LES wood Revija za lesno gospodarstvo Wood Industry & Economy Journal 3/98 marec 1998 Letnik 50 {t. 3 str. 41-80 UDK 630 / ISSN 0024-1067 Revija LES Glavni urednik: prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Urednik: Stane Ko~ar, dipl. ing. Lektor: Andrej ^esen, prof. Uredni{ki svet: Predsednik: Peter Tom{i~, dipl. oec. ^lani: Franc Ga{per, ing., Jo`e Bobi~, Asto Dvornik, dipl. ing., Nedeljko Gregori~, dipl. ing., Friderik Kova~, dipl. oec., mag. Borut Mad`arevi~, Zvone Novina, dipl. ing., Matja` Rojnik, dipl. ing., Uro{ Rupreht, dipl. oec., mag. Miroslav [trajhar, Janez Zalar, ing., Stojan @ibert, dipl. ing., prof. dr. Jo`e Kova~, dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, Ale{ Hus, dipl. ing., Vinko Velu{~ek, dipl. ing., doc. dr. @eljko Gori{ek Uredni{ki odbor: prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), mag. Stane Ber~i~, doc. dr. Bojan Bu~ar, Janez Gril, dipl. ing., doc. dr. @eljko Gori{ek, Marjeta Gorši~, dipl. ing., prof. dr. Franci Pohleven, vi{. pred. mag. Branko Knehtl, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Vinko Rozman, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Toma` Klop~i~, dipl. ing. Direktor: dr. mag. Jo`e Korber Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava: 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija telefon (061)/222-143, fax (061)/221-616 Naro~nina: Dijaki in {tudenti (polletna) ........ 1.500 SIT Posamezniki (polletna) ............ 3.000 SIT Podjetja in ustanove (letna) ....... 36.000 SIT Obrtniki in {ole (letna) ........... 18.000 SIT Tujina (letna) ................... 100 USD @iro ra~un: Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 50101-678-62889 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk: Bavant d.o.o. Za izdajanje prispevata Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije in Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, {t. 4/92) daje Ministrstvo za informiranje na vlogo mnenje, da {teje strokovna revija LES med proizvode informativnega zna~aja iz 13. to~ke tarifne {tevilke 3, za katere se pla~uje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - CD-Tree ter v drugih informacijskih sistemih. Slika na naslovni strani: A-Banka Novo Mesto - oprema Mizarstvo Bobi~ Stradivari Mikrofibrilni kot v juvenilni in zreli jelovini (Abies alba Mill.) Kotiljon na panju Analiza `ivljenjskega ciklusa proizvoda kot pomo~ pri oblikovanju uspešne poslovne strategije v pohištvenih podjetjih Ustanovljeno DIT lesarstva Primorske Gostota in relativna gostota lesa Novice iz Weiniga Les po katerem je Brazilija dobila svoje ime Pomen zaš~ite ~elnega lesa pri lesenih oknih Meje organiziranja in merjenje uspešnosti poslovanja profitnih centrov Informacije GZS - Zdru`enje lesarstva {t. 4/98 Ozna~evanje Zaš~ita gozdov na straniš~u Internet iz elektri~ne vti~nice Prof. dr. Niko Torelli - ~astni doktor dunajske BOKU (Universität für Bodenkultur Pohištveni sejem Köln 1998 - barometer tr`ne situacije Mesto kakovosti v strategiji razvoja Zasavja Temeljne zna~ilnosti visokošolskega strokovnega in univerzitetnega študija lesarstva Violona iz šolske delavnice Obvestilo Lesarske zalo`be Borzne vesti Diplomske naloge diplomantov lesarstva v letu 1997 Novosti s knji`nih polic Bilten INDOK slu`be Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke fakultete Niko TORELLI Niko TORELLI Željko GORIŠEK Martin ZUPANČIČ Leon OBLAK Darko MOTIK Niko TORELLI Niko TORELLI Branko KNEHTL Marko HOČEVAR Aleš LIKAR Tom LEVANIČ Katarina ČUFAR Jože KORBER Jože RESNIK Fani POTOČNIK Tomaž KLOPČIČ Željko GORIŠEK Darinka KOZINC Mirko GERŠAK 43 45 47 48 51 52 54 55 57 60 v - viii 62 63 64 65 66 68 70 73 74 75 76 78 79 LES wood 50 (1998) 3 Contents 42 LES wood Wood Technology & Economy Journal Volume 50, No 3/98 Editor’s Office: 1000 Ljubljana, Karlov{ka 3, Slovenia Phone: + 386 61 222-143 Fax No.: + 386 61 221-616 Contents Microfibrillar Angle in Juvenile and Adult Wood in Silver fir (Abies albaMill.) Analysis of a Lifetime Cycle of a Product as a Help at Develop- Leon OBLAK ing Succesfull Bussiness Strategy in Woodworking Firm Density and Relative Density of Wood The Wood from which Brasilia has got it’s Name Pripravljalni seminar za strokovni izpit, za strokovnjake, diplomirane in`enirje, in`enirje in tehnike lesarstva Društvo in`enirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana na osnovi pooblastila Zveze DIT lesarstva Slovenije organizira, skladno zakonom o graditvi objektov, pripravljalni seminar za strokovni izpit, na osnovi katerega dobijo strokovnjaki - dipl. in`enirji, in`enirji in tehniki lesarstva - potrdilo, licenco o opravljenem izpitu Takšno potrdilo, licenco, morajo imeti strokovnjaki: - ki delajo pri gradnji objektov (projektiranje in z njim povezano tehni~no svetovanje; - ki delajo pri izvajanju gradenj, oz. del pri opremljanju objektov; - ki projektirajo tehnološke procese; - nanovo pa tudi strokovnjaki, k¡ projektirajo in odlo~ajo o nabavi, monta`i in uvajanju tehnološke opreme ter to tudi nadzorujejo. Zakon o graditvi objektov (Ur. I. 59/ 96, 25.10.1996), na njegovi osnovi izdelan Pravilnik o programu in na~inu opravljanja strokovnih izpitov in Statut in`enirske zbornice (Ur. l. 7/97, 13. 02. 97) na novo urejajo to tematiko. Pripravljali seminar organiziramo predvidoma v aprilu, izpite pa naj bi kandidati opravili v maju 1998. Kandidati, ki se `ele udele`iti pripavljalnega seminarja, naj, prosimo prijavijo svojo udele`bo do 25. marca 1998 na DIT lesarstva Ljubljana, Karlovška c. 3, Ljubljana, telefaks 061/221-616. Za našo stroko bodo seminarji predvidoma enkrat letno. Udele`bo na seminarju priporo~amo tudi mlajšim kadrom, ki se pripravljajo za zgoraj navedena strokovna dela. LES wood 50 (1998) 3 Uvodnik 43 Stradivari V svojem prvem uvodniku sem vam povedal zgodbico o `upniku in njegovem klobuku. Slutim, da me ~aka podobna usoda... Uredni{ki klobuk - hvala Bogu - sicer {e imamo, prav tako velikanski ko{, kamor smo nameravali metati slabe prispevke. Pa kaj, ko sta oba skoraj vedno prazna. Zdi se, kot da v Sloveniji ne velja prekleti rek “publish or perish” (“objavi ali pogini”), ki znanstvenikom po vsem svetu ne da spati. Naj spomnim, da je revija Les tudi znanstvena revija in kritika velja predvsem na{im, resda malo{tevil-nim, raziskovalcem, tudi “mladim”, še zlasti, ker za svoje raziskave dobivajo dr`avna sredstva. Dotacija Ministrstva za znanost in tehnologijo nas obvezuje, da revija redno izhaja in da so v vsaki {tevilki tudi znanstveni prispevki. Inštituta med tem nismo dobili, ve~ sodelovacev Oddelka je od{lo v pokoj. Kriti~na masa postaja vse bolj kriti~na (bere se kot besedna igra). Prispevke po{iljajo predvsem pedagogi. Ti pa so vse bolj nezadovoljni (stavka delavcev, zaposlenih v vzgoji, izobra`evanju in znanosti bo 31. marca). Oddelek za lesarstvo BF se z drago promocijsko predstavitvijo trudi, da bi usmeril vsaj nekaj maturantov na univerzitetni {tudij lesarstva. Sodeluje tudi pri negotovem programu strokovnih gimnazij, kjer naj bi prek izbirnih strokovnih in maturitetnih predmetov prav tako usmerili nekaj maturantov na univerzitetni program lesarstva. Kdo bo prevzel odgovornost za razvoj stroke v pedago{kem in raziskovalnem pogledu, ~e bo presahnil edini lesarski univerzitetni program v dr`avi? Moto dana{nje tr`no usmerjene dru`be je added value (dodana vrednost), torej vrednost dodana z znanjem. Znanje pomeni nove tehnologije, domiseln dizajn, diverzifikacijo izdelkov in ne nazadnje organizacijo proizvodnje z uspe{nim tr`enjem. Dum spiramus, speramus (dokler dihamo, upamo) so rekli Latin-ci in tudi mi {e vedno hropemo in upamo... Upanje se imenuje STRADIVARI. Nih~e se ni tako dobro spoznal na les in nih~e ni ustvarjal bolj `elenih in popolnih lesenih izdelkov. Noben material ni dosegel ve~je vrednosti kot les v Stradivarijevih violinah. Kubi~ni meter smrekovine, ki je {el skozi Stradivarijeve roke, je danes vreden nekaj milijard dolarjev! Nekaj se `e lahko nau~imo od njega. Pa {e na nekaj ne bi smeli pozabiti. Neko~ smo `e govorili o primerjalnih prednostih lesa. Govorili smo tudi o ne{kodljivem vra~anju lesa v ogljikov cikel. Danes lahko poudarimo {e eno njegovih prednosti. Za njegovo predelavo in obdelavo je treba znatno manj energije kot pri konkuren~nih materialih, kot so kovine in plastika. Na to se vse prerado pozablja. Poglejmo si stvar nekoliko pobli`e. Cena aluminijevih oken je primerljiva z lesenimi. Res? Za proizvodnjo tone aluminija se porabi kar 70.000 kWh, jekla 4.000 kWh, papirja 500-1.000 kWh, kubi~nega metra srednje gostih vlaknenih plo{~ (MDF) do 200 kWh, ivernih plo{~ 120-160 kWh, intenzivno lepljenega lesa 60-80 kWh in `aganega lesa le 30-40 kWh. ^e gledmo na stvar globalno, je stvar resni~no precej druga~na. Lesen stol “di{i” med rastjo, predelavo in obdelavo in celo med rabo, medtem ko `elezen stol “smrdi” `e med pridobivanjem rude, pripravo kovine in med obdelavo ter predvsem med proizvodnjo energije. Obremenitve okolja trgovci ne omenjajo. Boste izbrali “umazano”, hladno, s plastiko obljepljeno motovilo ali ekolo{ko ”~ist”, topel stol, ki vas povezuje z naravo? Gozdovi so “pridni”, prav ni~ se ne zmenijo za “{petirje” glede lastni{tva in {e zmeraj nas vsako leto razveselijo z nekaj milijoni kubi~nih metrov lesa. Te `elimo v najve~ji meri predelati doma, seveda z veliko dodane vredosti oz. z veliko znanja. Revija Les kot nacionalna revija lahko mnogo stori za prenos znanja, popularizacijo in ugled stroke. Sodelujmo! Va{ urednik LES wood 50 (1998) 3 Napovedi 44 LES obveš~evalec riloga revije LES ob 23. sejmu LESMA junij 1998 Sejemska ponudba strojev, naprav in materialov za lesarstvo ob 23. sejmu LESMA 98 Ljubljana, junij 1998 Tudi ob letošnjem 23. sejmu LESMA pri reviji LES v sodelovanju z Zdru`enjem lesarstva pri GZS pripravljamo publikacijo, ki je namenjena predstavitvi strojev, naprav in materialov za lesarstvo. Podobno publikacijo (LES/obveš~evalec) smo izdali ob predlanskem 22. sejmu LESMA (bienalni sejem strojev, naprav in materialov za lesarstvo), ter 7. in 8. Ijubljanskem pohištvenem sejmu in z njo vzbudili veliko zanimanje slovenske lesarske javnosti. Osrednji del publikacije je namenjen informacijam o sejmu in obsejemskih prireditvah, druge dele pa smo namenili predstavitvi vaše ponudbe z oglasom (1/1, 1/2, 1/4 ali 1/8 strani) po zelo ugodnih cenah, pa še s popustom za naro~nike revije LES. Spredstavitvijo v tej publikaciji se boste predstavili Ijudem ne samo nekaj dni na sejmu, temve~ tudi kasneje, ~ez tedne ali mesece, ko bodo iskali ponudnike za posamezna podro~ja v lesarstvu. Ksodelovanju vabimo tudi podjetnike, ki ne mislijo razstavljati na letošnjem sejmu LESMA, saj bo vaša predstavitev v publikaciji odmevna med obiskovalci sejma ter v ostali slovenski lesarski javnosti v ~asu sejma in tudi po njem. Publikacijo LESARSTVO 97 bodo dobili obiskovalci sejma ter vsi naro~niki revije LES (celotna slovenska lesarska industrija in obrt), zato ne izpustite izjemne prilo`nosti za predstavitev svoje dejavnosti. Pokli~ite ~imprej in si zagotovite najboljše mesto! Za vse dodatne informacije in naro~ila pokli~ite: Uredništvo revije LES, Stane Ko~ar, tel. 061 /222-143, fax. 061 /221-616. LESI obveščevalec iloga revije LES ob 23. sejmu LESMA junij 1998 TU BI BIL LAHKO VAŠ OGLAS NE ODLAŠAJTE - POKLI^ITE LES wood 50 (1998) 3 Raziskave in razvoj 45 UDK 630*811.53/.54:630*174.7 Abies alba Mill. Izvirni znanstveni ~lanek (Original Scientific Paper) Mikrofibrilni kot v juvenilni in zreli jelovini (Abies alba Mill.) Microfibrillar Angle in Juvenile and Adult Wood in Silver fir (Abies alba Mill.) N. Torelli, @. Gorišek, M. Zupan~i~1 Izvle~ek Abstract Pri jelki (Abies alba Mill.) je bila z metodo po Senftu in Variation of the microfibrillar angle (MA) in radial and tangential Brendtsenu (1985) merjena variabilnost mikrofibrilnega walls in early- and latewood of successive growth rings from the kota (MK) v radialnih in tangencialnih stenah ranega in pith of a tree of Abies alba Mill. using modified iodine crystal tech-kasnega lesa v odvisnosti od starosti. Zveza med MK in nique (Senft and Brendtsen 1985) was measured. Between MA and starostjo je bila negativna (R2 med 0,52 in 0,78). rings from pith a rather strong negative correlation (R2 between Prikazani so štirje grafi, ki prikazujejo zvezo med MK v 0,52 in 0,78) was established. Four graphs are presented showing radialnih in tangencialnih stenah ranega in kasnega lesa in variation of the MA in radial and tangential walls of early- and late oddaljenostjo od str`ena (starostjo). wood of successive growth rings from the pith. Klju~ne besede: jelka, Abies alba Mill., mikrofibrilarni kot, Keywords: Silver fir (Abies alba Mill), microfibrillar angle, juve-juvenilni les, zreli les. nile wood, adult wood. Uvod zvezo med starostjo lesa in aksialnim Rezultati in diskusija skr~kom lesa. Ker je le-ta bistveno Zgradba lesa je na vseh nivojih izraz- odvisen od mikrofibrilnega kota smo Rezultati so prikazani na štirih grafih ito anizotropna: makroskopski (pri- si zadali tudi nalogo ugotoviti zvezo (slika 2 do 5). O~itna je dokaj tesna rastne plasti), mikroskopski (razli~no med mikrofibrilnim kotom in starost- negativna nelinearna korelacija med usmerjene celice) in submikroskopski jo, lo~eno za radialne in tangencial- mikrofibrilim kotom in starostjo bra-(mikrofibrile in njihova orientacija). ne stene ter lo~eno za rani in kasni nik. Na~elno je bila korelacija tes-Izrazita kr~itvena anizotropija, ki jo les. Širše nas je tudi zanimala more- nejša v kasnem lesu in v tangencial-poleg raznih rastnih anomalij oz. bitna zveza oz. koincidenca med ~a- nih stenah. Manjšo korelacijo v radi-»napak«, smemo šteti za najbolj mo- sovno stabilizacijo mikrofibrilnega alnih stenah lahko pripišemo masiv-te~o lastnost lesa v procesu obdelave kota, dol`ine traheid in orientacije nemu pojavu obokanih pikenj v radiin predelave, je med drugim tudi po- rasti kot domnevnih razli~nih aspek- alnih stenah. Pove~anje mikrofibril-sledica bolj ali manj aksialne orien- tov juvenilnosti. nega kota pri starosti 38 let je posle-tacije mikrofibril v najbolj masivnem dica prisotnosti kompresijskega lesa. sloju celi~ne stene S2. Material in metoda Na podlagi rezultatov ne moremo potrditi hipoteze, da je mikrofibrilni Cilj Meritve so bile izvedene na enem kot v radialnih stenah na splošno testnem drevesu jelke (Abies alba ve~ji kot v tangencialnih, kar naj bi V sklopu širše šudije o juvenilnem le- Mill.). Poslu`ili smo se metode po prispevalo k pre~ni kr~itveni anizo-su in njegovem vplivu na dimenzijsko Senftu in Brendtsnu (1985) z bar- tropiji (Preston 1934, Pentony 1953). stabilnost smo `eleli pri jelki preveriti vanjem medkristalitnih prostorov s Vsekakor pa je variabilnost mikrofib-kalijevim jodidom. Preparate smo rilnega kota ve~ja v radialnih stenah fotografirali, projecirali na digitalno kot v tangencialnih. Vselej je bil mi-1 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesar- ploš~o in izmerili mikrofibrilni kot krofibrilni kot najve~ji v majmlajšem stvo, Ro`na dolina, Cesta VIII/34 (slika 1). juvenilnem odbobju (25 do 35 °) in v LES wood 50 (1998) 3 Raziskave in razvoj 46 iQEmm 7 Slika 1. Jelka (Abies alba Mill.): dolo~itev mikrofibrilnega kota v aksialnih traheidah (a) normalnega zrelega lesa, (b) juvenil-nega lesa in (c) kompresijskega lesa Figure 1. Silver fir (Abies alba Mill.): determination of microfibrillar angle in axial tracheids of (a) normal adult wood, (b) juvenile wood and (c) compression wood 40 7 35 30 25 20 15 10 5 0 y = -6,5437Ln(x) + 29,28 ______R2 = 0,5273______ X If I r lUl ~xr~-----~*L T * & x * 1TT ~x 10 15 20 25 30 Starost [leto] Age [years] 35 40 45 Slika 2. Jelka A(bies albaMill.) rani les, radialne stene: zveza med mikrofibrilnim kotom in starostjo Figure 2. Silver fir (Abies alba Mill.) early wood, radial walls: microfibrillar angle as related to number of rings from pith 40 35 30 25 20 15 10 5 0 10 15 20 25 Starost [leto] Age [years] 30 35 40 45 obdobju 25 do 35 let padel na vrednosti od 2 do 8 °, kar je karakteristika zrelega lesa. Stabilizacija mikrofibrilnega kota na minimalni vrednosti boj ali manj sovpada s stabilizacijo dol`ine aksialnih traheid in prevoja orientacije rasti, ki tako nakazujejo dol`ino juvenilnega obdobja. Sklep Mikrofibrilni kot se s starostjo hitro zmanjšuje in se stabilizira na minimalni vrednosti v starosti 25 do 35 let. Juvenilnost je starostna kategorija, zato je fizi~ni obseg neza`elenega juvenilnega lesa odvisen od hitrosti rasti v zgodnjem obdobju. Nakazuje se zaklju~ek, da so rastni prevoj, stabilizacija mikrofibrilarnega kota na najmanjši vrednosti in stabilizacija dol`ine aksialnih traheid na najve~ji vrednosti razli~ni aspekti, ki ozna-~ujejo zaklju~ek juvenilnega obdobja. LITERATURA 1. Senft, F. J. & A. B. Brendtsen 1985. Measuring microfibrillar angles using light microscopy. Wood and fiber science, 17 (4): 564-567. 2. Preston, R. D. 1934. The organisation of the cell walls of the conifer tracheids. Phil. Trans. Roy. Soc. 224:131. 3. Pentoney, R. E. 1953. Mechanism affecting tangential vs. radial shrinkage. J. For. Prod. Res. Soc. 3(2):27-32. 0 5 0 5 Slika 3. Jelka A(bies albaMill.) rani les, tangencialne stene: zveza med mikrofibrilnim kotom in starostjo Figure 3. Silver fir (Abies alba Mill.) early wood, tangential walls: microfibrillar angle as related to number of rings from pith LES wood 50 (1998) 3 Raziskave in razvoj 47 Slika 4. Jelka A( bies albaMill.) kasni les, radialne stene: zveza med mikrofibrilnim kotom in starostjo Figure 4. Silver fir (Abies alba Mill.) late wood, radial walls: microfibrillar angle as related to number of rings from pith. Slika 5. Jelka A( bies albaMill.) kasni les, tangencialne stene: zveza med mikrofibrilnim kotom in starostjo. Figure 5. Silver fir (Abies alba Mill.) late wood, tangential walls: microfibrillar angle as related to number of rings from pith. ALI STE vedeli ? KOTILJON NA PANJU Najve~ja drevesa in hkrati najve~ji `ivi organizmi na Zemlji so mamutovci (Sequoiadendron giganteum, sin. Sequoia gigantea) in obalne sekvoje (Sequoia sempervirens) iz dru`ine Tax-odiaceae. Americani imenujejo obalno sekvojo coastal redwood, mamutovca pa Sierra redwood ali (najpogosteje) kar big tree. Po svojem nacionalnem junaku Welingtonu, zmagovalcu nad Napoleonom pri Waterlooju (1815), imenujejo Angle`i mamutovca tudi velingtoni- ja. Izvor slednjega imena je zelo zanimiv. 1853, t.j. v letu smrti “jeklenega vojvode”, so poslali v Evropo prva semena mamutovca iz Calaveroskega gozda oz. sestoja (Calaveros Grove), kjer ga je 1841 odkril John Bidwell. Areala vrst se ne prekrivata: mamutovec uspeva na zahodnih pobo~jih gorovja Sierra Nevada v osrednji Kaliforniji med nadmorskima višinama 1.200 in 2.400 m, obalna sekvoja pa v ve~ kot 450 milj dolgem pasu vzdol` kalifornijske obale, nekoliko bolj severno od areala mamu-tovca. Vitke obalne sekvoje dr`e trenutni sve- tovni višinski rekord, medtem ko so mamu-tovci najbolj voluminozna oz. zajetna drevesa. Kmalu po odkritju obeh vrst so jih za~eli brezobzirno izkoriš~ati, zlasti obalno sekvojo, mamutovce pa zaradi izjemnih debelin in krhkega lesa (k sre~i) precej manj. Z brezobzirnim izkoriš~anjem so prenehali šele po 60 letih, ko so sprejeli ostre zaš~itne ukrepe. Indijanci iz plemena Sinkyone so imeli do gozdnih orjakov izjemno spoštljiv odnos. Menili so, da so ta drevesa sveti zaš~itniki gozdov, še zlasti voda (tega mnogi se danes ne razumenjo!) in zaš~itniki duhov in grobov njihovih prednikov. Mamutovec “General Sherman” iz “Sequoia National Park” je 1989 meril v višino 83,8 m in je imel v prsni višini (1,4 m) obseg 25 m! “Gospod general” tehtajo ni~ manj kot 5,5 milijonov kilogramov. Ameri~ani ne bi bili Ameri~ani, ~e ne bi 4. julija (ameriški dr`avni praznik) 1854 na panju posekanega orjaka zaplesalo kotiljon 34 plesalcev, od tega (boljša) polovica v širokih krilih. Dovolj prostora je ostalo še za godce... To pa še ni vse! Bogati William Waldorf Astor, ustanovitelj znamenitega hotela Wal-dorf-Astorije v New Yorku, je dal za stavo izdelati jedilno mizo iz debelnega koluta, za katero je sedlo kar 40 jedcev! Na “Kolumbijski razstavi” 1893 v Chicagu so razstavili “najve~jo desko vseh ~asov” široko 5 m! V obdobju od 1850 do 1925 so gozdarske dru`be posekale `e tretjino “redwoodskih” gozdov, ve~ino preostalih pa kasneje. Spodbujal jih je neverjeten zaslu`ek: na vsakih 1,25 investiranih dolarjev je bil zaslu`ek kar 1350 $,. Dandanes (bi takšno uni~eva-nje naletelo na mo~an odpor javnosti. “Naturalist” John Muir je dosegel, da so 1890 ustanovili Sekvojski in Yosemitski nacionalni park in tako “federalno” zaš~itili ta ~asti-tljiva drevesa . Mimogrede povejmo, da je Muirova zasluga tudi zaš~ita Velikega kanjona (Grand Canyon) in “okamenelega gozda” (Petrified forest) v Arizoni. Veliko o tem mo`u boste zvedeli na doma~i strani http://www.sierraclub.org/john muir exhibit/. N.T. 01 LES wood 50 (1998) 3 Raziskave in razvoj 48 UDK: 684:658.51 Izvirni znanstveni ~lanek (Original Scientific Paper) Analiza `ivljenjskega ciklusa proizvoda kot pomo~ pri oblikovanju uspešne poslovne strategije v pohištvenih podjetjih Analysis of a Lifetime Cycle of a Product as a Help at Developing Succesful Bussiness Strategy in Woodworking Firm 12 L. Oblak , D. Motik Izvle~ek Proizvodi, ki se pojavijo na trgu, imajo razli~no obliko krivulje `ivljenjskega ciklusa, iz katere poleg `ivljenjske dobe izdelka vidimo še koli~ino prodaje v posameznih ~asovnih obdobjih. Podjetja v pohištveni industriji se o proizvodnji ne bi smela odlo~ati na podlagi trenutnega maksimalnega dobi~ka, temve~ bi svoje napore morala usmerjati v optimizacijo proizvodnega programa, s katerim bi v vsakem trenutku dosegla najve~ji dobi~ek. ^lanek analizira proizvodni program uspešnega srednje velikega pohištvenega podjetja in preu~uje metode razvoja in planiranja njegove proizvodnje. Klju~ne besede: `ivljenjski ciklus izdelka, poslovna strategija podjetja, pohištveno podjetje Abstract Products, which appears on the market, have different lifecycle curve, from which we distinguish product’s life time and the quantity of products sold in different time periods. Woodworking firm wouldn’t decide of production on temporary maximal income but it would direct all it’s strenght in optimisation of production line, with which it would reach the biggest profit. The article analyses product line of successful middle big firm and deals methods of development and planning of it’s production. Keywords: lifetime cycle of product, bussiness strategy of firm, woodworking firm 1. UVOD Vse ostrejše zahteve, ki jih trg postavlja pred proizvajalce pohištva, narekujejo premišljeno oblikovanje poslovne strategije, znotraj katere je eden glavnih ciljev pravilen izbor proizvodnih oziroma prodajnih sorti-mentov. Le-ta lahko omogo~i zadovoljstvo kupcev, pove~anje prodaje, tr`nega dele`a in s tem povezano ustvarjanje ~im ve~jega dobi~ka. Pri uvajanju novega proizvoda na tr-`iš~e podjetje pri~akuje, da bo njegova `ivljenjska doba dolga ter da bo proizvod ustvaril na~rtovani oziroma `eleni dobi~ek in s tem opravi~il 1 Dr., Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina, C. VIII/34, Ljubljana 2 Mag., Šumarski fakultet, Zavod za organizaciju proizvodnje u drvnoj industriji, Svetošimunska 25, Zagreb vlaganje v njegov razvoj. Vendar pa se to ne zgodi vedno. Institucije, ki se ukvarjajo z analiziranjem uspeha novih proizvodov, ugotavljajo, da je procent poslovno neuspelih proizvodov zelo visok. Poleg tega pa se proizvodi, ki na za~etku svoje `ivljenjske poti dosegajo finan~ne uspehe, kmalu sre~ajo s hudo konkurenco. Posledica vsega tega je dejstvo, da se ~as, namenjen za razvoj novega proizvoda vse bolj krajša, s tem pa se krajša tudi `ivljenjski ciklus proizvoda. Z uporabo koncepta analize `ivljenj-skega ciklusa proizvoda lahko podjetje uspešneje in u~inkoviteje ures-ni~uje svojo strategijo razvoja. Na osnovi informacij, ki jih daje analiza in prognoza `ivljenjskih ciklusov, lahko podjetje pravilno na~rtuje `elene prihodne mo`nosti `ivljenjskih ciklusov svojih proizvodov. To pa v kon~-ni fazi pomeni, da lahko podjetje uspešno dolo~i prioritete posameznih dejavnosti, kot so na primer: razvoj novih proizvodov, postopno ukinjanje proizvodnje zastarelih proizvodov, izboljšanje obstoje~ih proizvodov itd. Na ta na~in je mo`no optimalno razporediti razpolo`ljiva denarna sredstva in pozornost usmeriti v tiste dejavnosti, ki bodo pripomogle k uspešnemu izvajanju zastavljene poslovne politike. 