GLASNIK
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
LJUBLJANA, 16. APRILA 195?
LETO IV., štev. 30
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
Poročilo Sveta za notranje zadeve in silošno upravo /a teto 1956
Svet za notranje zadeve in splošno upravo je bil izvoljen na skupni Seji okrajnega zboru in zbora proizvajalcev julija 1955.
Svet obravnava zadeve s področja dela upravnih organov ljudskega odbora, kolikor te ne spadajo v sa-nio delovno področ je drugih svetov, *n zadeve s področja tajništva za notranje zadeve. Najbolj karakteri-stične naloge so:
a)	s področja notranjih zadev: Vprašanje varstva javnega reda in ntiru, kriminalistične službe, varstva in vzgoje mladoletnikov, varnosti Prometa, ljudi in premoženjp, civilne zaščite in požarnega varstva in
'ie mnoga druga vprašanja s področju družbenega življenja okraja. Vsekakor velika vrsta vprašanj in nalog, s katerimi se mora ukvarjati ta svet.
b)	s področja splošne uprave: vprašanja organizacije in sistemizacije celotne uprave okrajnega ljudskega odbora; delo na sestavi in spremembah statuta okraja in po-
upravljanja tudi na te službe je brez dvoma zelo pomemben demokratični akt.
Svet šteje 15 članov in ga sestavljajo politični in prosvetni delavci, (lelavci iz proizvodnje in uslužbenci državnih uradov in ustanov. Iz območja ljubljanskih občin je v svetu 11 čkinov, iz ostalih občin' okraja pa 4 člani. Od članov sveta so trije odborniki okrajnega ljudskega odbora.
Sestav sveta ne ustreza povsem, to pa zaradi tega, ker je v njem le nekoliko preveč poudarjena poklicna strokovnost. To pa za ta svet zaradi njegovih do neke mere specifičnih nalog, ki posegajo pravzaprav v vsa področja družbenega in osebnega življenja državljanov, ne smo biti karakteristično, kakor na primer za Svet za industrijo ali druge. Premalo je v njem neposrednih proizvajalcev in predstavnikov družbenih organizacij ter družbenih političnih delavcev. Gospodarsko in družbeno stanje našega okraja bi
VABILO
na 12. sejo Mestnega sveta
Na osnovi 153. člena Statuta okraja Ljubljana sklicujem 12. sejo MESTNEGA SVETA,
ki bo v petek, dne 19. aprila 195? ob 16.30 v sejni dvorani na Magistratu v Ljubljani. *
Predlagam naslednji
dnevni red:
1.	Razprava o delu in o problematiki komunalnih zavodov: Mestnega pogrebnega zavoda »Zale«, Mestne vrtnarije, Zoološkega vrta, Mestnega zavoda »Javna kopališča« in »Javne tehtnice«.
2.	Razprava o predlogu rekonstrukcije osebnega lokalnega prometa na območju mesta v II. fazi.
,	3. Določitev delegatov mesta Ljubljane za redno skupščino Stalne
konference mest Jugoslavije.
Vsak ljudski odbornik ima pravico pismeno ali ustno predlagati RPrcmembo ali dopolnitev dnevnega reda.
, Morebitno odsotnost javite Skupščinski pisarni OLO Kresija, soba *'• 16 (telefon 21-939).
Predsednk Mestnega sveta
,	dr. Marijan Dermastin 1. r..
i ?}(>vnikov obeh zborov ter svetov i ljudskega odbora; vprašanje nagrajevanja uslužbencev uprave ljud-skfiga odboru in njemu .'•stanov in zavodov, vs
podrejenih iklujevanja
ijfcdpNov o nagrajevanju, ki jih izpilijo občinski ljudski odbori in 8*itne naloge.
. Vrsta nalog, ki se nalagajo svetu jicde organizacije in dela tajništva i6 notranje zadeve, ki ima v družbi ureditvi neke posebne pristojni!, naloge in pravice, kaže na vi-°ko stopnjo demokratičnega raz-i?ja naše družbene in državne ure-'ive, ker lahko družba po svojih predstavnikih neposredno sodeluje c, vpliva na poslovanje in delo tudi organu. Razširitev družbenega
volil tudi 5 začasnih komisij, in sicer za vprašanju: dopolnilnih plač, prenosu materiala in PLZ objektov in tako dalje. Od teh so nekatere svoje delo že zaključile, nekatere pa še ne. Svet uporablja pri svojem delu tudi posebne iniciativne odbore, ia sicer za priprave takih sej, ki s svojo vsebino posegajo tudi na področje drugih svetov, društev ali
družbenih .organizacij (na primer kadar gre za mladinska vprašanja ali za vprašanja varovanja splošnega ljudskega premoženja itd.) in o katerih s takimi pristojnimi organi skupaj razpravlja, dela zaključke in sklepa. Ta oblika dola se je pokazala za zelo koristno in uspešno.
Na podlagi razprave o delu odbora za pomoč odpuščenim iz KPZ je svet predlagal občinskim ljudskim odborom, da vsak za svoje področje organizira posebno komisijo državljanov za pomoč takim osebam. V občinah te komisije že delujejo, nekatere že zelo dobro.
V preteklem letu je imel svet 13 sej. Od teh so bile 3 seje, na katerih se je razpravljalo izključno o
Zahtevalo, da je v svetu širše predstavništvo, ki I>i zajemalo vse omenjene. Seveda s tem ni rečeno, da ne morejo v svetu sodelovati poklicni strokovnjaki. Ti so potrebni in lahko zelo mnogo koristijo. Važno je znanje in izkušnje, s katerimi lahko člani sveta pripomorejo k uspešnejšemu delu. V bodoče bo treba to pomanjkljivost popraviti.
Zaradi boljšega in hitrejšega tlela je svet izmed svojih članov izvolil dve stalni komisiji, in sicer komisijo za sistemizacijo delovnih mest okrajnega ljudskega odbora in občinskih ljudskih odborov in komisijo za reševanje pritožb zoper odpovedi uslužbencem občinskih ljudskih odborov. Med letom je iz-
in splošno upravo
VABILO
Na podlagi 83. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-89/52) v zvezi z 48. členom Statuta okraja Ljubljana sklicujem
17. skupno sejo
okrajnega zbora in zbora prozivajalcev Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, ki bo v petek, dne 19. aprila 195? ob 9. uri dopoldne v sejni dvorani Magistrata v Ljubljani.
Predlagam naslednji
dnevni red:
1.	Poročilo o delu Sveta za notranje zadeve v letu 1956.
2.	Razprava in sklepanje o Odloku o obvezni priključitvi vseh vrst zgradb na vodovodno, kanalsko, električno in plinsko omrežje v območju okraja Ljubljano.
3.	Razprava in sklepanje o Odloku o režimu gospodarjenja na Ljubljanskem barju in o Odločbi o ustanovitvi Zavoda za gospodarsko ureditev Ljubljanskega barja.
4.	Razprava in sklepanje o Odloku o odškodninski tarifi za razlaščena stavbna zemljišča v okraju Ljubljana.
5.	Razprava in sklepanje o predlogu za soglasje k občinskim odlokom o povračilu stroškov za službena potovanja ali terensko delo ki se opravlja v mejah občin do 10 km oddaljeno od ožjega območja občine.
6.	Razprava in sklepanje o predlogu o pritrditvi k občinskim odlokom o pobiranju turistične takse.
?. Gospodarske zadeve:
a)	pritrditev k sklepu občinskega ljudskega odbora Medvode o prenehanju obrtne delavnice »Usnjarna« v Smledniku;
b)	pritrditev k sklepu občinskega ljudskega odbora Grosuplje o ukinitvi gostišča »Pod lipo«;
c)	pritrditev k sklepom Občinskega ljudskega odbora Domžale o prenehanju: gostišča »Matičič« v Dobu, »Pekarne« na Viru in »Mesarija« v Lukovici;
č) pritrditev k sklepu Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Siška o prenehanju grosističnega trgovskega podjetja »Konzum«;
d)	garancije;
e)	sklep o pravilih za upravljanje Sklada za pospeševanje kmetijstva Okra in ega ljudskega odbora Ljubljana;
f)	potrditev pravil za upravljanje Gozdnega sklada Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana;
g)	sprememba amortizacijske stopnie odpisanih osnovnih sredstev za: »Opekarne Grad«, »Filmservis« in »Triglav film«.
8.	Razprava in sklepanje o spremembi sklepa o določitvi položajev in njih razvrstitev v položajne razrede v »Mcs*ni hranilnici ljubljanski« in o spremembi sklepa o dopolnilnih p.ačah uslužbencev »Mestne hranilnice ljubljanske«.
9.	Razprava in sklepanje o preimenovanju Vajenske šole grafične stroke v Ljubljani v industrijsko šolo.
• Razptpva in sklepanje o dopolnitvi Statuta Okraja Ljubljana.
11.	Razprava in sklepanje o ugovorih zoper plačilne naloge Zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani.
12.	Personalne zadeve.
Vsak ljudski odbornik ima pravico pismeno ali ustno predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda.
Morebitno odsotnost javite Skupščinski pisarni OLO Kresija, soba št. 16 (telefon 2U939).
Predsednik OLO
dr. Marijan Dermastia 1. t.
zadevali iz področja splošne uprave (poslovniki okrajnega zbora in zbora proizvajalcev). Na vseli ostalih sejah pa je bilo težišče dnevnega reda na problematiki iz področja tajništva za notranje zadeve.
Udeležba na sejali je bila takale: povprečje udeležbe, je bilo 9,2 od 15 članov. Udeležba* ni bila povsem zadovoljiva. Slabša udeležba na sejah sveta je pretežno zaradi preobremenjenosti v delu članov svetil. Treba bo pri botloči izbiri članov sveta ta razlog bolj upoštevati.
Osnovni pogoj za uspešno in koristno delo sveta je natančna priprava za seje, ki mora temeljiti na dobro pripravljenem poročilu o predmetu razprave in pravočasni dostavi materiala članom sveto, da se lahko pripravijo za sejo. No ta dva pogoja je svet še posebno pazil in je tudi uspel. Tajništvo za notranje zadeve kakor tudi tajništvo okrajnega ljudskega odbora sta vedno pravočasno in precizno pripravili material 40 sejo sveta. Svet je pri svojem delu za določene probleme uporabljal tudi zunanje strokovnjake.
Svet je na sejah v letu 1956 razpravljal in sklepal o naslednjih zadevali:
A. Iz področja notranjih zadev: o predračunu tajništva za notranje zadeve za leto 1956 in za leto 1957, glede personalnih, operativnih, funkcionalnih izdatkov in negospodarskih investicij; o problemih cestnega omrežja, objektov in prometne varnosti ter prometni milici; o izvrševanju sodnih in upravnih kazni; o matični službi v celoti; o delu in organizaciji tajništva zn notranje zadeve; o pomanjkljivostih varovanja.splošnega liudskega premoženja v gospodarskih organizacijah in ustanovah, o stanovanjskih problemih uslužbencev notranjih zadev, še s posebnim poudarkom glede uslužbencev LM: o delu sodnikov za prekrške okrajnega ljudskega odbora: o stanju materiala in objektov PLZ: o odloku o javnem redu in miril za okraj Ljubljana: o alkoholikih — njihovem zavarovan in in zdravljenju: o zakonu o organih za notranje zadeve:'o odloku okrajnega LO o dopustnih stanovanjskih površinah, gradbenih konstrukcijah, materialu, inštalacijah ter opremi stanovanjskih hiš. ki sc zidajo z udeležbo družbenih sredstev, glede na varnost državljanov in premoženja; o gradu ii Doma Poklicne gasilske čete 01,0 Ljubljana: o delu miličnikov po odlokih ljudskih odborov; o pripravah seje o mladinskih problemih, ki nai se obravnava io v celoti in o drugih manjših problemih iz tega‘področja dela sveta.
Iz. področia splošne uprove: o dopolnitvah odloka o višini dnevnic za uradna potovanja: o spremembah sklepa o povračilu stroškov in odškodnini za izgubljeni čas za okrajne odbornike in člane komisij 01,0; o spremembah statutov občinskih liudskih odborov; o odlokih o dopolnilnih plačah finančno samostojnih zavodov občinskih ljudskih odborov; o odloku o varstvu grobov padlih borcev v NOV in žrtev fašističnega nasilja: o poslovniku okrajnega zbora; o poslovniku okrajnega zbora proizvajalcev: o poslovniku skupnega zasedanja okrajnega zbora in zbora proizvajalcev; d organizaciji uorave in sistemizaciji delovnih mest okrajnega ljudskega odbora; o določitvi števila uslužbencev zn občinske ljudske odbore; o pproČilp komisije za sistemizacijo in organizacijo OLO in o reorganizaciji Uprave nepremičnin bivšega
ljudskega odbora Ljubljana-mesto in o drugih manjših problemih iz tega delovnega področja.
Na podlagi poročil in predlogov je sprejel svet 113 raznih sklepov in priporočil.
Iniciativo za sestavljanje dnevnih redov in sklicanje sej sveta so dajali svet, tajnik okrajnega ljudskega odbora in načelnik tajništva za notranje zadeve. Aktivno sodelovanje in konstruktivno prizadevanje vseh teli je pripomoglo, da so bili vključeni v dne.vni red sej večinoma res aktualni in nujni problemi.
Po vsebini problemov, ki jih je obravnaval svet v letu 1956 na sejah po sprejetih sklepih in priporočilih lahko zaključimo, da je svet pravilno in v najrazličnejših oblikah in tudi že z neko načrtnostjo, obravnaval zelo različno, pestro in aktualno problematiko iz področja notranjih zadev in splošne uprave. Vendar s področja vprašanj splošne uprave,svet še ni zadovoljivo in zadostno zajel obsežne in pestre problematike. Tu bo treba letos vložiti več iniciative.
Iz sprejetih zaključkov, sklepov in priporočil sveta, ki jih je bilo v letu 1956 precej, lahko ugotovimo, da je svet dajal organom za notranje zadeve in splošno upravo tudi potrebne smernice za njihovo delo. Kar pa se tiče navodil in inštrukcij višjih organov notranjih zadev, izdaja svet priporočila in sklepe, ki so le konkretizacija takih navodil in inštrukeii za področje okrajne oz. lokalne problematike notranje unra-ve. Taka priporočila oziroma sklepi ne priznavajo pravic višiih organov notranjih zadev in jih lahko da ic okrajni svet za notranje zadeve. V tem se vsekakor odraža stopnja demokratičnega razvoja organov notranje uprave.
Pri problemih notranjih zadev se svet ni omeieval le na njihovo presojanje z vidika motenj javnega reda. varnosti in miru. temveč se je s posameznimi ukrepi že prizadeval zn odstranitev vzrokov, ki bi utegnili pripeljati do takih motenj. To se pravi, da je svet zavzemal stališče, da je treba preprečevati take motnje, to je preventivno ukrepati. Zato se je v marsikaterih zadevah pravilno in dovoli široko postopalo v tej smeri. Svet je koristno vplival na delo organov notranje uprave, kakor t»di na borbo zoper negativne in škodljive pojave, ki bi kasneje utegnili nastali in škodovati državhinnom. organizacijam, zavodom, posameznikom in vsej družbeni skupnosti.
Nadalje je svet obravnaval vprašan ia. ki spada io v izključno pristojnost organov zn notmnie zadeve. kakor tudi probleme, ki spada io v pristojnost drugih organov, ki pa jih dnevno srečujejo pri delu tudi organi za notrnnie zadeve (socialni problemi, problemi mladine, varstvo družbenem in zasebnega premoženja itd' Ko je svet obravnaval Inke probleme, je vedno sodeloval tudi z drugimi pr'gndr.#;mj sveti Inn primer pri vnrašaniih varovnnia splošnega 1 iudskeea premožen ia. pri problemih' prometa itd.), organi in or"aivzneijami In. pr. gosnoderski-mi združenji, zbornicami!. Zaradi lega" so na se in h sveta sodelovali /udi predstavniki drugih svetov dmštev. družbenih organizacij itd. Obratno se pa doslei še ni zgodilo, da bi tudi naš svet bil povabljen k seiam drugih svetov kar bi bilo včnsili prav priporočljivo.
Problemi s katerega koli področja družbenega življenja v okraju,
kakor so skrb za varstvo in vzgojo mladoletnikov, odnos do družbenega premoženja, vzdrževanje cest, mostov in sploh prometnih sredstev, požarne in civilne'zaščite, kaznovalne politike in še vrsta vprašanj, in problemov, niso in ne smejo hiti problemi, ki naj jih izolirano ali celo sami rešujejo organi notranjih zadev in svet. Pravilno in hitro jih bo mogoče reševati šele takrat ko bodo pri reševanju le-teh sodelovali vsi prizadeti; potrebno je sodelovanje najširšega kroga državljanov, organizacij, društev itd.
Svet tudi ni pozabi! na svojo važno vlogo pri kontoli nad delom organov notranjih zadev. Ni bilo ničesar, kar bi oviralo svetu vpogled v delo tajništva in postaj ljudske milice. Svet je uspešno pomagal pri oskrbi tajništva z materialnimi in tehničnimi sredstvi. V zadnjih dveh letih so se telinična sredstva zelo izpopolnila in modernizirala. Z izboljšanjem in povečanjem moderne opremljenosti organov notranjih zadev se bo postopoma zmanjševala kadrovska zasedba, povečala pa sposobnost, pripravljenost in učinkovitost dela organa notranjih zadev.
Sveti za splošne in notranje zadeve na očinah so pričeli delovati šele v začetku leta 1956. Ti sveti sc niso takoj znašli, predvsem zaradi
tega, ker so bile naloge in področje J dela za njih popolnoma nove. Pa It tudi svoje naloge niso pravilno ra- J zumeli. Dejstvo, da opravlja večino M zadev iz področja notranjih zadev okrajno tajništvo skupno z osnovnimi enotami ljudske milice, so razumeli tako, da je analogno,tudi vse tc delovno področje samo stvar j okrajnega sveta za notranje zadeve. 1 Svet je zaradi takega stališča občin- s skih svetov imel za koristno, da se j o vprašanju dela občinskih svetov j; razpravlja na skupni konferenci s j predsedniki občinskih svetov, na ( kateri je bilo‘ugotovljeno, da občin- 1 ski sveti za splošne in notranje %a* it (leve nimajo samo ozkih nalog v I zvezi s pristojnostjo, temveč'da je 1 njihovo področje dela širše in v j< glavnem takšno, kakor delo okraj- |< nega sveta, le da obravnava vsak ob- I činski svet pojave iz območja svoje občine, okrajni svet pa za ves okraj, j Danes občinski sveti že dobro delujejo, zlasti v večjih občinah In tam, kjer so tesneje povezani s komandirjem ljudske milice, ki jim lahko posreduje« konkretno problematiko ( v razpravo.
Tem občinskim svetom bo treba ] še nadalje pomagati, da se bodo 1 lahko pravilno in koristno lotili j svojega posla v mejah svoje pri- 1 stojnosti.	i |
A. Poročilo s področja notranjih zadev
I.	NOTRANJA ORGANIZACIJA IN NEKATERI UKREPI ZA BOLJŠE DELOVANJE TAJNIŠTVA
S 1. IX. 1955 je bilo formirano enotno tajništvo za notranje zadeve, v katerega sestav so prešle tudi naloge državne varnosti.
Novo enotno tajništvo za notranje zadeve, ki od tedaj deluje kot posebna organizaei iška enota okra jnega ljudskega odbora, i- izvrševalo svoje naloge no načelih
—	da se čimbolj zagotovi demokratičnost postopanja, osebna svoboda državljanov in njihovo osebno dostojanstvo ter doseže kulturen odnos do državljanov;
—	da se vsi organi rfbtranjih zadev v svojem delu čim bolj poslužujejo preventivnih ukrepov kot uspešnega sredstva za zatiranje škodljivih pojavov;
—	da se krepi vlogo svetov pristojnih za notranje zadeve kot močnega sredstva za mobiliziran je družbenih sil zn borbo proti kriminalu;
—	da se krepi vloga postni ljudske milice v razmerju do tajništva za notranje zadeve in določi njeno razmerje do občine in njenega sveta. pristojnega za notranje zadeve.
