9. KONGRES SOCIALNEGA DELA 70 LET SOUSTVARJANJA DRUŽBENIH SPREMEMB ONGRES SOCIALNEGA DELA 9. K 20. in 21. NOVEMBER 2025 TERME ZREČE, HOTEL VITAL 9. KONGRES SOCIALNEGA DELA 70 LET SOUSTVARJANJA DRUŽBENIH SPREMEMB ZBORNIK POVZETKOV 20. in 21. NOVEMBER 2025 TERME ZREČE, HOTEL VITAL Zbornik povzetkov 9. kongres socialnega dela, Zreče, 20. in 21. november 2025 70 let soustvarjanja družbenih sprememb Uredila: Lea Šugman Bohinc, Borut Petrović Jesenovec Založila: Založba Univerze v Ljubljani Za založbo: Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani Izdala: Fakulteta za socialno delo Univerze v LjubljanI, 2025 Za izdajatelja: Mojca Urek, dekanja Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani Oblikovanje in prelom: Tjaša Krančan Jezikovno pregledal: Borut Petrović Jesenovec Tiskarna: KLIK BIRO d.o.o., Ljubljana Naklada: 350 izvodov Cena: Publikacija je brezplačna. Ljubljana, 2025 To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca. / This work is licenced under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International Licence. Prva e-izdaja. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://ebooks.uni-lj/ZalozbaUL https://www.fsd.uni-lj.si/fakulteta/delovne-enote/zalozba DOI: 10.51741/9789612977191 ___________________ Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Tiskana knjiga COBISS.SI-ID 256620547 ISBN 978-961-297-721-4 E-knjiga COBISS.SI-ID 256574467 ISBN 978-961-297-719-1 (PDF) KAZALO ODBORA 4 UVODNIK 5 VABLJENI PREDAVANJI IN DIALOG Vesna Leskošek 9 Sanja Sitar Surić 11 Lea Šugman Bohinc 14 v dialogu z Miranom Možino in Tonetom Vrhovnikom Strako POVZETKI 21 IMENSKO KAZALO 125 ZAPISKI 131 3 ODBORA Programski izvršni odbor Predsednici: Lea Šugman Bohinc, Petra Videmšek Članice in člani: Jasmina Breznik, Nika Cigoj Kuzma, Barbara Goričan, Meri Rožac, Miha Lobnik, Jana Mali, Tatjana Milavec, Dijana Možina Zupanc, Tamara Narat, Veronika Pavlič, Benjamin Penič, Sara Pistotnik, Nevenka Prešlenkova, Tamara Rape Žiberna, Meri Rožac, Katja Simončič, Peter Stefanoski, Amra Šabić, Tjaša Vehovec, Jelka Zorn Organizacijski odbor Predsednici: Bojana Mesec, Tadeja Kodele Članice in člani: Polona Klemenčič, Marjana Kovačič, Marko Mesec, Borut Petrović Jesenovec, Primož Rakovec, Mojca Suhovršnik Prostovoljke Ula Dragman, Sara Flandja, Julija Fridrih, Kaja Kerštajn, Špela Marc, Mitra Stojanović, Leja Verbič Organizator kongresa Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani 4 UVODNIK 70 LET SOUSTVARJANJA DRUŽBENIH SPREMEMB Praznovanje obletnice in zgodovinska vloga socialnega dela Ob 9. kongresu socialnega dela in 70-letnici izobraževanja za socialno delo se oziramo na bogato zgodovino in pomen naše znanosti in stroke. Socialno delo se je kot organizirana praksa in akademska disciplina začelo utrjevati v petdesetih letih 20. stoletja v socialistični Jugoslaviji. Kljub začetnim dvomom in predsodkom oblasti ter poz-nejši neogibni uporabi za cilje socialne državne politike je socialno delo razvilo lastno izobraževanje, etiko in identiteto. Po letu 1991 se je v tranzicijskih razmerah in ob socialnih krizah profiliralo kot stroka, ki se zavzema za človekove pravice in demokratizacijo vsakdanjega življenja. Socialno delo je kljub odrinjenosti na obrobje družbenih ved in strok ter zgodovinski dvojni vlogi – družbeno nujno potrebno in hkrati orodje oblasti ter v očeh javnosti pogosto marginalizirano – ostalo zavezano dostojanstvu, solidarnosti in socialni pravičnosti. Danes se naše poslanstvo nadaljuje v novih okoliščinah. Svet se sre-čuje z zaostrenimi socialnimi izzivi – vse večjo ekonomsko neena-kostjo, vse bolj prekarno varnostjo ljudi ter zmanjševanjem zaupanja v institucije. Po podatkih Svetovnega socialnega poročila iz leta 2025 več kot polovica svetovnega prebivalstva skoraj nima zaupanja v vlade, socialna razslojenost in občutek negotovosti pa ogrožata druž-beno kohezijo. Omenjeno poročilo poziva k novemu globalnemu konsenzu, utemeljenemu na treh načelih – pravičnosti, ekonomski varnosti za vse in solidarnosti – kot temelju trajnostnega družbenega razvoja. Kongres ob visokem jubileju je zato priložnost za refleksijo o prehojeni poti in za zavezo, da tem vrednotam kljub njihovi glo-balni preizkušnji ostajamo zvesti tudi v prihodnosti. V nadaljevanju so predstavljeni glavni tematski sklopi kongresa. Ključne teme 9. kongresa socialnega dela Program kongresa obsega sedem vsebinskih sklopov, ki prepletajo zgodovinske utemeljitve, aktualne analize in vizije prihodnosti: 5 • Raziskovanje, izobraževanje in teorija: 70 let akademskega razvoja, dosežki raziskovanja in vprašanje, kako ohraniti kakovost in kritičnost izobraževanja v času pospešenih sprememb. • Vključevanje in soustvarjanje: partnerstvo z uporabniki, pove- zovanje izobraževanja, prakse in raziskovanja in razvijanje inova- tivnih sodelovalnih oblik dela v organizacijah in skupnostih. • Tehnologija in digitalizacija: e-socialno delo, etika in zasebnost ter vpliv digitalne preobrazbe na vrednote in identiteto stroke. • Socialna politika in družbene spremembe: vloga socialnega dela v spreminjajoči se državi blaginje, odzivi na neenakosti, migracije, okoljske in druge krize; nasprotovanje hiperpatologiza- ciji in hipermedikalizaciji družbenih pojavov. • Delo z različnimi skupnostmi in skupinami: aktualni izzivi in dobre prakse pri delu z različnimi populacijami od družin in mla- dih do marginaliziranih skupin, starih, oseb z oviranostmi in ljudi v duševnih stiskah; poudarek na zagovorništvu in temah, kot so paliativna oskrba, brezdomstvo, migracije in vključevanje migran- tov. • Socialno delo na različnih področjih: dolgotrajni izzivi in nove teme v različnih sektorjih – zdravstvo, šolstvo, pravosodje, delo, krizne razmere; strokovna identiteta, etika in medpoklicno sode- lovanje. • Ustvarjalnost in kultura v socialnem delu: izrazno-ustvarjalni pristopi za krepitev posameznika in kulture skrbi in solidarnosti v skupnosti – negovanje vrednote miru, medgeneracijske poveza- nosti, spoštovanja različnosti in skrbi zase in za druge. Galerija kongresnih prispevkov, katerih povzetki in kratke predsta-vitve avtoric in avtorjev so zbrani v tej publikaciji, vključuje dve ple-narni predavanji in – prvič doslej – plenarni dialog, tri okrogle mize, šest delavnic, štiriindevetdeset referatov in predstavitev knjižnih novosti. Na kongresu se bo tako ob promociji novih znanstvenih in strokovnih del zvrstilo skupaj sto šest predstavitev prispevkov. V zborniku so številčno posebej močno zastopani prispevki s pod-ročja socialne politike in družbenih sprememb ter dela z različnimi skupinami pa tudi s področja raziskovanja in izobraževanja. To je gotovo izraz nekaterih najaktualnejših izzivov in skrbi stroke: prihod- 6 nost socialne države, kakovost izobraževanja novih generacij in ino-vativnost v praksi. Kritična refleksija o vplivih neoliberalizma Skupna nit mnogih prispevkov je kritičen premislek o vplivu neoli-beralizma na socialno varstvo, raziskovanje in izobraževanje. Prakse novega javnega menedžmenta s poudarkom na učinkovitosti, stan-dardizaciji in kvantitativnih kazalnikih pogosto trčijo ob etiko in poslanstvo naše stroke. Socialni delavci in delavke so večkrat ujeti med administrativne zahteve in dejanske potrebe ljudi. Z neoliberalnim upravljanjem je povezana individualizacija druž-benih problemov: revščina, brezposelnost, neenakost in duševne stiske se interpretirajo kot osebne pomanjkljivosti, odgovornost pa se prelaga na posameznika. Takšno poenostavljeno razume-vanje problemov spregleda širši kontekst in strukturne vzroke stisk – neustrezne politike, diskriminacijo, prekarnost, neenakosti. V kon-gresnih prispevkih zato odmeva poziv, naj socialno delo vztraja pri preučevanju in kritični analizi družbenih dejavnikov stisk ljudi, zavrne hiperpatologizacijo in usmeri energijo k spremembam politik, ne le k “popravljanju” posameznikov. Refleksija zadeva tudi izobraževanje in raziskovanje. Tržni pritiski, tekmovalno financiranje in ozko razumljena “zaposljivost” ne smejo zasenčiti temeljnih ciljev: kritičnega mišljenja, etične občutljivosti in zavezanosti socialni pravičnosti. Namesto da bi breme negoto-vosti dodatno nalagali ljudem in institucijam, potrebujemo obnovo vrednot solidarnosti in pravičnosti – tudi znotraj naših organizacij in učnih okolij. Konstrukcionistični pristopi: soavtorstvo, dialog, povezovanje različnih ravni praks Drugi poudarek zbornika je uveljavljanje konstrukcionistično utemel-jenih – sodelovalnih, dialoških, kontekstualnih – pristopov v social-nem delu. Uporabnike razumemo kot soavtorje želenih sprememb; sodobno socialno delo poteka v dialogu, ki enakovredno upošteva življenjske izkušnje in vednost ljudi ter strokovno znanje. Takšno soustvarjanje krepi epistemično pravičnost – pravično porazdelitev “moči vednosti” – ter vodi k trajnejšim in za ljudi ustreznejšim, bolj 7 smiselnim rešitvam, pa tudi do krepitve moči in dostojanstva tistih, ki sta jim podpora in pomoč namenjeni. Sodobne prakse premoščajo ločnico med t. i. mikro- in makroravnjo: osebne zgodbe ljudi umeščamo v širše družbene kontekste. Poleg neposredne pomoči vključujemo zagovorništvo, družbene akcije in ozaveščanje o strukturnih povzročiteljih stisk. V zborniku se takšno razumevanje izraža na različne načine – od zagovarjanja pravic posa-meznih uporabnikov in družin do pozivov k spremembam politik. Tudi posodobljeni globalni standardi izobraževanja za socialno delo poudarjajo kompetence za delo, od individualne do skupnostne in sistemske razsežnosti ter nujnost povezovanja praks na vseh teh rav-neh. Uspeh merimo ne le po podpori in pomoči posamezniku in dru-žini, temveč tudi po prispevku k pravičnejšim strukturam, da bi bilo stisk v prihodnje manj. Povabilo k sooblikovanju nadaljnje poti Zbornik je več kot skupek prispevkov – je spodbuda k skupnemu razmisleku in dejanjem, ki naj odzvanjajo tudi po kongresu. Sedem desetletij izobraževanja nas uči, da lahko kot skupnost raziskoval-cev, strokovnjakov, študentov, uporabnikov in zaveznikov dosegamo želene premike, kadar vztrajamo pri dialogu, soavtorstvu in vzajem-nem učenju. Naj bo 70-letnica ne le spomin na preteklost, temveč tudi navdih in obljuba za prihodnost: gradimo socialno delo, ki je odločno kritično do družbenih krivic in hkrati pristno človeško v odnosu do posamez-nika. Ostanimo povezani, širimo znanje in skupaj udejanjajmo vred-note naše znanosti, stroke in umetnosti v širši družbi. Vsak od nas je soavtor naslednjih poglavij socialnega dela v Sloveniji – v institucijah, na terenu in v javnih politikah. S tem optimizmom vam v imenu kon-gresnega programskega odbora želiva navdihujoče branje zbornika in uspešno nadaljnje strokovno, raziskovalno in družbeno delo – sku-paj v duhu solidarnosti in znanja. Lea Šugman Bohinc in Petra Videmšek 8 VABLJENO PREDAVANJE Vesna Leskošek RAZKORAK MED TEORIJO IN PRAKSO ALI RAZKORAK MED POLITIKO IN STROKO? Po definiciji Mednarodne zveze socialnih delavk in delavcev je soci-alno delo na praksi utemeljen poklic in akademska disciplina, ki spodbuja družbene spremembe in razvoj, socialno kohezijo ter kre-pitev moči in svobode ljudi. Načela socialne pravičnosti, človekovih pravic, kolektivne odgovornosti in spoštovanja različnosti so osre-dnjega pomena za socialno delo. Socialno delo, ki temelji na teorijah socialnega dela, družboslovju, humanistiki in znanju, ki ga za reševa-nje problemov razvijejo skupnosti, se ne samo osredotoča na delo z ljudmi, temveč se ukvarja tudi s strukturnim okoljem in politikami, ki oblikujejo bivanjske razmere in tudi možnosti reševanja problemov. Etični kodeks določa, da je poslanstvo socialnih delavk in delavcev zagovarjanje družbene blaginje, človekovih pravic, solidarnosti, ena-kopravnosti in trajnosti. Socialno delo namenja posebno pozornost ljudem, ki so zapostavljeni, zatirani ali živijo v revščini. Etični kodeks določa tudi, da je etično ravnanje ključni element kakovosti dela soci-alnih delavk in delavcev. Glavna vodila tega dela so spoštovanje člo-vekovega dostojanstva in integritete, socialna pravičnost in huma-nost, spoštovanje različnosti in poklicna poštenost. Teorije socialnega dela se večinoma ukvarjajo s položajem uporabnic in uporabnikov storitev v socialnodelovnem procesu pomoči in pod-pore, s krepitvijo moči in sposobnosti ljudi, da bi imeli vpliv na svoj življenjski potek, razvili sposobnost za delovanje (angl. agency) in prevzemali odgovornosti zase in za druge, za katere skrbijo. Socialno delo razvija znanja o razumevanju položaja posameznic in posame-znikov, njihovih stisk in težav. Razvija načine, kako se s tem spopri-jeti, okrevati po travmatskih izkušnjah, tudi prevzeti odgovornost za svoja dejanja (kot v primeru nasilja), se spoprijeti s svojimi neprijet-nimi stranmi, da bi lahko spremenili tisto, kar ljudi ovira v razmerju do drugih. Socialno delo poleg sodelovanja s posamezniki razvija znanja in metode dela s skupinami in skupnostmi, ker se ukvarja z umeš- 9 čenostjo ljudi v okolje. Ukvarja se torej s presečišči (intersekcijami) ljudi in njihovih osebnih okoliščin z okoljem, v katerem živijo. V zvezi s tem razvija predvsem znanja in razumevanje različnosti, vednost o zatiranju, diskriminacijah, raznovrstnosti življenjskih okoliščin. Uči nas razumeti položaj manjšin, položaj ljudi z neheteroseksualnimi identitetami in spolnimi usmerjenostmi, ljudi s hendikepom, ovira-nostmi, mlade in stare ipd. Teorije socialnega dela razvijajo znanja in razumevanje učinkov družbenih neenakost in revščine, dominacije, hegemonije, meja in razmerij moči, podreditev in podrejenosti in tudi osvoboditev. Skratka, teorije socialnega dela se usmerjajo v to, kako ljudem omogočiti, da živijo bolje, da jim gre dobro, da odnos s socialno delavko ali delavcem zapustijo okrepljeni, sposobnejši za življenje, z dobrimi izkušnjami, ki jim vlivajo moči. Vendar se v sedanjosti zdi, da tako izobraževanje socialnim delavkam in delavcem ne koristi. Študentke in študenti se vračajo s prakse z večno mantro: pozabite, kar ste se naučili na fakulteti, realnost je pov-sem drugačna. Potrebna so upravna znanja, treba je poznati postopke, javna pooblastila, da ne bi naredili postopkovno kaj narobe. Treba je obvladati programe za beleženje storitev, načine izvrševanja sodnih odločb, znati ljudi prilagoditi na zahteve, nadzorovati njihovo delova-nje in preverjati, ali dogovore upoštevajo, in tako naprej. Ključno vprašanje torej je, zakaj se dogaja ta razkorak? Zakaj se socialno delo tako zelo spremeni na poti od teorije v prakso? Oči-ten odgovor je, da se ljudje prilagodijo strukturnim okvirjem, ki jih določa politika. Ta določa delo z zakonodajo, financami, organizacijo, digitalizacijo in nadzorom. Način vodenja in upravljanja določa mož-nosti za delo, omejuje profesionalno avtonomijo in zahteva načine in metode dela. Vendar je tak očiten odgovor premalo pojasnjevalen, da bi razumeli transformacije praktičnega socialnega dela. Del odgo-vora moramo iskati tudi v transformacijah razumevanja strokovnosti, ki jih prinašajo novi koncepti, ki v sedanjosti prevzemajo vlogo pri-marne vednosti. V prispevku bo ta trditev podprta s primeri s pod-ročja obravnave nasilja. Predstavitev avtorice: Dr. Vesna Leskošek je redna profesorica na Fakulteti za socialno delo. Kontakt: vesna.leskosek@fsd.uni-lj.si. 10 VABLJENO PREDAVANJE Sanja Sitar Surić IZBOLJŠANJE POLOŽAJA STROKE SOCIALNEGA DELA IN SOCIALNIH DELAVK V PRAKSI S POMOČJO DOSLEDNE UPORABE SODOBNIH TEORETSKIH KONCEPTOV POMOČI IN PODPORE Socialno delo se je razvilo v znanstveno disciplino in stroko s sodob-nimi, postmodernimi koncepti pomoči. Čeprav socialne delavke opravljamo izjemno pomembne naloge pomoči, podpore in zaščite uporabnikom znotraj njihovega socialnega okolja in smo pomemben del socialne politike, je poklic socialne delavke v praksi že dalj časa na razpotju in se spoprijema s številnimi izzivi. Socialne delavke se v praksi srečujemo z birokratizacijo poklica, nezadostno in neustre-zno kadrovsko strukturo, kljub vedno bolj kompleksnim primerom za svoje delo nimamo dovolj časa, podvržene smo vedno večjemu nad-zoru pravilnosti postopkov in medijskemu pritisku. Na delovnih mes-tih socialnih delavk se zaposluje vedno več strokovnjakov iz drugih poklicev, to pa socialnim delavkam daje občutek, da nimajo lastne doktrine za delo. Vsi ti dejavniki pa ne samo vplivajo na pomanj-kljivo uporabo teoretskih konceptov socialnega dela v praksi, temveč tudi slabijo identiteto socialnih delavk, omejujejo pa tudi možnosti razvoja enovite prakse, ki bi temeljila na znanosti, strokovnih znanjih, metodah in spretnostih socialnega dela. Sprememba zakonodaje, kot je Družinski zakonik, in reorganizacija centrov za socialno delo, ki sta sicer korenito posegla v delo socialnih delavk, nista povzročila želenih učinkov in obljubljenih izboljšanj storitev pomoči in podpore za uporabnike. Med teorijo in prakso socialnega dela tako še zmeraj obstaja velik raz-korak. Socialne delavke v praksi nedosledno uporabljamo teoretske koncepte socialnega dela, kot je koncept soustvarjanja v delovnem odnosu. To sem raziskovala tudi v svoji doktorski disertaciji z naslo-vom »Uporaba in razvijanje teoretskih konceptov socialnega dela v praksi centrov za socialno delo«. V raziskovalnem projektu Life, kjer smo praktiki sodelovali s Fakulteto za socialno delo, pa se je prav 11 dosledna uporaba koncepta soustvarjanja v delovnem odnosu poka-zala kot izjemno učinkovita v procesih socialnodelovne pomoči in podpore. Pristopi socialnega dela se od drugih znanosti in strok na širokem področju pomoči ljudem v življenjskih stiskah razlikujejo prav po svo-jih enkratnih teoretskih konceptih pomoči in podpore. Zato menim, da bi prav njihova dosledna uporaba v praksi socialnim delavkam dala tudi več strokovne moči, okrepila in izboljšala njihovo identi-teto ter splošni položaj med strokami in v družbi. Če želimo socialne delavke zagotoviti boljšo prepoznavnost socialnega dela, enotno strokovno doktrino, boljšo strokovno identiteto svojega poklica, moramo predvsem same začeti ceniti svoje delo in dosledno uporab-ljati sodobne koncepte pomoči, torej govoriti jezik socialnega dela v praksi. Povečati moramo strokovno samozavest in se naučiti zagovar-jati svoj poklic. Kako nam lahko to uspe? Za podporo socialnemu delu v praksi potrebujemo predvsem močno vez med teorijo in prakso. Potrebujemo več neposrednega povezo-vanja med mentorji študentov na praksi in mentorji s Fakultete za socialno delo. To naj se nadaljuje v intenzivnejše sodelovanje pra-ktikov s fakulteto. Teorijo moramo dosledneje implementirati v pra-kso, praksa pa mora upoštevati razvoj teoretskih konceptov, metod in tehnik. V praksi moramo preizkušati njihovo učinkovitost in tako sodelovati pri njihovem nadaljnjem razvoju. Poleg tega potrebujemo celostno posodobitev standardov in norma-tivov pomoči v socialnem varstvu ter s tem povezano spremembo zakonodaje. Treba je namreč jasno opredeliti oz. razmejiti naloge, ki zahtevajo znanja socialnega dela, od nalog, ki zahtevajo znanja dru-gih poklicev, prav tako pa zagotoviti več časa za strokovno delo, ki je nujno potrebno, če želimo, da naloge opravimo dosledno, v skladu s strokovno doktrino. Potrebujemo tudi več promocije dobrih praks, opisanih v raziskovalnih in strokovnih člankih in predstavljenih na znanstvenih in strokovnih kongresih, posvetih, okroglih mizah. Poli-tika mora bolj upoštevati socialne delavke, ki opozarjamo na pomanj-kljive in omejene možnosti izvajanja storitev in programov, ki lahko odločilno izboljšajo življenje in položaj ljudi ter zmanjšajo potrebo po nadzorovanju in ukrepanju. Prav tako je pomembno aktivnejše vklju- 12 čevanje socialnih delavk v spremembo zakonodaje in razvoj socialne politike. Socialne delavke smo glas ljudi, ki potrebujejo pomoč in podporo v svojem socialnem okolju. Postati pa moramo tudi glas stroke soci-alnega dela na vsakem koraku profesionalnega dela. Opozarjati moramo na svoj položaj, predstavljati učinkovitost pomoči in pod-pore, utemeljene na znanosti in stroki socialnega dela. Opozarjati pa moramo tudi na težave, v katerih se znajdemo, ko bi morale ponu-diti ustrezne oblike pomoči uporabnikom, a tega zaradi sistemskih pomanjkljivosti ne moremo. Pri vseh teh prizadevanjih potrebujemo podporo tako Fakultete za socialno delo kot drugih partnerskih orga-nizacij. Pomembno je tudi, da znamo ob zahtevnem delu poskrbeti tudi zase – z redno supervizijo, izobraževanji, timskim delom, inter-vizijami, predvsem pa s tem, da svoje delo opravimo na strokoven socialnodelovni način, kot to znamo. Predstavitev avtorice: Sanja Sitar Surić je doktorica znanosti socialnega dela. Zaposlena je kot koordinatorka za preprečevanje nasilja v družini na Centru za socialno delo Maribor. Kontakt: sanja.sitar@amis.net 13 VABLJENI DIALOG Lea Šugman Bohinc v dialogu z Miranom Možino in Tonetom Vrhovnikom Strako STE DANES VZELI TABLETE? IZZIVI MEDIKALIZACIJE DUŠEVNEGA ZDRAVJA V SLOVENIJI V dialogu med psihiatrom in psihoterapevtom prof. dr. Miranom Možino ter filozofom in človekom z osebno izkušnjo duševne mot-nje Tonetom Vrhovnikom Strako – pogovor bo vodila izr. prof. dr. Lea Šugman Bohinc – bomo obravnavali aktualno temo skrb zbujajočega stanja na področju skrbi za duševno zdravje v Sloveniji. Predstavili bomo tudi celovitejše pristope k varovanju duševnega zdravja in zagotavljanju pomoči v primeru njegove ogroženosti, ki so v razis-kavah in klinični praksi že prepoznani kot uspešni, a se v Sloveniji še niso uveljavili. Miran Možina opozarja, da Slovenija po poročilih Svetovne zdrav-stvene organizacije sodi med najbolj zaostale države Evropske unije na področju skrbi za duševno zdravje. Ključni razlog za to je togost biomedicinskega pristopa. Posameznike z duševnimi težavami pogosto prehitro diagnosticiramo in patologiziramo ter jim predpi-sujemo psihiatrična zdravila, ne da bi upoštevali širši socialni, eko-nomski, kulturni, etnični idr. kontekst. Obvladovanje hujših in dol-gotrajnih duševnih motenj še vedno večinoma poteka v psihiatričnih bolnišnicah namesto v skupnosti, dezinstitucionalizacija pa poteka počasneje in manj učinkovito kot v drugih državah. Opisano stanje se je dodatno razkrilo ob javnih razpravah o zakonu o psihoterapiji, v katerih nekateri predstavniki psihiatrične in kliničnopsihološke stroke zagovarjajo ortodoksni bolezenski model kot edini znan-stveno utemeljeni pristop. Vsiljevanje tega modela pogosto temelji na zastraševanju: če ne boste redno jemali zdravil, nimate pravice do zdravstvene obravnave, bolniškega staleža, zdravljenja, možgani se lahko nepopravljivo poškodujejo ipd. Povečevanje medikalizacije duševnega zdravja ni le slovenski pojav, temveč globalni trend. Med številnimi negativnimi posledicami za posameznike in družbo izstopajo: 14 • popredmetenje psiholoških težav in njihovo razumevanje kot nespremenljivih, • neustrezno in pretirano diagnosticiranje zaradi znižanih diag- nostičnih pragov (npr. depresije, ADHD, bipolarne motnje, mot- nje avtističnega spektra, PTSD), • ustvarjanje novih »motenj« in iatrogenih bolezni, • pretirano predpisovanje in uporaba psihiatričnih zdravil in njih- ovi neželeni učinki, • predpostavka, da nevroznanost ponuja vse odgovore za težave duševnega zdravja, • stigmatizacija in diskriminacija ljudi z duševnimi težavami ter nji- hovo opredeljevanje kot bistveno drugačnih od drugih, • neupoštevanje enkratnih potreb posameznika, • vsiljevanje načina opisovanja in razvrščanja doživljanja in vedenja ljudi kot objektivnega dejstva, ne pa na odprt in pregle- den način, • neučinkovita poraba javnih in zasebnih sredstev. Te anomalije so ne le izraz epistemološke ozkosti, temveč tudi posle-dica sistemskih deformacij. Zdravstveni sistem se vse bolj pretvarja v podjetje, v katerem nenehne »izboljšave« povzročajo večji nadzor nad zaposlenimi in večjo birokratizacijo. Namesto stika z uporabniki vse več časa zahteva administracija. Stroški se povečujejo, kakovost oskrbe pa pogosto stagnira ali se zmanjšuje. Obremenjenost s pravili zmanjšuje ustvarjalnost in ogroža strokovno in znanstveno neodvis-nost. Biopsihosocialni oziroma kontekstualni pristop, ki se opira na tra-dicionalne zdravilske prakse in humanizem, ponuja alternativo. Namesto dualizma duha in telesa poudarja holizem in razume zdravje kot ravnovesje telesnega, psihološkega in socialnega. Namesto kate-gorialnih psihiatričnih diagnoz razvija načine ocenjevanja duševnih stanj posameznika v njegovem družbenem in kulturnem kontekstu. Temelji na povezovanju subspecializiranih in razdrobljenih oblik pomoči oziroma zdravljenja ter na raziskovalnih spoznanjih, da k uspešnosti pomoči odločilno pripomorejo dejavniki uporabnika, pomagajočega in njunega sodelovalnega odnosa ter zavezništva. Težišče je na na praksi temelječih dokazih in dokazih temelječih praksah, ki upoštevajo kompleksnost človeka. V ospredju so odnos, 15 sodelovanje in prilagodljivost projekta pomoči oziroma zdravljenja potrebam in značilnostim posameznega uporabnika. Kontekstualni model vključuje objektivistično utemeljeni medicinski pristop, vendar ga nadgrajuje z vključevanjem subjektivnosti, idio-grafskosti, dialoga in pluralizma. Medicinski model tako postane le ena izmed plasti v širšem kontekstualnem, konstrukcionistično ute-meljenem okviru – podobno kot manjša lutka znotraj večje v babuški. To omogoča, da se psihiatrija in druge discipline na področju skrbi za duševno zdravje premaknejo od nadzora k dialogu in dialoškemu pluralizmu ter epistemološko odgovornemu, odprtodialoškemu in poliloškemu iskanju smisla v duševnem trpljenju. Osebna izkušnja Toneta Vrhovnika Strake: »Moje srečanje s področjem duševnega zdravja se je začelo na bojnem robu. Star sem bil devetnajst let in nikoli nisem razumel, zakaj me je bilo treba – nenasilnega in pripravljenega na dogovor – drakonsko zapreti v zamreženo posteljo, onesposobiti z močnimi odmerki antipsihotikov in zadrževati v zaklenjenem oddelku, dokler se nisem »pozdravil«. Kot prijatelj, aktivist in zastopnik pravic oseb na področju duševnega zdravja še danes obiskujem »varovane oddelke« slovenskih psihiatričnih ustanov. Razmere se v štiridesetih letih niso bistveno izboljšale – v nekaterih pogledih so se celo poslabšale. Osnovna oblika ‚uspešnega‘ zdravljenja je slepo upoštevanje navodil. Vsak dvom ali vprašanje se razume kot upor ali dodaten simptom ozi-roma oboje. Ko sem pred kratkim obiskal prijateljico, omamljeno od zdravil, in jo vprašal, zakaj ne gre na skupni sprehod, mi je povedala, da ‚ne sodeluje‘, ker se ne udeležuje delovne terapije. Ko sem to pre-veril pri sestri, mi je potrdila: pacienti morajo ‚sodelovati‘. To ‚sodelovanje‘ temelji na predpostavki, da strokovnjaki vedo, kaj vodi v ozdravitev. Biološki model razume zdravje kot odsotnost simp-tomov in še vedno temelji na večstoletnem verovanju, da bo upošte-vanje navodil zagotovilo zdravje. Psihiatrija pogosto trmasto vztraja pri tej doktrini in za neuspeh obtožuje bolnika in njegovo neposluš-nost. A čeprav ljudje dolga leta upoštevajo ta navodila, pogosto ne ozdra-vijo. Diagnoze se spreminjajo, terapije se prilagajajo, zdravila se nadomeščajo – pogosto šele po hudih stranskih učinkih. Kljub temu 16 se odgovornost prelaga na posameznika. Tudi samomori po odpu-stih iz bolnišnic se nadaljujejo. Zato se zavzemam zgolj za to, da zdra-vstvo in država – skupaj z bližnjimi, skupnostjo in socialnimi službami – priznata, da ima tudi posameznik z duševnimi stiskami vse pravice, ki pripadajo vsakemu človeku. Te pravice smejo biti omejene le tam, kjer to določa zakon. Naj se vrnem k prijateljici, ki ne želi slikati po glasbeni predlogi: ima popolnoma vse človekove pravice, da tako misli in ravna, zato ji to ne bi smelo odvzeti drugih terapevtskih možnosti, kot je sprehod v spremstvu strokovnjakov.