinarsko oskrbujejo tiste, ki se brez lastnikov potikajo naokrog in jim poskušajo najti domove ter zbirajo hrano in jo predajajo azilom. Društvo namreč ne deluje v obliki Društvo Glas živali iz Žalca, katerega predsednica je Katja Novak, v prvi vrsti rešuje mačke in pse, ki zaradi različnih razlogov ostanejo brez lastnikov. azila, temveč so »rešenčki«, dokler jim ne najdejo novega, stalnega doma, nastanjeni pri začasnih skrbnikih. Člani društva med drugim opozarjajo pristojne organe na zaznave nepravilnosti pri skrbi za živali, se ukvarjajo s pošiljanjem peticij ljudskih iniciativ in protestnih pisem, s prijavljanjem kršiteljev zakonodaje, ki ščiti živali, opravljajo obhode, med katerimi identificirajo zavržene živali, in informirajo ljudi o tej problematiki. Glas živali je prostovoljno, samostojno in neprofitno društvo, ki opravlja dobrodelno in humanitarno dejavnost. Njegovi člani se borijo za živali v stiski, ki nimajo svojega glasu, zato želijo biti njihov glas. Trenutno zanje skrbijo trije rejniki. Kako hitro za živali najdejo nove, stalne lastnike, po besedah predsednice Katje Novak ni pravila. Včasih se zgodi, da jih najdejo takoj, spet drugič za to porabijo več časa in truda. Iskanje novih lastnikov je vedno znova loterija. »Želimo si, da bi jih predali v res dobre roke, ker je sicer v nasprotnem primeru naše delo popolnoma zaman.« S posvojiteljem sklenejo pogodbo, v kateri je med drugim opredeljeno, da mora za žival skrbeti, kot to določa zakon o zaščiti živali, in da ima v primeru, če bo kršil pogodbo, društvo pravico, da žival odvzame. Na pomoč tudi v tujino Člani društva ne pomagajo le živalim v Sloveniji, temveč jih pot nemalokrat zanese tudi na Hrvaško in v Bosno in Hercegovino, kjer so navezali stik s tamkajšnjimi društvi in azili. Kljub temu da se osveščenost ljudi glede skrbi za male živali izboljšuje, na žalost še vedno najdejo precej zapuščenih. V primerjavi s Slovenijo je tovrstna tematika veliko bolj pereča na Balkanu. Še posebej zaskrbljujoče je bilo v času zadnjih poplav. Zato križem rok ni stalo niti društvo. Prostovoljci so v Sloveniji zbrali tono hrane in jo odpeljali v Banjaluko, od koder so nekaj »uličarjev« odpeljali in jim v Sloveniji poiskali topel dom. Eden zadnjih obiskov azilov v tujini je bil konec marca. 170 kilogramov hrane so odpeljali v azil Udruga Šapice na Hrvaškem, ki so mu so pred tem februarja predali že 250 kilogramov hrane. Društvo deluje povsem na podlagi prostovoljnih prispevkov. Glavnino denarja pridobi z licitacijami, za katere skrbi Lara Kristan, na njih pa poleg umetniških izdelkov prodajajo tudi druge predmete, ki jih podarijo dobrotniki. Ves izkupiček od prodaje je namenjen za oskrbo »rešenčkov«, in sicer za hrano, veterinarsko nego in nameščanje v začasne ali stalne domove. ŠPELA OŽIR Foto: osebni arhiv KUZA ZA ZGLED Priprave na prihod pasjega mladička (3.) Prihod pasjega mladička v naš dom je velik dogodek, na katerega se moramo ustrezno pripraviti. V prejšnjih številkah ste lahko prebrali nekaj o opremi in hrani mladička ter o potrebi po gibanju. Tokrat še o tem, ali potrebuje pasjo šolo. Seveda je obisk pasje šole priporočljiv, saj bomo tako dobili veliko koristnih