Tainištvo ima naslednje organizacijske enote:	oddelek državne
vurnosti. oddelek zn kriminalistično službo, urad za inozemee in obmejno službo, oddelek za upravno služ-. bo. oddelek za splošne posle, referat za zadeve liudskc milice, odsek za civilno zaščito in požarno varnost. okrajni zapor in Dom LM Mn'(«a Perca.
Od konca leta 1955 je v sestavu Tainištva za notranje zadeve tudi kriminalistično tehnična služba. Njena naloga ie izvrševanje določenih kriminnlistično-tehničnih del za vso LRS. opravljanje vseli kriminalistič-no-tehničnih del zn Tajništvo zn notranje zadeve Ljubljana in skrb za razvoj te službe na vsem območju Slovenije. *
Poleg 28 terenskih postal so še prometna ljudska milica, železniška LM, konjenica in godba LM.
Načelnik tajništva za notranje zadeve neposredno 'vodi še Poklicno gasilsko četo okraja,Ljubljana.
Stalno služim
Da bi bilo delo tajništva za notranje zadeve čini boli učinkovito in uspešno, smo ustanovili stalno službo kot posebno organizacijsko enoto. Opremljena je s sodobnimi sredstvi zvez in drugimi tehničnimi pri po- T močki. Obsega štiri skupine stalnih , uslužbencev, ki se v službi menja- ; vajo. Stalna služba nastopa vedno • prva, kadar je potrebna - intervencija tajništva. S tem smo omogočili, da je intervencija hitra in da je zagotovljen boljši uspeh, kar že samo po sebi vpliva preventivno, t. j-preprečuje kršitve reda in varnosti.
Stalna služba i mu neposredne telefonske zveze z vsemi postajami l.M v mestu in še z nekaterimi drugimi organi, radijske zveze s postajami LM v okolici, teleprinterske zveze, neposredne zveze z vsemi javnimi telefonskimi govorilnicami v mestu ter UKV sprejemne in oddajne postaje v vseh vozilih, ki jih uporablja.
Ker je število miličnikov v mestu za uspešnejšo zagotovitev red o i° miru premajhno, delujejo v okviru tc , službe motorizirane patrulje, ki P° j določenem načrtu izpopolnjujejo po- [ zorniško službo ljudske milice v Ljubljani. Ta način delu omogoča, <1° se ljudska milica hitro in nenadno pojavi v raznih, med seboj oddaljenih predelih mesta in takoj intervenira, kadar jv potrebno.
Urejanje prometa s prometniki-•študenti
V Ljubljani postaja vprašanj® varnega in urejenega prometa vedn® bolj pereče. Z11 uspešno delo po te'11 vprašanju pa je imelo tajništvo p®®' malo miličnikov-prometnikov. Z razpoložljivimi ie bilo le možno usmer' jati promet ob prometnih konicah 'J® treh najbolj prometnih ljubljansko* križiščih, medtem ko zg urejevanj® in nadziranje prometa, miličnikov nismo imeli. Odločili smo se. da *z' beremo za to nalogo državljane _ študente ljubljanske univerze. Honorarno smo zaposlili 1t8 študentov, študente smo za to službo zbrali, ke®
J®. za ljubljanske razmere najbolj j Primerni in vsaj delno obvladajo po *P tuj jezik, kar pride zlasti v poštev w> obiskih tujcev v Ljubljani, ki so Precej pogosti in številni.
‘ bil;
Ločitev operativnih zadev od upravnih
Zaradi čim uspešnejšega dela je a v preteklem letu izvedena dosledna ločitev upravnih poslov iz Pristojnosti tajništva za notranje za-?Cve od ostalih zadev s tega področ-j?- Ta ločitev je bila izvedena tako, a s.™? vse P08!6 upravne narave idr užili v posameznih delovnih eno-,iah in te enote namestili v isti stavbi.
: ~'ržavljanom smo s tem omogočili, da v enem uradu opravijo vsa uradna /Plavila in obveznosti, ki jih imajo a° tega organa.
Vloga postaje ljudske milice v občini
Ko so septembra 1955 začele delo-vati nove občine, smo izvedli tudi corganizacijo na postajah LM tako, 'j® smo načeloma za območje enega bcinskega LO ustanovili po eno po-
i.ajo LM. Od tega načela smo odsto-Pl*i samo v petih primerih, in sicer ,ani’ kjer zaradi prevelike razsežnosti I ®ritorija občine ali. pa zaradi sta-; aJ® varnosti tega načela ni bilo mo-1 Koče uresničiti. %
: . Komandir postaje LM na sedežu “čine ima poseben položaj v od-.fsu do nje za celotno območje obli!'6. čeprav je na njem več postaj Preko teg:a komandirja postaje ,ate predsednik občinskega 1.0 oz. yton, ki je pri občinskem LO pri-|.jcn za notranje zadeve, naloge ludski milici v zadevah vzdrževali® reda iti miru v občini in varnosti rajvvnega prometa za celotno ob-Kicje občine. Iz področju notranjih ®dev pripravlja komandir proble-, v.aljko za seje sveta, je na sejah na-1 “e in poroča, kadar sc obravnava 1/mjlematiko s področju notranjih ®dev, jn skrbi, da se zakoniti sklepi ! |.v°tu tudi izvršujejo. Predsednika Ittdskega odbora obvešča o vseh ,®žnejših pojavih dri dogodkih iz Ue|® postaj.
: "Kotnandir postaje ima v razmer-nj !| občinskega svetu za splošno Pfavo in notranje zadeve podoben l,°¥0*:. kot Su hna načelnik tajni-„'a notranje zadeve do okraj-"ega sveta.
r,'v*'ntiv„; ukrepi in sodelovanje z drugimi organi
je fa- r‘;šcvanje negativnih pojavov
»blike
fajništvo pričelo iskati drugačne
dela razen represivnih. Tako
slg^? !'■ pr. tajništvo odločilo, da bo tukSa l> /-manjšati tatvine koles na 0^ "ači". da bo lastnike dvokoles sejalo, naj jih zavarujejo. Zato rilo	ti-sn 1Ji posebne,lističe z opozo-
ldvixL1’inai v bodoče lastniki svoja ; kolesu zavarujejo. Take lističe <|v ?°, miličniki pripenjali na vsako heg*|’. k' s<> S® našli irezaklenje-®otr' . brez nadzorstva. Svetu za anJe zadeve in splošno upravo t>riJifnoS,a ljudskega odbora pa je in 'iagttlo, naj se v Ljubljani določi d v ot,i i v<‘č parkirnih prostorov za i®li cesa’ nQi se 0Prcniijo s sto-borofiu1 ie !,red,°S osvojil in pri-dev^' tajništvu za komunalne za-ileln' "ai prouči io vprašanje s so-5 bo^^jero občinskih ljudskih od-
: “it/ lUujhljanskih in okoliških osnov-P^da • tajništvo organiziralo teru .Va,ija o varnosti prometa, ka-cev Pos,Iušalo okoli 12.000 učen-'n dijakov.
Pilihov*' S Predvajanjem mladinskih *aČeli . s!ll<> v Domu ljudske milice z®to, da bi vzgojno vplivali na
mlade poslušalce, katerim miličnik pred vsako predstavo pove poučen dogodek v zvezi s prometno nesrečo ali kak drug resničen dogodek iz dela ljudske milice, s čemer deluje vzgojno na poslušalce, obsoja nepravilne postopke poedinih državljanov m . kaže na negativne pojave v družbi.	1
Za srednješolsko mladino smo or-anizirali v Domu ljudske milice valitetne plesne vaje s programom in v program vpletli kak sestavek iz dela ljudske milice ter -s tem nanje vzgojno vplivali.
Marsikdaj smo ugotovljene nepravilnosti in druge škodljive negativne pojave v podjetjih pismeno ali pa osebno sporočali predsednikom delavskih svetov in upravnih odborov ati direktorjem podjetij. Menimo, da bodo nekatere primere škodljivosti bolje in učinkoviteje rešili ti samoupravni organi sami. Tak način dela se je pokazal učinkovit tudi zato, ker je bil celotni kolektiv seznanjen z nepravilnostmi in jih obsojal. Organi delavskega samoupravljanja so za tak način reševanja problemov pokazali dovolj razumevanja.
Vprašanju zbliževanja ljudske milice z državljani je dajalo tajništvo močan poudarek in je- vzgajalo uslužbence ljudske milice zlasti glede demokratičnega postopanja, kulturnih odnosov do državljanov ter pravilnega ukrepanja. S tem namenom je ljudska milica izvedla v precej širokem obsegu tudi novoletno čestitanje, posebno pa mladini po šolah.
Sedem voznikov motornih vozil, zaposlenih v ustanovah, ki se ukvarjajo s prevozom potnikov in tovora, in ki upravljajo z vozili že daljšo dobo brez prometnih nesreč in prekrškov in slcrbijo za vozila, potnike in tovor, je tajništvo v prisotnosti delovnega kolektiva nagradilo z denarnimi nagradami od 8—10.000 din.
Te ukrepe ljudske milice so odobravali delovni kolektivi, šole, kakor tudi posamezniki.
Z uredništvi vseh večjih dnevnikov in revij, ki izhajajo v Ljubljani, smo navezali tesne stike zlasti zato, da bi vplivali na ljudi. Uredništvom smo dajali podatke za objavo sestavkov in reportaž iz našega dela. Zlasti plodno je bilo sodelovanje s tiskom po vprašanjih prometne problematike. S predstavniki tiska in radia smo imeli med letom tudi nekaj tiskovnih konferenc.
V zadnjem četrtletju je bila ustanovljena vojaška policija, s katero smo se že na skupnem sestanku ob ustanovitvi dogovorili o načinu sodelovanja in medsebojni pomoči.
Probleme, ki so se pojavljali v skupnem delu s sodišči in javnim tožilstvom, smo reševali na skupnih sestankih. Tajništvo si je prizadevalo, da preiskovalni sodniki čim prej v celoti prevzamejo vse formalne poizvedbe, kadar gre za storilce kaznivih dejanj, ki so znani.
Z inšpekcijami smo največ sodelovali v konkretnih primerih, in to s finančno, tržno in inšpekcijo dela.
Okrajni ljudski odbor je naše ukrepe podpiral in predvsem razumel težnje za sodobno tehnično opremo ljudske milice in kriminalistične službe. Za uresničenje tega je v proračunu zagotovil tudi potrebna finančna sredstva.
II.	KRIMINALITETA
1.	Splošne ugotovitve
Zakonitost in demokratičnost kriminalistične službe
Tajništvo si je prizadevalo, da je čim več storilcev kaznivih dejanj odkrilo ter njihova dejanja dokazalo
brez uvedbe formalnih poizvedb. Težili smo za tem, da smo večino poizvedb opravljali na podlagi čl. 144 ZKP, pri čemer je bila večina podatkov zbranih na terenu z informativnimi poizvedbami, ne da bi storilce, priče itd. zasliševali in klicali na tajništvo.
Lani je bilo v priporu ali preiskovalnem zaporu 318 oseb ali 7,9% vseh storilcev. Od tega je bilo do 3 dni priprtih 196 storilcev ali 4,9 %. Tako se je torej 92,1 % vseh storilcev kaznivih dejanj branilo iz prostosti. Ta odstotek je nad republiškim povprečjem v letu 1955.
Čeprav storilcev ne odkrivamo s formalnimi poizvedbami, smo v informativnih poizvedbah prav posebno pazili na zakonitost in demokratičnost postopka, tako da podatkov o storilcu ne zbiramo na tak način, da bi škodovalo njegovi časti, k aretacijam pristopamo v res nujnih primerih, stranke na tajništvo ne vabimo z grožnjo o prisilni privedbi itd. Takšen način dela naših uslužbencev se je gibal v okviru zakonitosti in je pokazal zelo. povoljne rezultate.
Kršitve predpisov, ki so sicer imele znake kaznivega dejanja, pa je bila njihova družbena nevarnost- manjšega značaja, nismo kazensko preganjali, marveč smo o njih, če so bile storjene na področju gospodarstva, obveščali organe delavskega samoupravljanja ali vodstva podjetij, da so zoper delikvente disciplinsko postopali ali jih kako drugače obremenili za morebitno škodo. Storilec lažjih kaznivih dejanj, pri katerih ni bilo zasebnih oškodovancev, smo pogosto samo opozarjali ali z njimi raz-govarjali, ne da bi jih izročili javnemu tožilstvu, število le-teh je si-ser minimalno ter smo se tega ukrepa posluževali takrat, kadar smo bili prepričani, da bo imel tak ukrep boljši uspeh kakor kazen.
O pojavih, ki kažejo znake gospodarskih prestopkov ali prekrškov, smo obveščali razne druge upravne organe, da so leti uvajali postopke, zaradi česar se je preteklo leto število gospodarskih preskrškov ali prestopkov tudi znatno dvignilo.
Uspešnost kriminalistične službe
Od skupnega števila 5256 kazni-.vih dejanj, kolikor jih je imelo preteklo leto v postopku tajništvo za notranje zadeve, je bilo:
raziskanih 3756 ali 71,47%
neraziskanih 1500 ali 28,53 %
skupaj	5256
število neraziskanih kaznivih dejanj je padlo na 28,53 %, kar je za Ljubljano (v kateri je storjenih 70,4 % vseh kaznivih dejanj v okraju) do sedaj najboljši rezultat v povojnih letih. Ta uspeh je treba pripisati predvsem boljšemu delu PLM.
Pretežna večina neraziskanih kaznivih dejanj je bila storjenih v mestu. Ce primerjamo odstotek raziskanih kaznivih dejanj, storjenih v mestu, z odstotkom raziskane kriminalitete v drugili evropskih mestih, ugotovimo, da je le-ta pri nas nad evropskim povprečjem.
Ovadbe so pri manjših kaznivih dejanjih v pretežni večini sestavljene in izpopolnjene z vsemi podatki o kaznivem dejanju tako, da javno tožilstvo takoj lahko vloži obtožnico. Teh primerov je nad 53% vseh ovadb. Večino teh ovadb sestavljajo postaje LM.
Pri ogledih krajev kaznivih dejanj so poleg ostalih tehničnih del naši uslužbenci posvetili naivečjo skrb iskanju različnih sledov, ki jih je tam pustil storilec. Tako so bili
prstni odtisi najdeni v 143 primerih, storilci pa so bili na podlagi odtisov izsledeni v 35 primerih. Storilci vse pogosteje uporabljajo pri izvrševanju kaznivih dejanj rokavice in druge pripomočke, da ne puščajo za seboj nobenih sledov. V 32 primerih je bila po daktiloskopski kartoteki ugotovljena identiteta oseb, po sledovih nog so bili identificirani trije storilci. Na podlagi sledov orodja te bilo ugotovljenih 18 storilcev, v b3 primerih pa so bile uspešno rekonstruirane tovarniške številke na ukradenih dvokolesih in strelnem orožju. Med grafološkimi ekspertizami in strokovnimi mnenji, katerih je bilo 118, je bilo večje število odločilnih za odkritje kaznivega dejanja ali storilca. Kemične analize in ekspertize pa so bile v večini primerov uporabljene kot dopolnilni dokaz ali pa so pojasnjevale vprašanja, ki so bila sporna.
Kriminalistična tehnika je lani izdelala 406 najrazličnejših ekspertiz in strokovnih mnenj. Poleg tega pa je za tajništvo za notranje zadeve Ljubljana
daktiloskopirala monodaktiloskopirala	2001 55
fotografirala identificirala po	2057
daiktiloskop. kartonih oz. kartoteki	10
ugotovila oz. prever. identiteto identificirala ne-	744
znana mrtveca izvršila tehničnih	2
ogledov	1279
skupaj 6148 oseb
Od 367 objavljenih tiralic ozir. poizvedb, so bUe osebe v 304 primerih izsledene, 63 o<seb ali 17,1 % pa je ostalo Še ncizsledenili. Na podlagi tiralic, ki so jih objavila druga tajništva za notranje zadeve, smo izsledili 92 oseb.
Stanje kriminalitete
Leta 1956 je tajništvo za notranje zadeve imelo v postopku 5256 kaznivih dejanj ali 4,8% manj kot leta 1955.
Od skupnega števila v letu 1956 odkritih kaznivih dejanj je bilo storjenih: leta 1956 4111, leta 1955 982, lota 1954 115 in prej 48.
Povprečno pride v okraju na
10.000	prebivalcev 180 kaznivih dejanj (preračunano na 'stanje prebivalstva na dan 30 .novembra 1956). Občine, katerih kriminaliteta je nad okrajnim povprečjem, so: Ljubljana-Ccntor, Ljuhljana-Moste in Grosuplje. Vse ostale občine pa so pod okrajnim povprečjem.
Ce primerjamo kriminaliteto v mestu s kriminaliteto podeželja, ugotovimo. da so kazniva dejanja v razmerju 70,4% : 29,6%. V Ljubljani pride na 1000 prebivalcev 22,3 kaznivih dejanj, na podeželju pa le 12,2 kaznivih dejanj, s čimer pa ni rečeno, da izvršujejo kazniva dejanja v Ljubljani samo stalni prebivalci.
Na tO.OOO prebivalcev pride v Ljubljani 223 kaznivih dejanj (republiško povprečje je 148 kaznivih dejanj), na podeželju našega okraja pa le 122 kaznivih dejanj. Kriminaliteta na podeželju je torej pod, v mestu pa visoko nad republiškim povprečjem. Ljubljana dobiva v pogledu kriminalitete čedalje bolj značaj velikega mesta.
Nq kriminaliteto v občini Grosuplje pa ima znaten vpliv prisotnost sezonskih delavcev, ki grade cesto Ljubljana—Zagreb.
Kriminaliteta po občinah je naslednja i
Občina	St. kaz.	St. k. d. na	Označba
	dejanj	1000 prebiv.	po vrst. redu
Ljubi jana-Bvžigrad	291	13,8	7
Ljubljuna-Center	1700	39,8	1
Ljubljana-Crnuče	73	56	6
Ljubljanu-Movste	376	25,6	2
Ljubi jana-Polie Ljubljana-Rudnik	193	13,9	11
	198	16,8	5
Ljubi jana-Šen tvid Ljubljana-ŠiŠKa	205 305	17,5 14	4 9—10
Ljubljann-Vič	379	14	9—10
Borovnica	38	8,4	■	22
Cerknica	64	5,8	23
Dobrova pri Ljubljani	61	9,5	20
Domžale	188	. 11	15—16
Grosuplje	155	19,8	3
Ivančna gorica	122	10.6	17—18
Kamnik	245	13	12
Litija	164	12	13
Logatec	105 '	15,3	8
Loška dolina	30	8,5	21
Medvode	75	10,6	17—18
Mengeš	49	11,6	14
Moravče	43	11	15—16
Vrhnika	93	10	19
Na vlaku med vožnjo	38		
V drugih okrajih	66		
	"	5256		
Med 3979 storilci kaznivih dejanj ic 3295 moških in 684 žensk. Razmerje med storilci in storilkami je 82,82% : 17,18%. Odstotek storilk je za 1,58% večji od republiškega povprečja v letu 1955.
Po starosti je med storilci največ oseb starih med 18 in 25 letom, le-teh je 1305 ali 32,8 % vseh storilcev. Po narodnosti je 3525 Slovencev, 439 oseb drugih jugoslovanskih narodnosti in 15 inozcmcev.
Po socialni strukturi je 69% delavcev, 11 % uslužbencev, 6 % kmetov, 5% študentov, dijakov in vajencev, 2 % obrtnikov itd.
Med lanskoletnimi storilci je 952 povratnikov ali 23,9 %.
Z vsemi kaznivimi dejanji je bilo povzročene okoli 379,832.000 dinarjev škode, kar znaša 0,68 % vsega narodnega dohodka okraja Ljubljana v letu 1955.
, Kriminalistična služba tajništva je poleg 5256 kaznivih dejanj preiskovala še 218 samomorov, obratnih nezgod, n sreč s telesnimi poškodbami, požarov itd.