2. POSLOVNA STRATEGIJA PODJETJA Oblikovanje sistema ciljev in opredelitev strategije podjetja, ki ustreza danim okoliš~inam, je osnova za uspešno poslovanje podjetja. Izhajajo~ iz dejanskega stanja (Kje je podjetje?), je treba definirati `eleno stanje (Kje podjetje `eli biti?), opredeliti cilje poslovanja (Kaj `eli podjetje dose-~i?) in mo`ne ukrepe za dosego teh LES wood 50 (1998) 3 Raziskave in razvoj 49 ciljev (Katere ukrepe lahko in mora podjetje uporabiti?) [1]. To je metodološki pristop v smislu diskretnega deterministi~nega dinami~nega programiranja. Spremljanje krivulje `iv-ljenjskega ciklusa proizvoda in pra-vo~asno uvajanje novih proizvodov na tr`iš~e, je v pohištveni industriji eden od va`nejših in klju~nih ciljev, ki si jih mora podjetje zastaviti v okviru svoje poslovne strategije. Pri izboru in formiranju prave strategije moramo praviloma upoštevati ve~ ciljev. V najve~jem številu primerov je osnovni cilj vsakega podjetja ustvariti ~im ve~ji dobi~ek. Lahko pa podjetja na za~etku pri~no z neprofitnim osvajanjem trga in kazanjem svoje prisotnosti na njem. Na ta na~in lahko osvojijo ve~ji tr`ni dele`, pridobijo dolo~ene presti`ne skupine kupcev, ustvarijo presti`en proizvod ali skupino proizvodov razpoznavne znamke, izboljšajo celostno podobo podjetja itd. Kupci postajajo zaradi sprememb nakupnih preferenc, nakupnih sposobnosti, okusov, porasta informiranosti, stopnje izobra`enosti in `ivlje-njskega standarda, vse bolj ob~utljivi in kriti~ni do koli~ine in vrste pohištva, ki jim je na trgu na razpolago. Na zasi~enem trgu je potrebno ponuditi nov in boljši izdelek, da bi se kategorije kupcev, ki `e imajo podoben izdelek, odlo~ile za nakup novega. Ko gre za nakup pohištva, lahko kupci ~asovno prestavijo nakup, saj v velikem številu `e razpolagajo z dolo~enimi proizvodi in so zaradi tega vse bolj izbir~ni. Zato mora biti sistem komuniciranja podjetja s kupci u~inkovit in mora na osnovi dobljenih informacij omogo~iti izbiro prave strategije. Podjetja, katerih izdelki so izpostavljeni velikemu vplivu `ivljenjskega ciklusa, morajo zaradi stabilizacije ko-li~ine prodaje stalno kombinirati stare in nove proizvode, oziroma morajo stalno razvijati nove proizvode in jih uvajati na trg, tako da prodaja vseh proizvodov dose`e svoj maksimum (slika 1) [2]. Pri tem pa je lan-siranje novih proizvodov na trg lahko pravo~asno, prepozno ali pa prezgodnje. Eden od glavnih dejavnikov pri vodenju marketinške strategije je izbor sortimenta proizvodov, ki bodo poleg pri~akovanega preboja na trg tudi zagotovili pri~akovani dobi~ek. ~e sortiment definiramo kot število proizvodov, ki predstavljajo proizvodnjo in ponudbo podjetja, je o~it-no, da tako okvirno postavimo mar-ketinške in poslovne cilje. Z izbiro sortimenta proizvodov okvirno dolo~imo svoje zahteve in namen, hkrati pa lahko ocenimo proizvodne in ekonomske mo`nosti. ^e na tak na~in preu~ujemo sortiment in proizvod, lahko marketinško strateške mo~i pravilno usmerimo in tako omogo~imo dober izhodiš~ni polo`aj naših izdelkov. Poleg širokega sortimenta izdelkov se lahko podjetja odlo~ijo za dodatno ponudbo. To se posebej nanaša na trgovine s pohištvom, saj danes `e vse velike prodajne hiše poleg po- hištva nudijo tudi opremo za ureditev stanovanja: svetilke, zavese, preproge, okrasne predmete ipd. Tako imajo dvojno korist: kupci se la`e odlo-~ijo za nakup zaradi lepše in ugodnejše ponudbe celotne ureditve prostora, hkrati pa se širi sortiment prodaje. Sortiment po eni strani narekuje ceno posameznega izdelka, saj se pogosto dogaja, da proizvajalec skuša z nekim delom sortimenta dose~i masovno prodajo z ni`jimi cenami, medtem ko z drugimi eksklu-zivnimi izdelki, ki so namenjeni višjim slojem kupcev, `eli dose~i cilje. Odnos med sortimentom, ceno in znamko izdelka je zelo ob~utljiv, ker lahko proizvajalec s prevelikim širjenjem sortimenta izgubi kupce presti`nejših izdelkov. Na podlagi povedanega lahko ugotovimo, da imajo podjetja, ki po-sve~ajo ve~ pozornosti raziskavi trga, razvoju in uvajanju novih izdelkov na trg, v podobnih okoliš~inah ve~ mo`-nosti, kot druga, manj anga`irana podjetja, in lahko dose`ejo ve~ji obseg prodaje. Razlog temu je dejstvo, da ima lahko prezgodnje ali prepozno uvajanje izdelkov na trg negativne posledice. ^e novi proizvod uvajamo na trg v ~asu, ko je predhodni še v fazi uvajanja ali po~asne rasti, obstaja nevarnost izgube velikega dela trga. ^e pa novi izdelek uvajamo na trg medtem, ko je pred-hodnji `e v fazi upadanja in ustvarja minimalni profit ali celo izgubo, obstaja nevarnost, da bo podjetje poslovalo z izgubo, še posebej, ~e novi izdelek ne dose`e pri~akovane-ga uspeha. 3. METODOLOGIJA RAZISKOVANJA Na osnovi podane problematike raziskovanja je vidno, da je spremljanje krivulje `ivljenjskega ciklusa izdelka in pravo~asno uvajanje novih proizvodov na trg eden od najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na pravilen izbor sortimenta proizvodov, s katerim lahko dose`emo ve~jo prodajo in uresni~imo cilje podjetja. Zaradi tega je bil osnovni cilj te raziskave ugotoviti na~in, na katerega uspešna podjetja uvajajo svoje pro- Slika 1. Časovni prikaz uvajanja novih proizvodov na trg LES wood 50 (1998) 3 izvode na trg, in na osnovi tega podati napotke za pravilno planiranje proizvodnih programov v industriji pohištva. Raziskava je potekala na uspešnem pohištvenem podjetju, ki ima v svojem proizvodnem programu ve~ vrst stolov. Podjetje ima 30 zaposlenih, torej ga lahko uvrstimo med srednje velika pohištvena podjetja. Proizvodnja v tem podjetju poteka za vnaprej znanega kupca, manjši del pa proizvajajo tudi za neznanega kupca. Velik del proizvodnega programa je usmerjen v izvoz. Preu~evanje `ivljenjske dobe karak-teristi~nih izdelkov je potekalo po naslednji metodologiji: * Izbira proizvodov iz proizvodnega programa podjetja, ki zadovoljujejo pogoje ciljev raziskovanja. Preu~evali smo karakteristi~ne proizvode (stole) iz proizvodega programa podjetja. Podjetje proizvaja razli~ne tipe stolov. Za analizo so prišli v poštev samo tisti izdelki, ki so s trga `e umaknjeni. Preu~evali smo štiri tipe takih stolov. * Zbiranje podatkov o obsegu proizvodnje opazovanih izdelkov po letih. Da bi krivulje `ivljenjske dobe izdelkov dobile svojo obliko in da bi prepoznali faze znotraj posamezne krivulje, preu~evanje `iv-ljenjske dobe izdelka poteka po letih. * Izdelava krivulj `ivljenjskih dob navedenih izdelkov. Obliko krivulje `ivljenjskega ciklusa izdelka dobimo tako, da na abscisno (x) os nanašamo leta od za~etka pa do konca proizvodnje Leto 1973 1974 1975 Koli~ina 120 100 270 Leto 1985 1986 1987 Koli~ina 750 700 600 Raziskave in razvoj izdelka, na ordinatno (y) os pa nanašamo proizvedene koli~ine izdelka v posameznih letih. 4. REZULTATI RAZISKOVANJA Krivuljo `ivljenjskega ciklusa proizvoda smo za posamezne izdelke dobili tako, da smo podatke o proizvedenih koli~inah izdelkov po posameznih letih prenesli v grafikon. Preglednica 1 prikazuje podatke o proizvedenih koli~inah ‘stola 1’, slika 2 pa krivuljo `ivljenjskega ciklusa tega proizvoda. V obdobju od leta 1973 do leta 1992 smo v obravnavanem podjetju analizirali `ivljenjski ciklus štirih tipov stolov. Dobljene krivulje opazovanih proizvodov smo zdru`ili v en grafikon, tako, da lahko vidimo, kako obravnavano podjetje uvaja svoje nove izdelke na trg (slika 3). Slika 3 prikazuje `ivljenjski ciklus štirih proizvodov in odvisnost ~a-sovnega uvajanja posameznih proizvodov na trg, od faze, v kateri so drugi proizvodi podjetja. Prvi stol je podjetje plasiralo na trg leta 1973. Po treh letih, ko je bil ta proizvod `e v fazi rasti, so na trg ponudili svoj drugi proizvod (‘stol 2’). Dve leti za tem, ko je ‘stol 1’ `e kazal trend po hitri produkcijski rasti (velikem povpraševanju), ‘stol 2’ pa je bil `e v fazi rasti, so za~eli s proizvodnjo dveh novih tipov stolov (‘stol 3’ in ‘stol 4’). ~eprav ta dva stola v svojem `ivljenjskem ciklusu nista dosegla take koli~ine proizvodnje kot prva dva, pa krivulji proizvodnje po letih, za ta dva izdelka, ka`eta zna-~ilno ‘S-obliko’ `ivljenjskega ciklusa proizvoda z vsemi štirimi tipi~nimi fazami v `ivljenjskem ciklusu izdelka: fazo uvajanja, rasti, zrelosti in upadanja. 1976 1977 1978 1979 1980 350 220 600 850 800 1988 1989 1990 1991 1992 200 250 200 350 50 50 5. SKLEP Pohištveno podjetje se mora zavedati, da ima vsak proizvod svoj `iv-ljenjski ciklus, njegovo obliko in trajanje pa je te`ko vnaprej predvideti. Zato je nujno, da podjetje spremlja razvoj posameznih proizvodov in da v vsakem trenutku ve, v kateri fazi `ivljenjskega ciklusa je dolo~en proizvod. Poslovna strategija se mora prilagoditi fazi proizvoda v njegovem `ivljenjskem ciklusu, saj moramo upoštevati naslednja dejstva: * `ivljenjska doba proizvoda je ~a-sovno omejena; * prodaja proizvoda gre skozi do-lo~ene faze, vsaka od teh faz pa postavlja pred proizvajalca (prodajalca) razli~ne izzive; * v razli~nih fazah `ivljenjskega ciklusa proizvoda profit proizvoda raste in pada; * v razli~nih fazah `ivljenjskega ciklusa proizvoda je potrebno uporabiti razli~ne poslovne (proizvodne, prodajne, finan~ne...) strategije. Trenutek uvajanja nekega proizvoda na trg je rezultat ~asovnega optimi-ranja ciklusa ponudbe in povpraševanja. Glede na to mora biti jasno kdaj lahko proizvajalec ponudi proizvod. Imeti moramo tudi informacije o ~asovnem obdobju, potrebnem za realizacijo proizvoda v podjetju. Po tako dolo~enem ~asu uvajanja proizvoda na trg dolo~imo tudi ~as, do katerega moramo kon~ati raziskovalno razvojna dela in priprave za lansi-ranje izdelka na trg. Najugodnejši ~as za uvajanje novega izdelka na trg je, ko je predhodni v fazi rasti. Na ta na-~in se bogati ponudba sortimenta, hkrati pa dose`emo maksimum povpraševanja, s tem pa tudi dobi~ka. Preu~evano podjetje ima jasno opredeljeno strategijo o tem, kdaj je tre- 1981 1982 1983 1984 850 650 500 550 Preglednica 1. Podatki o proizvedenih koli~inah ‘stola 1’ v obdobju od leta 1973 do leta 1992 LES wood 50 (1998) 3 Raziskave in razvoj 51 Slika 2. Krivulja `ivljenjskega ciklusa ‘stola 1’ ba izpeljati raziskavo o razvoju in kdaj je ~as za uvajanje novega izdelka na trg. Glede na razvoj in uvajanje novih proizvodov je vidno, da so v podjetju uvajali nove proizvode na trg v ~asu, ko so bili predhodni v fazi rasti. Tako je bil skupni dobi~ek od teh proizvodov maksimalen. Sprejetje te strategije lahko prispeva k boljšemu poslovanju podjetja in tako k pove~anju skupnega dobi~ka. 6. Literatura 1. Oblak, L. 1998. Mehka logika v matemati~nem modelu izbire optimalnih odlo~itev v lesnoindustrijskih podjetjih. Doktorska disertacija. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 121 s. 2. Motik, D. 1996. Production programmes analysis in furniture industry. V: OEL ’96, Ljubljana, maj, 1996. Zbornik referatov o ekonomsko-organizacijskih problemih lesarstva. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, s. 52-60. Slika 3. Krivulja `ivljenjskega ciklusa proizvodov (štirih stolov) podjetja Ustanovljeno DIT lesarstva Primorske Dne 19. marca je bilo na Srednji lesarski šoli v Novi Gorici ponovno ustanovljeno Društvo in`enirjev in tehnikov lesartva Primorske. Ustanovni ~lani so Alenka Petarin, Joško Marki~, Rajko Gorjan, Nedeljko Gregori~, Vladimir Curk, Marjan Rutar, Viktor Arh, Aleksander Pauer, Toma` Murovec in Janko Bizjak. Ob tem so izvolili vodstvo, ki bo vodilo društvo v prvem mandatnem obdobju. Predsednik je postal Marijan Rutar, direktor firme Meblo-Elasta iz Trnovega, podpredsednik pa Aleksander Pauer. Društvo ima sede` na Srednji lesarski šoli v Novi Gorici, kjer bo tudi delovalo. Pokrivalo naj bi celotno Primorsko podro~je od Bovca pa do Ilirske Bistrice. To je po predlanski spomladi, ko je bilo prejšnje DIT lesarstva Primorske razpuš~eno, prvi svetlejši trenutek med lesarji na tem koncu Slovenije in hkrati tudi znak, da so se spet za~eli zavedati svoje stanovske pripadnosti. S.K. LES wood 50 (1998) 3 Raziskave in razvoj 52 UDK 630*812.31:001.4 Strokovni ~lanek Gostota in relativna gostota lesa Density and Relative Density of Wood N. Torelli 1 Izvle~ek Abstract Obrazlo`ena je slovenska, angleška in nemška terminolo- Slovenian, english and german terminology of density is explained gija gostote in obravnavan vpliv vlage na gostoto in rela- and the effect of moisture on density and relative density (»specific tivno gostoto. gravity«) of wood discussed. Klju~ne besede: gostota, relativna gostota, osnovna gosto- Keywords: density, relative density, basic density, moisture, termita, vla`nost, terminologija nology Gostota (prostorninska masa) rje de- stavka kontinuirane (sklenjene) homo- Ko je DIN 1306 namesto specifi~ne finirana kot masa na enoto volumna. gene porazdelitve mase dovoljuje te`e (spezifisches Gewicht) uvedel Matemati~no jo definiramo kot uporabo zgornje ena~be za telesa izraz Wichte, so ga za~eli uporabljati kon~ne velikosti: tudi lesarji in gozdarji. Z Rohwichte so r = limDDmV =dd mV m DV® 0 , r= V poimenovali »specifi~no te`o« lesa . kot porozne snovi in z Reinwichte kjer je m masa [kg] in V volumen [m3]. Pojem gostote lesa kot higroskopne in »specifi~no te`o« ~iste lesne oz. sten-nabrekljive snovi je dokaj zamotan. ske substance (Trendelenburg/Mayer-Infinitezimalna masa dm je skupna oz. Vselej je treba natan~no definirati, pri Wegelin 1955, s. 224), vendar ne v celotna masa v infinitezimalnem vo- kakšni vla`nosti sta bila dolo~eni ma- pomenu »specifi~na te`a«, temve~ lumnu dV. Le-ta je dovolj velik, da sa in volumen. K temu moramo prište- »gostota«. To je lahko dokazati, saj so vsebuje veliko število delcev. Koli~ina ti še hudo terminološko zmedo, zlasti uporabljali enote za gostoto (kg/m3 snovi v infinitezimalnem volumnu je v preteklosti, katere u~inki so vidni še ali g/cm3) in ne za »specifi~no te`o« zadosti velika, da snov lahko obra- danes. Mnogokrat gre za zamenja- oz. nem. Wichte. t.j. kp/m3. Veli~ini vnavamo kot kontinuum, vendar tudi vanje pojmov te`a in masa, (nem. te`a in specifi~na te`a v Zakonu o dovolj majhna, da jo v pogledu last- Gewicht in Masse; angl. weight in merskih enotah in merilih nista ome-nosti imamo za enotno. Dasi se zahte- mass). S te`o je v vsakdanji ali ohlap- njeni. Te`a G je sila, ki izhaja iz zeva snovna homogenost znotraj prav ni rabi mišljena masa, torej s tehta- meljske privla~nosti za maso m (G = vseh infinitezimalnih volumnov dV, le- njem dolo~ena masa, lahko pa tudi m x g). Merimo jo torej kot silo (N). ta ni nujna za celotno prostornino le- te`a, t.j. sila. Tako v angleški literaturi Veli~ina specifi~na te`a (g= r x g) je sa. To pomeni, da je lahko gostota pogosto naletimo na dve masni ve- zaradi prednosti nespremenljive mase posameznih infinitezimalnih volumnov li~ini: mass density, masno gostoto ali v primerjavi s spremenljivo te`o izgu-razli~na, vendar konstantna znotraj »ta pravo« gostoto r in weight densi- bila svoj pomen (prim. Kraut 1993, s. vsakega od njih. Prav takšni pa so les ty, te`no gostoto w, ko gre za te`o na 63). Kasneje so Nemci Rohwichte in njegovi sestavljenci (kompoziti). ^e enoto volumna in ki pomeni nekdanjo spremenili v Rohdichte, kar ustreza infinitezimalni volumen zadosti tem specifi~no te`o (glej dalje). In potem angl. bulk density. Slovenci ekvivalen-zahtevam, lahko gostoto definiramo so tukaj še stare merske enote, zlasti tov za ta izraza nimamo, zato govo-za vsako to~ko kontinuuma (Bodig & anglosaške, ki dodatno ote`ujejo pri- rimo le o gostoti, pri ~emer se (samo Jayne 1982, s. 38). Koncept kontinu- merjavo vrednosti. ob sebi) razume, da les vsebuje pra-uma izklju~uje predstavo atomske oz. zne prostore. molekulske zgradbe snovi. Predpo- Prvi izraz, ki se je uporabljal za ozna-~evanje gostote lesa, je bil nem. Mnogim dela te`ave pojem specific Raumgewicht, slov. prostorninska te- gravity. Takoj povejmo, da je izraz 1 Katedra za tehnologijo lesa, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška `a. Šlo je za gostoto, saj so jo izra`ali povsem napa~en. Specific v fiziki pra-fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija z g/m³ ali kg/m³. viloma pomeni »na enoto mase«. Gre LES wood 50 (1998) 3 Raziskave in razvoj 53 za lastnost enote mase in potemtakem za lastnost snovi ali substance oz. materiala in ne za lastnost objekta ali sistema. Tako je specifi~ni volumen, volumen na enoto mase in pomeni re-cipro~no vrednost gostoti, ki je masa na enoto volumna. Prav ni~ skupnega nima pojem z gravitacijo. Specific gravity prevajamo kot relativna gostota (angl. relative density) in jo oz-na~ujemo z d. (Panshin in de Zeeuw, 1980, s. 212) sta se zavedala, da je izraz zavajajo~ in sta predlagala namesto specific gravity izraz density index, ki pa se ni »prijel«. Relativna gostota je razmerje med gostoto snovi (v našem primeru lesa) in gostoto refer-en~ne snovi pri specificiranih pogojih in je brez enot (gre le za razmerje!). Relativno gostoto trdnin in kapljevin dolo~amo praviloma glede na gostoto vode pri temperaturi 4 °C. Tedaj je gostota vode najve~ja (pribl. 1.000 kg/m3). Le v absolutno suhem stanju sta gostota lesa r izra`ena v g/cm3 in relativna gostota d numeri~no enaki, sicer pa se v odnosu do vla`nosti zelo »muhasto« obnašata. Z naraš~anjem lesne vla`nosti se pove~ujeta masa in volumen. Pri to~ki nasi~enja celi~nih sten (TNCS, angl. Fiber Saturation Point, FSP; nem. Fasersättigungspunkt, FSP), t.j. pri pribl. U = 30 %, se nabrekanje lesa ustavi, medtem ko se masa lesa pove~uje še naprej. Na~elno gostota lesa do TNCS po~asi naraš~a, nad njo pa hitreje (slika 1). Da bi obrazlo`ili zvezo med vla`nostjo in relativno gostoto, moramo predvsem definirati pogoje, pri katerih sta bili izmerjeni masa lesa in volumen. Po dogovoru se masa lesa ugotavlja v absolutno suhem stanju, volumen pa pri specificirani vla`nosti, ki jo je treba navesti ob znaku za relativno gostoto. V angleški literaturi lahko beremo npr. specific gravity, volume when green, ali pa specific gravity, volume when oven dry. To pomeni, da je bil v prvem primeru les pri meritvi volumna sve` (angl. green), t.j. z vla`nostjo U³TNCS (tj. z maksimalnim volumnom), v drugem pa sušilni~no suh, t.j. skoraj absolutno suh (angl. oven=pe~, nem. darren=-sušiti, `gati). Zdaj ne bo delala te`av tudi takšna formulacija: »specific gravity (basis of green volume and oven-dry weight)«. Gre za relativno gostoto lesa, pri katerem je bil volumen lesa izmerjen v sve`em stanju, »oven dry weight« pa bi lahko spustili. Seveda lahko dolo~imo relativno gostoto pri poljubni vla`nosti, ~eprav sta omenjeni najpogostejši. Z naraš~anjem vla`nosti ostaja masa nespremenjena (po dogovoru), volumen lesa pa se pove~uje do TNCS, nato ostane konstanten. Relativna gostota zato do TNCS pada, nato pa ostane konstantna (in minimalna) (slika 2). Ta konstantna vrednost nad TNCS je osnovna relativna gostota (angl. basic specific gravity ali bolje basic relative density) (Siau 1995, s. 14). Iz vsega tega se vidi, kako pomembno je potrebno gostoto natan~no definirati, zlasti v pogledu vla`nosti, pri kateri sta bili izmerjeni masa in volumen. r12...15 pomeni gostoto zra~no suhega lesa, t.j. pri lesni vla`nosti, ki je v ravnovesju z »zunanjo« klimo celinske Srednje Evrope. rN je normalna gostota, t.j. gostota pri vla`nosti, kot jo zadobi les v normalni klimi (tj. pri temperaturi 20 °C in relativni zra~ni vla`-nosti 65 %). Lesna vla`nost je tedaj pribli`no 12 %. To je gostota »abso-lutno» (bolje sušilni~no) suhega lesa. Gostoto navsezadnje lahko dolo~imo pri poljubni vla`nosti, vendar moramo vselej navesti vla`nost. Lahko pa izrazimo gostoto lesa tudi kot osnovno ali bazno gostoto R. Ta je koli~nik med maso absolutno (sušil-ni~no) suhega lesa in maksimalnim volumnom, kot ga ima sve` les ali natan~neje, kot ga ima les, katerega vla`nost je enaka vsaj TNCS (tj. U » Slika 1. Zveza med lesno vla`nostjo in gostoto lesa (po Kollmannu 1934) Figure 1. Relationship of density to moisture content Slika 2. Vpliv vla`nosti U na relativno gostoto d in gostoto r ob predpostavki konstantnih volumnov in da je to~ka nasi~enja celi~nih sten (TNCS) 30% (risba po Siauu 1995, s. 15). Figure 2. Effect of moisture content on relative density (»specific gravity«) d and density r, assuming constant lumen size and a fiber saturation point (FSP) of 30%. LES wood 50 (1998) 3 Raziskave in razvoj 54 30 %). Takšno gostoto je zelo lahko dolo~iti in reproducirati ter je zelo popularna. Pomeni koli~ino absolutne suhe lesne substance v volumnu sve-`ega lesa. V nemš~ini se imenuje Raumdichte ali Raumdichtezahl, v an-gleš~ini pa basic density. Nekoliko redkeje sre~amo izraza nominalna gostota in nominalna relativna gostota (angl. nominal specific gravity). V tem primeru gre za gostoto oziroma relativno gostoto, pri kateri je bil volumen izmerjen pri ozna~eni vla`nosti (masa pa v absolutno oz. su{ilni~no suhem stanju). Potemtakem sta osnovna gostota in osnovna relativna gostota posebna in najpogosteje uporabljana primera nominalne gostote oziroma nominalne relativne gostote. Doslej smo obravnavali gostoto »ma-sivega« lesa, tj. lesa kot porozne snovi. Volumen lesa je poleg celi~nih sten vseboval tudi prazne prostore. Z zelo zahtevnimi meritvami z izpodrivanjem z razli~nimi mediji so izmerili tudi gostoto celi~ne stene oz. gostoto lesne substance ali ~isto gostoto r‘ (nem. Reindichte). Ta znaša v absolutno su- hem stanju okroglih 1.500 kg/m3, kar si ne bo te`ko zapomniti. Zanimivo je, da je gostota lesne substance prak-ti~no enaka pri vseh lesnih oz. drevesnih vrstah. Razlike v gostoti masivnega lesa so potemtakem posledica razli~ne prostorske porazdelitve lesne mase v lesu. Ta odvisi od anatomskh posebnosti posameznih lesov, kot jih dolo~a de-le` posameznih tkiv in debelina celi~-nih sten, predvsem vlaken. Pri balzi (Ochroma lagopus Sw., ro = 120 kg/m³) prevladuje tankosteno paren-himsko tkivo, pri gvajaku (Guaiacum officinale L., lignum vitae, ro, beljava = 1.300 kg/m³) pa debelostena vlakna. Razlika v gostoti obeh lesov je zato pribli`no 1:10! Nasplošno lahko trdimo, da je spodnja meja gostote pogojena mehansko, zgornja pa fiziološko. Les z zelo nizko gostoto ne bi bil dovolj trden, les z zelo visoko gostoto pa ne bi opravljal svoje osnovne vloge, tj. transporta vode in skladiš~enja asimi-latov. LITERATURA 1. Bodig, J. & B.A. Jayne 1982. Mechanics of wood and wood composites. Van Nostrand Reinhold Comp., New York, itd. 2. Kollmann, F. 1934. Holzgewicht und Feuchtigkeit. Z. VDI 78: 1399. 