Razgled po šolskcm svetu. — Splošno in obrezno oblskoranje ljudskih šol hoče uvesti rusko naučno ministrstro, ali ta lepa in vse hvale vredna namera ima razne zapreke. Predvsem bi bilo treba 176.000 novih šol; tako v kijevski guberniji 8048, podolski 6750, voliDjski 6585, poltavski 6473, hersonski 6119, hermski 5919 itd. Ako se računi za sezidanje ene šole samo 3000 rubljev, bi bilo torej treba za zidanje 176.000 novih šol več nego 500 milijonov rubljev. Kje jib naenkrat vzeti, o tem si sedaj beli lase rusko naučno ministrstvo. — 70 let nčltelj. Pač redko starost je doživel učitelj Rusi v Švici. Star je 101 leto in ,je 70 let izvrševal svoj lepi in težavni poklic. — Teodor Vernaleken. V Gradcu je umrl v starosti 95 let upokojeni ravnatelj učiteljišča na Dunaju in pedagoški pisatelj Teodor Vernaleken. — Angleški jezik na belgrajskem rsenčilišču. Da se vseučiliškim dijakom omogoči učenje angleškega jezika in angleške književnosti, je srbski naučni minister sprejel predlog profesorjev modroslovne fakultete ter je imenoval lektorjem angleškega jezika Davida Lawa, ki je ta jezik predaval na nekem vseučilišču na Francoskem. — Šolske počitnice t Berlinu v 1. 1907, se razdele tako-le: 1. Velikonočne počitniee se prično 23. marca in trajajo do 8. aprila. 2. Binkoštne od 17. do 24. maja. 3. Poletne od 5. julija do 13. avgusta. 4. Jesenske od 28. septembra do 8. oktobra. 5. Božične od 21. deeembra 1907 do 7. januarja 1908. — — Huda kazen na Poznanjskem. Povodom znanega štrajka na Poznanjskem je v vasi Višek pisal barvar Cerajevski d?e pismi tamošnjemu učitelju Guntherju, kjer ga je imenoval ,Saugling der teutonischen Hyane in den Ostprovinzen". Za to žaljenje je dobil 6 mesecev zapora. — Šolsko-obreznt pouk t nemški Južni Afrikl je uveden od 1. decembra 1906. — Dotični zakon zapoveduje, da traja šolska doba od 6.—14. starostnega leta. Vsi otroci v okrožju 4 km morajo hoditi v dotično šolo. Otrokom je dovoljeno, zapustiti redni pouk z izpolnjenim 14. starostnim letom, in sicer le s posebnim dovoljenjem vlade. — Šolske zamude se lahko kaznujejo z denarno globo do 150 mark. — Angležki naučnl minister Birell je odstopil ter postal državni tajuik za Irsko. Kakor znano, je Birell propadel s svojimi preosnovami o ljudski šoli v gosposki zbornici. Njegov naslednik je Mac Kenna. — Učiteljske plače na Ogrskem. V ogrskem rainistrskem syetu se je sprejel predlog glede na ureditev učiteljskih prejemkov. Apponyi namerava predlog o regulaciji uftiteljskih plač predlagati ogrskemu državnemu zboru še v tem zasedanju. — Solske zdravnike uvedejo baje v Avstriji. Šolski idravniki bodo morali nadzirati zdravstveno stanje šolske mladine in jo opozarjati na možne nevarnosti V ta namen bodo moiali pregledovati mladino v šoli in ukreniti, kar je potreba. Šolski idravnik bo dolžan preiskati začetkom šolskega leta vse otroke in določiti, kateri na.j se oprosti n. pr. telovadbe, petja, ročnih del itd. Med letom bo moral večkrat obiskati šolo in ob nenavadnih nesrečah priskočiti takoj na pomoč. Za te posle se rau odkaže 40 K za vsak razred; ker je v Avstriji okolo 60.000 razredov, bo stala ta nova naprava okolo 2,400.000 K. — Praški mestnl svet proti maturl. Praška mestna sbornica je sklenila resolucijo, v kateri zahteva odpravo cele mature na srednjib šolah ali pa vsaj odpravo pismene in kar največjo olajšavo ustne mature. — Odprarljena matnra. Francoski naučai -minister je odpravil izpit zrelosti na srednjih šolah. Minister meni: Ako se je dijak osem let učil kakor treba, pozna gotovo predmete toliko, kolikor se od njega zahteva. (Kdaj pridejo v Avstriji do takega pametnega spoznanja ?!)