« Predstavitev avtorjev: Prof. dr. Miran Možina, dr. med., psihiater in psihoterapevt, je direk-tor ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda z Dunaja (SFU Ljubljana). Tone Vrhovnik Straka je uporabnik, človek z izkušnjo duševne mot-nje. Po skoraj 40 letih prve hospitalizacije in četrt stoletja aktivizma na področju duševnega zdravja se še zmeraj sprašuje, zakaj ljudem v duševni stiski pod plaščem zdravljenja vzamemo tudi dostojanstvo, zakaj je pomoč tako neznosno groba in zakaj je samo popolna uklo-nitev razumljena kot sodelovanje. Zakaj samo ljudem s težavami z duševnim zdravjem družba ne dovoli pomoči v humanem ritmu, ki bi upošteval njihove zahteve in človekove pravice? Dr. Lea Šugman Bohinc, univ. dipl. psihologinja in sistemska psiho-terapevtka, je izredna profesorica na Fakulteti za socialno delo Uni-verze v Ljubljani. Kontakt: Lea.SugmanBohinc@fsd.uni-lj.si, miranmozina.slo@gmail. com, tone.vrhovnikstraka@gmail.com 17 POVZETKI Pia Buh OD ABSTRAKTNEGA DO KONKRETNEGA Razumevanje, ubesedenje, udejanjanje in povabilo k sprejemanju vrednot Varstveno delovnega centra Kranj Varstveno delovni centri izvajamo organizirano obliko družbene skrbi za odrasle osebe z intelektualno oviro. Uporabnike, vključene v storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji, obrav-navamo celostno in delujemo v njihovo splošno korist. V VDC Kranj prepoznavamo, da k občutku izpolnjenosti in boljši kakovosti življe-nja uporabnikov vodita tudi njihovo razumevanje in vsakodnevno udejanjanje vrednot. V projektu Vrednote nas povezujejo in osreču-jejo so uporabniki raziskovali abstrakten pojem vrednot, jih ubesedili in predstavili z avtorsko kamišibaj predstavo ter z likovno razstavo stripov v akvarelni tehniki. S tem so ne le razvijali svojo ustvarjalnost, ampak so ponotranjili njim najpomembnejše vrednote ter k spreje-manju temeljnih vrednot povabili tudi druge. Projekt jim je pomagal pri povečanju zaupanja vase in krepitvi samozavesti. Pripomogli so k ozaveščanju javnosti o izzivih, s katerimi se srečujejo odrasle osebe z intelektualno oviro. Predstavitev avtorice: Pia Buh je magistrirala na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani – smer Pomoč z umetnostjo, in opravila strokovni izpit za delavce na področju socialnega varstva. Zaposlena je v Varstveno delovnem centru Kranj kot skupinski habilitator in vodi enoto Kranj. Kontakt: pia.buh@gmail.com 21 Eva Frankol BIBLIOTERAPIJA V SOCIALNEM DELU Delavnica se bo začela z ogrevalno vajo. V krajšem teoretskem uvodu bodo predstavljeni: metoda biblioterapije z uporabo leposlovne lite-rature, področja in načini njene uporabe v socialnem delu ter strate-gije za njeno izvedbo, tudi z uporabo posebnih tehnik, kot sta delo s simboli in metaforami ter kreativno pisanje. V izkustvenem delu bo izveden biblioterapevtski proces v manjši skupini s pomočjo izbra-nega leposlovnega besedila v prozi. Po prebranem delu bo vodja skupine z udeleženci vodila biblioterapevtski pogovor v štirih fazah. Sledili bosta evalvacija izkušnje udeležencev biblioterapevtske sku-pine in evalvacija zunanjih opazovalcev. Drugi del izkustvenega dela bo namenjen vodenemu kreativnemu pisanju, s pomočjo katerega se bodo udeleženci ukvarjali z notranjim doživljanjem izbrane teme. Ob koncu delavnice bo možno postaviti vprašanja in razpravljati o uporabi metode v kontekstu socialnega dela. Predstavitev avtorice: Eva Frankol je diplomirana literarna komparativistka in magistrica socialnega dela. V magistrskem delu se je ukvarjala z biblioterapijo z uporabo leposlovne literature. Kontakt: frankol.eva@gmail.com 22 Meta Rutar, Luka Mrak, Špela Razpotnik KULTURA ZMANJŠEVANJA ŠKODE MED NAČELI STROKE IN IZZIVI VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA V delavnici bomo najprej predstavili razumevanje »kulture zmanjše-vanje škode na področju drog« in opredelili področje »delovanja v vsakodnevnem življenju uporabnikov«. Argumentirali bomo pristop zmanjševanja škode kot enega najbolj pragmatičnih pristopov v socialnem delu (na področju uživanja drog in širše), opozorili bomo tudi na spregledanost tega pristopa, izkustveno in teoretsko bomo prikazali tudi razloge, zakaj je ta pristop spregledan ali nezadostno uveljavljen. V nadaljevanju delavnice bomo s pomočjo izbranih teh-nik in iger raziskovali stališča udeležencev do zmanjševanja škode (na področju uživanja nedovoljenih drog in širše). Poskusili bomo pokazati na morebitne vrzeli med deklarativno in konkretno ravnijo uresničevanja načel zmanjševanja škode. Ključni nameni delavnice so torej: raziskovati lastna stališča do zmanjševanje škode in spoznati stališča drugih udeležencev delavnice; preizkusiti, kaj se zgodi, ko se pri preverjanju stališč pomaknemo od deklarativne ravni k bolj konkretni, vsakodnevni ravni, in raziskati krajine »kulture zmanjševa-nja škode« med njenimi potenciali in omejitvami. Predstavitev avtorjev: Meta Rutar je socialna pedagoginja, diplomantka Pedagoške fakul-tete v Ljubljani. Diplomirala je iz cirkuške pedagogike. V Novi Gorici vodi Dnevni center za uporabnike prepovedanih drog. Luka Mrak končuje magistrski program na Fakulteti za socialno delo. V Šentu vodi program Terensko delo z uporabniki prepovedanih drog. Je strokovni vodja programa Goriška varna soba. Špela Razpotnik je docentka s področja socialne pedagogike, zapo-slena kot predavateljica in raziskovalka na Pedagoški fakulteti Uni-verze v Ljubljani. Kontakt: meta.rutar@sent.si, luka.mrak@sent.si, spela.razpotnik@pef.uni-lj.si 23 Gašper Lesar DEJAVNIKI SPREMEMB V PROCESIH PODPORE IN POMOČI V SOCIALNEM DELU Predstavljena bo tematika procesov podpore in pomoči v socialnem delu s poudarkom na interpersonalnem prostoru, ki ga soustvarjajo socialni delavci in uporabniki. Predstavljeni bodo dejavniki spre-memb v socialnem delu in pomen vpliva zgodnjih izkušenj vseh vpletenih na te procese (s tem pojmom so razumljene predvsem izkušnje, izhajajoče iz vzgoje in časa odraščanja). Prikazana bo razi-skava o omenjenih temah. Dejavniki sprememb so razdeljeni na tri glavne skupine: dejavniki zunaj neposrednega sodelovanja, dejav-niki znotraj DOS in varnost ter zaupnost v DOS. Na podlagi rezulta-tov raziskave bo predstavljen tudi predlog o nadgradnji koncepta delovnega odnosa soustvarjanja z dodatnimi elementi varnosti in zaupnosti v DOS in ravnanjem s preteklostjo. Prispevek prinaša pog-lobitev znanja o dogajanju znotraj delovnih odnosov soustvarjanja ter tudi pomembna orodja in usmeritve za sodelovanje z uporabniki. Hkrati opozarja na pomembnost in hkrati nevarnost človeškega rav-nanja v delovnih odnosih ter s tem na nujnost podpore za socialne delavce v obliki intervizijskih in supervizijskih srečanj. Predstavitev avtorja: Gašper Lesar je doktoriral na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani. Je psihoanalitični psihoterapevt in predavatelj na Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana. Kontakt: gasper.lesar@gmail.com 24 Tamara Rape Žiberna, Anže Jurček IZOBRAŽEVANJE ZA MEDPOKLICNO SODELOVANJE Priložnost za razvoj kompetenc in strokovne samozavesti V prispevku bosta predstavljena nastanek in prva izvedba novega modula študija Socialno delo in medpoklicno sodelovanje, ki smo ga na Katedri za raziskovanje in organizacijo oblikovali na podlagi zaznanih potreb v praksi. Raziskave kažejo na pomanjkanje ukvarja-nja s strokovno samozavestjo in identiteto ter pridobivanemu kom-petenc za medpoklicno sodelovanje med študijem socialnega dela na eni ter na številne prednosti izobraževanja za medpoklicno tim-sko delo in sodelovanje na drugi strani. Poleg opisa dejavnosti (izdaja monografije, terenski obiski, gosti) in različnih uporabljenih tehnik usposabljanja, tudi simulacij in meddisciplinarnih srečanj (študentov pravnih, pedagoških, zdravstvenih smeri), ki so bile izvedene v štu-dijskem letu 2024/2025, bodo v prispevku predstavljene tudi povra-tne informacije študentk. Poudarek bo na doživljanju in prispevku meddisciplinarnega usposabljanja in spoznanjih, povezanih s prido-bljenimi kompetencami za medpoklicno sodelovanje, razvojem stro-kovne samozavesti in identitete ter izvajanjem praktičnega usposa-bljanja ob intenzivnejšem sodelovanju mentoric in skupni zaključni evalvaciji. Predstavljeni bodo tudi predlogi za izboljšanje. Predstavitev avtorjev: Dr. Tamara Rape Žiberna je socialna delavka ter docentka in razisko-valka na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani na Katedri za raziskovanje in organizacijo. Anže Jurček, magister socialnega dela, je asistent, raziskovalec in doktorski študent na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani. Kontakt: tamara.rape@fsd.uni-lj.si, anze.jurcek@fsd.uni-lj.si 25 Mojca Urek, Jelka Zorn LGBTQ+ TEMATIKE V IZOBRAŽEVANJU ZA SOCIALNO DELO Namen prispevka je predstaviti razvoj izobraževanja o LGBTQ+ tematikah na Fakulteti za socialno delo. Te tematike so del kritičnega socialnega dela, ki premišljuje o izkušnjah posameznic_kov v okviru heteronormativnega in cisnormativnega okolja ter izhaja iz pridobi-tev kvir družbenih gibanj. Refleksija o razvoju predmeta bo podana v luči družbenih sprememb, ki so vplivale na konstrukcijo in dojemanje LGBTQ+ identitet. Drugi namen pa je ovrednotiti izkušnje zadnjih treh generacij študentk glede na to, katera znanja, spretnosti in vrednote so pridobile pri predmetu. Odgovori na vprašanja so bili pridobljeni z analizo kombiniranih podatkov: tri fokusne skupine študentk, ki so opravile predmet, ustne evalvacije ob zaključku predmeta, evalvacija pridobljenega znanja kot sestavine njihovega zaključnega eseja, stan-dardizirane študentske ankete ob zaključku predmeta. Naučile so se, da je intersekcijskost ključna za razumevanje sicer heterogene skupine ljudi. Izvajalki z izvajanjem predmeta reflektirata o svojem položaju pripadnic LGBTQ+ skupnosti in učiteljic. Predmet (samo)reflektirava na spektru of aktivizma do zagotavljanja znanstvenih in strokovnih podlag za socialno delo na tem področju. Predstavitev avtoric: Dr. Mojca Urek je izredna profesorica na Fakulteti za socialno delo. Dr. Jelka Zorn je izredna profesorica na Fakulteti za socialno delo. Kontakt: mojca.urek@fsd.uni-lj.si, jelka.zorn@fsd.uni-lj.si 26 Liljana Rihter, Renata Kozel, Mojca Suhovršnik KAKO SPODBUDITI MEDDISCIPLINARNO SODELOVANJE? Primer v okviru projekta LINK – Mreža za učenje in inovacije V okviru mednarodnega projekta LINK – Mreža za učenje in inovacije (Erasmus+) so raziskovalke Fakultete za socialno delo in strokovne delavke CSD Spodnje Podravje kot jedrni tim učnega in inovacijskega laboratorija v Sloveniji med cilji določile tudi krepitev interdiscipli-narnega sodelovanja v lokalnem okolju. Meddisciplinarno (timsko) delo doživlja številne izzive na različnih ravneh: makro (zakonodaja, različni sistemski okviri ...), mezzo (organizacijske značilnosti, strate-gije, vodenje), mikro (značilnosti in kompetence strokovnih delav-cev). Projekt se osredotoča predvsem na mikro- in delno mezzora-ven. Prispevek prikaže, kako so strokovne delavke centra za socialno delo vzpostavile meddisciplinarno sodelovanje s šolskimi svetoval-nimi delavkami in strokovnimi delavkami centra za duševno zdravje. Predstavljena je metoda odprtega dialoga kot ključna metoda pri vzpostaviti sodelovanja. Na podlagi (samo)evalvacije so prikazani tisti vidiki, ki so lahko v podporo multidisciplinarnemu sodelovanju. Predstavljene so ovire na različnih ravneh, na katere so naletele stro-kovne delavke različnih profesij pri vzpostavljanju meddisciplinar-nega sodelovanja. Predstavitev avtoric: Dr. Liljana Rihter je zaposlena na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani kot izredna profesorica in raziskovalka. Renata Kozel, magistrica socialnega dela, je zaposlena na CSD Spodnje Podravje, enota Ptuj, kot strokovna delavka na področju pomoč dru-žini za dom in kot vodja programa Laična pomoč družini. As. Mojca Suhovršnik, magistrica sociologije kulture in magistrica profesorica pedagogike, je zaposlena na Fakulteti za socialno delo kot asistentka in raziskovalka. Kontakt: liljana.rihter@fsd.uni-lj.si, renata.k@gov.si, mojca.suhovrsnik@fsd.uni-lj.si 27 Špela Malečihar, Katja Verbovšek Zabukovec SUPERVIZIJA ZA SOCIALNE DELAVKE V URI SOČA LJUBLJANA Predstavitev kvalitativne raziskave Supervizija je pomemben proces v profesionalnem razvoju social-nih delavk, saj omogoča izboljšanje strokovnosti, samostojnega raz-mišljanja in obvladovanje stresa. Namen supervizije je, da socialne delavke razmišljamo o svoji praksi, razvijamo profesionalno identi-teto ter se učinkoviteje spopadamo z izzivi in čustvenimi obreme-nitvami pri delu. Raziskava, izvedena v Univerzitetnem rehabilitacij-skem inštitutu Republike Slovenije Soča (URI Soča), je preučila vpliv supervizije na socialne delavke, ki se srečujemo z različnimi stresnimi dejavniki pri delu. Predstavitev temelji na rezultatih s kvalitativnim pristopom izvedene raziskave januarja 2023, ko smo z uporabo metode odprtega anketiranja z neslučajnostnim vzorčenjem ugo-tavljali razloge za vključitev socialnih delavk v supervizijo. Raziskovali smo, katere stresne dejavnike prepoznavajo socialne delavke pri delu kot najbolj obremenjujoče, kako čustvene obremenitve vplivajo na opravljanje poklica in ali je supervizija pri tem v pomoč. V raziskavi je sodelovalo 14 socialnih delavk, zaposlenih na različnih oddelkih URI Soča. Rezultati so bili obdelani s kvalitativno analizo podatkov in postopkom kodiranja. Predstavitev avtoric: Špela Malečihar, univerzitetna diplomirana socialna delavka, je zapo-slena v URI Soča, na Oddelku za rehabilitacijo pacientov po nezgo-dni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji. Katja Verbovšek Zabukovec, magistrica socialnega dela, je zaposlena v URI Soča, na Oddelku za rehabilitacijo pacientov po amputaciji. Kontakt: spela.malecihar@ir-rs.si, katja.verbovsek@ir-rs.si 28 Uroš Zafošnik, Zalika Klemenc Ketiš UČINKOVITOST INTERDISCIPLINARNEGA USPOSABLJANJA Z UPORABO SIMULACIJ V SOCIALNEM DELU: REZULTATI RAZISKAVE V sodobnem socialnem delu in zdravstvenem varstvu je interdisci-plinarno sodelovanje postalo ključno zaradi vse večje prepletenosti socialnih in zdravstvenih potreb uporabnikov. Zato se povečuje pot-reba po interdisciplinarnem usposabljanju za razvijanje spretnosti in znanja za timsko delo. Ena izmed inovativnih metod za dosego teh ciljev so simulacije, saj omogočajo učenje v nadzorovanem, reali-stičnem okolju. Prispevek preučuje učinkovitost interdisciplinarnega usposabljanja z uporabo simulacij za socialne in zdravstvene delavce. Rezultati raziskave so pokazali pomembne izboljšave na več področ-jih. Udeleženci so pokazali pomembno izboljšanje v timskem delu. Ugotovili smo razliko med uspešnostjo simulacij, izvedenih v študiji, pred usposabljanjem (54,99 %) in po njem (97,85 %) z metodo uspo-sabljanja s simulacijami, ki znaša 42,86 % v skupini študentov zdra-vstvene nege (N=20), in razliko med uspešnostjo simulacij, izvedenih v študiji, pred usposabljanjem (28,09 %) in po njem (80 %) z metodo usposabljanja s simulacijami, ki znaša 51,91 % v skupini študentov socialnega dela (N=21). Predstavitev avtorjev: Uroš Zafošnik, diplomant zdravstvene nege s specializiranimi znanji s področja simulacij v zdravstvu, je doktorski študent na Fakulteti za socialno delo. Zaposlen je v Zdravstvenem domu Ljubljana. Je višji predavatelj na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin ter Fakulteti za zdravstvene vede na Univerzi v Novem mestu. Dr. Zalika Klemenc Ketiš je redna profesorica družinske medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru in Medicinski fakulteti Uni-verze v Ljubljani in predstojnica Inštituta za raziskave in razvoj osnov-nega zdravstva v Zdravstvenem domu. Kontakt: uros.zafosnik@zd-lj.si, zalika.klemenc-ketis@zd-lj.si 29 Iris Dežman Burazer UPORABA INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE V SOCIALNEM DELU Z MLADIMI Priložnosti in izzivi Digitalizacija odločilno spreminja načine komuniciranja in vzpostav-ljanja odnosov med mladimi. To je pomemben izziv za socialno delo – stroko, ki tradicionalno temelji na neposrednem osebnem stiku. Prispevek obravnava, kako lahko informacijsko-komunikacijske teh-nologije (IKT) vplivajo na področje socialnega dela z mladimi. Pri tem se osredotoča na prilagajanje spremenjenim komunikacijskim vzor-cem in potrebam mladih v digitalni dobi. Predstavljeni bodo rezul-tati kvalitativno-kvantitativne raziskave, izvedene v okviru doktor-ske disertacije, ki med drugim vključuje poglede socialnih delavk in mladih uporabnikov na uporabo IKT v procesih podpore in pomoči. Raziskava obravnava tudi ključne kompetence, ki jih socialne delavke potrebujejo za uspešno uporabo IKT v praksi, in institucionalne okvire, ki lahko uporabo teh tehnologij bodisi podpirajo bodisi ome-jujejo. Poseben poudarek bo namenjen etičnim vidikom uporabe IKT v socialnem delu z mladimi, izzivom in smernicam za uporabo IKT orodij v procesu podpore in pomoči. Predstavitev avtorice: Iris Dežman Burazer je magistrica socialnega dela, doktorska štu-dentka in raziskovalka, zaposlena na IRSSV na področju digitalizacije dolgotrajne oskrbe in socialnega varstva. Je socialna delavka s stro-kovnimi izkušnjami na različnih področjih socialnega dela, predvsem z mladimi. Kontakt: iris.dezman-burazer@irssv.si 30 Aljoša Črnko, Iris Dežman Burazer, Katja Prevodnik, Nejc Berzelak DIGITALIZIRANOST CENTROV ZA SOCIALNO DELO Z začetkom leta 2025 so na centrih za socialno delo zaživele vstopne točke za dolgotrajno oskrbo. Te v šestnajstih mestih po državi zdru-žujejo svetovalce in svetovalke za dolgotrajno oskrbo, ki informirajo ljudi in vodijo postopke uveljavljanja pravic. Novi steber socialnega varstva spremlja tudi uvedba enotnega informacijskega sistema, ki bo sprva vzpostavljen za vstopne točke, do leta 2028 pa bo pove-zal vse deležnike dolgotrajne oskrbe. Inštitut RS za socialno varstvo (IRSSV) sodeluje pri razvoju novega informacijskega sistema z zago-tavljanjem vsebinskih podlag za načrtovanje informacijskih rešitev. Za ta namen izvajamo tudi oceno stanja digitaliziranosti centrov za socialno delo, ki obsega vsa strokovna področja njihovega delovanja. Metodologija raziskave temelji na kvantitativnem pristopu z vklju-čitvijo vseh regijskih centrov in enot. Na kongresu bodo predstavljeni preliminarni izsledki raziskave, ki vključujejo oceno digitaliziranosti centrov za socialno delo in digitalnih kompetenc zaposlenih. Rezul-tati bodo pomembna podlaga za načrtovanje prihodnjih ukrepov za razvoj digitalizacije socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe. Predstavitev avtorjev: Aljoša Črnko je socialni delavec, magister poslovnih ved in raziskovalec, zaposlen na IRSSV na področju digitalizacije dolgotrajne oskrbe in soci-alnega varstva. Iris Dežman Burazer je magistrica socialnega dela, doktorska študentka in raziskovalka, zaposlena na IRSSV na področju digitalizacije dolgo-trajne oskrbe in socialnega varstva. Nejc Berzelak je doktor znanosti s področja statistike, zaposlen na IRSSV, kjer se ukvarja z digitalizacijo dolgotrajne oskrbe in socialnega varstva. Katja Prevodnik je doktorica znanosti s področja družboslovne meto-dologije, zaposlena na IRSSV, kjer se ukvarja z digitalizacijo dolgotrajne oskrbe in socialnega varstva. Kontakt: aljosa.crnko@irssv.si, iris.dezman-burazer@irssv.si, katja.prevodnik@irssv.si, nejc.berzelak@irssv.si 31 Mirjana Borenović PRIHODNJI VPLIV SODOBNE TEHNOLOGIJE, ROBOTIKE IN UMETNE INTELIGENCE NA IZVAJANJE OSEBNE ASISTENCE Osebna asistenca, kot jo poznamo danes, je storitev, pri kateri en osebni asistent asistira enemu uporabniku osebne asistence. Gre torej za tako imenovano »storitev ena na ena«. Izvaja se v navzočnosti uporabnika in po njegovih navodilih ter je storitev, ki izrazito temelji na spoštljivem in profesionalnem odnosu med dvema osebama. Do zdaj sodobna tehnologija, robotika in umetna inteligenca na izvaja-nje osebne asistence še niso imele odločilnega vpliva. V naslednjih sedmih letih pa lahko pričakujemo, da bodo ob družbenem spreje-manju tehničnih novosti povsem spremenile organizacijo in izvaja-nje osebne asistence. Pričakujemo lahko večjo učinkovitost in nižanje stroškov izvajanja osebne asistence, skupaj s ponovnim premislekom o tem, kaj osebna asistenca je in kako ter kdo ali kaj jo izvaja. Vklju-čevanje sodobne tehnologije, umetne inteligence in robotike v izva-janje osebne asistence prinaša kadrovske izzive, moralna in etična vprašanja ter pravne dileme, posebej glede vprašanj odgovornosti in zasebnosti. Za ohranjanje prevladujočega odnosnega elementa v osebni asistenci bo potreben zavesten trud. Predstavitev avtorice: Mirjana Borenović je strokovnjakinja, ki deluje na področju social-nega varstva in človekovih pravic. Njena strokovna pot vključuje bogate izkušnje z