3. Kraut, B. 1993. Strojniški priro~nik 10. izd. Tehniška zalo`ba Slovenije, Ljubljana. 4. Panshin, A.J. & C. De Zeeuw 1980. Textbook of wood technology 4. izd. McGraw-Hill Book Comp., New York, itd. 5. Siau, J.F. 1995. Wood: influence of moisture on physical properties. Dept. of Wood Science and Forest Products, Virginia Polytechnic Institute and State University. 6. Trendelenburg, H.M./H. Mayer-Wegelin 1955. Das Holz als Rohstoff 2. izd. Carl Hanser Verlag, München. Novice iz Weiniga Weinig raste Z januarjem letošnjega leta je v skupini Weinig pod okriljem h~erinske firme Dimter iz Illertissna za~elo delovati podjetje Fagus GreCon iz Alfelda v Nem~iji. Njegov glavni proizvodni program so izdelki in razvoj izdekov za otimizacijo predelave lesa, kar se idealno vklaplja v Wei-nigovo proizvodno podro~je. Novo podjetje z dvema proizvodnima obratoma v Nem~iji ter prodajo in servisi v ZDA, Veliki Britaniji in Ju`ni Afriki ra~una letos na obseg poslov v vrednosti 130 mio DEM. Weinigov uspeh na Kitajskem Kitajska tovarna za proizvodnjo strojev v Yantai, ki jo je Weinig prevzel v maju 1997, posluje nad pri~akovanji. V lanskem letu je bilo izdelanih ve~ kot 100 standardnih rezkalnih avtomatov za kitajski trg. Tako tudi ni pretirano pri~akovanje, da se bo proizvodnja in prodaja v letoš- njem letu na tem trgu podvojila. S temi novostmi in razširitvami je skupina Weinig presegla vsoto pol milijarde DEM vrednosti poslov na leto, kar jo med proizvajalci in dobavitelji strojev za masivno obdelavo lesa krepko postavlja na prvo mesto na svetu. Novi redni ~lan uprave Weiniga Karl Wachter je bil s 1. januarjem letos imenovan za rednega ~lana uprave Weinig AG, iz Tauberbischofsheima. Odgovoren je za finan~no podro~je in kontroling. Svojo poklicno pot je pri firmi Weinig za~el leta 1961, postal prokurist v letu 1989, od leta 1996 dalje pa je bil namestnik ~lana uprave. LES wood 50 (1998) 3 Raziskave in razvoj 55 UDK: 630*176.1 Caesalpinia echinata + 630*176.1 Caesalpinia sappan: 801.311(81) Strokovni ~lanek Les po katerem je Brazilija dobila svoje ime The Wood, from which the Country Brasil Got It’s Name N. Torelli 1 Izvle~ek Abstract Brazilski les (Caesalpinia echinata Lam. Sin Guilandia echi- Brazil wood (Caesalpinia echinata Lam. sin. Guilandia echinata nata Spreng.) ali portugalsko pau-brasil, raste na Brazilski Spreng.), pau-brasil in Portugese, is indigenous to the Brazilian obali. Njegov les, iz katerega pridobivajo rde~a barvila je coast. Its wood from which red dyes are extracted played a role in botroval imenu te de`ele. Ime izvira iz Azijske sapanovine the naming of that country. The name of the brazil wood derives (les drevesa Caesalpinia sappan L.), barvilnega lesa from Asian sappanwood (from the tree Caesalpinia sappan L.), podobnih lastnosti in ki so ga v 12. In 13. stoletju imeno- dyewood of similar properties and which was in 12. and 13. century vali bresil, brasil ali brazil. Diskutirana so alternativna ime- known as bresil, brasil or brazil. Alternative names (pernambuco, na (pernambuk) in terminološka zmeda. violinbow wood) and terminological confusion is discussed. Klju~ne besede: Brazilski les (Caesalpinia echinata Lam.), Keywords: Brazil wood (Caesalpinia echinata Lam.), Brazil, sap-Brazilija, sapanovina (Caesalpinia sappan L.), pernambuk, panwood (Caesalpinia sappan L.), pernambuco, terminology. terminologija. Lesovi nekaterih vrst iz rodu Caesal- Pred letom 1450 so rde~o sapanovi- na) preimenovali v Brazilijo, t.j. de`e-pinia (dru`ina stro~nic - Leguminosae, no (nem. Sappanholz, angl. sappan lo, kjer raste brasil oz. brazilski les. poddru`ina ro`i~evk - Caesalpinia- wood) uporabljale številne barvalnice ceae) spadajo med najstarejše barvil- v Evropi, vendar le za dragocena ob- To zelo podobno drevo s sapanovini ne lesove. Davno pred odkritjem la~ila. V Nem~iji je bila sapanovina, povsem podobnim rde~im lesom je Amerike je v Evropo iz vzhodne Indije prvi~ omenjena v carinski tarifi grofa Linne znanstveno poimenovali Cae-oz. jugovzhodne Azije po “svileni poti” von Jölicha iz l. 1321. Tudi v Lon- salpinia echinata Lam. Angle`i njegov prihajal rde~ les drevesa Caesalpinia donu in Brüggeju je mogo~e `e zelo les v razliko od azijskega sapanovine sappan L. Okoli l. 1150 je poro~al zgodaj dokazati uporabo rde~ega (angl. sappan wood) imenujejo brazil-Španec Kimichi o barvilnih lesovih z barvila iz sapanovine (Meyer 1997, ski les (angl. brazil wood), pa tudi vio-imenom bresil, brasil, brazil ali kar str. 55). Ko so 1453 Turki osvojili linbow wood), ker iz njega izdelujejo brazilski les. Tudi znameniti beneški Konstantinopel, je bila trgovska pot v najkvalitetnejše loke za violine). Nem-popotnik Marko Polo, ki se je v 13. Evropo prekinjena in sapanovina je ci so ga neko~ imenovali tudi zahod-stol. mudil na Daljnem vzhodu, ome- postala zelo redka. 1500 je Portugal- noindijski rde~i les (za razliko od sanja dve rastlini, ki dajeta rde~e barvi- ca Pedra Alvaresa Cabrala, ki je z panovine, ki so jo imenovali vzhodno-lo. Za eno menijo, da je bila Morinda veliko floto plul proti Indiji, zaneslo indijski rde~i les). Izdelovalci violinskih citrifolia L., druga pa Caesalpinina namesto proti jugu Afrike in naprej lokov ga praviloma imenujejo per-sappan L. Ime brasil izvira iz španske proti Indiji, proti Ju`ni Ameriki (ki se nambuk, fernambuk ali pernambuko in portugalske besede brasa kar po- tedaj seveda še ni imenovala Ameri- po brazilski dr`avi Pernambuco, kjer meni ognjeni `ar. V angleš~ini pomeni ka). V smislu pogodbe imed Španci in se dobi najboljša kvaliteta tega lesa. brazier `erjavica, pa tudi klepar, kot- Portugalci iz Tordesillasa (1494,) je Tisti, ki `elijo poudariti njegove barvil-lar in pasar. Kasneje je ime brasil nova pokrajina pripadla Portugalcem, ne lastnosti,. t.j. njegovo prvotno na-spodrinilo ime sappan, ki je nato po- ki so svojo novo posest sprva imeno- mebnost kot barvilnega lesa, pa ga stalo sestavni del latinskega imena. vali Vera Cruz (pravi kri`), ki pa so jo imenujejo brazilski les. Brazilski les so potem, ko so naleteli na sapanovini uporabljali za barvanje bomba`a, vol-zelo podoben “rde~i les”, portugalsko nenih oblek in za izdelavo rde~ega 1 Katedra za tehnologijo lesa, Oddelek za lesarstvo, Biotehniška imenovanega pau-brasil, (tako, kot se “~rnila”. Vsebnost barvila v brazilskem fakulteta, Univerza v Ljubljani, Slovenija je sprva imenovala azijska sapanovi- lesu je ve~ja kot v sapanovini. Sicer LES wood 50 (1998) 3 Raziskave in razvoj 56 Izsek karte iz 16. stol. Doma~ini sekajo “pao-brasil” po katerem je Brazilija dobila svoje ime. Section of old map from 16. century showing felling of brasil-wood. pa se lesova po zgradbi, barvi in tek-sturi skorajda ne lo~ita. Dragoceni tovori brazilskega lesa oz. pernambuka so bili ~esto plen morskih roparjev. V tematski številki o godalih revije Glasbene mladine Slovenije (GM) 1988/-89 avtorji pišejo, da se poleg visoko-vrednega pernambuka za violinske loke v sili uporablja tudi doma~a buko-vina in šaljivo pripominjajo, da je per-nambukovina pravi les, nadomesti pa jo lahko “pr-nam-bukovina”. Pišejo tudi, da se za izdelovanje lokov uporablja tudi slabši les z imenom brazil. Skoraj gotovo gre za isti les, t.j za les vrste Caesalpinia echinata, vendar slabše kvalitete, ki ga provenienci imenujejo tudi bahia. (angl. bahia= wood). Nasploh je treba biti z imenom brazilski les nekoliko previden, saj lahko pomeni skupino rde~ih ali oran`nih barvilnih lesov iz istega rodu (Caesalpinia brasiliensis L., C. platylo-ba Wats), ali pa za drevo Haematoxy-lon brasiletto Karst. s pacifiške obale Srednje Amerike in Venezuele z barvil-nim lesom, ki ga v ZDA (napa~no!) imenujejo “brazil wood”, Angle`i, Nemci in mi pa braziletto (Record &Hess1949, str.275). Violinski lok je izjemno precizen izdelek. Najboljše je izdeloval Francoz Francois Tourte (1747-1835), ki so ga imenovali tudi “Stradivari loka”. Najboljši loki so bili skorajda juvelirski izdelki. Tourte je po naro~ilu francoske vlade izdelal vrhunski lok za princa Demidova, ruskega veleposlanika v Franciji. Bil je iz ~udovitega pernambuka z `abico iz `elvovine. @abica in konica loka sta bili okrašeni z zlatom in diamanti. Tourtov konkavni lok je dolg pribl. 74 cm in tehta v idealnem primeru 60 g. (Klop~i~ 1995, str. 19; Stowell 1995, str. 24). Takšna oblika loka zahteva zelo trden, in tog, vendar ne prete`ek les, prav takšen kot je pernambuk. Pred tem so za loke uporabljali izjemno gost r = 1.200 do 1.300 kg/m³) pravtako temno rde~erjav, ka~ji les (Piratinera guianensis Aubl.), tudi iz Brazilije. Na vzdol`nem prerezu ima zna~ilne cik-cak ~rne proge, ki spominjajo na ka~ji hrbet ali ~rke (nem. tudi Buchstabenholz). Brazilski les oz. pernambuk, kot njegova najboljša provenienca, je kri-ven~asto dervesce, visoko do 8 m. Sode~ po stari sliki (glej sliko), so bila neko~ drevesa precej višja. Les je zelo gost r = 1.200 kg/m³), oran`no rde~e barve, ki na zraku zadobi temno rde~o barvo in vijoli~ne “`ile”. Les brazilskeg lesa (Caesalpinia echi-nata Lam.) ima traheje s prete`no ali izklju~no enostavnimi perforacijami in z drobnimi resi~avimi intervaskularni-mi piknjami. V trahejah zelo atraktivno obarvane in progaste ~rnjave so obarvani depoziti. Srednji premer por je manjši od 100 mm. Vlakna imajo debele stene. Trakovi s homogenim tkivom in aksialni elementi so razporejeni eta`no. Piknje med trakovi in tra-hejami so drobne. Aksialni parenhim je terminalen ali inicialen in prete`no paratrahealen krilast (aliformen). Pojavljajo se tudi vretenaste (fuziformne) parenhimske celice. V celicah trakov in v kamrastih celicah so romboidni kristali. (Brazier 1960, str. 45). Literatura 1. Avtorski kolektiv 1989/89. Godala. Revija Glasbene mladine Slovenije 19 (tematska številka). 2. Brazier, J.D. & G.L. Franklin 1961. Identification of hardwoods. A microscope key. Forest Products Research Bull No. 46. Her Majesty’s Stationery Office, London. 3. Klop~i~, R. 1995. Violina. Mihela~, Ljubljana. 4. Meyer U. 1997. Farbstoffe aus der Natur. Verlag Die Werkstatt in AOL-Verlag, Göttingen, Lichtenau. 5. Record, S.J. & R.W. Hess 1949. Timbers of the New World. Yale University Press, New Haven, itd. 6. Schreiber, H. 1991. Die Neue Welt - Die Geschichte der Entdeckung Amerikas. Casimir Katz Verlag, Gernsbach. 7. Stowell, R. (izd.) 1995. Violin. Cambridge University Press. LES wood 50 (1998) 3 Znanje za prakso 57 ZNANJE za prakso Pomen za{~ite ~elnega lesa pri lesenih oknih 1. Uvod in predstavitev problema V zadnjih letih se konkuren~nost lesenih oken v primerjavi z alternativnimi okvirnimi materiali (plastika, aluminij) na evropskih trgih zmanjšuje. Razlogi za to so številni in raznoliki, v glavnem pa so povezani z zaostritvijo ekoloških in kakovostnih zahtev na teh trgih. Pri lesenih oknih to sovpada tudi s pojavom številnih pred~asnih poškodb na oknih zlasti iz doma~ih iglavcev v kombinaciji s prozornimi in premalo pigmentiranimi lazurnimi premazi. V tem ~asu je prišlo tudi do zamenjave prej tradicionalnih tropskih lesov (predvsem meranti) z doma~imi iglavci ter prehoda s pre-maznih sredstev za površinsko obdelavo z materialov na osnovi alkidnih smol v organskih topilih na akrilne sisteme, razred~ljive v vodi (1). Iz prakse je znano, da so kotni spoji eno najbolj kriti~nih mest pri konstrukciji lesenih oken. Ta zna~ilna šibka to~ka se razli~no intenzivno odra`a glede na vrsto uporabljenega lesa, sistem površinske obdelave, ~as vgradnje oken in na~in njihovega vzdr`evanja. Zlato pravilo o optimalni vla`nosti vgrajenega lesa pravi, da naj bo vla`nost lesa pri izdelavi lesnih izdelkov ~im bli`je vla`nosti, ki jo dolo~a klima na mestu uporabe teh izdelkov. Medtem ko je povpre~na vla`nost lesa pri proizvodnji oken, predvsem pozimi, obi~ajno pod 12 % in se ne spreminja dosti do dobave na gradbiš~e, ve~ino oken vgrajujejo na stavbah pred izdelavo notranjih ometov in tlakov ali med njo. Tako vgrajena lesena okna, še zlasti ~e površinsko niso dokon~no obdelana, te`ijo zaradi hi-groskopne narave lesa k uravnove{enosti svoje vla`nosti s prevladujo~imi klimatskimi razmerami v okolici. Deformacije v obliki od 0,5-3 mm širokih re` nastanejo v prsnem stiku med horizontalnim in vertikalnim okenskim elementom zaradi delovanja lesa, ki je posledica ve~jih cikli~nih klimatskih obremenitev med uporabo izdelkov. Netesni kotni spoji omogo~ajo dostop meteorne vode in spor lesnih gliv do notranjosti okenskih elementov, kar je v praksi glavni vzrok številnim pred~asnim poškodbam pre-maznih filmov (razpoke in luš~enja) in napadu lesnih gliv. Skozi odprte kotne spoje prihaja do intenzivnega kapi-larnega navla`evanje lesa v aksialni smeri skozi ~elni les. Ta pa je zaradi obi~ajno manjšega dodatka lepila v tem obmo~ju kotnega spoja (nevarnost preboja made`ev pri svetlih lazurnih premazih) v praksi po ve~ini slabo zaš~iten. Zaradi mnogo po~asnejšega odvajanja (difuzije) pove~ane vlage v lesu v pre~ni smeri, kjer je dodatna bariera še pre-mazni film, prihaja do lokalno pove~ave vla`nosti lesa v o`jem ali širšem obmo~ju odprtega kotnega spoja. Mehanizem navla`evanja lesa zaradi netesnosti kotnih spojev je prikazan na sliki 1. Slika 1. Mehanizem navla`evanja lesa pri odprtih okenskih kotnih spojih. Skozi odprte kotne stike prihaja do intenzivnega kapilarnega navla`evanje lesa (temnejše obarvanje) v aksialni smeri skozi ~elni les (vzorec po enoletni naravni izpostavi) Tovrstno navla`evanje lesa vpliva na: - lokalno nabrekanje lesa, ki povzro~a velike notranje napetosti v lepilnem spoju ter na meji med zaš~itno prevleko in lesom, kar pri cikli~nih obremenitvah postopno privede do porušitve lepilnega spoja ter razpokanja in luš~enja premaznega filma in - lokalno povišano lesno vla`nost (nad 20 %), ki omo-go~a tudi ugodne razmere za razvoj lesnih gliv. Obi-~ajno se najprej pojavijo glive modrivke, ki pripravijo ugodnejše okolje za napad lesno destruktivnih gliv. 2. Vpliv lesne vrste Konec osemdesetih let je pri proizvodnji oken v srednjeevropskem prostoru znašal dele` tropskih listavcev (ma-hagonij, meranti) okoli 75 %. Dobre obdelovalne in hi-groskopske lastnosti teh lesov so omogo~ale tudi mnoge poenostavitve proizvodnje in okenskih konstrukcijskih detajlov (npr. V-kotni stik). Predvsem zaradi ekoloških razlogov (ohranitev tropskih gozdov) se je povpraševanje po oknih iz LES wood 50 (1998) 3 Znanje za prakso 58 tropskih listavcev v zadnjih letih bistveno zni`alo, nadomeš-~ajo pa jih zlasti doma~i iglavci. Pri tem prehodu se je poenostavljeni proizvodni proces oken ohranil (npr. tudi slabše doziranje lepila v kotni spoj), kar povzro~a danes številne poškodbe na vgrajenih oknih `e kratek ~as po vgradnji. Z vidika transporta proste vode je les heterokapilaren sistem, pri ~emer predstavljajo kapilarni sistem celi~ni lumni in piknje, oz.odprtine v pikenjskih membranah. Prevodnost (permeabilnost) lesnega tkiva v razli~nih anatomskih smereh je zelo variabilna lastnost. Literatura (2) navaja, da znaša razmerje med vzdol`no in pre~no permeabilnostjo pri iglavcih od 1: 10.000 do 40.000, pri listavcih pa še celo ve~. Pri listavcih vpliva na veliko variabilnost perme-abilnosti lesnega tkiva predvsem stopnja zatiljenja in depoziti, ki lahko blokirajo traheje. Najpomembnejši dejavniki permeabilnosti lesa iglavcev so število in velikost odprtin v piknjinih membranah ter sekundarne spremembe, kot sta ojedritev in aspiracija pikenj. Beljava je praviloma bolj permeabilna kot jedrovina iste drevesne vrste. Nekateri avtorji (6) navajajo, da poteka navla`evanje beljave borovine v aksialni smeri tudi nekaj 1000- krat hitreje kot pri jedrovini iste drevesne vrste. Doma~i iglavci (smreka, jelka, bor) so v primejavi s tradicionalno uporabljenimi lesovi za lesena okna (tropskimi listavci) zaradi specifi~nosti anatomske in kemi~ne zgradbe bolj ob~utljivi za vla`nostne spremembe v okolici in manj dimenzijsko stabilni (3). Slika 2 prikazuje intenzivnost navla`evanja nekaterih lesov, ki se uporabljajo pri poizvodnji oken, skozi nezaš~iten pre~ni prerez (~elni les) med 7- dnevnim obremenjevanjem z vodo. Koli~ina vpite vode in hitrost vpijanja sta pri beljavah iste drevesne vrste nekajkrat višja kot pri jedrovinskem delu. Med vsemi preskušanimi lesovi je bilo navla`evanje najbolj intenzivno pri beljavi borovine najmanj pa pri jedrovini dark red merantija. Vzorci iz beljave boro-vine so npr. `e po pribli`no enourni obremenitvi z vodo vpili toliko ali celo ve~ vode kot vzorci iz merantinovine v enem tednu. Pri beljavi borovine so tudi pri osušenem lesu anatomske prevodne poti za vodo sorazmerno dobro ohranjene in odprte. Razlogi za tako po~asno odzivnost merantinovine na vla`nostne spremembe v okolici so predvsem posledica njegove anatomske zgradbe in sekundarnih sprememb, ki Slika 2. Vpliv drevesne vrste na aksialno navla`evanje lesa skozi njegov nezaš~iteni pre~ni prerez (S = 10 cm²) med 7- dnevnim potapljanjem vzorcev v vodo nastanejo v procesu transformacije beljave v jedrovino. Pri merantinovini je potrebno še posebej upo{tevati vzajemni u~inek intenzivnega zatiljenja, ki prepre~uje transport v aksialni smeri, ter zamašenosti lesnih trakov, ki so gosto zapolnjeni z rde~erjavimi jedrovinskimi snovmi, kar znatno ote`uje pre~ni transport vode (3, 4). 3. Vpliv zaš~ite ~elnega lesa Dodatna predobdelava (pred lepljenjem ali po njem) ~el-nega lesa iglavcev s sredstvi za zaš~ito ~elnega lesa lahko bistveno zmanjša nevarnost navla`evanja elementov stavbnega pohištva in tako posredno nastanek s tem povezanih poškodb. Miller in Boxall (5) poro~ata, da pri okenskih kotnih spojih iz beljave borovine `e samo predobdelava pre~-nih prerezov lesa (brez površinske obdelave preostalih površin!) zmanjša nihanje lesne vla`nosti pri daljši naravni izpostavi na nivo, kot ga dose`emo pri površinsko obdelanih kotnih spojih brez zaš~ite ~el. Raziskava je tudi pokazala, da so sredstva za zaš~ito ~elnega lesa na osnovi veziv, ki so raztopljena v organskih topilih, ve~inoma u~inkovitejša kot tista na osnovi veziv, ki jih razred~ujemo z vodo. Jensen in Imsgard (6) navajata pozitivni u~inek dvojnega vakuumskega postopka impregnacije elementov stavbnega pohištva pred lepljenjem na podaljšanje njihove trajnosti. Globinska impregnacija beljave borovine s primerno kombinacijo zaš~itnih in vodoodbojnih snovi temu lesu bistveno izboljša odpornost proti glivam in zni`a aksialno absorbcijo vlage. Tudi novejša raziskava na Inštitutu za okensko tehniko v Rosenheimu (7) je potrdila pozitivni u~inek dvojnega vakuumskega postopka impregnacije lesa z nizkoviskoznim impregnacijskim sredstvom na osnovi raztopine alkidne smole in z ali celo brez zaš~itnimi (biocidnimi) snovmi v mešanici organskih topil ali celo brez njih na zni`anje aksialne-ga navla`evanja na borovini in smrekovini. Zaradi vse višje ravni ekološke osveš~enosti javnosti in problemov v zvezi z odstranjevanjem odslu`enih oken in vrat avtorji zagovarjajo predvsem preventivne zaš~itne ukrepe, da do poškodb (napad gliv in insektov, odpiranje kotnih spojev, razpokanje in luš~enje premaznih filmov) spoh ne bi prišlo. Rezultati raziskave o vplivu 11 sredstev za zaš~ito ~elnega lesa na 6 razli~nih lesnih vrstah ka`ejo, da je njihova u~inkovitost najve~ja pri higroskopno bolj ob~utljivih lesovih še posebej pri beljavi borovine (7). Na tej leseni podlagi se pri tretiranju ~elnega lesa z nekaterimi sredstvi na osnovi akrilnih in alkidnih smol zni`a enotedenska absorpcija vode od 20 do 80 % (slika 3). Vodoodbojna u~inkovi-tost sredstev za zaš~ito ~elnega lesa deluje na principu tvorbe površinske polimerne bariere na lesu ali lokalni impregnaciji ter zamašitvi transportnih poti za vodo na pre~nem prerezu lesa. Pri nekaterih sredstvih za tretiranje ~elnega lesa pa je prišlo med obremenjevanjem zaradi hidrofilnosti veziva celo do pove~anega navla`evanja v primerjavi z netretiranimi vzorci. LES wood 50 (1998) 3 Znanje za prakso 59 Slika 3. Vpliv zaš~ite ~elnega lesa s sredstvoma A (osnova: akrilna smola tip I) in B (osnova: akrilna smola tip II) na aksialno navla`evanje lesa skozi pre~ni prerez (S = 10 cm2) Naravna izpostava okenskih okvirov je potrdila pozitiven vpliv tretiranja ~elnega lesa na trajnost lesenih oken. Pri nekaterih sredstvih za zaš~ito ~elnega lesa najdemo poleg razli~ne stopnje vodoodbojne u~inkovitosti še probleme s kompatibilnostjo sredstva z lepilom (slabša trdnost lepilnega spoja) in z premaznim sistemom (made`i). Zato je potrebno uporabljati le sredstva, ki so ustrezno testirana. 