' l&V . iti", • " OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA UUBLJANA-OKOLtCA IN MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO II. — ŠTEV. 22. LJUBLJANA, 25. MARCA 1955 Okrajni ljudski odbor Ljubljana-okolica RAZPIS A a osnovi 1. členu uredbe e odbili plcineuskk živine (Ur. •'st LRS št. 32 z dne 2. avg. 1947) Okrajni ljudski odboi Ljubljana okolica razpisuje 'zrcalno spomladansko priznanje (licenciranje) bikov, na kuteregu morajo rejci živine prignati vse bike, stare nad 1 le*°. ki še niso bili priznani 1111 licenciranju prejšnje leto. Licenciranje bo opravljeno komisijsko in javno. Tri člane imenuje okrajni ljudski od-_ °r, en član komisije pa jo zastopnik živinorejskega od-soku kmetijske zadruge na Področju katere se vrši licen-oi ran je. ,.1‘red licenciranjem naj ob moški ljudski odbori nuprn-.v,jo spisek vseli priznanih Inkov, ki plcmenijo na področju cele občine, obenem naj nu osnovi številčnega stanja krav J11 nad 1 leto starih telic ugodijo, koliko je za njihovo Področje potrebno priznanih l,lkov. Takoj po priznavanju morajo skupim s področnimi Zadrugami najti rejce zn manjkajoče plemenjake, pre skrbeti potrebna finančna Sredstva ter na plemenskih sojinih nabaviti potrebne tile Očnjake. Pri ugotavljanju ‘.'ovila potrebnih plemenjakov J*1 treba upoštevati, da mora 'n vsakih 80—100 krav iu nad ■olo starih lelic priti en ple-,‘onjuk. V kolikor je v nekem ri,jn vpeljano umetno osemenjevanje, je treba skrbeti, kd Jti P°*eg tega vsaj na vsa-Lit) krav po en plemenjak, .tildi v letošnjem letu bi , .ri|j|ii ljudski odbor dajal „■ Renčijo i>ri nabavi plemc-l;i. °v iu sicer največ rej. Novi plačilni sistem bo treba š? temeljito izpopolnjevati, kajti tu je še vrsta problemov, zlasti v kmetijstvu, kjer stvari še niso povsem jasne in kjer jih bo treba čimpre) rešiti. Ce je v kmetijstvu P°' treben deseturni delavnik, da bi bili v povprečni plači enak' drugim, naj se jim prizna, kef bomo v nasprotnem primer1* imeli težavno situacijo poleti-Teh stvari ni mogoče do P°' drobnosti urejati s predpisi, žeto pa so komisije, ki imajo pooblastila, da jih lahko spravij® v red. Strinjam se s tem, kar je * začetku omenil predsednik OLO o dobičku, ki letos ne bo ime tako važne vloge kot lani. smo računali plače po dobičku in je le-to sililo podjetja, da *® kalkulirale višje cene. Kako J* bilo z obdavčenjem dobička. J® vsem znano. Dobički za Podjetja niso imeli nobene kori«*1' posledica tega pa Je bil p»d> ^ standarda. Jasno je, da so Pr tem morali biti uvedeni ad*° mstrativnl ukrepi. Imobilizacij® sredstev sem zagovarjal tudi Zvezni skupščini, ker Je b"^ nujno potrebna, da smo preplačili še nadalnji padec standar^ da naših delovnih ljudi. Pos*6 dica Imobilizacije je bila v da je zmanjkalo sredstev za vestlclje. Maršal Tito je i® j Kopru v svojem govoru deJ*J d« je treba Investicije ome'L). Letos so obvezne rezerve stavljene, n če to ne bo z0<1 stovalo in če bodo letos P0®0,,! no potrebni ndmlnlstrativ STRAN 99 ukreni, jih bom spet zagovarjal, kot sem to storil lani, kajti u« noben način ne smemo dopuščati, da bi se standard naših ljudi še bolj poslabšal. Znižanje cen v decembru 1953 66 je temeljito poznalo, vendar 60 cene do sedaj spet narasle *•* 18%. Tudi, če bi se istočasno Zviševale plače, ne bodo nikoli čosegle naših cen. To dviganje cen je nujno potrebno zavreti. Prepričan sem, če ne bo šlo drugače, da bo moral Zvezni izvršni svet poseči v to nesorazmerje s kakšnimi administra-t;vnimi ukrepi. Novi plačilni st-stem v resnici ne rešuje še vse-8a, kajti če bi to pričakovali, . se razočarali. Novi