2.	Struktura kriminalitete
Tajništvo je lani raziskovalo 5256 kaznivih dejani. V nadaljevanju bomo navedli, kakšna so bila in koliko je bilo teh dejanj po posameznih vrstah.
V preteklem letu smo obravnavali pojave delovanja sovražnih elementov, ki so storili 16 kaznivih dejanj zoper ljudstvo in državo, ali 0,30 % vseh kaznivih dejanj, ki so bila storjena na območju ljubljanskega okraja. Med temi je bilo 8 kaznivih dejanj sovražne propagande, 5 kaznivih dejanj zbujanja narodnostne ali verske nestrpnosti, 2 kaznivi dejanji bega z namenom sovražnega delovanja in eno kaznivo dejanje vohunstvo. Poleg teh kazni-
<ona o tisku, ki sta bili naperjeni zoper našo družbeno ureditev.
Kaznivih dejanj zoper življenje in telo je bilo 552. Od tega je lahkih telesnih poškodb 448, hudih -telesnih poškodb 71, ubojev 5 in 28 ostalih Kaznivih dejanj. Največ kaznivih dejanj zoper življenje in telo je bilo storjenin na vasi. Večina lahkih in hudih telesnih poškodb je bila storjena pod vplivom alkohola. Skoraj dve tretji n i lahkih telesnih poškodb so novzročilii sezonski delavci.
Kaznivih dejanj zoper osebno dostojanstvo in moralo je bilo 40. Med njimi je 17 posilstev. Ta vrsta kaznivih dejanj, ki niso številna, se v primerjavi z letom 1955 niso povečala.
Zo^er zakonsko zvezo in rodbino je bilo storjenih 11 kaznivih dejanj, med katerimi so najštevilnejša kazniva dejanja neplačevanja preživnine in krvoskrunstva.
Ugotovljenih kaznivih dejanj zoper narodno gospodarstvo je bilo 246. Ta dejanja so v primerjavi z letom 1955 padla za 8,08%. Lani so se predvsem znižala kazniva dejanja nedovoljene trgovine, kazniva dejanja uničevanja gozdov, nezakonitega lova in ribolova itd. Pri utajah davkov so bili najbolj udeleženi obrtniki. V letu 1956 smo temu vprašanju posvetili posebno pozornost, pri čemer smo ugotovili, da so obrtniki povzročili cca. 30 milijonov din škode s tem, da so utajili čisti dohodek. Pri kaznivih dejanjih uničevanja gozdov ugotavljamo posek neži-gosanega lesa. Lagnrji večkrat odka-zujejo tudi večje lesne mase, kakor je določeno v dovoljenjih, ker jim ljudje nudijo nekatere ugodnosti.
Kaznivih dejanj zoper družbeno in zasebno premoženje ali tako imenovanih premoženjskih deliktov je bilo 3492 ali 66,4 % vseh kaznivih dejanj. Ta kazniva dejanja so ves čas po osvoboditvi najbolj splošna oblika kriminalitete. Mod njimi je 1661 navadnih tatvin, 405 tatvin koles, 345 vlomov, 197 žepnih tatvin, 240 goljufij itd.
Povzročena škoda znaša na družbenem premoženju cca. 33,763.000. na zasebnem pa 33,720.000 dinarjev.
Preteklo leto je bilo več drznih vlomnih tatvin storjenih celo v središču Ljubljane. Z nastopom motoriziranih pozornikov pa le-teh do sedaj ni. Med vlomilci je največ povratnikov, ki so posebno previdni in izvršujejo kazniva dejanja zelo premišljeno. Med ukradenimi kolesi je bilo nad 80% nezaklenjenih.
vib dejanj sta bili v postopku še dve kršitvi zakc
Žepnih tatvin je bilo največ storjenih po trgovinah, na živilskem trgu, glavnem kolodvoru itd. Med go ljufi, vlomilci in žeparji je največ tako imenovanih poklicnih storilcev.
Med kaznivimi dejanji zoper splošno varnost ljudi in premoženja, katerih je bilo 272 ali 5,17%, je 122 kaznivih dejanj ogrožanja javnega prometa (prometne nesreče na javnih cestah), 77 kaznivih dejanj povzročitve nevarnosti za življenje m premoženje s splošno nevarnim sretl-
Tajništvo je imelo v postopku
17 kaznivih dejanj zoper pravosodje.
to kazniva dejanja
Večinoma so bila to krive izpovedi, katera so naši uslužbenci ovadili zaradi krivih ovadb posameznikov v kazenskem postopku. Zanimivo je, da so med storilci samo moški.
Kaznivih dejanj zoper javni red in pravni promet je bilo 249, med temi je bilo največ poskusov pobegov čez državno mejo, ostala pa so bila:	kazniva dejanja preprečitve
uradnega dejanja uradni osebi (18), kazniva dejanja ponarejanja listin (28) in dve kaznivi dejanji igranja na srečo.
Kaznivih dejanj zoper uradno dolžnost je bilo 242 ali 12,6% več kot leta 1955. Več kot leta 1955 je
Kaznivih dejanj zlorabe uradnčj položaja je bilo 73. S temi kazniv« dejanji se navadno najbolj kršijo zakoniti predpisi. Skoraj / lovica kaznivih dejanj je bila st/ jena v trgovskih podjetjih in kmetskih zadrugah.
bilo preteklo leto odkritih poneverb, ah
zlorab uradnega položaja ali uradnih pravic in kaznivih dejanj nevestnega dela v službi. Več kot polovica teh dejanj je bilo storjena pred letom 1956.
Najštevilnejše so poneverbe, med katerimi je bilo največ storjenih v letih 1954/55. Storili so jih predvsem računovodje, knjigovodje, poslovodje,
Med ostalimi kaznivimi dejuij je bilo: 8 kaznivih dejanj zopj človeško zdravje; 8 kaznivih dejal zoper delovno razmerje, pri kater gre v večini primerov za kratenj pravic iz socialnega zavarovanj* 25 kaznivih dejanj zoper svobodo/ pravice državljanov, med katerif so najpogostejša kazniva dejanj ogrožanja varnosti (grožnje) in M zniva dejanja kršitve neaotaklj' vosti stanovanja (vdor v tuje >5 novanje) in tri kaznivo dejanja per oborožene sile (izmikanje f; jaški službi s povzročitvijo nezm/ nosti zanjo).
Med kaznivimi dejanji zoper in dobro ime, katerih je bilo ™
direktorji, skladiščniki itd. Največ rb
poneverb je v kmetijskih zadrugah in trgovinah KZ.
je večino takšnih, s katerimi so / rilci žalili državo, njene organe f predstavnike. Skoraj vsa to dejanr so bila storjeno v vinjenem stanj11 • Kazniva dejanja, s katerimi ■ bilo v letu 1956 oškodovano splo*, ljudsko premoženje, so bi.la:
kazniva dejanja zoper družb, in zas. premož. zoper splošno var. Ij. in premož. zoper javni red in prav. prom. zoper narodno gospodarstvo zoper uradno dolžnost
St. k. d.	št. storilcev	Škoda
825	717	36,229.724
177	128	92,870.204
18	17	569.655
246	295	116,438.357
242	236	47,756.482
1448	1393	293,864.422
Poleg zgoraj navedenih kaznivih dejanj je tajništvo izročilo večje število storilcev v kaznovanje tudi drugim upravnim organom kakor raznim inšpekcijam, sodnikom za prekrške, carinarnicam itd.
Mladoletniki in otroci so lani rili 286 tatvin (navadne in inajh1/ 67 vlomnih tatvin, 72 pobegov in P1 skusov pobegov, 20 goljufij itd- [ vsemi storjenimi kaznivimi dej8” so na družbenem in zasebnem Pn
Število kaznivih dejanj, storjenih no škodo splošnega l judskega premoženja, je nekoliko manjše od istovrstnih kaznivih dejanj, storjenih v letu 1955. Na zmanjšanje števila kaznivih dejanj, storjenih na škodo splošnega ljudskega premoženja, so po našem mnenju vplivali organi delavskega samoupravljanja, ki ne dopuščajo več toliko možnosti za izvrševanje kaznivih dejanj ter so tudi pri nameščanju oseb kritičnejši in v veliki večini odpuščajo osebe, ki so nagnjene h kriminalu. K temu je mnogo pripomogla tudi razprava o varovanju splošnega ljudskega premoženja, katera je bila na skupni seji sveta za gospodarstvo in jk>-
moženju napravili 3.542.000 dinar)1 škode.

ii
Med tovrstnimi delinkventi je I”! 29 % otrok, 23 % mla jših mlado)1 nikov in 49% starejših m;ladoleW kov. Med storilci je bilo lani 56 / klet ali 13% (leta 1955 11,6 °/o)..»": vilo storilcev se je v primerjav1' letom 1955 povečalo zn 71,2%.
Med m ladolet n ik i -s tor i le i je 116 vajencev, 92 učencev osnov/
L:ti VI 7*1 /1 ■ 1 riil.- A.vf m m I ol .1	T7 1/ fll' I
šol, 73 dijakov, 93 delavcev, 37 k n1/ kih sinov in hčera itd, Lani je Ij storilcev ali 40,6 % mladoletnih /
zncic na zboru proizvajalcev okraja Ljubljane.
3.	Kazniva dejanja otrok in mladoletnikov
Mladoletniki in otroci so v letu 1956 storili 513 kaznivih dejani, kar predstavlja 9,4% celoletne zločin-stvenosti v okraju. Število kaznivih dejanj mladoletnikov in otrok je za 35,8 % večje kot v letu (955. Podatki o mladinski kriminaliteti za leto 1955 zaradi spremembe območja okraja niso docela točni, zaradi česar je porast te kriminalitete nekoliko prevelik, vendar v resnici še vedno tolikšen, da ne smemo podcenjevati porasta teh pojavov.
lik ven tov izvršilo kazniva dejanj0: 71 mladoletnih združbah. V sost<>/ stvu z odraslimi pa je kaznivo clcji nje storil vsak 11. mladoletni den kvčnt.	u'
Mod lani obravnavanimi m 1*41 letniki je 77 povratnikov ali 17 vseli mladoletnih storilcev, ki so j vršili največ tatvin, posebno v h’1 nih.	j
Da hi bilo med mladoletniki , otroki čim manj negativnih pojav’J zlasti pa kaznivih dejanj, smo *,llj gin: vzgojno zanemarjenim otrok j preskrbeli skrbnike, pogosteje s
razgovor jul i s tistimi starši, ki s^jf
vzgojnem pogledu popolnoma v vendar so njihovi otroci storili,/:

zniva dejanja; na negativne med našo mladino Srno posebej
stvom itd. Med zadnjimi je bilo tudi 31 požigov, ki so bili storjeni iz so-
vraštva ali koristoljubja, nekaj storilcev pa je bilo tudi piromanov. Število požigov je veliko zaradi tega, ker je bila večina teh dejanj od Krt -iz preteklih let.
V gornjem številu (513) so zajeta vsa kazniva dejanja otrok in mladoletnikov, ne glede na to, ali so kazensko odgovorni ali ne. Od tega števila smo storilce v 258 primerili izročili javnemu tožilcu, v vseh ostalih primerili pa smo postopek zoper njih končali tako, da smo rnzgovarjali z njihovimi starši, vodstvi šol, socialnovarstvenimi organi o*, zavodi ali njih zadeve kako drugače nekazensko uredili.
znrjall šolska vodstva, internate« y katere gospodarske organizncik\y kor tudi društva prijateljev mla^J Vzroki naraščanja zločinstvi'11 A med mladoletniki in otroki so /v različni. Najbolj so značilni V.L.( odraslih napeljevalcev, sostor1 vpliva alkohola, spolne nemoro'1'^ odraslih, pri pobegih cilj o boll^j življenju v tujini, avanturizem ‘j Posebno je izpostavljena mladii’/ prihaja iz podeželju v mesto ? zaposlena po raznih gradbiščih * pi uči različnih obrti. Vplivi okolj°(f so v teh primerih takšni, da m1
letnikom ne dajejo pravilnih zgledov.
Od 513 kaznivih dejanj so mladoletniki in otroei storili 295 kaznivih dejanj v Ljubljani, 62 v Uti ji, Kamniku, Domžalah in Vrhniki ter 156 na območju izrazitega podeželja.
Lani je od doma pobegnilo 85 otrok in mladoletnikov, iz vzgojnih zavodov na območju okraja pa 95.
Odrasli storilci so nad otroki in mladoletniki storili 65 kaznivih dejanj, kar predstavlja 1,32 %i celoletne kriminalitete polnoletnih delinkventov v okraju. Odrasli so storili 2? kaznivih dejanj zanemarjanja otrok in grdega ravnanja z njimi, 9 nečistih dejanj z otroki, 5 posilstev, 5 kaznivih dejanj spolnega občevanja z zlo-rabo položaja, 9 kaznivih dejanj zoper življenje in telo, 3 kazniva dejanja krvoskrunstva itd. Pri prometnih nesrečah je bilo telesno poškodovanih 39 otrok, eden na je zaradi tega izgubi! življenje. V vseh navedenih primerih smo storilce kaznivih dejanj nad mladoletniki kazensko Preganjali.
4.	Cestno prometna varnost
V okraju Ljubljana je registriranih 4865 motornih vozil, med katerimi je 1814 motornih koles, 1608 °sebnih avtomobilov, 1128 tovornih avtomobilov in 315 raznih vrst motornih vozil (avtobusi, trolejbusi, specialni avtomob-li in traktorji). Ste-ydo registriranih motornih vozil" sc .le lani povečalo za 465 vozil ali II °/o, kar ie za 4.5 "/e nad predlanskim republiškim povprečjem.
Vozn;l<ev-emateriev je v okraju 5692, pov,;onih voznikov na 2325. Mesi vozniki motornih vozil je tildi J75 žensk. T ani je polagalo vozniške >*nite 910 kandidatov več kot leta 1955. Od skimnega števila je pri izpitih padlo 28,6%> kandidatov.
Preteklo leto je bilo na območju okraja 835 cestno prometnih nesreč, kar predstavlja nasproti letu 1955 12,8 °/o porast. Co primerjamo porast števila motornih vozil s porastom Prometnih nesreč vidimo, da število Prometnih ,nesreč narašča hitreje od števila moto-nih vozil. Zaradi tega smo v preteklem letu storili vrsto najrazličnejših ukrepov za izboljšani« cestno-phoinetne varnosti in discipline.
Samo v Ljubljani se ie zgodilo Preteklo leto 484. v letu 1955 pa 495 Prometnih nesreč. V odstotkih izraženo; v Liuhljani se ie zgodilo leta •956 57.9 "Zo prometnih nesreč, leta 1555 na (V8.5 °/o. Razlika znaša 10,6 %>, knr dejansko pomeni, da smo v sami 4-.ju.bliani znatno izboljšali cestnoprometno varnost.
Izmed 835 restno prometnih ne-'Uod ie bilo 443 takšnih, pri katerih 5° Pili Iiu<lre telesno poškodovani. Lani je bilo zaradi tega 28 oseb mrtvih. 553 na l„ž(- ali ho m telesno Poškodovanih. Mrtvih je bilo 9 kolarjev, 7 pešcev, 9 voznikov mo-ornih vozil, dva motorista in t voz-mk vprežnega vozila. Telesno poško-"ovanih pa; 204 kolesar'mm 112 neš-®ev, 121 voznikov motornih vozil, 24 voznikov vprežnih vozil, 87 motoristov in 5 ostalih koristnikov javnih cest.
Po mesecih je bilo največ nesreč v oktobru, juliju, septembru itd. Poprečna škoda, ki odpade na posamezno pesrečo znaša okoli 30.000 dinarjev.
Glavni vzroki ccstno-nrometnih oz god. ki so iih povzročili vozniki motornih vozil, so: neupoštevanje P ednosti. neoazliivost, alkohol, neprimerna hitrost itd.
izboljšanje cestno-prometne *	in discipline smo storili pre-
>P leto vrsto najrazličnejših ukrc-n!JV‘i ,0 Preventivnih, oropagand-kakor tudi represivnih.
Zaradi prenizkega števila miličnikov-usmerjevalcev srno za to službo honorarno zaposlili 118 študentov. Na križišču pred Delavskim domom je bil nameščen semafor, na nekaterih ostalih križiščih pa bodo postavljeni letos. Preglede motornih vozil izvršujemo strogo in dosledno. Prav tako so strogi izpiti za voznike motornih vozil.
Glede populariziranja cestno-pro-metnili predpisov smo posvetili posebno skrb šolskim otrokom in dijakom, katerim smo priredili 42 predavanj, ki so bila spremljana s filmi ali diapozitivi. Organizirali smo še razna pionirska tekmovanja in druga predavanja. Sodelovali smo z uredništvi raznih revij in časopisov, v katerih smo objavljali članke o prometnih nesrečah, fotografije nesreč itd. Lani smo razstavili pred Ajdovščino v Ljubljani razbitine tovornega avtomobilu Ljubljanskih mlekarn, knr je na državljane napravilo močan vtis. Ob novem letu pa smo za koristnike javnih cest pripravili čestitke in nagradili še 7 voznikov motornih vozil.
Zaradi storjenih oestno-prometnih nesreč smo kazensko preganjali 118 oseb, sodniki za prekrške so kaznovali 1332 kršiteljev, miličniki pa v mandatnem postopku 21.955, kar je za 13.628 oseb manj kot- leta 1955. Zaradi sumu vinjenosti ob storitvi cestno-prometnih nesreč je bila 334 osebam odvzeta kri, ki je samo v 66 primerih pokazala negativen rezultat. Vozniška dovoljenja smo začasno odvzeli 191 voznikom motornih vozil, ker so slabo poznali cestnoprometne predpise, uživali alkoholne pijače itd.	•
V	letu 1956 smo dali 375 soglasij za popolne ali delne zapore cest, pri čemer smo izvršili tudi oglede na samem krtyu.
5.	Varnost železniškega prometa
V	preteklem letu je bilo na območju okraja 32 nezgod v železniškem prometu, kar je nekoliko manj kot v letu 1955. Škoda, nastala zaradi nezgod, je v primerjavi z letom 1955 neprimerno večja in znaša okoli
69.600.000	dinarjev. Pri železniških nesrečah je zgubilo življenje 7 železničarjev, med potniki pa je bilo 35 oseb laže, 9 pa huje' poškodovanih.
Na železniških progah je bilo do smrti povoženih 5 oseb, 10 oseb pa je pod vlakom napravilo samomor.
Nezgode v železniškem prometu nastajajo predvsem zaradi neupoštevanja prometno varnostnih predpisov, malomarnega opravljanja služne, pa tudi zaradi zastarelosti voznega parka, va.rnostnih naprav in objektov.
Na železnici in v železniških objektih je bilo storjenih 150 kaznivih dejani ali 38*/o manj kot leta 1955. Med kaznivimi dejanji prevladujejo tatvine in zatajitve.
Z vsemi kaznivimi dejanji in železniškimi nezgodami je bilo okoli
73.540.000	dinarjev škode ali 35,2 °/o več kot leta 1955, Zaradi zmanjšanja kaznivih dejanj in železniških nezgod smo imeli z vodilnimi osebami železniških podjetij več konferenc in posvetovanj. Dobri rezultati takšnega sodelovanja so se kmalu pokazali.
Na odprtih progah je bilo več primerov poškodovanja signalnih in varnostnih naprav, katera so večinoma storili otroei. Na ta vprašanju smo opozorili tudi pristojna šolska vodstva.
III.	JAVNI RED IN MIR
Iz tega področja poročamo o zadevah, ki jih ureja zakon o prekrških zoper javni red in mir, zakon o pravnem položaju verskih skupnosti in predpisi, ki zadevajo področja: prikazovanje filmov, društev, tiska,
pobiranja prostovoljnih prispevkov, itd. ter o določenih vprašanjih iz odlokov ljudskih odborov o javnem redu in miru ter zavarovanju in vzdrževanju javnega reda in mira.
Tajništvo za notranje zadeve si pri svojem delu prizadeva, da bi bilo kržitev teh predpisov čim manj. Državljane na večino kršitev samo opozarjamo, z njimi razgovarjaino, urejujemo določena vprašanja z drugimi upravnimi organi, ustanovami, organizacijami itd. Kršitelje pa izročamo tildi sodniku za prekrške, v primeru kaznivih dejanj pa tudi javnemu tožilstvu.