4. Vpliv zaš~ite V - prsnega stika Sistem zaobljanja robov (r ³ 2 mm) na vseh profilih okenskih elementov, ki sicer pove~a toleran~no obmo~je na-tan~nosti obdelave in omogo~a doseganje ve~jih debelin premaznih filmov in s tem boljšo zaš~ito robov v obmo~ju kotnih spojev, ustvarja tudi dodatno površino izpostavljenega ~elnega lesa. To podro~je je v praksi tudi slabo zaš~iteno zaradi efekta odboja razpršenih delcev premaz-nega sredstva pri njegovem nanašanju. To mesto pomeni dodatno šibko to~ko za dostop vode in spor gliv v notranjost konstrukcije. Zato je u~inkovita zaš~ita celotnega podro~ja kotnega spoja in še posebej prsnega stika klju~-nega pomena za trajnost lesnih oken (8). Za izboljšanje zaš~ite tega podro~ja kotnega spoja se v zadnjih letih uporabljajo razli~na sredstva za zaš~ito V-prsnega stika, ki delujejo na principu tvorbe površinske polimerne bariere na lesu ali lokalni impregnaciji ter zamašitvi transportnih poti za vodo na tem delu pre~nega prereza lesa. Ta sredstva proizvajalci stavbnega pohištva nanašajo na kriti~no obmo~je spoja po lepljenju, obi~ajno ro~no pred nanosom osnovnega premaza ali po njem. Naravna izpostava okenskih okvirov je potrdila pozitiven vpliv tretiranja podro~ja V- prsnega stika na trajnost lesenih oken, saj ta dodatna zaš~ita zmanjšuje nihanje lesne vla`nosti v bli`ini kotnega spoja tudi do 50 % v primerjavi z vzorci brez te zaš~ite. Ta pozitiven u~inek se poka`e le v primeru, ko je bil kotni spoj v celoti strokovno zalepljen - z izstopom lepila iz spoja (slika 4). ^e je premalo ali celo ni~ lepila v obmo~ju prsnega stika med pre~nikom in pokon-~nikom, tudi samo zaš~ita V - prsnega stika ne daje trajne zaš~ite pred odpiranjem kotnih spojev in nastankom pred- Slika 4. Zaprt okenski kotni spoj z dodatno zaš~ito V- prsnega stika po dveh letih naravne izpostave še vedno omogo~a u~inkovito odvajanje vode ~asnih poškodb zaradi vode. Tudi pri nekaterih sredstvih za zaš~ito V- prsnega stika obstaja poleg vodoodbojne u~inkovitosti problem kompatibil-nosti z premaznim sistemom (made`i), zato priporo~ajo uporabo sredstev, ki so ustrezno testirana. 5. Viri 1) Knehtl, B. 1997. Lesena okna - stanje in trendi na evropskem trgu. LES 49, 1-2 s. 5-8 2) Siau, J.F. 1984. Transport processes in wood. Springer-Verlag. Berlin, Heidelberg, New York, Tokyo, s. 50-60) 3) Torelli, N.; ^ufar, K. 1983. Sorpcija in stabilnost lesa. - LES. 35, 4-5, s. 101-106 4) Wagenfür R.; Scheiber, F. 1979. Holzatlas. VEB Fachbuchverlag. Leipzig, s. 380 5) Miller, E.R.; Boxall, J. 1984. The effectiveness of end- grain sealers in improving paint performance on softwood joinery. Holz als Roh- und Werkstoff. 42, s. 27-34 6) Jensen, B.; Imsgard, F. 1982. The importance of axial penetration in relation to double vacuum treatment of window joinery. Record of the B.W.P.A.1982 annual convention 7) Schmid, J.; Laurich, H., Knehtl, B.; Lechner, S. Fenster aus einheimischen Hölzern. Abschlu(bericht für Deutsche Gesellschaft für Holzforschung e. V. München. Institut für Fenstertechnik e.V, Rosenheim, 1995, 103 s. 8) Tretter, A. 1994. Geschützte Brüstungsfugen- geschützte Fenster. Bau und Möbelschreiner (8) s. 36-37 9) Zborniki referatov “Rosenheimer Fenstertage - Tagungen + Workshops 1994, 1995, 1996, 1997“. Institut für Fenstertechnik e.V., Rosenheim mag. Branko KNEHTL B F, Oddelek za lesarstvo LES wood 50 (1998) 3 GZS-Zdru`enje lesarstva zdru`enje lesarstva Mikloši~eva 38/II, 1000 ljubljana Tel.: (+386 61) 310-596, 13-18-023, 13-07-450, n.c. 13-20-141; Fax.: (+386 61) 13-18-023 Informacije {t. 04/98 Iz vsebine: IZ DELA ZDRU@ENJA VABILO ZA SODELOVANJE NA TENDERJU - ROMUNIJA DAVEK NA DODANO VREDNOST - INFORMACIJE SEJEM LESNOOBDELOVALNIH STROJEV - BUDIMPEŠTA MEDNARODNI SEJEM LESA, LESARSTVA IN OBRTI V BIH POVPRAŠEVANJA IN PONUDBE PREDSTAVITEV SLOVENSKE LESNE INDUSTRIJE V LETU 1997 IZ DELA ZDRU@ENJA 1. Zdru`enje lesarstva je dne 24. februarja 1998 organiziralo 8. sestanek Delovne skupine za nomenklaturo poklicev. Skupina je sprejela predloge nomenklatur za lesarskega delovodjo, lesarskega tehnika in mizarskega mojstra (ta predlog je samostojno predlagala Obrtna Zbornica Slovenije). 2. Dne 11. marca 1998 se je ponovno sestala pogajalska skupina za prenovo kolektivnih pogodb dejavnosti in pri~ela s prvimi konkretnimi pogajanji. Pogajalska skupina je zaenkrat uskladila naslednje ~lene Pano`ne kolektivne pogodbe: * Splošne dolo~be (A,B,C); * ^leni: 1.,2.,3.,5.,7. in 8. ~len. * Pogajalska skupina bo nadaljevala s pogajanji 25. marca 1998. 3. Dne 3. marca 1998 se je ponovno sestala delovna skupina na podro~ju varstva okolja pri predelavi lesa in sprejela naslednje sklepe: * Skupina za podro~je kotlarn se strinja, da se projekt izrabe bio-mase (RACI) zaklju~i nekje do sredine aprila in ga predstavi na naslednjem sestanku delovne skupine; * Skupina za lakirnice isto~asno pripravlja analizo stanja lakirnic v lesni industriji Slovenije in tudi do sredine aprila pripravi ta projekt; * Skupina za podro~je lesnega prahu do sedaj še ni pripravila projekta. ABILO ZA SODELOVANJE NA TENDERJU - ROMUNIJA Od Veleposlaništva Romunije v Ljubljani smo prejeli vabilo za sodelovanje na tenderju. Predmet razpisa je prosto carinsko obmo~je Sulina v Romuniji. Vkolikor menite, da je razpis zanimiv za vas, pokli~ite na Zdru`enje, da vam pošljemo material! DAVEK NA DODANO VREDNOST - INFORMACIJE Gospod Andrej Šircelj, projektni sodelavec SKEP GZS, odgo- v LES wood 50 (1998) 3 GZS-Zdru`enje lesarstva vi varja na vsa eventuelna vprašanja v zvezi z davkom na dodano vrednost: vsak ponedeljek od 9.30 do 10.20 na tel. štev. SKEP: 215-612. vsak petek ob 8. uri na tel. štev.: 714-097. Ne zamudite prilo`nosti, ki vam jo ponuja SKEP GZS! SEJEM LESNOOBDELOVALNIH STROJEV, Budimpešta, 10. - 15. november 1998 @e tretje leto poteka v Budimpešti sejem lesnoobdelovalnih strojev, zanimiv tako za proizvajalce kot tudi za trgovce. Vsi, ki bi jih ta sejem zanimal, dobijo prijavnico na GZS -Zdru`enje lesarstva! Rok prijave je 31. maj 1998! MEDNARODNI SEJEM LESA, LESARSTVA IN OBRTI V BOSNI IN HERCEGOVINI, Sarajevo, 2.-5.junij 1998 V Sarajevu bo med 2. in 5. junijem 1998, organiziran sejem GRADNJA IN OBNOVA. To je tradicionalna, dolgoletna in uspešna pripreditev Sarajevskega sejma, najve~jega sejma v BiH. Direktno je v funkciji obnove Bosne in Hercegovine, kot trenutno najve~jega gradbiš~a v tem delu Evrope. Pri~akuje se nastop številnih doma~ih in tujih razstavljalcev. ^e je ponudba za vas zanimiva, se obrnite na naslov uradnega zastopnika sarajevskega sejma za Slovenijo: Ino markt,d.o.o., Dunajska 21, 1000 Ljubljana. Rok za prijavo je 15. marec 1998. Dodatne informacije lahko dobite tudi na tel./fax: 061 324 664. POVPRAŠEVANJA IN PONUDBE 1. Centre for Industrial Studies (Csil) iz Milana ponuja katalog Multiclient Reports Catalogue 27-tih pohištvenih trgov s posebnimi ponudbami: Asia Pacific Market, American Market in European Market. Katalog lahko naro~ite na naslovu: Centro Studi Industria Leggera Scrl, Corso Mon-forte 15, 20122 Milano, Italy, tel: 00 39 2 796630, fax: 00 39 2 780703, E-Mail:csilmil@mbox.vol.it. 2. Laure EPTON in Virginie Malaval iz Kanade povprašujeta po novih mo`nostih uvoza in izvoza lesenih izdelkov v Slovenijo. Naslov: EPTON & MALAVAL, 232, Clarence Street, Ottawa, ON KIN SRI, Canada, tel.: 613 789 6883, fax: 613 241 7813. PREDSTAVITEV SLOVENSKE LESNE INDUSTRIJE V LETU 1997 (predhodni podatki) UVOD Lesarstvo je ena tradicionalnih proizvodnih, delovno intenzivnih in nadpovpre~no izvozno orientiranih panog slovenske industrije. Njene prednosti so predvsem ve~ kot stoletna tradicija, veliko akumuliranega znanja in pa les, ena redkih naravno obnovljivih surovin v dr`avi. Še pred desetimi leti je zaposlovala okrog 35.000 ljudi, danes pa komaj še nekaj ve~ kot 19.000 ljudi. Po novi Standardni klasifikaciji dejavnosti, ki je izvedena iz klasifikacije dejavnosti NACE Rev.1 in je obvezen statisti~ni standard Evropske unije, je slovenska lesna industrija sta-tisti~no razdeljena na dva dela: 1. Oddelek Obdelava in predelava lesa; Proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva (DD) je razdeljena na 5 skupin: - `aganje in skobljanje lesa ter impregniranje lesa - proizvodnja furnirja, vezanega in slojastega lesa, ivernih, vlaknenih in drugih ploš~ - stavbno mizarstvo - proizvodnja lesene embala`e - proizvodnja drugih lesenih izdelkov; proizvodnja izdelkov iz plute, slame in protja. 2. Skupina Pohištvo (DN 36.1) pa je razdeljena na 5 razredov: - proizvodnja sede`nega pohištva - proizvodnja pohištva za poslovne in prodajne prostore, razen sede`nega - proizvodnja kuhinjskega pohištva, razen sede`nega - proizvodnja drugega pohištva - proizvodnja `imnic. Po dokon~nih podatkih Statisti~nega urada Republike Slovenije so bili podatki za leto 1997 v primerjavi z letom prej naslednji: * proizvodnja v lesno-predelovalni industriji je bila za 7,3 % manjša kot v letu prej, proizvodnja pohištva pa za 7,5 %; * število zaposlenih v industriji, po dejavnosti proizvodnje, je bilo v letu 1997 v lesno-predelovalni industriji za 6,4 manjše kot leto prej, v proizvodnji pohištva pa se je število zaposlenih zmanjšalo za 2,2 %; * produktivnost je v obeh dejavnostih v 1997. letu v primerjavi z letom 1996 padla, in sicer v lesno-predelovalni industriji za 1 %, v proizvodnji pohištva pa za 5 %. DELE@ PRIHODKA V PRIHODKU CELOTNEGA SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA PRIHODEK SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA= SIT 6226 MILIJARD (97/96 = +11,3 %) PRIHODEK SLOVENSKE LESNE INDUSTRIJE= SIT 145 MILIJARD (97/96 = +6 %) (1997: 1 ECU = 180,3985 SIT) 1997 Vir: Anketa Zdru`enja lesarstva - GZS, SKEP GZS LES wood 50 (1998) 3 GZS-Zdru`enje lesarstva vü Dele` prihodka lesne industrije glede na prihodek slovenskega gospodarstva v letu 1997 je znašal (po predhodnih podatkih) 2,3 %, kar je za 0,1 strukturne to~ke manj kot v letu 1996. Najve~ji porast v prihodku v letu 1997 lahko (po predhodnih podatkih) zasledimo v podpodro~ju `agan les (+12,5 %), edino podpodro~je, ki je imelo manjši prihodek kot leto prej, je podpodro~je izdelovanja ploš1 (-8,1 %). RAZDELITEV PRIHODKA SLOVENSKE LESNE INDUSTRIJE SKUPAJ 145 MILIJARD SIT 1997 Vir: Anketa Zdru`enja lesarstva GZS V primerjavi z letom 1996 se je v letu 1997 dele` prihodka po podpodro~jih lesne industrije pove~al v podpodro~ju proizvodnje pohištva in v podpodro~ju `agan les, zmanjšal pa v podpodro~ju izdelovanje ploš~ in pa v stavbnem mizarstvu and tesarstvu. DELE@ IZVOZA SLOVENSKE LESNE INDUSTRIJE V CELOTNEM SLOVENSKEM IZVOZU SLOVENIJA IZVOZ = 8,372 MILIJARD USD (97/96 = +0,8 %) IZVOZ SLOVENSKE LESNE INDUSTRIJE = 798 MILIJONOV USD (97/96 = - 3,0 %) KRITERIJ: dejavnost blaga 1997 Slovenska lesna industrija je velik neto izvoznik, kar dokazuje dejstvo, da med prvimi dvajsetimi skupinami blaga Republike Slovenije v izvozu v letu 1997 (po predhodnih podatkih) zavzemajo tretje mesto sede`i (3,2 %), na ~etrtem mestu je drugo pohištvo in njegovi deli (2,3 %) in na sedmem mestu stavbno pohištvo (1,8 %). Dele` izvoza lesne industrije v primerjavi z izvozom celotnega slovenskega gospodarstva v letu 1997 znašal 9,5 %, leto prej pa 9,9 %. Padec izvoza slovenske lesne industrije v letu 1997 (-3%) izhaja v glavnem iz padca izvoza v lesno-predelovalni industriji (-8%), medtem ko je izvoz v pohištveni industriji ostal na istem nivoju kot v letu 1996. STRUKTURA IZVOZA SLOVENSKE LESNE INDUSTRIJE SKUPAJ: 798 MILIJONOV USD (97/96 = -3,0 %) KRITERIJ: glavna dejavnost blaga 1996 1997 Vir: Statisti~ni urad RS VIR: Statisti~ni urad RS Dele` izvoza v izvozu slovenske lesne industrije leta 1997 napram 1996 se je pove~al v industriji pohištva in v `a-garstvu, poravnavanju in impregnaciji, zmanjšal pa v stavbnem mizarstvu in tesarstvu, proizvodnji ploš~ in v proizvodnji ostalih izdelkov iz lesa, plute itd. Dele` izvoza v izdelavi lesene embala`e je ostal nespremenjen. LES wood 50 (1998) 3 GZS-Zdru`enje lesarstva viii IZVOZ V LETU 1996 IN 1997 V OBDELAVI IN PREDELAVI LESA TER POHIŠTVU KRITERIJ: dejavnost blaga (V 000 USD) OBDELAVA IN PREDELAVA LESA GLAVNI UVOZNI TRGI POHIŠTVO 500000 450000 400000 350000 300000 250000 200000 150000 100000 50000 0 0 Izvoz 1996 D Izvoz 1997 VIR: Statisti~ni urad RS GLAVNI IZVOZNI IN UVOZNI TRGI SLOVENSKE LESNE INDUSTRIJE (V 000 USD) GLAVNI IZVOZNI TRGI Vir: Statisti~ni urad RS Uvoz je za slovensko lesno industrijo kot velikega neto izvoznika manj pomemben. Po predhodnih podatkih Sta-tisti~nega urada Republike Slovenije je uvoz v lesni industriji v letu 1997 napram letu prej padel za 1%. PRI^AKOVANJA Lesna industrija ima v Sloveniji `e stoletne tehnološke izkušnje. V preteklem obdobju je postala proizvodnja lesa, furnirjev in ploš~ uspešna dejavnost, naslonjena na doma~e izvore lesa. Lesna industrija je takrat poslovala v sorazmerno ugodnih gospodarskih pogojih, ki so omogo~ali tudi nalo`be v tehnološki razvoj. Pomemben del proizvodnje je bil prodan v razvite de`ele. V spremenjenih tr`nih pogojih so slovenska podjetja kot veliki neto izvozniki izgubila tradicionalne trge, kar so podjetja uspešno nadomeš~ala s pove~ano prodajo na druge tuje trge, pri ~emer pa se je morala bistveno pove~ati kvaliteta izdelkov ob hkratnem ni`anju cen. Predvideva se, da se bo v lesni industriji v letu 1998 produktivnost pove~ala, kar izhaja iz predpostavke, da se bo sedanji obseg proizvodnje pove~al, število zaposlenih pa naj bi se ohranilo na istem nivoju. Zaradi visoke brezposelnosti in negotovosti zaposlovanja (ki `e vplivata na previdnost v potrošnji gospodinjstev), se bo dele` prodaje na tuje trge moral tudi pove~ati. Tudi v lesni industriji morajo gospodarske dru`be `e zdaj upoštevati številne predpise, ki veljajo tudi v EU. Zato slovenski proizvajalci na podro~ju standardizacije proizvodnje in izdelkov tudi v prihodnosti ne bodo imeli ve~jih te`av. Veliko ve~ pozornosti pa bo morala slovenska lesna industrija vlo`iti v varstvo okolja. LES wood 50 (1998) 3 Znanje za prakso 60 Meje organiziranja in merjenje uspe{nosti poslovanja profitnih centrov 1. Uvod Prehod na tr`ni na~in gospodarjenja, izguba pomembnih jugoslovanskih trgov, veliko ve~ja konkurenca tujih in do-ma~ih podjetij na doma~em trgu in nujnost iskanja novih trgov je le nekaj dejstev, s katerimi se “sre~uje” ve~ina slovenskih podjetij. Slovenska podjetja, ki delujejo v lesni panogi, so tem spremembam okoliš~in poslovanja v veliki meri še bolj izpostavljena. Tr`ni na~in gospodarjenja od podjetij zahteva, da si prizadevajo ustvariti razmere za trajni obstoj in razvoj, da se nenehno odzivajo okolju in te`ijo k stalni poslovni uspešnosti. Eden od na~inov prilagajanja podjetij novim okoliš~inam poslovanja je tudi decentralizacija poslovnega odlo~anja. A. Chandler (1990, str. 297) ocenjuje nujnost decentralizi-ranja podjetij zaradi stalnih sprememb v okolju, v katerem je podjetje. Spreminjanje proizvodnih programov, tehnologije, vstopanja na nova tr`iš~a, novi dobavitelji materiala in podobne spremembe zahtevajo, da se podjetje preoblikuje v razli~ne poslovne oddelke, ki imajo relativno samostojnost in odgovornost pri odlo~anju. Zelo pogost pojav v slovenskih podjetjih je, da iz prejšnjih temeljnih organizacij zdru`enega dela ali delovnih organizacij ustanavljamo tako imenovane profitne centre (ali do-bi~kovna mesta odgovornosti), ki naj bi spodbudili notranje podjetništvo in poslovodstvo. Pri tem ustanavljanju pa mnogokrat pozabljamo na osnovne zna~ilnosti profitnih centrov, na njihove slabosti in probleme, ki lahko nastanejo po njihovi ustanovitvi. Organiziranje profitnih centrov še ne pomeni dejanja, ki bi samo po sebi zagotavljalo profi-tabilnost teh centrov ali celotnega podjetja. Namen prispevka je podati osnovne probleme, ki se pojavljajo ob ustanavljanju profitnih centrov, in razmišljanje, kako naj te probleme v podjetju rešujemo. Meje organiziranja profitnih centrov ^e ho~emo smiselno organizirati profitne centre v podjetju, se moramo dobro zavedati bistva njihove opredelitve. R. Vancil (1979, str. 9) opredeljuje profitne centre kot dokaj neodvisne organizacijske enote v podjetju, za katere se periodi~no ugotavlja dobi~ek. R. Kaplan in A. Atkinson (1979, str. 590) menita, da je bistvo organiziranja profitnih centrov v tem, da se s tem spodbujata odlo~anje na ni`jih ravneh (oziroma v sami organizacijski enoti) in iniciativa v podjetju. Profitni center je torej organizacijska enota v podjetju, za katero velja, da imajo poslovodje te enote pooblastila za odlo~anje o stroških (odhodkih) in prihodkih po- slovanja enote. V profitne center je torej ustrezno oblikovati le tiste organizacijske enote v podjetju, ki ve~ji del lastne proizvodnje prodajo kupcem zunaj podjetja in lahko vplivajo na višino stroškov proizvodnje. V profitnih centrih morata torej potekati najmanj dve poslovni funkciji: prodajna in proizvodna. V podjetjih morajo zato dobro razmisliti, kdaj bodo prodajno funkcijo decentralizirali, oziroma jo organizacijsko uvrstili v profitne centre. Za uspešnost poslovanja podjetja in njegov poslovni ugled je namre~ zelo nevarno, da si prodajniki istega podjetja konkurirajo pri kupcih. Prodajno funkcijo je zato smiselno opravljati v profitnih centrih, ~e obstaja velika razlika v njihovem asortimentu in s tem razlika v kupcih, oziroma so si profitni centri tako lokacijsko narazen, da si pri kupcu ne konkurirajo. Mnogo (tudi slovenskih podjetij v lesni panogi) ne upošteva teh omejitev v opredelitvi profitnega centra, kar pov-zro~a poleg “nezdrave” konkurence znotraj podjetja tudi problem dolo~anja tako imenovanih prenosnih cen. Prenosne (oziroma transferne) cene so tiste, po katerih ovrednotimo posle med posameznimi profitnimi centri znotraj podjetja. Glavni problem pri dolo~anju prenosnih cen je v tem, da prenosna cena vpliva na prihodke oddelka, ki “prodaja”, oziroma na stroške oddelka, ki “kupuje”. Prvi oddelek si `eli ~im višjo prenosno ceno, drugi oddelek pa ~im ni`jo. Zelo pogosta praksa v podjetjih je, da prenosno ceno enostavno dolo~imo tako, da ugotovimo celotne stroške na enoto proizvoda ter jim dodamo dobi~ek. Takšno dolo~anje prenosnih cen ni v redu, saj vsa tveganja poslovanja prenesemo s prenosno ceno na naslednjo organizacijsko enoto. Pogosto takšno dolo~anje prenosnih cen tudi ovira medsebojno sodelovanje oddelkov, saj si `elijo oddelki, ki nabavljajo, ve~ poslov izvesti z zunanjimi dobavitelji. V teoriji obstaja ve~ modelov dolo~anja prenosnih cen (Ho~evar, 1994, str. 123 - 134), ki temeljijo bodisi na tr-`nih cenah, stroških ali pa na medsebojnem dogovarjanju poslovodij. Teoreti~no so praviloma za uspešnost podjetja kot celote najbolj sprejemljive prenosne cene, ki so dolo-~ene na osnovi spremenljivih stroškov. Tako dolo~ene cene pa niso sprejemljive za “prodajni” oddelek. Problemu prenosnih cen se je zato najla`je izogniti tako, da tiste organizacijske enote, ki ve~ino poslov opravijo za potrebe znotraj podjetja, sploh ne organiziramo kot profitne centre, temve~ jih organiziramo le kot stroškovna mesta. Naslednji problem, ki se pogosto pojavi v podjetjih takrat, ko organizacijske enote, ki ne izvajajo prodajne funkcije, organiziramo kot profitne centre, pa je, da vodje teh enot vidijo kot velik razlog za neuspešnost poslovanja njihovega oddelka v tem, da ne morejo vplivati na prodajno funkcijo. Poslovodje takšnih enot (upravi~eno) zahtevajo, ~e se `e meri njihova uspešnost na osnovi dobi~ka oziroma razlike med prihodki in odhodki, da morajo vplivati tudi na prihodke oziroma prodajo. Pri tem se mora vodstvo podjetja LES wood 50 (1998) 3 Znanje za prakso 61 dobro zavedati, da lahko ocenjujejo uspešnost delovanja podrejenih poslovodij le za tista dejanja, na katere imajo ti poslovodje vpliv oziroma zanje odgovarjajo. Informacijski (ra~unovodski) sistem podjetja mora zagotavljati informacije tako po posameznih proizvodih, kakor po posameznih organizacijskih enotah podjetja. ^e poslovodstvo podjetja potrebuje informacije o uspešnosti posameznega proizvodnega programa, še ni treba ustanovljati profitnih centrov. Praviloma je za uspešnost proizvodnega programa odgovornih ve~ ljudi v podetju (prodaja, nabava, raziskovalni oddelek, oddelek kakovosti, uprava itd.) in zato ne obstaja pravi argument, da vso odgovornost prenesemo le na vodjo profitnega centra. Zapisali smo `e, da mora imeti poslovodja profitnega centra pomemben vpliv na ve~ino dejavnikov, ki vplivajo na poslovni izid enote. Prednosti decentralizacije oziroma od-del~enja se bodo uresni~ile le pod pogojem, ~e bo imel poslovodja profitnega centra takšno neodvisnost, kot jo ima poslovodstvo neodvisnega podjetja. V praksi bi popolno oddel~enje seveda pomenilo to, da bi se izgubili siner-gijski u~inki obsega poslovanja in tudi vodstvo podjetja bi ostalo brez odgovornosti. Zato se v praksi pogosto postavlja vprašanje, katere poslovne funkcije poleg prodaje in proizvodnje je še ustrezno organizirati v profitne centre. Prenos drugih poslovnih funkcij v profitne centre ne sme zmanjšati dobi~ka celotnega podjetja. Vodje profitnih centrov se morajo zavedati, da ni njihova naloga samo pove-~evanje dobi~ka njihovega oddelka, temve~ da je treba dosegati tudi postavljene cilje podjetja. Zelo pogosto so v praksi te`nje, da finan~no in nabavno funkcijo prenesemo na nivo odlo~anja profitnega centra. Menim, da so naša podjetja relativno majhna, in bi bila takšna decentralizacija lahko v škodo poslovanja podjetja, saj bi imela razdrobljena nabava manjšo pogajalsko mo~ nasproti dobaviteljem, finan~na funkcija bi pa še te`je in dra`je opravljala procese, ki so povezani z investiranjem oziroma dez-investiranjem ter financiranjem in definanciranjem podjetja. Meje merjenja uspe{nosti profitnih centrov Merjenje uspešnosti profitnih centrov mora ustrezati naslednjim pravilom (G. Shillinglaw, 1957, str. 22 - 29): a) dobi~ek profitnega centra ne sme biti pove~an s poslovanjem, ki bi zmanjševalo celotni dobi~ek podjetja; b) dobi~ek profitnega centra naj bo ~im bolj neodvisen od uspešnosti poslovanja in upravljalskih odlo~itev na drugih organizacijskih enotah v podjetju; c) dobi~ek profitnega centra mora izra`ati postavke, ki so pod nadzorom (obvladljivostjo) poslovodje profitnega centra in njemu podrejenih. V podjetjih se teh pravil pogosto ne dr`ijo, kar lahko pov-zro~a velike te`ave pri merjenju uspešnosti delovanja pro-fitnih centrov in lahko vodi tudi k slabšemu poslovanju celotnega podjetja. Iz teh treh pravil namre~ izhajajo problemi dolo~itve prenosnih cen (o katerem smo `e govorili), razdelitve skupnih prihodkov in skupnih stroškov. Skupni