nasvetov, družili se bomo z ostalimi pasjimi skrbniki in si tako lahko izmenjali različne izkušnje, čas s psom pa bomo preživeli zelo koristno. Radi bi poudarili, da je dobro, da se z mladičkom odpravimo v pasjo šolo čim prej. Včasih so začeli šolati pse šele pri enem letu, saj so uporabljali grobe metode, ki niso bile primerne zaželen. Veliko lastnikov psov žal še vedno živi v napačnem prepričanju, da obstaja čude- žna palčka, s katero inštruktor v pasji šoli zamahne in ga vsega nauči. Zmotno je tudi mišljenje, da je dovolj, da se s psom ukvarjamo le v pasji šoli. V vzgojo in kasneje šolanje psa je treba vložiti kar veliko truda, če želimo imeti ob sebi prijetnega spremljevalca. Kako izberemo primerno pasjo šolo? Priporočljivo si je vzeti čas in si še pred prihodom mladička v živo ogledati za učenje mladičkov. Danes večina pasjih šol že uporablja psom in lastnikom prijazne učne metode, ki so primerne že za najmlajše. Načeloma velja, da kar vložimo v psa približno v prvem letu njegovega življenja, se nam to obrestuje celo življenje. Na začetku se splača več časa posvetiti njegovi socializaciji in vzgoji, zato še enkrat poudarjava, da je obisk pasje šole vsekakor I - zdravstveni in laboratorijski pregledi živali ' preventivna cepljenja psov in mačk rtg slikanja skeleta in kolkov kirurški posegi na mehkih in trdih tkivih živali diagnostika notranjih organov in ostale storitve. Eva Gologranc in Tamara Jager, dolgoletni članici Kinološkega društva reševalnih psov Celje in vodnici reševalnih psov, v rubriki Kuža za zgled odgovarjata tudi na vaša vprašanja, povezana z vzgojo psa. Pišete jima lahko na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. tečaje v različnih pasjih šolah v svoji bližini. Tako bomo dobili malo občutka o tem, kje se najbolje počutimo in katera pasja šola je za nas in našega novega pasjega prijatelja najbolj primerna. Zanesemo www.vb-sentjur.si V veterinarskabolnicašentjur V ambulanti se vsakodnevno izvajajo DELO NA TERENU! se lahko tudi na dobro besedo prijateljev ali znancev, ki imajo lepo vzgojene pse. Vsekakor je dobro, da izberemo tisto pasjo šolo, kjer šolajo po sodobnih in psom ter lastnikom prijaznih metodah. Cesta Leona Dobrotinška 12 3230 Šentjur, Slovenija GSM: 041 618 772 Tel.: 03 749 32 10 Fax.: 03 749 32 11 E-mail: veterinarstvo.sentjur@siol.net VETERINARSKA BOLNICA ŠENTJUR NUDI 24 URNO NUJNO VETERINARSKO POMOČ TUDI V ENOTI LJUBLJANA (Glonarjeva 2, Ljubljana)! 46 RAZVEDRILO Odporna Špela Ožir se je z enim od županov dogovorila za intervju pred sejo občinskega sveta. Tisto dopoldne jo je poklical in ji pojasnil, da so v občinski upravi bolni in da je bolje, da ne hodi na sejo, ker se lahko okuži. Špela se ni dala kar tako odgnati in je odgovorila, da je kar odporna in da bo vseeno prišla. Ali so imeli za bregom obravnavo kakšne sumljive točke, ni znano. Obvlada! Andreja Balja, ki računalniško postavlja strani časopisa, ima včasih težave z velikimi in malimi začetnicami, ko je treba popraviti kak tekst. Je pa zelo samozavestna, ko gre za predloga s in z. To baje obvlada. Kako to ve? Ker se malokdaj zmoti! Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. ANEKDOTE Italijanski pisatelj Massimo Bontempelli (1878-1960) se je vozil v istem oddelku vlaka kot zakonca, značilna predstavnika novopečenih bogatašev. Mož se je silno trudil, da bi navezal pogovor s sopotnikom, a pisatelju ni bilo do tega in je odgovarjal kar se da na kratko. »Vam smem ponuditi časopis?« »Hvala, ne berem!« »Potem boste pa eno prižgali!« mu je ponudil cigareto. »Hvala, ne kadim!« Kmalu za tem sta zakonca odprla torbo s hrano. »Izvolite!« »Hvala, ne jem!« »Dovolite, da vam predstavim svojo ženo!« »Hvala, ne ...« Anekdoto je poslala naročnica Martina Žužek z Dobrne. Do kreposti te pripelje ena sama strma pot, do denarja prideš po katerikoli. (Salustij) Spraševali smo vas, za koliko kilogramov je letos shujšala skupina v naši akciji hujšanja Pravilen odgovor se glasi: 230,3 kg. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnice Marice Kokot iz Šmarja pri Jelšah, ki ji bomo poslali majico Novega tednika in Radia Celje. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE V tej številki je tudi posebna občasna priloga regionalnih časopisov. Kako se imenuje? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 21. aprila, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. 6 3 7 8 6 2 9 4 5 5 8 4 8 6 9 3 1 7 1 2 9 4 3 7 2 4 8 7 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV / Na zakusko s prireditvijo Govoreči pes Sin preprostih staršev iz manjše hribovske vasi gre študirat v Ameriko. Nekega dne ugotovi, da je na tesnem z denarjem. Dolgo premišljuje in nato pokliče domov: »Ata, si moreš misliti, da se bo pri nas v šoli začel tečaj za pse, kjer jih bodo učili govoriti!« »Se hecaš? Koliko pa to stane?« se čudi ata. »Pošlji Rexa in 400 dolarjev, da ga prijavim,« kuje sin vroče železo. Pes in denar prispeta in nekaj časa je sin preskrbljen. A se denarnica kmalu spet sprazni in sin spet pokliče očeta. »Rex blebeta in melje, da se ga kar ne da ustaviti,« razloži očetu, »ampak pazi to, pri nas na faksu se bo zdaj začel še tečaj, kjer bodo pse učili brati!« »Če ta pes že govori, zakaj ne bi še bral!« je navdušen ata. »Odlično, ata, pošlji 600 evrov in ga prijavim,« mu zagotovi sin. Na koncu šolskega leta mlademu učenjaku ne preostane drugega, kot da odide domov. Kaj pa zdaj? Razmisli, da bi bilo dobro zakriti dokaze, in proda psa. Doma ga ata takoj vpraša: »Kje imaš pa psa?« »Ne boš verjel. Zjutraj sva med zajtrkom brala časopis in mu rečem, da greva domov. On pa lepo zloži časopis in reče: >Me pa res zanima, če me bo stari zdaj spet vzel s sabo, ko bo šel v gozd skakat po Boštjančičevi Magdi ...<« Ata zardi in skoči sinu v besedo: »Upam, da si se ga znebil, hudiča gobezdavega!« »Seveda, ata!« Samo še ena beseda Sredi besnega prepira žena zakriči na moža: »Samo še eno besedo, pa se bom takoj vrnila k mami!« Mož reče: »Taksi!« Kakšen požar neki! Oče: »Sinko, hiša gori, hitro ven!« Sin: »Počakaj, da to delim na Facebooku!« Oče: »Označi me!« Srečna številka Jože: »A veš, da je številka sedem moja srečna? Rojen sem 7. 7. 1977 ob sedmi uri. Na lotu sam dobil sedem milijonov evrov in vse to sem vložil v konjske dirke, in sicer na konja številka sedem!« Janez: »Odlično, naj uganem, konj s številko sedem je bil prvi!« »Ah, kje pa, sedmi!