plačilni sistem ne bo in niti ne more Uuenkrat odpraviti vseh pomanjkljivosti. Ob koncu svojega govora je judski poslanec Janko Rudolf “Sotavljal še številne pomanjk- ljivosti v odnosu nekaterih kolektivov do invalidov, zlasti invalidov — borcev NOV ter aktivistov. Podjetja se pri ocenjevanju delovnih mesta in kvalifikacij invalidov in borcev preveč suhoparno ravnajo le po šolskih kvalifikacijah in izpri-čevalih, le malo pa upoštevajo prakso in delo v kolektivu. To ni prav, zlasti še glede na določanje kvalifikacije Invalidov — borcev. Organizacija Zveze borcev prejema zato vedno številne pritožbe proti temu birokratskemu ocenjevanju. Urejevanje tega vprašanja pa ni samo vprašanje Zveze borcev, ampak bi to vprašanje morali reševati tudi drugi organi in podjetja. Ne smemo pozabiti, da so to povečini ljudje, ki svojih šolskih obveznosti in kvalifikacij niso dosegli prav zaradi svoje udeležbe v narodnoosvobodilni vojni. naj se izvrši takoj in posebej izkaže v naslednjem mesečnem poročilu. OLO Ljubljana okolica Finančna uprava Obračun prometnega davka od proizvodov izkoriščanja gozdov panoge 313 ^ Uradnem listu LR Slo-Te,nJe št 7 od 24. II. 1955 T^nje št. 7 od 24. II. *® objavljen odlok o pro- fnetnem davku od proizvodov J*or.iščanja gozdov — panoge ki se nanaša na tar. št. 'O dela A tarife prometnega (Ur. 1. FLRJ št. 55/54. 1 o tej tar. št. so spvemenje- u .Vj uu . 31, Ml Sflliancilju- c dosedanje davčne stopnje vseh vrst zn prm 7" drva ___J , ^,r.cj 300 .—) sedaj Din 500,-7 ( drogovi in piloti za m3 'Pfcj 700.—) sedaj Din 1.000.— -za oglje, od prodajne cene !0% (a odlok velja o Tajništvo Sveta za komunalne zadeve naj bo v stalni povezavi s podjetji, ki se ukvarjajo s komunalno dejavnostjo. To naj stori takoj, ko bo sprejet družbeni plan, na primer: z Elektro Ljubljana-okolica je treba skupno izdelati načrt rekonstrukcije omrežja in izkoriščanja sredstev. Razen tega naj tajništvo za komunalne zadeve bolj sodeluje s komunalnimi podjetji. V nadaljevanju seje je gradbeni inšpektor ing. Sumer poročal o razpravi, ki je bila na občnem zboru vodne skupnosti in o problemih, ki se pojavljajo v zvezi z izsuševanjem Barja. Dejal je, da je delo na Barju potekalo še dokaj v redu in da tudi storitve niso bile predrage, vendar je bilo opaziti nekatere manjše pomanjkljivosti. Na posameznih deloviščih je bilo slabo urejeno glede akordiranja d.,1, ker so posamezni akordan-tl prevzemali dela po določeni coni in potem delili zaslužek delavcem brez točnega seznama in pregleda. Napaka je bila v tem, da delavci niso bili za svoje prizadevanje sorazmerno nagrajeni. S tem so se okoriščali tisti, ki so prihajali na delo le ob lepem vremenu ln tisti, ki jim je bila storilnost pod normo. ni veterinarski službi, da storila potrebne korake za preprečen j e škode, ki jo taki šušmurji — cepitclji skoraj vedno povzročajo. Taksa za cepljenje bo javljena naknadno. Rok za sestavo seznamov je -'UVh.ll od proizvodov 17.- la naveutainn SOI llimimui v ivmv zci 3UJUHU :trnju gozdov — panoge I mesecu januarju in februarju, do 10. aprila 1935. IZVLEČEK IZ ZAPISNIKA 12. SEJE SVETA ZA KOMUNALNE ZADEVE OLO LJUBLJANA-OKOLICA, KI JE BILA DNE 2. MARCA 1955 problem. Pričakovati je tudi nekaj pomoči od zdravstva, razen tega pa bo tudi uprava za ceste bolje uredila nekatere cestne odseke skozi naselja. To bo vsekakor zainteresiralo tudi same vaščane in bodo prav gotovo radi pomagali pri delu. Za izvrševanje takšnih del je nujno, da se v tistih krajih, kjer ni turističnih društev, o-snujejo pri občinah olepševalni odbori. Olepševalni odbori tudi zato, ker zanje ni potreben tako obširen admlnlstrativcni postopek pri osnovanju, kot velja za ustanovitev društva. Po razpravi so člani sveta sklenili: pre^° le vodil Franc Mravlje, sodnik Sveta za komunal-zndevo. _^apis ^arkiSnilc scle lc vodil Ing. 0 Škerl, tajnik sveta. bai ® le bila sklepčna, manj-)e le en član sveta. 