prihodki. Ne glede na to, da je v ve~ini primerov lahko dolo~iti prihodke posameznih profitnih centrov, pa lahko obstajajo primeri, ko ve~je število profitnih centrov sodeluje pri pove~ani prodaji. Idealno v takšnem primeru je, da je vsak profitni center udele`en v skupnem prihodku v tolikšni meri, v kolikršni je tudi sodeloval pri poslu. Na primer: prodajalcu profitnega centra A uspe skleniti pogodbo s kupcem za proizvode profitnega centra B. V takem primeru bi bilo neprimerno in nestimulativno, ~e bi ves prihodek od prodaje pripadal profitnemu centru B. V mnogih podjetjih se ne zavedajo pomembnosti porazdelitve skupnih prihodkov med profitne centre, saj menijo, da je to v praksi te`ko in zamudno delo. Poleg tega pa menijo, da se mora prodajno osebje zavedati, da ne sme delati le za koristi svojega profitnega centra temve~ tudi za koristi celotnega podjetja. Skupni stroški. ^e oddelek znotraj podjetja opravi storitev za drugi oddelek, to storitev ovrednotimo po prenosni ceni. Še te`ji problem pa je razdeliti stroške skupnih oddelkov (na primer: raziskave in razvoj, oddelek kakovosti, ra~unovodstvo, finance, uprava, nabava, vzdr`evanje itd.). Storitve skupnih oddelkov morajo biti ovrednotene in obra~unane profitnim centrom na takšni osnovi, ki bo najbolje izra`ala dejansko porabo teh storitev po oddelkih oziroma glede na zahteve profitnih centrov po teh storitvah. ^e se skupni stroški porazdeljujejo po takšni osnovi, so storitve nekaterih skupnih oddelkov obvladljivi strošek za profitne centre in s tem tudi posredno odgovarjajo za njihovo višino. ^e med stroški storitev in uporabnikom teh storitev ni vidne povezave, potem ni nobene potrebe, da se ti stroški prenašajo v poro~ila, ki merijo odgovornost vodje profitnega centra, saj on nanje ne more vplivati. Pogosto se v podjetju odlo~ijo, da porazdeljujejo tudi te stroške na profitne centre, tako da je seštevek dobi~kov profitnih centrov enak dobi~ku celotnega podjetja. Takšno poro~ilo omogo~a ugotovitev uspešnosti poslovanja profitnega centra kot samostojne ekonomske celote oziroma kot samostojnega podjetja. Naslednji razlog za prenos neobvladljivih stroškov na profitne centre pa je v tem, da ho~e vodstvo podjetja vodjem profitnih centrov dokazati in dopovedati, da je treba z ustvarjenim dobi~kom profitnih centrov pokriti še stroške skupnih oddelkov. Ne glede na povedano, je treba tudi te stroške porazdeliti med posamezne oddelke na podlagi razumne presoje. Merjenje uspešnosti profitnih centov in njihovih poslovodij pa je mo`no le, ~e v podjetju obstaja sistem na~rtovanja. Uspešnost je `e sama po sebi opredeljena kot stopnja doseganja zastavljenih ciljev. Zavedati se moramo, da profitni centri nimajo enakih pogojev za ustvarjanje dobi~ka. Na primer: profitni centre, ki deluje v okolju s ve~jo kupno mo~jo potrošnikov, ima ve~je mo`nosti poslovanja kot drugi centri, profitni center, ki proizvaja in prodaja proizvode z velikim tr`nim dele`em, ima ve~je mo`nosti kot profitni LES wood 50 (1998) 3 Znanje za prakso 62 center, ki proizvaja proizvode, ki so na koncu njihovega `ivljenjskega ciklusa, oddelek, ki šele uvaja proizvode na trgu, je zopet v slabšem polo`aju od tistega, ki ima trenutno najve~ji tr`ni dele` itd. Merjenje uspešnosti profitnih centrov mora zato vedno potekati kot primerjava med ure-sni~enim dobi~kom in na~rtovanim dobi~kom. Seveda pa ni dovolj, da v podjetju izdelamo le letne na~rte, temve~ je treba izdelati tudi strateške oziroma dolgoro~ne na~rte, ki šele omogo~ajo presojo uspešnosti poslovanja na dolgi rok. Sklep Rast podjetij na eni strani in tr`ne okoliš~ine poslovanja na drugi strani sta bila dejavnika, ki sta omogo~ila proces oddel~enja oziroma prenos odgovornosti za ustvarjanje dobi~ka v oddelke oziroma tako imenovane profitne centre. Za uspeh oddel~enja je klju~no to, kako je rešeno vprašanje neodvisnosti teh oddelkov. Poslovodje profitnih centrov se morajo vesti kot poslovodje samostojnega podjetja, hkrati pa morajo delovati v korist celotnega podjetja. V ~lanku sta obravnavana dva pomembna vidika delovanja profitnih centrov, to je njihova organiziranost in pa merjenje njihove uspešnosti poslovanja. Literatura: A. Chandler,1990,: Strategy and Structure, cambridge: The MIT Press. Ho~evar, 1994: Interna ekonomija in transferene cene pri decentraliziranem upravljanju, 26. Simpozij o sodobnih metodah v ra~unovodstvu in poslovnih financah, Portoro`, str. 123 - 134. R. Kaplan in A. Atkinson, 1979: Advanced Management Accounting, New Yersey: prentice-Hill G. Shillinglaw, 1957: Guides to Internal Profit Measurement, Harvard Business review, marec - april, 1957, str. 82 - 94 R. Vancil, 1979: Decentralization: Managerial Ambiguity by Design, Homewood: Dow Jones-Irwin Dr. Marko HO^EVAR Ekonomska fakulteta, Ljubljana Ozna~evanje Za kvalitetno in obenem hitro izdelavo lesnih vezi in s tem izdelkov ali delov izdelkav je vedno pametno upo{tevati nekaj zakonitosti pri izdelavi. Ena od to~k postopkav dela, ki je v izdelavi maloserijskih izdelkov med pomembnej{imi, je pravo~asen in pravilen na~in ozna~evanja lesa. Za ozna~evanje lesa, kot bo opisano v nadaljevanju, je edino primeren navaden svin~nik, ozna~evanje s kemi~nim svin~nikom al¡ flomastrom ima lahko za kasnej{o povr-{insko obdelavo zelo resne negativne posledice. 1. Ozna~evanje pri {irinskem lepljenju Kose masivnega lesa po za~etni razvrstitvi (enaki robovi skupaj, ploskve obra~amo izmeni~no) ozna~imo z odprtim trikotnikom in o{tevil~imo z enako {tevilko. Tako nam na vsakem od delov svin~nikova ~rta pove, kako naj les obra~amo med poravnavanjem in kasneje med lepljenjem. [tevilke so nam v pomo~ v primeru ve~jega {tevila lep-ljencev, katerih deli bi se nam lahka kakorkoli pome{ali med seboj (slika 1). 2. Ozna~evanje kotno vezanih izdelkov lzdelke vezane z kotnimi vezmi (okvire, elemente stavbnega pahi{tva in podobno) ozna~imo z kotnim znakom. V praksi se uporablja nekaj vrst kotnih znakav (slika 2 ), prav taka je od vrste izdelka in navad izdelovalca odvisen njihov po-lo`aj glede na izdelek ali stran lesa. Pomembno pa se je pred ozna~evanjem odlo~iti za stran risanja znaka (spodaj ali zgoraj, proti sredini ali na zunanjih robovih), ki nam bo v kasnej{i obdelavi slu`il kot vodilo za obra~anje elementov izdelka. Najpogosteje je zarisan na vidni (tudi najve~krat lep{i) strani, obrnjen navznoter (slika 3).Tu je predvsem treba upo-{tevati, da bo zarisan znak med obdelavo najve~krat obrnjen k pristonu ali delovni mizi stroja, po mo`nosti pa naj ostane viden do ~im bolj kon~ne faze dela. (na primer LES wood 50 (1998) 3 Znanje za prakso 63 obrusimo ga pred povr{insko obdelavo, izognemo se robovom, ki bodo dodatno obdelani: brazdani, profilirani, utorjeni ali podobno). Prav zaradi tega naj bo kotni znak zarisan razlo~no, dovolj veliko, vendar ne pregloboko v globino materiala. Kotni znak mora biti razumljiv vsem, ki sodelujejo v izdelavi dolo~enega izdelka ali dela izdelka. V serijski proizvodnji se ozna~evanje s kotnim znakom naj-ve~krat izpusti, zato pa je za obdelavo toliko bolj pomembno pravilno zlaganje obdelovancev na transportnih napravah in pripomo~kih. 3. Ozna~evanje vogelno vezanih izdelkov Izdelki ali deli izdelkov, vezani z ogelnimi vezmi (mozni~na vez, vez z le~astimi peresi, z utorom in peresom, z roglji in podobno) se ozna~ujejo na dva na~ina. Z `e prej omenjenim kotnim znakom in z mnogo balj prakti~nim trikotnim znakom (slika 4). lepljenjem, ko najve~krat ~asa ni v izobilju. Zmotno je raz-mi{ljanje, ~e{ imam veliko prakse in vem kaj delam... -torej mi ni treba {e dodatno risati po lesu. Tak{no raz-mi{ljanje se {e prekmalu ma{~uje v nepri~akavanih te`a-vah med delom, v napa~no obdelanih element¡h, v izgubah ~asa pri nadaljevanju dela drugega delovca, neto~no-stih pri sestavljanju in {e bi lahko na{tevali. Torej naj nam ne bo `al tistih nekaj minut, ko se odlo~amo o polo`aju elementov v izdelku in ozna~itvi le teh. (Tekst in sl¡ke so del Priro~nika lesarjev (c) v nastajanju) Ale{ LIKAR [DT[, Barjanska 1, 1000 Ljubljana Njegav polo`aj je najprimernej{i na robu zadnje strani {kat-lastega izdelka, le v primerih, ko se ta rob med obdelava mo~no dodatno obdela (brazda, {irok utor, dodatno bru{e-nje), se bomo odlo~ili za ozna~itev na sprednji stran¡ (slika 5). Seveda tudi tu velja, da naj bo zarisan dovolj krepko, da se med delom ne bi izbrisal, obenem pa ne bo vtisnjen pregloboko v materialu. V primeru ve~ kosov enako velikih {kat-lastih izdelkov lahko dodatno napi{emo {e {tevilke, ki naj bodo na elementih enega izdelka iste. 4. Povzetek Z doslednim upo{tevanjem nujnosti ozna~evanja se bamo izognili marsikateri nev{e~nosti med obdelavo in zlasti med ALI STE vedeli? ZAŠČITA GOZDOV NA STRANIŠČU Šele dobrih sto let izdelujejo papir iz lesa (prej predvsem iz lanenih in bomba`nih krp). 23. agusta 1873 je New York Times prvi~ izšel na “lesenem” papirju. Povpre~ni razvajeni Ameri~an porabi dnevno 681 g papirja in letno ~etrt tone. Osnovna gostota smrekovine je pribli`no 380 kg/m3, kar pomeni, da kubi~ni meter sve`e smrekovine vsebuje 380 kg ~iste, absolutno suhe lesne substance. ^e predpostavimo, da ima “obi~ajna” smreka (višina 25 m, prsni premer 50 cm) dobra dva kubi~na metra prostornine ali 760 kg lesne substance, potem znaša triletna poraba Ame-ri~ana lesa za papir eno drevo. V neki veliki ameriški izdajateljski hiši so za 2,5 cm zo`ali svitke toaletnega papirja. Na veliko presene~enje se število porabljenih svitkov ni prav ni~ pove~alo. In spet Ameri~ani ne bi bili Ameri~ani, ~e ne bi izra~unali, da bi s takšnim ukrepom celotna Amerika prihranila letno ni~ manj kot milijon dreves! N.T. 15 16293765 LES wood 50 (1998) 3 Znanje za prakso 64 RAČUNALNIŠKI kotiček Internet iz elektri~ne vti~nice? Iskanje novih na~inov priklopa v Internet nas v~asih pripelje tudi do nekoliko nepri~akovanih rešitev. Ena izmed njih je vzpostavitev ra~unalniškega omre`ja kar prek navadnih elektri~nih `ic, ki jih imamo v vsakem stanovanju. Preprosto dejstvo je, da je pasovna širina elektri~nih vodnikov prakti~no popolnoma neizkoriš~ena. Po `icah te~e tok s frekvenco 50 Hz in nekajkrat na dan pošljejo iz dispe~erskega centra signal za preklop stikalnih ur iz dragega na poceni tok in narobe; to pa je prakti~no vse. In ravno v tem grmu ti~i zajec. Signal, ki ga pošlje dis-pe~er stikalni uri, da preklopi merilec porabe el. energije iz dragega na poceni tok, je pravzaprav signal na neki drugi frekvenci kot jo sicer ima elektri~ni tok. In bistri glavi se je porodila ideja, zakaj pa ne bi z neko drugo frekvenco celotnega elektri~nega omre`ja pretvorili v velikansko ra~unalniško mre`o ? Re~eno, storjeno. Kanadska telekomunikacijska dru`ba Northern Telecom in britanski oskrbovalec z elektri~no energijo United Utilities sta razvila sistem za prenos podatkov prek elektri~nih `ic. Trenutna hitrost, s katero lahko prenašamo podatke, je 1 Mbit/sek. To je pribli`no 10-krat hitreje od ISDN linij in 10-krat po~asneje od kabelskih modemov. Dru`bi pri~akujeta, da bosta lahko svojo idejo in izdelek patentirali in ga ponudili v uporabo v Evropi in Aziji. Pri~akujejo tudi, da bo razvita trehnologija pomenila hudo konkurenco telefonskim dru`bam, ki trenutno do-minirajo na podro~ju internetskih komunikacij. Resnici na ljubo je to prva tehnologija, ki resneje posega v monopol velikih telekomunikacijskih dru`b. Predstavnik dru`be NORWEB, ki skrbi za distribucijo t.i. “data-over-power-line” tehnologije, pravi, da bodo do sredine leta 1998 poskusno priklju~ili prvih 200 uporabnikov. Stroški priklju~itve bodo dokaj nizki, saj so tudi stroški zagona celotnega projekta nizki. Celoten sistem je razdeljen v dva dela. Primarni krog so obstoje~e elek-tri~ne `ice, v katerih je tok napetosti 110 V. V transformatorski postaji, kjer se visoka napetost pretvarja v 110 V, bo poseben konverter, ki bo mre`ne signale iz elek-tri~nih `ic preusmeril v opti~ni kabel, ki bo povezan z internetskim vozliš~em. Na uporabnikovi strani bo potrebno za ra~unalnik dokupiti posebno kartico, ki stane 320 $. Prek klasi~nega koaksialnega kabla bo ta kartico povezana z enostavnim in poceni pretvornikom, priklju~enim na elektri~no omre-`je. Prednosti takšnega na~ina vklopa v Internet so v tem, da ko smo vklju~eni v Internet, ne te~ejo telefonski impulzi, telefonska linija je prosta in ker se ne uporablja telefonska linija, smo lahko neomejeno dolgo vklju~eni v Internet. Obstoje~a tehnologija lahko deluje samo v nizkonapetostnih vodih (do 250 V), medtem ko se signal po visokonapetostnih vodih zaenkrat še ne more prenašati. Predstavniki prej omenjenih dru`b so omenili, da raziskujejo mo`nosti prenosa signalov tudi po viskonapetostnih vodih. Takšen na~in bi bistveno pocenil prenos signala na velike razdalje v okviru npr. Evrope, Severne Amerike ali Azije. In kako je s tem v Evropi in pri nas? Trenutna situacija v Evropi je takšna, da operativno delujo~e mre`e, ki bi temeljila na prenosu podatkov po elektri~nih `icah, še ni. V Nem~iji sicer obljubljajo, da bodo postavili testno omre`je, vednar zaradi pregovorne nemške pedantnosti še ~akajo na ustrezne standarde. Kljub vsemu deluje v Leverkusnu testno omre`je, kjer testirajo novo tehnologijo, ugotavljajo njene pomanjkljivosti in jo izboljšujejo. Hitrosti prenosa so zaenkrat bistveno ni`je, kot to dop-uš~ajo elektri~ni vodniki - samo 350 kBitov na sekundo. Glede na dosedanje izkušnje in solidno delovanje obeta, da bo celotno omre`je relativno kmalu prešlo iz pilotnega projekta v operativno fazo. In v Sloveniji? Ni mi znano, ali kakšna podobna mre`a v Sloveniji `e te~e, obstajajo pa alternativne rešitve. Morebitni uporabniki se namre~ lahko priklopijo v Internet prek kabelskih razdelilnih sistemov, ki ponujajo enake ali pa celo višje hitrosti prenosa podatkov in ravno tako 24-urni dostop do Interneta. In cena? Za zagrizene deskarje - prava malenkost (okoli 7.000,00 SIT). Poiskal na Internetu, prevedel in priredil Dr. Tom LEVANI^ LES wood 50 (1998) 3 Osebne vesti 65 Prof. dr. Niko Torelli - ~astni doktor dunajske BOKU (Universität für Bodenkultur) 21. januarja 1998 je BOKU na Dunaju podelila prof. dr. Niku Torelliju naziv ~ast-nega doktorja (doktor honoris causa). Priznanje je prejel skupaj s Kanad~anom prof. dr. H. Schachterjem in Švicarjem prof. J. Schneiderjem. Podelitev je potekala v slavnostni dvorani univerze ob navzo~nosti številnih uglednih gostov. Laudatio ob podelitvi je prebral prof. dr. Gottfried Halbwachs, predstojnik Centra za okolje in varstvo narave pri BOKU. Avditoriju je predstavil dobitnikovo kratko biografijo, akademsko pot in zasluge za dolgoletno uspešno sodelovanje med Oddelkom za lesarstvo Biotehniške fakultete in BOKU Dunaj. Naj v kratkem povzamemo vsebino laudatia. Prof. dr. Niko Torelli je profesor za pod-ro~je tehnologije lesa in predstojnik Katedre za tehnologijo lesa na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen je bil v Ljubljani 4. julija 1940. Maturiral je na Klasi~ni gimnaziji v Ljubljani, diplomiral na Oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, magistriral na Oddelku za lesarstvo iste fakultete in doktoriral leta 1978 na Hum-boldtovi univerzi v Berlinu z disertacijo Beitrag zur Ökologie und Physiologie der fakultativen Farbkernbildung bei der Rotbuche (Fagus silvatica L.). Tema njegove disertacije, ekologija in fiziologija nastanka rde~ega srca pri bukvi je ostala v te`iš~u njegovega znanstvenega delovanja še vrsto let. Svoje izsledke je objavil v uglednih mednarodnih revijah, povzel pa jih je med drugim tudi Holz-Lexikon, standardno delo za podro~je lesarstva. Nasploh je vselej povezoval les kot material z drevesom kot organizmom. Znaten del svojega znanstvenega ude-jstvovanja je posvetil raziskovanju manj znanih in neznanih tropskih lesnih vrst, predvsem iz Centralnoafriške Republike in iz Mehike. Izjemno široka študija o srednjeameriških tropskih lesovih je bila pre-te`no opravljena v Nacionalnem inštitutu za gozdarske in lesarske raziskave (INIF) v mehiškem glavnem mestu in mehiških tovarnah. Med drugim je bil svetovalec v poljedelskem ministrstvu Mehike za problematiko tropskih gozdov, kasneje ekspert FAO in slednji~ glavni koordinator mehiškega tropskega akcijskega gozdarskega plana FAO TFAP ko je vodil delo skupine mednarodnih strokovnjakov iz razli~nih podro~ij. Moto teh raziskav in programov je bilo trajnostno gospodarjenje s tropskimi gozdnimi ekosistemi, katerega sestavni del je tudi njegova o`ja specialnost -grupiranje lesov po uporabnostnih kriterijih (angl. End-use oriented utilization). V ta namen je bilo treba preiskati biološke, fizikalne, kemi~ne, mehanske in tehnološke lastnosti ve~ kot 40 lesnih vrst. Za njegovo delo v Mehiki mu je mehiška vlada podelila nacionalno priznanje za gozdarstvo in lesarstvo (Merito Nacional Fore-stal 1986). V okviru dveh ameriških projektov je podobne raziskave opravljal na pribli`no 40 neznanih in manj znanih lesnih vrstah iz ekvatorialne Afrike. V zadnjem desetletju pozornost posve~a odzivu drevja v stresnih razmerah in vse pogostejšim mehanskim poškdovanjem. Pri tem je usmeril raziskave v interpretacijo elektri~ne upornosti kambijeve cone, sekundarnega ksilema in floema ter v modelni koncept CODIT ameriških avtorjev. Raziskuje etiologijo barierne cone kot posledico zmanjšanja skorjinega tlaka po ranitvi. V zadnjem ~asu se posve~a predvsem abscisiji ostarelih in poškodovanih tkiv kot alternativi kompartmental-izaciji pri pre`ivetju drevesa v stresnih razmerah onesna`enja, kompeticije in ranitev. Na tem podro~ju vodi `e drugi slovensko-ameriški projekt. Te`ko je v kratkih besedah predstaviti obširno delo, ki je bilo objavljeno v ve~ kot-sto delih. Prof. Torelliju je odli~no uspelo zdru`iti raziskave s te`iš~em na biologiji lesa s povsem prakti~nimi lesno tehnološkimi raziskavami. Hkrati njegova dejavnost pomeni tudi vezni ~len med lesarstvom in gozdarstvom. Prav to ga še posebej povezuje z BOKU, kjer je filozofijo o povezavi znanja o drevesu in raziskavah lesa uvedel `e znameniti Josef Kisser, nekdanji dolgoletni predstojnik Bota-ni~nega inštituta BOKU, katerega delo danes nadaljuje ve~ inštitutov BOKU. Prof. Torelli posebno v zadnjih dveh desetletjih skrbno vzgaja raziskovalno skupino, ki sodeluje tudi z raziskovalci in raziskovalnimi skupinami BOKU. Sodelovanje poteka, `e odkar so se po osamosvojitvi Slovenije pri~ele aktivnosti za sklenitev sporazuma o sodelovanju med BOKU in Biotehniško fakulteto. Sodelovanje poteka tako na podro~ju temeljnih raziskav in na aplikativnem podro~ju. V zadnjih letih je v okviru sodelovanja prišlo do izmenjave ve~ kot 10 predavanj in seminarjev, ki so jih vodili razli~ni predavatelji iz BOKU v Ljubljani in iz Oddelka za lesarstvo na Dunaju. Sodelovanje med BOKU in Oddelkom za lesarstvo je za~el in utrdil prav prof. Torelli. S podelitvijo ~astnega doktorata je prejel najve~je akademsko priznanje, ki ga lahko podeli neka univerza. Pri tem slavlje-nec ostaja predvsem profesor, kot sam rad poudarja. V zadnjem ~asu je v zelo neugodnih razmerah prevzel še uredništvo revije Les. Pred dnevi je v Zagrebu pomagal “na svet” novi doktorici znanosti, ki je osma med doktorskimi kandidati, ki so pod njegovim mentorstvom uspešno kon~ali študij. Trenutno še dva njegova varovanca pripravljata doktorsko disertacijo. V imenu sodelavcev Oddelka za lesarstvo, Biotehniške fakultete v Ljubljani prof. d r. d r. h. c. Niku Torelliju iskreno ~estita-mo in `elimo še naprej uspešno delo. Prof. dr. Katarina ^UFAR Dr. Jo`e KORBER, sekretar GZS - Zdru`enje les Prof. dr. Jo`e RESNIK, Prodekan za podro~je lesarstva LES wood 50 (1998) 3 Sejmi in razstave 66 Pohi{tveni sejem Köln 1998 barometer tr`ne situacije Po oceni statisti~nih podatkov Nem~ije (Möbelmarkt {t. 1/98) je prodaja po-hi{tva na doma~em trgu (ocena okoli 57 mlrd DEM), v letu 1997 v primerjavi z letom 1996 padla za 4 %. Porastel je uvoz in izvoz pohi{tvene industrije, pri ~emer je uvoz pohi{tva v Nem~ijo za okoli 7 mlrd DEM vi{ji od izvoza. Tradicionalni pohi{tveni sejem v Köl-nu, ki je vsako leto v januarju, je najve~ji sejem pohi{tva v Nem~iji in med najve~jimi v Evropi. Sejem v Köl-nu je barometer tr`ne situacije na podro~ju pohi{tva v Nem~iji pa tudi v Evropi ter nakazovalec sedanjih ter prihodnjih oblikovalskih trendov. Letos je na 275.000 m² razstavne po-vr{ine, razstavljalo 1.420 podjetij iz 45 dr`av. Tujih razstavljalcev je bilo kar 62 %: od daljnega Peruja, Ju`ne Afrike, vzhodno evropskih dr`av do Kitajske. kakor vsako leto dosedaj so bili {tevil~no mo~no zastopani Italiani ter Skandinavske dr`ave. Tudi slovenskih razstavljalcev je bilo 6 (2 manj kot v l. 1996). Sejem - odraz tr`ne situacije V primerjavi s prej{njimi leti, je bil obisk sejma zelo umirjen, pa~ odraz te`ke situacije v pohi{tveni industriji Nem~ije in v svetu. Pred leti je bilo na sejmu mnogo obiskovalcev iz tujih dr`av, kot npr. iz arabskih, azijskih de`el in Amerike. Nemci pojasnjujejo da so vzrok za zmanj{an obisk tudi hi{ni in lokalni sejmi nem{kih proizvajalcev, in nekateri pomembni npr. Hül-sta na Kölnskem sejmu sploh niso razstavljali. Razstavljalci so razporejeni po segmentih npr.: kuhinje, klasi~no stilno pohi{tvo, dnevne sobe in spalnice, tapecirano pohi{tvo, stoli in mize itd. Pred leti pa je bila Nem~ija ve~ji izvoznik kot uvoznik pohi{tva. K spremembi v trendu je pripomogel uvoz iz njihovih proizvodnih podjetij v drugih dr`avah kamor so preselili del svoje proizvodnje, predvsem na Poljsko in ^e{ko. Tudi slovenska pohi{tvena industrija izva`a dele ali pa gotovo pohi{tvo najve~krat nem{kim proizvajalcem, kot dopolnitev njihovega proizvodnega programa, manj pa direktno v trgovske verige. Po oceni poznavalcev razmer tudi leto 1998 ne bo prineslo bistvenih sprememb na tr`i{~u pohi{tva v Nem~iji. O`ivitev konjunkture je pri~akovati {ele v drugi polovici leta 1999. Stagnacija na nem{kem trgu je najbolj izrazita v gradbeni in pohi{tveni panogi. Zelo dobri rezultati so v avtomobilski industriji predvsem na ra~un izvoznih poslov. Kupci so tudi v Nem~iji pripravljeni ~akati na avto po nekaj mesecev. To tudi dokazuje, da avto {e vedno predstavlja za ve~ino Nemcev presti`nost in statusni simbol. Na drugem mestu zadovoljitve `elja (pod predpostavko da so primarne potrebe zadovoljene) so potovanja, {ele nato sledi `elja po lepem stanovanju. Sejem z vidika oblikovalskih trendov Sejem je v prvi vrsti namenjen trgov-cem-nakupovalcem pohi{tva. Le zadnja dva sejemska dneva je odprt za obiskovalce posameznike. Zato je tudi temu ustrezno prilagojen razstavni prostor. Posamezni