osebno asistenco, saj se s tem področjem srečuje tako kot raziskovalka, uporabnica kot tudi izvajalka osebne asistence. Kontakt: mirjana@svelipa.si 32 Manca Marinič UMETNA INTELIGENCA IN SOCIALNO DELO – PRIJATELJ ALI SOVRAŽNIK? Pozitivne in negativne plati umetne inteligence na področju socialnega dela V svetu, kjer se vse bolj uveljavljajo robotizacija, digitalizacija in ume-tna inteligenca, kjer je že marsikatero delovno mesto nadomestil robot, se zagotovo kdaj vprašamo, ali bo tudi moje delovno mesto socialnega delavca nadomestil robot? Danes je umetna inteligenca na nekaterih področjih že nadomestila človeka. Nekaj, kar se je še pred kratkim zdelo znanstvena fantastika, postaja del našega vsak-danjega življenja. Kaj pa na področju socialnega dela? Ali je umetna inteligenca grožnja, nekaj, kar bo nadomestilo delavca, ali orodje, s katerim si lahko olajšamo postopek dela? Socialno delo je področje, ki obsega zelo veliko empatije, komunikacijskih spretnosti, solidar-nosti in občutka za delo s sočlovekom, a tudi veliko administrativ-nega dela; uradni zaznamki, zapisniki, mnenja, poročila, vodenje baz podatkov in še veliko več. Z odgovorno uporabo umetne inteligence, zagotavljanjem etičnih vidikov in ustreznim varovanjem osebnih podatkov nam je lahko ta tehnologija pri delu v veliko pomoč in pod-poro. A kje je meja med »osebnim pomočnikom« in nekom, ki korak za korakom prevzema naše delo? Predstavitev avtorice: Manca Marinič je po magisteriju iz sociologije na Fakulteti za druž-bene vede kot pripravnica nadaljevala delo na področju skrbništva. Trenutno je zaposlena na Centru za socialno delo Ljubljana, Enota Šiška, KP Medvode, na področju skrbništva ter uveljavljanja pravic iz javnih sredstev. Kontakt: manca.marinic@gov.si 33 Maša Bizjan, Anamarija Kejžar DIGITALNE REŠITVE V DOLGOTRAJNI OSKRBI Digitalne rešitve so ključne pri zagotavljanju dostopne in vključujoče dolgotrajne oskrbe, še posebej ob vse večjih demografskih izzivih zaradi staranja prebivalstva. Zakon o dolgotrajni oskrbi uvaja pravno podlago za register ponudnikov e-oskrbe, s čimer se spodbujata širi-tev digitalnih storitev in krepitev uporabe informacijsko-komunika-cijskih tehnologij. E-oskrba vključuje napredne rešitve, kot so pame-tni senzorji in mobilne aplikacije, ki omogočajo spremljanje zdravja ter izboljšujejo komunikacijo med uporabniki, oskrbovalci in njiho-vimi družinami. Še več, umetna inteligenca s pomočjo analize podat-kov in prepoznavanja vedenjskih vzorcev pripomore k personalizaciji storitev, to pa povečuje varnost in samostojnost uporabnikov. Kljub obetavnim priložnostim digitalizacije ostajajo izzivi, kot so: zagota-vljanje enakomerne dostopnosti storitev, usposabljanje kadrov ter zaščita zasebnosti in varnosti podatkov uporabnikov. Pri tem ima socialno delo pomembno vlogo, saj zagotavlja etično in vključujočo uporabo tehnologij ter skrbi, da digitalne inovacije ostajajo v službi človekovega dostojanstva in socialne pravičnosti. Predstavitev avtoric: Maša Bizjan je socialna delavka v DEOS CS Horjul in doktorska štu-dentka na Fakulteti za socialno delo. Raziskuje področje inovativnih tehnologij pri oskrbi starih ljudi. Dr. Anamarija Kejžar je zaposlena na Fakulteti za socialno delo in dela kot docentka in raziskovalka na Katedri za dolgotrajno oskrbo. Predava ter raziskuje na področjih dolgotrajne oskrbe, demence, razvoja socialnih inovacij in upravljanja znanja v neprofitnem sek-torju. Kontakt: masa.bizjan@deos.si, anamarija.kejzar@fsd.uni-lj.si 34 Katja Debelak, Barbara Grah STAREJŠI ZAPOSLENI – IZZIVI STAROSTNE DISKRIMINACIJE IN VRZELI V SPRETNOSTIH Starejši zaposleni so ključni nosilci znanja in izkušenj, vendar se pogosto srečujejo z različnimi oblikami starostne diskriminacije in omejenimi zaposlitvenimi priložnostmi. Čeprav je starostna diskrimi-nacija s pravnega vidika v Evropski uniji prepovedana, ostaja zaznava takšne diskriminacije zelo pogosta, po Eurobarometru za leto 2022 kar 60-odstotna. Naložbe v razvoj talentov in spretnosti starejših zaposlenih so ključne za njihovo dolgotrajno uspešno delovanje na trgu dela. Leta 2022 je v EU-27 v neformalnih ali formalnih oblikah usposabljanja sodelovalo povprečno 35,4 % zaposlenih v starostni skupini 55–64 let, občutno manj kot v starostni skupini 35–54 let, kjer je ta delež 49,9-odstoten. V Sloveniji je to razmerje še slabše, in sicer 27,9 % proti 49,3 %. Pomanjkanje usposabljanja in slab prenos znanja sta velika problema (nižja produktivnost, manko spretnosti, zgodnje upokojevanje ipd.). Zato organizacije, ki aktivno vlagajo v razvoj kompetenc starejših delavcev, ne le povečujejo produktivnost, temveč tudi zmanjšujejo fluktuacijo zaposlenih ter izboljšujejo med-generacijsko sodelovanje in organizacijsko kulturo. Predstavitev avtoric: Katja Debelak je doktorska študentka na Ekonomski fakulteti Uni-verze v Ljubljani in asistentka na Fakulteti za javno upravo, specia-lizirana za ekonomijo in upravljanje javnega sektorja. Leta 2018 je soustanovila Neuro Institute EQ, kjer svetuje na področju razvoja organizacij in vodstvenih kadrov. Dr. Barbara Grah je docentka za management in organizacijo na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Predava management, oblikovanje organizacij, učenje in upravljanje znanja ter poslovno odličnost. Kontakt: katja.debelak@fu.uni-lj.si, barbara.grah@ef.uni-lj.si 35 Žana Marušič, Urban Boljka, Tamara Narat KLJUČNE UGOTOVITVE RAZISKAVE O ZAŠČITI KORISTI OTROK V PRIMERIH RAZVEZ OB NASILJU V DRUŽINI Prispevek povzema ključne ugotovitve raziskave Inštituta RS za soci-alno varstvo (2023) o zaščiti koristi otrok v primerih razvez ob nasilju v družini. Za oceno stanja so obravnavani: a) pravica otrok do izražanja mnenja v postopkih in prejemanja informacij, b) upoštevanje njihove največje koristi, c) izvajanje stikov pod nadzorom in d) medinstituci-onalno sodelovanje. Dobre prakse in izzivi so bili raziskani s pomočjo intervjujev z zaposlenimi na centrih za socialno delo, v nevlad-nih organizacijah in z zagovornicama otrok ter s spletno anketo za zaposlene na centrih za socialno delo. Njihove izkušnje potrjujejo, da nasilje v družini ostaja žgoč problem z dolgoročnimi posledicami za žrtve, predvsem ženske in otroke. Kljub obstoječi zakonodaji, ki zago-tavlja številne možnosti za zaščito žrtev, so postopki pogosto neu-činkoviti, dolgotrajni, neenotni in oteženi zaradi kadrovskih ali orga-nizacijskih pomanjkljivosti. Za boljšo zaščito otrok v teh postopkih je nujno okrepiti medinstitucionalno sodelovanje, usposobljenost in (kadrovske, prostorske, časovne) kapacitete ključnih deležnikov ter oblikovati jasne smernice za izvajanje stikov pod nadzorom in pogo-vore z otroki. Predvsem pa je pomembno zagotoviti, da nasilje v dru-žini ni spregledano ali minimizirano. Predstavitev avtorjev: Žana Marušič je magistrica sociologije in raziskovalka, zaposlena na Inštitutu RS za socialno varstvo. Dr. Urban Boljka je sociolog in raziskovalec, zaposlen kot strokovni raziskovalni sodelavec na Inštitutu RS za socialno varstvo in Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Dr. Tamara Narat je sociologinja in izkušena raziskovalna sodelavka, zaposlena na Inštitutu RS za socialno varstvo kot višja raziskovalka na oddelku, ki je bil prej znan kot Otroška opazovalnica. Kontakt: zana.marusic@irssv.si, urban.boljka@irssv.si, tamara.narat@irssv.si 36 Jana Hafner, Jasmina Čavužić MEDINSTITUCIONALNO SODELOVANJE V PRIMERU NASILJA V DRUŽINI PRI IZVRŠEVANJU HIŠNEGA ZAPORA V praksi probacijske službe se vse pogosteje srečujemo s komple-ksnimi primeri, v katerih se hišni zapor prepleta s problematiko nasilja v družini. V predstavljenem primeru je obsojena prestajala kazen hišnega zapora na naslovu partnerja, kjer je bil prisoten tudi njen mladoletni otrok. Redni nadzori v okviru izvrševanja probacij-ske naloge so razkrili znamenja prisilnega nadzora partnerja nad obsojeno. To je sprožilo hiter in usklajen odziv ustreznih institucij. Ključ do uspešne intervencije je bilo učinkovito in hitro sodelovanje – probacijska služba, centri za socialno delo, policija in sodstvo so s hitro komunikacijo in usklajenim delovanjem omogočili pravočasno zaščito žrtve (obsojenke) in otroka. Multidisciplinarni tim je sprejel ključne ukrepe in organiziral selitev v varno okolje za obsojenko in njenega otroka. Ta primer dokazuje, da je probacija več kot le nad-zor – je pomemben dejavnik varnosti, zaščite in celostne podpore. S skupnimi močmi lahko izboljšamo obravnavo in zaščito oseb v hišnem zaporu ter oblikujemo dobre prakse, ki bodo še učinkovitejše pri preprečevanju nasilja. Predstavitev avtoric: Jana Hafner in Jasmina Čavužić sta diplomirani socialni delavki z dol-goletnimi izkušnjami pri delu z osebami, ki potrebujejo podporo pri rehabilitaciji, reintegraciji in socialni stabilnosti. Opravljata delo na Probacijski enoti Celje, kjer izvajata nadzor nad obsojenci, oceno tve-ganja, svetovanje in podporo. Kontakt: jana.hafner@gov.si, jasmina.cavuzic@gov.si 37 Doroteja Anderlič Kovačič, Monika Kmetec MEDDRŽAVNO ZAGOTAVLJANJE ZAŠČITE OTROK Sodelovanje z vsemi udeleženimi v načrtu pomoči Socialno delo na področju zaščite otrok lahko s sodelovanjem tujih organov poteka tudi meddržavno, če se pokaže potreba po sode-lovanju za zagotovitev največje koristi otrok. Potrebna sta ustvar-jalen pristop v socialnodelovnem odnosu in veliko angažiranosti vseh vpletenih. Centri za socialno delo se srečujejo z uporabniki, ki živijo v zelo raznovrstnih in kompleksnih okoliščinah. To vključuje uporabnike, ki prihajajo iz različnih kulturnih kontekstov, pogosto z zgodovino izkušnje migracij in s pomanjkljivimi socialnimi mrežami. V okviru ugotavljanja ogroženosti otrok in načrtovanja zaščite otrok je treba z otrokom in družino najprej vzpostaviti socialnodelovni odnos, ki je kulturno senzibiliziran. Izziv pri soustvarjanju delovnega odnosa z otrokom in družino, ki prihaja iz drugega kulturnega konte-ksta, je pogosto tudi jezik. V prispevku bo predstavljen primer dobre prakse sodelovanja z nemškim sistemom zaščite otrok v povezavi z uporabniki, ki v delovni odnos vstopajo neprostovoljno ter zato težje zaupajo v delovni odnos in prejeto pomoč. Predstavitev avtoric: Doroteja Anderlič Kovačič in Monika Kmetec sta magistrici social-nega dela, kot strokovni delavki zaposleni na Centru za socialno delo Celje. Pri delu se redno srečujeta s tujimi državljani z različnimi kul-turnimi ozadji. Kontakt: doroteja.anderlic-kovacic@gov.si, monika.kmetec@gov.si 38 Jasmina Smajić Šupuk SOCIALNO DELO Z MLADIMI Z IZKUŠNJO KAZNIVIH DEJANJ NA CENTRIH ZA SOCIALNO DELO Življenjski svet mladih je kompleksen. V prispevku bo predstavljeno delo z mladimi z izkušnjo kaznivih dejanj, ki so obravnavani na cen-trih za socialno delo. Pogosto so ti mladi označeni kot ranljivi: raz-lični avtorji jih pogosto opisujejo kot mlade, stare med 10 in 24 let, ki so rasno opredeljeni, doživljajo revščino, zlorabo, rejništvo, brez-domstvo, in mlade z marginalizirano identiteto. Ulični otroci, otroci s ceste, mladi, ki bežijo od doma, so izrazi, ki se pogosto uporabljajo v sistemih pomoči in nadzora, v katerih so ti označeni kot slabi otroci, osipniki, pripadniki in člani tolp, ki so si sami izbrali tvegano življenje, življenje na ulici in kriminal. Kaj pa če kriminalna dejanja za mlade niso izbira, ampak posledica vpetosti v sistem, pravila in strukture, ki marginalizirajo skupine in posameznike? Pomoč mladim na centrih za socialno delo obsega obravnavo v predkazenskem in kazenskem postopku ter vzgojne ukrepe. Prispevek bo obravnaval vprašanja, ali so odzivi centrov za socialno delo ustrezni, ali mladi imajo svoj glas in kako doživljajo odnos med sabo in socialnovarstvenimi institucijami. Predstavitev avtorice: Jasmina Smajić Šupuk je magistrica socialnega dela, ki zadnjih nekaj let dela na področju socialnega varstva. Področje, ki ga je kot stro-kovna delavka opravljala, je varstvo koristi otrok in družine. Je dok-torska študentka na Fakulteti za socialno delo. Kontakt: jasmina.supuk@gmail.com 39 Suzana Oreški SPODBUJANJE DIALOGA IN UKREPOV ZA IZVAJANJE KONVENCIJE O PRAVICAH INVALIDOV Številni javni sistemi na področju duševnega zdravja še vedno ne izpolnjujejo vseh obveznosti, določenih v mednarodnih standar-dih za človekove pravice, zlasti tistih, ki so v Konvenciji o pravicah invalidov. Pobuda Svetovne zdravstvene organizacije QualityRights ponuja številne praktične rešitve, vire in orodja, ki so se pokazali za učinkovite v različnih državah. Temeljijo na dobrih praksah, storitvah, ki podpirajo skupnost, in zakonodaji, ki je usklajena z omenjeno konvencijo. Te rešitve lahko vodijo k trajnostnim spremembam na področju duševnega zdravja. To vključuje izboljšanje kakovosti sto-ritev in spoštovanje pravic uporabnikov. Pobuda spodbuja premik k storitvam, ki temeljijo na skupnostnem pristopu, in krepitvi individu-alnih pravic. Govori o paradigmi, ki temelji na človekovih pravicah in je nadgradnja obstoječega zdravstvenega in tudi socialnega modela. Tudi v Sloveniji smo se pridružili državam, ki uvajajo model Quali-tyRights kot del reforme sistema duševnega zdravja, pri tem pa sta za kakovostno implementacijo ključna dialog in konsenz v strokovni javnosti. Predstavitev avtorice: Dr. Suzana Oreški, univ. dipl. soc. del, ima več kot dvajsetletne izkušnje na področju duševnega zdravja v skupnosti ter izvajanja in oblikovanja skupnostnih modelov pomoči v nevladnem sektorju. Je raziskovalka na NIJZ. Kontakt: suzana.oreski@nijz.si 40 Katrin Modic OVIRE ZA NEODVISNO ŽIVLJENJE IN PRISTOPI, KI GA OMOGOČAJO V prispevku bosta predstavljena koncept sestavljene identitete oseb s hendikepom in sprememba pogleda nanjo iz pacienta v državljana, torej iz objekta skrbi v imetnika pravic in predvsem tudi odgovorno-sti. Prikazane bodo razlike med pojmoma neodvisnost in samostoj-nost. V drugem delu prispevka bodo pokazani pristopi in pogledi, ki onemogočajo neodvisno življenje, od kod ti izhajajo, v nadaljevanju pa bodo udeleženci spoznali pristope in poglede, ki omogočijo posa-mezniku svobodo do izbir in prevzemanje odgovornosti. Storitev osebna asistenca je orodje za omogočanje neodvisnega življenja. V zadnjem delu prispevka bodo predstavljeni odnosi med izvajalcem storitev in uporabnikom, ki slednjim omogočajo neodvisno življenje in tudi tisti, ki ovirajo razvoj njihovih potencialov. Predstavitev avtorice: Katrin Modic vodi Izvedenski oddelek na Inštitutu Republike Slovenije za socialno varstvo. Kontakt: katrin.modic@irssv.si 41 Andreja Rafaelič, Urška Sorta Kovač, Tatjana Knapp, Nevenka Kos, Anuška Podvršič, Jana Bedrač PRIHODNOST DEZINSTITUCIONALIZACIJE Dezinstitucionalizacija je v zadnjem času v Sloveniji dobila nov zagon. Po dveh pilotnih projektih (Dom na Krasu in CUDV Črna na Koroškem) je Ministrstvo za solidarno prihodnost sprejelo Strategijo Republike Slovenije za dezinstitucionalizacijo v socialnem varstvu za obdobje 2024–2034, ki omogoča ta proces na ravni celotne države. Okrogla miza je namenjena prihodnosti zapiranja ustanov in razvijanja podpore v skupnosti. Na njej bodo strokovnjakinje iz (ne)vladnih organizacij vsaka iz svoje perspektive predstavile, kako vidijo priho-dnost dezinstitucionalizacije. Cilj okrogle mize je spodbuditi nadalj-njo razpravo. Predstavitev avtoric: Dr. Andreja Rafaelič je socialna delavka, dejavna na področju dezin-stitucionalizacije, zaposlena na Inštitutu RS za socialno varstvo. Urška Sorta Kovač je socialna delavka in strokovna vodja posebnega socialnovarstvenega zavoda Doma na Krasu. Tatjana Knapp je predsednica zavoda Risa, centra za splošno, funkci-onalno in kulturno opismenjevanje. Nevenka Kos ima lastno izkušnjo življenja v ustanovi in tudi izkušnjo selitve iz nje ter bivanja s podporo v skupnosti. Je aktivistka. Anuška Podvršič je pravnica, zaposlena na Fakulteti za socialno delo. Ima izkušnje zagovorništva v procesih dezinstitucionalizacije. Jana Bedrač je socialna delavka, zaposlena na društvu Kralji ulice. Je vodja podružnice Maribor. Kontakt: andreja.rafaelic@irssv.si, urska.sorta@domnakrasu.si, tatjana@risa.si, nevenka.soncek@gmail.com, anuska.podvrsic@fsd.uni-lj.si, jana.bedrac@kraljiulice.org 42 Vladimira Leskovec NA MOČI TEMELJEČ PRISTOP K SOCIALNEMU DELU V SPREMENLJIVIH OKOLIŠČINAH Na moči temelječ pristop ni le metoda, temveč miselnost, ki na novo opredeljuje način izvajanja socialnega dela. Z vključevanjem elemen-tov, kot je pozitivna psihologija, povezuje prakso s teorijo. Pozitivna usmerjenost je v zadnjem desetletju postala splošno priznana na številnih znanstvenih področjih. Ti okviri povečujejo sposobnost pra-ktikov, da odkrivajo in uporabljajo prednosti v različnih kontekstih. Z vključevanjem teorije in prakse postane pristop socialnega dela, ki temelji na moči, vsestransko orodje, ki ga je mogoče uporabiti v različnih scenarijih. Predstavljeni bodo dopolnilni pristopi socialnega dela, ki so se pokazali kot učinkoviti, v nasprotju z najbolj uporab-ljenim in v praksi prevladujočim problemsko usmerjenim modelom socialnega dela v današnjem času. Zato je cilj prispevka pregled praks socialnega dela kot podlaga za začetek modeliranja na moči temelječega pristopa v pozitivnem socialnem delu. Za utemeljitev različnih pristopov socialnega dela je bila uporabljena analiza litera-ture. Ob pogledu v prihodnost bo na moči temelječa perspektiva v praksi socialnega dela ostala temelj učinkovitega in etičnega social-nega dela. Predstavitev avtorice: Dr. Vladimira Leskovec je svobodna raziskovalka, svetovalka in pro-stovoljka na področju sociale, šolstva in zdravstva. Kontakt: vladimira.leskovec@gmail.com 43 Lea Lebar, Maruša Tomc Arko, Živa Humer OCENJEVANJE UPRAVIČENOSTI DO DOLGOTRAJNE OSKRBE V SLOVENIJI Od pilotnih projektov do politik Prispevek predstavlja oceno upravičenosti do dolgotrajne oskrbe, ki se uporablja v okviru novega Zakona o dolgotrajni oskrbi. Namen je predstaviti rezultate testiranja lestvice, in sicer preveriti, kateri vla-gatelji niso bili upravičeni do dolgotrajne oskrbe, predstaviti poraz-delitev vlagateljev po petih kategorijah dolgotrajne oskrbe in iden-tificirati dejavnike, povezane z višjimi identificiranimi potrebami po dolgotrajni oskrbi pri uporabnikih. V prispevku bodo predstavljeni podatki, zbrani v okviru pilotnih projektov dolgotrajne oskrbe, in potencialni aktualni podatki, ki jih bodo do dneva predstavitve že zbrali centri za socialno delo, ki z novim zakonom postajajo vstopne točke za dolgotrajno oskrbo in s tem izvajalci ocenjevanja upraviče-nosti. Rezultati kažejo, da je bilo v okviru projekta 21,1 % vlagateljev neupravičenih do dolgotrajne oskrbe. Nadaljnje raziskovanje in spre-mljanje implementacije novega zakona bo ključno za prilagoditve postopkov na način, da bodo ti usmerjeni v uporabnika in bo ocena upravičenosti ustrezno zadovoljila vse specifične potrebe posame-znikov. Predstavitev avtoric: Dr. Lea Lebar je razvojna sodelavka na Inštitutu RS za socialno varstvo in Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Maruša Tomc Arko je pravnica in raziskovalka na Inštitutu RS za soci-alno varstvo. Dr. Živa Humer je sociologinja in strokovno-raziskovalna sodelavka na Inštitutu RS za socialno varstvo. Kontakt: lea.lebar1@irssv.si, marusa.tomc-arko@irssv.si, ziva.humer@irssv.si 44 Živa Humer, Hana Hunjet, Mitja Svete OD NEFORMALNE DOLGOTRAJNE OSKRBE K FORMALNI? Vzpostavitev storitve oskrbovalke in oskrbovalca družinskega člana Konceptualna izhodišča dolgotrajne oskrbe v Sloveniji izhajajo iz člo-veka in njegovih potreb po oskrbi z namenom, da oskrbo prejme, ko jo potrebuje, ter v izbrani obliki in okolju. Z Zakonom o dolgotrajni oskrbi se vzpostavlja celovit sistem dolgotrajne oskrbe. Ključno vodilo reforme je krepitev formalne oskrbe na domu in s tem zmanjšanja institucionalne oskrbe ter zmanjševanja odvisnosti od neformalne, neplačane oskrbe. Prva pravica novega zakona je formalizacija oskr-bovalke oziroma oskrbovalca družinskega člana, to pomeni priznava-nje in regulacijo oskrbe, ki jo zagotavljajo družinske članice in člani. Novelacija zakona razširja to pravico na upokojenke in upokojence. Z metodo akcijskega raziskovanja bodo predstavljene prve analize implementacije pravice zakona v prakso, z osredotočenjem na vlogo oskrbovalk in oskrbovalcev družinskih članov. Kdo so oskrbovalke in oskrbovalci družinskega član, kaj so bili ključni vzvodi, ki so vodili v to vlogo, in kaj je takšna formalizacija neformalnega skrbstvenega dela v družinah prinesla v kontekstu vidnosti nevidnega dela, ki ga najpo-gosteje opravljajo ženske? Predstavitev avtorjev: Dr. Živa Humer je sociologinja in strokovno-raziskovalna sodelavka na Inštitutu RS za socialno varstvo. Hana Hunjet je raziskovalka na Inštitutu RS za socialno varstvo in asi-stentka na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Mitja Svete je razvojni sodelavec na Inštitutu RS za socialno varstvo za področje dolgotrajne oskrbe. Kontakt: ziva.humer@irssv.si, hana.hunjet@irssv.si, mitja.svete@irssv.si 45 Darja Zaviršek ŠTUDIJE VOJNE IN MIRU V SOCIALNEM DELU Nekatere mednarodno priznane pionirke socialnega dela so se pred prvo in drugo svetovno vojno izrecno zavzemale za mir, a po drugi svetovni vojni sta se teorija in praksa s področja vojne, povojnega obdobja in miru povsem ustavili, saj se je verjelo, da v Evropi vojn ne bo več. Z imperialno vojno v Ukrajini so se razmere spremenile. Pomembno je, da v socialnem delu premislimo in analiziramo pot-rebe ljudi v času vojne in povojnem obdobju; razmislimo o nekaterih primerih socialnodelovne transnacionalne solidarnosti v času vojne in dobro premislimo obstoječa globalna socialnodelovna etična načela. Ugotovimo lahko, da je velika pozornost namenjena migraci-jam, ki so posledica vojn, pa tudi notranje in zunanje razseljenim ose-bam. Manj pozornosti pa je namenjene tematikam, kot so preživelke ospoljenega nasilja v vojni; ljudem, ki živijo v ranljivih kontekstih; tis-tim, ki zavrnejo nekropolitiko vojne. Prispevek bo predstavil nekatera glavna področja študij vojn in miru in se osredotočil na pomen soci-alnodelovne transnacionalne solidarnosti. Predstavitev avtorice: Dr. Darja Zaviršek je sociologinja in redna profesorica socialnega dela na Fakulteti za socialno delo. Kontakt: darja.zavirsek@fsd.uni-lj.si 46 Tamara Rape Žiberna, Liljana Rihter, Tatjana Rakar POTENCIAL NEVLADNIH ORGANIZACIJ ZA ODPRAVLJANJE VRZELI V DOSTOPNOSTI JAVNIH STORITEV V SLOVENIJI Prispevek, ki temelji na izvedenem CRP-u o potencialu nevladnih organizacij v Sloveniji za zadovoljevanje potreb lokalnih skupnosti, obravnava vlogo nevladnih organizacij (NVO) pri odpravljanju neena-kosti v dostopu do javnih storitev. Zmožnosti in prispevek NVO pri zagotavljanju dostopnosti skupnostnih storitev so analizirani na pod-lagi mešanih raziskovalnih metod (analize sekundarnih podatkov, izvedenih 14 fokusnih skupin in spletne ankete) in teoretskih izho-dišč. Raziskava je pokazala regionalne razlike v razpoložljivosti teh storitev in področja, kjer so javne storitve šibko razvite. Predstavljeni bodo predlogi za učinkovitejše odpravljanje vrzeli, tudi izboljšanje infrastrukture NVO, profesionalizacijo in sodelovanje med različnimi deležniki. Poseben poudarek je namenjen zadovoljevanju potreb v socialnemu varstvu. Rezultati med drugim kažejo tudi na potrebo po večji politični podpori nevladnim organizacijam, ki so pogosto naj-bližje uporabnikom, in po prepoznavanju njihove dopolnilne vloge v javnem sektorju. Krepitev njihove vloge lahko pomembno pripomore k bolj vključujočim in dostopnejšim javnim storitvam v Sloveniji. Predstavitev avtoric: Dr. Tamara Rape Žiberna je socialna delavka ter docentka in razisko-valka na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, na Katedri za raziskovanje in organizacijo. Dr. Liljana Rihter je zaposlena na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani kot izredna profesorica in raziskovalka. Dr. Tatjana Rakar je izredna profesorica za področje sociologije in raz-iskovalka na Centru za proučevanje družbene blaginje na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Kontakt: tamara.rape@fsd.uni-lj.si, liljana.rihter@fsd.uni-lj.si, tatjana.rakar@fdv.uni-lj.si 47 Ana Marija Sobočan, Špela Arhar, Senja Pollak DOSTOPNOST PRAVIC SOCIALNEGA VARSTVA V SLOVENIJI Socialne pravice so temelj pravične