V letu 1956 je bilo iz tega področja v postopku 5105 oseb, kar je za 18,7 °/o manj kot leta 1955 (6278). V številu 5105 so vštete tudi osebe, zoper katere nismo kazensko ali upravno kazensko postopali, marveč smo njihove zadeve uredili z razgovorom ali kako drugače. Disciplina se je, kakor vidimo, na tem področju precej izboljšala. Število posameznih vrst prekrškov ni posebno narastlo, colo ne tam, kjer smo dosledneje ukrepali.
1. Pretepi, pijančevanje, nespodobno vedenje
Najpogostejši prekrški so pretepi, prepiri, nes]H>dobno vedenje, poseo-no drzno in surovo vedenje in pijančevanje, katerih je bilo 2539 ali 10,3 “/o manj kot leta 1955. V okraju je 51 delavskih naselij z okoli 4500 sezonskimi delavci, ki so navadno najpogostejši kršitelji. Vzrok temu pojavu je predvsem vinjenost, ki pride posebno do izraza v gostilnah, na veselicah itd. Gospodarske organizacije se še vedno premalo zavedajo odgovornosti za sezonske delavec in jim ne nudijo pravega razvedrila ter vzgoje.
Do iztreznitve smo pridržali 1629 ali 19,5 °/o oseb manj kot v letu 1955 (2023). Mnoge vinjene osebe, ki niso povzročale neredov, pa smo odpeljali na njihove domove, da smo jih zavarovali pred nezgodami. Do nezavesti ali do onemoglosti pijane kršitelje odpravljamo v splošno bolnišnico, kjer jim najprej nudijo zdravniško pomoč.
Vinjene osebe so uslužbence I.M, ki so vzdrževali red, v 16 primerih tudi fizično napadle.
2. Potepuštvo, delomrzništvo in beračenje
Zaradi potepuštva, delomrzništva in beračenja smo imeli v postopku 323 oseb ali 43,1 °/o manj kot leta 1955. Med delomrzneži je bila.komaj četrtina oseb iz območja okraja. Med njimi je bilo okoli 70"/o takšnih, ki so bili stari do 35 let in sposobni za delo, katerega se nočejo oprijeti. Ker je med potepuhi in delomrzneži navadno precej kriminalcev, smo z različnimi ukrepi represivne in preventivne narave, uspeli zlasti v mestu zmanjšati tudi število tatvin.
Z beračenjem sc ukvarjajo predvsem starejše osebe, ki so zaradi slabega zdravja ali telesne moči nesposobne za fizično delo. V zadnjih dveh letih pa nam je uspelo 35 beračev izročiti v domove onemoglih. Nekateri berači prejemajo tudi socialne podpore, katere pa navadno zapijejo. Značilen je primer J. F. iz Ljubljane, katera je bila že večkrat zasačena pri beračenju. Ko je bila 27. XI. 1956 prijeta, je imela pri sebi 1300 dinarjev, v kovčku 75.000 dinarjev, v Mestni hranilnici ljubljanski pa ima vloženih 100.000 dinarjev.
3. Igre nn slepo srečo In vedeževanje
Zaradi iger na slepo srečo smo imeli v postopku 124 oseb ali 5 več kot leta 1955. Zaradi ostrih ukrepov proti hazarderjem se igranje na slepo
srečo ni posebno razširilo. V nekate-rili ljubljanskih gostinskih lokalih so shajališča hazarderjev, ki igrajo vča-sih ‘udi za vsote nad 20.000 dinarjev. Nekateri hazarderji so bili kaznovani z zapornimi kaznimi, ostali pa z denarnimi.
Med 11 vedeževalci, ki so v okraju, je bilo v postopku 5 žensk. Nekatere se kljub večkratnim kaznim še naprej ukvarjajo s temi posli.
4.	Zvodništvo in prostitucija
Lani smo ukrepali proti trem moškim m eni ženski, ki so se ukvarja 1 z zvodništvom in napeljevali ■ ™lad“ dekleta na pot prostitucije, r rostitutkam so dajali na razpolago tudi prostore ali so se celo sami udeleževali raznih nemoralnih početij.
Na tem področju je bilo v postopku 129 žensk, med katerimi se je le 42 ukvarjalo s prostitucijo. Med njuni je samo 18 prostitutk iz Ljub-ianc: ostalih 24 pa je bilo iz drugih
l ajništvo z najrazličnejšimi ukrepi onemogoča prostitucijo. Zlasti posvečamo posebno skrb dekletom, ki prihajajo v mesto iz podeželja in mladoletnicam, za katere menimo, da bi zaradi okoliščin, v katerih žive, lahko postale prostitutke.
Na splošno prostitucija ni oose-ben problem.
5.	Lažne vesti, klevetanje predstavnikov oblasti in družbene ureditve
Razširjevalce vesti in stale smo v 36 primerih izročili javnemu tožilstvu, v ostalih primerih pa so bili upravno kaznovani. Precej oseb je lažne vesti ali klevete širilo v vinjenem stanju.
6.	Društva
Na območju okraja deluje 1073 registriranih društev (leta 1955 1005), od katerih je 134 kulturno-prosvet-nih, 107 strelskih, 279 gasilskih, 165 društev RK, 685 pa ostalih društev kot strokovnih, športnih, taborniških, šahovskih, lovskih, invalidskih, študentskih, filatelističnih Itd. Med letom je_ bilo registriranih 93 društev, iz društvenega registra pa smo črtali 24 društev. V Ljubljani ima sedež 142 repjiblišikih društev in 3 društva z delovnim področjem za vso državo.
?•_ Prireditve, pobiranje prostovoljnih prispevkov, stanovanjska vprašanja in drugo
I.ani smo sprejeli 4443 prijav za različne kulturne, športne in zabavne prireditve. To število je za 1713 prijav večje kot leta 1955. Prireditve smo prepovedali le trem prirediteljem.
Med prireditelji je bilo 2227 gostinskih podietij in zasebnih gostišč,, 908 društev, 500 družbenih organizacij, 403 gospodarskih organizacij, uradov in ustanov itd.
Zanimivo je, da je število prireditev gostinskih podjetij in zasebnih gostišč naraslo za 280 0/o. Preteklo leto je bilo razmerje med kulturnimi in zabavnimi prireditvami 1 : 9.
Neprijavljenih prireditev je bilo 76, večino prirediteljev smo predlagali v upravno kaznovanje.
• Prošnje za pobiranje prostovoljnih prispevkov je bilo vloženih 15o, nedovoljenega zbiranja [m je bilo 19 primerov. Leta 1955 je bilo razmerje mod dovoljenim in nedovoljenim pobiranjem prostovoljnih prispevkov 31 : 69, leta 1956 pa 87 : 13. Iz teh razmerij vidimo, tla se je disciplina na toni področju znatno izboljšala.
Leta 1955 je bilo v okraju precej večjih prireditev, med katerimi omenjamo samo smučarsko tekmovanje v skokih v šiški, prvomajsko parado, avto-moto dirke v Podutiku, vvater-polo tekmo med ZSSR im Jugoslavijo, nogometno tekmo med repre-
zentuncamn ■ Kitajske in Slovenije Itd. Vseh večjih prireditev in obiskov tujih delegacij se je udeležila .množica prebivalstva,-kar je zahtevalo od nas mnogo ukrepov. Pri tem so nam pomagali mnogi državljani, ki so kot reditelji precej pripomogli k nemotenemu poteku.
Za zavarovanje izvršitev odločb stanovanjskih organov smo prejeli 111 vabil. Zaradi iskanja pomoči in zaščite zakonitosti pri urejanju stanovanjskih zadev (čeravno ne spada v našo pristojnost) sc je zaradi zaupanja obrnilo na nas okrog 260 državljanov (predvsem podnajemnikov).
8. Bivanje inozemcev pri nas
Ob koncu leta 1956 je bilo na območju okraja stalno naseljenih 882 tujih državljanov. Med stalno, nastanjenimi tujimi državljani je' 459 Italijanov, 111 Avstrijcev, 104 Cehov, 53 Nemcev, 34 ZDA, 14 Poljakov, 13 Francozov, 10 Romunov itd. Med državljani Italije je 85 % oseb slovenske narodnosti, med državljani Avstrije pa 68%. Večina stalno nastanjenih inozemcev je prišla v FLRJ po II. svetovni vojni.
Med letom se je izselilo iz okraja oz. iz FLRJ sploh 45 tujcev, državljanstvo FLRJ pa je sprejelo 21 inozemskih državljanov. Zadrževanje stalnih inozemcev je v glavnem dobro. Kršitve in kazniva dejanja so se pri njih pojavljale v istem razmerju kot pri naših državljanih.
Leta 1956 je prišlo na območje okraja 30.607 prehodnih inozemcev (leta 1955 40.248), kar je za 23,96% manj kot leta 1955. Med tujci je bilo: 5557 Nemcev, 4952 Italijanov, 3745 Avstrijcev, 2958 Angležev, 2801 Francozov, 2128 Amerikancev, 1350 Dancev, 1109 Švicarjev, 979 Belgijcev itd.
- V primerjavi z 1. 1955 je obisk inozemcev v preteklem letu po vrstnem redu števila obiskov najbolj narastel pri naslednjih tujih državljanih: Madžarih, Poljakih, Fincih, Cehoslovakih, Kanadčanih, Avstralcih itd. Najbolj padel pa pri Turkih, Holandcih, Nemcih, Švedih. Norvežanih, Avstrijcih, Angležih, Belgijcih, Dancih, Italijanih, Švicarjih. Amerikancih in Rusih.
Med prehodnimi tujci se je v primerjavi z letom 1955 zmanjšalo število obiskov zasebnikov za 40%, število inozemskih trgovcev zn 25%. število turistov pa za 21 %. V preteklem letu je prvič po letu 1948 prišlo do večjega števila tujcev iz vzhodnoevropskih držav. Zadržanje tujcev je bilo boljše kot druga leta. Zaradi šovinističnih izpadov sta bila kaznovana le dva Avstrijca.
IV.	LJUDSKA MILICA
Pri ljudski milici Je bil v preteklem letu dosežen znaten napredek, zlasti v pogledu demokratič-nejših postopkov, kulturnejših odnosov do državljanov, hitrejšem in učinkovitejšem ukrepanju, kakor tudi v strokovnem izpopolnjevanju ter utrjevanju reda in discipline v njenih lastnih vrstah. Ti rezultati so predvsem odraz precejšnjega truda tajništva za notranje zadeve kot celote.
V okraju je 28 terenskih postaj LM, prometni vod, železniška LM, oddelek konjenice in godba LM.
No splošno število miličnikov na podeželskih postajah LM zadostuje potrebam, slabše pa jo v tem pogledu v mestu. V Ljubljani je bilo posebno pereče vprašanje pomanjkanje prometnih miličnikov. S honorarnimi uslužbenci-študenti ljubljanske univerze smo dokaj dobro uredili to problem.
Doslej so miličniki imeli pri odkrivanju kaznivih dejanj, prekrškov
in drugih negativnih pojavov največ uspeha, ravno v preteklem letu. Posebno dobre rezultate so dosegli pri odkrivanju tatov koles, žeparjev in vlomilcev. Med ovadbami, ki so jih obravnavali sodniki za prekrške, je nad 80% ovadb, ki so jih dostavili .miličniki. Ovadb kaznivih dejanj so sestavili nad 70% od celotnega števila ovadb kaznivih dejanj. Uspehi LM na ostajih področjih notranjih zadev so prav tako zelo vidni.
Število miličnikov v Ljubljani je nizko predvsem zaradi pomanjkanja stanovanj. Stanje na podeželskih postajah je v tem pogledu znatno boljše. Preteklo leto je o stanovanjskem vprašanju miličnikov razpravljal tudi svet za notranje zadeve in splošno upravo OLO, ki je priporočil občinskim LO, nuj dosedanja stanovanja miličnikov ostanejo rezervirana samo za miličnike, t. j. da se v primeru izselitve dosedanjega najemnika-miličnika zopet dodelijo miličniku, in naj pri dodeljevanju stanovanj prednostno upoštevajo miličnike. Ob razpravi o proračunu pa je bil svet mnenja, naj bi se za miličnike — v bodoče iz investicijskega kredita za gradnjo stanovanj — zgradilo najmanj 50 stanovanj.
Da je stanovanjsko vprašanje miličnikov res pereče, lahko ugotovimo iz naslednjih podatkov. V Ljubljani je 30 poročenih miličnikov brez stanovanj, 72 pa jih živi z veččlanskimi družinami v neprimernih in zdravju škodljivih stanovanjih, celo v barakah, kleteh, skladiščili itt). Precej miličnikov je takih, ki sicer imajo stanovanje, so pa tudi o 10 do 17 km oddaljena od služ-enega mesta.
Nekateri občinski ljudski odbori so za ureditev oz. dopolnitev postaj LM dali precejšnja sredstva. Med temi prednjačita zlasti občinska LO Črnuče in Vrhnika.
Miličniki so svoje dolžnosti v veliki večini uspešno in pravilno opravljali. Vidno se tudi izboljšuje odnos prebivalstva do miličnikov. Državljani pomagajo miličnikom pri opravljanju njihove službe. Tudi na zunaj je bil posebno viden dober odnos, ko so miličniki ob novem letu prejeli tisoče čestitk in zalival delovnih kolektivov, družbenih organizacij, društev in posameznikov. Prometni miličniki pa so bili celo obdarovani. Da imajo državljani zaupanje do LM, je vidno tudi iz tega. da prihajajo na postaje LM v zadevah, ki ne spadajo v področje notranjih zadev in prosijo miličnike zn njihova mnenja in pomoč. Vendar imamo še posameznike, ki navadno v vinjenem stanju izzivajo, zasmehujejo in omalovažujejo delo In ukrepe LM ali miličnike celo fizično napadajo. Preteklo leto je bilo v postopku 36 storilcev, ki so miličnike pri opravljanju službe žalili, fizično napadali ali jim celo preprečili uradno dejanje. V vseh teh primerili smo storilce * izročili javnemu tožilstvu.
V.	DOM LJUDSKE MILICE MAKSA PERCA
Dom Maksa Perca je v sestavu tajništva za notranje zadeve od leto 1955 dalje. V domu predvajamo filme predvsem za mladino, staro od 8 do 14 let, prirejamo družabne plese s kulturnimi in zabavnimi programi za srednješolsko mladino, pripravili pa smo tudi dve prireditvi zn srednješolsko mladino. Srednješolska mladina sestavlja programe samo. Poleg teh prireditev smo dovolili, da so študenti in dijaki priredili tudi nekaj maturitetnih valet ln brucovanj. Pri vseh dru-
žabnih prireditvah, katerih ie bilo ■37, z udeležbo eca. 10.200 (lijakov in študentov, je sodelovala godba LM.
Izvrševanje tehničnih poslov mladinskega kina smo zaupali mladincem, ki svoje naloge opravljata v uniformah LM. Mladini se pred kino-redstavo bero sestavki o delu usluž-encev notranjih zadev, zlasti miličnikov ali govori o vzgojnih poučnih vprašanjih, ki zanimajo mladino. Lani je bilo 520 kino-predstuv s 75.939 obiskovalci. Resno vprašanje je pomanjkanje novih mladinskih in- mladini primernih filmov.
Razen mladini dajemo dom na razpolago tudi družbenim organizacijam in društvom, ki so imele v domu nad 60 sestankov, tečajev, konferenc, sprejemov, proslav itd. Godba LM je imela 83 javnih koncertnih nastopov, sodelovala je pri 36 proslavah, igrala na 203 javnih zabavnih prireditvah ter civilnih pogrebih.
Dom LM ^laksa Perca uporabljajo tudi organi notranjih zadev za razne tečaje, izpite, predavanja in konference. V domu je tudi knjižnica in prostori kriminalističnega muzeja, prometnega kabineta tajništva in menza za uslužbence notranjih zadev.
VI.	CIVILNA ZAŠČITA IN POŽARNA VARNOST
1.	Civilna zaščita
Protiletalska zaščita se 'je z zakonom o narodni obrambi preimenovala v civilno zaščito. Njena reorganizacija, ki se je začela lani, še ni v celoti zaključena. Občinski ljudski odbori imajo po novih pred-' piših glede civilne zaščite večje pristojnosti. Zato so bili v preteklem letu ustanovljeni novi odbori civilne zaščite, katerih je v okraju 23 z 286 člani. V Ljubljani pa je še 44 terenskih odborov s 534 odborniki.
V	okraju je 79 Industrijskih podjetij, v katerih so odbori civilne zaščite s 528 odborniki in 8575 člani industrijskih enot. Skupno je v občinskih in industrijskih enotah 10.206 članov. Poleg tega števila je še 355 članov v enoti okrajne brigade. Ker se predvideva ustanavljanje novih vrst enot, reorganizacijo civilne zaščite še ni dokončana.
Naloge tehnične službe civilne zaščite, kakor gradnja zaklonišč alarmnega omrežja in postavitev telefonskih ter radio zvez, nabava orodja in opreme itd. sc izvršujejo v obsegu razpoložljivih sredstev, ki jih imajo občinski LO in okrajni LO. V zadnjem času smo mnogo nalog tehnične službe civilne zaščite prenesli na pristojne upravne organe občinskih ljudskih odborov.
Zaščitni objekti civilne zaščite v Ljubljani bi zadostovali za 37% vseh potreb. Ker pa zaščitni objekti niso enakomerno razporejeni po mestnem območju, je odstotek nezaščitenega prebivalstva še večji. Lokacijo objektov civilne zaščite bo potrebno določili tudi v ubrunistič-nem načrtu Ljubljane.
V	Ljubljani je centralno alarmno omrežje z 11 električnimi sirenami, poleg tega pn je še 34 pomožnih električnih in parnih siren, ki jih imajo industrijska podjetja.
Na območju okraja je bilo od leta 1950 do 1956 721 tečajev civilne zaščite, katere je posečalo 23.055 tečajnikov.
2.	Požarna varnost
S temeljnim zakonom o varstvu pred požari je tajništvo pooblaščeno, dn nadzira upravne organe občinskih LO, gasilske enote, gospodarske organizacije in druge, kako izvršujejo predpise o požarni var-
nosti. Na tem področju sino luni opravili 203 preglede podjetij, skladišč* delavnic, laboratorijev itd. Zaradi izboljšanja požarne varnosti smo izdali 47 odločb, s katerimi smo pregledanim obratom naložili dolžnost ustanoviti gasilske enote ali nabaviti opremo ali odstraniti pomanjkljivosti. V 97 gospodarskih organizacijah smo pregledali tudi strokovna sposobnost gasilskih enot in uporabnost gasilnih sredstev.
Pri pregledih požarne varnosti V podjetjih smo ugotovili: pomanjkljive električne napeljave; nepravilno skladiščenje surovin, polizdelkov in izdelkov; nezadostno zavarovane peči, ki so pogosto postavljene tudi na neprimernih mestih; nezadostno število gasilnih sredstev, pomanjkljivo vzdrževanje obstoječih gasilnih sredstev itd. Večina vzrokov pomanjkljivega varovanja splošnega ljudskega premoženja pred požari je subjektivnega značaja.
Na območju okraja je bilo v preteklem letu 182 požarov, ki so povzročili cca. 39,654.000 din škode. Splošno ljudsko premoženje je oškodovano za cca. 11,666.000 din ali 29,4% celotne škode. Če primerjamo škodo in število požarov z letom 1955; ugotovimo, da je škoda v letu 1956 za 63% manjša, število požarov pa je naraslo za 82%.
Največ požarov je nastalo zaradi neprevidnosti (37%), gradbenih pomanjkljivosti (16%) itd., za 13% požarov pa ugotavlja vzroke še naša Kriminalistična služba.
Na zmanjšanje škode je vplivala predvsem dobro organizirana služba obveščanja ter pravočasne in hitre gasilske intervencije.