razstavljalci - zlasti doma~i svoj razstavni prostor ogradijo LES wood 50 (1998) 3 Sejmi in razstave 67 pred nepovabljenimi obiskovalci, ki bi morda ~rpali ideje iz razstavljenih eksponatov ali sicer izkoristili sejem za druge nekomercialne namene. Tudi s prospekti niso velikodu{ni. Seveda se da priti v njihove razstavne prostore in si jih ogledati. Tuji razstavljalci so bolj “odprti”. Zato je obiskovalcu, ki redno obiskuje ta sejem bilo mogo~e ugotoviti, da ni bilo izrazite usmeritve v oblikovalstvu, nasprotno prisotni so bili vsi stili in trendi. kovino in steklom, ter lahkotnih oblik nacija z metali, kerami~ne in marmorin linij. Prav tako pa boste na{li razs- ne plo{~e. tavljeno pohi{tvo v stilu baroka, v pode`eljskem stilu ali “malo me{ano”. Podobna raznovrstnost stilov in uporabljenih materialov je opaziti pri tapeciranem pohi{tvu. Ni~ druga~e ni bilo pri mizah in stolih. Stoli so lahko zelo klasi~ni iz masivnega lesa, ~esto pa so bili kombinirani s kovino, usnjem, pa tudi plastika je bila prisotna. Znani norve{ki proizvajalec Stokke je med drugim predstavil stol “move”, kjer je se-de` podoben kolesarskemu, noga stola pa je spodaj polobla, tako da se ~lovek na stolu lahko stalno giba, kar naj bi koristilo utrjevanju mi-{ic. Spalnice in dnevne sobe so bile poleg furniranih, izdelane delno ali pa v celoti iz masivnega lesa. Kot vrsta lesa je v trendu {e vedno bukev ter ameri{ka jel{a, manj pa smreka ter hrast. Omare in regali so ve~krat kombinirani z Velika raznolikost je bila tudi pri klubskih mizicah, od takih, kjer je mizno plo{~o iz stekla “dr`alo le`e~e dekle iz kovine”, pa od raznih kombinacij marmorja, stekla in plemenitega lesa. Pri spalnicah - posteljah in vzmetnicah - je bil poudarek predvsem na zdravem in udobnem na~inu le`anja in po~ivanja, zato so bili poudarjeni naravni materiali. Le`i{~a je mogo~e prilagajati polo`aju telesa, za najza-htevnej{e tudi z daljinskim upravljal-cem. Pri spalnicah lo~ujejo modele za starej{e ljudi ter mladostni stil. Tudi ponudba kuhinj je bila raznolika. Nekateri proizvajalci so iz kuhinje naredili pravi “kuharski laboratorij”, ter dragocen oblikovalski objekt. Pulti so razli~nih vi{in od 80 -104 cm, in se s tem {e bolj prilagajajo individualni potrebi gospodinje. [tedilnik in pomivalno korito so postavljeni v sredi{~e. Uporabljeni materiali so les, kombi- Nem{ka pohi{tvena industrija, predvsem pa nakupovalne verige niso najbolj zadovoljne z tako raznolikostjo, vendar o~itno na to nimajo zadostnega vpliva. Proizvodnja in prodaja so razdrobljene, kot da bi se v boju za pre`ivetje vsi skoncentrirali samo na zni`evanje stro{kov in zni`evanje prodajnih cen, ne pa na to, da bi trgu ponudili nekaj atraktivnega za kar bi bili ljudje pripravljeni dati denar in ~akati, kot npr. na avto. Gornje zakonitosti in deljstva se odra-`ajo tudi na na{em doma~em trgu. Pohi{tvo na{ih tovarn in tudi izdelke iz uvoza smo lahko videli na pohi{tve-nem sejmu v Ljubljani v novembru 1997. Na{a pohi{tvena industrija se trudi slediti ter se prilagajati zahodnoevropskim trendom ter jih ve~krat tudi dosega. [koda je le, da je doma~i trg premajhen in preslabo organiziran, da bi ve~ pohi{tva iz na{ih tovarn pristalo tudi v slovenskih domovih. Uporabljeni viri: Möbelmarkt Euwid Fani POTO^NIK, dipl. oec. LES wood 50 (1998) 3 Strokovne vesti 68 Mesto kakovosti v Zasavja 1. Uvod Tr`no gospodarstvo in s tem odpiranje slovenskega trga k Evropi in evropskega trga Sloveniji postavlja pred slovenska in seveda tudi zasavska podjetja ostre in pomembne zahteve. Podjetja morajo racionalizirati dolo~ene dele poslovnega procesa v smeri zmanj{a-nja stro{kov, kjer je to le mogo~e. Trditev, da je le s kakovostjo mogo~e pre-`iveti in uspeti na mednarodnih trgih, se vedno bolj dokazuje tudi v na{ih podjetjih. Podjetja v nenehnem razvoju dosegajo zastavljene podjetni{ke in poslovne cilje, uvedeni sistem kakovosti pa je zanesljivo orodje za njihovo uspešno realizacijo. Tako po svetu, v Sloveniji in tudi pri nas, v Zasavju, lahko zasledimo veliko na-sprotujo~ih si mnenj v zvezi s sistemom kakovosti ISO 9000. Nekatera mnenja so celo tak{na, da je to nekak{na modna muha ali eden od papirjev, ki so potrebni za nemoteno poslovanje, spet drugim se zdi, da je to celo ovira pri bolj “fleksibilnem” poslovanju, ali da je to novo oro`je v rokah vodstva proti zaposlenim, ali da je to zelo dober business, ki so si ga izmislile presojevalne organizacije, in {e bi lahko na{tevali. Morda bi katero trditev lahko celo potrdili, {e posebno, ~e gledamo z vidika, da se ponekod zahteve standarda pogosto narobe razlagajo in uvajajo v prakso. 2. Sistem kakovosti ISO 9000 Serija standardov za sistem kakovosti ISO 9000 je nastala iz britanskih standardov za vojno industrijo in je najod-mevnej{a skupina standardov v zgodovini te organizacije. To se ka`e tudi v tem, da so jih skoraj brez vsakr{nih sprememb in dodatkov sprejeli v skoraj 100 dr`avah kot nacionalni standard. strategiji razvoja V za~etku oz. po letu 1987 so se za poslovanje po ISO 9000 odlo~ali zlasti izvozniki v dr`ave evropske dvanajste-rice, ki jim je bilo to nekako postavljeno kot pogoj za sodelovanje in tudi zapisano v t.i. “beli knjigi”. Vendar ni vse tako belo-~rno. ^e bi bil ISO 9000 povezan zgolj in samo z zahtevami evropske skupnosti, bi verjetno le-ti `e davno zamrli. Zato se danes, 10 let kasneje, velika ve~ina podjetij v svetu in tudi pri nas, ki {e niso vzpostavila sistema kakovosti poslovanja v skladu z zahtevami tega mednarodnega standarda, po treznem premisleku odlo~a za to pot. Lahko re~emo, da v Sloveniji in Zasavju ni pomembnej{e firme, ki {e ni pridobila certifikata ali pa si za to ne bi prizadevala. To pomeni, da pri pridobitvi certifikata in uvajanju sistema kakovosti niso prevladovali samo t.i. zunanji argumenti, ampak predvsem notranji in lastno spoznanje o potrebnosti. Splo{no znano in nepisano pravilo je, da podjetje z vzpostavitvijo sistema kakovosti po ISO 9000 pridobi transparenten oz. pregleden sistem poslovo-denja, uredi medsebojne odnose, zmanj{a stopnjo tveganja, oziroma po-ve~a verjetnost uresni~evanja dogovorjenih dejavnosti v sodelovanju s svojimi partnerji. ^eprav to velja za ve~ino podjetij tako v svetovnem kot tudi slovenskem in zasavskem prostoru, pa poznamo seveda tudi ekstreme na spodnji in zgornji strani normalne distribucije. Tako lahko tudi sli{imo za kak{no podjetje, da ima ISO - pa je v ste~aju. Res je tako, vendar pa so to le izjeme, v vsej mno`ici uspe{nih podjetij in tistih, ki dosegajo ob tem pozitivne premike. Lahko bi celo lahko rekli in trdili, da je pridobitev certifikata ISO 9000 eden od potrebnih pogojev za doseganje bolj{ih poslovnih rezultatov ali zgolj za pre`ivet-je, kar je odvisno od vrste drugih zunanjih okoli{~in in vodstva podjetja. Vsekakor bi bilo na osnovi povedanega nesmiselno trditi, da brez ISO 9000 ne bi bilo sistemskega zagotavljanja kakovosti, saj se je tudi `e pred letom 1987 poznala poslovna odli~nost in visoka kakovost. Vendar pa smo {ele z izdajo teh standardov dobili orodje, s katerim lahko na sistemati~en in primerljiv na-~in ugotavljamo, ali je nek sistem kakovosti primerno vpeljan in bo podjetje lahko izpolnjevalo vse zahteve svojih poslovnih partnerjev. 3. U~inki izgrajenega sistema kakovosti V podjetjih z izgrajenim in vpeljanim sistemom kakovosti ka`ejo analize raz-li~ne izkusnje, glede na notranji in zunanji pomen jih lahko strnemo v nekaj pozitivnih ugotovitev, oziroma prednosti izgrajenega in certificiranega sistema kakovosti. A) Notranji pomen: * izgrajena vizija in dolo~eni poslovni cilji, * dolo~ena “trzna sprejemljivost” proizvodov, * izbolj{ana u~inkovitost dela z zmanj-{anjem preto~nega ~asa, * bolj prilagodljiva organizacija, * jasne odgovornosti in pooblastila, * usmerjenost k vzrokom za slabo kakovost, * dokumentiranost stanja kakovosti, * ve~ja motiviranost in izbolj{an odnos do dela, * zmanj{anje stro{kov poslovanja in drugo. Predvsem pri stro{kih poslovanja so iz-ku{nje zelo razli~ne, glavni problem pa je neu~inkovita spremljava stro{kov ne-kakovosti zaradi neprilagojenega obstoje~ega obra~unskega sistema. Podatkov o nekakovosti je sicer dovolj na razpolago, samo urediti in osmisliti jih je potrebno. B) Zunanji pomen: * pove~ano zaupanje kupcev doma in LES wood 50 (1998) 3 v tujini, * zmanjšanje ~asa do podpisa pogodb, * mo`nost regulacije cene proizvodov, * ohranjanje konkuren~nosti, * u~inkovita promocija in drugo. Samo manj{i del podjetij ka`e po analizah prakti~no nespremenjeno stanje ali celo izra`a dvom v smiselnost odlo~itve za izgradnjo sistema kakovosti. Tak{no stanje je lahko le v podjetjih, kjer se zaposleni niso identificirali s sistemom, glavni razlogi pa so lahko: * nevklju~enost oz. premajhna anga-`iranost vodstva, * neodlo~nost vodstva, * slabo izbran predstavnik vodstva za kakovost, * izgradnja brez potrebnega šolanja in izobra`evanja, * “kabinetna” izgradnja sistema, * prisila namesto pojasnil, * nemotiviranost sodelavcev in drugo. Sistemi kakovosti poslovanja so, lahko bi rekli, neobhodna osnova za nadalj-no izgradnjo podjetja, saj vsebujejo merila kakovosti, na katerih sloni da-na{nji injutri{nji razvoj. Te`ko bi trdili, da pridobljeni certifikat kakovosti direktno vpliva na uspe{nost poslovanja, lahko pa trdimo, da ga izbolj{a in da pomembno vpliva na ugled podjetja. Spodnji pregledi ka`ejo podjetja, ki so pridobila certifikat kako- Preglednica 1. Podeljeni certifikati v Zasavju: (stanje 3.11.1997) Naziv podjetja Certifikat Datum izdaje ETI Elektroelement Izlake ISO 9001 BVQI 06.05.1993 SVEA lesna industrija d.d. Zagorje ISO 9001 SIQ 16.01.1995 TEVE Varnost d.d.d Zagorje ISO 9001 BVQI 31.03.1995 Ultra Kisovec ISO 9001 SIQ 08.07.1996 SIJAJ d.d. Hrastnik ISO 9001 SIQ 01.04.1997 PIRAMIDA d.o.o. Zagorje ISO 9001 SIQ 30.06.1997 Preglednica 2. Velikost gospodarskih dru`b Zagorje Trbovlje Hrastnik Majhna 140 219 90 Srednja 10 18 6 Velika 6 9 3 Strokovne vesti vosti in v povezavi z njimi poslovanje po občinah. To je le nekaj osnovnih kazalcev poslovanja za lažjo predstavo in morebitno izhodiščno temo za razpravo o vprašanjih uvajanja sistema kakovosti in povezanosti z rezultati. 4. Vloga kakovosti v prihodnosti Podjetja, ki so z razpadom jugoslovanskega trga in vključevanjem v Evropo razmišljala o svojem poslovanju, o svoji kvaliteti izdelkov, o stroških, o organizaciji, racionalizaciji, razvoju izdelka in kadrov, so s pridom in pravočasno pričela z uvajanjem sistema kakovosti poslovanja po ISO 9000 in se tako pridružila vlaku kakovosti, ki neutrudno vozi po Evropi in svetu in postaja vse številčnejši in vse bolj nepogrešljiv. Pri uvajanju se nehote srečamo z obdobjem PRED certifikatom in PO njem, pri čemer gre vselej za dolgoročno odločitev poslovanja po tem standardu. Seveda pa se pri tem lahko stalno sprašujemo, kako naprej. Mogoče začnemo razmišljati o TQM (Total Quality Management), o Preglednica 3. Gibanje fizi~nega obsega industrijske proizvodnje (rast v %) Ob~ina 1991 1992 1993 1994 1995 1996 Zagorje 3,8 -6,7 4,0 0,8 0 5,1 Trbovlje -12,9 2,2 -7,1 -0,9 0 5,1 Hrastnik -5,4 -9,3 4,0 2,6 0 0,1 Preglednica 4. Blagovna menjava zasavske regije s tujino za obdobje januar-avgust 1997/1996 (v 000 USD) Izvoz % v Uvoz % v % izvozu uvoz pokritosti regije regije uvoza z izvozom Zagorje 21.568 39,3 10.219 32,3 211,0 Trbovlje 7.616 13,9 11.854 37,5 64,2 Hrastnik 25.669 46,8 9.575 30,2 268,1 Regija 54.853 100,0 31.648 100,0 173,3 Preglednica 5. Gibanje zaposlenosti v letih 1991 do 1996 Ob~ina 1991 1992 1993 1994 1995 1996 Zagorje 3.095 2.944 2.904 3.033 3.043 3.373 Trbovlje 9.086 8.236 7.797 8.115 7.857 5.374 Hrastnik 2.646 2.229 2.226 2.184 2.126 1.847 Regija 14.825 13.409 12.927 13.372 13.026 10.594 69 katerem je v strokovnih krogih bilo prelitega že mnogo črnila in so se pojavile mnogotere polemike, kaj to po vsebini sploh je. Mogoče začnemo razmišljati o nagradah kakovosti, ki bi v vsej tej zmedi raznih pobud in zamisli naredila red in bistveno pripomogla k dvigu zavesti o pomenu kakovosti za nadaljnji napredek. Mogoče razmišljamo in se tudi pripravljamo na nadgradnjo sistema kakovosti kot stopničke k poslovni odličnosti poslovanja podjetja. Tako tudi v Sloveniji pripravljajo zakon o slovenski nagradi za kakovost, že dve leti pa vodijo pilotni projekt za priznanje RS za kakovost. Pri razmišljanju o “naprej” pa moramo vsekakor upoštevati naslednje: * načrtovanje vedno višjih ciljev na temelju skupine standardov ISO 9000, v prihodnje pa tudi ISO 14000 in drugih; * razvijanje novih, racionalnejših in učinkovitejših modelov in postopkov za reševanje in doseganje gornjih ciljev; * preverjanje doseganja ciljev na pregledih vodstva in načrtovanje napredka z: “reinženiringom” priprave, izvedbe in učinkov procesov poslovanja; * vztrajanje pri nadaljnem napredku in doseganju vedno višjih ciljev, pa naj bo to TQM, nagrada za kakovost ali kako drugače. Pri vsem tem pa se moramo zavedati, da idealnega stanja in trajno odličnih podjetij ni, dosežemo lahko le delne uspehe na tej poti, ki ji ni konca. Razvoj gre naprej. Nič ga ne more zaustaviti. TC 176, to je komite znotraj ISO, ki načrtuje razvoj standardov ISO 9000, je že pripravil osnutek novega standarda, ki bo predvidoma izšel leta 1999. Čim večja so naša pričakovanja in čim ostrejše so zahteve vseh nas, tem pomembnejša bo kakovost. Nanjo zato ne bomo več gledali kot na strošek, saj bo prinesala dodano . vrednost, ki bo omogočala poslovni uspeh in nadaljnji razvoj. Brez odločitve za poslovanje v skladu s serijo standardov ISO preprosto ne bo šlo! Tomaž KlopOč, dipl.ing. SVEA d.d. Zagorje o/S 35 LES wood 50 (1998) 3 Vzgoja in izobra`evanje 70 Temeljne zna~ilnosti visokošolskega strokovnega in univerzitetnega študija lesarstva Korenine in`enirskega študija lesarstva Korenine in`enirskega študija lesarstva segajo v leto 1949, ko je bil v Ljubljani osnovan Gozdarski oddelek na takratni Agronomski fakulteti (preglednica 1). Tedanji gozdarski študij je bil zasnovan širše, saj je `elel vzgojiti gozdarje s širokim znanjem, v katerega so bili vklju-~eni tudi predmeti s podro~ja lesarstva. Hiter razvoj lesne industrije v Sloveniji po drugi svetovni vojni je zahteval izo-bra`evanje strokovnjakov z višjo in visoko izobrazbo na o`je specializiranem lesarskem podro~ju. V študijskem letu 1962/63 se je v okviru Gozdarskega oddelka Biotehniške fakultete v Ljubljani prvi~ pojavil študij lesarstva, ko je bil v 3. in 4. letniku uveden diferencialni študij lesarstva. V sklopu Biotehniške fakultete je leta 1968 Oddelek za lesarstvo dobil status samostojnega odseka s samostojnim študijem lesarstva v vseh štirih letih, vendar še vedno v zdru`enem gozdarsko-lesarskem oddelku. Po organizacijskih spremembah v Preglednica 1. Kronologija uvajanja in`enirskega študija lesarstva letu 1975 se je Oddelek za lesarstvo popolnoma osamosvojil z visoko stopnjo samostojnega odlo~anja na pedagoškem, raziskovalnem in ekonomskem podro~ju. V ~asu samostojnosti se je razvil še podiplomski študij s prvimi magistranti v letu 1974 in prvimi doktoranti v letu 1979. Lesarstvo je bilo med prvimi panogami v Sloveniji, ki je v letu 1992 pri~elo s pripravo novega programa visokega strokovnega šolanja ter v šolskem letu 1996/97 z njegovim izvajanjem. Dualni sistem dodiplomskega študija Dualni univerzitetni in neuniverzitetni dodiplomski študij, kot ga poznamo marsikje v Evropi, v zadnjih letih uvajamo tudi v Sloveniji. Pri umestitvi novega visokega strokovnega šolstva pa je bilo tudi vseskozi jasno, da je zgledovanje po tujih, predvsem evropskih modelih, uspešno le ob upoštevanju in analizi doma~ih razmer. Sistem dodi- 1949 Gozdarski oddelek z vklju~enimi predmeti s podro~ja lesarstva v sklopu Agronomske fakultete 1962/63 diferencialni študij lesarstva v 3. in 4. letniku v okviru Gozdarskega oddelka Biotehniške fakultete 1968 Oddelek za lesarstvo dobi status samostojnega odseka s samostojnim študijem lesarstva v vseh štirih letih 1973 višja lesnoidustrijska šola za študij ob delu 1975 Oddelek za lesarstvo se popolnoma osamosvoji 1975 prvi magister lesarskih znanosti 1979 prvi doktor lesarskih znanosti 1985/86 višješolski študij lesarstva 1996/97 visoka strokovna šola - LESARSTVO plomskega izobra`evanja pove~ini ni zamišljen kot togo in strogo razlikovanje dveh lo~enih izobra`evalnih podsistemov, temve~ kot dvoje primerljivih visokošolskih vertikal, ki pa imata raz-li~ne cilje. Najpogosteje njuno razlikovanje definiramo z ustvarjalnostjo za namene razvojnega in znanstvenoraziskovalnega dela (univerzitetni študij) in aplikacijo vrhunskega znanja za direktno upravljanje in vodenje neposredne proizvodnje (strokovni študij). Obe podro~ji imata nekaj povezovalnih to~k in prehajata drug v drugega. Meja med njima je zlasti v lesarstvu relativna, posebno še zato, ker poteka izobra-`evanje na isti ustanovi in z istim pedagoškim kadrom. Pozitivne lastnosti inte-griranosti visokošolskega strokovnega in univerzitetnega študija na isti ustnovi se ka`ejo v velikosti celotnega izobra-`evalnega sistema, t.j. v kriti~ni masi študentov in usposobljenega kadra, njegovi gospodarnosti in racionalnosti (smotrnejše izkoriš~anje prostorov, opreme idr.). Primerjava univerzitenega programa s programom visoke strokovne šole (preglednica 2) Univerzitetni študij traja osem semestrov in podeljuje strokovni naslov univerzitetni diplomirani in`enir lesarstva. Študij omogo~a pridobitev znanj, ki jih zahteva sodoben razvoj podjetij, to je temeljito poznavanje tehnologij, organizacije, tr`enja in ekonomike podjetja, ob ustrezni globini temeljnih in naravoslovnih znanj; diplomant je usposobljen za znanstveno in raziskovalno delo. Visokošolski strokovni študij traja šest semestrov, od tega en semester prak-ti~nega usposabljanja in podeljuje strokovni naslov diplomirani in`enir lesarstva (vs). Osnovni cilj študija je oblikovanje diplomanta, ki bo sposoben takoj po diplomi pri~eti uspešno, samostojno strokovno delati v okviru lesnoindustrijskega podjetja. Diplomant visokega strokovnega študija bo usposobljen za samostojno, ustvarjalno strokovno delo v lesnoindustrijskih podjetjih tj. za vodenje obratov, tehnoloških LES wood 50 (1998) 3 Vzgoja in izobra`evanje 71 Preglednica 2. Primerjava univerzitetnega in visokošolskega strokovnega študija lesarstva. Visokošolski strokovni Univerzitetni Trajanje študija 6 + abs. 8 + abs. 5 semestrov predavanj in vaj, 8 semestrov predavanj in vaj 1 semester prakti~nega usposabljanja 1 diplomski semester 1 diplomski semester Vpisni pogoji zaklju~ni izpit ali matura matura Število vpisnih mest70 70 Strokovni naslov diplomirani in`enir lesarstva univerzitetni diplomirani (vs) in`enir lesarstva Cilji študija usposobljenost za samostojno usposobljenost za znanstveno in ustvarjalno strokovno delo raziskovalno delo v lesnoindustrijskem podjetju Dokon~anje študija opravljeni izpiti opravljeni izpiti prakti~no usposabljanje diplomska naloga (projektna naloga) diplomska naloga Nadaljevanje študija specializacija magisterij, (specializacija), doktorski študij procesov, posameznih funkcij v poslovnem sistemu (priprava proizvodnje, vodenje proizvodnje, planiranje proizvodnje, vodenje sistema kontrole kakovosti, vzdr`evanja sredstev itd.). Njegovo znanje lesarske stroke bo splošno, nespecializirano, specialna znanja pa bo lahko dosegel na podiplomskem študiju specializacije. Zaradi raziskovalne oziroma aplikativne naravnanosti univerzitetnega in strokovnega študija je študijema prilagojen tudi dele` predmetnih skupin in dele`i predavanj, vaj in prakti~nega dela. Univerzitetni študij vsebuje ve~ ur predavanj, ki omogo~ajo teoreti~no po- Preglednica 3. Število ur in njihov dele` na univerzitetnem (UN) šolskem strokovnem (VS) programu po predmetnih skupinah ter davanj, vaj in prakti~nega dela glabljanje znanj, medtem ko je na strokovnem študiju poudarjen naboj eks-perimetalnih vaj in še posebno semester prakti~nega usposabljanja (preglednica 3 in slika 1). Vpeljava visokošolskega strokovnega študija Na~rtovanje novega visokošolskega strokovnega programa dodiplomskega študija je temeljilo na nezadostni diferenciaciji in premajhnem številu programov, ki bi zahtevali prakti~ne sposobnosti in ne zgolj sposobnosti abstraktnega mišljenja. Ravno z vpeljavo programov visokega strokovnega izo-bra`evanja je mogo~e to in visoko- nesorazmerje popraviti. strukturi pre- Splošno dru`beno “zahtevo” po dvigu izobrazbene ravni širšega dela populacije je tako mogo~e uresni~iti tudi skozi strokovne programe v visokem šolstvu. Vpisni pogoji omogo~ajo predvsem vertikalno nadaljevanje izobra-`evanja prete`no absolventom strokovnih tehni~nih strok in manj gimnazijcem. Bojazen, da bi bil ta na~in študija namenjen manj sposobnim, mora biti prese`ena, saj je tudi v strokovnih programih v visokem šolstvu potrebno poudarjati odli~nost, odli~nost, ki vodi k u~inkovitim aplikacijam, k razvojnim programom in k znanjem, ki naj jih dajo ti programi zato, da bodo lahko odli~ne tudi proizvodnje, seveda s podporo intelektualne odli~nosti, s suverenim razvojem znanosti in tehnologije v razvojnih oddelkih, inštitutih ipd. Vpeljava in ve~ja odzivnost strokovnih programov se je spro`ila tudi na zahteve delodajalce v industriji in drugih delov dru`bene produkcije s cilji, da študentje spoznavajo tehnološke postopke in poslovne procese s tehni~no tehnološkega, organizacijsko-ekonom-skega, sociološkega vidika ter tako ~im bolj razvijejo sposobnosti za samostojno strokovno presojo problematike konkretnega podjetja `e v ~asu študija. Povezanost z delodajalci je bila v tem primeru nujna iz naslednjih razlogov: * stalno in hitro prilagajanje programov zahtevam, ki jih narekuje razvoj tehnologij in povpraševanje po ustrezno izobra`enem kadru (delovni sili); * vklju~evanje strokovnjakov iz prakse Predmetna skupina Število ur Dele` VS UN VSUN Osnovni 630 765 24,6 21,9 Naravoslovni 345 665 13,5 19,0 Tehnološki 885 1.600 34,5 45,6 Organizacijsko ekonomski 330 405 12,8 11,6 Prakti~no usposabljanje 375 65 14,6 1,9 SKUPAJ 2.565 3.500 100,0 100,0 Predavanja 1.095 1.900 42,7 54,3 Eksperimentalne vaje 1.095 1.535 42,7 43,8 Prakti~no delo 375 65 14,6 1,9 SKUPAJ 2.565 3.500 100,0 100,0 Slika 1. Dele`i predmetov na visokošolskem strokovnem (VS) in na univerzitetnem (UN) programu LES wood 50 (1998) 3 v izobra`evalne programe in obratno; * ve~ prakti~nih znanj kandidatov, ki bodo programe kon~ali; * sodelovanje na podro~ju finansira-nja in s tem neodvisnost šolstva od dr`ave. Izhodiš~a in smernice, ki so bile podane v pripravljalnem obdobju, so