in dobro urejene demokra-tične družbe, kjer imajo vsi njeni člani enake možnosti, ne glede na osebne okoliščine (starost, spol, hendikep, etnična pripadnost ali državljanstvo). V praksi pa je uresničevanje teh pravic pogosto ote-ženo zaradi različnih ovir, tudi zaradi pomanjkljive ozaveščenosti o obstoju socialnih pravic. To je pogosto povezano z omejenim razu-mevanjem pravnih informacij, potrebnih za njihovo uveljavljanje. Ključna razloga za to sta gotovo zapleten pravni jezik zakonov in dru-gih virov informacij pa tudi pomanjkanje bolj vključujočega in proak-tivnega pristopa k obveščanju javnosti o pravicah, pri katerem imajo pomembno vlogo tudi socialne delavke in delavci. V prispevku bo predstavljen raziskovalni projekt, v katerem sodelujejo pravna, jezi-kovna, računalniška in socialnodelovna stroka, s ciljem identificirati ovire in najti pristope za povečanje (jezikovne) dostopnosti virov na področju socialnega varstva. Predstavitev avtoric: Dr. Ana Marija Sobočan je izredna profesorica na Fakulteti za socialno delo. Dr. Senja Pollak je docentka za Jezikovne tehnologije in dela kot razi-skovalka na oddelku za tehnologije znanja na Inštitutu Joševa Štefana. Dr. Špela Arhar Holdt je znanstvena sodelavka na Filozofski fakulteti in na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Kontakt: ana.sobocan@fsd.uni-lj.si, spela.arharholdt@ff.uni-lj.si, senja.pollak@ijs.si 48 Srečo Dragoš SOCIALNA DRŽAVA: BOJ ZA STARO PRAVDO! Klasični koncept socialne države je v krizi tako v svetu kot tudi pri nas. Kondicija slovenske socialne države je sicer dobra, še bolj pa to velja za slovensko gospodarstvo in trenutno celo za politični sistem (še vedno ostajamo demokratični otok, saj se v naši neposredni sose-ščini kot v evropskem in svetovnem kontekstu krepijo avtoritarne sile). A kljub temu nujnost sprememb ne bi smela biti vprašljiva, odprto vprašanje je le, v kakšno smer. Prispevek predstavi tri največje slabosti slovenske socialne države, ki se pri nas sploh ne problemati-zirajo. Te slabosti so: predsodki, stroški in vrednote; po vseh treh indi-katorjih zelo zaostajamo za evropskim povprečjem. S tem bo podan tudi odgovor na vprašanje o smeri sprememb, ki ga lahko najkrajše povzamemo s starim geslom: boj za staro pravdo. Prispevek na pod-lagi empiričnih podatkov pokaže, zakaj bo takšna rešitev problema težja in hkrati preprostejša kot v drugih državah. Predstavitev avtorja: Dr. Srečo Dragoš je sociolog, docent na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani. Kontakt: sreco.dragos@fsd.uni-lj.si 49 Bojan Popović IMPLEMENTACIJA UKREPA PREPOVEDI PRIBLIŽEVANJA PRI NASILJU NAD ŽENSKAMI NA KOSOVU Predmet raziskovanja so institucionalni odzivi in zaščitni ukrepi, potrebni za zagotavljanje večje varnosti žrtev intimnopartnerskega nasilja. Oblikovanje in sprejetje kompleksne zakonodaje s področja preprečevanja intimnopartnerskega nasilja na Kosovu je pod vplivom mednarodne skupnosti temeljilo na prenosu ti. »najboljših praks« in po vzoru tuje zakonodaje, pri tem pa niso bili upoštevani tamkajšnji specifični kulturni okvirji. Aplikativna vrednost avtorjeve doktorske disertacije je v prepoznavanju lokalnega, institucionalnega in med-narodnega konteksta zaščitnega ukrepa prepovedi približevanja v okviru obravnave intimnopartnerskega nasilja na Kosovu. Raziskava kritično prikaže odziv deležnikov pri obravnavi. Posledica tega je naj-večkrat nezadovoljivo stanje na področju prvih, interventnih ukrepov institucij, med katere sodijo zlasti socialno delo, policija in sodstvo. Več desetletij trajajoča odsotnost izobraževanja socialnih delavcev, pomanjkanje sredstev in politične volje, zanemarjanje vloge social-nega dela, predvsem pa pomanjkanje strokovnih kompetenc so pre-prečili uporabo kakovostnejših metod in pristopov socialnega dela, med katere sodijo tudi aktivna participacija žrtve v postopku obrav-nave, krepitev moči in soudeležba pri odločanju o zaščitnih ukrepih. Predstavitev avtorja: Bojan Popović je univerzitetni diplomirani socialni delavec in doktor znanosti socialnega dela. Od leta 2000 je zaposlen v slovenski policiji. Od leta 2024 opravlja delo na Mednarodnem kazenskem sodišču za vojne zločine na Nizozemskem. Kontakt: bojanpope@yahoo.com 50 Jasna Podreka, Mojca Suhovršnik PSIHOSOCIALNI DEJAVNIKI VZTRAJANJA ŽRTEV V NASILNIH ODNOSIH Vprašanje „zakaj ne odide?“ se pogosto postavlja v razpravah o nasi-lju v intimnopartnerskem odnosu, vendar se pri tem spregledajo kompleksni razlogi, ki žrtvam preprečujejo odhod. Obtoževanje žrtve je v družbi še vedno pogosto, saj domnevamo, da bi ženska odšla, če bi bile razmere res tako slabe. Ta pogled se razširi tudi na institucije, v katerih žrtve, ki ne sodelujejo aktivno v postopkih, včasih veljajo za delno odgovorne za svoj položaj. Na tem področju je ključno razume-vanje psihosocialnih dejavnikov, zaradi katerih žrtve težko zapustijo nasilen odnos. Leta 2023 smo opravili 23 polstrukturiranih intervjujev z ženskami, ki imajo izkušnjo intimnopartnerskega nasilja. Pričevanja žensk so objavljena v knjigi V njeni koži, ki je namenjena laični in stro-kovni javnosti. Obravnavani so različni vidiki izkušenj žrtev, tako s samim nasiljem kot s pomembnimi sistemskimi ovirami, na katere so naletele pri prijavljanju nasilja. Predstavitev avtoric: Dr. Jasna Podreka je docentka na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Je tudi dolgoletna prostovoljka pri Društvu SOS telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja. Mojca Suhovršnik je asistentka in raziskovalka na Fakulteti za soci-alno delo in doktorska študentka sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Kot prostovoljka sodeluje z Društvom SOS tele-fon za ženske in otroke, žrtve nasilja. Kontakt: jasna.podreka@ff.uni-lj.si, mojca.suhovrsnik@fsd.uni-lj.si 51 Andrej Brdnik Stupan, Maša Kerin VIDIKI IN OBČUTEK VARNOSTI MED ZAPOSLENIMI NA CENTRIH ZA SOCIALNO DELO Varnost na delovnem mestu se nanaša na ukrepe in prakse, ki se izva-jajo za zagotavljanje varnosti in zaščite zaposlenih, sredstev in infor-macij v delovnem okolju. Vključuje ustvarjanje varnega in zdravega delovnega okolja z ugotavljanjem in zmanjševanjem morebitnih tveganj, preprečevanjem nepooblaščenega dostopa in učinkovitim odzivanjem na varnostne incidente. V prispevku bo predstavljena raziskava, izvedena med zaposlenimi na CSD Maribor, CSD Spodnje Podravje in CSD Pomurje. Zanimali so nas različni aspekti varnosti, in sicer: fizična varnost, varnost od nadrejenega, varnost v kolektivu, občutek varnosti med delom z uporabniki in kako se vse omenjeno povezuje s spolom, starostjo, področjem dela in dolžino zaposlitve. Prav tako smo preverjali varnostne ukrepe, s katerimi je poskrbljeno za varnost zaposlenih, in ali zaposleni na različnih centrih za socialno delo čutijo enako varnost. Namen raziskave je izboljšati varnostne vidike zaposlenih in preprečiti njihove morebitne odhode na druga delovna mesta. Predstavitev avtorjev: Andrej Brdnik Stupan in Maša Kerin sta zaposlena na CSD Maribor, Enota Lenart, kjer delata kot strokovna delavca. Kontakt: andrej.brdnik-stupan@gov.si, masa.kerin@gov.si 52 Primož Šeme, Mojca Šeme GLAS IN KORIST OTROKA V PRIMERIH RAZVEZ, KJER JE PRISOTNO NASILJE V OBLIKI PRISILNEGA NADZORA Prisilni nadzor je oblika nasilja, ki presega fizično zlorabo in vključuje sistematično omejevanje svobode, nadzor nad osebnimi odločitvami in ustrahovanje. S tem povzročitelj dosega prevlado moči in domi-nacijo nad žrtvijo. V kontekstu razvez se ta oblika nasilja pogosto nadaljuje tudi po prekinitvi partnerskega razmerja, saj povzročitelj uporablja pravne postopke, ustrahovanje, manipulacijo otrok, ruše-nje odnosa mati-otrok in ekonomske pritiske za ohranjanje moči nad nekdanjo partnerko. Takšno nasilje zelo posega v svobodo, varnost, avtonomijo in identiteto žrtve ter onemogoča okrevanje po razhodu. Otroci so v teh situacijah ne le pasivni opazovalci, temveč pogosto (ne)posredne žrtve nasilja. Pogosto so izpostavljeni manipulaciji, konfliktom lojalnosti in čustvenim stiskam. Travmatične posledice nadzora nad materjo tudi sami občutijo. Kljub temu pravni in soci-alni sistemi pogosto delujejo v smeri spodbujanja stikov z obema staršema. Tak pristop zanemarja otrokovo potrebo po varnosti in stabilnosti. Razveze z nasiljem zato zahtevajo sistemske pristope, ki bi združevali pravne, socialne in terapevtske intervencije za zaščito otrok (in mater) ter podpiranje njihovega glasu. Predstavitev avtorjev: Primož Šeme je strokovni delavec CSD Osrednja Slovenija vzhod, višji svetovalec v socialnem varstvu. Po izobrazbi je univ. dipl. socialni delavec, specialist in licencirani družinski terapevt. Ima dolgoletne delovne izkušnje tako na področju socialnega varstva kot na področju psihoterapije. Mojca Šeme je po izobrazbi univ. dipl. sociologinja in univ. dipl. socialna delavka ter integrativna relacijska psihoterapevtka. Kot asi-stentka je zaposlena na Fakulteti za socialno delo, na Katedri za teo-rije in metode pomoči. Kontakt: primoz.seme@gov.si, mojca.seme@fsd.uni-lj.si 53 Mojca Šeme LE ŠE GAŠENJE POŽAROV? Neoliberalizacija in dehumanizacija socialnega dela z otroki in družinami na centrih za socialno delo v Sloveniji Prikazani bodo delni rezultati raziskave o aktualni praksi v socialnem delu z otroki in družinami na centrih za socialno delo (CSD) po Slove-niji in o sedanji usmeritvi v slovenskem sistemu socialnega varstva otrok in družin, ki vključuje tudi podsistem zaščite otrok. Raziskava je pokazala, da je socialno delo z otroki in družinami na CSD-jih trenutno usmerjeno predvsem v gašenje požarov. Socialni delavci delujejo predvsem kot upravno-administrativni delavci in »mehki policisti«, manj pa kot soustvarjalci procesov podpore z otroki in dru-žinami v skupnosti. Preventivnih storitev podpore na domovih družin na CSD-jih namreč skoraj ni več. Govorimo lahko o dehumanizaciji socialnega dela z najranljivejšimi skupinami otrok in družin v družbi. Poglaviten strukturni dejavnik, ki pripomore k temu, je neoliberaliza-cija socialnega dela z otroki in družinami (politika varčevanja, vitka država, krčenje storitev, prenos pomoči na trg in nevladne organiza-cije). Posledice? Več odvzemov, premalo rejniških družin in prikrita institucionalizacija (zgodnjih) otroštev v Sloveniji. Predstavitev avtorice: Mojca Šeme je sociologinja, socialna delavka in psihoterapevtka, ki je kot asistentka zaposlena na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani. Kontakt: mojca.seme@fsd.uni-lj.si 54 Smilja Drobnič SOCIALNO VARSTVO V ZDRAVSTVU KOT TEMELJNA ČLOVEKOVA PRAVICA Socialno delo v zdravstvu na poti k prepoznavnosti in napredku stroke Zdravje je primarni dejavnik družbene, poklicne oz. zaposlitvene sfere. Socialno delo v zdravstvu je uveljavljen koncept s svojimi storitvami in podporno zakonodajo. Strokovna podlaga in možnosti razvoja na tem področju potrebujejo nadgradnjo. To se kaže kot neskladje med zahtevnostjo zagotavljanja storitev ter izobraževalnimi viri in možnostmi. V Sloveniji v zdravstvu deluje 253 socialnih delavcev, ki soustvarjamo koncept socialnega varstva v drugi strokovni panogi in ob tem potrebujemo strokovno podporo, saj izkustvena podlaga ne zadošča več. Integracija potrebnih znanj in spretnosti je pogoj za ohranitev socialnega varstva in naše stroke v zdravstvu. Socialna pravičnost in socialna udeležba sta pojma, aktualna tudi v socialnem delu v zdravstvu, saj se od socialnih delavcev pričakuje, da imajo poleg znanj referenčne stroke tudi posebna znanja iz zdravstvenih ved. Uporabljajo jih na integrativen način, ki ustreza poklicu in situ-aciji. Zagovarjajo koncept biopsihosocialnega zdravja, saj zdravje ni zgolj medicina, temveč merilo kakovosti življenja. Javno dobro ni samoumevno, čeprav izhaja iz ustave. Predstavitev avtorice: Smilja Drobnič je univerzitetna diplomirana socialna delavka, ki od leta 2003 dela na področju poklicne in zaposlitvene rehabilitacije v Centru za poklicno rehabilitacijo na URI SOČA. Kontakt: smilja.drobnic@ir-rs.si 55 Suzana Savičić, Maja Medic Tomič NASILJE IMA VEČ OBRAZOV Agresija je ena od oblik človeškega vedenja, ki je lahko posledica reagiranja v različnih okoliščinah, delovanja možganov in različnih motenj. Predstavljena bo deskriptivna raziskava, v kateri so opažanja praktičnega dela zaposlenih z uporabniki kvalitativno analizirana z različnih vidikov. Podlaga za obravnavo so bila teoretska spoznanja. Zaposleni so lahko žrtve nasilja uporabnikov, saj z neustreznim pris-topom ali odzivom, neznanjem in strahom lahko izzovejo agresijo. Lahko so tudi izvajalci subtilnih oblik nasilja, zaradi odvisnosti upo-rabnikov od drugih. Namen refleksije o opažanjih je čim bolje obvla-dati in preprečiti nasilno vedenje ter ob tem ohraniti posameznikovo dostojanstvo in pravice. Teoretska spoznanja kažejo, da imajo pri obravnavi nasilnega vedenja posameznika pomembno vlogo znanje, izkušnje, osebnostne lastnosti ter zadosten kadrovski normativ in iznajdljivost vseh vpletenih. Refleksija o izkušnjah oziroma opažanjih v šestih mesecih pri strokovnem delu v javnem socialnovarstvenem zavodu, VDC Novo mesto, je pokazala, da je institucionalno nasilje še vedno pogost pojav v socialnovarstvenih zavodih. Predstavitev avtoric: Suzana Savičić je magistrica psihologije, zaposlena na delovnem mestu skupinskega habilitatorja v Varstveno delovnem centru Novo mesto. Maja Medic Tomič je magistrica socialnega dela, zaposlena na delov-nem mestu skupinskega habilitatorja v Varstveno delovnem centru Novo mesto. Kontakt: suzana.savicic@vdc-nm.si, maja.medic-tomic@vdc-nm.si 56 Sara Dimitrovski RAZŠIRJENOST IZGORELOSTI MED SOCIALNIMI IN DRUGIMI STROKOVNIMI DELAVKAMI NA CENTRIH ZA SOCIALNO DELO V SLOVENIJI Kaj je izgorelost in zakaj se toliko govori o njej? Izgorelost ni novost, a je velikokrat spregledana zaradi širokega nabora definicij in še nee-notnih diagnostičnih meril. Je ena ključnih težav v socialnem delu in se kaže v visoki fluktuaciji, absentizmu in pomanjkanju kadra. Pri-spevek raziskuje pogostost izgorelosti pri socialnih delavkah, kateri dejavniki tveganja so najpogostejši in kakšne strategije organizacij-ske in osebne skrbi zase lahko omilijo njene učinke. Kvantitativna raz-iskava, izvedena na vzorcu 319 zaposlenih na centrih za socialno delo v Sloveniji, je pokazala, da je kar 77 % ankentirank doživelo ali doživlja simptome izgorelosti, pri tem pa so poglavitni stresorji velike delovne obremenitve, pomanjkanje organizacijske podpore in psihosocialni dejavniki tveganja, povezani z delovnimi razmerami. Hkrati raziskava kaže, da telesna aktivnost, sprostitvene tehnike in udeležba na super-vizijah ter intervizijah lahko pripomorejo k zmanjšanju simptomov. Čeprav izgorelost v Sloveniji še ni sistemsko priznana kot poklicna bolezen, ugotovitve poudarjajo nujnost izboljšanja delovnih razmer in večje organizacijske skrbi za zaposlene v socialnem varstvu. Predstavitev avtorice: Sara Dimitrovski je univerzitetna diplomirana socialna delavka in magistrska študentka na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani. Kontakt: sara.dimitrovski@telemach.net 57 Luka Mrak GORIŠKA VARNA SOBA Ali je institucionalizacija uporabe drog lahko korak v pravo smer? Ko govorimo o programih varnih sob, govorimo hkrati o dosto-janstvu, človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah ljudi, skratka o vsem tistem, kar so uporabniki teh programov že zdavnaj izgubili. Z varnimi sobami ljudem vračamo človečnost in zmanjšujemo zdra-vstvena in socialna tveganja, predvsem pri uporabnikih drog samih, skupaj z njimi pa tudi pri vseh drugih, s katerimi v skupnosti sobi-vamo. Ljudem v stiski moramo ponuditi uresničljive in pragmatične rešitve, pri tem pa morajo sodelovati deležniki, ki zastopajo različne strokovne discipline. Na podlagi več kot dveh desetletij prizadevanj smo leta 2023 v organizaciji Šent začeli projekt Goriške varne sobe. Uporabnikom je vrata odprla avgusta 2024. Goriška varna soba je prva varna soba v Sloveniji in tudi širši regiji. Osnovni cilji programa Goriške varne sobe so: preventiva virusnih in bakterijskih okužb; učinkovita obravnava predoziranj in z njimi povezanih smrti; zmanj-ševanje javne uporabe drog; stik s težko dosegljivimi in najranljivej-šimi uporabniki drog; vključevanje in povezovanje uporabnikov drog v druge socialnovarstvene in zdravstvenovarstvene programe. Predstavitev avtorja: Luka Mrak končuje magistrski program na Fakulteti za socialno delo. V Šentu vodi program Terensko delo z uporabniki prepovedanih drog. Je strokovni vodja programa Goriška varna soba. Kontakt: luka.mrak@sent.si 58 Estera Čuček Pintarič, Peter Pišek CELOSTNA OBRAVNAVA OBSOJENCEV V ZPKZ MARIBOR IN OO ROGOZA Prispevek prikaže celostno obravnavo obsojencev v Zavodu za pre-stajanje kazni zapora (ZPKZ) Maribor, s posebnim poudarkom na sodobnih metodah dela in socialnem vključevanju. V skladu z določ-bami Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) je načrtovanje vrnitve obsojencev v družbo ključno že ob začetku prestajanja kazni zapora. Prispevek analizira sodelovanje med različnimi profili zapo-slenih in institucijami, ki omogočajo obsojencem čim manj stresen prehod v zunanji svet. V prispevku so predstavljeni primeri dobre prakse iz ZPKZ Maribor in dislociranega odprtega oddelka (OO) Rogoza, ki vključujejo medsebojno povezovanje in sodelovanje med obema enotama. Poseben poudarek je namenjen uporabi sodobnih metod dela, ki temeljijo na individualiziranem pristopu in vključeva-nju obsojencev v različne programe socialne podpore. Prispevek ana-lizira učinkovitost celostne obravnave in predlaga nadaljnje izbolj-šave, ki bi lahko pripomogle k še uspešnejši reintegraciji obsojencev v družbo. Predstavitev avtorjev: Estera Čuček Pintarič je magistrica socialnega dela. Peter Pišek je soci-alni delavec. Oba sta zaposlena v ZPKZ Maribor in OO Rogoza. Kontakt: estera.cucek-pintaric@gov.si, peter.pisek@gov.si 59 Primož Rakovec, Alenka Gril, Bojana Mesec, Sara Dimitrovski UMEŠČANJE SOCIALNEGA DELA V DRŽAVNE NAČRTE ZAŠČITE IN REŠEVANJA Krizna situacija (katastrofa ali grozota) izbruhne nenadoma in nepri-čakovano. Posameznika ali skupnost preseneti in zamaje njihov vsakdan, običajni prilagoditveni odzivi odpovedo. Zato je še toliko pomembneje, da v takšnih situacijah strokovnjaki različnih strok združijo svoja znanja in ponudijo hitre in učinkovite oblike pomoči. Na okrogli mizi se bomo pogovarjali: • čemu in kako umestiti socialno delo v Državne načrte zaščite in reševanja; • kako lahko socialna delavka v okviru interdisciplinarnega tima pri- pomore k učinkovitejši in celostnejši ponudbi pomoči; • o možnih načinih povezovanja in sodelovanja organizacij na pod- ročju izrednih razmer; • o uvedbi dopolnilnega izobraževanja ‚Socialno delo v kriznih raz- merah‘ na Fakulteti za socialno delo. Predstavitev avtorjev: Dr. Primož Rakovec je docent na Fakulteti za socialno delo. Alenka Gril, doktorica psiholoških znanosti, je docentka za socialno delo, zaposlena na Fakulteti za socialno delo. Dr. Bojana Mesec je docentka na Fakulteti za socialno delo. Sara Dimitrovski je diplomirana socialna delavka in magistrska štu-dentka na Fakulteti za socialno delo. Kontakt: primoz.rakovec@fsd.uni-lj.si, alenka.gril@fsd.uni-lj.si, bojana.mesec@fsd.uni-lj.si, sara.dimitrovski@telemach.net 60 Polona Petrovič Erlah ZELENO SOCIALNO DELO KOT DOLGOTRAJEN IZZIV Namen prispevka je umestiti v socialno delo zeleno socialno delo, v katerem se v sodelovanju z drugimi strokami zavzemamo za pre-oblikovanje tistih škodljivih praks, ki vplivajo na kakovost življenja ljudi, hkrati pa za varovanje naravnega okolja zaradi njegove lastne vrednosti. Okoljska kriza ogroža zdravje ljudi in povečuje družbene in okoljske neenakosti. Posledice podnebnih sprememb vplivajo na celotno družbo, najbolj pa jih občutijo in jih bodo v prihodnosti še bolj ekonomsko, socialno in okoljsko ranljive skupnosti. Ker socialno delo v Sloveniji želi biti del rešitve pri spopadanju s podnebnimi spremembami, mora spremeniti svojo vlogo in mesto v družbi ter se aktivno vključevati v družbo. Socialne delavke moramo pridobiti znanje in orodja, potrebna za odzivanje na podnebne spremembe. V tujini so socialni delavci in ekologi ugotovili, da je zeleno socialno delo ključno orodje pri reševanju trenutnih globalnih izzivov in bi moralo kot poklic prevzeti vodilno vlogo pri razvoju pobud in politik za ublažitev vplivov podnebne krize. Pri tem poudarjajo potrebo po socialnem delu, ki vključuje tako ekološke perspektive kot interdisci-plinarno delovanje. Predstavitev avtorice: Polona Petrovič Erlah je socialna delavka, zaposlena na CSD Gorenjska, enota Jesenice, in magistrica znanosti na področju varstva naravne dediščine. 