8,a4^ik 11. seje je bil somi sprejet. Predsednik Pednji je predlagal na- dncvnl red: 2 f^llo o delu v letu 1954 j ||r,'ditev naselij ‘in delo uprave za ceste 1#rP Ljubljana-okolica v 1. 1 j^ejltev zemljišč Iz skl a , SLP ’ Kazim blesti**311' dnevni red prejet. je govoril ing. Mu- . ...........„..... Gltruj Per’ Podpredsednik OLO. 6fehaium® letoe razen tega, da le z ,j^. y novo gospodarsko le-Korn. še okrnjena sred 5*,i?.hn,S5h a la P°trebna skrbna šted Peo- ‘Cer IRram' 116 1)0 mogoče Izdelati javili **’ kakršnega so sl po- beiy posamezni okraja . . sveti OLO °vtrari0 raia bi bilo lotos zelo Vpstiolj ’ Le ne bi nekaterih Ln-^•'nbl tPr®vzo,a v svoje breme V j. a 'n zveza. ^Ijevonju je Ing. seznanil odbornike s stališčem sveta za gospodarstvo in z načinom, kako bi bilo spričo manjših sredstev v letošnjem letu vendarle mogoče čimveč napraviti. Okraj mora republiki po-I magati pri njenih naporih in tu-" di prispevati pri osamosvojitvi od tristranske pomoči, katere prihodnje leto ne nameravamo več zahtevati. Zaradi navedenega je podpredsednik OLO ing. Muha predlagal odbornikom Sveta za komunalne zadeve naj sprejmejo načelo, da se nove gradnje letos ne bi začele graditi, kajti lažje je počakati z deli, ki še niso začeta, kot z objekti, na katerih bi se delala škoda zaradi prekinitve gradnje. Ko je govoril o sredstvih, določenih za komunalno dejavnost In o virih, iz katerih naj bi se prispevalo za komunalne gradnje, je obrazložil tudi način, kako se bodo ta sredstva delila. Zatem je predsednik sveta tov. Mravlje poročal o delu v preteklem letu (poročilo objavljeno na drugem mestu). V razpravi o poročilu so nekateri odborniki, zlasti iz odda Ijenejših krajev, poudarjali, da je nujno potrebno bolj sodelovati z gospodarskimi podjetji, ki se ukvarjajo s komunalno dejavnostjo. Menili so, do so nekatere gradbene storitve pretirano drage prav zato, ker so zmogljivosti gradbenih podjetij premajhne, da bi zadostili vsem Muha l potrebam. Gradbeno storitve je bil Pri tako bo poseb draži tudi neurejena dokumentacija, zaradi katere pride do zastojev pri delu in nenačrtnega naročanja materiala. Ugotavljali so tudi, da so storitve projekcijskih ateljejev predrago kljub temu, da njihovi uslužbenci niso vzpodbudno nagrajeni za svoje delo. Ker je zmogljivost gradbenih podjetij do konca izkoriščena, pride mnogokrat do nepravilnosti, pri čemer si podjetja med drugim lahko privoščijo tudi preplačevanje svojih delavcev in uslužbencev. To nd prav in tem se je že velikokrat raz- pravljalo na sejah Društva inženirjev in tehnikov, na sekretariatu za gospodairstvo LRS to drugod, vendar bo to rešljivo šele tedaj, ko bodo gradbena podjetja morala iskati svoje investitorje. Zdi se, da bo letošnje leto morda prvo, v katerem gradbena podjetja ne bodo več mogla delati po svoje, kajti plačilne možnosti Investitorjev so letos zelo majhne. V nadaljevanju so člani sveta ugotavljali, da so bile storitve, ki so jih izvajala nekatera podjetja za občine in za okrajni ljudski odbor pravilno obračunane, prav tako tudi storitve pri upravi za ceste niso bile predrage; tajništvo za komunalne zadeve je namreč dosledno pregledovalo analize cen ln obračune. Po razpravi o vprašanju na- I kupovanja gradbenih materla- | Vsa izsuševalna deda