zahtevale izpolnjevanje meril, po katerih bi bili novi programi prepoznavni. Osnovna merila za ocenjevanje lahko strnemo v naslednjih to~kah: * ugotavljanje notranje in zunanje konsistentnosti programa (pravilno zaporednje vsebin in primernosti nivoja predhodnemu izobra`evanju), * ocenjevanje ustreznosti predpisanih u~nih vsebin glede na opredeljene cilje programa, * ocenjevanje primernosti metod pou-~evanja, na~inov razumevanja, spretnosti in veš~in glede na postavljene cilje, * ocenjevanje vloge prakti~nega usposabljanja, * kakovost in dostopnost predpisane študijske literature, * ocenjevanje primernosti splošnih u~-nih smotrov glede na ugotovljene zna~ilnosti poklica, * fleksibilnost programske strukture in na~rtovalskih strategij, * ustreznost razmerja med teoreti~nim in prakti~nim usposabljanjem in * organizacija povezave med stroko (razvojne raziskave), poklicno sfero in strokovnim izobra`evanjem. Novo uvedeni visokošolski strokovni študij je vzbudil med študenti `e na za-~etku veliko zanimanje, saj je bilo zaradi omejitve vpisa `e drugo leto odklonjenih veliko absolventov srednjih šol. Prakti~no usposabljanje Program pridobitve visoke strokovne izobrazbe lesarstva zahteva partnerski na~in razvoja, organizacije in izvedbe programa. Poleg predavanj, seminarjev in vaj program vsebuje v šestem semestru tudi obse`no prakti~no usposabljanje v neposrednem delovnem okolju, praviloma v gospodarskih dru`bah. Vzgoja in izobra`evanje Tako je odgovornost za uspešno strokovno izobra`evanje prevzelo tudi gospodarstvo prek Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtne zbornice Slovenije oz. Zdru`enja lesarstva, ki nudijo na mestih usposabljanja tudi odgovornega mentorja za izvedbo programa. Prakti~no usposabljanje, ki se bo za prvo generacijo za~elo izvajati v šolskem letu 1998/99, bo potekalo po individualnih programih, ki jih bodo pripravili nosilci predmetov (univerzitetni u~itelji) in jih uskladili z mentorji v gospodarskih dru`bah. Teme programov usposabljanja se bodo razpisovale prete`no s tehnoloških podro~ij * `agarstva, sušenja in zaš~ite lesa, * vlakninskih in ivernih lesnih tvoriv, * furnirja in lepljenega lesa ter * mehanske in površinske obdelave lesa, pa tudi z organizacijsko-ekonomskih. Kljub usmerjenim projektnim nalogam bo prakti~no usposabljanje vklju~evalo tudi tematske vsebine razli~nih “predmetov”, ki bodo smiselno vklju~ene v program. Cilj prakti~nega usposabljanja je pridobitev širokega vpogleda v lesarsko problematiko - osnovnih tehnologij predelave in obdelave lesa, opreme, proizvodnih programov; spoznavanja uporabljenih surovin, tvoriv in materialov uporabljenih v razli~nih tehnoloških postopkih lesnoindustrijske predelave in obdelave, organizacije dela in razvoja proizvodov in tehnologij ter spoznanja pravilnega pristopa k reševanju problemov. ^im ve~ študentov naj bi dobilo mesto za prakti~no usposabljanje pri bodo~em delodajalcu, ki je zainteresiran in motiviran zaradi lastnih kadrovskih in razvojnih na~rtov. @e pri na~rtovanju prakti~nega usposabljanja kot integralnega dela visokega strokovnega programa je bilo poudarjeno, da je potrebno temeljne finan~ne (stroški mentorja in študenta) in kadrovske (izbor, usposabljanje in stimuliranje mentorja) probleme, ki za- 72 devajo podjetja, reševati celovito in sistemsko. Tako je delovna skupina iz vrst vseh socialnih patnerjev (ministrstva, zbornic, univerz in visokih šol) oblikovala predlog stimulativnih ukrepov za podjetja, ki bodo izvajale prakti~no usposabljanje. V okviru obstoje~ih zakonskih mo`nosti (npr. Zakona o davku od dobi~ka pravnih oseb, Zakona o dohodnini) so `e nakazane olajšave, ki jih bodo izvajalci prakti~nega usposabljanja lahko uveljavljali, predlagana pa je tudi ustanovitev Sklada za izvedbo prakti~nega usposabljanja, ki bo omogo~al prebroditi za~etne te`ave pri izvajanju prakse. Sklep Upamo si trditi, da je študij lesarstva perspektiven tudi v prihodnje. Pridobivanje novih znanj, usmerjenih v pre-u~evanje bioloških, fizikalnih, kemi~nih, mehanskih in tehnoloških lastnosti lesa ter lesnih tvoriv, odpravljanje mote~ih lastnosti, razvoj energijsko manj potratnih in ~istih tehnologij predelave in obdelave lesa ter seveda iskanje novih (vrednejših) uporab lesa kot edine surovine, ki jo Slovenci imamo to le potrjuje. Z novim visokošolskim strokovnim programom pa upamo, da bomo zmanjšali tudi razkorak med akademsko naravnanim univerzitetnim kadrom in proizvodnjo. Tudi v prihodnosti si zato `elimo lesarski študi spodbujati in popularizirati s trditvijo, da prakti~no vsi diplomanti po zaklju~enem študiju dobijo ustrezno zaposlitev. Literatura 30 let Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete. Les 45 (7/8) 177-240. Visokošolski strokovni program - LESARSTVO. 1995. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo. Ljubljana. 107 str. Visokošolsko strokovno izobra`evanje in prakti~no usposabljanje. 1997. Gospodarska zbornica Slovenije. Ljubljana 128 str. Razvoj visokega strokovnega šolstva v R Sloveniji. 1994. Referati in poro~ila s tematske konference v Portoro`u. Ministrstvo za šolstvo in šport. 283 str. dr. @eljko Gorišek LES wood 50 (1998) 3 Vzgoja in izobra`evanje 73 Violina iz {olske delavnice ranju. Dušo pa se namesti pod kobilico, da prenaša nihanje s pokrova na dno. Nazadnje se navijejo strune. Lak s katerim je premazana violina je iz razli~nih smol in barvil, na glasbilo se nanaša veliko plasti laka, tudi do dvanajskrat in ve~. Les je nenadomestljiv na podro~ju izdelave glasbil. Si mar lahko zamislimo skupino godal iz katerega drugega materiala? Le kateri material bi lahko ponudil vse potrebne lastnosti, ki jih “`ivi” les ima? Violina je gotovo prevladujo~ instrument v skupini godal v zahodni klasi-~ni glasbi. Izdelati violino je `e prava umetnost. Najboljše violine je izdeloval genij po imenu Stradivari (1644-1773). Oblikovalec Oskar Kogoj je ob Tarti-nijevem jubileju oblikoval violino, ki pa jo je izdelal mojster Demšar v Ljubljani. Vendar pa na Primorskem ni znano, da bi bila v javnosti predstavljena violina, ki bi jo izdelal doma~i mojster. Tega izziva se je lotil u~itelj prakti~nega pouka na Srednji lesarski šoli, Anton Jedrlini~. Pravzaprav, izzval ga je profesor violine na glasbeni šoli, ki je potreboval vzdr`evalca godal. “Bodo~i izdelovalec” violine je ugotovil, da mora najprej prodreti v vse skrivnosti izdelave. Pri~el je tako, da je za za~etek razstavil staro violino, nato se je zakopal v knjige, ki jih je iskal po knji`nicah, obiskal je razli~ne mojstre, v Cremoni (Italija) je v znani šoli izdelovalcev godal naletel na Aleksandra Krilova, ki mu je dal veliko koristnih nasvetov in napotkov. Izdelava tako zahtevnega izdelka kot je violina pobere veliko ~asa, saj je treba vse izdelano ro~no. Skrbno je potrebno izbrati materiale in potem vanjo vlo`iti mesece napornega dela. Anton Jedrlini~ jo je izdeloval pribli`no tristo ur. Za resonan~ni pokrov je izbral les smreke, rebri~asti javor za dno, ebenovino za za ubiralko, stru-nek, podbradek in klju~e. Postopek izdelave violine Les za izdelavo pokrova in dna violine mora biti mo~an in pro`en. Vsak del je ponavadi oblikovan iz dveh zlepljenih kosov, pri katerem letnice potekajo pravokotno. Obliko pokrova oziroma dna je potrebno najprej narisati, nato se s finim `agnim listom iz-re`e. Les se nadalje obdeluje z dletom, zato, da se dobi pribli`no obliko in debelino. Naknadna obdelava z vrsto majhnih obli~ev, da se zabriše sledi dleta zahteva natan~nost in potrpe-`ljivost, kajti še neznatne spremembe vplivajo na violinin zvok. Ob robu pokrova se s posebnim orodjem vre`e tanek utor in vanj se vlo`i okrasni vlo`ek ali intarzijo, ki ima tudi nalogo, da prepre~uje razcepitev lesa. Z notranje strani se pokrov in dno stanjša do `ele-ne debelin (pribli`no 3 mm), dno pa je v sredini nekoliko debelejše. Violina Antona Jedrlini~a Najve~ te`av je izdelovalec violine imel ravno pri mešanju lakov, leto ~a-sa je porabil za preizkušanje lakov, ki jim je dodajal in odvzemal sestavine, dokler mu osnovne recepture ni zaupal ravno Krilov. Prispevek Jedrlini~a je bil v dodatku propolisa, ki je dal lesu zna~ilno zlatorumeno barvo. Mlada, obetavna violinistka Mojca Kri`ni~ je bila krstna botra violine, na njej je odigrala skladbe Vivaldija in navdušila zbrane radovedne`e, ki skoraj niso verjeli, da bo nova violina iz delavnice SLŠ tudi igrala. Krstna botra, violinistka Mojca Kri`ni~ Foto: Pavši~-Zavadlav Obod je obi~ajno izdelan iz tankih ja-vorjevih letvic, ki se jih mokre vstavi okrog kalupa (segreje se jih s posebnim `elezom) in jih pritrdi na krclje. Kalup se nato odstrani, obod pa se prilepi na dno violine. Na pokrov se vre`e zvo~nici (F luknji), vzdol` notranje ploskve se prilepi leseno rebro, katerega naloga je prenašanje nihanja iz kobilice na pokrov. Dno in pokrov se prilepi na na obod in doda vrat. Ostalo vidno opremo (npr. ubiralko), se doda šele po laki- Poznavalci so bili mnenja, da je izena-~enost registrov in njena odzivnost izredna, ~etudi ton mogo~e ni dovolj prodoren, kar pa bi se dalo popraviti. In ugotovitev enega izmed upokojenih u~iteljev prakti~nega pouka na SLŠ: “Izdelali smo `e marsikaj v petdesetih letih obstoja delavnice, toda violine pri nas ni izdelal še nih~e.” Darinka KOZINC, dipl ing. SLŠ NOVA GORICA LES wood 50 (1998) 3 Strokovne vesti 74 Obvestilo Lesarske zalo`be Pri objavi cen publikacij Lesarske zalo`be v reviji LES 1 - 2/98 je pri{lo do nekaterih napak. Bralcem se opravi~ujemo in objavljamo popravljeni cenik v celoti: Cena /SIT za izvod Strokovne knjige: Polanc, J.: POVR[INSKA OBDELAVA LESA .............................................................................. 1.450,00 Polanc, J.: FURNIRANJE ........................................................................................................ 1.150,00 Gori{ek, @. s sodel.: SU[ENJE LESA ........................................................................................ 2.550,00 Merzelj, F.: EVROPSKI STANDARDI ZA @AGAN LES .................................................................... 2.200,00 Mihevc, S., [olar, A.: OBNOVIMO POHI[TVO .......................................................................... 1.000,00 U~beniki za srednje strokovno izobra`evanje: Rozman, V.: KONSTRUKCIJE 1 (TEHNI^NO RISANJE) ................................................................ 1.170,00 Rozman, V.: KONSTRUKCIJE 2 (KONSTRUKCIJSKI ELEMENTI) .................................................... 1.890,00 Rozman, V.: KONSTRUKCIJE 3 (KONSTRUKCIJE IZDELKOV) ........................................................ 1.570,00 Rozman, V.: KONSTRUKCIJE 4 (OSNOVE KONSTRUIRANJA) ...................................................... 1.420,00 Pipa, R.: ANATOMIJA IN TEHNOLOGIJA LESA .............................................................................. 950,00 ^ermak, M.: FURNIRJI IN PLO[^E .......................................................................................... 1.580,00 Ger{ak, M., Velu{~ek, V., Medjugorac, N.: SU[ENJE LESA .......................................................... 1.870,00 Ger{ak, M.: TRANSPORTNE NAPRAVE ........................................................................................ 830,00 Kav~i~, J., Ger{ak, M.: ENERGETSKE NAPRAVE ............................................................................ 910,00 Medjugorac, N.: PRIPRAVA PROIZVODNJE - VAJE .................................................................... 2.600,00 Ger{ak, M: PNEVMATI^NE IN HIDRAVLI^NE NAPRAVE .................................................................. 650,00 Ger{ak, M., Pro{ek, M., Gro{elj, A.: STROJI IN NAPRAVE V LESARSTVU ...................................... 1.524,00 U~beniki za program obdelovalec lesa: Gro{elj, A.: TEHNOLOGIJA DELOVNIH PROCESOV 1 .................................................................. 1.580,00 Gro{elj, A.: TEHNOLOGIJA DELOVNIH PROCESOV 2 .................................................................. 1.720,00 xIzdali pa smo `e tudi nov u~benik STROJI IN NAPRAVE V LESARSTVU, ki je namenjen srednjemu izobra`evanju za program mizar in mizar - tapetnik. Napisali so ga Mirko Ger{ak, Marko Pro{ek in Andrej Gro{elj. Knjiga ima 309 strani in 319 slik, in 6 poglavij: gradiva v strojni{tvu, strojni elementi, deli in sklopi lesnoobdelo-valnih strojev, lesnoobdelovalni stroji, pnevmati~ne in hidravli~ne naprave, transportne naprave in elektri~ni stroji in naprave. Lesnoobdelovalni stroji so obravnavani tako, da so podrobno obdelani deli in sklopi, ki so skupni vsem strojem. Podano je torej temeljno znanje, ki je osnova za poznavanje vseh vrst strojev in tak{no znanje ne zastari. U~benik se lahko tudi s pridom uporablja za pravilno ravnanje s stroji v praksi, za vzdr`evanje in tudi pri od-lo~itvi o nabavi novega stroja. Skratka, vse kar je potrebno vedeti o lesnoobdelovalnih strojih in napravah v eni knjigi za 1.524,00 SIT. Knjige lahko naro~ite ali kupite na naslovu: LESARSKA ZALO@BA KARLOV[KA 3 1000 LJUBLJANA tel.: 061/222-143, fax: 221-616 ali GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE ZDRU@ENJE LESARSTVA MIKLO[I^EVA 38 1000 LJUBLJANA tel.: 061/310-596, fax.: 13-18-023 Mirko Ger{ak, dipl. in`. urednik Lesarske zalo`be LES wood 50 (1998) 3 Borzne vesti 75 BORZNE vesti ePic mg LES Ponudba in prodaja lesnih plo{~ POSEBNA 0/o\ PONUDBA *c^5° LESNIH ^(U^ PLOŠČ ^ 1. Vezana plo{~a bukev, odporna proti vodi cena 1.000 DEM/m3 Dimenzije na zalogi: 1250 x 2500 x 27 mm 5,906 m³ 1250 x 2500 x 50 mm 2,969 m³ 470 x 1835 x 40 mm 1,69 m³ 470 x 1865 x 40 mm 10,729 m³ 470 x 1965 x 40 mm 1,515 m³ 2. Vezana plo{~a s protidrsno povr{ino, odporna proti vodi cena 1.000 DEM/m3 Dimenzije na zalogi: 1250 x 2500 x 27 mm 0,928 m³ 1250 x 2500 x 50 mm 2,06 m³ 470 x 1835 x 40 mm 0,755 m³ 470 x 1865 x 40 mm 0,293 m³ 470 x 1965 x 40 mm 15,00 m³ CENE VELJAJO ZA TAKOJŠNJE PLAČILO SKBWSEÄ* 1.) HDF 2600 x 2130 x 3,2 mm 1.428,81 m² 2.) HDF 2600 x 2600 x 4 mm 747,63 m² 3.) MDF 2620 x 2150 x 12 mm 270,39 m² 4.) MDF 2620 x 2150 x 16 mm 371,78 m² 5.) MDF 2620 x 2150 x 10 mm 326,72 m² cena 216 SIT/m² cena 244 SIT/m² cena 517 SIT/m² cena 696 SIT/m² cena 460 SIT/m² 6.) Panel plo{~a bukev, debelina 19 mm, kvaliteta A/B 1220 x 2440 x 18 mm 27,538 m³ cena 75.600 SIT/m³ 7.) Vezana plo{~a bukev, kvaliteta BB 1250 x 2500 x 25 mm 0,858 m³ cena 139.860 SIT/m³ 8.) Vezana plo{~a s protidrsno povr{ino 2500 x 1250 x 27 mm 1,349 m³ cena 159.705 SIT/m³ 9.) Vezana plo{~a bukev, kvaliteta BB 1250 x 2500 x 25 mm 2,187 m³ cena 139.860 SIT/m³ 10.) Vezana plo{~a, furnirana enostransko, teak, kvaliteta ABB 2440 x 1220 x 5 mm 1,0 m³ cena 2.221 SIT/m² 11.) Vezana plo{~a, furnirana enostransko, oreh, kvaliteta ABB 2440 x 1220 x 3,6 mm 2,907 m³ cena 1.829 SIT/m² 12.) Opa`na plo{~a, kvaliteta II/III 2000 x 500 x 27 mm 80 m² cena 1.800 SIT/m² 13.) Vezana plo{~a bukev, kvaliteta standard 2000 x 1250 x 4 mm 5 m³ cena 122.850 SIT/m³ Kontaktna oseba: EPIC d.o.o., Tr`a{ka 2, p.p. 152, 6230 Postojna, Edo PROGAR, tel. 067/25-101, fax.: 067/24-140 LES wood 50 (1998) 3 Diplomske naloge 76 Diplomske naloge diplomantov Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete v letu 1997 Miha STOPAJNIK 284 LET DOLGA JELOVA KRONOLOGIJA Z OBMO^JA POHORJA 284 years old silver fir chronology from Pohorje Visokošolska diplomska naloga Obseg: VIII, 47 s., 15 sl., 10 tab., 26 ref. Mentor: Katarina ^ufar Somentor: Tom Levani~ Recenzent: Niko Torelli Datum zagovora: 26.9.1997 Sign.: DN 598 Izvle~ek: Izvedli smo dendrokronološke raziskave jelke (Abies albaMill.) z Lovrenca na Pohorju. Analize širin branik smo opravili v skladu s standardnimi metodami na kolutih lesa iz 25 zdravih dominantnih jelk in na izvrtk-ih jelovine iz dveh kme~kih stavb iz 19. stoletja. S pomo~jo zaporedij širin branik dreves in stavb smo oblikovali kronologiji za obdobje 1785 do 1996 in 1713 do 1887. Iz obeh smo sestavili 284 let dolgo pohorsko jelovo kronologijo od leta 1713 do 1996. Statisti~ni kazalniki pri primerjavi pohorske kronologije z obstoje~o dinarsko so bili: tBP 9,8, koeficient skladnosti 71 % in indeks datiranja 398. Visoke in zna~ilne vrednosti ka`ejo, da širine branik jelk iz obeh regij vari-irajo skladno, kljub oddaljenosti in fito-geografskim razlikam. Pohorska kronologija skupaj z dinarsko predstavlja zasnovo za slovensko regionalno jelovo kronologijo. Pohorska kronologija je bila statisti~no zna~ilno podobna tudi štirim kronologijam iz Nem~ije, Francije in Italije. Tadej KOLEŠA ZASNOVA PROJEKTA PROIZVODNJE LESNE GALANTERIJE IN OCENA U^INKOV Concept of the project for small wooden articles production and estimation its effects Visokošolska diplomska naloga Obseg: X, 72 s., 8 sl., 24 tab., 7 graf., 5 ref. Mentor: Franc Bizjak Recenzent: Jo`e Resnik Datum zagovora: 26.9.1997 Sign.: DN 599 Izvle~ek: Diplomska naloga vsebuje idejno zasnovo projekta proizvodnje lesne galanterije preu~evano s tehnolo{kega in ekonomskega vidika. Najprej je opisan proizvodni program z okvirno analizo trga ter tehnolo{kimi postopki izdelave. Sledi pregled potrebne tehnolo{ke opreme in gradbenih objektov; ta je osnova za oceno nalo`b. Zatem je oblikovana ocena stro{kov in prihodkov nastalih s proizvodnjo posameznih izdelkov. Na osnovi teh ocen so izra~unani pomembnej{i ekonomski kazalci na~rtovane nalo`be in pa analiza ob~utljivosti, ki podaja vpliv vhodnih parametrov na kon~ni rezultat projekta. Amel DEDI] DOKAZOVANJE OJEDRITVE PRI JELKI (ABIES ALBA MILL.) S SORPCIJSKIMI MERITVAMI Physical characterisation of heart-wood-formation in silver fir (Abies alba Mill.) Visokošolska diplomska naloga Obseg: XIV, 62 s., 4 sl., 5 tab., 10 ref. Mentor: Niko Torelli Recenzent: @eljko Gorišek Datum zagovora: 7.11.1997 Sign.: DN 600 Izvle~ek: Na osemdesetih vzorcih, ki smo jih odvzeli iz petih slu~ajnostno izbranih jelovih debel, smo s sorpcijskimi meritvami dokazali ojedritveni proces. Vzorce smo izpostavili normalni klimi in tisti, ki je zagotavljala ravnovesno vla`nost na zgornji in spodnji meji kvazi-lin-earnega obmo~ja. Ravnovesne vla`nosti (uc), diferencialna nabrekanja (qR), (qT), nabrekovalni koeficienti (hR), (hT) in sorpcijski kvocienti (s) netretirane jedrovine so bili signifikantno ni`ji od ravnovesnih vla`nosti, diferencialnih nabrekanj in sorpcijskih koeficientov netreti-rane beljave. Razlike v “uc”, “qR”, “qT”, “hR”, “hT” in “s” med parjeno beljavo in jedrovino niso bile sig-nifikantne, vendar so bile vrednosti ni`je kot pri netreti-rani beljavi in jedrovini. Ni`je vrednosti “uc”, “qR”, “qT”, “hR”, “hT” in “s” netretirane jedrovine glede na netretirano beljavo dokazujejo ojedritveni proces. Ni`je vrednosti “uc” in “s” tretirane beljave glede na netreti-rano beljavo so posledica termi~nega razkroja hemicelu-loz. Nesignifikantnost razlik v higroskopnosti in dimenzijski stabilnosti med parjeno beljavo in jedrovino je pripisati izlu`evanju jedrovinskih snovi med parjenjem. Tadej SLAVEC VPLIV VLA@NOSTI NA SPREMEMBO TEMPERATURE IN PORABO ENERGIJE PRI DIELEKTRI^NEM SEGREVANJU Influence of moisture content on temperature changes and power consumption at dielectric heating of wood Visokošolska diplomska naloga Obseg: XIII, 85 s., 26 sl., 15 tab., 26 sl., 16 ref. Mentor: Jo`e Resnik Recenzent: @eljko Gorišek Datum zagovora: 7.11.1997 Sign.: DN 601 Izvle~ek: V diplomski nalogi je bil prou~evan vpliv vla`nosti na spremembo temperature in porabo energije pri dielek-tri~nem segrevanju lesa. V ta namen je bil zasnovan eksperiment, pri katerem so bili listi furnirja (velikosti 400 X 400 mm in nazivne debeline 1,6 mm) razdeljeni v pet vla`nostnih razredov (5, 10, 15, 20 in 25 % vla`nosti). V vsakem vla`nostnem razredu je bilo 15 presku{ancev sestavljenih iz 10-ih listov bukovega furnirja. Ti so bili nato klimatizirani na ciljne vla`nosti: 5, 10, 15, 20 in 25 %. Sledilo je merjenje dielektri~nih lastnosti (e in tgd) in potek temperature v sredini presku{anca, ter {irjenja toplote po okolici. Merjena je bila tudi potrebna mo~, ki jo VF generator ~rpa iz elektri~nega omre`ja. Za primerjavo dobljenih rezultatov z dejanskim stanjem je bila v kon~ni fazi merjena {e dose`ena temperatura in potrebna mo~ v presku{ancu z nane{enim lepilom. Ugotovljeno je bilo, da ima vla`nost odlo~ujo~ vpliv na dielektri~nost, s tem pa tudi na hitrost segrevanja lesa. Vla`nej{i furnir se zato hitreje segreva kot bolj suh, v enakem ~asovnem intervalu pa dose`e ni`jo kon~no temperaturo. Glavna vzroka zanjo sta izguba toplote, ki se prevaja ali seva v okolico, in vi{ja specifi~na toplotna vrednost vla`nej{ega lesa. Gregor ZUPAN PRIMERJAVA DIFUZIVNOSTI BELJAVE IN JEDROVINE PRI NEKATERIH DOMA^IH DREVESNIH VRSTAH Comparison of sapwood and heart-wood diffusivity for some autochthone wood species Visokošolska diplomska naloga Obseg: XVII, 65 s., 22 sl., 7 tab., 24 pril., 47 ref. Mentor: @eljko Gorišek Recenzent: Niko Torelli Datum zagovora: 7.11.1997 Sign.: DN 602 LES wood 50 (1998) 3 Izvle~ek: Z nestacionarno metodo so bili dolo~eni difuzijski koeficienti in koeficienti snovne prestopnosti beljave in jedrovine smrekovine, jelovine, borovine, hrastovine, topolovine, bukovine in gabrovine. Difuzivnosti so bile izmerjene v radialni smeri v procesu adsorpcije. Razlike difuzivnosti so bile med drevesnimi vrstami sig-nifikantne, z maksimalnimi vrednostmi 24,01 pri vzorcih topolovine in minimalnimi 5,08 pri jedrovini borovine. Najve~ji vpliv na difuzivnost pripisujemo gostoti in ojedritvenim procesom; pri borovini tudi visoki vsebnosti smole. Beljavni vzorci vseh izmerjenih vrst so izkazovali višjo difuzivnost kot jedrovinski vzorci. Na primer, povpre~ni difuzijski koeficient beljave hrastovine je znašal 14,28 in jedrovine 7,178. Razlog je predvsem v inkrustraciji nizkomolekularnih snovi v celi~no steno v procesu ojedritve. Peter KOVA^ VODOODBOJNA U^INKOVITOST LAZURNIH PREMAZOV NA SMREKOVINI Water-repellent effect of coats on the spruce Višješolska diplomska naloga Obseg: X, 84 s., 6 sl., 2 tab., 18 graf., 8 ref. Mentor: Branko Knehtl Recenzent: @eljko Gorišek Datum zagovora: 7.11.1997 Sign.: VN 285 Izvle~ek: Za{~ita pred vlago je ena najpomembnej{ih zahtev povr{inske obdelave stavbnega pohi{tva. Raziskovali smo vpliv vrste lazurnega premaza in {tevila nanosov na vodoodbojno u~inkovitost na smrekovini. Vzorce smo pripravili z devetimi razli~nimi premaznimi sistemi, ki so se med seboj lo~ili po vrsti uporabljenega veziva, vsebnosti hidrofobnega sredstva in {tevilu nanosov sredstva na les. Spremljali smo maso vzorcev med 13 dnevno absorpcijo in 10 dnevno desorpcijo