« Tikanje Dva prijatelja: »Zakaj imaš modrico na očesu?« »Žena me je udarila!« »Kaj si ji pa naredil?« »Rekel sem ji ti!« »In zato te tepe?« »Tepe, tepe. Ležal sem ob njej in me je dregnila in rekla: >Midva pa že dolgo nisva seksala.< Jaz pa sem ji odgovoril: >Ne midva, draga, ti! <« Rada imam prireditve z zakusko. Pravzaprav imam raje, da je ravno obratno. Rada imam zakuske s prireditvijo. Občudujem polne mize pladnjev s ponujenimi mesnimi in nemesnimi izdelki. Že lična dekoracija in postavitev na mize me tako ogrejeta, da se, četudi tja pridem sita, ne morem upreti, da si ne bi naložila polnega krožnika. Ne govorim o prenajedanju, da ne bo kdo razumel narobe. Govorim o uživanju v prehranjevanju in da so zakuske očitno moj fetiš. Ravno pred dnevi sem bila na eni takšni prireditvi. Trajala je približno uro. Vmes sem komaj čakala, da se bom lahko na koncu zapodila proti obloženi mizi. Ponavadi ugotovim, da nisem edina in da po gneči okoli mize marsikdaj izgleda, kot da vsi že niso dva dni nič jedli, ker se tako drenjajo, kdo bo zagrabil večji kos pršuta ali sira. Ampak ni poanta v tem, da si naložiš in potem melješ. Užitek je v izboru vsega ponujenega. Ker je največkrat tega ogromno, sem v precepu, kaj vse vzeti in pojesti. Zato že med prireditvijo prvič razmišljam, ali bom vzela več pršuta ali več sira. Drugič pa pri mizi. Potem ugotovim, da si 15 minut ogledujem, izbiram, drugi pa si že drugič nalagajo na krožnik. Pametni so. Medtem ko si oni hitro naložijo, v kotu nekje pojedo, pridejo drugič po »repete«, jaz tam še vedno »tahiniram« ob mizi in sem videti, kot da sem nenasitna. Skratka, ko pade odločitev, kaj vse si bom nadevala na krožnik, sem tako vzhičena, da vam ne morem obrazložiti tega občutka. In ko je že vse na mojem krožniku, sem spet v dilemi, kaj najprej pojesti. Zakaj na takšnih prireditvah ni samo golaža, ker bi takšna dilema pri meni odpadla? Ko je krožnik poln, se ne pustim motiti, kar je na prireditvah skoraj nemogoče pričakovati. Kup ljudi je tam, večina jih je prišla jest, in ker je tudi njim nerodno, da ne bodo izgledali nenasitni, pristopijo in se začnejo pogovarjati. »O, kako ste? Lepo vas je videti ... Je kaj novega?« Bla bla bla. REŠITEV SUDOKU 147 4 8 3 7 6 2 5 9 1 2 5 7 9 8 1 3 4 6 9 6 1 5 3 4 8 7 2 3 2 6 4 9 7 1 8 5 8 4 9 1 5 3 2 6 7 7 1 5 8 2 6 9 3 4 5 9 4 2 7 8 6 1 3 1 3 2 6 4 9 7 5 8 6 7 8 3 1 5 4 2 9 Kot da jih to res zanima. To bi me lahko vprašali vedno, ko me srečajo v mestu. In potem se pogovarjaš zaradi bontona. Čeprav je po drugi strani pogovor med jedjo - ko vmes veš, da moraš jesti kar hitro, če želiš še enkrat napolniti krožnik z dobrotami z mize, ki se hitro prazni -dokaj nebontonski. Med zakusko je treba poskrbeti tudi za pijačo. Pri tem ne maram tistih priveskov na krožnikih, kamor lahko zatakneš kozarec s pijačo. Zakaj? Ker imam takšno srečo, da mi ponudijo vedno pijačo v XXL-kozarcu, ki zataknjen ob krožniku da videz, kot da sem največji alkoholik. Zato se mi dogaja, da kozarec nekje odložim in potem kasneje ne vem, kje sem ga pustila. Včasih se naredim francoza in spijem kar pijačo od koga drugega. Če se vrnem k hrani. V povprečju si na krožnik nadevam prigrizke dvakrat in če je že potreba po