V okraju Ljubljana je 211 prostovoljnih gasilskih društev, poklicna gasilska četa v Ljubljani, v 69 večjih industrijskih podjetjih pn so ustanovljene industrijske gasilske enote. Prostovoljni gasilci so intervenirali v 75 primerih, poklicni gasilci pa pri 163 požarih v okraju in 35 reševalnih akcijah ter pri dveh požarih izven okraja (na Komni in v Kidričevem).
Prostovoljno gasilsko društvo je organizirano v okrajno cnsilsko zvezo in 23 gasilskih zvez. Prostovoljno gasilstvo ima 9951 članov. Mnoga prostovoljna gasilska društva so še zelo pomanjkljivo opremljena, predvsem jim primanjkuje cevi. Precej vodilnih gasilcev tudi še nima potrebnih strokovnih kvalifikacij. Dotok mladine v prostovoljna gasilsko društva je zadnja leta večji, saj je v gasilskih enotah 1588 mladincev in pionirjev. Tudi oprema gasilskih enot v gospodarskih organizacijah je še zelo pomanjkljiva. Predvsem primanjkuje sredstev za gašenje vnetljivih tekočin.
Vse gasilske enote v okraju imajo 48 gasilskih avtomobilov. 257 motornih brizgaln, 79 ročnih brizgaln
75.000	metrov cevi. Za poklicno gasilsko četo, prostovoljna gasilska društva in gasilske enote gospodarskih organizacij je bilo preteklo leto potrošenih 125.069.914 din.
VIL UPRAVNI POSLI
1.	Potovanje v inozemstvo
Preteklo leto je iz območja okra- i ja potovalo v inozemstvo 9712 državljanov FLRJ, kar je za 30,87% manj kot leta 1955. Nuši državljo1)1 so največ potovali v Italijo, Avstrijo, Nemčijo, Francijo itd.
Na splošno je bil kriterij glc'6 dovoljevanja potovanj v inozemstvo milejši kot pretekla leta, vendar *6 je število potovanj zelo mnanjŠalO’ Na zmanjšanje števila službenih P°' tovanj so vplivali: določba, da 20% dnevnic za potovanje plačuj® iz fonda za prosto razpolaganj6’
° potovanjih odločajo upravni odbori gospodarskih organizacij; s potovanjem mora soglašati sekretariat Izvršnega sveta za blagovni promet bd. S privatnimi potovanji je večina ljudi svojim željam po potovanju v inozemstvo zadostila v letu t‘ž54 in 1955 in ni več toliko potreb; uvedba individualnih potnih listov Pa je močno vplivala na zmanjšanje 'levila kolektivnih potovanj, ki so 86 tudi zelo podražila.
V	letu 1955 je potoval v inozemstvo vsak 19. prebivalec okraja, v letu 1956 pa vsak 29. Od stalno v okraju nastanjenih tujih državlja-»ov pa jih je potovalo v inozem-•tvo 500.
2.	Prijavno-odjavna služba
Leta 1956 smo evidentirali 10.541 Prija v in 10.694 odjav stalnega prebivališča, 9455 sprememb stanovanju, 179.459 prijav in 176.821 odjav ?ueasnega prebivališča. Samo v kartoteki prijavno-odjavne službe je bilo v preteklem letu 391.461 sprememb.
Zaradi zboljšanja prijavne discipline smo pregledali 198 gostinskih Podjetij, internatov, prenočišč, domov in delavskih naselij. Zaradi neprijavljenih oseb smo predlagali v "Uznovanje 25 uslužbencev podjetij 1,1 ustanov, ki so dolžna prijavljati osebe, katerim dajejo stanovanje.
V	Ljubljani sprejemajo prijave Prebivališča postaje LM, na podeželju pa matičarji, povsod pa tudi Kostinski lokali, prenočišča in privatniki, ki imajo dovoljenja za od-uujunje sob.
V	povezanosti s prijavno-bdjavno službo je tudi volilni imenik, ki je v istih prostorih kot upravna služba tajništva. Skupno poslovanje prijavno-odjavne službe in volilnega Imenika je zelo pripomoglo za iz-boljšanje volilnega imenika in njegovega administrativnega poslovanja.
V	kartoteko prijavno-odjavne službe so bile preteklo leto vnesene buli spremembe o preimenovanju ulic in hišnih številk v Ljubljani.
3.	Osebne izkaznice
Lani je tajništvo izdalo 8375 osebnih izkaznic državljanom FLRJ ter izkaznic tujim državljanom, ki gulilo prebivajo na območju okrn-l,li- Največ izkaznic je bilo izdanih ‘mraščnjoči mladini, ki je dopolnila P,° uredbi določeno starost. Ljubljansko prebivalstvo dobi osebne izkaznice neposredno na tajništvu, Prebivalci iz podeželskih občin pa Preko matičarjev. Ker smo zadnje Podaljšanje izkaznic opravili v letu .953/54, podaljšujemo letos osebne .paznice neprekinjeno od 7. do :• ure (tudi ob nedeljah in praz-1 kih). Zaposlenim osebam bomo Podaljševali osebne izkaznice na ,1'novih delovnih mestih, če zapornic podjetje, urad ali ustanova h6«l 50 oseb.
L Služba državljanskih stanj _ V ]ct„ 1956 smo obravnavali 63 hitenj za sprejem v državljanstvo .boj, od teli je bilo 31 oseb naše ^rodnosti (Primorski Slovenci), 15 dS,|b je vložilo prošnje za odpust iz r*(,vljanstva FLRJ, za spremembo Publiškega državljanstva pa je za* Publ^k ^ državljanov drugih re-
j, -Obravnavali smo 267 zaprosil za 8ern ° *'st'n osebam, ki žive v ino-|_ mstvU- za spremembo osebnih
en Pa 26 prošenj.
Z ai okraju je 49 matičnih uradov 9-1 * ruatičaraji in 15 pisarniškimi t, ','žbenci, V 8 matičnin uradih ni tel- '^'rrjev ter opravljajo službo na Uradih po dvakrat ali trikrat
tedensko matičarji Iz sosednih matičnih okolišev.
Matičarji v okraju Ljubljana so v letu 1956 opravili 12.523 vpisov v matične knjige ter izdali 39.435 izpiskov iz matičnih knjig.
Matičarji v vseh krajih izven Ljubljane opravljajo še vrsto najrazličnejših drugih poslov za občinske LO, za tajništvo za notranje zadeve pa sprejemajo vloge državljanov, Resna vprašanja so' nezasedena mesta matičarjev. Nizke plače so velika zapreka dotoku v to službo. Preteklo leto je bilo sprejetih 6 matičarjev, razrešenih pa 9 matičarjev. O tem vprašanju je razpravljal tudi Svet za notranje zadeve in splošno upravo Ljubljana, ki je sprejel tudi nekaj zadevnih sklepov in priporočil.
Na območju okraja se sklepajo zakonske zveze v 46 krajih. Izven Ljubljane so poročni prostori urejeni le v 24 krajih, v 16 krajih pa za poroke sploh ni prostorov. Nekateri občinski ljudski odbori ne posvečajo dovolj pozornosti temu vprašanju.
Za izvrševanje nadzorstvenih nalog nad delom matičarjev po vprašanju matične službe' irpa tajništvo dva matična inšpektorja, ki sta preteklo leto opravila 198 pregledov,-
5. Orožje In razstrelivo
Ob koncu leta 1956 je bilo na tajništvu evidentiranih 3233 kosov orožja. Pravne osebe imajo 193 kosov orožja (večinoma za čuvaje). Med letom smo izdali 291 dovoljenj za nabavo orožja, v 13 primerih (pištol) pa smo nabavo odklonili predvsem zato, ker posamezniki niso navedli dovolj utemeljenih razlogov za nošenje orožja.
Lani smo gospodarskim organizacijam in privatnikom izdali dovoljenj zn 229.807 kg razstreliva, za 585.021 vžigalnik kapic in za 403.336 metrov vžigalne vrvice. Na območju okraja je 13 skladišč za razstrelivo, za 6 skladišč pa še nismo izdali dovoljenja za uporabo. Potrošnjo razstreliva in skladišča so naši uslužbenci stalno nadzorovali ter ugotavljali zavarovanost razstreliva in vodili evidenco o njegovi uporabi.
Tudi v preteklem letu je bilo najdenega še mnogo različnega razstreliva, kot £nin, bomb, granat itd., ki izvirajo, še iz zadnje vojne. Tega razstreliva je bilo zbranega v teži 9000 kg, katero je bilo razstreljeno pod nadzorstvom strokovnjakov. Ostali sta samo še dve letalski bombi v skupni teži 950 kg, ki sta v strugi Save pri Litiji. Le-te bodo odstranili, ko bo upadla Sava.
Zaradi neprevidnega ravnanja z razstrelivom in orožjem je bilo 12 nesreč, pri katerih so se tri osebe smrtno ponesrečile. 10 ie bilo hudo, 3 pa laže poškodovane. Med mrtvimi in telesno poškodovanimi je bilo 11 otrok in mladoletnikov.
6. Izvrševanje koz.nl
V izvršitev kazni smo prejeli 1960 sodb in upravno kazenskih odločb. /.uporno kazen je nastopilo do konen leta 1528 oseb, 443 oseb ali 22,6% pa je zaprosilo za odlok nastopa kazni. Ugodili smo 129 ali 29,1 % prosilcem. Nastop kazni smo odložili v pretežni večini zaradi bolezni. Lani smo prejeli zaradi izvršitve nadomestnih zapornih kazni 3527 upravno kazenskih odloči). S temi odločbami so l)ile izrečene denarne kazni, ki pa jih kršitelji niso plačali pravočasno ali jih niso hoteli plačati.
Lani je bil imenovan tudi nov odbor državljanov zn pomoč izpuščenim iz kazensko poboljševalnih
zavodov. Po sklepu seje sveta za notranje zadeve in splošno upravo oz. po njegovem priporočilu so tudi občinski ljudski odbori ustanovili komisije za pomoč odpuščenim obsojencem.
Okrajni odbor za pomoč odpuščenim je s pomočjo biroja za posredovanje dela priskrbel 67 moškim, 27 ženskam in 33 mladoletnikom ter skupno 127 osebam zaposlitev. Sklad za pomoč obsojenim, ki sc vodi na tajništvu, je znašal v letu 1956 1.46.650 din, ob koncu leta 1956 znaša saldo tega skladu 40.054 dinarjev.
7.	Okrajni zapori
Okrajni zapor tajništva ima tri oddelke. Oddelek zu osebe, ki so v priporu odnosno v preiskovalnem zaporu, zoper katere vodi postopek tajništvo za notranje zadeve; oddelek za preiskovance, zoper katere vodi postopek sodišče vse do pravnomočnosti sodbe in oddelek za izvršitev kazni. V oddelku za izvršitev kazni so obsojenci, ki so obsojeni na kazen zapora ali strogega zapora do 6 mesecev.
Lani smo odobrili tridnevni dopust 10 obsojencem, 3 obsojenci pa so lahko šli na pogrebe svojcev. Vsi so se v zapor pravočasno vrnili.
Zaporniki prejemajo hrano po razpredelnici, ki je predpisana s pravilnikom Zveznega državnega sekretariata za notranje zadeve. Zapornikom redno menjamo posteljno in osebno perilo. V zaporih je tudi hišno bolnica, v kateri se zdravijo vsi zaporniki-bolnlki, iz ostalih zaporov in kazensko poboljševalnih zavodov LRS. V splošni bolnici pa imamo poseben oddelek z bolnike-zapornike, ki so linje bolni ali čakajo na operacijo.
Uradni zdravnik je v letu 1956 opravil 4886 pregledov obsojencev' in pripornikov. Enkrat tedensko prihaja v pripor tudi psihiater. Okrajni zapor ima laboratorij hišne bolnice, zobno ambulanto in rentgenski aparat.
Stavba, v kateri so okrajni zapori, ima več pomanjkljivosti, kot n. pr.: centralno ogrevanje je zastarelo, v sobah ni tekoče vode, stranišča so izrabljena, vodovodne cevi puščajo, zaporniki leže na sla-maricah itd. Svet za notranje zadeve in splošno upravo okrajnega ljudskega odbora, ki jc v preteklem letu razpravljal o slanju v okrajnih zaporih, je med ostalim glede zaporov sprejel tudi sklep, po katerem naj bi se okrajne zapore postopoma izboljšalo.
Vlil. UPRAVNO KAZNOVANJE
Okrajni sodniki za prekrške so lani kaznovali znatno manj kršiteljev kot leta 1955. Ker pa so v začetku lcla 1956 začeli poslovati tudi občinski sodniki zn prekrške, o katerih delu so pogosto razpravljali občinski ljudski odbori oz. njihovi pristojni sveti, ki imajo navadno glede upravno kazenske politike dokaj ostrejša stališča, je število lani upravno kaznovanih oseb precej večje. Da ne bi zašli v množično
kaznovanje, smo z občinskimi sodniki o teli vprašanjih na posebnih konferencah večkrat razpravljali in tudi drugače ukrepali V smeri zmanjšanja števila kršitev.
IX. USLUZBENSKE IN FINANČNO EKONOMSKE ZADEVE TAJNIŠTVA
Preteklo leto jc bilo sprejetih v službo 39 uslužbencev in 20 delavcev, razrešenih pa 35 uslužbencev in 13 delavcev. Zaradi' neurejenih stanovanjskih razmer ali slabega zdravstvenega stanja smo premestili 53 uslužbencev.
Nn pravno-ekonomski fakulteti v Ljubljani študira 12 uslužbencev, srednjo ekonomsko šolo obiskuje 6 uslužbencev, 6- razred gimnazije 10 uslužbencev, 23 uslužbencev in miličnikov pa je odšlo lani v šole notranjih zadev ali pa jih je dokončalo. Za miličnike sta bila organizirana tudi dva tečaja za upravljanje z motornimi dvokolesi.
Stanovanjska vprašanja s<^ vzrok mnogim odpovedim in premestitvam naših uslužbencev. Trenutno je brez stanovanja 72 uslužbencev, nnd 90 uslužbencev pa ima neprimerna, majhna ali zdravju škodljiva stanovanja.
Tudi v pretklem letu je resorna zdravstvena služba sistematično pregledala večino uslužbencev ter ugotovila, da je na splošno zdravstveno stanje uslužbencev tajništva prav slabo.
Preteklo leto je bilo bolnih 486 naših uslužbencev, zaradi česar je bilo izgubljenih 13.627 delovnih dni. Večina obolelih je bila miličnikov. Nnjveč je obolenj zaradi angine oz. gripe, zaradi bolezni želodca (miličniki), TBC (miličniki), bolezni ledvic itd.
Disciplinsko sodišče je kaznovalo 18 uslužbencev ali 2%, za disciplinske nerodnosti pa je bilo kaznovanih 55 uslužbencev ali 5,4% (všteti so tudi miličniki). 1
Preteklo leto smo skrbeli predvsem za tehnično opremo za ureditev prostorov, za nabavo in popravila inventarja tajništva in postaj LM. Nabavili smo precej sredstev za zveze (kot n. pr. postavili manjšo UKV postajo, namestili teleprinterje, uredili javne telefonske govorilnice z neposredno telefonsko zvezo z 02, opremili in uredili stalno službo, dopolnili postaje LM s telefoni (kupili dva osebna avtomobila, 5 tehničnih avtomobilov, 25 motorni dvokoles, 70 koles itd. Precej sredstev jc bilo potrošenih tudi za ureditev in vzdrževanje zgradb tajništva, skladišč in poslopij, v katerih so postaje LM.
Večini postaj LM smo dopolnili in popravili inventar. Opremili smo jih z novimi žimnicami in umivalniki, prepleskali nostelje itd. Mnogim postajam LM smo izmenjali tudi pisalne stroje.
S tem, da smoi zmanjšali izdatke za bencin, ustanovili lastno mizarsko delavnico, poostrili nadzor nad porabo pisarniškega materiala, ukinili kovaško delavnico, smo preteklo leto prihranili 5.540.000 din.
B. Poročilo s področja splošne uprave
I.	SISTEMIZACIJA DELOVNIH MEST OLO IN ObLO
Kmnlu po uveljavitvi novega komunalnega sistema je okrajni ljudski odbor na predlog Sveta za notranje zadeve in splošno upravo sprejel odločbo o začasni notranji organizaciji in delovnem področju upravnih organov okrajnega ljudskega odbora in o sistemizaciji delovnih mest.
Ker so se že ob sprejemu odločb o sistemizaciji delovnih mest uprave OLO in občinskih ljudskih odborov pokazali določeni problemi, ie svet v novembru 1955 imenoval komisijo z nalogo, da pregleda organizacijo *in utrdi sistemizacijo delovnih mest uprave OLO in občinskih ljudskih odborov in poda nov predlog.
Tn naloga jc postala še bolj pereča In nujna po sprejemu zveznega
in republiških zakonov o državni upravi, kakor tudi po sprejemu novega statuta OLO, ki je bil sprejet 22. maja 1956.
Republiški zakon o državni upravi je v svojem 70. členu določil, da ljudski odbori z odločbo določijo svojo notranjo organizacijo upravnih organov in sistemizacijo delovnih mest. Odločba o sistemizaciji delovnih mest v upravi okrajnega ljudskega doboru je postala tudi iz tega razlogu zastarela. Zaradi tega je bilo treba izdati novo odločbo o notranji organizaciji in delovnem področju upravnih organov.
Glavna razlika med staro in novo notranjo organizacijo uprave okrajnega ljudskega odbora je ta-le:
1.	Postavljeno je novo tajništvo za narodno obrambo, kakor to določa uredba o organizaciji odborov, komisij ter republiških in lokalnih upravnih organov za narodno obrambo (Uradni list FLRJ št. 29/56).
2.	Novo tajništvo je bilo treba postaviti za finance, ki ga prej ni bilo*
3.	Novo je bilo postavljeno tajništvo za delo. Posle tega tajništvu je prej opravljalo bivše lajništvo. za socialno varstvo in delovna razmerja OLO.
4.	Bivše tajništvo za prosveto OLO je dobilo širše področje delu in je bilo preimenovano v tajništvo za šolstvo in izvenšolsko izobraževan je.
Tako ima uprava okrajnega ljudskega odbora z uradom tajnika vred 12 tajništev. 4 samostojne okrajne uprave in inšpektorate ter 6 okrajnih zavodov, okrajnega javnega pravobranilca, senat za prekrške in sodnika za prekrške.
V zvezi s spremembo o notranji organizaciji in delovnem področju je bilo treba spremeniti tudi sistemizacijo delovnili mest, ki je bila prav tako začasna.
Posebna komisija iz članov sveta in uprave je pregledala vsa delovna mesta uprave OLO. Nova sistemizacija je postavljena na podlagi pred--loga te komisije. Prejšnja sistemizacija delovnih mest, sprejeta septembra 1955, je imela skupaj 381 uslužbencev, medtem ko jih sedanja sistemizacija predvideva 369. V tem ni všteto tehnično osebje. Število sistemiziranih delovnih mest je torej nekoliko nižje od števila delovnih mest v začasni sistemizaciji, čeprav je bilo treba po novem zakonu o neravnih organih in po nekaterih drugih posebnih predpisih organizirati še nova tajništva. Dejstvo je, da nalagajo številni predpisi okrajnim ljudskim odborom še vedno vse nolno nalog, ki jih mora uprava ljudskega odbora izvrševati, ki bi iih pa mogli po mnenju sveta že sedar delno ali v celoti prenesti v pristninost občin. Če bi samo odpravili določbe, po katerih je trelm zahtevati soglasje okraja, bi že zelo razbremenili okrajno upravo, da ne govorimo v zvezi s lem o večjih pristojnostih občin.