na Barju usmerja strokovni svet, vendar je pri vodstvu vodne skupnosti čutiti, da je v njem še premalo strokovnih moči ln bi ga bilo dobro iz-popolniti še z enim hi-drotehničnlm in enim kmetijskim strokovnjakom, kar je bil tudi sklep občnega zbora. Na občnem zboru vodne skupnosti Barje so se prizadeti lastniki zemljišč skoraj z vsem delom strinjali, niso pa-tpokazali razumevanja zato, da bi tudi sami prispevali s sredstvi za hitrejšo izvedbo del. Ko je bilo predlagano, da bi se prispevek 320 din na ha letno zvišal na 500 din, so bili vsi prati temu. Zdi se, da lastniki zemljišč ne upoštevajo, da se jim bo zemljišče v kratkem kakovostno močno izboljšalo. V nadaljevanju je ing. Sumer predlagal, da naj se za izsušit-vena dela na Barju napravi dolgoročni regulacijski načrt, v katerem bi bil določen prioritetni vrstni red posameznih del. Letos je najvažnejše, da se uredi razen odtokov v Ljubljanico tudi poglobitev Ljubljanice in odstranitev praga na Špici. Ob koncu razprave o delih na Barju In nekaterih tehničnih vprašanjih so člani sveta sprejeli sklep: Uslužbenci tajništva za komunalne zadeve naj sodelujejo pri sestavi dolgoletnega načrta za Izsuševalna dela s strokovno komisijo, ki je v ta namen že imenovana. Razen tega je treba za letošnje leto določiti prioritetni red posameznih del. Vodna skupnost naj poskrbi, da se odstrani izkopana zemlja ob posameznih jarkih, ker na mnogih krajih ovira odtok vode. Spričo tega, da letos Svet za komunalne zadeve nima dovolj sredstev za načrtna dela. Je nujno posvetiti čim več truda takšnim ureditvam, za katere niso potrebna velika finančna sredstva, a so tudi nujno potrebne. Zlasti je letos nujno po trebno urediti tiste drobne asa-nnclje na vasi, ki ponekod predstavljajo že resen zdravstveni Vse delo okoli malih asaoacij uaj se v glavnem opravi S pomočjo olepševalnih odborov, ki bodo za svojo dejavnost lahko dobili potrebna sredstva. Olepševalnih društev oziroma odborov je na področju okraja precej, vendar dela le ena tretjina od njih in bo ostale treba »zbuditi«. Poostriti bo treba tudi vprašanje »divjih gradenj« in vprašanje gradbenih dovoljenj. Predsednik OLO tovariš Miha Berčič je poudaril, da je približno 92% narodnega dohodka okraja ustvarila industrija. Ostalih 8% narodnega dohodka odpade na gostinstvo, trgovino, obrt in kmetijstvo. Tako majhen odstotek narodnega dohodka, zlasti lz kmetijstva, dokazuje, da bo treba problemom kmetijske proizvodnje posvetiti več skrbi in to posebno zaradi večjega uveljavljanja socialističnega razmerja v kmetijstvu, kar predstavlja močno zapleteno delo. Ze v prejšnji organizaciji okrajnega ljudskega odbora sa je s tem vprašanjem ukvarjalo poverjeništvo za kmetijstvo, v sedanji organizaciji pa je to delo vključeno v delu Sveta za gospodarstvo. V novi obliki organizacije komun in skupnosti komun bo prav gotovo treba predvideti v določenih primerih organe, ki se bodo ukvarjali izključno s problemi s področja kmetijstva. V dosedanji praksi je bilo tako, da smo stalno iskali sredstva, ki bi jih mogli prispevati za pospeševanje kmetijske proizvodnje. Potrebna sredstva za to obstojajo tudi na terenu samem, zato je tembolj upravičeno formiranje organov, ki bi se v okviru občine oziroma bodoče komune ukvarjali s kmetijskimi vprašanji. Ti organi bi mogli pri občinah oz. komunah lažje urejati operativna vprašanja in pravilneje usmerjati sredstva za investicije v kmetijstvu ter voditi kontrolo pri izvajanju del. Urejanje gnojničnih jam imenujemo male asanacije, vendar je to popolnoma kmetijska zadeva, čeprav pri teh delih sodelujejo tudi