20 let vodi Društvo za Naravo – Jalovec, ki deluje na podro-čju varstva narave ter naravne in kulturne dediščine, in v zvezi s tem aktivistično deluje v lokalnih skupnostih. Kontakt: polona.petrovic-erlah@gov.si 61 Metka Gungl GLAS BIOLOŠKEGA OTROKA V REJNIŠKI DRUŽINI Predstavljena bo raziskava o tem, ali so bili biološki otroci v rejniški družini vključeni v proces odločanja rejništva in če so bili, koliko. Ali je bil v družini ustvarjen prostor za otrokov glas? Kako se njegovo mne-nje sliši in upošteva? Kakšno vlogo ima pri tem strokovna delavka centra za socialno delo pri pripravi bioloških otrok od prihoda otroka v rejništvo do konca rejništva. Podatki so bili zbrani na Centru za soci-alno delo Maribor, Enota Lenart, in sicer v strukturiranih intervjujih s petimi polnoletnimi biološkimi otroki iz rejniških družin. Raziskovalni rezultati kažejo, da je večina pozornosti strokovnih delavk osredo-točena na otroke v rejništvu, ki po navadi potrebujejo več pomoči, biološki otrok pa je pogosto le seznanjen z rejništvom in je premalo vključen v pogovore in procese odločanja. Predstavitev avtorice: Metka Gungl je univerzitetna diplomirana socialna delavka, zapo-slena na Centru za socialno delo Maribor, Enota Lenart. Ima dolgole-tne izkušnje na področju rejništva in družine. Kontakt: metka.gungl@gov.si 62 Katja Bergant OBRAVNAVA OTROK IN MLADOSTNIKOV S ČUSTVENIMI IN VEDENJSKIMI TEŽAVAMI IN MOTNJAMI V LUČI DEZINSTITUCIONALIZACIJE Izzivi in rešitve V sodobni družbi se vedno pogosteje srečujemo z otroki in mlado-stniki s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami. Novi Zakon o obravnavi takšnih otrok in mladostnikov v vzgoji in izobraževanju je prinesel pomembne spremembe na področjih dezinstituciona-lizacije, regionalizacije, poodpustne obravnave in mobilne službe za zgodnjo oz. preventivno obravnavo. Raziskava prikaže vpliv teh sprememb na delovanje strokovnih centrov. Kljub zakonodajnim spremembam ostajajo težave, npr. dolge čakalne vrste, pomanjkanje strokovnega kadra in programov za otroke in mladostnike, ki imajo težave z nasiljem, drogami, in neustrezne namestitve otrok in mla-dostnikov. Za veliko otrok in mladostnikov je strokovni center edini dom, zato se po odpustu pojavi problem brezdomstva. Preventivni programi v šolah in vrtcih so pomanjkljivi, sodelovanje med različ-nimi institucijami in resorji pa nezadostno. Pomembno je okrepiti podporo staršem oz. skrbnikom, izboljšati usposabljanje strokovnja-kov, spodbujati rejništvo in razviti prilagojene programe za otroke in mladostnike. S celostnim in sočutnim pristopom lahko zmanjšamo stiske otrok ter izboljšamo njihov razvoj in vključevanje v družbo. Predstavitev avtorice: Katja Bergant je univerzitetna diplomirana pravnica. Sodelovala je z Anito Ogulin pri brezplačni pravni pomoči za socialno šibke osebe v Zvezi prijateljev mladine Moste-Polje v Ljubljani. Pozneje je končala študij socialnega dela na Fakulteti za socialno delo, smer Duševno zdravje v skupnosti. Je tudi družinska mediatorka. Kontakt: katja.bergant@gmail.com 63 Julija Mejač Leskovšek SOCIALNO DELO V ZAVODU ZA PRESTAJANJE KAZNI ZAPORA Poglavitni cilj socialnega dela v zavodu za prestajanje kazni zapora je individualizirano iskanje poti posameznika za uspešno socialno vključevanje po odpustu s prestajanja kazni zapora v lokalno skup-nost. Priprava posameznika na odpust se začne že ob začetku pres-tajanja kazni, ko strokovni socialni delavci pripravijo načrt socialnega vključevanja, ki je sestavni del osebnega načrta. Načrtovanje in rea-lizacija socialnega vključevanja po prestani zaporni kazni potekata prek vključevanja v individualne in skupinske programe in aktivno-sti. Socialno delo v zavodih je usmerjeno na posameznika, njegovo družino in okolje, iz katerega posameznik izhaja, vendar celovito ponudbo oblike pomoči dosegamo s sodelovanjem z različnimi vlad-nimi in nevladnimi organizacijami. Najpomembnejše je sodelovanje zavodov s pristojnimi centri za socialno delo. Ti z zavodom za pres-tajanje kazni zapora sodelujejo tudi med prestajanjem kazni, če je to potrebno za obsojenčevo uspešnejše vključevanje v družbo po prestani zaporni kazni. Pri načrtovanju socialnega vključevanja po odpustu je pomembno sodelovanje z Zavodom RS za zaposlovanje, stanovanjskimi organizacijami, zdravstvenimi ustanovami idr. Predstavitev avtorice: Julija Mejač Leskovšek je zaposlena v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob na mestu strokovne delavke – socialne delavke. Kontakt: julija.mejac-leskovsek@gov.si 64 Lara Fornazarič, Patricija Žgavec PSIHOSOCIALNA INTERVENCIJA OB NESREČI TUJIH DRŽAVLJANOV S SMRTNIM IZZIDOM Potovanja v tujino so vedno pogostejša in vstop v Evropsko unijo nam je omogočil prehode med bližnjimi državami brez vizumov. Večanje števila potovanj in letovanj v tujini pa je povezano z večjim številom nesreč in drugimi nepredvidljivimi dogodki na območju tuje države. V določenih primerih se pri tem pojavi potreba po krizni psihosoci-alni intervenciji centra za socialno delo v okviru Interventne službe, ki deluje zunaj rednega delovnega časa. Avtorice so bile tako vklju-čene v obravnavo izjemno zahtevne situacije junija 2024, ko je bila skupina francoskih otrok udeležena v prometni nesreči s smrtnim izidom. Center za socialno delo je aktivno sodeloval z zdravstvom, policijo in konzulatom Republike Francije pri zagotavljanju pomoči udeleženim. Opravljeni so bili pogovori z namenom psihosocialne pomoči, urejanja začasne nastanitve otrok, pomoči pri urejanju pre-voza, sodelovanja s starši in usklajevanja varne vrnitve v domovino. Pojavili so se izzivi pri presojanju in zagotavljanju koristi vključenih francoskih otrok pa tudi pri prepoznavanju vloge in nalog centra za socialno delo. Pri tem se je pojavila potreba po izdelavi protokola za obravnavo izrednih dogodkov. Predstavitev avtoric: Lara Fornazarič je končala univerzitetni študij psihologije na Filo-zofski Fakulteti Univerze v Ljubljani. Dela na Centru za socialno delo Severna Primorska, Enota Nova Gorica, na področju ukrepov za zaš-čito mladoletnih otrok in nasilja v družini. Patricija Žgavec je magistrica socialnega dela. Zaposlena je na Centru za socialno delo Severna Primorska, Enota Nova Gorica, na področju ukrepov za zaščito mladoletnih otrok in nasilja v družini. Kontakt: lara.fornazaric@gov.si, patricija.zgavec@gov.si 65 Mateja Lopuh, Jana Mali KAJ BI SOCIALNI DELAVCI MORALI VEDETI O DELU MOBILNIH PALIATIVNIH ENOT? Paliativna oskrba je celostna oskrba bolnika in bližnjih v vseh obdob-jih napredovale, neozdravljive bolezni. Bolniki si želijo oskrbe v domačem okolju, pri bolnikovih bližnjih pa se pripravljenost za zagotavljanje skrbi zmanjšuje z večanjem bremena simptomov in zmanjševanjem fizične moči bolnika, to pa obremeni tudi njihovo življenje. Mobilne paliativne enote so organizirane tako, da lahko 24 ur/7 dni zagotavljajo pomoč pri obvladovanju simptomov napredo-vale bolezni s telefonskim nasvetom ali hišnim obiskom. Prehitevajo organizacijo dolgotrajne oskrbe v domačem okolju, zato pogosto kljub vsem naporom ne zmorejo uresničiti bolnikove želje, da bi umrl doma. Pri šibki socialni mreži bolnika je vloga socialne službe ključna. Treba je prepoznati možnosti, ki jih okolje, kjer bolnik biva, zagota-vlja za organizacijo negovalne pomoči kakor tudi finančne vire pri ekonomsko ogroženih. Najti je treba vire pomoči za svojce, preprečiti njihovo izgorevanje in načrtovati strategije za izboljšanje čustvene odpornosti. Pri bolnikih, ki so vodeni v paliativni mreži, je socialna oskrba pogosto prepozno aktivirana. To kaže na potrebo po tesnej-šem sodelovanju centrov za socialno delo in mobilnih paliativnih enot. Predstavitev avtoric: Mateja Lopuh je diplomirala na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Zapo-slena je v Splošni bolnišnici Jesenice, kjer vodi Center za interdiscipli-narno zdravljenje bolečine in paliativno oskrbo. Jana Mali je doktorica znanosti socialnega dela, zaposlena na Fakul-teti za socialno delo kot redna profesorica za področje socialnega dela. Kontakt: mateja.lopuh@gmail.com, jana.mali@fsd.uni-lj.si 66 Tamara Pejanović Jovanović OD CELOVITE REHABILITACIJE DO VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA Izzivi in priložnosti za socialno delo pri krepitvi socialne vključenosti pacientov Celovita rehabilitacija je ključna za okrevanje pacientov po poškod-bah, boleznih ali drugih zdravstvenih težavah, ki vplivajo na njihovo telesno, duševno in socialno funkcioniranje. Vendar se resnično spoprijemanje s socialnimi izzivi začne šele po koncu rehabilitacije, ko se posamezniki vračajo v domače okolje in vsakdanje življenje. Po odpustu iz rehabilitacijskih ustanov se pogosto srečujejo z omejenim dostopom do podpornih storitev, zaposlitvenimi ovirami ter stigma-tizacijo in psihosocialnimi težavami. Krepitev socialne vključenosti je zato ključna za kakovostno in dostojno življenje ter preprečeva-nje socialne izolacije. Socialno delo v zdravstveni dejavnosti lahko z interdisciplinarnim pristopom in povezovanjem različnih sektor-jev pomembno pripomore k celostni obravnavi pacientov, razvoju skupnostnih programov in ozaveščanju javnosti. Ključni izzivi vklju-čujejo pomanjkanje hitro dostopnih podpornih storitev in šibko povezanost zdravstvenega in socialnega sektorja. Med priložnostmi pa so razvoj prilagojenih storitev in sistemskih rešitev, ki omogočajo lažji prehod pacientov v vsakdanje življenje in krepijo njihovo soci-alno vključenost. Predstavitev avtorice: Tamara Pejanović Jovanović, univ. dipl. soc. delavka, je zaposlena v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije Soča, na Oddelku za rehabilitacijo pacientov po poškodbah, s perifernimi živčnimi okvarami in revmatološkimi obolenji. Kontakt: tamara.pejanovic@ir-rs.si 67 Klavdija Gorjup POSREDNA TRAVMATIZACIJA STROKOVNIH DELAVK IN DELAVCEV, ZAPOSLENIH NA PODROČJU VARSTVA OTROK IN DRUŽINE NA CENTRU ZA SOCIALNO DELO Glede na kompleksnost in številčnost zadev, s katerimi se sreču-jemo zaposleni na specializiranih področjih na centrih za socialno delo, je pomembno, da spregovorimo tudi o skrbi zase. Naš vsakdan je prepleten s hudimi izkušnjami posameznikov in družin, ki jim v delovnem odnosu zagotavljamo pomoč. Njihove zgodbe vplivajo na nas – naše doživljanje in čustvovanje. Zato je pomembno, ko pri sebi prepoznamo spremembe, da imamo podporo znotraj kolek-tiva, v vodstvu in tudi doma, da poskrbimo zase. To, kar se dogaja v nas, lahko opišemo kot sekundarno travmatizacijo, izčrpanost zaradi sočutja, posttravmatski stresni sindrom ali izgorelost. Bistvo vseh je, da zaradi našega dela, v katero vstopamo osebno in z veliko empa-tije, ob doživljanjih in izkušnjah drugih vsa silovita občutja doživ-ljamo tudi sami. Kako intenzivno se odzivamo na izkušnje sogovor-nikov, pa je odvisno od več dejavnikov – od institucije, podpore, ki jo prejmemo, in od naših osebnostnih značilnosti. Prispevek na podlagi osebne izkušnje opozarja, da je pomembno govoriti o tem in na vseh ravneh omogočiti razmere, v katerih bomo lahko zaposleni poskrbeli zase in kakovostno opravljali svoje delo na najzahtevnejših področjih. Predstavitev avtorice: Klavdija Gorjup je univerzitetna diplomirana socialna delavka, zapo-slena kot višja svetovalka na področju varstva otrok in družine na Centru za socialno delo Celje, enoti Laško. Kontakt: klavdija.gorjup@gov.si 68 Amir Crnojević MED DOLŽNOSTJO IN ZLORABO Kje je meja med skrbjo in nasiljem nad starim človekom? Nasilje nad starimi ljudmi v domačem okolju ostaja pogosto prikrito in sistemsko premalo obravnavano, kljub hudim posledicam za žrtve. Stari ljudje so zaradi telesne oslabelosti, zmanjšanja kognitivnih spo-sobnosti in socialne odvisnosti pogosto nemočni pri prijavi nasilja. Prispevek osvetljuje problematiko na primeru uporabnice storitve socialne oskrbe na domu in analizira oblike nasilja, vzroke za njegovo prikritost in vlogo socialnih služb pri prepoznavanju in obravnavi nasilja. Poudarek je na vlogi Zavoda za oskrbo na domu in drugih deležnikov pri zgodnjem prepoznavanju znamanj in zaščiti ranljivih posameznikov. Obravnavan je tudi razmislek, kje je meja med skrbjo in nadzorom, saj lahko nejasna ločnica povzroča kršitve pravic starih ljudi. Prispevek poudarja potrebo po jasnejših protokolih obravnave, interdisciplinarnem sodelovanju in večji ozaveščenosti. Predlagane rešitve vključujejo krepitev zagovorništva in celostni pristop soci-alnega dela pri preprečevanju nasilja, ki presega zgolj individualne intervencije in upošteva širše družbene in institucionalne izzive za zagotavljanje dostojanstva starih ljudi. Predstavitev avtorja: Amir Crnojević je strokovnjak na področju socialnega dela s starimi ljudmi in socialnega dela v skupnosti. Kot koordinator pomoči na domu v Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana načrtuje, koordinira in razvija storitve socialne oskrbe. Je predsednik Gerontološkega društva Slovenije. Kontakt: amir.crnojevic@zod-lj.si 69 Dajana Toumeh Ravlija, Gordana Berc MIGRANTI NA HRVAŠKEM: IZZIVI INTEGRACIJE Perspektive lokalne samouprave, institucij in migrantov v integracijskem procesu O izzivih vključevanja migrantov na Hrvaškem ni ustrezne literature, zato je težko razviti ustrezne politike za njihovo vključevanje. Razi-skavo je omogočil projekt „SHAPE - SHAring Actions for the Partici-pation and Empowerment of migrant community and Local Authori-ties“, ki ga sofinancira program AMIF. Namen raziskave je bil analizirati izkušnje migrantov ter dojemanje lokalnih oblasti in institucij glede migracij in vključevanja. Namen raziskave je bil tudi zagotoviti vpog-led v položaj migrantov, opredeliti ovire pri vključevanju ter ponuditi smernice za izboljšanje politik in praks. Raziskava se osredotoča na izobraževanje, zdravje, nastanitev in zaposlovanje. Analiza polstruk-turiranih intervjujev (N=7) in fokusnih skupin (N=16) je opredelila ključne potrebe migrantov: večja sprejemljivost v družbi, boljši jezi-kovni tečaji, dostop do bolje plačanih delovnih mest ter več preva-jalcev in kulturnih posrednikov v zdravstvenem sektorju. Rezultati raziskave poudarjajo pomen vključevanja migrantov v oblikovanje politik priseljevanja in zagotavljajo konkretna priporočila za njihovo boljšo prilagoditev dejanskim potrebam. Predstavitev avtoric: Dajana Toumeh Ravlija, magistrica socialnega dela, je asistentka na Katedri za socialno delo v Študijskem centru za socialno delo Pravne fakultete Univerze v Zagrebu. Od leta 2020 do 2023 je delala v Jezuit-ski službi za begunce na področju integracije migrantov. Gordana Berc je redna profesorica na Katedri za socialno delo v Štu-dijskem centru za socialno delo Pravne fakultete Univerze v Zagrebu. Kontakt: dravlija@pravo.unizg.hr, gberc@pravo.unizg.hr 70 Metoda Novak, Maja Rozman TININA POT Iz institucije v bivanje in zaposlitev s podporo Varstveno delovni center Tončke Hočevar je javni socialnovarstveni zavod s 57-letno tradicijo. V prispevku bo predstavljen primer uspe-šnega strokovnega sodelovanja z uporabnico Tino. Na svoji poti je preizkusila različne oblike bivanja in zaposlitve pod posebnimi pogoji. Pri strokovnem sodelovanju s Tino je bilo naše vodilo upošte-vanje koncepta delovnega odnosa. Uporabnica je bila aktivna v pro-cesu, odločitvah in konceptih osebnega vodenja, perspektive moči in zagovorništva. Pri delu z uporabniki upoštevamo koncept normaliza-cije in načelo vseživljenjskega učenja. Tako Tina danes uresničuje svoj potencial z delom v običajnem delovnem okolju in živi samostojno. Njena pot v zavodu se je začela z bivanjem v klasični internatski obliki (dom) pred 26 leti in z delom v eni izmed delavnic. Z mrežo strokov-nih sodelavcev smo Tino podprli pri njenem osebnostnem razvoju in napredku ter ji ob podpori omogočili polno življenje. Po načelih dein-stitucionalizacije Tina živi polno življenje – v skladu s svojimi vredno-tami, željami in potrebami. Predstavitev avtoric: Metoda Novak je vodja institucionalnega varstva, Maja Rozman pa vodja storitve vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji. Kontakt: metoda.novak@vdc.si, maja.rozman@vdc.si 71 Suzana Oreški PRISPEVEK SOCIALNEGA DELA NA PODROČJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA DANES IN V PRIHODNJE Predstavljena bo vloga socialne delavke v okviru interdisciplinarnih timov, ki delujejo na centrih za duševno zdravje odraslih. Imple-mentacija teh centrov je del programa MIRA, ki izhaja iz Resolucije nacionalnega programa duševnega zdravja. Poseben poudarek bo namenjen izzivom pri oblikovanju nove identitete in pridobivanju kompetenc socialnega dela v skupnostnih timih, ki so v okviru cen-trov za duševno zdravje odraslih nov pristop k obravnavi oseb s teža-vami z duševnim zdravjem. Reforma služb na področju duševnega zdravja omogoča izvajanje storitev na primarni zdravstveni ravni, tudi delo na terenu in povezovanje s skupnostjo. Interdisciplinarni pristop omogoča celovitejšo obravnavo uporabnikov in njihovo soci-alno vključevanje, to pa je temelj za učinkovitejšo podporo in izbolj-šanje kakovosti njihovega življenja. Socialna delavka pripomore k podpori posameznikom v stiski, urejanju njihove življenjske situacije, prav tako ima tudi ključno vlogo pri preventivi, deinstitucionalizaciji, destigmatizaciji in povezovanju različnih strokovnjakov v celostni mreži služb za namen celovitejše obravnave in socialne vključenosti uporabnikov. Predstavitev avtorice: Dr. Suzana Oreški je univ. dip. soc. delavka, ki ima več kot dvajset let izkušenj dela v praksi z osebami s težavami z duševnim zdravjem in njihovimi svojci. Od leta 2024 je zaposlena na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, na Centru za duševno zdravje. Kontakt: suzana.oreski@nijz.si 72 Tjaša Franko MENSTRUALNA PRAVIČNOST Vloga socialnega dela Menstruacija je ena izmed pomembnih, a še vedno pogosto spregle-danih tem. Čeprav gre za naravni fiziološki proces, ostaja v številnih kulturah tabuizirana. To vpliva na primer na dostop do informacij in izobraževanja, menstrualnih higienskih pripomočkov in ustrezne zdravstvene oskrbe. Ta sistemska zanemarjenost menstruacije je izraz patriarhalnih struktur, ki teme žensk in spolnih manjšin odrivajo na obrobje. Prispevek se osredotoča na menstrualno pravičnosti, tj. pristop, ki izhaja iz feminističnih prizadevanj za telesno avtonomijo in zdravje žensk, se zavzema za odpravo diskriminacije in ukoreninjenih neenakostih, povezanih z menstruacijo, in zagovarja celostno obrav-navo menstruacije. Prakse socialnega dela bi lahko imele pomembno vlogo pri oblikovanju in uvajanju celovitih pristopov na področju menstrualne pravičnosti. To zahteva interdisciplinarno sodelovanje z drugimi strokami. Predstavitev avtorice: Tjaša Franko je mlada raziskovalka, zaposlena na Centru za filozofijo vzgoje (Pedagoški inštitut), in doktorska študentka. Kontakt: tjasa.franko@pei.si 73 Meta Rutar, Špela Razpotnik INTEGRACIJA SLUŽB KOT POT RAZVOJA NA PODROČJU OBRAVNAVE KOMPLEKSNIH POTREB Predstavljena bo integracija služb in disciplin na področju komple-ksnih potreb kot nujna pot razvoja, ki lahko pomaga zgostiti neza-dostne mreže podpore, zaradi katerih najranljivejši člani skupnosti v obstoječih mrežah ne dobijo ustrezne podpore oz. je ta pogosto obo-jestransko (tako za uporabnike kot za predstavnike strokovnih služb, ki zagotavljajo podporo) nezadovoljiva in povzroča učinek vrtljivih vrat. Posebej bo prikazana interakcija teh dejavnikov: uporabe pre-povedanih drog, duševnih stisk in brezdomstva. Analize izbranih pri-merov pokaže možnosti in omejitve oblik integracije storitev. Izbrani primeri prikažejo, kako medsektorsko sodelovanje, mreženje v skup-nosti, ustvarjanje konzorcijev delno že odgovarjajo na izzive oseb s kompleksnimi potrebami. Kaj ostajajo izzivi za stroke v prihodnje? In kako v prihodnje gostiti mreže podpore v smeri med- in tudi tran-sdisciplinarnosti, izhajanja iz uporabnikov ob upoštevanju specifike vsakokratnih lokalnih skupnosti. Predstavitev avtoric: Meta Rutar je socialna pedagoginja, diplomantka Pedagoške fakul-tete v Ljubljani. Diplomirala je iz cirkuške pedagogike. V Novi Gorici že skoraj dve desetletji vodi Dnevni center za uporabnike prepove-danih drog. Dr. Špela Razpotnik je docentka s področja socialne pedagogike, zaposlena kot visokošolska učiteljica in raziskovalka na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Kontakt: spela.razpotnik@sent.si, spela.razpotnik@pef.uni-lj.si 74 Vera Grebenc, Amra Šabić NOVE OBLIKE SKUPNOSTI V SODOBNIH GENTRIFICIRANIH MESTIH Ljubljana se tako kot vsa druga mesta po svetu srečuje z vse večjo urbanizacijo in gentrifikacijo, ki je izraz nasprotujočih si teženj zaseb-nih in javnih vlagateljev v stanovanjsko dejavnost. Draga stanova-nja se gradijo v mestnem središču, javna in socialna stanovanja pa v predmestju s slabšo infrastrukturo. V prispevku bodo predstavljeni primeri posledic gentrifikacije na podlagi rezultatov raziskave v pri-mestni soseski Novo polje. Soseska, ki je bila zgrajena kot odziv na pomanjkanje cenovno dostopnih stanovanj za mlade družine, soci-alno ogrožene družine in posameznike, se srečuje s konfliktnimi vrednotami, ki je posledica nepremišljenega urbanističnega načr-tovanja. Raziskava je bila izvedena v okviru aktivnosti projekta Eras-mus+ URGE - Urban Age Ethics and Social Inclusion. Osredotočila se je na vrednote prebivalcev ter njihove potrebe in poglede na skup-nost. Uporabljen je bil mešani pristop z uporabo etnografskih, pripo-vednih in participativnih raziskovalnih metod ter analizirali različne vrste podatkov. Raziskavo smo izvedli z nevladno organizacijo Kralji ulice. Ugotovili smo, kako stanovalci uporabljajo javni prostor, kakšne so napetosti med njimi in kako te napetosti rešujejo. Predstavitev avtoric: Vera Grebenc je doktorica socialnega dela, zaposlena kot docentka in raziskovalka na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani. Amra Šabić je doktorica socialnega dela, zaposlena je na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani kot docentka na področju mladih in zasvojenosti. Kontakt: vera.grebenc@fsd.uni-lj.si, amra.sabic@fsd.uni-lj.si 75 Mitja Svete, Anja Lazar, Lea Lebar, Maruša Tomc Arko PREGLED STANJA VPELJAVE DOLGOTRAJNE OSKRBE V SLOVENIJI Slovenija se podobno kot druge evropske države srečuje z izzivi pove-čevanja in spreminjanja potreb po dolgotrajni oskrbi, in sicer se bodo povečevale potrebe po oskrbi, ki bodo hkrati tudi kompleksnejše. Na nujnost ureditve področja dolgotrajne oskrbe v Sloveniji že več let opozarjajo mednarodne in nacionalne organizacije, zato je Slovenija leta 2023 sprejela Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki postopno uvaja nove pravice do dolgotrajne oskrbe pa tudi nove postopke in metode. Na Inštitutu RS za socialno varstvo od leta 2025, ko se začnejo izvajati pra-vice do dolgotrajne oskrbe na domu in dodatne pravice, spremljamo vzpostavljanje mreže storitev in razvoj sistema dolgotrajne oskrbe. Prispevek bo pokazal aktualne rezultate spremljanja in evalvacije. Predstavitev avtorjev: Mitja Svete je razvojni sodelavec na Inštitutu RS za socialno varstvo za področje dolgotrajne oskrbe. Anja Lazar je sodelavka Inštituta RS za socialno varstvo, kjer se ukvarja s področjem dolgotrajne oskrbe in s stanovanjsko preskrbo za namene uresničevanja dezinstitucionalizacije. Lea Lebar je razvojna sodelavka na Inštitutu RS za socialno varstvo in na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s področjem razvoja dolgotrajne oskrbe v Sloveniji. Maruša Tomc Arko je pravnica in raziskovalka na Inštitutu RS za soci-alno varstvo. Kontakt: mitja.svete@irssv.si, anja.lazar@irssv.si, lea.lebar1@irssv.si, marusa.tomc-arko@guest.arnes.si, 76 Klara Mestek VLOGA SOCIALNIH DELAVK IN DELAVCEV V ČASU POPLAV 2023 Na svetu so naravne in druge nesreče stalnica, vendar je videti, da postajajo katastrofe čedalje pogostejše in obsežnejše. Posledice katastrof, ki so veliko več kot samo ekonomsko breme ljudi in države, so pri ljudeh opazne tudi takrat, ko jih v naravi ni več mogoče zaznati. Avgusta 2023 so Slovenijo prizadele obsežne poplave in korenito posegle v življenja ljudi. Socialne delavke so v času poplav v okviru pristojnosti in same vloge institucije v družbi zagotavljale pomoč lju-dem, ki so bili prizadeti v poplavah. Kljub pomanjkanju jasnih smer-nic so razvile inovativne pristope, prilagojene posameznim skupnos-tim in okoliščinam. Na terenu so izvajale oceno potreb prizadetih, jim zagotavljale psihosocialno podporo in jih povezovale z drugimi obli-kami pomoči. Poleg tega so pomagale pri urejanju socialnih transfer-jev, organizaciji namestitev in ponovni vzpostavitvi vsakodnevnega življenja. S pravočasnim vključevanjem socialnih delavk v načrte zaš-čite in reševanja lahko pripomoremo k bolj koordiniranemu in učin-kovitejšemu odzivu, preprečevanju stik in zmanjševanju dolgoročnih posledic. Predstavitev avtorice: Klara Mestek je magistrica socialnega dela. Zaposlena je na Fakulteti za socialno delo kot asistentka na Katedri za duševno zdravje v skup-nosti. Kontakt: klara.mestek@fsd.uni-lj.si 77 Petra Videmšek, Primož Rakovec SKRB ZA RAZBREMENITEV Socialno delo je specifična profesija, ki je že zaradi narave dela stresna – vsakodnevne in neposredne stike imamo z ljudmi z osebnimi izku-šnjami duševne stiske, ki potrebujejo pomoč in podporo pri spop-rijemanju s številnimi izzivi. Na podlagi raziskave bo predstavljeno, zakaj je na področju socialnega dela skrb zase nujna in katere so pra-kse strokovne delavke uporabljajo pri skrbi zase. Prikazano bo, kako socialne delavke razumejo skrb zase in katere so najpogostejše ovire pri udejanjanju tega. Kaže, da socialne delavke bolj kot zase poskr-bijo za sogovornike. Skoraj vse anketiranke iz vzorca se strinjajo, da je skrb zase zelo pomembna za dobro počutje in poklicno delo soci-alnih delavk, a le 38 % jih navaja, da znajo poskrbeti za svoje dobro počutje, le 23 % vprašanih socialnih delavk pa skrbi zase vsak dan. Najpogostejši oviri pri skrbi zase sta preobremenjenost in pomanj-kanje časa. Predstavljeni bodo možni koraki za večjo skrb zase tako na področju izobraževanja kot na področju vsakodnevne socialnode-lovne prakse. Skrb zase ni samo odgovornost posamezne strokovne delavke, temveč celotnega kolektiva in predvsem organizacije. Predstavitev avtorjev: Dr. Petra Videmšek je izredna profesorica na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani. Dr. Primož Rakovec je docent na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani. Kontakt: petra.videmsek@fsd.uni-lj.si, primoz.rakovec@fsd.uni-lj.si 78 Maruša Treven Nagode, Nina Mozetič INŠTITUT SKRBNIŠTVA KOT DRUŽBENI IZZIV Ujetost človekovih pravic v zakonodajnih postopkih Na centrih za socialno delo se pri svojem delu zagotavljanja pomoči srečujemo z novimi izzivi sodobne družbe, ki se neizogibno stara. Večino pravic ljudje urejamo na različnih uradih z različnimi vlogami in dokumentacijo. Pri svojem delu opažamo, da si osebe lahko zago-tovijo pravice le tako, da vložijo prošnjo same ali zanje to uredi skrb-nik. Na centru za socialno delo opozarjamo, da je vedno več pravic – predvsem s področja varstva starejših – povezanih z določenimi uradnimi postopki, ki so dostopni le osebam pod skrbništvom. Pri-spevek bo opozoril na temeljne človekove pravice in svoboščine in na poseganje inštituta skrbništva v te pravice. Opozoriti je treba tudi na vse več zadev s področja skrbništva nad odraslimi osebami in na pridobivanje pravic (npr. pravica do dolgotrajne oskrbe, pomoči na domu, osebne asistence, zdravstvene pravice, pravice po ZPIZ), ki jih uporabnikom ne uspeva uveljaviti, če sami ne zmorejo podati zah-tevkov ali vlog. Predstavitev avtoric: Maruša Treven Nagode, magistrica socialnega dela, je pomočnica direktorice CSD Primorsko Notranjska, Enota Cerknica. Nina Mozetič, univerzitetna diplomirana pravnica, je direktorica CSD