Ob ustanovitvi novih republiških sekretariatov sc je pokazal v praksi problem, da želijo imeti v upravi okrajnega ljudskega, odbora svoje ustrezajoče organe, s katerimi bi ti sekretariati hotel! poslovati. Na ta način je podana stalna nevarnost, rla bi se aparat ljudskih odborov nepotrebno širil, no na krčil. Svet je zavzel odločno stališče in poudaril. da je treba odklanjati take tendence in zelo oprezno pristopiti k tistim snremctnbam v . orcanizaci ji unrave ljudskega odbora, ki bi narekovale kakršnokoli zvišanje števila uslužbencev. Načelo, ki je bilo postavljeno že v začetku lanskega leta, je, da sc mora aparat okraj-
nega ljudskega odbora krčiti, ne-pa širiti. To načelo je vodilo tudi svet, ko je obravnaval novo odločbo o sistemizaciji delovnih mest, ki je nižja, kot pa je bila stara sistemizacija. Svet je -mnenja, da je tudi ta začasna in da jo bo treba ponovno preveriti v smeri zmanjševanja števila uslužbencev. Krčenje bo možno oz. potrebno posebno v tistih službah, ki imajo večje število uslužbencev zaradi pomoči občinam, ki je bila v prvem letu formiranja komunalnega sistema potrebna in nujna, so pa to pristojnosti, ki so v glavnem ali pa izključno občinske.
Na predlog sveta je* okrajni ljudski odbor na skupni seji obeh zborov septembra 1956 sprejel novo odločbo o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v upravi ljudskega odbora.
Vse te spremembe so narekovale potrebo po določeni vskladitvj organizacije okrajnega ljudskega odbora in tudi občinskih ljudskih odborov z novimi zakoni, ki so zahtevali neko enotnost v organizaciji uprave. Tako mora biti tudi organizacija uprave občinskih ljudskih odborov,-z malimi izjemami, v glavnem enotna za vse občine, da se laže doseže potrebna povezava posameznih upravnih organov oziroma služb. Brez tega si je težko misliti' dobro in hitro funkcioniranje uprave.
Pri pregledih sistemizacije delovnih mest občin, ki jih je opravila komisija, oziroma pri potrditvi odločb o sistemizaciji je bilo treba predvsem paziti na to. da se je določilo takšno število delovnih mest, ki naj bi bilo v skladu z dejanskimi potrebami in ekonomsko sposobnostjo občin. Doseči je bilo treba tudi določeno enotnost v sistemu delovnih mest. Sistemizacija delovnih mest je bila do tedaj slabo urejena in ni nudila dobrega pregleda.
V zvezi z reorganizacijo občinske uprave je bila zato potrebna študijska obdelava, ki naj bi imela predvsem primerjalni značaj. Gotovo je, da tako izdelana sistemizacija še vedno ni rešila vseh problemov, svet pa si je prizadeval za tem, da najde v danili pogojih najbolj ugodno rešitev. Študij organizacije in sistemizacije občin in njene uprave bo treba še nadalje temeljito proučevati, ker se zavedamo, da je nerešenih še dosti problemov. Predvsem pa je važno, da zajezimo sicer rahlo, a vztrajno rast občinskega aparata.
Komisija je razdelila občine v tri skupine, in sicer na velike, srednje in male. Ta razdelitev je prišla do izraza tudi v občinskih statutih.
Komisije, ki so pregledovale sistemizacijo delovnili mest, so v glavnem skušale doseči enotno organizacijo posameznih vrst občin, čeprav je ostala odprta še vrsta vprašanj. Potrebno je posebej poudariti, da je bila osnovna ugotovitev vseh, da so obstajale skoraj v vseh občinah močne tendence po zvišanju delovnih mest, in to pogosto brez utemljcnega razloga. Precej občin je hotelo s številnimi nestrokovnimi uslužbenci reševati problem zasedbe delovnih mest in delovne sposobnosti. Taka praksa je napačna. ker ne rešuje strokovnega vprašanja in delovne sposobnosti apn-rntn občine in ima občina kvečjemu izgubo, ker po nepotrebnem obremenjuje proračun. Pravilna orientacija je številčno majhen, a strokovni aparat. To sevffda za zdaj povsod še ni možno, je pa treba s perspektivnim in smotrnim štipendiranjem to doseči. Čeprav se je marsikje ugotovilo, dy občinam manjkajo strokovni uslužbenci, je bilo prav tako tudi ugotovljeno, da so marsi-
kje zahteve po novih strokovnih uslužbencih pretirane in neutemu-
. Ijeue.
Ugotovljeno je bilo tudi. da hočejo nekatere občine ustanavljati posebne organizacijske enote (oddelke, odseke), čeprav ni za to potrebe. Ta težnja je bila predvsem tam, kjer so hoteli reševati posamezna kadrovska vprašanja, s položajnim dodatkom pa stimulirati uslužbenca. Prav tako so često reševali kadrovski problem z uvajanjem položaju šefa odseku ali samostojnega referenta, ne da bi lijlu za to vedno podana potreba. Tako reševanje je do neke mere razumljivo in morda celo upravičeno, posebno tam, kjer je težko dobiti strokovni kader. Vedur to ni pravilno in je treba take primere reševati z izrednimi plačami. Vsi ti pojavi pa so brez dvoma povezani s problemom pomanjkanja strokovnega kadra. Zato tam, kjer občina resnično teži za urejenim poslovanjem, to pa je verjetno povsod, vse take nepravilnosti ne bi bilo treba takoj najostreje obsoditi. Take posamezne primere in situacije bomo verjetno morali še nekaj časa tolerirati.
Glede posameznih strokovnih oziroma inšpekcijskih služb je svet zastopal stališče, da je treba dogovorno med občinami te službe urediti za več občin skupaj (n. pr. agronomi, sanitarni inšpektorji, veterinarji, tržni inšpektorji, sodniki za prekrške i. pd.). Ti uslužbenci bi bili sistemizirani samo pri eni občini, kjer bi bili v rednem službenem razmerju in prejemali plačo, medtem ko bi ostale občine, za katere ti uslužbenci le deloma opravljajo to službo, teh delovnih mest ne sistemizirale, temveč bi v svojih proračunih predvidele le honorar, ki bi ga mesečno odvajale občini, kjer so ti uslužbenci sistemizirani. Tako .stališče so občine sprejele.
» Ugotovljeno je bilo dulie tudi to, da imajo občinski uslužbenci nazive, ki ne ustrezajo delu, ki ga dejansko opravljajo. Takih in podobnih primerov je precej in jih bo treba postopoma popraviti.
V mnogih primerih občine — v kratkih časovnih razdobjih — premeščajo uslužbence z enega delovnega mesta na drugo, in to brez pravega razloga. Takšen način premeščanja ni v skladu s pravilno kadrovsko politiko, ker slabi strokovnost občinske uprave in ustvarja zmedo v nazivih in končno škodi delu in ugledu občine.
Pri pregledu zasedbe krajevnih uradov je ugotovljeno prilično nesorazmerje zaposlenega osebja med posameznimi uradi: n. pr. krajevni urad z večjim številom prebivalcev zaposluje saino matičarja, medtem ko imajo nekateri krajevni uradi z manjšim številom prebivalcev tudi po tri uslužbence.. Ti primeri nmn kažejo, da bo treba zasedbo krajevnih uradov še posebej proučiti.
II.	DOPOLNILNE PLAČE
S sprejetimi novimi odločbami o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v občinskih npravuh je nastala nujna potreba, da se s temi odločbami vskladijo tudi odloki o dopolnilnih plačah in- položajnih dodatkih. Posebej je bilo treba uredili tudi višino dopolnilnih plač uslužbencev unrav zn dohodke glede na specifičnost njihove službe in po navodilih priporočila bivšega Državnega sekretariata za splošno upravo in proračun T.RS. Svet je sprejel določena načela, ki naj se upoštevajo liri sestavi odlokov o dopolnilnih plačali in položajnih dodatkih, nakar so bila dana za se-
stavo teh odlokov občinam ustrezni navodila.
Pregled dopolnilnih plač občinski! uslužbencev je pokazal, da Se je odi stotek dopolnilnih plač glede na šivi lo sistemiziranih delovnih mest k v primerjavi s prvimi odloki o d» polnilnih plačali, ki so bili sprejeli decembra 1955, povečal od 52,7 n« 71,8°/o, t. j. za 18,1 °/o. Razlog za j6 povečanje je često upravičen in j1’ predvsem v tem, da so občinski ljudski odbori na ta način skušali reševati kadrovsko vprašanje. Pri občinah so se organizirala tudi taka službena mesta, ki so upravičeno terjal*; določitev dopolnilne plače.
Občinski ljudski odbori so j»oši-lja.li individualne odločbe o določit'1: dopolnilnih plač okrajnemu ljudskemu odboru v oceno zakonitosti. 0** 362 odločb, poslunih v oceno zakonitosti, je bilo zavru lenih 72. Vzroki zaradi katerih so bile odločbe zavrnjene, so bili v glavnem tile:
t. odločbe so bile izdane za dtj lovna mesta, ki niso bila sistemih raha_ oziroma niso bila določena fl odločbi o sistemizaciji delovni*1 mest;
2.	zneski, ki so bili določeni v odločbah, so presegali maksimalni znesek, ki je bil določen v odloku o dopolnilnih plačah za zadevno delovne mesto;
3.	v odločbi ni bila navedena strokovna izobrazba (naziv), ki je bila' uslužbencu priznana ali pa ni bi])1! navedeno delovno mesto, ki ga uslužbenec zaseda;
4.	odločbe niso vsebovale zakonitih določil, delovna mesta so bi]* opisana drugače kot v odločbi o sistemizaciji delovnih mest ipd.
O dopolnilnih plačah in funkcij; skih dodatkih 1h> treba letos izdela*! temeljito analizo, ker so se v praks1 pokazale marsikatere nepravilnost*: neskladnosti in nelogičnosti. Za rad tega so se prvotna načela, ki so" bilflj dana občinam, v praksi spremenil**! ali pa opustila.
Svet bo v kratkem obravnaval tudi odlok o dopolnilnih plačah in pa ložajnih dodatkih uslužbencev okrajnega ljudskega odbora in ga predložil na sejo okra'nega ljudskega o®' bora.
111.	POSLOVNIKI okrainega LJUDSKEGA ODBORA Praksa pri delu ljudskega od!>or8 je pokazala, da je bilo potrebno 1 poslovniki urediti in zagotovili pr8' vilen in zakonit potek sej ljudske?8, odbora. Se posebno se je ta |K>treb* pokazala za skupne seje obeli zb8' rov, ker okrajni ljudski odbor običaj'! no zaseda na skupnih sejali.
Zalo so bili izdelani poslovniki skupne seje obeh zborov ljudske?8 odbora, okrajnega zbora in zlx>r8 proizvajalcev. Kot osnova pri sesta'] Ijtinju predlogov poslovnikov so l»i]'“ zakon o okrajnih ljudskih odborih *'! okrajni statut, prav tako pa t111*: praktične izkušnje iz dosedunjih s8| ljudskega odbora. Pravzaprav je' tem poslovniku v glavnem na ved1'1] potek sej tako, kakor so dejansko P®' tekale te seje že pred sprejetjem ga poslovnika. Poslovnika okraju**^ zbora in zbora proizvajalcev sta glavnem enaka.
O predlogih poslovnikov, ki jih * izdelala pravna služba OLO, je f?*j pravljn,! svet ter jili je po tenicU1. obravnavi predlagal v sprejem okrah nem ti ljudskemu odboru. Okral” ljudski odbor je na skupni seji a'
11.	septembra 1956 sprejel vse tri slovnike.
IV.	STATUTI OBČINSKIH LJUDSKIH ODBOROV Svet je obravnaval tudi stat®, občinskih ljudskih odborov. Obe*.® so svoje statute prilagodile tip**'
statutom, ki nam jih je dostavil Sekretariat Izvršnega sveta za zakonodajne zadeve. Glede na gospodarsko moi\ teritorij in število prenivalstva to občine v okraju razdeljene na velike, srednje in male. Po tej razdelitvi imajo tre tri vrste občin tudi različne temeljne upravne organe. Velike občine imajo poleg urada tajnika še odcLke in uprave, srednje občine imajo namesto oddelkov odseke, male občine pa so brez teh organizacijskih enot in imajo le referate ter upravo za dohodke.
Prvi statuti občinskih ljudskih odborov so bili potrjeni na predlog sveta na seji OLO dne 17. februarja in 13. aprila 1956.
Po sprejetju gakona o upravnih organih pri LRS je bilo treba prilagoditi tudi organizacijo ljudskih odborov in temu ustrezno spremeniti določbe že potrjenih občinskih statutov glede na predpise navedenega zakona. Po navodilu Sekretariata Izvršnega sveta za zakonodajo in organizacijo je bil dostavljen občinam osnutek prečiščenega besedila novih določb statuta glede na ta zakon. Spremembe so bile v glavnem v organizaciji svetov, katere ljudski odbori lahko ustanavljajo po svojih potrebah, glavne spremembe pa so bile
lede temeljnih upravnih organov, ri velikih občinah se je oddelek za splošne zadeve in proračun razdelil na dva oddelka, in sicer na oddelek za splošne zadeve in oddelek za finance. Kot samostojni občinski inšpektorat je bil določen sanitarni inšpektorat. Temu ustrezno so se spremenile tudi določbe o delovnem področju. Statute je bilo treba prilagoditi tudi ostalim spremembam, kot n. pr. novo formirani odseki in referati za narodno obrambo in pod.
V. FINANČNO SAMOSTOJNI ZAVODI
Okrajni ljudski odbor ima 70 finančno samostojnih zavodov. Po navodilu Sekretariata Izvršnega sveta za občo upravo je potrebno, da vodijo okrajni ljudski odbori evidenco finančno samostojnih zavodov za svoje zavode in občinski ljudski odbori za zavode, ki spadajo v njihovo pristojnost. Tako n. pr. večina zavodov ni sprejela pravilnikov, pravil, odločb o sistemizaciji delovnih mest, odlokov o dopolnilnih plačah, skratka, organizacija večine zavodov ni urejena v smislu zakonitih predpisov.
Nepravilnosti so bile ugotovljene zlasti pri izplačevanje dopolnilnih
plač. Tako so n. pr. izplačevali zavodi svojim uslužbencem dopolnilne plače, ne da bi imeli zn to zakonito podlago. Za uslužbence finančno sami stojnih zavodov, za katere niso izdani posebni predpisi o plačah, je namreč za določitev dopolnilne plače potrebno izdati posebno odloke o dopolnilnih plačah. Te odloke mora za okrajne zavode sprejeti na predlog za votla OLO. potrdi pa jih Izvršni svet republike, za zavode, ki spadajo v občinsko pristojnost pa sprejme odloke na predlog zavoda ObLO, potrdi pa jih okrajni ljudski odbor.
Tudi o tem je razpravljal svet, ki je imenoval posebno komisijo z nalogo, da sistematično pregleduje in 'obravnava pravilnike, sistemizacijo in organizacijo finančno samostojnih zavodov OLO in občin.
Svet bo postopoma vskladil notranjo organizacijo z ustreznimi zakonitimi nredpisi, svoje ugotovitve in predloge pa bo posredoval okrajnemu ljudskemu odboru v sprejetje oziroma v potrditev.
V zvezi s tem sc postavlja vprašanje prenosu nekaterih finančno samostojnih zavodov OLO na občine, kur je namreč v skladu s splošnim načelom o prenosu večjih pristojnosti in odgovornosti na občine.
Predvojnška vzgoja
Pouk pred vojaške vzgoje na srednjih šolah se izvaja ločeno za moško in žensko mladino po učnem načrtu, predpisanem od Generalštaba JLA, po dve uri tedensko. Ta pouk zajema 2008 dijakov in 1907 dijakinj. Na 27 srednjih šolah poučuje predvojnško vzgojo le 11 stalnih učiteljev in 9 honorarnih. Vprašanje učnega kadra za pouk tega redmeta je zelo pereče in bo treba andidatom za učitel je predvojaške vzgoje omogočiti študij na Višji pedagoški šoli, da bomo dobili potrebno število predavateljev, ki bi poleg predvojaške vzgoje predavali še kak drug predmet.
Na vajenskih šolah sc izvaja pouk predvojaške vzgoje v II. in III. letniku po učnem načrtu za delavsko in kmečko mladino. Eno leto pa se z njimi Izvaja pouk v delavskih četah in na taborjenju. Število dijakov-obveznikov je 762.
Občinski odredi predvojaškt'vzgoje:- V vseh občinah ljubi jonskega okraju so ustanovljeni odredi predvojaške vzgoje. V te odrede je vključena vsa delavska in kmečka mladina, ki je podvržena pouku predvojaške vzgoje in sc ne nahaja v šolali. Namen odredov je idcološko-politieno In kulturno-prosvetno izobraževanje kmečke in delavske mla-
Poročilo o delu Sveta za šolstvo za leto 1956
Iz statističnih podatkov je ugotovljeno, da dosegajo gojenci domov za 5 do 15 °/o boljše uspehe, kot pa šole, katere obiskujejo. Odstotek je Čcsto odvisen od materialne oskrbo-vanosti doma in ugodnih študijskih pogojev. Marsikateri dom pa tudi v Pomanjkljivih in težkih razmerah dosega lepe uspehe. Da bi dosegli čim boljši uspeh svojega dela med gojenci, uvajajo vzgojitelji v domovih interni študij iz pedagogike in psihologije, kar je predpogoj za ustvarjanje domske teorije in prakse. Tako prizadevanje pa v celoti uspe le tam, kjer so v domu upravniki dobri pedagoški vodje in kjer so vzgojitelji, ki imajo za to delo veselje in smisel. Pri vprašanju dobrega pedagoškega vodje pa zadenemo •'a težavo v večjih domovih, kjer je materialna oskrba težka. Zato bi bilo 'sekokor umestno, da imajo upravniki v večjih domovih pomočnike, da bi sv lahko v večji meri posvetili vzgojnim nalogam.
Za organizacijo vzgojnega dela je že n enoten delovni in vzgojni rezini. Ta pa je težko izvedljiv povsod tam, kjer so gojenci s preveliko starostno razliko in kjer imajo poleg rp,biih dijakov še dijake mojstrskih oddelkov. Še slabša je situacija v Domu vajenske šole gradbene stroke, kjer stanujejo v eni oid barak delavci gradbenega podjetja, ki se sploh ne Ozirajo na noben red.
V prostem času se domska mladina udeležuje raznih krožkov in tekmovanj, ki so organizirana v okviru mladinske organizacije. Posebno v Večjih zavodih delujejo krožki in sekcije zelo živahno in pritegujejo v tekmovanje tudi zunanjo mladino. |mganizirana so tudi politično ideološka predavanja in diskusije.
. Za dobro delo upravnih odborov Je potreben čas, znanje, pripravlje-*)°st za delo, spoznavanje strukture •stanove. Nekateri domovi imajo ze'o dobre upravne odbore, ki so v meteklein letu reševali težke domske t rohleme tako materialnega kot z.gojnega značaja. Člani nekaterih 'borov se na sejo pripravljajo.
(Nadaljevanje)
obiskujejo gojence, da se seznanijo z domom in du lahko potom smiselno ukrepajo. Seveda je pa tudi še nekaj upravnih odborov, ki prepuščajo Vso Iniciativo upravniku doma, ki pa se znajde kakor ve in zna. Skoraj vsi upravni odbori pa so dobro opravili tele naloge: skrbeli so za smotrno uporabo domskih sredstev, uredili odnose med domom in šolo in skrbeli za učne uspehe in vzgojo. Prav sedaj poteka druga mandatna doba uprav-
nih odborbv in bo prav, če se nezainteresirani člani izmenjajo z ljudmi, ki bodo zavzeti za delo za mladino.
Boleč problem domov so tuji stanovalci. Ti ljudje se večkrat ne ozirajo na hišni in na noben drug red. Niti prošnje stanovalcev za stanovanja, niti sodne odpovedi niti vsa posredovanju niso dosegla, da bi se zadeva rešila v korist domov. Z izselitvijo tujih strank bi sc kapaciteta domov povečala.