drugi organi. V nadaljevanju je tov. predsednik govoril o namenu olepševalnih odborov in o delu, toi bi ga opravljal svet za kmetijstvo. Poudaril Je, da bi sveti za kmetijstvo mogli tesneje povezovati vse organizacije, ki se ukvarjajo s problemi kmetijstva. Menil je tudi, da bi na ta način mogli bolj pritegniti k delu vse proizvajalce, s čimer se danes ne moremo preveč pohvaliti. Uvajanje sodobnih metod dela b\ bilo s tem olajšano. Svet za kmetijstvo bi moral za uspešnejše Izvrševanje svojih nalog pritegniti k delu tudi druge organe (n. pr. sanitarno inšpekcijo), da bi pri odločanju povedali svoje stališče. Ni prav, da se. ti organi ločeno ukvarjajo s' posameznimi kmetijskimi vprašanji, ki jih danes imenujemo asanacije in podobno. Na pomisleke nekaterih odbornikov, da občine in občinski sveti za kmetijstvo ne 01 zmogli urejanja vseh vprašanj iz kmetijstva, ker se tako močno prepletajo z ostalimi vejami gospodarstva, je bil tov. predsednik mnenja, da bo tak družbeni organ, ki bo neposredno povezan z proizvajalci, mogel vsekakor bolj varovati splošne Interese. V zvezi z urejanjem posameznih naselij so odborniki Izrazili željo, da tajništvo za komunalne zadeve ponovno izdela okvirna navodila za delo olepševalnih odborov In da se o tem pogovorijo tudi na prihodnji sej; tajnikov občinskih ljudskih odborov. III O načrtu Uprave za ceste za delo v letošnjem letu je poročal upravnik Bogdan Terčelj. Pri poročilu o operativnih in funkcionalnih izdatkih je govoril o stanju cest v območju okraja. Ceste so v okraju močno obremenjene. Ko je lam Uprava za ceste izvedla številčno kontrolo v prometu, Je ugotovila, da je približno 20% vsen cest srednjetežko obremenjenih. Pri takih cestah je vsako delno popravljanje gornje plasti zaman, ampak jo je treba v celoti in temeljito obnoviti. Na cestnih objektih letos ne bo veliko dela, ker je bila večina del lani v glavnem opravljena. Spn-r čo zmanjšanih investicijskih sredstev Uprava za ceste ne bo mogla začeti letos z nobeno novo gradnjo in bo zato skrbela bolj za vzdrževanje objektov, zlasti lesenih mostov. Tudi cestno signalizacijo bo treba še urejati, čeprav je bilo lani precej napravljenega. Glede delovnega programa na posameznih cestah in objektih pa je Uprava za ceste sklenila, da bo posebna komisija po neposrednem pregledu izdelala In določila prioritetni vrstni red posameznih del. Glede manjših izboljšav cest je bil že sprejet sklep za ureditev naselij, za kar je Uprava za ceste določila 2 milijona dinarjev. Poleg načrta za delo Je Uprava za ceste izdelala proračun za letošnje leto. Osebni Izdatki in plače znašajo 39 milijonov dinarjev. Za operativne izdatke Je predvidenih 12 milijonov dinarjev, medtem ko je za funkcionalne izdatke potrebnih 48 milijonov dinarjev. Tudi v letošnjem letu ostane kritično vprašanje plač delavcev In nameščencev Uprave za ceste. Enako velja tudi za terenske dodatke, ki bodo verjetno nar sproti lanskemu letu nekoliko višji, ker bo Uprava za ceste poslala zavod s samostojnim finansiranjem ln bo uvedla tarifni pravilnik. Po končanem poročilu tov Terčelja so se odborniki Sveta za komunalne zadeve zanimati za potek del na posameznih cestah, zlasti na cesti Kamnik— Vransko, kjer se dela letos spričo pomanjkanja sredstev ne bodo nadaljevala. Razpravljali so tudi o cestarjih; odseke cest v bližini svojih bivališč namreč le-ti bolje vzdržujejo kot odseke, ki so oddaljeni, mnogi pa svoje delo zanemarjajo In raje šušmarijo za privatnike. Pomisleki so bili tudi o tem, da Imajo nekateri cestarji prevelike odseke močneje obremenjenih cest, ki jih