Severna Primorska. Kontakt: marusanagode@gmail.com, nina.mozetic@gov.si 79 Klara Golob, Polona Kladnik PROSTOVOLJSKA PSIHOSOCIALNA PODPORA OB IZREDNIH DOGODKIH IN DRUGIH KRIZNIH SITUACIJAH Predstavljen bo sistem prostovoljske psihosocialne podpore ob izrednih dogodkih in drugih kriznih situacijah, ki ga v okviru Rde-čega križa Slovenije (Območnega združenja Ljubljana) razvijamo od leta 2014. Prostovoljci, ki se vključujejo v Skupino za psihosocialno pomoč, po opravljenem usposabljanju delujejo na dveh ravneh. V rednem delu kot opora ljudem – posameznikom in družinam, ki se zaradi revščine in drugih okoliščin spoprijemajo s številnimi izzivi – ter ob izrednih dogodkih (poplave, množične migracije, požari, neu-rja ipd.), ko zagotavljajo podporo prizadetim in očividcem. Sistem odzivanja ob izrednih razmerah razvijamo v sodelovanju z Oddelkom za zaščito in reševanje Mestne občine Ljubljana. Prostovoljski sistem na eni strani omogoča dostopnost psihosocialne podpore širši popu-laciji in je most med ljudmi, ki se znajdejo v stiski, in sistemi strokovne pomoči. Na drugi strani pa pomeni strokovni izziv pri izvajanju uspo-sabljanj, mentoriranju prostovoljcev in zagotavljanju ustrezne pod-pore uporabnikom. V svoje delo aktivno vključujemo oceno potreb prebivalcev lokalnega okolja, načrtujemo, organiziramo in zagota-vljamo ustrezno pomoč. Predstavitev avtoric: Klara Golob, mag. soc. dela, je kot strokovna delavka zaposlena na RKS-OZ Ljubljana na področju socialnih programov in humanitarnih dejavnosti, mentorica prostovoljkam in prostovoljcem Skupine za psihosocialno pomoč. Polona Kladnik, univ. dipl. soc. del., na RKS-OZ Ljubljana deluje kot članica Skupine za psihosocialno pomoč ter Nastanitvene enote. Je trenerka psihološke prve pomoči in gasilska zaupnica. Kontakt: klara.golob@rdecikrizljubljana.si, kladnik.polona@gmail.com 80 Urška Repar Justin, Polona Kuhar, Nina Mešl MOBILNA SLUŽBA ZA ZGODNJO PODPORO DRUŽINAM NA DOMU Projekt CSD Gorenjska kot odziv na potrebe družin v kompleksnih življenjskih okoliščinah Konceptualizacija podpore družinam je relevantno vprašanje, pove-zano s socialnopolitičnimi vprašanji in neposrednimi praksami, ki se kažejo na konkretnih izkušnjah družinskih članov. Pristopi podpore družini so lahko osredotočeni na otroka ali starše, lahko so obliko-vani na podlagi podpore ali nadzora, univerzalni ali usmerjeni v spe-cifične probleme. V pilotnem projektu »Mobilna služba za podporo družinam s številnimi izzivi« smo v sodelovanju med CSD Gorenjska in Fakulteto za socialno delo razvijali zgodnjo podporo družinam. Z družinami sodelujemo v domačem okolju, družine prejmejo pomoč, ko jo potrebujejo, in jo lahko prejemajo, dokler jo potrebujejo. Na CSD zaposlene strokovne delavke v mobilni službi zagotavljajo pod-poro v obliki redne, kontinuirane in na odnosu utemeljene sodelo-valne pomoči. Cilj je preprečiti stopnjevanje problemov in preprečiti dodatne obremenjujoče izkušnje. Rezultati analize fokusnih skupin o izkušnjah s pilotnim projektom, izvedenih z vodstvom CSD, stro-kovnimi delavkami in raziskovalkami, so pokazali, da lahko s sode-lovanjem razvijamo ustrezne odgovore tako na področju znanja za ravnanje kot ustvarjanja ustreznih institucionalnih okvirjev za delo. Predstavitev avtoric: Urška Repar Justin, univ. dipl. pravnica, je direktorica Centra za soci-alno delo Gorenjska. Polona Kuhar, univ. dipl. socialna delavka, je zaposlena na Centru za socialno delo Gorenjska na področju socialnovarstvenih storitev. Dr. Nina Mešl, univ. dipl.soc. delavka, je visokošolska učiteljica in razi-skovalka na Fakulteti za socialno delo. Kontakt: urska.repar-justin@gov.si, polona.kuhar@gov.si, nina.mesl@fsd.uni-lj.si 81 Klemen Ličen KOLIKO SMEM POVEDATI? Izkušnje heteroseksualnih moških, ki so preživeli intimnopartnersko nasilje Namen prispevka je opozoriti, da ne le ženske, temveč tudi moški doživljajo intimnopartnersko nasilje. V ospredju bo glas moških v heteroseksualnih partnerskih vezah, ki doživljajo tako fizične poškodbe kot psihično nasilje. Kvantitativno je bila leta 2020 obde-lana raziskava, ki jo je opravil SURS na reprezentativnem nacional-nem vzorcu in raziskuje varnost v zasebnem okolju respondentov. Predstavljeno bo, kaj so moški povedali o nasilju njihovih parnerk nad njimi. Raziskava podrobneje prikaže nasilje trenutne in nekda-nje partnerke. Podrobna analiza sekundarenga gradiva je pokazala, da tudi moški doživljajo vse oblike nasilja (tudi spolnega) svojih par-tnerk, da dogodkov nasilja ne prijavijo policiji, da pomoč poiščejo le redki in le v pogovorih z bližnjo osebo. Gre za spregledano temo, ki ji je treba nameniti več pozornosti tudi z namenom oblikovanja ustrez-nih oblik pomoči za moške. Predstavitev avtorja: Klemen Ličen je mag socialnega dela, strokovni delavec, prejemnik Prešernove nagrade za magistrsko delo leta 2020, doktorski študent Fakultete za socialno delo. Kontakt: klemen.licen@protonmail.com 82 Andrej Brdnik Stupan, Maša Kerin UPORABNIKI V KOMPLEKSNIH OKOLIŠČINAH, KI V DELOVNI ODNOS VSTOPAJO NEPROSTOVOLJNO Zakonca, stara 84 in 83 let, sta bila pred dvema letoma deložirana iz hiše, kjer sta živela. Pol leta pred tem se je center za socialno delo (CSD) aktivno vključeval in ponujal pomoč, a sta jo zavračala. Na začetku ponujene pomoči so se pri njima začele kazati težave z duševnim zdravjem. Po deložaciji sta sama odšla na drug konec države in tam je policija vključila CSD. Potem sta bila začasno nameščena v hostel, CSD pa je zanju iskal krizno namestitev, a pomoč sta zavračala. Med-tem sta za nekaj mesecev izginila. CSD je ugotovil, da sta živela pri osebi, ki jima je pobrala ves denar. CSD je sprožil postopek sprejema oseb v obravnavo v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda. Sodni izvedenec je podal mnenje, da tega ne potrebujeta, zato je CSD sprožil postopek sprejema oseb na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, sodišče je predlog upo-števalo. Hkrati je potekal postopek za določitev odrasle osebe pod skrbništvo. V prispevku bodo prikazani izzivi, s katerimi se strokovne delavke na CSD srečujejo pri zagotavljanju pomoči in podpore skupi-nam, ki pomoč zavračajo. Predstavljeni bodo konkretni izzivi kriznih namestitev. Predstavitev avtorjev: Andrej Brdnik Stupan in Maša Kerin sta zaposlena na CSD Maribor, Enota Lenart, na delovnem mestu strokovni delavec na CSD. Kontakt: andrej.brdnik-stupan@gov.si, masa.kerin@gov.si 83 Vid Florjanc SOCIALNA VKLJUČENOST OTROK IN MLADOSTNIKOV IZ RANLJIVIH SKUPIN NA SKATEPARKU POD FABIANIJEVIM MOSTOM Oživljanje urbanega prostora s športno vzgojo Septembra 2022 se je v skateparku pod Fabianijevim mostom v Lju-bljani začel projekt brezplačnega poučevanja rolkanja za otroke in mladostnike. Pobudo je financirala Mestna občina Ljubljana. Cilji so bili približati osnove rolkanja mladim, oživiti skatepark in ga vklju-čiti v skupnost kot varen prostor za gibanje in druženje. Prostor, ki je bil prej zanemarjen in nevaren, se je preoblikoval v odprto okolje za pozitivne stike. Poseben poudarek je bil namenjen otrokom in mla-dostnikom iz socialno šibkejših okolij, priseljenskih družin in tistim z vedenjskimi in čustvenimi težavami. Z redno udeležbo so razvijali občutek o lastni vrednosti, izboljšali socialne spretnosti, zmanjšali občutek izoliranosti in pridobili pozitivne izkušnje sodelovanja. Pro-jekt je spodbudil tudi rednejšo telesno dejavnost, zmanjšal udeležbo v tveganih vedenjih in omogočil mladim iz ranljivih okolij dostop do varnega, podpornega in spodbudnega okolja. Predstavitev avtorja: Vid Florjanc je zaposlen kot vzgojitelj v Dijaškem domu Bežigrad v Ljubljani. Leta 2022 je zagnal projekt brezplačnih rolkarskih vadb pod Fabianijevim mostom, ki združuje socialno delo in športno vzgojo. Kontakt: vid.florjanc@guest.arnes.si 84 Suzana Wolf, Tina Mijatović IZZIVI SOCIALNEGA DELA Z DRŽAVLJANI TRETJIH DRŽAV V SLOVENSKIH ZAPORIH Bivanje v zaporskem okolju in odvzem osebne svobode sta že sama po sebi zahtevna psihosocialna izziva, državljani tretjih držav pa se v slovenskih zaporih srečujejo še z dodatnimi izzivi, ki zahtevajo prila-godljive, inovativne in kulturno občutljive pristope socialnega dela. Težave, kot so pomanjkanje osnovnih sredstev, komunikacijske in kulturne ovire, omejeni stiki z družinami in socialno mrežo ter neza-dostna priprava na življenje po odpustu, zahtevajo celovit odziv, ki presega zgolj institucionalne meje. Socialni delavci imajo ključno vlogo pri spoprijemanju s temi izzivi, saj delujejo kot posredniki med obsojenci, institucijami in družbo pri zagotavljanju dostojanstva in socialne vključenosti. Njihova naloga je zagotavljanje, da so pravice in potrebe tujih obsojencev prepoznane in ustrezno obravnavane, to pa prispeva k humanejšemu in učinkovitejšemu sistemu izvrševanja kazenskih sankcij v RS. Tema je aktualna zaradi prezasedenosti zavo-dov in večanja števila tujih državljanov, priprtih ali obsojenih zaradi storitve kaznivih dejanj po 308. členu Kazenskega zakonika, ki določa nezakonito prehajanje državnih meja. Predstavitev avtoric: Suzana Wolf, uni. dipl. soc. del., je vodja sektorja za tretma v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana. Tina Mijatović, mag. soc. del., je višja svetovalka v Zavodu za prestaja-nje kazni zapora Ljubljana. Kontakt: suzana.wolf@gov.si, tina.mijatovic@gov.si 85 Anže Jurček, Ana Cristina Santos RAZISKOVANJE ŽIVLJENJSKIH ZGODB LGBTI+ STAREJŠIH Z UPORABO METODE BNIM Izkušnje projekta TRACE V prispevku bo predstavljen projekt TRACE »Kvirovsko državljanstvo skozi čas: staranje, starizem in s starostjo povezane politike LGBTI+ v Evropi«. Projekt je osredotočen na izkušnje starejših LGBTI+ ljudi v petih južnoevropskih državah (Portugalska, Italija, Grčija, Malta in Slovenija) in temelji na poglobljeni analizi s starostjo povezanih politik do LGBTI+, staranja in starizma. Na podlagi teh politik so bile za raziskavo izbrane države, ki so v zgodovini doživele obsežne spre-membe v življenjih LGBTI+ ljudi tako v zakonodaji kot v družbi na sploh. Starejši LGBTI+ ljudje imajo enkratno znanje o teh spremem-bah, saj so preživeli različna obdobja od časa kriminalizacije homo-seksualnosti, pandemije HIV-a in aidsa do danes. S tem namenom je bilo v Sloveniji intervjuvanih 12 LGBTI+ oseb, starejših od 60 let, pri tem pa je bila uporabljena biografsko-narativna interpretativna raz-iskovalna metoda. Poleg projekta bo fokus predstavitve na uporabi v slovenskih raziskavah te redkeje uporabljene raziskovalne metode ter na priložnostih in izzivih raziskovanja nevidne populacije LGBTI+ starejših s to metodo. Predstavitev avtorjev: Anže Jurček je doktorski študent in asistent na Katedri za raziskovanje in organizacijo Fakultete za socialno delo. Ana Cristina Santos ima doktorat iz študij spola in je vodilna razisko-valka na Centru za družboslovne študije Univerze v Coimbri. Kontakt: anze.jurcek@fsd.uni-lj.si, cristina@ces.uc.pt 86 Maruša Zalokar NARATIVNI PRISTOPI K TRAVMI: VSILJENI NADZOR IN ŽENSKE, KI SO PREŽIVELE NASILJE Razumevanje in odpravljanje posledic nasilja v socialnem delu Nasilje nad ženskami pogosto pušča globoke in dolgotrajne posle-dice, ki presegajo telesno in psihološko škodo. Vpliva na identiteto, samospoštovanje in občutek nadzora nad lastnim življenjem. Pove-zan je s konceptom »vsiljenega nadzora«, ki ga je razvil Evan Stark, in poudarja, kako lahko socialno delo pomaga ženskam, ki so preživele to obliko nasilja, ponovno pridobiti avtonomijo in preoblikovati svoje življenjske zgodbe. Narativne prakse poudarjajo, da se pomeni izku-šenj oblikujejo v družbenih in kulturnih kontekstih. Načini ravnanja, kot so eksternalizacija problemov, ponovno pisanje zgodb, raziskova-nje izjemnih izkušenj in uporaba zunanjih prič, omogočajo ženskam, da problematizirajo dominantne naracije in oblikujejo nove perspek-tive. Prispevek bo osvetlil dva primera iz prakse svetovalnega dela z žrtvami nasilja, ki ponazarjata uporabo različnih narativnih pristopov in pomen učinkovitega medinstitucionalnega sodelovanja pri obrav-navi sistemskih in medosebnih dimenzij nasilja. Poudarjena bo tudi vloga skupnostnega dela in zagovorništva pri ustvarjanju trajnostnih podpornih struktur za ženske. Predstavitev avtorice: Maruša Zalokar, mag. socialnega dela, je specializantka sistemske terapije in doktorska študentka na Fakulteti za socialno delo Uni-verze v Ljubljani. Ima večletne izkušnje z delom z ženskami z izkušnjo nasilja v nevladni organizaciji. Kontakt: marusa.zalokar@gmail.com 87 Miriam Hurtado Monarres, Valentina Hlebec, Zdenka Šadl »TI SI PA KAR DOMA« Skrita diskriminacija neformalnih oskrbovalcev Oskrbovalne naloge zahtevajo od neformalnih oskrbovalcev veliko časa, predanosti in koordinacije, to pa lahko povzroča konflikte z delovnimi obveznostmi. Oskrbovalci so zaradi oskrbe pogosto pre-obremenjeni, označeni kot manj produktivni in diskriminirani v primerjavi z drugimi delavci. Raziskava preučuje, kako neformalni oskrbovalci otrok in odraslih s posebnimi potrebami ter starejših doživljajo izzive pri usklajevanju dela in oskrbe, ter njihove odnose z delodajalcem in sodelavci. Za ta namen je bilo opravljenih 26 inter-vjujev. Cilj raziskave je obravnava problematike diskriminacije dru-žinskih neformalnih oskrbovalcev na področju zaposlovanja in dela. Preliminarni rezultati kažejo na nerazumevanje delodajalcev in sode-lavcev ter omejene možnosti za napredovanje. Socialno delo lahko neposredno lajša problem diskriminacije z zagovorništvom, ozave-ščanjem javnosti, zagotavljanjem psihosocialne podpre in krepitvijo moči oskrbovalcev. Zagovorništvo lahko izboljša politike na delov-nem mestu, ozaveščanje zmanjša stigmo, psihosocialna podpora in krepitev moči pa pomagata pri spoprijemanju s stresom in izboljša-nju položaja v delovnem okolju. Predstavitev avtoric: Mag. Miriam Hurtado Monarres je raziskovalka in doktorska štu-dentka sociologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Dr. Valentina Hlebec je profesorica na Fakulteti za Družbene vede Univerze v Ljubljani. Dr. Zdenka Šadl je docentka za sociologijo na Fakulteti za Družbene vede Univerze v Ljubljani. Kontakt: miriam.hurtado-monarres@fdv.uni-lj.si, valentina.hlebec@fdv.uni-lj.si, zdenka.sadl@fdv.uni-lj.si 88 Nika Cigoj Kuzma SOCIALNO DELO Z LJUDMI V STISKI Z UPORABO USTVARJALNIH TEHNIK Predstavljene bodo različne ustvarjalne tehnike za ljudi s težavami z duševnim zdravjem: kako si lahko pomagajo sami, v skupini ali dru-gim s svojimi znanji in spretnostmi. Tako lahko preprečimo medika-mentozno zdravljenje. V svetu za blaženje duševnih stisk uporabljajo: psihodramo, egostrukturalni ples, solo petje, zborovsko petje, risanje, fotografiranje in strukturiranje videa, različne tehnike kreativnega pisanja in razmišljanja. Oseba se sprosti, si izboljša psihično stanje, se uravnovesi. Kreativnost pomaga premagati razne ovire in stresne situacije na življenjski poti ter preprečiti psihično krizo. Predstavitev avtorice: Nika Cigoj Kuzma je psihologinja z opravljenim podiplomskim študi-jem socialne medicine. Ima strokovni izpit za zastopnike obravnave ljudi s težavami z duševnim zdravjem in za koordinatorja za obrav-navo oseb v skupnosti s težavami v duševnem zdravju ter je pod-predsednica društva SVIZCI, društva za uporabnike. Kontakt: nika.cigoj@fsd.uni-lj.si 89 Sara Jerebic Starešinič, Lucija Trabos CENTER ZA USPOSABLJANJE, DELO IN VARSTVO DOLFKE BOŠTJANČIČ, DRAGA Socialno vključevanje in enakovrednejša družbena vloga mladostnikov z zmerno motnjo v duševnem razvoju Predstavljeni bodo primeri dobrih praks Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič, Draga, in sicer s področja vključeva-nja mladostnikov z zmerno motnjo v duševnem razvoju v učno pra-kso. Učna praksa poteka znotraj Posebnega programa vzgoje in izo-braževanja. Kot primer dobre prakse bo predstavljeno delo v Drugi violini in Kavarnici posebne sorte. Kot sodelovanje v skupnosti bomo predstavili projekta »Dober, boljši, skupaj s tabo« in »Naredim, razve-selim«, pri katerih razvijamo in nadgrajujemo medsebojno sodelova-nje mladostnikov centra v Dragi ter obsojenk Zavoda za prestajanje kazni zapora Ig. S takšnimi programi spodbujamo razvoj samostoj-nejšega spoprijemanja z življenjem ter razvoj skrbnejše in odgo-vornejše osebnosti. Programi so celoviti procesi, v katerih učenci in obsojenke krepijo moč za razvoj zaupanja vase in sposobnosti za odločanje. Vključeni pridobijo potrditev in izkušnje za utrjevanje pozitivne samopodobe. To jih opogumlja za nadaljnje konstruktivno udejstvovanje in uspešnejše vključevanje v skupnost. Hkrati pripo-more k socialnemu vključevanju, enakovrednejši družbeni vlogi in bolj vključujoče usmerjeni družbi. Predstavitev avtoric: Sara Jerebic Starešinič in Lucija Traboc sta skupinski habilitatorki v CUDV Draga. Kontakt: jerebic.sara@gmail.com, lucija.trabos@gmail.com 90 Tamara Narat, Žana Marušič, Urban Boljka OTROCI IN MLADOSTNIKI S ČUSTVENIMI STISKAMI IN VEDENJSKIMI TEŽAVAMI V SISTEMU POMOČI Prispevek obravnava problematiko otrok in mladostnikov, ki so nasilni do sebe oziroma do drugih ali pa se z nasiljem srečujejo v družinskem okolju in se zaradi omenjenih težav znajdejo v različ-nih institucionalnih oblikah pomoči. Pri tem je posebna pozornost usmerjena v analizo sistema skrbi in kako ta zadovoljuje potrebe preučevane ciljne skupine otrok in mladostnikov. Podatki, na katerih temelji prispevek, so bili zbrani v okviru raziskave, ki jo je Inštitut RS za socialno varstvo izvedel leta 2024. V raziskavi so sodelovali različni deležniki, in sicer CSD, SC, CUDV, šolski svetovalni delavci, svetovalni centri za otroke, mladostnike in starše, nevladne organizacije, cen-ter za duševno zdravje otrok in mladostnikov, otroci, ki so nameščeni v SC, in njihovi starši. Njihove izkušnje potrjujejo, da sistem pomoči na tem področju ne deluje dobro. Potrebne so izboljšave na ravni zgodnje obravnave in preventive, treba je razvijati nove pristope in programe ter bolj okrepiti dobre prakse, predvsem pa je pomembno vzpostaviti delujoče medinstitucionalno sodelovanje na vseh ravneh (vertikalno in horizontalno). Predstavitev avtorjev: Dr. Tamara Narat je kot strokovna raziskovalna sodelavka zaposlena na Inštitutu RS za socialno varstvo, na oddelku Otroška opazovalnica. Dr. Urban Boljka je zaposlen kot strokovno raziskovalni sodelavec na Inštitutu RS za socialno varstvo, dopolnilno pa na Fakulteti za druž-bene vede. Žana Marušič je magistrica sociologije in kot raziskovalka zaposlena na Inštitutu RS za socialno varstvo. Kontakt: tamara.narat@irssv.si, zana.marusic@irssv.si, urban.boljka@irssv.si 91 Asja Niča Peterkovič, Urška Rendulić DELO Z OSEBAMI Z MOTNJO V DUŠEVNEM RAZVOJU IN DEMENCO Osebe z motnjo v duševnem razvoju in demenco se spopadajo z izzivi, ki zahtevajo različne načine obravnav, in težje izrazijo svoje težave. To otežuje zgodnje prepoznavanje demence. Pogoste so tudi pridružene motnje, ki dodatno otežujejo diagnozo. Predstavljeni bodo vedenjski in strukturirani pristopi, kot so kavarne spominov, terapija s spominjanjem in kognitivna stimulacija, ki izboljšujejo kakovost življenja oseb z motnjo v duševnem razvoju in demenco. V VDC Tončke Hočevar uporabljamo presejali test, ki omogoča hitro prepoznavo zmanjšanja kognitivnih sposobnosti, in gospodinjski model obravnave, ki omogoča osebnejši pristop pri delu z uporab-niki. Multidisciplinarni timi (strokovni delavci, fizioterapevti, delovni terapevti, zdravstveni delavci idr.) imajo odločilno vlogo pri podpori in oskrbi. Pri zgodnjem prepoznavanju demence sta ključna spoštljiv pristop in vključevanje oseb z motnjo v duševnem razvoju v vsako-dnevne dejavnosti. Za kakovostno življenje takšnih oseb je ključno celostno in prilagojeno delo, ki upošteva njihove individualne spo-sobnosti in potrebe. Predstavitev avtoric: Asja Niča Peterkovič dela v VDC Tončke Hočevar kot skupinski habili-tator v skupini z najstarejšimi uporabniki, ki imajo demenco. Urška Rendulić je v VDC Tončke Hočevar zaposlena kot skupinski habilitator. Kontakt: asja.peterkovic@vdc.si, urska.rendulic@vdc.si 92 Katja Polanec AKTIVACIJA STAREJŠIH OSEB Z INTELEKTUALNO OVIRO S POMOČJO TERAPIJE S PSOM V Varstveno delovnem centru Kranj (VDC Kranj) izvajamo storitev vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji za odrasle osebe z intelektualno oviro, ki so lahko dodatno senzorno ali gibalno ovirane. Upravičenci se lahko v storitev vključijo po 18. letu starosti. Zgornja starostna meja vključitve zakonsko ni določena. Vključeni so, dokler si tega želijo oziroma vse dokler jim lahko zagotavljamo ustrezno oskrbo. Trenutno je v naši storitvi vključenih 45 oseb z intelektualno oviro starejših od 50 let. V VDC Kranj v okviru vsebin za izboljšanje kakovosti življenja uporabnikov sodelujemo s Tač-kami pomagačkami, društvom za terapijo s pomočjo psov. Strokovni delavec s poznavanjem uporabnikov in sodelovanjem z vodnikom skrbno pripravi ure terapije s psom. Pes je medij, s katerim uresni-čujemo strokovni cilj – aktivacijo starejših uporabnikov. To v praksi pomeni spodbujanje socialnih interakcij, izboljšanje telesne aktivno-sti in kognitivno stimulacijo. Na podlagi rednih letnih evalvacij indi-vidualnih ciljev pri uporabniku tako ugotavljamo pozitiven napredek na področju njegovega psihofizičnega funkcioniranja. Predstavitev avtorice: Katja Polanec je na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani študirala analitsko sociologijo, nato pa magistrirala na Fakulteti za socialno delo na področju socialnega dela z družino. Zaposlena je v Varstveno delovnem centru Kranj kot skupinski habilitator. Kontakt: katja.polanec@gmail.com 93 Katja Ronchi, Sabina Menart OTROCI SO NAŠE NAJVEČJE BOGASTVO Socialno delo na Oddelku za (re)habilitacijo otrok na URI Soča Otroci so naše največje bogastvo. Kaj pa, ko v življenje otroka poseže dolgotrajna bolezen ali huda poškodba? V prispevku bo v ospredju vpliv bolezni ali poškodb na družinsko dinamiko, na spoprijemanje staršev z drugačno realnostjo in na prve stike družine s socialnim delavcem v rehabilitacijskem okolju. Na podlagi primerov iz prakse spoznamo razsežnost podpore socialnega delavca v zdravstvenem sistemu, ki je s svojim sistemskim pristopom in povezovanjem (mikro) družinskega okolja z (makro) sistemom (lokalna skupnost, država) enkratna. Predstavitev avtoric: Katja Ronchi je univerzitetna diplomirana socialna delavka, zapo-slena na URI Soča na Oddelku za (re)habilitacijo otrok. Sabina Menart je magistrica socialnega dela, zaposlena na URI Soča na Oddelku za (re)habilitacijo otrok. Kontakt: katja.ronchi@ir-rs.si, sabina.menart@ir-rs.si 94 Jana Mali, Anže Štrancar, Klara Mestek PALIATIVNA OSKRBA STANOVALCEV Z DEMENCO V DOMOVIH ZA STARE LJUDI Predstavitev projekta In-touch Ljudje z napredujočo obliko demence so najpogosteje nasta-njeni v domovih za stare ljudi. V zadnji fazi življenja je še posebej pomembno, da so v ospredju oskrbe njihove potrebe, da so ustrezne podpore in pomoči deležni družinski člani stanovalcev z demenco in da imajo zaposleni za izvajanje oskrbe ustrezno izobrazbo. V skladu s temi usmeritvami smo se na Fakulteti za socialno delo vključili v mednarodni projekt In-touch. V sedmih državah bo v 56 domovih za stare potekala raziskava, v kateri bomo preučevali paliativno oskrbo pri stanovalcih z demenco, z namenom zagotavljanja kakovostnejše oskrbe. Pomembna dela projekta sta zmanjševanje socialne izključe-nosti stanovalcev in njihovih družinskih članov ter krepitev vključeva-nja stanovalcev v prilagojene domske dejavnosti. Projekt bo potekal pet let. V prvi fazi analiziramo pravice ljudi z demenco, ki so zapisane v zdravstveni in socialni zakonodaji. V prispevku bodo predstavljeni rezultati analize. Oprli se bomo predvsem na prikaz antidiskriminacij-skih elementov, pravice do samostojnega življenja v skupnosti, pra-vice do zasebnosti, zdravstvenih in socialnih storitev. Predstavitev avtorjev: Dr. Jana Mali je redna profesorica na Fakulteti za socialno delo. Razi-skovalno in pedagoško se ukvarja s področji socialnega dela s starimi ljudmi, supervizijo in metodami socialnega dela, dolgotrajno oskrbo in metodologijo raziskovanja v socialnem delu. Anže Štrancar je doktorski študent Fakultete za socialno delo. Klara Mestek je asistentka na Fakulteti za socialno delo. Kontakt: jana.mali@fsd.uni-lj.si, anze.strancar@fsd.uni-lj.si, klara.mestek@fsd.uni-lj.si 95 Jasna Vešligaj Damiš, Zvonka Novak, Aleksandra Kopitar Vizjak POVEZUJEMO NITI ŽIVLJENJA Socialno delo kot podpora v dolgotrajni rehabilitaciji oseb s pridobljeno možgansko poškodbo Pridobljena možganska poškodba posameznikom pogosto tako temeljito spremeni življenje, da izgubijo samostojnost in socialne vloge. Dolgotrajna rehabilitacija zahteva celostni pristop, pri tem pa ima socialno delo ključno vlogo pri ponovni vzpostavitvi identitete in vključenosti v skupnost. V Centru Naprej izvajamo aktivnosti soci-alnega dela, ki temeljijo na individualnem načrtovanju in vključujejo individualno in skupinsko podporo, pomoč pri vzpostavitvi socialnih mrež, krepitev življenjskih spretnosti in iskanje delovnih priložnosti. Poudarjamo izzive pri vključevanju uporabnikov v družbo, pri tem pa uporabljamo t. i. kolo življenja za celostno oceno življenjskih področij in določanje dosegljivih ciljev. Ukvarjanje s cilji uporabnikov pove-čuje njihovo motivacijo, občutek kompetentnosti in samostojnosti. Predstavljeni bodo primeri dobre prakse: uporabnikom pomagamo pri vzpostavitvi socialnih povezav, pridobivanju spretnosti in obli-kovanju življenjskih strategij, ki omogočajo večjo samostojnost. Pra-ksa potrjuje, da celostna rehabilitacija, ki temelji na individualnem pristopu in podpornih orodjih, pomembno pripomore k izboljšanju kakovosti življenja oseb s pridobljeno možgansko poškodbo. Predstavitev avtoric: Jasna Vešligaj Damiš, univerzitetna diplomirana psihologinja, je direktorica in ustanoviteljica Centra Naprej Maribor s sedemnajstle-tnimi izkušnjami na področju dela z osebami s pridobljeno možgan-sko poškodbo. Zvonka Novak je socialna delavka, licencirana mediatorka in pedia-trična medicinska sestra. Aleksandra Kopitar Vizjak, univerzitetna diplomirana socialna delavka, je koordinatorka pomoči na domu in šolska svetovalna delavka. Kontakt: jasna.damis@gmail.com, zvonka.novak@center-naprej.si, sasa.vizjak@center-naprej.si 96 Anže Štrancar MED SPOMINI IN VSAKDANOM LJUDI Z DEMENCO Življenje z demenco vključuje številne spremembe, ki vplivajo na odnose, samostojnost in vsakdan. Socialni stiki se lahko zmanjšajo zaradi težav v sporazumevanju. Kljub temu lahko rutina, sprejema-joče okolje in čustvena podpora izboljšajo kakovost življenja ljudi z demenco. Predstavljeni bodo preliminarni rezultati raziskave, teme-lječe na analizi enajstih intervjujev z ljudmi z demenco, ki se razli-kujejo po starosti, spolu in fazi bolezni. Nekateri živijo v skupnosti, drugi v instituciji. Poglavitne teme raziskave: dnevna rutina, vloga oskrbovalcev, pomen spominov pri ohranjanju identitete in spora-zumevanje. Vsakdanje življenje je lahko izpolnjujoče, če imajo osebe z demenco ustrezno podporo in razumevanje. Ohranjanje samostoj-nosti, prilagoditev okolja in vključevanje v družbo izboljšujejo samo-zavest in dobro počutje. Za socialno delo je pomembno, da jih ne obravnavamo le skozi prizmo diagnoze, temveč kot posameznike z zgodbo. S sprejemanjem demence kot dela življenja in primernim sporazumevanjem pripomoremo k njeni destigmatizaciji in ustvar-jamo okolje, v katerem osebe z demenco niso izključene, temveč cenjene in aktivno vključene v skupnost. Predstavitev avtorja: Anže Štrancar je doktorski študent in asistent na Katedri za dolgo-trajno oskrbo na Fakulteti za socialno delo. Kontakt: anze.strancar@fsd.uni-lj.si 97 Simona Roškar, Denis Mencigar VLOGA SOCIALNEGA DELAVCA V PROCESU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE Zaposlitvena rehabilitacija je celota aktivnosti, ki so namenjene uspo-sabljanju oseb z invalidnostjo za opravljanje določenih del, pridobiva-nju poklica oziroma javno veljavne izobrazbe, zaposlovanju invalida, ohranjanju zaposlitve in napredovanju v zaposlitvi ali spremembi poklicne kariere. Najpomembnejši cilj zaposlitvene rehabilitacije je osebam z invalidnostjo zagotoviti ustrezno individualno pomoč, da bodo prepoznale svoje sposobnosti, aktivno sodelovale pri načrto-vanju reševanja svojega problema s ciljem ohranitve zaposlitve ali pridobitve nove zaposlitve. Doseganje ciljev je plod interdisciplinar-nega sodelovanja različnih strokovnjakov, ki skupaj sestavljajo stro-kovni tim, katerega nepogrešljiv član je tudi socialni delavec/delavka. Opisana bo vloga socialnega delavca v strokovnem timu in prikazan bo specifični način dela s postopki, ki potekajo v okviru zaposlitvene rehabilitacije. Primeri iz prakse bodo omogočili še boljši vpogled v razgibano področje socialnega dela s posamezniki, ki imajo prido-bljen status invalida. Predstavitev avtorjev: Simona Roškar in Denis Mencigar sta strokovna delavca, ki delata na področju zaposlitvene in poklicne rehabilitacije. Kontakt: simona.roskar@ir-rs.si, denis.mencigar@ir-rs.si 98 Tina Kotnik Tajnikar NASILJE NAD MOŠKIMI INVALIDI Nasilje nad invalidi ostaja ena najmanj prepoznanih oblik nasilja v naši družbi, kljub zakonodaji, ki naj bi takšne posameznike ščitila. V prispevku bodo v ospredju moški z invalidnostjo, ki doživljajo nasi-lje, vendar zaradi sistemskih vrzeli pogosto ostajajo brez ustrezne podpore in pomoči. Fokus prispevka je torej dvojen: po eni strani osvetljujemo spregledano realnost nasilja nad moškimi invalidi, po drugi pa iščemo sistemske odgovore in možnosti za izboljšanje nji-hovega položaja.V Sloveniji zgolj Društvo gibalno oviranih in žrtev nasilja VIZIJA ponuja nastanitvene zmogljivosti za moške žrtve nasilja z invalidnostjo. A tudi ta možnost ima omejitve – med letoma 2021 in 2024 je bilo zavrnjenih 14 moških, saj so bile kapacitete že zase-dene z ženskimi žrtvami nasilja. To ni ustrezna rešitev navedene pro-blematike, saj le omejeno rešuje problem. Prispevek temelji na refle-ksiji o dolgoletnem terenskem delu z invalidi, ki so doživeli nasilje, in na analizi primerov. Nasilje nad invalidi ni le osebna tragedija – je izraz družbenega neuspeha. Pravica do varnosti, zasebnosti in dosto-janstva mora biti zagotovljena vsakomur – ne glede na spol, telesne zmožnosti ali okoliščine. Predstavitev avtorice: Tina Kotnik Tajnikar je profesorica sociologije in angleščine, zapo-slena kot strokovna vodja programa Nasilje nad invalidi v Društvu gibalno oviranih in žrtev nasilja VIZIJA. Kontakt: drustvo.vizija.info@gmail.com 99 Mateja Lopuh, Anže Habjan PALIATIVNA OSKRBA RANLJIVIH SKUPIN – KO JE SOCIALNA STISKA VEČJA OD ZDRAVSTVENE V današnjem času je treba razumeti paliativno oskrbo kot univer-zalno pravico vsakega bolnika, ki doživlja neozdravljivo, napredujočo kronično bolezeno, zaradi katere bo umrl. Paliativna oskrba nujno vključuje tudi bolnikove bližnje, ki mu v bolezni stojijo ob strani. Treba pa se je zavedati, da obstajajo skupine bolnikov, ki jim palia-tivna oskrba ni ponujena zaradi razlik v socialno-ekonomskem sta-tusu. Med manj privilegiranimi skupinami prebivalstva so brezdomci. Opredelitev te skupine ljudi vključuje ne le ljudi, ki živijo v zavetiščih, ampak tudi tiste, ki nimajo stalnega/stabilnega bivališča, ki bo mu lahko rekli dom. Praviloma imajo šibko socialno mrežo, težko spreje-majo odločitve in težko prevzemajo odgovornost za različne medi-cinske ukrepe. V Sloveniji še nimamo izdelanih strategij, kako ustre-zno pomagati takim ljudem. Treba bi bilo organizirati oskrbo v okolju, kjer živijo, saj večinoma ne želijo namestitve v ustanove, zgodaj načr-tovati ukrepe za primer poslabšanje in za zadnje obdobje življenja. Treba je podpreti ljudi, ki skrbijo zanje, in organizirati zdravstveno podporo, tako da bo ustrezno poskrbljeno zanje v vseh fazah bolezni. Predstavitev avtorjev: Mateja Lopuh je diplomirala na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Zapo-slena je v Splošni bolnišnici Jesenice, kjer vodi Center za interdiscipli-narno zdravljenje bolečine in paliativno oskrbo. Anže Habjan je končal študij na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in je doktorski študent. V Nemčiji se je izobraževal o duhovni oskrbi v paliativni oskrbi. Kontakt: mateja.lopuh@gmail.com, info@palias.si 100 Domen Gerbec RITUALI POSLAVLJANJA IN ŽALOVANJE SOCIALNIH DELAVCEV PO SMRTI UPORABNIKOV V okviru diplomskega dela sem raziskoval rituale poslavljanja in načine žalovanja socialnih delavk v domovih za stare ljudi. Zanimalo me je, kako na emocionalni ravni poteka delo z umirajočimi uporab-niki, na kakšen način socialne delavke žalujejo za uporabniki, kateri so rituali poslavljanja, ki jim pomagajo pri soočanju z izgubo, na kak-šen način institucija, kjer so zaposlene, omogoča žalovanje zaposle-nih, kako so delovne in strokovne izkušnje vplivale na žalovanje soci-alnih delavk ter kako je delo z umirajočimi vplivalo na njihov lasten odnos do minljivosti in smrti. Raziskava je kvalitativna, podatke sem zbral z metodo spraševanja z delno strukturiranimi intervjuji, v vzo-rec pa sem vključil osem socialnih delavk. Rezultati so pokazali, da so socialne delavke pogosto v stiku z umirajočimi uporabniki, večina ob njihovi smrti doživi težke in obremenjujoče občutke. Z občutki se socialne delavke spoprijemajo na različne načine, pri tem pa imajo različno veliko podporo s strani organizacij. Po smrti uporabnika soci-alne delavke izvajajo različne rituale poslavljanja, v organizacijah so prisotni tudi skupinski rituali. Delovne izkušnje so pripomogle k laž-jemu žalovanju socialnih delavk. Predstavitev avtorja: Domen Gerbec je diplomant in študent Fakultete za socialno delo. Na magistrski stopnji je izbral modul Dolgotrajna oskrba starih ljudi. Kontakt: domen.gerbec@gmail.com 101 Eva Erbežnik, Nataša Kopač VLOGA SOCIALNE DELAVKE PRI ZDRAVLJENJU ODVISNOSTI OD PSIHOAKTIVNIH SUBSTANC Center za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog in Enota za zdravljenje odvisnosti od alkohola Ker je odvisnost kronična in ponavljajoča se, zaznamuje posamezni-kovo življenje. Za uspešno okrevanje je ključna popolna abstinenca, saj se bolezen, če ni ustrezno zdravljena, vedno znova vrne. Odvi-snost od psihoaktivnih substanc vpliva ne samo na telesno zdravje, temveč tudi na duševno stanje, socialne odnose, družinsko dinamiko, poklicno pot in splošno kakovost življenja. V Sloveniji delujejo raz-lični programi za zdravljenje odvisnosti od psihoaktivnih substanc. Pomembno vlogo pri zdravljenju imata Center za zdravljenje odvi-snosti od prepovedanih drog in Enota za zdravljenje odvisnosti od alkohola. Socialna problematika pomembno vpliva na izid zdravlje-nja odvisnosti. Dejavniki, kot so socialna podpora, dostopnost zdra-vstvenih storitev, stigmatizacija in ekonomske razmere, določajo posameznikove možnosti za uspešno rehabilitacijo in dolgoročno abstinenco. Vloga socialne delavke je ne samo omogočanje dostopa do socialnih storitev, temveč tudi sodelovanje pri individualnih in skupinskih terapijah, učenje posameznika novih socialnih spretnosti in vključevanje svojcev v obravnavo. Za uspešno zdravljenje sta pot-rebna celostna obravnava posameznika in multidisciplinarno delo. Predstavitev avtoric: Nataša Kopač, univ. dipl. soc. del., je zaposlena na Univerzitetni psihi-atrični kliniki, na Enoti za zdravljenje odvisnosti od alkohola. Eva Erbežnik, mag. soc. del., je zaposlena na Univerzitetni psihiatrični kliniki, v Centru za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog. Kontakt: eva.erbeznik@psih-klinika.si, natasa.kopac@psih-klinika.si 102 Amir Crnojević, Pika Nahtigal SOCIALNO DELO NA PRESEČIŠČU STARANJA IN DUŠEVNEGA ZDRAVJA Pomen psihosocialne podpore starim ljudem in krepitev duševnega zdravja Staranje prebivalstva prinaša številne izzive, med katerimi je duševno zdravje starih ljudi pogosto spregledano. Depresija, anksioznost in kognitivne motnje so med starimi ljudmi pogoste, a dostop do ustreznih oblik podpore je pogosto omejen. Socialno delo ima ključno vlogo pri zagotavljanju psihosocialne podpore starim ljudem in preprečevanju njihove socialne izključenosti. Prispevek obravnava pomen interdisciplinarnega sodelovanja pri zagotavljanju dušev-nega zdravja starih ljudi in prikaže primere dobrih praks socialnega dela na tem področju. Poudarek je na preventivnih programih, pod-pornih skupinah, terapevtskih dejavnostih in inovativnih pristopih, ki pripomorejo k boljši psihosocialni podpori starih ljudi. Kljub pozi-tivnim premikom na področju integracije socialnega dela v sisteme duševnega zdravja še vedno ostajajo izzivi, kot so pomanjkanje virov, stigmatizacija in sistemske omejitve. Prispevek ponuja vpogled v rešitve, ki lahko izboljšajo dostopnost in učinkovitost storitev ter pri-pomorejo k celostni obravnavi duševnega zdravja starih ljudi. Predstavitev avtorjev: Amir Crnojević je predsednik Gerontološkega društva Slovenije in strokovnjak na področju socialnega dela s starimi ljudmi. Pika Nahtigal je samostojna strokovna delavka Gerontološkega društva Slovenije. Kontakt: info@gds.si 103 Mateja Guštin SOCIALNO VKLJUČEVANJE UPORABNIKOV ZAVODA ZA OSKRBO NA DOMU LJUBLJANA V ORGANIZIRANE OBLIKE PROSTOVOLJSTVA Osamljenost in socialna izključenost starejših sta velik družbeni izziv, ki zahteva sodelovanje vseh relevantnih deležnikov. Zavod za oskrbo na domu Ljubljana na tem področju uvaja nadgradnjo obstoječega prostovoljstva z razvojem modela, v katerem se uporabniki storitev vključujejo kot prostovoljci. Tako presežejo vlogo pasivnih prejemni-kov pomoči in prevzamejo aktivno vlogo soustvarjalcev podpornih dejavnosti za druge uporabnike. Njihove življenjske izkušnje in boljše razumevanje potreb sorodne populacije pomenijo pomembno dodano vrednost pri vzpostavljanju pristnih in podpirajočih medo-sebnih odnosov. Posebnost modela je povezovanje posamezni-kov s podobnimi življenjskimi okoliščinami. To omogoča vzajemno razumevanje in občutek pripadnosti. Takšno vključevanje pozitivno vpliva na vse sodelujoče – poveča občutek smisla, izboljšuje samopo-dobo in spodbuja kakovostno preživljanje prostega časa. Prispevek bo osvetlil teoretska izhodišča tega pristopa, prikazal primere dobrih praks in poudaril pomen aktivne participacije uporabnikov kot ključ-nega dejavnika pri preprečevanju socialne izključenosti starejših. Predstavitev avtorice: Mateja Guštin je diplomirana univerzitetna andragoginja z večlet-nimi izkušnjami na področju socialnega dela. Na Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana je vodja programa organiziranega prostovoljstva in medgeneracijskega sodelovanja. Kontakt: mateja.gustin@zod-lj.si 104 Monika Ločniškar, Petra Bizjak Puhar, Mateja Kovač PODPORA OSEBAM Z MOTNJO V DUŠEVNEM RAZVOJU PRI VKLJUČEVANJU V SOCIALNO OKOLJE – SOCIALNO VKLJUČEVANJE INVALIDOV V VARSTVENO DELOVNEM CENTRU TONČKE HOČEVAR Osebe z motnjo v duševnem razvoju imajo različne kognitivne in pri-lagoditvene spretnosti, ki vplivajo na njihovo samostojnost in vklju-čevanje v družbo. Imajo težave pri učenju novih spretnosti, načrto-vanju vsakodnevnih opravil in prilagajanju socialnim situacijam. Brez ustrezne podpore se težje vključujejo v širše družbeno okolje in ostajajo odvisni od družine ali institucij. Zakon o socialnem vključe-vanju invalidov tem osebam omogoča dostop do storitev socialnega vključevanja, katerih namen je podpora pri čim bolj neodvisnem in samostojnem življenju. V VDC Tončke Hočevar izvajamo to storitev od leta 2022 z imenom »S podporo zmorem vse«. Z individualno pri-lagojeno podporo jim omogočamo večjo samostojnost pri urejanju osebnih zadev, načrtovanju in izvedbi dnevnih življenjskih opravil ter kakovostnejšem preživljanju prostega časa. Ključno vlogo pri izvaja-nju storitve imajo laične podporne osebe – študenti in prostovoljci, ki uporabnikom pomagajo pri vsakodnevnih izzivih in jim omogočajo aktivno vključevanje v skupnost. Prispevek bo predstavil izkušnje in izzive pri izvajanju te storitve in vpliv, ki ga ima na kakovost življenja uporabnikov. Predstavitev avtoric: Monika Ločniškar, Petra Bizjak Puhar in Mateja Kovač so socialne delavke v Varstveno delovnem centru Tončke Hočevar. Vse tri imajo dolgoletne izkušnje pri delu z osebami z motnjo v duševnem razvoju. Kontakt: monika.locniskar@vdc.si, petra.bizjak@vdc.si, mateja.kovac@vdc.si 105 Mojca Čavničar, Katja Mrzlić IZZIVI SOCIALNEGA DELA NA PODROČJU OSEBNE ASISTENCE Na področju osebne asistence se v sedmem letu od sprejetja zakona pojavljajo izzivi, ki prinašajo veliko dilem za strokovne delavce na področju invalidskega varstva na centrih za socialno delo. Namen osebne asistence je, da posamezniki z različnimi oviranostmi kljub oviram živijo čim bolj neodvisno, ostajajo aktivni in vključeni v družbo v skladu s svojimi željami in sposobnostmi. Prispevek prikaže vlogo koordinatorja invalidskega varstva na centru za socialno delo, ki vodi postopke pridobitve pravice in spremlja izvajanje osebne asistence. Pri tem se pogosto pojavi strokovna dilema o ustreznem ravnanju in je treba ves čas paziti, da ob upoštevanju zakonodaje upoštevamo stroko socialnega dela in ostajamo v delovnem odnosu z uporab-nikom. V praksi se pogosto znajdemo med dejanskimi potrebami uporabnika in njegove socialne mreže ter med javnim interesom, za katerega si moramo kot uradne osebe prizadevati. Kot eno izmed pomembnejših rešitev za ureditev področja predlagamo širitev nabora in obsega storitev podpore in pomoči v skupnosti, da bodo ustrezneje zadovoljile dejanske potrebe oseb z različnimi vrstami ovi-ranosti. Predstavitev avtoric: Mojca Čavničar, univ. dipl. soc. del., mag. prav., je strokovna delavka na CSD Južna Primorska. Dela kot koordinator invalidskega varstva. Katja Mrzlić, univ. dipl. soc. del., je strokovna delavka pri CSD Južna Primorska. Dela kot koordinator invalidskega varstva. Kontakt: mojca.cavnicar@gov.si, katja.mrzlic@gov.si 106 Simona Gerenčer KREPITEV SKUPNOSTI GLUHOSLEPIH Za ranljive skupine prebivalcev je izjemno pomembna krepitev njihove skupnosti, da kot skupnost lahko stopijo iz anonimnosti, pokažejo svojo enkratnost in s prizadevanji dosežejo spoštovanje in dobijo pravice. Krepitev vsake skupnosti je nenehen proces, krepi-tev skupnosti gluhoslepih pa zahteva celosten pristop, ki združuje dostopnost, podporo, pomoč, vključevanje in nenehno izobraže-vanje. Skupnost se lahko gradi in krepi le, če ima svoj jezik – jezik gluhoslepih. Z razvojem in uveljavitvijo jezika gluhoslepih, stalnim izobraževanjem članov te skupnosti je mogoče zagotoviti boljšo dostopnost do informacij, večjo povezanost in boljše vključevanje v širšo skupnost. Da se vse to lahko zgodi, so potrebni ustrezna stro-kovna podpora in pomoč posameznikom z gluhoslepoto in okolju, v katerem živijo, na eni strani in sistemska ureditev na drugi strani. S prilagoditvami v sporazumevanju, tehnološkimi rešitvami, izobra-ževanjem, ustrezno strokovno pomočjo, psihosocialno podporo in ozaveščanjem širše skupnosti ustvarimo okolje, v katerem ljudje z gluhoslepoto lahko polno sodelujejo in prispevajo k skupnosti. To je ključno za zmanjševanje njihove izolacije in izboljšanje kakovosti nji-hovega življenja. Predstavitev avtorice: Simona Gerenčer je doktorirala na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, tam sodeluje kot asistentka. Je začetnica strokovnega dela in znanstvenega raziskovanja z ljudmi z gluhoslepoto v Slove-niji. Je tolmačica za jezik gluhoslepih, soustanoviteljica in generalna sekretarka Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN. Kontakt: simonagerencer@gmail.com 107 Urška Gradišnik NAČRT POMOČI DRUŽINI IN OTROKU – OBLIKE PODPORE IN POMOČI V PRAKSI Center za socialno delo v okviru postopka Ukrepi za varstvo koristi otroka pred odločitvijo sodišča o ukrepu trajnejšega značaja izdela načrt pomoči družini in otroku. Načrt pomoči vsebuje opis stanja, potrebe otrok, možnosti družine, način spremljanja, oblike pomoči in opis realizacije ukrepa. Center za socialno delo lahko v načrt pomoči družini in otroku vključi različne oblike podpore in pomoči. Prispe-vek predstavlja primer iz prakse in kratek pregled oblik pomoči, ki so na voljo. Pri oblikovanju načrta pomoči družini in otroku se stro-kovni delavci pogosto srečujemo s težavami glede možnosti napo-titve v obstoječe oblike pomoči – različni programi so dostopni le v večjih mestih in pri številnih oblikah pomoči so čakalne vrste. Prispe-vek opozori na zaznane težave in razlike glede razpoložljivosti oblik pomoči ter predstaviti zaznane potrebe po novih ali drugače zasno-vanih oblikah pomoči. Predstavitev avtorice: Urška Gradišnik je univerzitetna diplomirana socialna delavka, zapo-slena na področju varstva otrok in družine na Centru za socialno delo Celje, enota Laško. Kontakt: urska.gradisnik@gov.si 108 Marino Kačič NEVIDNE STRUKTURE MOČI Kako neformalne prakse oblikujejo uporabniške izkušnje Prispevek analizira vlogo formalnih in neformalnih pravil ter praks v institucijah in njihov vpliv na uporabnike z oviranostmi. Osredo-toča se na omogočajoče in onemogočajoče prakse ter njihov vpliv na avtonomijo uporabnikov. Raziskava temelji na kvalitativni analizi poglobljenih intervjujev in avtoetnografski refleksiji ter izpostavlja interakcije med formalnimi in neformalnimi institucionalnimi struk-turami. Izsledki so razkrili »tiho moč« neformalnih omogočajočih praks, ki lahko včasih kompenzirajo rigidnost formalnih pravil in omogočajo fleksibilnost, sodelovanje in personalizacijo. Prispevek pojasni pomen razumevanja institucionalnih procesov na neformalni ravni in njihovo vlogo pri oblikovanju podpornega ali omejujočega okolja. Ugotovitve so pomembne za socialno delo in psihosocialno svetovanje, saj ponujajo podlago za razvoj prilagodljivih praks, ki krepijo avtonomijo uporabnikov in zmanjšujejo obstoječe instituci-onalne ovire. Predstavitev avtorja: Dr. Marino Kačič je socialni delavec, psihoterapevt in predavatelj na SFU Ljubljana. Ima več kot 25 let izkušenj na področju psihoso-cialnega svetovanja in psihoterapije s skupinami, družinami, posa-mezniki in pari. Kontakt: marino.kacic@gmail.com 109 Alenka Gril POTI DO INKLUZIVNE ŠOLE Prispevek socialnega dela k vključevanju ranljivih otrok Socialni delavci v šolski svetovalni službi so ključna podpora pri vključevanju ranljivih otrok v izobraževanje, saj sodelujejo z učitelji, družino in lokalnim okoljem. Inkluzivna šola si prizadeva za enake možnosti in participacijo vseh otrok z zmanjševanjem izključevalnih praks in prilagajanjem učnega okolja različnim zmožnostim otrok. Socialni delavci lahko pripomorejo k celostni preobrazbi šole in sku-paj z učitelji razvijajo inkluzivne prakse na različnih ravneh (nume-rična, socialna, psihološka, epistemološka vključenost) in prizoriščih (pouk, razred, odmori, obšolske dejavnosti) – po večdimenzionalnem konceptu inkluzivnosti. Raziskava pokaže, kako inkluzivne so sloven-ske osnovne šole za romske otroke, priseljence, otroke s posebnimi potrebami in tiste, ki živijo v revščini. Študije primera in in podatke na 16 osnovnih šolah smo zbirali iz šolske dokumentacije ter z intervjuji s svetovalnimi delavkami, učiteljicami in otroki. Predstavljene bodo konkretne inkluzivne prakse na različnih ravneh in prizoriščih šol-skega prostora za vsako skupino otrok. Razprava bo prikazala mož-nosti za nadaljnji razvoj inkluzivne šole. Predstavitev avtorice: Alenka Gril, doktorica psiholoških znanosti, je docentka za socialno delo, zaposlena na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani. Njen raziskovalni interes je usmerjen k psihosocialni podpori razvoju otrok in mladostnikov v različnih socialnih kontekstih Kontakt: alenka.gril@fsd.uni-lj.si 110 Marino Kačič KREPITEV MOČI STARŠEV OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI Starši otrok s posebnimi potrebami doživljajo izzive, ki presegajo zna-čilne starševske vloge. Razvoj specifičnih psihosocialnih spretnosti in kompetenc je pomemben za njihovo blaginjo in kakovost življenja otrok. Predstavljena bo analiza skupinske podpore staršem otrok s posebnimi potrebami. Raziskovalno vprašanje je bilo, kateri ključni vidiki so potrebni za krepitev moči, čustvene odpornosti in starše-vskih strategij. Tematska analiza je razkrila več dimenzij starševskih kompetenc: (1) pomen čustvene podpore v skupini, (2) vpliv starše-vske avtonomije na razvoj otrokovih zmožnosti, (3) vlogo socialnega dela pri zagotavljanju podpore in strategij za obvladovanje stresa, (4) razvoj zagovorništva in (5) vzpostavljanje podpornih mrež za zmanj-ševanje izolacije staršev. Izsledki kažejo, da