pogovoru, se takrat prestavim na drugi konec dvorane ali prostora, kjer morda drugi ne ugotovijo, da imam že drugič poln krožnik. Tretjič k mizi pristopim zaradi sladic ali sadja. Tu je lažje, da si nadevam krožnik do vrha, ker to lahko počnem pod pretvezo, da sladico vzamem še za prijatelja ali prijateljico. Težava je v tem, da teh dobrot ne morem odnesti s seboj domov. A četudi bi jih, jih doma ne bi s takšno navdušenostjo pospravila. Odnašanje hrane z zakusk ob prireditvi le ni enako kot iz hotelskih jedilnic. (O, to je še posebej tema, toda o tem drugič.) Naj dodam, da imam rada tudi novinarske konference, kjer organizatorji poskrbijo, da novinarji niso lačni. To je bolje kot na primer, da dobiš kakšno pisalo ali blok. Tem organizatorjem večinoma ni jasno, da novinar na novinarsko konferenco nikoli ne pride brez kulija in zvezka, velikokrat pa pride s praznim želodcem. Naj si to sveto dejstvo že enkrat zapomnijo. Starejši kolegi so mi razlagali, da je na Celjskem obstajal mož, ki je redno poslušal radijska poročila, kjer so mediji poročali, da bodo tistega dne namenu slavnostno predali kakšen odsek ceste ali kaj podobnega. Mož se je redno udeleževal takšnih odprtij ne glede na to, kje so bila. On je že vedel, zakaj. Moškemu sem se pred leti smejala, danes pa priznam, da je bil pameten. Razmišljam, da bi lahko navezal stik z menoj. In bi se skupaj udeleževala različnih zakusk s prireditvami. NENASITNA RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka KDOR KAJ POSODI PESNIK GREGORČIČ AVTOMOBILSKA OZNAKA TURČIJE ITALIJANSKI SLIKAR GOROVJE V SREDNJI GRČIJI ŠTETJE ZA ENAKO OAZA V LIBIJ. PUŠČAVI IZDELOVALEC POHIŠTVA 9 EVA MOŠKON ULITI IZDELEK NASPROTNO OD OBUTA HUMORISTKA PUTRIH VODJA OKTOBRSKE REVOLUCIJE NAROD V JZ AZIJI OBŽALOVANJE KOTIČEK (REDKO) FR. PLEM. NASLOV SVOJEGLAVOST (STAR.) OKRASNA RASTLINA INDIJANSKI ČOLN PREBIVALCI LOKRIDE JEDRSKA ELEKTRARNA LOKAL, KJER STREŽEJO VINO AMERIŠKI GLASBENIK (VANILLA) VAS PRI SEŽANI NRAVO-SLOVEC ANGLEŠKI PISATELJ (ROALD) OLIVE THOMAS VEDRO NEBO TOVARNA V ILIRSKI BISTRICI DUHOVNIK VLADAR NACE (LJUBK.) DAMJAN OŠLAJ ALFRED ADLER TOPILO ZA LAK NASPROTJE PRIJAVE GOVORNIK (REDKO) SKLADATELJ ŠVARA BALETNI PLESALEC PRIHOD V PROSTOR SREDNJEEVROPSKA REKA NAJDALJŠA FRANCOSKA REKA OKOREN ČLOVEK ODRASLA ŽUŽELKA ŠVEDSKI INDUSTR. KONCERN PREDŠOLSKA USTANOVA RDEČI KRIŽ STOPNJA KAKOVOSTI PREDP., KI POMENI 1000 ZADRŽANOST ČAD SL. LIT. ZGODOVINAR (ANTON) PROZORNA SNOV ČISTILNI PRAŠEK (POG.) ZDRAVILNA RASTLINA OBLASTA BAKTERIJA GLEDALIŠKI DELAVEC NEMŠKA KNJIŽEVNI-CA SEIDEL ELEMENT EGIPČANSKI FARAON IGOR MAJCEN SEVERNO POLARNO OBMOČJE VEDA O BOLEZNIH UŠES, NOSU IN GRLA POKRAJINA, VIDNA Z VIŠJE TOČKE ŠPORTNA IGRA Z ŽOGO BOSANSKI AMERIŠKA PESNIK IGRALKA KIŠEVIĆ (IRENE) Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon za pedikuro v Salonu pedikure AN. NIKA v Celju 2. nagrada: darilni bon za obisk Planeta savn v Galactici, športnem in wellness centru v Velenju 3. nagrada: bon za nedeljsko kosilo v Gostišču Hochkraut v Tremerjah Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 21. aprila 2015. Rešitev nagradne križanke iz št. 14 Vodoravno: MAIN, HUGH, LATINSTVO, IRINA, RAJ, NG, ORBITA, AAS, ALPE, DRUŠTVO, MF, KRI, NAOČAR, PREPE-LIČICA, MULA, LIBERAL, VOLE, TAM, EM, KOV, LAPONCI, VISA, SLINA, KOLOR, ENA, VTIK, TOLKALO, LINHART, PEDAL, EV, DRNOVŠEK, VALAT, SKAT, FAIR, MARINA, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Ona: Ne smete se vznemirjati: situacija je za vas izredno ugodna. Prijatelju, ki vam bo pomagal, se lepo zahvalite in mu poskusite uslugo tudi vrniti. In nikar se ne razvnemajte ob zapeljivih pogledih nekoga iz svoje bližine. On: Kritično obdobje je vsaj deloma že za vami, vendar previdnost vseeno ne bo škodovala. Pomemben telefonski klic bo prekinil vaše mirno le-narjenje, a se bo zadeva hitro razjasnila. Poslušajte partnerkin nasvet... Ona: Nikar se ne zanašajte na govorice, ampak poglejte raje vase in hitro boste videli pravo resnico. Je že tako, da se na koncu izkaže, da je človek sam sebi najboljši prijatelj. On: Srčna izvoljenka se sicer ne bo povsem strinjala z vašo razlago vajinega razmerja, a bosta po treznem razgovoru končno našla stično točko. Je že tako, da se bosta morala oba vsaj malo prilagoditi. ЦЈЈИШЈ.Дјш! Ona: Ali vam mora partner vedno znova dokazovati, da je vaše ljubosumje povsem neutemeljeno? Malo več zaupanja v njegovo zvestobo vam lahko prinese samo pozitivne posledice. On: Nekdo vas bo presenetil na način, ki ga od njega ne boste pričakovali, vendar bo presenečenje izredno pozitivno, zato naj vas nikar ne skrbi. S tem se vam bodo odprle precej dobre poslovne alternative. ШШШ Ona: Na ljubezenskem področju se vam obeta prijetna avantura, ki vam bo spet pognala kri po žilah. Le zakaj ste tako dolgo čakali na ta korak, ko je vendar povsem jasno, da vam enostavno ne more spo-dleteti. On: Neprijeten dogodek vam bo sicer pustil določene posledice, vendar bo to le kapljica proti temu, kar se bo pripetilo vašim »sovražnikom«. Nikar se jim preveč ne posmehujte, saj se lahko situacija tudi obrne... DVOJČKA ft? ■ STRELEC Ona: Razmislite o nadaljevanju pred davnim časom začetega razmerja, ki vam nikakor ne da miru, saj imate čuden občutek, da še niste uspeli pobrati vseh sadov. Izkoristite nepričakovano priložnost - ne bo vam žal. On: Četudi se vam včasih dozdeva, da se lotevate nemogočih stvari, vam bo v pravem trenutku uspelo premakniti pravo ledeno goro. In to vam bo marsikatera prijateljica zamerila, zato tega nikar ne obešajte na veliki zvon. Ona: Teden boste izkoristili za opravke, ki ste jih že nekoliko zamudili. Postorite nekaj tudi zase in za svojo dušo, saj je to prvi pogoj za vašo srečo. Nekdo se vam bo prijetno do-brikal . On: Čeprav ste imeli zadnje čase kar nekaj težav na poslovnem področju, se vam bo zdaj resnično nasmehnila sreča, ki ste jo že dolgo pričakovali. Nesoglasja s sodelavci bodo naenkrat pozabljena in vse bo tako, kot si želite. Ona: Uspelo vam bo, da si boste ustvarili odlične možnosti za ponoven začetek na poslovnem področju, kjer ste nekoč že pogoreli. Naj vas stari neuspehi nikar ne ovirajo, saj bo tokrat povsem drugače - predvsem boljše. On: Partnerka se vam bo iskreno opravičila za pretekla nesoglasja, saj bo končno spoznala, da ste imeli prav. To bo vsekakor v veliki meri izboljšalo vajin odnos, ki je bil zanje čase kar malo čuden. KOZOROG Ona: Tudi