KAPACITETA
Kapnil stanova	citeta
1.	Dij. dom L Cankarja 200
2.	Dorh A. Cernejcve 300
3.	Dorti M. Vrhovnikove 110
4.	Zavod za glasb. vzg. 65
5.	Dom gozd. sr. šole 162
6.	Dom gradb. sr. šole 330
7.	Dom ekonom, sr. šole 90
8.	Dom tehn. sr. šole 600
9.	Dij. dom v Stični	60
10.	Dij. dom v Kamniku 60
11.	Dij. dom v Logatcu 45
12.	Dij. dom v Star. trgu 35
13. Dom us. sr. š. Domžale 80
14.	Dom zobotehn. sr. šole 45
15.	Dom viš. šole za medicinske sestre	120
16.	Dom babiške šole 54
17.	Dom šole za otr. neg. 65
18.	Dom gostinske šole 150
19.	Dom ind. š. Litostroj 153
20.	Dom ind. kov. šole 145
21.	Dom ind. pap. Vevče 120
22.	Dom industr. šole za
t. t. meh.	53
23.	Vaj. dom Mekinje 82
24.	Dom vajenk Tacen 20
25.	Vaj. dom Kersnikova 120
26.	Vaj. dom Šentvid	75
27.	Dom vajenk Rakovnik 60
28.	Dom. vaj. šol grad-
slroke	400
29.	Dom vaj. š. avt. str. 90
30.	Dom za voznike mot
vozil	16
JI. Dom podkovske šole 12
ZASEDBA DOMOV
Plača iz
		O	1) n i n e	dohod.
Za-	Raz-	vred-	gojen.	zavoda
sedba	lika	nost	plača	ali dot.
				OLO
300	100	5730	5300	430
312	12	5795	5300	495
141	31	5763	5300	463
65	—	6000	6000	
162	—	5300	5300	
342	12	5300	5300	
103	13	5710	5300	410
730	130	5765	5300	465
45	—	5299	4500	799
35	—	5.802	4500	1302
38	—	3958	3958	
37	2	4500	4000	500
118	38	5500	5500	
43	—	5100	5100	
156	36	5594	5300	294
54	—	6130	6000	130
65	—	5300	5300	- 	
180	30	4870	4600	270
153	—	5490	4000	1490
143	—	5200	4800	400
181	91	6052	6052	
53					4500	
■ 82			4296	4000	296
30	10	4800	4800	
140	20	5350	5300	50
78	3	'5355	5300	55
66	6	6011	5300	711
400			3100	5100	
120	30	4704	4700	4
24	8	5200	5200	
12	se vzdržujejo sami
dine, sodelovanje v združenih vajah. v delovnih akcijah in podobno. Odredi v občinah so organizirane teritorialne enote, ki omogočajo občini vzgojo izvenšolske mladine in v priifieru potrebe tudi uporabo v narodno-obrambne namene.
V	ljubljanskem okraju imamo 23 odredov z 59 četami in 192 vodi. V teh odredih je zajetih 4804 mladincev.
V	letu 1956 se je izvajal pouk predvojaške vzgoje z delavsko in kmečko mladino v delavskih četah in na taborjenju.
Pouk v delavskih četah sc je" izvajal trikrat tedensko izven delovnega časa. Pri izvajanju tega pouka smo naleteli na sledeče težave: Izvajanje pouka po osemurnem delavniku in bilo za mladino zelo naporno. Mladinci niso imeli delovnih oblek in je bilo izvajanje praktičnega pouka zelo nezaželeno. Pouk je ovirala oddaljenost vežbališč.
Zaradi navedenega smo mnenja, da bi bilo potrebno v bodoče preiti na taborjenje tudi z delavsko mladino. Kmečka in delavska mladina iz 19 občili je taborila v Vikrčah v 9 izmenah po 15 dni v času od II. maja do 20. septembra.
V	taboru je bil dopoldne strokovni'pouk, popoldne pa politično in prosvetno delo.
Center zn izvenarmadno vzgojo je bil ustanovljen leta 1955. Od svoje ustanovitve do danes je bil zelo dobro obiskan s strani srednješolske in delavske mladine. V njem so bila razna predavanja organizacij. V njem se izvajajo tudi predavanja predvojaške vzgoje VPŠ.
Glede na svojo pravo dejavnost ima Center določene pomanjkljivosti: Center ni dovolj populariziran kot središče dela v izvenarinad-ni vzgoji; Center nima dovolj povezave z Organizacijami niti točne evidence njihovega dela v izven-armadni vzgoji. Tildi koordinacijsko telo pri Zvezi borcev bi moralo dati več pobud strokovnemu odboru za njegovo delo.
Kabinet Centra ima sicer zelo veliko raznega materiala, nima pa sodobnega orožja, ki bi bilo potrebno za pouk obveznikov predvojaške zgoje in ostalih organizacij.
Proračunska sredstva za Ccntei so za leto 1956 znašalo 823.000 din
Negospodarske investicije
Za negospodarske investicije Sveta za šolstvo je bil odobren znesek
214,000.000 din. Od tega zneska je odpadlo na gradnjo novih šolskih objektov 164,000.000 din, za velika popravila in investicijsko vzdrževanje šol in domov za vse območje OLO Ljubljana pa je bil odobren kredit 50,000.000 din.
Zaradi zakasnele odobritve negospodarskih investicij za leto 1956 se je gradbena dejavnost v okviru odobrenega letnega plana nekoliko spremenila. Razen tega je med letom izbruhnila epidemija poliome-lytisa, zaradi česar je Okrajna sanitarna inšpekcija izdala posebna obvezna navodila, da bi se mladina zaščitila pred to boleznijo. Ti ukrepi Sanitarne inšpekcije so terjali nova denarna sredstva za ureditev
sanitarnih naprav, predvsem stranišč in umivalnic v Šolah in do-
movih. Za 11,100.000 din, kolikor je bilo potrošeno za ureditev sanitarnih naprav v prej omenjenih ustanovah, so bile znižane nekatere investicijske postavke za novograd-
njo šolskih poslopij. To znižanje pa ni povzročilo nobenega zastoja pri izvajanju gradbenih del na gradbiščih.
Za novo gradnjo gimnazij in osnovnih šol je bilo v letu 1956 porabljeno:
a)	za gradnje....................
b)	za šolsko opremo..............
c)	za študij, načrte in nadzorstvo
138,787.512 din 11,380.273 din
568.000	din
Skupaj
150,736.006 din
Za izvedbo velikih popravil in za investicijsko vzdrževanje šol domov pa so bili potrošeni naslednji zneski:
a) za gradbena in obrtniška dela ter za ureditev sanitarnih naprav........................ 53,050.487 din
za dopolnitev šolske opreme................. 2,944.182 din
za študij, načrte in lokalno nadzorstvo . .	3,015.611 din
b)
c)
Skupaj
59,010.280 din
MESTNI SVET
PREDLOG ZA NADALJEVANJE REKONSTRUKCIJE JAVNEGA MESTNEGA PROMETA
V LJUBLJANI (II. FAZA)
(Gradivo za razpravo na seji Mestnega sveta, dne 19. aprila 195?)
Ker se približujejo dela I. faze rekonstrukcije mestnega prometa svojemu zaključku, obstaja pa možnost skorajšnjega nadaljevanja rekonstrukcije, t. j. zamenjave še preostalega tramvajskega prometa z avtobusnim, podajamo poročilo o izvršitvi I. faze, obenem pa predlog za II. fazo rekonstrukcije.
Dosedanji stroški:
20 novih troleybusov, povpr. k 26,768.000 535,360.000 din 15 novih avtobusov k 18,700.000	'	280,500.000 din
V spredaj navedenih stroških niso vključeni še stroški za rekonstrukcijo cest, ki morajo biti izvršene v zvezi s prvo fazo.
Nova vozila skupno 815,860.000 din Ostalo: troley vozni vod, zgradbe itd. 370,225.000 din
I.	Izvršitev I. faze rekonstrukcije mestnega prometa
Glede na slabo stanuje in iztro-šenost velikega dela tramvajskih vozil, je tedanji MLO Ljubljana na predlog posebne komisije dne 9. septembra 1953 sprejel sklep, da se izvrši rekonstrukcija javnega mestnega prometa, in sicer na ta način, da sc v dveh etapah zamenja tramvajski promet s troleybusnim na izrazito mestnih linijah in z avtobusnim na ipanj frekventiranih linijah in na novih linijah, ki bodo povezovale mesto z okoliškimi kraji.
Dosedanji stroški skupno
1186,085.000 din
Prva etapa je tik pred dovršitvi-jo. S 1. aprilom 1956 je bil ukinjen tramvajski promet na liniji Magistrat—Rakovnik v dolžini 2,4 km in nadomeščen z avtobusnim. Obenem je bila delno preložena trasa linije ter podaljšana v obe smeri, do Rakovnika in do glavnega kolodvora. S 1. julijem je bila trasa te linije delno preložena tako, da se sedaj končuje na Ajdovščini. Na novo pa je bila uvedena avtobusna linija v Škofljico. S 1. junijem 1956 je bil zamenjan tramvajski promet na liniji Vič—Ajdovščina. Ker je bila troleybusna linija Ježica—Vilharjeva cesta v decembru 1954 podaljšana do Ajdovščine, sta se obe liniji združili v eno samo v dožlini 7,7 km.
Se neobračunano: Ostanek za napajalne postaje za tovarno >Rade Končar«	8,000.000 din
Ostanek za napajalne postaje — gradbena dela	2,000.000 din
Montaža trolevbusov, tovar. »R. Končar«	5,224.000 din
Oprema pralnice	20,000.000 din
Ograja	4,000.000 din
Obdelovni stroji razni	11,000.000 din
t rezervna troleybus-na oprema	10.000.000 din
t troleybusna oprema za kompletiran je šasije, ki se nahaia še v tovarni >Rade Končar«	10,000.000 din
I karoserija za kom-pletiranjc v zvezi s prejšnjo in elektr. oprema
1 troleybus, kompl.
Adaptacija remize
Zaključna dela na troley voznem vodu za šentviško lin.
6,000.000 din
23.000.	000 din
25.000.	000 din
Finansiranje:
1.	Kredit pri KB 1 od 23. IV. 1954, 15 let, brez obresti, polletna anuiteta 8,233.340 din, pričetek odplačevanja
1.	VIL 1957	125.000.000 din
2.	Kredit pri KB 1 od
21. XII. 1953 pod pogoji kot prejšnji in je odplačevanje vključeno k prejšnjemu kreditu	122,000.000 din
3.	Kredit pri KB 1 od
leta 1954, brez pogodbe, 26/o obresti, še ni stopil v amortizacijo	150,000.000 din
4.	Kredit pri Mestni hranilnici v Ljubljani od 4. L 1956, vol 8 °/o obresti, 4 leta, »n polletna anuiteta
38,153.381 din	200,000.000 din
5.	Kredit pri Mestni hranilnici v Ljubljani od 21. XII.
1956, 8°/o obresti,
4 leta, polletna anuiteta 38.153.381 din, še ni popolnoma izkoriščen	200,000.000 din
2,000.000 din
Predvidoma bo prihodnji mesec zamenjan tramvaj s trolejbusi tudi na liniji Šentvid—Ajdovščina in bo na ta način I. faza rekonstrukcije končana.
Se neobračunano skupno Obresti
126,244.000 din 5,756.000 din
Skupno
finansiranje
Vzporedno z nabavo novih vozil so se izvajala tudi dela na novem troleybusnem voznem vodu ter je zgrajena nova dnlavnicu, nova pralnica (ki še ni kompletno opremljena) in dve napajalni postaji, ki sta tik pred pričetkom obratovanja, Adaptacija remize še ni gotova, vendar to ne ovira obratovanja s troleybusi na šentviški liniji.
Skupno še
neobračunano	132,000.000 din
Ze plačano	1186,085.000 din
Skupni stroški L faze 1318,085.000 din
Inventurno stanje vozil
Stanje Poznega parka po zaključeni I. fazi
Tramvajski
mot. vozovi In prikolice vozila mesta
1.	pred rekonstrukcijo 55
2.	maja 1957	31
Indeks 2 :1	56,4
Trolcybusi	Avtobusi
vozilu mesta vozila mesta
3500	4	392	4	200
2015	24	2192	18	1474
57,6 600,0	559,2 450,0	737,0
Vsa vozila skupno vozila mesta
63	4092
73	5681
115,9 p8,8
Dva troleybusa, kot te navedel pri še neobračunanih objektih, bi sta nabavljena v letu 1958,
no
iO-
Predvidoma bo v maju 1957 jjoc|-
jetje obratovalo na sledečih linij z maksimalnim številom vozil v zimskih mesecih:
Tramvaji:
1.	Moste—Zale, 11 motornih vozil in 10 prikolic
2.	Bolnica—Kolodvor, 2 motor, voza Skupno v prometu 13 mot. vozil
in 10 prikolic
Tehnična rezerva 8 motornih voz
Troleybusi:
1.	Ježica—Vič, 12 troleybusov
2.	Šentvid—Ajdovščina, 10 troley-busov
Skupno v prometu 22 trolevbusov Tehnična rezerva 2 troleybusa
Avtobusi:
1.	Rudnik—Ajdovščina, 5 avtobusov
2.	Zalog, 2 avtobusa
3.	Sostro, 1 avtobus
4.	Škofljica, t avtobus
5.	za medkrajevni promet 3 avtobusi Skupno v prometu 12 avtobusov Tehnična rezerva 6 avtobusov
Zaradi tehničnih napak avtobusov tovarne FAP ni možno z njimi uvesti še nove 4 linije z 1 avtobusom, kot je bilo predvideno. Le v zimskih konicah bo mogoče z njimi delno okrepiti kapaciteto na troleybusnih linijah.
Z dvema troIeybusoma, ki bosta nabavljena v letu 1958, bo možno podaljšati troleybusno linijo od Ježice do Črnuč, dolžine eea. 2,5 km. s tem. da bo vozni red finansirala črnuška občina, kot je obljubila.
Krediti skupno	797,000.000	din
Dotacije MLO in OLO skupno	323,680.000 din
Lastna sredstva
skupno	197,405.000	din
1318,085.000 din
Se neizrabljen kredit pri MH, iz katerega se bodo poravnali še vsi neobračunani stroški (sl. spredaj) 132,000.000 din
II. Možnost za nabavo novih avtobusov
V	letošnjem letu se nudi ugodim prilika nakupa avtobusov v Italiji.
V	okviru reparacijske kvote bo dodeljeno mestnemu prometu v Jugoslaviji 300.000 dolarjev pod zelo ugodnimi pogoji. Vsaka druga nabava katerih koli deviz je mnogo dražja.
Pri navedeni ceni deviz in uvoznega faktorja 2, upoštevajoč transportne stroške in provizije uvoznika, bo znašala nabavna cena na primer:
Za šasijo z motorjem in gumami za avtobus lipa Super Taurus, guma 900 X 20, za 60 mest 6,734.000 din.
Za šasijo z motorjem in gumami za avtobus tipa Super Taurns, guma . 1000 X 20, za 60 mest 7.000.000 din.
Za šasijo z. motorjem in gumami za avtobus tipa Super Orione, za 90 mest, 10,500.000 din.
Stroški za karoserijo, izdelano v naši državi, bi znašali za manjše vozilo 4,500.000 din. zn večie vozUo
5.500.000	din, tako da hi bili stroški za kompletno vozilo:
avtobus'Super Taurus za 60 mest
11.254.000	din ali 11.500.000 din;
avtobus Super Orione za 90 mest
pa 16,000.000 din.
Avtobusi domače izdelavo imajo sedaj ceno 16,000.000 din, vendar sc se izdelki tovarne FAP pri FCZ zelc slabo izkazali.
Amortizacija je pri manjšem vozilu sicer za din 21/km manjša, tudi poraba pogonskega goriva je nekoliko — cca. din 3/km — manjša, vendar je podjetje mnenja, da na bi zaradi čjinvečje tipizacije vozi v primeru nabave bili vsi avtobus' enaki.
III.	Zamenjava še preostalega tramvajskega prometa z avtobusnim
Tramvajski promet bo obstajal po I. fazi samo Še na liniji Zale—
-6 S a	=
Moste, dolžina 5,9 km, in na liniji ski cesti do Jarš, od tu mimo Žal pri sedanjem številu voznega parka, 167 din/km, ocenjeni dohodek 75 din Bolnica—Kolodvor, dolžina 1,4 km.
zopet na Šniartinsko cesto.
de Dtrnlev^!«e't0 ,t.ramviatskee “ve‘ Linija Splošna bolnica-Kolodvor iet,tSeblU8pno reto8 t^skaC »V* -J bodoče opustila ker je Crnučc, Dice vsaj 14 voz v prometu in 6 voz “fc ^	K
ne more ugoditi.
Te linije so sledeč:
1. Podaljšek trOlejbusne linije v ca. 2,5 km, potrebna 2 tro-
l tehnični rezervi,* skupno 20 voz. ;tuk. direktna zveza kolodvora in Pri tein^ bi dosedanja trasa linija bolnlce ')rcko ,nestu'
Moste—Žale v glavnem ostala, le na Po podatkih obračuna iz leta 1956 obeh krajih bi sc podaljšala za cau. je planska kalkulacija za vse vrste 5®0m. Namesto da bi bila pentlja prometa za en prevožen kilometer 118 Zalah, bi linija šla po Smnrtin- naslednja:
1.	Materialni stroški
2.	Amortizacija
3.	Plačni fond, socialno zavarovanje + stanovanjski prispevek
4.	Prispevki družbeni skupnosti
za kilometer, letna izguba 4,048.000 dinarjev;
8. Zg. Hrušica: letno prevoženo 15.000 km, pri dodatnih štirih vož-ki sta že upoštevana pri še njali dnevno, stroški 167 din/km, neobračunanih objektih I. faze. Voz- ocenjeni dohodek 60 din/km, letna
Lastna cena (brez dobička)
. Pri tem pa bi morali prišteti pri jranivaju še din 65/km za anuiteto Posojila, medtem ko znaša ista za 8vtobus le din 16/km.
, Stroški trolejbusnega prometa so . Cer za din 20/km nižji kot pri avto-
Tramvaj	Trolcybus	'Avtobus
18,0	49,0	60,0
68,0	68.0	77,0
24.5	29,5	29.5
,	0,5	,0,5	0,5
111,0	147,0	167,0
B. Po zamenjavi še preostalega tramvajskega prometa z avtobusnim, to je po končani II. fazi:
1. trolejbusu! promet:
2,000.000 km po 79 dinarjev
ni vod plača občina Črnuče.
2.	Podaljšek trolejtmsne linije v Trnovo, ca. 1,5 km. potrebna 2 nova trolejbusa in 1,5 km voznega voda, investicijski stroški 68,500.000 din.
3.	Avtobusna linija do Medvod, potreben en avtobus, investicijski stroški 16.000.000 din.
4.	Avtobusna linija do Dola pri št. Jakobu, potreben en avtobus 16,000.000 dinarjev.
5.	Avtobusna linija do Garnel j, "potreben en avtobus 16.000.000 din.
6.	Avtobusna linija do Vrhovcev, potrelm en avtobus 16.000.000 din.
izguba 1.605.000 din.^
Skupna izguba na vseh osmih novih linijah znaša 33,806.000 din.
Nastalo izgubo bi morale vrniti občine, ki bodo imele neposredno korist od novih linij.
REKAPITULACIJA A. Investicijski stroški
1.	Zamenjava tramvajskega prometa z avtobusnim, 20 avtobusov in ureditev cest — 390,000.000 din;
2.	Nove linije: 2 trolejbusa. 6 avtobusov — 241.150.000 din, skupaj
7. Avtobusna linija do Brezovice, 631, 150.000 din. Od tega iz lastnih
“snem, vendar znaša sama inve- 2. avtobusni promet: ucija za 20 trolejbusov m 7 km voz-
158,000.000 din
ncgu voda 565,000.000 din. investicija Za 20 avtobusov pa 320.000.000 din.
, Poleg tega pa je avtobus mnogo .‘j gibljiv, ker ni vezan na voz-
J' vod.
~Sodna nabava deviz daje možnost nadomestitve še preostalega tramvajskega prometa z avtobusnim, s 'mer bi bil v glavnem rešen pro-javnega mestnega potniškega Pometa v Ljubljani. Ker bi na soin območju mesta vozilu ni ode r-P' udobna in hitra vozila, bi bil na r način napravljen konec pritožil® prebivalstva Most in okolice aJ> da so zapostavljeni, ker se mo-aio Se vedno voziti s starimi in že e|o iztrošenimi tramvaji.