je socialno delo s starši lahko ključno za njihovo stabilnost in kvalitetnejšo otrokovo vzgojo. Skupinska srečanja in strokovna podpora krepijo občutek kompe-tentnosti staršev in zmanjšujejo njihovo nemoč. Prispevek predlaga smernice za delo s starši otrok s posebnimi potrebami. Predstavitev avtorja: Dr. Marino Kačič je socialni delavec, psihoterapevt in predavatelj na SFU Ljubljana. Ima več kot 25 let izkušenj na področju psihoso-cialnega svetovanja in psihoterapije s skupinami, družinami, posa-mezniki in pari. Kontakt: marino.kacic@gmail.com 111 Mojca Dolinar MULTIPLIKACIJSKI UČINKI OBRAVNAVE OBSOJENIH STORILCEV NASILJA V DRUŽINI Obravnava oseb, ki povzročajo nasilje v družini, v okviru varstvenega nadzorstva Obravnava oseb, obsojenih zaradi nasilja v družini ter zanemarjanja in surovega ravnanja z otroki, v okviru varstvenega nadzorstva je ključna za zmanjšanje ponovitev nasilja. Pomaga uporabnikom pri razumevanju vzrokov za njihovo nasilno vedenje, spodbuja prev-zemanje odgovornosti za kaznivo dejanje in omogoča spremembo škodljivih vedenjskih vzorcev. Multiplikacijski učinki obravnave se kažejo v dolgoročnem zmanjšanju nasilnih vedenj in njihovih pos-ledic (trajne telesne poškodbe, psihološki učinki, težave pri obliko-vanju zdravih odnosov, socialna izključenost). Zmanjšanje nasilja ne samo vpliva na posameznika, temveč preprečuje njegov vpliv na pri-hodnje generacije, to pa pripomore k dolgotrajnim družbenim spre-membam. Obravnava na probacijski enoti vključuje oceno tveganja po modelu ocenjevanja tveganja in potreb. Na podlagi te ocene se oblikuje osebni načrt, ki vključuje cilje na področjih, kjer so zaznane potrebe ali tveganja, in aktivnosti za dosego sprememb. Za učinko-vito oceno je nujno tesno sodelovanje s centri za socialno delo. Predstavitev avtorice: Mojca Dolinar je socialna delavka z dolgoletnimi izkušnjami na področju dela z osebami, ki povzročajo nasilje. Kontakt: mojca.dolinar@gov.si 112 Polona Obrč JAVNI STANOVANJSKI SKLAD MESTNE OBČINE LJUBLJANA Zagotavljanje mestnih najemnih stanovanjskih enot in podpora najranljivejšim skupinam prebivalstva Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana je osrednja lokalna institucija za izvajanje stanovanjskega programa na lokalni ravni. Ne glede na to, da je sklad od leta 2002 povečal število najemnih mestnih stanovanjskih enot za skoraj polovico, ugotavljamo, da se primanjkljaj na območju Ljubljane celo povečuje. Manko je v Lju-bljani že več let ocenjen na približno 4000 stanovanj. Sklad zagota-vlja neprofitna stanovanja, namenska stanovanja (oskrbovana sta-novanja, stanovanja za mlade, stanovanja za posebne namene, ki jih sklad oddaja vladnim in nevladnim organizacijam). V razvoju je tudi projekt »Sobivanje starejših«, v zadnji fazi pa je gradnja Zavetišča za brezdomce. Prav tako sklad zagotavlja bivalne enote za socialno naj-ranljivejše skupine. Zagotavljanje in ohranjanje najemnega razmerja za najranljivejše skupine sta ključna izziva sklada. Duševne težave, mladi brezdomni, prenehanje rejništva ipd. so vprašanja, ki zahtevajo sodelovanje tako vladnih kot nevladnih organizacij, s podporo na državni ravni. Le z dobrim sodelovanjem lahko skupaj omogočimo boljši razvoj celotni družbi. Predstavitev avtorice: Polona Obrč, mag. prav., je zaposlena na Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana kot vodja službe za stanovanjska raz-merja. Kontakt: polona.obrc@ljubljana.si 113 Polona Kotnjek OSEBNA ASISTENCA ZA OSEBE Z MOTNJO V DUŠEVNEM RAZVOJU Vpliv osebne asistence na uporabnike, družine in vključevanje v širšo družbo Prispevek bo predstavil osebno asistenco – komu pripada, kdo jo financira, kako jo pridobiti, kdo so lahko osebni asistenti, kakšne so storitve osebne asistence in s čim se izključuje. Predstavljeni bodo pozitivni vplivi osebne asistence – kako osebna asistenca vpliva na uporabnike in njihove družine pa tudi na širšo družbo; kako upo-rabniki osebne asistence pridobivajo samozavest, samostojnost, kaj pomeni aktivno preživljanje prostega časa, sklepanje novih poznanstev in kako so razbremenjeni družinski člani. Predstavljene bodo tudi razlike pri izvajanju osebne asistence za osebe z motnjo v duševnem razvoju v primerjavi z drugimi uporabniki. Prikazani bodo primeri dobre prakse. Projekt »Igrajmo se, spoznajmo se« je primer inovativnosti in vključevanja oseb z motnjo v razvoju, saj v projektu sodelujejo uporabniki in otroci v rednih vrtcih in šolah. Predstavitev avtorice: Polona Kotnjek, profesorica biologije in gospodinjstva, ima opravljen strokovni izpit iz socialnega varstva. Več let je vodila in sodelovala na programih vseživljenjskega učenja in na družinskih programih Zveze Sožitje. Kontakt: polona.kotnjek@zrips.si 114 Valerija Ilešič Toš, Tadeja Kodele, Nina Mešl RAZVOJ (MIKRO)INOVACIJ NA CENTRU ZA SOCIALNO DELO Izzivi družin in socialnega dela: z večglasno skupnostjo do želenih izidov V zadnjih letih se v socialnem delu vse bolj uporabljajo (miko)inovacije, s katerimi se na različnih ravneh odzivamo na družbene probleme. Te so bile osrednja tema mednarodnega projekta LINK – Mreža za uče-nje in inovacije (Erasmus+), katerega namen je bil razviti model učnih in inovacijskih laboratorijev (LAB) za podporo storitev v socialnem varstvu in zdravstvu, krepitev znanj in spretnosti strokovnih delavk in delavcev za zagotavljanje pomoči, osredotočene na posameznika, in za ustrezno odzivanje na sistemske ovire. Prispevek predstavi analizo razvoja v Sloveniji vzpostavljenega LAB-a. Vsebina in dejavnosti LAB-a so bile od začetka načrtovane v soustvarjalnem povezovanju prakse, izobraževanja in raziskovanja v socialnem delu. Za strokovne delavke Centra za socialno delo Spodnje Podravje in raziskovalke Fakultete za socialno delo je bil delovni odnos soustvarjanja vodilni koncept za delo na različnih ravneh. Analiza je pokazala, da lahko znotraj obstoje-čih institucionalnih okvirjev razvijamo (mikro)inovacije, ki pripomorejo k ustvarjalnim odgovorom na izzive, a za večje sistemske spremembe je treba prilagoditi tudi institucionalni okvir. Predstavitev avtoric: Valerija Ilešič Toš je magistrica znanosti s področja socialnega dela. Opravlja naloge direktorice na Centru za socialno delo Spodnje Pod-ravje. Tadeja Kodele, univ. dipl. soc. del., je doktorica znanosti za področje edukacijske vede (smer socialna pedagogika). Na Fakulteti za socialno delo je zaposlena kot docentka za področje socialnega dela. Nina Mešl je doktorica znanosti socialnega dela. Na Fakulteti za soci-alno delo je zaposlena kot izredna profesorica za področje socialnega dela. Kontakt: valerija.ilesic@gov.si, tadeja.kodele@fsd.uni-lj.si, nina.mesl@fsd.uni-lj.si 115 Nastja Žlajpah SOCIALNO DELO KOT MOST MED OSEBAMI Z OKVARO VIDA IN DELODAJALCI Priložnosti in izzivi pri zagotavljanju enakih možnosti na trgu dela Evropske raziskave kažejo, da je stopnja zaposlenosti oseb z okvaro vida precej nižja od povprečja splošne populacije. Kljub številnim zakonskim spodbudam in olajšavam mnogi ostajajo brez zaposlitve. Na Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije je leta 2023 v okviru razvojnega socialnovarstvenega programa Vseživljenjsko učenje slepih in slabovidnih pod mentorstvom strokovne delavke Nastje Žlajpah nastala zagovorniška skupina za področje zaposlovanja, ki združuje 10 uporabnikov z različnimi izobrazbenimi in poklicnimi profili. Strokovna delavka z modelom krepitve moči uporabnikom zagotavlja podporo pri pridobivanju znanj in spretnosti ter jih spod-buja, da prepoznajo svoje vire moči in potenciale za učinkovitejše delovanje v socialnem in ekonomskem okolju. Uporabniki na rednih srečanjih kreirajo promocijske materiale za ozaveščanje delodajalcev, sodelujejo v strokovnih posvetih in prevzemajo vlogo zagovornikov, ki druge osebe z okvaro vida motivirajo za proaktivno vlogo v družbi. Zagovorniška skupina je izvedla tudi manjšo raziskavo o izzivih zapo-slovanja oseb z okvaro vida v Sloveniji. Izsledki bodo predstavljeni v prispevku. Predstavitev avtorice: Nastja Žlajpah je po poklicu univ. dipl. socialna delavka. Zaposlena je na Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije, trenutno kot stro-kovna delavka v socialnovarstvenem programu Vseživljenjsko učenje slepih in slabovidnih. Kontakt: nastja.zlajpah@zveza-slepih.si 116 Damijana Pirc SOCIALNO DELO Z OTROKI IN MLADOSTNIKI PRI PSIHIATRIČNEM ZDRAVLJENJU Predstavitev primera iz prakse z uporabo koncepta soustvarjanja pomoči Socialne delavke in delavci na področju otroške in mladostniške psihiatrije se pri svojem delu srečujemo z otroki in mladostniki in nji-hovimi družinami s številnimi izzivi. Temeljno izhodišče socialnega dela na tem področju je, da otrokom in mladostnikom ne moremo pomagati zgolj individualno, temveč v kontekstu njihovega okolja, od katerega so v tem razvojnem obdobju še zelo odvisni. V soustvar-jalnem delovnem odnosu iščemo vire moči za okrevanje z vsemi zanje pomembnimi konteksti podpore in pomoči. Socialni delavci smo tisti del zdravstvenega tima, ki znamo prepoznavati in odpra-viti okoljske dejavnike tveganja ter načrtovati potrebne spremembe za okrevanje in krepitev duševnega zdravja. Socialno delo je stroka, ki je usmerjena k rešitvi in v proces pomoči soustvarjanja rešitev z vsemi vključenimi v problemsko situacijo. Pomemben del zdravljenja in okrevanja otrok in mladostnikov z duševnimi stiskami in težavami, povezanimi z okoljskimi dejavniki tveganja, so pogovori v vrstniški skupini, s starši, šolami, zunanjimi podpornimi službami v smeri kre-pitve moči otroka in mladostnika in soustvarjanja potrebnih spre-memb za njegovo okrevanje. Predstavitev avtorice: Damijana Pirc je diplomirala iz socialnega dela na Visoki šoli za soci-alno delo, pozneje diplomo nadgradila z univerzitetno diplomo na Fakulteti za socialno delo in leta 2014 magistrirala iz sociologije in socialnega dela v skupnosti. Zaposlena je v Enoti za adolescentno psihiatrijo na Centru za mentalno zdravje Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana. Kontakt: damijana.pirc@psih-klinika.si 117 Marko Mesec PROJEKTNO DELO KOT OBLIKA ŠTUDIJSKE PRAKSE Učinkovita oblika učenja študentov socialnega dela na študijski pra-ksi združuje mentorsko vodeno izkustveno učenje, delo z uporab-niki, refleksivno prakso in interdisciplinarno sodelovanje. Študent nadgradi teoretsko znanje s spretnostmi in metodami dela v konkret-nih pojavnih oblikah socialnega dela z uporabniki, dobi pregled nad področjem socialnega dela ter spozna soodvisnost teorije in prakse. Pri študijski praksi sodeluje trojka, študent, mentor na fakul-teti in mentor v učni bazi. Evalvacija za leto 2024 kaže, da vsak med njimi svoje delo opravi korektno in pridobi določena znanja, vendar podatki kažejo, da je stikov med njimi manj, kot bi si želeli. Večja dina-mika pretoka znanja in skupne refleksije pripomoreta k večji kakovo-sti učenja, razvoja teorij in metod dela ter procesov pomoči. Ključni v procesu študijske prakse so kakovostno vzpostavljen delovni odnos in skupni cilji. Pri projektni praksi so stiki, izmenjava znanj, refleksija pogostejši, cilji skupni in jasneje izraženi. Pri projektnem sodelova-nju se pojavijo vprašanja o komplementarnosti znanj in profesionalni izpostavljenosti, to pa lahko vpliva na motivacijo udeleženih za to obliko sodelovanja. Predstavitev avtorja: Marko Mesec je predavatelj na Fakulteti za socialno delo, koordinator študijske prakse, vodja Centra za praktični študij, mentor študentom in študentkam socialnega dela. Kontakt: marko.mesec@fsd.uni-lj.si 118 Ana Marija Sobočan, Valerija Ilešič Toš, Vilma Kersnik, Marko Mesec, Sara Pistotnik, Katja Ronchi, Jasmina Smajić Šupuk, Nataša Škafar PRAKTIČNO USPOSABLJANJE V IZOBRAŽEVANJU ZA SOCIALNO DELO: IZZIVI IN PRILOŽNOSTI Praktično usposabljanje je v izobraževanju za socialno delo ključno pri povezovanju teorije in prakse. Študentke v učnih bazah prido-bijo neprecenljive praktične izkušnje, spoznavajo uporabniške skup-nosti in področja socialnega dela, pridobivajo spretnosti in usvajajo metode, integrirajo teoretsko znanje v delovnem okolju in se sreču-jejo s praktičnimi izzivi socialnega dela. Okroglo mizo bodo soustvar-jale strokovne delavke in mentorice na fakulteti skupaj z udeleženci in udeleženkami (poleg navedenih še uporabnice, študentke …). Obravnavala bo ključne izzive in dobre prakse povezovanja aka-demskega znanja s praktičnim usposabljanjem ter izmenjavo med strokovnim kadrom in učiteljicami. Udeleženke in udeleženci bodo razpravljali o dobrih praksah sodelovanja, priložnostih in izzivih men-torstva ter o praktičnem usposabljanju in pomenu mentorstva za usposobljenost in poklicno identiteto socialnih delavk in delavcev. Predstavitev avtorjev: Dr. Ana Marija Sobočan je izredna profesorica na Fakulteti za socialno delo. Valerija Ilešič Toš, mag. soc. del., je direktorica CSD Spodnje Pod ravje. Vilma Kersnik, univ. dipl. soc. del., je vodja Kriznega centra za žrtve nasilja v družini na Centru za socialno delo Maribor. Marko Mesec je predavatelj na Fakulteti za socialno delo, koordinator štu-dijske prakse, vodja Centra za praktični študij, mentor študentom in štu-dentkam socialnega dela. Dr. Sara Pistotnik, univ. dipl. etn. in kult. antr., je docentka in raziskovalka na Fakulteti za socialno delo. Katja Ronchi, univ. dipl. soc. del., dela na URI Soča na Oddelku za (re)habi-litacijo otrok. Jasmina Smajić Šupuk, mag. soc. del., je dok torska študentka na Fakulteti za socialno delo. Nataša Škafar, univ. dipl. soc. del., je zaposlena na CSD Spodnje Podravje, Enota Ptuj, kot pomočnica direktorice. Kontakt: anamarija.sobocan@fsd.uni-lj.si, valerija.ilesic@gov.si, vilma.kersnik@gov.si, marko.mesec@fsd.uni-lj.si, sara.pistotnik@fsd.uni-lj.si, katja.ronchi@ir-rs.si, smajic-supuk@gov.si, natasa.skafar@gov.si 119 Lea Šugman Bohinc SODELOVALNO SOCIALNO DELO Na prvi pogled je sodelovalno socialno delo konceptualno lahko opredeliti kot tisto, ki se izvaja v sodelovanju med socialno delavko in katerimkoli sistemom v delovnem projektu. Vendar praktično izva-janje te preproste opredelitve ni preprosto in opis se zdi neustrezen, ker ne zagotavlja natančnejše razlage, kako poteka sodelovanje, in ker vsak odnos v sodelovalnem socialnem delu določa svojo oprede-litev tega, kaj sodelovanje pomeni za udeležence. Predstavljeni bosta glavni predpostavki o sodelovalnem socialnem delu, in sicer 1. da ne le premaguje, temveč se upira vsakršni posplošitvi, standardizaciji ali prevladi, in 2. da lahko premosti zgodovinsko nedoseženo ravno-vesje med ciljema socialnega dela, tj. individualnimi in družbenimi spremembami. Ob stalni strokovni samorefleksiji o individualnem, socialnem in kulturnem konstruiranju procesa in rezultatov sodelo-vanja in izvajanju povratno informirane prakse soustvarjamo dialoški transteoretski pristop. V teoretsko-empirični delavnici bomo razprav-ljali in izkustveno raziskovali, kaj pomenijo vzajemno raziskovalno in preobrazbeno partnerstvo, odnosno izvedenstvo, zaupanje v nego-tovost, demistifikacija konteksta pomoči, povezovanje posameznika in družbe idr. Predstavitev avtorice: Dr. Lea Šugman Bohinc, univ. dipl. psihologinja in sistemska psiho-terapevtka, je izredna profesorica na Fakulteti za socialno delo Uni-verze v Ljubljani. Kontakt: Lea.SugmanBohinc@fsd.uni-lj.si 120 Violeta Potočnik Krajnc IMPLEMENTACIJA DEZINSTITUCIONALIZACIJE V INSTITUCIONALNO VARSTVO STANOVALCEV DOMA ZA VARSTVO ODRASLIH VELENJE Vloga avtonomnih timov in soustvarjanja odnosa kot temelja sodobnega institucionalnega varstva Dom za varstvo odraslih Velenje, zgrajen v času hierarhičnih insti-tucionalnih modelov, se je po letu 2010 začel temeljito spreminjati v smeri sodobnih pristopov. Ključni cilj je bila vzpostavitev avtono-mnih delovnih timov, pri kateri naj bi imeli stanovalci kot soustvar-jalci svojega bivanjskega okolja aktivno vlogo. Največje premike v smeri strokovnega razvoja smo dosegli v času rekonstrukcije in pri-zidave zgradbe in po njej. Gre za zahteven proces, ki je obsegal pre-selitev 190 stanovalcev na začasno lokacijo, rušitev stare zgradbe in izgradnjo nove, zasnovane po načelih kulture usklajenih odnosov, in selitev iz nadomestne lokacije nazaj v novo zgradbo. Model kulture usklajenih odnosov se je pokazal kot ključen pri preprečevanju stisk, mehkem prehodu in ohranjanju občutka domačnosti in torej dezin-stitucionalizaciji v instituciji. Stanovalci so bili ves čas vključeni v spre-membe; to je okrepilo njihovo zaupanje in zmanjšalo negotovost. Ugotovitve temeljijo na raziskavi, pripravljeni na podlagi intervjujev z zaposlenimi in stanovalci, ki so zaupali svoje izkušnje. Dom danes uresničuje tri načela IV. generacije domov: dezinstitucionalizacija, individualizacija in normalizacija bivanja. Predstavitev avtorice: Violeta Potočnik Krajnc je univerzitetna diplomirana socialna delavka, sistemska terapevtka, NLP terapevtka in koučinja ter samostojna sve-tovalka s petindvajsetletnimi delovnimi izkušnjami in pridobljenim certifikatom TA 101. Kontakt: violeta.potocnik.krajnc@domvelenje.si 121 Jože Hren, Anže Trček EVOLUCIJA UKREPOV IN PROGRAMOV NA PODROČJU DROG Področje prepovedanih drog določajo mednarodne in domače pravne zaveze, različne politike in pristopi. Številne iniciative v Slo-veniji in po svetu so nastale kot rezultat lokalnih potreb in stisk posa-meznikov in skupin prebivalstva. Lokalne pobude so pomembno pripomogle k oblikovanju širših nacionalnih in globalnih ukrepov in programov. V prispevku bodo predstavljeni razvoj nekaterih politik na področju drog v svetu in nekateri epidemiološki trendi in ukrepi, ki se oblikujejo kot njihova posledica. Predstavljen bo tudi projekt, ki ga Ministrstvo za zdravje izvaja v sodelovanju s številnimi izvajalci tako socialnega kot zdravstvenega varstva in nevladnih organizacij. Predstavitev avtorjev: Dr. Jože Hren je univerzitetni diplomirani sociolog, doktor antropolo-gije, asistent na Fakulteti za socialno delo, vodja Sektorja za krepitev zdravja in preprečevanje odvisnosti na Ministrstvu za zdravje. Anže Trček je magister socialnega dela, zaposlen na Ministrstvu za zdravje. Kontakt: joze.hren@gov.si, anze.trcek@gov.si 122 Saša Kranjc, Tomaž Makovec, Miran Možina, Tone Vrhovnik Straka MAD IN SLOVENIA Mreža za več izbir na področju duševnega zdravja Novembra 2024 se je začela srečevati neformalna mreža, sestavljena iz interdisciplinarne skupine strokovnjakov (npr. psihoterapevti, psihologi, psihiatri, farmacevti, socialni delavci, socialni pedagogi, homeopati), strokovnjakov z osebno izkušnjo duševne stiske, preži-velcev, uporabnikov, pacientov, klientov, svojcev idr. Z imenom Mad in Slovenia smo se priključili na mednarodno spletno stran Mad in America. Poslanstvo mreže je spodbujati spremembe od prevladu-jočega biomedicinskega pristopa k biopsihosocialnem na področju duševnega zdravja. Na podlagi stikov z uporabniki tudi ugotavljamo, da se kaže potreba po posebni ambulanti za opuščanje psihiatrič-nih zdravil, kar načrtujemo v okviru Psihoterapevtske ambulante SFU Ljubljana. Skozi leta smo prišli v stik s številnimi primeri, ko so v okviru obravnave v našem zdravstvenem sistemu uporabniki pre-hitro prejeli diagnoze različnih duševnih motenj ter so jim na tej pod-lagi prehitro in preveč predpisovali psihiatrična zdravila. Zato bi se Mreža in ambulanta lahko tako glede namena kot delovanja koristno dopolnjevali. Predstavitev avtorjev: Saša Kranjc, psihologinja in psihoterapevtka, ima lastno izkušnjo s psihiatrično obravnavo. Dr. Tomaž Makovec, magister farmacije in doktor biokemije, ima lastno izkušnjo z antidepresivi. Prof. dr. Miran Možina, dr. med., psihiater in psihoterapevt, direktor ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda z Dunaja (SFU Lju-bljana). Tone Vrhovnik Straka je uporabnik, človek z izkušnjo duševne motnje. Kontakt: kranjc.sasha@gmail.com, makovec.tomaz@protonmail.com, miranmozina.slo@gmail.com, tone.vrhovnikstraka@gmail.com 123 Klara Škvarč Kirn SOCIALNO DELO Z DRUŽINAMI Z IZKUŠNJO REDKE BOLEZNI NA PEDIATRIČNI KLINIKI LJUBLJANA Socialno delo z družinami z izkušnjo redke bolezni mora biti izrazito tenkočutno in načrtovano v tesnem sodelovanju s starši, ki se spopri-jemajo s hudo diagnozo pri otroku in s tem popolnoma novimi izzivi v življenju družine. Socialna delavka je družinam lahko v veliko oporo. Sodelovanje z družinami je polno izzivov in tudi navdihov. Prispevek bo prikazal oba vidika in tako predstavil pomn socialnega dela pri zagotavljanju podpore družini v neni vsakdanji življenjski realnosti. Predstavitev avtorice: Mag. Klara Škvarč Kirn, univ. dipl. soc. del., je zaposlena v novoustano-vljenem Centru za redke bolezni na Pediatrični kliniki v Ljubljani. Dela z družinami, v katerih je otrok z redko boleznijo. Dosedanje delovne izkušnje je pridobivala tudi na področju duševnega zdravja, odvisno-sti od alkohola in pri delu z osebami s kronično nerakavo bolečino. Kontakt: klara.kirn.skvarc@kclj.si 124 IMENSKO KAZALO A Anderlič Kovačič Doroteja 38 Arhar Špela 48 B Bedrač Jana 42 Berc Gordana 70 Bergant Katja 63 Berzelak Nejc 31 Bizjak Puhar Petra 105 Bizjan Maša 34 Boljka Urban 36, 91 Borenović Mirjana 32 Brdnik Stupan Andrej 52, 83 Buh Pia 21 C Cigoj Kuzma Nika 89 Crnojević Amir 69, 103 Č Čavničar Mojca 106 Čavužić Jasmina 37 Črnko Aljoša 31 Čuček Pintarič Estera 59 D Debelak Katja 35 Dežman Burazer Iris 30, 31 Dimitrovski Sara 57, 60 Dolinar Mojca 112 Dragoš Srečo 49 Drobnič Smilja 55 125 E Erbežnik Eva 102 F Florjanc Vid 84 Fornazarič Lara 65 Franko Tjaša 73 Frankol Eva 22 G Gerbec Domen 101 Gerenčer Simona 107 Golob Klara 80 Gorjup Klavdija 68 Gradišnik Urška 108 Grah Barbara 35 Grebenc Vera 75 Gril Alenka 60, 110 Gungl Metka 62 Guštin Mateja 104 H Habjan Anže 100 Hafner Jana 37 Hlebec Valentina 88 Hren Jože 122 Humer Živa 44, 45 Hunjet Hana 45 Hurtado Monarres Miriam 88 I Ilešič Toš Valerija 115, 119 J Jerebic Starešinič Sara 90 Jurček Anže 25, 86 K Kačič Marino 109, 111 Kejžar Anamarija 34 Kerin Maša 52, 83 126 Kersnik Vilma 119 Kladnik Polona 80 Klemenc Ketiš Zalika 29 Kmetec Monika 38 Knapp Tatjana 42 Kodele Tadeja 115 Kopač Nataša 102 Kopitar Vizjak Aleksandra 96 Kos Nevenka 42 Kotnik Tajnikar Tina 99 Kotnjek Polona 114 Kovač Mateja 105 Kozel Renata 27 Kranjc Saša 123 Kuhar Polona 81 L Lazar Anja 76 Lebar Lea 44, 76 Lesar Gašper 24 Leskošek Vesna 9 Leskovec Vladimira 43 Ličen Klemen 82 Ločniškar Monika 105 Lopuh Mateja 66, 100 M Makovec Tomaž 123 Malečihar Špela 28 Mali Jana 66, 95 Marinič Manca 33 Marušič Žana 36, 91 Medic Tomič Maja 56 Mejač Leskovšek Julija 64 Menart Sabina 94 Mencigar Denis 98 Mesec Bojana 60 Mesec Marko 118, 119 Mestek Klara 77, 95 Mešl Nina 81, 115 Mijatović Tina 85 127 Modic Katrin 41 Mozetič Nina 79 Možina Miran 123, 14 Mrak Luka 23, 58 Mrzlić Katja 106 N Nahtigal Pika 103 Narat Tamara 36, 91 Niča Peterkovič Asja 92 Novak Metoda 71 Novak Zvonka 96 O Obrč Polona 113 Oreški Suzana 40, 72 P Pejanović Jovanović Tamara 67 Petrovič Erlah Polona 61 Pirc Damijana 117 Pistotnik Sara 119 Pišek Peter 59 Podreka Jasna 51 Podvršič Anuška 42 Polanec Katja 93 Pollak Senja 48 Popović Bojan 50 Potočnik Krajnc Violeta 121 Prevodnik Katja 31 R Rafaelič Andreja 42 Rakar Tatjana 47 Rakovec Primož 60, 78 Rape Žiberna Tamara 25, 47 Razpotnik Špela 23, 74 Rendulić Urška 92 Repar Justin Urška 81 Rihter Liljana 27, 47 Ronchi Katja 94, 119 128 Roškar Simona 98 Rozman Maja 71 Rutar Meta 23, 74 S Santos Ana Cristina 86 Savičić Suzana 56 Sitar Surić Sanja 11 Smajić Šupuk Jasmina 39, 119 Sobočan Ana Marija 48, 119 Sorta Kovač Urška 42 Suhovršnik Mojca 27, 51 Svete Mitja 45, 76 Š Šabić Amra 75 Šadl Zdenka 88 Šeme Mojca 53, 54 Šeme Primož 53 Škafar Nataša 119 Škvarč Kirn Klara 124 Štrancar Anže 95, 97 Šugman Bohinc Lea 5, 14, 120 T Tomc Arko Maruša 44 , 76 Toumeh Ravlija Dajana 70 Trabos Lucija 90 Trček Anže 122 Treven Nagode Maruša 79 U Urek Mojca 26 V Verbovšek Zabukovec Katja 28 Vešligaj Damiš Jasna 96 Videmšek Petra 5, 78 Vrhovnik Straka Tone 14, 123 129 W Wolf Suzana 85 Z Zafošnik Uroš 29 Zalokar Maruša 87 Zaviršek Darja 46 Zorn Jelka 26 Ž Žgavec Patricija 65 Žlajpah Nastja 116 130 ZAPISKI ZAPISKI ZAPISKI ZAPISKI ZAPISKI ZAPISKI ZAPISKI ZAPISKI ZAPISKI ZAPISKI 9. KONGRES SOCIALNEGA DELA 70 LET SOUSTVARJANJA DRUŽBENIH SPREMEMB ONGRES SOCIALNEGA DELA 9. K 20. in 21. NOVEMBER 2025 TERME ZREČE, HOTEL VITAL