za vas bo končno posijalo sonce. V prihodnjih dneh se vam obeta ugoden razplet poslovne avanture, pri čemer tudi finančni učinek ne bo izostal. Le tako naprej in nikar se ne ozirajte na nasvete nasprotnega spola. On: Vsi okoli vas se bodo čudili vaši zagnanosti in delavnosti, kar ni ravno vaša prirojena navada. Pazite, da se ne boste s takšnim ravnanjem preveč oddaljili od stare družbe, ki vas že rahlo pogreša. TALILO, POOL, DDR, OV, OBET, VIKTOR, ARKTIKA, INRI, OK, KLOR, KARIN, SLOVO, RIZIKO, LESTENEC, KRAKOV, KLANICA. Geslo: Pretesni prostori Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon za mesečno funkcionalno vadbo v Fit clubu Roko v Celju, prejme: Tanja Bobner, Iršičeva 4, 3000 Celje. 2. nagrado, darilni bon, unovčljiv v Trgovini Medved v Laškem, prejme: Silvo Pinter, Strmca 81, 3270 Laško. 3. nagrado, bon za nedeljsko kosilo v Gostišču Hochkraut v Tremerjah, prejme: Andrej Bukovšek, Osredek 9a, 3230 Šentjur. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti. Ona: Neka novica vas bo presneto presenetila, saj bo obenem prav tako neverjetna kot tudi razburljiva. Družba čaka samo še na vas, zato se potrudite in izpeljite svoj del načrta. Nekdo vas že dlje opazuje. On: Sprejeli boste partnerkino igro in se prav pošteno zabavali. Skupaj se bosta odločila za precejšnje spremembe v ljubezenskem življenju, kar vama bo prineslo kar precej prijetnih trenutkov. DEVICA Ona: Niste tako nedolžni, kot se delate, zato bi lahko tudi sami pomagali pri reševanju neprijetne zadeve, ki je doletela partnerja, sicer se boste sami znašli v velikih težavah. Vključite se in s skupnimi močmi bo zadeva hitro rešena. On: Napotili se boste na sprehod s prijatelji in se prav prijetno zabavali. Naenkrat bo v vaše življenje vstopila neznanka, ki vas bo vrgla iz tira. Nikar ne stojte odprtih ust, ampak storite nekaj. VODNAR Ona: Ob prijetnem pomen-ku boste spoznali tudi drugo plat osebe, s katero ste imeli do zdaj le poslovno razmerje, kar vam bo ne le všeč, ampak boste od sreče kar plavali v oblakih. Streznitev bo prišla kasneje... On: Spogledovanje z neznanko se bo sprevrglo v prijetno ljubimkanje, ki ste si ga na tihem že dolgo želeli. To sicer nekomu ne bo povsem všeč, vendar mu boste hitro povedali, naj se raje briga zase. Ona: S partnerjem si bosta povedala tudi tisto, kar sta zadnje čase na nek način skrivala drug pred drugim. Tako se bo razrešilo marsikatero nesoglasje, ki je zadnje čase že kar pošteno načenjalo vajin odnos. On: Viharna odločitev vas bo pripeljala na dokaj negotova tla, a si boste hitro opomogli. Na pomoč vam bo priskočil dober prijatelj, ki bo v zameno zahteval manjšo uslugo. Glede poslov si nikar ne delajte odvečnih skrbi. ŠALA 7 2 3 4 5 POLMER 6 BRENCELJ 10 8 11 48 RUMENA STRAN V soju celjskih zvezd in grbov Celje je v soboto, 11. aprila, praznovalo - z mestom pa seveda tudi prejemniki letošnjih najvišjih občinskih priznanj. Letos je župan Bojan Šrot podelil zlati grb, po tri srebrne in bronaste ter štiri kristalne celjske grbe. Ker je v Celju že leta v navadi, da so na slovesnosti ob občinskem prazniku v ospredju dobitniki najvišjih občinskih priznanj, je svoj nagovor začel z mislijo budističnega meniha, da vsi