kljub temu, da so se trudili, niso mogli vzdrževati. Ob koncu so odborniki sprejeli sklep: Uprava za ceste naj delo cestarjev pogosteje kontrolira In izvede pravilno razdelitev cestnih odsekov. IV Po sklepu zadnje seje obeh zborov OLO naj Svet za komunalne zadeve predhodno razpravlja o predlogih menjalnih m kupnih pogodb za zemljišča iz sklada SLP. Ta ukrep je bil nujno potreben za to, ker se n1, doslej o tem dovolj razpravljalo ln so se večkrat dogajale ne-• ravMnostl. Socialno varstvo je področje dela, na katerem je družba posebno zainteresirana in kjer se dajo socialni problemi uspešno reševati le ob najširšem sodelovanju državljanov. Zato je bila prva skrb Sveta za socialno varstvo MLO v preteklem letu, da to sodelovanje državljanov poglpbi in razširi. V ta namen je Svet sklenil poživiti delo terenskih socialnih svetov, da bi se zaradi čim uspešnejšega delovanja spoznali tudi z novimi načini dela na področju socialnega varstva Dele terenskih socialno-zdravstvenlh svetov V ta namen je Svet v začetku leta 1954 izdal za terenske socialno zdravstvene svete posebna navodila za reševanje socialnih ln zdravstvenih problemov. Ta navodila naj bi služila predvsem temu, da bi tl sveti začeli reševati socialno problematiko oziroma posamezne socialne probleme tudi samoiniciativno na čimbolj pravilen način. V navodilih je bila predvsem poudarjena vloga Sveta v preventivnem reševanju socialnih problemov in pa važnost dela kot najboljšega sredstva pri odpravljanju socialnih problemov, ter s tem v zvezi preorientacija od socialnih podpor na politiko čim širše zaposlitve. Dana so bila tudi prav konkretna navodila za reševanje najrazličnejših socialnih problemov. Poleg tega je Svet za socialno varstvo organiziral za člane terenskih socialno zdravstvenih svetov tudi poseben seminar, kjer se je obravnavala problematika dela zdravstvenih svetov. Na ta seminar so bili povabljeni zastopniki vseh terenskih svetov, interes za seminar e bil velik, saj se ga je udeležilo 70 ljudi Na predavanjih je bila obraz.ložena metoda odkrivanja In spoznavanja socialnih problemov, zlasti pa še metode OBVESTILO Vse organizacijske enote MLO, Občinskega Ijuskega odbora v Polju in Šentvidu, vse zavode in proračunske ustanove MLO obveščamo, da se uvede s 1. aprilom 1955 zopet redni delovni čas od 7. do 14. ure. Uradne ure za stranke ostanejo tudi po t. aprilu 1955 ne-irpreme-njene in sicer od 9. do 13 ure le v ponedeljkih, sredah in petkih. Iz tajništvu MLO Odborniki so razpravljali o predloženih 16 menjalnih ln kupnih pogodbah ter ugotovili, da so nekateri cenilci namerno ir.zko ocenjevali zemljišča SLP v korist privatnih kupcev. Člani sveta so zato sklenili: Vse dvomljive primere menjalnih in kupnih pogodb naj pregleda razen cenilnih komisij še posebna komisija OLO. V bodoče je zahtevati za potrditev menjalne pogodbe pismeno mnenje občinskega ljudskega odbora tn točen opis zemljišča iz katastra in skico. V Pod točko »Razno« so odborniki razpravljali največ o vpra- preventivnega socialnega dela. Kadrovski Sestav socialno zdravstvenih terenskih svetov je bil šibek ln zato ni mogel uspešno reševati svojih nalog. Svet za socialno varstvo MLO je organiziral sestanek s terenskimi organizacijami SZDL in odborniki MLO, kjer so bile ponovno objasnjene naloge terenskih socialno zdravstvenih svetov, poleg tega pa je bilo organizacijam SZDL svetovano, naj pritegnejo v terenske" svete čim več strokovnega kadra iz vrst zdravstvenih in pedagoških delavcev. Družbeno sodelovanje pri reševanju socialnih problemov je bilo poglobljeno tudi pri samem Svetu