vlage pri vzorcih obremenjenih z vodno paro in s teko~o vodo. S primerjavo za{~itenih vzorcev z neza{~itenimi smo dolo~evali vodoodbojno u~inkovitost posameznih premaznih sistemov. Rezultati so pokazali, da na vpijanje vode odlo~ilno vpliva difuzivnost premazih sistemov, ki je odvisna od vrste veziva, dodanega hidrofobnega sredstva in {tevila nanosov. Emil MOVRIN OCENA U~INKOVITOSTI CNC STROJA Estimation of efficacy from CNC machine Višješolska diplomska naloga Diplomske naloge Obseg: VII, 51 s., 28 tab., 37 graf., 4 ref. Mentor: Vekoslav Mihevc Recenzent: Sre~ko Devjak Datum zagovora: 7.11.1997 Sign.: VN 286 Izvle~ek: V podjetju “X” bomo raziskovali vpliv vpeljave nove tehnologije, CNC stroja, v proizvodnjo s staro tehnologijo obdelave lesa. Preu~evali bomo prednosti CNC stroja pred staro tehnologijo obdelave lesa. Predstavljena bo primerjava med staro tehnologijo obdelave lesa in CNC tehnologijo obdelave lesa. Nova tehnologija bo imela prednosti predvsem pri medfaznem transportu, manj{i porabi delovnih ur in pripravljalnih ur pa tudi pri zdru`evanju operacij na eno delovno mesto z enim vpenjanjem in eno toleranco. Gregor SUŠNIK MO@NOST UVEDBE ENKRATNEGA NANOSA LAKA PRI LAKIRANJU POHIŠTVA Option of introducing one coat application of paint by finishing furniture Višješolska diplomska naloga Obseg: X, 33 s., 6 sl., 7 tab., 3 graf., 7 ref. Mentor: Branko Knehtl Recenzent: Vekoslav Mihevc Datum zagovora: 7.11.1997 Sign.: VN 287 Izvle~ek: V tovarni ZLIT iz Tr`i~a smo raziskovali mo`nost uvedbe enkratnega nanosa laka pri lakiranju pohištva. Najprej smo pripravili sedem variant vzorcev, lakiranih po razli~nih postopkih enkratnega nanosa laka. Površine teh vzorcev smo nato primerjali s površino vzorca, lakiranega po standardnem postopku dvakratnega nanosa laka z vmesnim brušenjem. Na osnovi meritev sijaja in vizualne primerjave vzorcev smo izbrali najboljši postopek enkratnega nanosa laka. Analiza rezultatov nam je pokazala, da je kvaliteta površine enkrat lakiranega vzorca primerljiva s tisto, pripravljeno po standardnem postopku dvakratnega nanosa laka. Igor NAPAST MO@NOSTI ZA POVE^ANJE TR@NEGA DELE@A V PODJETJU Possibilities for increasing of marketing share in the firm Višješolska diplomska naloga Obseg: VII, 49 s., 11 tab., 12 ref. Mentor: Mirko Tratnik Recenzent: Franc Bizjak 77 Datum zagovora: 12.12.1997 Sign.: VN 288 Izvle~ek: Slovenski trg stavbnega pohi{tva, na katerem nastopa Jelovica, je zrel, kajti prodaja `e nekaj let ne raste ve~. Konkurentov je zelo veliko, kar pomeni, da do pove~anja tr`nega dele`a ponudnika lahko pride le na ra~un njegovega konkurenta. Prav tako ni velikih vstopnih ovir v panogo, ki bi onemogo~ale vstop novim konkurentom. Nova konkurenca se ka`e na podro~ju aluminijastih in plasti~nih oken. Predvidevanja za prihodnost ne napovedujejo velikih sprememb, zato lahko {e naprej pri~akuje-mo neusmiljen boj za kupce stavbnega pohi{tva. To se bo odra`alo v obse`nej{ih in agresivnej{ih marketin{kih naporih konkurentov. Peter VERŠ^AJ ANALIZA POSLOVANJA @AGARSKEGA OBRATA IN PREDLOGI IZBOLJŠAV Economic analysis and improvement proposals for a saw-mill company Višješolska diplomska naloga Obseg: VII, 58 s., 27 tab., 18 graf., 6 ref. Mentor: Franc Bizjak Recenzent: Mirko Tratnik Datum zagovora: 12.12.1997 Sign.: VN 289 Izvle~ek: Opravili smo analizo poslovanja `agarskega obrata Soteska in podali pregled gibanja nabave, proizvodnje ter prodaje in sicer za obdobje od januarja do septembra 1996. Za vsako posamezno enoto smo analizirali izrabo delovnega ~asa, finan~ni uspeh, u~inkovitost ter uspešnost poslovanja. V obravnavanem obdobju je podjetje poslovalo negativno, zato smo predlagali tudi izboljšave obstoje~ega stanja. Marjeta GOR[I^, dipl.in`. LES wood 50 (1998) 3 Novosti s knji`nih W. Nutsch: Handbuch Technisches Zeichnen und Entwurfszeichnen - Holz (Priro~nik za tehni~no risanje in na-~rtovanje - les) Deutsche Verlags-Anstalt GmbH, Stuttgart, 1993, format 13 x 19 cm, 285 strani, 220 slik, ISBN 3-421-02899-0. Priro~nik je razdeljen na 13 poglavij in obravnava pravila tehni~nega risanja za lesno stroko na osnovi DIN 919. Najprej obravnava temeljna risalna sredstva, podloge, stroje, ra~u-nalniško podprto risanje in risalne pri-pomo~ke, nato delovna sredstva, prostor za risanje in risalnice. V tretjem poglavju obravnava ~rte in na~rte, nato nazorno prika`e poglede in prereze pri vgrajenem, stavbnem pohištvu, stropnih oblogah ter prereze pohištva. Ozna~evanju surovin, okovja in gradbenih materialov je avtor posvetil veliko prostora in tako pripomogel k hitrejšemu risanju lesarskih na~r-tov. Priro~nik obravnava tudi kotiranje, pisave ter tolerance in ujeme v lesarstvu. Podrobno obravnava vrste na~r-tov, paralelno projekcijo in perspektivo. V poglavju metodika tehni~nega risanja obravnava zbiranje informacij, snovanje umnih, izvedljivih in gospodarnih rešitev izdelave in kontrole. V osnovah za snovanje - projektiranje lesnih izdelkov obravnava stvari, za katere rabijo lesni izdelki in notranja oprema. V dodatku so obdelana gesla lesnih tvoriv, pomo`nih materialov, vezivna sredstva in geometri~ne konstrukcije. Priro~nik je koristen za na~rtovalce in konstruktorje lesnih izdelkov, v lesnem šolstvu bi morali imeti u~itelji risanja ta priro~nik, prav tako pa bi bil koris- Prebrali smo za vas polic ten tudi v ve~jih in bolje opremljenih mizarskih delavnicah. W. Nutsch: Handbuch der Konstruktion: Möbel und Einbauschränke (Konstrukcijski priro~nik: pohištvo in vgrajene omare) Deutsche Verlags-Anstalt GmbH, Stuttgart, 1996, format 13 x 19 cm, 304 strani, 540 slik. ISBN 3-421-02275-5 Konstrukcijski priro~nik za pohištvo in vgrajene omare ima tri poglavja. Med osnovnimi konstrukcijami obravnava: surovine za lesarstvo, širinske vezi, kotne vezi za ploš~e in okvire, okvire in polnila, zaš~ita bokov in polnila. Drugo poglavje (detajli pohištva) v osmih podpoglavjih obravnava: dele pohištva in mere, vrtljiva (149 slik) in smu~na (50 slik) vrata. Lesene in plas-ti~ne rolete so obdelane na 7 slikah, na 44 slikah so prikazani detajli loput-nih ploš~ - vrat, na 50 straneh in 98 slikah so obdelani predali in iztegi. V podpoglavjih so obdelane police in hrbtiš~a. Pri vgrajenih omarah so lo~ene “omarne stene” (Schrankwand) in “stenske omare” (Wandschrank). Arhitekti in konstruktorji omarastega pohištva in notranje opreme bi morali imeti ta priro~nik stalno pri roki, saj lahko koristno uporabljajo detajle (merilo M = 1 : 2) pri svojem delu. Ta knjiga je tudi nenadomestljiv priro~nik v šolah za u~itelje risanja, tehnologije obdelave in prakti~nega pouka. W. Nutsch: Handbuch der Konstruktion: Innenausbau (Konstrukcijski priro~nik za notranjo opremo) 78 Deutsche Verlags-Anstalt GmbH, Stuttgart, 1994, , format 13 x 19 cm, 372 strani, 428 slik, ISBN 3-421-02339-5. Konstrukcijski priro~nik za notranjo opremo bi moral imeti vsak na~rto-valec notranje opreme, saj je nepogrešljiva knjiga za vse tisto znanje, ki je izpuhtelo pri naših izvajalcih notranje opreme. Pri usmerjenem izo-bra`evanju u~itelji niso mogli podati u~encem, bodo~im mizarjem, vseh teh podrobnosti, saj je bilo izobra`e-vanje namenjeno industrijskim lesarjem. Na nekaterih slikah je ve~ detajlov, zato je v priro~niku ve~ kot 1000 koristnih detajlov za na~rto-valce, konstruktorje in izvajalce. Knjiga ima sedem poglavij, med njimi tudi mere v visokogradnji in notranja vrata (110 slik), V praksi izvajalci najve~krat grešijo pri vgrajevanju stenskih oblog, v priro~niku so obdelne na 126 slikah z veliko ve~ detajli. Med oblogami za grelne naprave so radiatorske obloge in obloge za ploš~ate grelne elemente in konvektorje. Vgrajene omare so obdelane na enak na~in kot v priro~-niku za pohištvo in vgrajene omare. Stropne obloge je avtor obdelal za izdelavo in vgradnjo po klasi~nem mizarskem principu, za spuš~ene strope pa po sistemu nekaterih proizvajalcev. Pri predelnih stenah so obdelani detajli zaklju~kov in spajanje predelnih sten na zidove, strope, tla, vrata in okna. Poleg navadnih predelnih sten so v priro~niku obdelane še protihrupne in protipo`arne predelne stene. Priro~nik priporo~am vsem tistim uporabnikom kot priro~nik za pohištvo in vgrajene omare. Najbr` bi morali ta dva priro~nika imeti vsi samostojni podjetniki in delniške dru`be, ki izdelujejo notranjo opremo. Ferdo RAKU[A, in`. Trstenjakova 8, 2000 Maribor LES wood 50 (1998) 3 Anotacije Bilten INDOK slu`be Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke fakutete 21 (1998) {t. 2 ANATOMIJA, TEHNOLOGIJA IN SU[ENJE LESA dr. @eljko Gori{ek, dr. Katarina ^ufar FEUILLAT, F. ; DUPOUEY, J. L.; SCIA-MA, D.; KELLER, R. A new attempt at discrimination between Quercus petraea and Quercus robur based on wood anatomy Nov pristop k razlikovanju gradna Quercus petraea in doba Quercus robur na osnovi anatomije lesa Canadian Journal of Forestry Research (1997) 27 343 -351 (en., fr. 35 ref.) K.^. Variabilnost lesno anatomskih znakov za razlikovanje gradna Quercus petraea(Matt.) Liebl. in doba Quercus roburL . je še vedno v veliki meri premalo znana. Anatomska zgradba ima velik vpliv na tehnološke lastnosti lesa in na ekofiziološke zna~ilnosti dreves. Razlikovanje razli~nih hrastov po lesu je vsestransko pomembno vprašanje, s katerim se ukvarjajo `e dolgo. V gozdu Citeaux (Burgundija, Francija) je bilo izbranih 58 hrastov iz 14 mešanih sestojev, ki so jim z vrtanjem odvzeli vzorce lesa za lesno anatomske raziskave. Na rentgenskih posnetkih pre~nih prerezov po štirih branik vsakega vzorca je bila opravljena analiza slike. Dolo~ene so bile oblike, velikosti in dele`i tkiv (trahej ranega lesa, vlaken, parenhima in trahej kasnega lesa), upoštevaje starost kambija in vpliv širine branike. Taksonomski status drevja je bil dolo~en za analizo morfologije listov. Ugotovljene so bile zna~ilne razlike številnih anatomskih znakov obeh vrst. Površinski dele` trahej ranega lesa (površina trahej na površinsko enoto branike), število trahej ranega lesa ter velikost in površinski dele` vlaken so bili najzna~ilnejši znaki za razlikovanje obeh vrst. Premeri in oblike trahej ranega lesa se med vrstama niso zna~ilno razlikovali. Z bivariatno diskriminantno funkcijo je bila dose`ena 78-odstotna uspešnost za prepoznavanje vrste. Ugotovljeno je bilo, da je razlikovanje na podlagi morfologije listov manj zanesljivo. Linearne korelacije med anatomskimi in morfološkimi spremenljivkami so bile zna~ilne le za nekaj spremenljivk. Za obe vrsti je veljalo, da je bilo drevesa z netipi~no anatomsko zgradbo lesa tudi morfološko te`e razlikovati. Diskutirani so tehnološki in ekofiziološki vidiki uporabe rezultatov. V mešanih sestojih bi te`ave pri anatomskem razlikovanju lahko razlo`ili s hibridizacijo obeh vrst. Razlikovanje obeh vrst Prebrali smo za vas se zdi la`je v ~istih sestojih. Na koncu je podan prakti~en klju~ za razlikovanje obeh vrst. KONSTRUIRANJE IN OBLIKOVANJE dr. Jasna Hrovatin, dipl. ing. arh. ZIMMER,D. Brücke zwischen Ost und West Most med vzhodom in zahodom MD (1997) 43 (11) 68 - 73 (de., en., fr., 0 ref.) V ~lanku so predstavljeni rezultati projekta, ki so ga izvedli študentje iz kitajske National academy of art in nemške Muthesius - Hochschule. Za nalogo so si zadali dizajniranje omar oziroma skrinj, ki se dajo enostavno transportirati. Izdelki naj bi bili namenjeni mladi populaciji. ZIMMER,D. Heisse Luft Ikea - “a.i.r.”: ein neues altes Prinzip Topel zrak Ikea - “a.i.r.”: novi stari princip MD (1997) 43 (12) 66 - 69 (de., en., fr., 0 ref.) Uporaba zraka za konstrukcijske elemente in pohištvo je stara ideja. Leta 1917 je bil prijavljen prvi patent za napihnjeno kupolasto streho. 1967 je skupina treh ital-ianskih oblikovalcev (De Pas, D’Urbino in Lomazzi) zdizajnirala prvi napihnjeni stol, ki ga je proizvajalo podjetje Zanotta pod imenom “Blow”. Stole so izdelovali iz prozornega obarvanega PVC in se kot taki niso dali dobro vkomponirati z preostalo opremo bivalnih prostorov. Prodajno uspešna ni bila tudi napihnjena zofa prekrita s platnom, ki jo je sedem let kasneje oblikoval Günter Sulz in zanjo dobil nemško nagrado “Gute Form”. Bo to, kar ni uspelo predhodnikom, uspelo Ikei s projektom “a.i.r.” - oblikovalca Jana Drangerja? Elementi iz umetne mase so oblikovani tako, da se jih da napihniti s sušilnikom za lase ali s sesalnikom za prah. Napihnjeni dvosedi, fotelji, postelje in blazine so prekriti s pralnimi tekstilnimi prevlekami v razli~nih barvah. Prednosti z zrakom napolnjenih elementov so, da so izredno lahki, nenapihnjeni zavzamejo malo prostora, zato se jih da enostavno prenašati iz stanovanja v stanovanje. Ker so tudi dokaj poceni, bodo verjetno atraktivni za mlade, to je za ciljno skupino, ki so ji izdelki tudi namenjeni. PICCHI,F. The Work of Charles and Ray Eames: “A Legacy of Invention” 79 Delo Charlesa in Ray Eames: “Zapuš~ina inventivnega ustvarjanja” Domus (1997) 70 (796) 53 - 64 (en.,it., 0 ref.) Muzej Vitra in knji`nica Congress sta organizirala potu-jo~o razstavo del Charlesa in Ray Eames. Zakonca Eames sta bila arhitekta, oblikovalca, pedagoga in grafi~na oblikovalca, ukvarjala pa sta se tudi s filmom in marketingom. Razstava je zasnovana s poudarkom na njunih metodah dela, ki so empiri~ne in znanstvene. Zakonca Eames sta bila prepri~ana, da je “oblikovanje veliko ve~ kot samo snovanje izdelka”. Charles Eames je bil med najvplivnejšimi obliklovalci tega stoletja. Ukvarjal se je z eksperimentalnim oblikovanjem. Leta 1941 je na razstavi Organsko oblikovano pohištvo v sodelovanju z Erom Saarinenom dobil prvo nagrado za mehko oblikovano sede`no lupino, ki pa zaradi previsokih proizvodnih stroškov ni prišla v proizvodnjo. Eames je nato s svojo `eno Ray nadaljeval poizkuse z razli~nimi tehnikami obdelovanja in oblikovanja lesa ter eksperimentiral z umetnimi masami. Leta 1946 je s kalupom ukrivil vezano ploš~o v treh dimenzijah. Leta 1948 je oblikoval stole iz aluminija, obrizgane z neoprenom, ki pa so se izkazali predragi za mno`i~no proizvodnjo. Rešitev je prinesel šele njegov izum postopka za izdelavo pohištva iz toplotno obdelane poliestrske smole, okrepljene s steklenimi vlakni. Tako izdelane sede`ne lupine so bile izredno lahke, steklena vlakna so jim zagotavljala potrebno stabilnost, primerne pa so bile tudi za velikoserijsko proizvodnjo. Hkrati, ko so nastale njegove sede`ne lupine iz umetne mase, je izoblikoval tudi stole iz kovinske mre`e. Intervju z SOTTSASS, E. Life, a major project @ivljenje, velik projekt Domus (1997) 70 (796) 65 - 73 (en.,it., 0 ref.) Sottsass je s svojim izvirnim likovnim izrazom in na~inom razmišljanja spro`il nov odnos do pojmovanja pohištva v 80-ih in razširil mo`nosti komuniciranja z: materiali, barvami, oblikami in simboli. Njegovo pohištvo nima samo gole uporabne vrednosti, niti samo statusa minljive potrošne dobrine, poudarek je na simbolni in estetski vrednosti ob upoštevanju domišljije in mo`nosti ~ustvene navezanosti na predmet. Predmete oblikuje za okus preprostega vsakdanjega ~loveka. ORGANIZACIJA IN EKONOMIKA LESARSTVA mag. Leon Oblak, Jo`e Kropivšek, dipl. in`. LES wood 50 (1998) 3 Prebrali smo za vas 80 MO@INA, S. Strateško na~rtovanje kadrovskih virov v organizaciji Organizacija (1997) 30 (10) 537-545 (sl., en., 10 ref.) J.K. Med kadrovske vire štejemo vse aktivne in potencialne delavce, njihove sposobnosti, znanje in motiviranost ter pripravljenost za sodelovanje v organizaciji. Na eni strani imamo strateške vidike razvoja kakršnekoli organizacije, na drugi strani pa moramo predvideti ustrezno število in kakovost kadrov, če želimo doseči postavljene cilje. Vsebina članka se nanaša prav na to, kako strateški plan organizacije povezati s strategijo načrtovanja ustreznih kadrovskih virov. Poznanih je več pristopov in modelov, avtor pa se osredotoča na postopni proces načrtovanja kadrovskih virov, ki je neposredno povezan s kadrovskim razvojem in delovno učinkovitostjo, oziroma organizacijsko uspešnostjo. V prispevku je najprej predstavljeno strateško planiranje v organizaciji, med katerim je posebna pozornost namenjena strateškemu planiranju kadrovskih virov. Slednje je opredeljeno kot proces postavljanja ciljev glede kadrovskih virov, razvijanja strategij za dosego ciljev in določitve politike za pridobivanje, nameščanje, razvoj in ohranitev kadrovskih virov. V nadaljevanju je ta proces strateškega planiranja kadrovskih virov temeljiteje predstavljen, razdeljen na šest stopenj, ki so podrobneje predstavljeni. Avtor ugotavlja, da razvojni vidik planiranja in ravnanja s kadrovskimi viri poudarja pomembnost upoštevanja tako potreb organizacije kot potreb posameznika glede razvoja. V prispevku so omenjeni tudi posebni vidiki planiranja kadrov, ki se nanašajo na konkretne situacije. PATOLOGIJA IN ZAŠČITA LESA dr. Franci Pohleven, dr. Marko Petri~ HIGHLEY, T.L. Control of wood decay by Tricho-derma (Gliocladium) virens. I. Antagonistic properties Prepre~evanje razkroja lesa z glivo Tri-choderma (Gliocladium) virens. I. Antagonisti~ne lastnosti. Material und Organismen (1997) 31 (2) 79-89 (en., de., fr., 11 ref.) Povečana skrb za okolje je v zadnjem času, kot nadomestilo za različna kemična sredstva, vzpodbudila številne raziskave biološke zaščite lesa. Zato je bil namen te raziskave določiti učinkovitost biofungicida Trichoderma (Gliocladium) w/b/k(GL-21, W.R. Grace and Co., CT). Ovrednotene so bile antagonistične lastnosti tega biofungicida s komercialnim imenom Gliogard, proti trem glivam bele in trem glivam rjave trohnobe, in sicer: Immetes ver- sicolor, Phlebia brevisporai n Irpex lacteuster Postia placenta, Neolentinus lepideusi n Gloeophyllum trabeum. Vzorci borovega in javorovega lesa, oku`eni s T. virens, so bili v laboratorijskih razmerah v zemlji odporni proti trohnenju. Z antagonisti~no glivo preraš~eni vzorci, ki so bili nato sterilizirani s propilen oksidom, pa proti razkroju niso bili odporni. Tudi vzorci, impregnirani z glivnim fil-tratom, steriliziranim z mikrofiltracijo, niso bili u~inkovito zaš~iteni. Torej, da bi les uspešno zaš~itili pred razkrojem, mora gliva T. virensv lesnih vzorcih ostati `iva. GRÜNDLINGER, R. Der echte Hausschwamm - Serpu-la lacrymans (Schumacher ex Fries) S.F. Grey Siva hišna goba - Serpula lacrymans (Schumacher ex Fries) S.F. Grey Holz Forschung Verwertung (1997) 49 (6) 115-120 (de., en., 21 ref.) Ena najnevarnejših lesnih gliv, ki povzro~a razkroj vgrajenega lesa, je siva hišna goba ali solzivka (Serpula lacry-mans(Schumacher ex Fries) S.F. Grey). Oku`uje les tako v starih, kakor tudi v novozgrajenih objektih. Po oku`bi sicer vla`nega lesa lahko nato uspeva tudi na zra~no suhem lesu. Poleg kratkega opisa njene sistematske pripadnosti je v ~lanku dan velik poudarek na~inu `ivljenja in morfološkim karakteristikam te gobe. Opisane so poškodbe lesa in razli~ne metode za njeno identifikacijo ter navedene metode u~inkovite preventivne zaš~ite, ki je vsekakor cenejša od zahtevne in drage sanacije. Na koncu je opisana gradbena endoskopija kot nedestruktivna metoda za ugotavljanje oku`be in razširjenosti solzivke v lesu. @AGARSTVO dr. Franc Merzelj ANON Obergrenze der Fichtensägeholz -Bereitstellung erreicht? Ali smo pripravljeni izravnati zgornjo mejo `agarske smrekove hlodovine? Holz-Zentralblatt (1997) 123 (133) 1969, 1974 (0 ref.) Na sestanku ~lanov zdru`enja `agarske in lesne industrije de`ele Nordheim - Westfalen so odkrito diskutirali o problemih `agarske industrije. Glavni problem celotne nemške `agarske industrije so previsoke kapacitete te industrije in premajhna udele`ba lastnega kapitala v proizvodnji. Posledice slabo zasedenih kapacitet je nizka proizvodnja in še ta je finansirana z najetim kapitalom, kar povzro~a previsoke fiksne stroške in nerentabilno proizvodnjo. Postavlja se vprašanje, ali je mo`no zgornjo mejo razpolo`ljive smrekove hlodovine dvigniti na višji nivo in na ta na~in dose~i višjo zasedenost kapacitet. Kljub nenatan~nosti sta- tisti~nega zajemanja proizvodnje `aganega lesa in celotnega poseka lesa v zadnjih letih lahko ugotovimo, da je dose`ena trajna zgornja meja poseka. Aktualne študije ka`ejo, da dolgoro~no nemško gozdarstvo ne sme sekati ve~jih koli~in smrekove hlodovine, kot jo je doslej, ~e ne `eli trajno oškodovati gozdnega fonda. To pa narekuje bistveno bolj kriti~no ocenjevanje novih `agarskih kapacitet, saj so `e obstoje~i obrati v rde~ih številkah. Nove razvojne mo`nosti je potrebno iskati le v razvoju novih proizvodov, predvsem za potrebe gradbeništva, investicijska vlaganja pa usmeriti v višjo stopnjo obdelave `aganega lesa, predvsem v sušenje, skobljanje in razvoj novih proizvodov. GLOS P. , DIEBOLD R. Aktuele Entwicklungen im Bereich der Holzsortierung. Die maschinelle Festigkeitssortierung bietet neue Chancen für den Holzabsatz Aktualni razvoj na podro~ju sortiranja lesa. Strojno sortiranje lesa po trdnosti ponuja nove mo`nosti prodaje Holz-Zentralblatt (1997) 123 (28) Special (2,6,28) Les je zaradi svojih lastnosti univerzalna surovina, kar je velika prednost, po drugi strani pa je to slaba stran, kadar ga primerjamo s konkuren~nimi materiali v gradbeništvu (beton, jeklo, plastika), ki imajo lastnosti prilagojene ozkim potrebam namembnosti. Pri konkuren~nih materialih, ki so homogeni in izdelani po standardih, so vse ra~unske vrednosti mo`nih obremenitev natan~no dolo~ene, medtem ko je pri lesu dolo~anje teh vrednosti pogojeno s kvaliteto, to pa ocenjujemo vizualno glede na napake v lesu. Med napake v lesu pa štejemo tudi tiste, ki niso relevantne za nosilnost. S strojnim sortiranjem lesa pa lahko natan~no dolo~amo vse njegove relevantne lastnosti, ki so odlo~ujo~e pri konstrukcijskem lesu. Strojno sortiranje konstrukcijskega lesa je pokazalo, da lahko pove~amo dopustne napetosti od 50 do 70 % in modul elasti~nosti od 30 do 40 %. S strojnim sortiranjem bo les dobil bistveno višjo vrednost, saj bodo konstrukcije vitkejše in tudi bolj konkuren~ne z drugimi materiali. Dosedanje naprave za strojno dolo~anje nosilnosti lesa so sicer še omejene in lahko dolo~ajo nosilnost za posušeni les do debeline 60 mm, vendar pa so raziskave pokazale, da bo mo`no s strojnimi napravami sortirati tudi sve`i les ve~jih profilov, kar je pomembno za `agani les. Uporabo lesa za ve~jo nosilnost pa bodo omogo~ale tudi nove evropske norme, ki uvajajo nove nosilne razrede za gradbeni `agani les. Evropska norma, tako imenovana “Eurocoda 5”, uvaja nove razrede lesa, in sicer za iglavce ter topol devet razredov, za listavce pa šest; ti razredi so definirani v EN 338. Marjeta GOR[I^, dipl. in`.