Stroški zamenjave:
■ 20 avtobusov po
, '6.000.000 din	320,000.000 din
*• Ureditev cestišč — na vseh linijah bodočega mestnega Prometa, kjer sedaj obratuje tramvaj	70,000.000	din
Skupaj	390,000.000 din
Izguba pri obratovanju po končani I. fazi:
Po končani I. fazi rekonstrukcije,-1)0 finančni uspeh oziroma neuspeh Podjetja v 1 letu sledeč:
, broški obratovanja tramvajski promet:
>80.000 km po 39.
0"i (brez amorti-
2	,Zac'je)	38,220.000	din
rolejbusni promet:
‘•"00.000 km po 79 'n (brez amorti-
3	ZQ0'.jc)
I ’ 2,yt°t>llsni promet:
20.000	km po 90 dinarjev pinortizaci ja ‘ftni stroški potnega premeta cenjeni letni dogodki (v 1. 1956 ~ 258.647.000 din)
^cenjena letna iz-puha brez dajatev ? dobička	166,000.000	din
'aiatve iz dobička 5.000.000 din bkupni letni pri-
"nnjkljnj	171.000.000	din
letni'1 ^to 1957 je" planiran skupni ker i1)r,m»iijkljaj na 125,000.000 din, Vjš^j V. tramvajski promet na šent-lele J111'ji zamenjan s trolejbusnim Sredsi Inni" >n vsa nova osnovna cij0 Vu še niso prišla v amortiza-
1.720.000	km po 90 dinarjev	154,800.000 din
3.	amortizacija (zniža se zn tramvaj za
30,000.000 din in zviša zn 20 avtobusov za 60.800.000 220,800.000 din
Letni stroški potniškega prometa Ocenjeni letni dohodki
Ocenjena letna izguba brez dajatev iz dobička dajatve iz dobička
Skupni letni primanjkljaj
533,600.000 din 290,000.000 din
sredstev 130,500.000 din.
Potreben kredit 501,150.000 din.
B. Letni primanjkljaj 1. po zamenjavi tramvajskega prometa z avtobusnim — 248,600.000 dinarjev,
asajo I04,3uu.uuu tim. 2. na novih linijah 33,806.000 din, ureditev cestišč zna- skupaj 282,406,000 tli n.
C. Linije po zamenjavi tramvajev in uvedbi novih linij 1. Mestni promet
1.	Trolejbusna linija Vič—Črnuče, 14 voz;
2.	Trolejbusna linija Šentvid— Ajdovščina, 10 voz;
3.	Trolejbusna linija Trnovo, 2
potrebn en avtobus 16.000.00 din.
8.	Ojačanje prometa na že obstoječi avtobusni liniji v Sostro do Zg. Krušice, s pogostejšim intervalom.
9.	Tehnična rezerva en avtobus
16,000.000 din.
Skupni investicijski stroški za nove linije znašajo 164,500.000 din.
Stroški za šajo 76.650.000 din.
Skupni stroški znašajo 241.150.000 dinarjev, ali za varianto v Trnovo do Sokliča 245,000.000 din. ali po varianti čez most na Pridali 273,900.000 dinarjev.
243,600.000 din 5,000.000 din
248,600.000 din
2. Finančni rezultati na novih linijah:
1. Črnuče: letno prevoženo 60.000 kilometrov, pri polurnem intervalu, stroški 147 din/km, ocenjeni dohodek pletule.
voza.
Te linije bi
se med seboj pre-
Ker so trolejbusi in
75 din/km, letna izguba 4,320.000 din;
2.	Trnovo: letno prevoženo 105.000 kilometrov pri 10-minutncm intervalu, stroški 147 din/km, ocenjeni dohodek 70 din/km, letna izguba 8,085.000 din;
3.	Medvode:	letno -prevoženo
avtobusi 65.000 km, 8 voženj dnevno, stroški
mnogo bolj pokrelljivi in promet ne 167 din/km, ocenjeni dohodek 80 din bo ovirala enojna linija kot sedaj zn kilometer, letna izguba 5,655.000 pri tramvaju, bo možno časovni in- dinarjev;
terval prilagoditi potrebi po p revo-	4. Dol: letno prevoženo 40.000 km,
zu m ga menjavati. Na_ ta način bi 5 voženj dnevno, stroški 167 din/km
si zniževala kilometraža in bi sc obratovalni stroški znižali verjetno za 10 do 15 milijonov dinarjev.
V. Razširitev javnega mestnega prometa na nova področja mesta 1. Nove linije in investicijski stroški
Podjetje ECZ dobiva stalno vlo-
letna
ocenjeni dohodek 82 din/km, izguba 3.400.000(1 in;
5.	Gameljne:	letno prevoženo
37.000 km, 5 voženj dnevno, stroški 167 din/km, ocen jeni doh. 68 din/km, letna izguba 3,663.000 din.
6.	Vrhovci: letno prevoženo 30.000 Ljubljana je razpravljal o pred-
kilometrov. 6- voženj dnevno, stro- njem predlogu na svoji seji dne ški	-	-— -	’J- —
4.	Avtobusna linija Moste—Jarše, 14 voz;
5.	Avtobusna linija Ajdovščina— Rudnik, 5 voz.
2.	Lokalni (predmestni) promet z avtobusi
6.	Zalog — 2 avtobusa,
7.	Sostro — 1 avtobus,
8.	Škofljica — 1 avtobus,
9.	Medvode — 1 avtobus,
10.	Dol — I avtobus,
11.	Gameljne — 1 avtobus,
12.	Vrhovci — 1 avtobus,
13.	Brezovica — 1 avtobus.
Skupno je v prometu 26 trolejbusov in 28 avtobusov.
Svet za komunalne zadeve OLO
167 din/km, ocenjeni dohodek 12. aprila 1957 ter sklenil, da ga ge od strani prebivalstva in oblast- 66 din/km, letna izguba 3.030.000 din; predloži mestnemu svetu v razpravo, n ih organov z zahtevo po otvoritvi ■ 7. Brezovica: letna kilometraža	° 2 ~~ 1	'
novih linij. Tem željam podjetje, 44.000 km, dnevno 7 voženj, stroški
Svet za komunalne zadeve OLO Ljubljana
158,000.000 din
Predpisi občinskih ljudskih odborov
OBČINA LJUBLJANA-CENTER
64,800.000 din 190,000.000 din	75.
Na podlagi druge točke 50. člena 451,020.000 din Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52), 2. točke 23. člena Statuta občine Ljubljana-28),000.000 din Center z dne 28/6-1956 in 1. člena Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe zn izvrševanje Zakona o stanovanjskem prispevku (Ur. list FLRJ št. 1/75), izdaja Občinski ljudski odbor Ljubi jana-Center na predlog Sveta za gradbene in komunalne zadeve po sklepu 18. redne seje dne 2/4-1957
ODLOK
o razveljavitvi Odloka o spremembi Odloka o ustanovitvi Sklada za stanovanjsko komunalno graditev no
območju občine Ljubi jana-Center, objavljenega v »Glasniku« št. 100/56 z dne 28/12-1956.
1.	člen
Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi Sklada za stanovanjsko komunalno graditev na območju občine Ljubi jana-Center, ki je bil objavljen v »Glasniku« št. 100 z dne 28/12-1956, sc razveljavi.
2.	člen
Ta Odlok velja od dneva Objave v »Glasniku«, uradnem glasilu Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Lojze Ocepek 1. r.
OBČINA LJUBLJANA-RUDNIK
76.
Na podlagi 2. in 3. odstavka, 15. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list FLRJ št. 19/52), v zvezi z 72. čl. Uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ št. 37/55) ter 1. in 3. čl. Zakona o spremembah in dopolnitvah Temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ št. 58/55), izdaja Občinski ljudski odbor Ljubljnna-Rudnik
ODLOK
o sejemskem Tedu za živinske sejme 1. člen
Ta odlok velja za vse živinske sejme na območju Občine Ljub-
ljana-Rudnik. V Občini Ljubljana-Rudnik se smejo prirejati živinski sejmi na Igu in v Škofljici.
2.	člen
Ta odlok se nanaša na nakup in prodajo živine, tako velike živine (govedo, konji, mezge, osli), kot drobnice (ovce* koze, prašiči).
Nakup in prodaja živine iz tega odloka, ki se prižene na sejem, je dovoljena le na sejmiščnem prostoru, ki mora biti stalen in ki ga določi občinski ljudski odbor v smislu 2. odstavka 1. člena tega odloka.
Izjemoma se dovoli odkup telet, prašičev in goved še nadalje na že obstoječih dogonskih mestih, za katere sc mora prav tako pobirati določena sejmina.
3.	člen
Živinski sejmi v Občini Ljub-ljana-Rudnik se bodo vršili v Škofljici vsako prvo sredo v mesecu, na Igu pa vsako tretjo sredo v mesecu.
Ce navedeni dnevi padejo na državni praznik, bodo sejmi naslednji dan.
4.	Člen
Sejmišče mora biti urejeno^ po predpisih, ograjeno in razdeljeno na predele, in sicer posebej za govedo. posebej za konje, posebej za prašiče.
Prostori morajo biti med seboj pregrajeni in urejeni s posebnimi pregrajami za privezovanje živine.
Sejmišče mora imeti na razpolago napajališče in rampo za nakladanje ln razkladanje živine.
3.	člen
Živina, prodana na sejmu, se tehta na obstoječih javnih tehtnicah.
6.	člen
Sejemski čas traja od ranega jutra do 14. ure.
7.	člen
Na živinskem sejmu smejo prodajati živino:
1.	individualni kmetijski proizvajalci svojo lastno živino;
2.	splošne kmetijske in delovne zadruge in zadružne ekonomije svojo lastno živino in živino svojih članov;
3.	državna kmetijska gospodarstva svojo lastno živino;
4.	trgovske gospodarske organizacije, ki so registrirane za nakup in prodajo živine.
8.	člen
Na živinskem sejmu smejo kupovati živino:
1.	posamezniki za svoje lastne potrebe;
2.	gostinska podjetja ln obrati, menze, socialne in zdravstvene ustanove in druge organizacije za svoje potrebe;
3.	gospodarske organizacije, ki so registrirane za odkup, predelavo in prodajo živine.
9.	člen
Osebe, ki kupujeio ali prodajajo živino zn gospodarske organizacije iz 4. točke člena 7 in iz 3. točke člena 8 tem odloka, mora jo imeti posebno pooblastilo podjetja, zn katero prodajajo ali kupuiejo. Pooblastilo mora potrditi trgovinska zbornim okraja, kjer ima podjetje svoj sedež.
Prekupčevanje na živinskem sejmu je prepovedano.
10.	člen
Pred vhodom na sejmišče se mora lastnik živine oz. zastopnik proizva-
jalca legitimirati z živinskim potnim listom in osebno izkaznico ter plačati sejemsko pristojbino. Uprava sejmišča vpiše vsako pripeljano živino po zaporednih številkah v sejemski seznam živine in to številko zaznamuje tudi na živinskem potnem listu.
11.	člen
Pred vhodom na sejmišče mora pregledati živino veterinar zaradi ugotovitve, ali živina ne kaže znakov kužnih bolezni. Živina, ki bi po ugotovitvi veterinarja kazala znake kužne bolezni, ne sme na sejmišče.
12.	člen
Od pooblaščenih gospodarskih organizacij na sejem prignano govedo in prašiči, namenjeni za klanje, morajo biti pred prodajo klasificiram. Klasifikacija živine se izvrši
0	navodilih za klasifikacijo živine,
1	jo je izdala Zveza trgovskih zbornic Jugoslavije, in ki tvori prilogo tega odloka, z namenom, da se živino opredeli v posamezne kakovostne razrede. Klasifikacijo izvrši posebna komisija, ki jo sestavljajo člani tržne komisije. Komisija zaznamuje klasifikacijo na živinskem potnem listu in jo vpiše v sejemski seznam živine.
13.	člen
Gospodarske organizacije iz 3. točke I. odstavka 8. člena tega odloka izplačujejo kupnino za kupljeno živino po določilih odloka o posebnih pogojih, ob katerih lahko kupijo gospodarske organizacije kmetijske proizvode (Ur. list FLRJ št. 48/53).
14.	člen
Živina se sme prodajati samo po dejanski teži, ki sc ugotovi na uradni javni tehtnici.
15.	člen
Udeleženci sejma morajo skrbeti za red in snago na sejmišču. Na sejem se lahko prižene le čista živina.
Z živino je treba ravnati tako, da ne ogroža varnosti.
Pse ni dovoljeno voditi na sejmišče.
Pijanim osebam dostop na sejmišče ni dovoljen.
16.	člen
Za nadzor nad poslovanjem na sejmišču skrbi tržna komisija, katere člani morajo biti: veterinar, zastopnik občine in po en zastopnik proizvajalcev in kupcev, ki ju določi občinski ljudski odbor.
17.	člen
Naloga komisije je, da skrbi za pravilen potek poslovanja na sejmišču, zlasti pa, da gospodarske organizacije živine ne kupujejo »na čez«, da sc ne prodaja živina, ki je prekomerno nakrmljena oziroma napojena, da se pri nakupu telila, da živine ne preplnčujejo, da živine ne odkupujejo izven sejma itd. Komisi in je tudi n<y>blašČena. da oceni odbitek, v kolikor sc je živina tehtala pred nakupom.
Komisiji pomagajo in oprnvlinjo administrativna dela uslužbenci uprave sejmišča oziroma uslužbenci občine. Komisija lahko po potrebi pozove k sodelovanju organe finančne in tržni- inšpekcije ter organe Ljudske milice.
18.	člen
Za uporabo sejemskega prostora plačajo prodajalci:
n) za veliko živino (konji, goveda, mezgi, mule, osli) 100 din:
b) za žrebeta, teleta in drugo do 1 leta 50din;
_ c) za ovce, koze, jagn jeta, kozličke, prašičke in drugo 30 din.
19.	člen
Zaradi nevarnosti okužbe s kužno slabokrvnostjo konj je dogou konj na sejmišče Ig dovoljen samo od 1. novembra do 1. aprila. V ostalih mesečih je dogon konj prepovedan.
20.	člen
V kolikor kršitve tega odloka ne vsebujejo kaznivega dejanja, gospodarskega prestopka ali prekrška po drugih predpisih, se kaznuje posamezna oseba, gospodarska organizacija in odgovorna oseba v gospodarski organizaciji zaradi prekrška z denarno kaznijo do 3000 din:
1.	kdor proda ali kupi živino na sejmišču, ki ni predmet tega odloka;
2.	kdor proda ali kupi govedo ali prašiče, ki niso bili uradno klasificiranj ali tehtani pri prodaji;
3.	kdor kupuje ali prodaja živino na sejmišču, pa po sejemskem redu za to ni upravičen;
4.	kdor izplačuje kupnino proti določilu 12. členu;
5.	kdor na sejmišču meče odpadke, ponesnaži prostor, vodi na sejmišče pse ali je tam v vinjenem stanju.
21.	člen
Kazenski postopek po tem odloku vodi in izreka kužni sodnik za prekrške Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Rudnik.
22.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, urednem glasilu Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana.
Predsednik ObLO:
France Sitar 1. r.
77.
Na podla"! 15. čl. Zakona o pokopališčih (Ur list LRS št. 19/55),
23.,	člena Pravilnika za izvrševanje zakona o pokopališčih (Uradni list LRS št. 26/56), v zvezi z 2. odstavkom 15. člena in 2. tč. 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52), 114. člena Statuta občine z dne 14. julija 1956 in 3. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o prekrških (LTr. list FI.R 1 št. 58/35), e Občinski ljudski odbor Ljub-jana-Rudnlk n-a 15. seji dne 23. februarja 1957 sprejel
ODIOK
o pokopališkem redu
1.	člen
Na območju Občine Ljubliana-Rudnik so naslednja pokopališča: Rudnik. Ig, Zelimlje, TomiŠelj, Golo in Zapotok.
2.	člen
Pokopališča upravlja občinski ljudski odbor no kraievnih odborih, razen pokn-nliš^a 4tudtiik, ki ga opravlja ObLO neposredno.
3.	člen
Pota na pokonališčih. obzidje oz. ogrnio in mrtvašnice vzdržuje občinski ljudski. od bot, doč-im morajo vzdrževati grobove in grobnice urio-e rahniki prostorov zn grobove sami, ki so dolžni skrbeti, da so "robovi opleti, trava pokošena, okolica rm posuta s oeskom. Vzdrževanje mora biti v skladu z načrtom o razdelitvi grobov ter s predpisi o ureditvi pokopališč.
4.	člen
Za namestitev spominskih plošč na zidove pokopališč in za zasajanje listnatega drevja je potrebno predhodno dovoljenje pristojnega organa.
5.	člen
Prepovedano je poškodovati ali ponesnužiti grobove, nagrobnike in
spomenike, okolico grobov, nasade, potu in steze ter druge naprave na pokopališču.
Vse odpadke in smeti je treba odlagati na mestih, ki so za to določena.
Na pokopališčih je prepovedana vsaka vožnja z vozili in dvokolesi ter vodenje psov.
Na pokopališčih mora vladati mit. Petje in godba sta dovoljena le J okviru pogrebov in komemoracij,j
6.	člen
Za vzdrževanje potov, nasadov čistoče, reda in miru na pokopali' ščili, za izkope jam, za zasutje i" naprave gomil ter za pomoč pri sodnih obdukcijah skrbe grobarji.
7.	člen
Prostori za grobove sc oddajajo v uporabo ža dobo najmanj 10 le* proti plačilu pristojbine, ki jo predpiše Svet za gospodarstvo, komunalne, gradbene in stanovanjske za-, deve. Prostori za grobove borcev,: padlih v NOV, in za grobove žrtet fašističnega terorja se odkuzujejo brez plačila pristojbin. Poedinein« uporabniku se sme dodeliti prostat za največ dva grobova.
8.	člen
Kdor ne želi več uporabljati prostora za grob, mora to naznaniti pristojnemu organu. Okrasno drevje i'1 vzidane spomenike snu: odpeljati I6 s privoljenjem pristojnega organ*,
9.	člen
Cc uporabniki ne bi sami skrbel* za vzdrževanje reda in čistoče gr<>" bov kljub temu, se lahko izvrše potrebna očiščevalna dela na stroške uporabnikov ali pa se odredi izravnava groba.
10.	člen
Pristojni organ lahko odredi, d* se grobnice, nagrobniki in sporno-niki grobov, katerim je potekla zakupna doba, po predhodnem opo-i minu na plačilo pristojbine s primernim rokom, odstranijo, če n is® Iilačane pristojbine za nadaljnj6 dobo, izvzemši grobove zgodovinskega pomenu. Tako odstranjen6 grobnice, nagrobniki in spomenik1 se prepuste v razpolaganje lastnikom.
11.	člen
Z denarno kaznijo do 1000 din s6 kaznuje:
a)	kdor poškoduje ali ponesna?1 grobove, nagrobnike in spomenik6,f okolico grobov, nasade, pota in stez6j ter druge naprave na pokopališča,
b)	kdor ne odlaga smeti in odpadkov nn za to določena mesta;
c)	kdor na pokopališče vodi Psfl ali vozi z vozili in dvokolesi;
č) petje in godba izven pogrebo', in komemoracij. -	i
Zn upravno kazenski postopek j®[ izrekanje kazni b- pristojen sodni , za prekrške ObLO Ljubljana-Rudnik'1
12.	člen
Odlok vel ja od dneva objave J j »Glasniku«, uradnem glasilu Ob(;, Ljubljana.
Predsednik ObLO>
France Sitar 1. r-
Vsebina:
Poročilo Sveta zu notranje zadev® sploSno upravo za loto 1956.
Poročilo o delu Svetu za šolstvo
Predlog za nadaljevanje rekonstrukcij, juvnegu mestnega prometu v LjubU9' ,
75	Odlok o razveljavitvi odloku' <> ,K*>
m (on hi odloka 6 ustanovitvi Sklad« stanovanjsko komunalno graditev ObC l.jubljana-Center.	^
76	Odlok o sejemskem redu /ti Živi|,!* sejme Občine I.jtibljuna-Rudfiik- , it,b'
77	Odlok o pokopališkem redu občine W ljana-Rudnik.