poznajo pravo pot, a le malokdo jo tudi prehodi, v Celju pa po njej zagotovo korakajo prejemniki priznanj. IS, foto: SHERPA Nasmejani prejemniki letošnjega zlatega celjskega grba - ekipa Novega tednika. Letošnje najvišje občinsko priznanje je skrbno čuvala v. d. odgovorne urednice Tatjana Cvirn, levo ob njej je prokuristka podjetja NT&RC Anica Šrot Aužner. Leta 2011 je zlati celjski grb v rokah držal Vasilije Ćetković - Vasko. Umetnik je v Celju preživel večino svojega ustvarjalnega obdobja in pustil svoj odtis v podobi skulptur, ki bogatijo izgled mesta, v torek pa bo prav v knežjem mestu predstavil tudi svojo monografijo Risbe. Na predstavitvi ga bo zagotovo spremljala življenjska sopotnica Ana Četkovič Vodovnik, manjkala pa bosta glasbenika Aleš Vovk Raay in Marjetka Vovk Jurkovnik. Celjanka Marjetka je v soboto zvečer svojo evrovizijsko pesem zapela tudi someščanom. So se o celjskih grbih pogovarjali tudi direktor SB Celje Marjan Ferjanc, podjetnik in zapriseženi gasilec Janko Turnšek ter zdaj upokojeni pravnik Anton Rojec? Morda pa le, saj je dvojica imela kar precej opravkov z njimi. Anton Rojec jih je delil kot predsednik občinskega sveta v začetku 90. let, Janko Turnšek je bronastega kot funkcionar PGD Lokrovec-Dobrova držal v rokah leta 2007, ko se je zlati le za en mesec izmuznil Marjanu Ferjancu. Aprila 2007 ga je namreč prejela SB Celje. Nostalgija Starejše generacije imajo gotovo v spominu katerega od napevov nekoč slavne jugoslovanske zasedbe Korni grupa, kot so Trla baba lan, Moja generacija ... Njen vodja je bil skladatelj in pianist Kornelije Bata Kovač (levo), ki je pred dnevi obiskal Celje in v Plesnem forumu navdušil zbrane nostalgike, pa tudi mlajše, ki šele odkrivajo njegovo glasbo. Ob mednarodni inštrumentalni zasedbi so nastopili številni domači in tuji pevski solisti. Med njimi je bil tudi Boštjan Korošec, ki je »zakuhal« ta obisk, potem ko je pred časom uspešno posnel eno od Kovačevih skladb. NC, foto: ROK TRŽAN »Bojna« tovariša Nekdanja »bojna« tovariša Jožef Školč (levo) in Željko Cigler sta se tokrat srečala v Celju na prvem Dnevu mladih raziskovalcev, saj se zadnja leta oba ukvarjata s spodbujanjem raziskovalnega dela mladih. Školč je glavni tajnik Zveze za tehnično kulturo Slovenije, Cigler pa v Mestni občini Celje med drugim skrbi za vsakoletno akcijo Mladi za Celje. Tako oba ostajata mlada, čeprav se gotovo rada skupaj spominjata tudi starih, dobrih časov. NC, foto: GrupA Pozdravljen, lepotec! V ljudeh je preveč pohlepa. Vse bi radi imeli, nekateri skoraj vse tudi imajo, vendar jih to premalo osrečuje. Tako meni tudi kantavtor, Ježkov nagrajenec Adi Smolar, ki je v nedeljo na dobrodelnem koncertu v Mozirju v korist vrtca v Kazahstanu prepeval hvalnico skromnosti. »Ko se pogledam v >špegu<, si rečem: >Pozdravljen, lepotec! <« je sporočil Mozirjanom. »Drugi komplicirajo, ker imajo prevelik nos, jaz pravim, da je pomembno le, da nos dobro vleče!« je nasmejal občinstvo. Pa še to: v zakulisju smo izvedeli, da se je za svoj dobrodelni nastop odpovedal celo običajni povrnitvi stroškov za bencin. »Če je dobrodelni koncert, naj bo res dobrodelni!« je zamahnil z roko, čeprav zanj Mozirje ni ravno blizu. BJ