za socialno varstvo MLO. V razne komisije in odbore Sveta je bilo vključenih več strokovnjakov, ki so uspešno pomagali pri analiziranju in študiju najrazličnejših socialnih problemov ter s svojimi izkušnjami pripomogli, da se je perspektivni program socialnega dela postavil na pravilnejšo podlago. Zaradi širokega družbenega sodelovanja pri reševanju socialne problematike so bile v letu 1954 pri Svetu ustanovljene nekatere nove komisije, zlasti komisija za Invalidske zadeve, komisija za otroški dodatek, komisija za kopališka in klimatska zdravljenja ter komisija za revizijo invalidskih zadev. Prav v zadnjih mesecih je bila pri Svetu ustanovljena še ena komisija, ki je posebno važna z ozirom na spremenjeni način dela v mladinskem varstvu, to je komisija za rejništvo in posvojitve. Delo odborov ln komisi) Odbori in komisije sveta so s svojim temeljitim delom mnogo pripomogle k temu, da je Svet ta socialno varstvo v preteklem le lu začel uspešno prehajati od kurativnega reševanja problemov na preventivno delo. Za tak način dela so dale Svetu osnovo analize socialnih problemov, ki so jih »ostavlll odbori ln komisije. Ni mogoče reči, da kurativno reševanje socialnih problemov >e dolgo časa ne bo imelo vidne vloge v delu Sveta za socialno varstvo, vendar je važno dejstvo, da je bila Izvedena preorientacija dela na preventivno varstvo, kar je bilo storjeno nrav v preteklem letu. Daši so nrvi uspehi preventivnega varstva še skromni, je vendar go- šailjih stanovanjskih skupnosti in o vzdrževanju stanovanjskih hiš. Nekatere starejše In večje stanovanjske zgradbe so verjetne previsoko ocenjene; zaradi tega morajo hišni sveti plačevati preveč zavarovalnine, za ostale dejavnosti pa jim tak j ne ostane dovolj sredstev. Ob koncu so razpravljali še o sredstvih stanovanjskega sklada, ki jih bodo prejele posamezne občine, zlasti tiste, kjer bodo sedeži bodočih komun. Predsednik Sveta: Franc Mravlje, 1. r. Vodja zapisnika: Tajnik Sveta Ing. Marko Škerl, 1. r. tovo, da sc bo tak način dela vedno bolj utrjeval In poglabljal ln končno tudi zmagal. Ker so sekretarji odborov ln komisij sveta uslužbenci Tajništva za socialno varstvo, ki imajo dolgoletno prakso pri kurativnem reševanju socialnih problemov, je to njihovo sodelovanje v odborih in komisijah odločilno prispevalo k temu, da so se tudi oni vedno bolj preusmerjali k preventivi, kar je zelo važno glede na to, da leži na teh uslužbencih vsa teža operativnega reševanja pro! lemov. Vse osnove za prehod i; kurative na preventivo so torej ustvarjene. In to je eden glavnih uspehov dela Sveta v preteklem letu. Patronažni center Važno pomoč pri preusmeritvi načina dela na socialnem področju je Svetu nudil tudi v preteklem letu ustanovljeni patronažni center, predvsem pri ugotavljanju socialnega stanja na terenu in načinu odkrivanja nastajajočih problemov v tesnem sodelovanju s socialno zdravstvenimi terenskimi sveti ln ostalimi družbenimi organizacijami ter društvi. Patronažni center je odigral pomembno vlogo pri socialni preventivi na dveh področjih: pri Izbiri otrok za zdravstvene kolonije za predšolske otroke in pri ugotavljanju socialnega stanja obrok, ki si v Dečjem domu. Patronažni center je to delo opravil s svojim medicinskim kadrom, ki pa ima seveda še druge naloge ln se zato še ni mogel dovolj sistematično posvečati socialno — preventivnem delu. Mnogo bolj bi se Patronažni center, kakor tudi Tajništvo za socialno varstvo In druge socialne ustanove mogli baviti s preventivnim delom, če bi bil na razpolago odgovarjajoči kader socialnih delavcev, od katerega zavisl Izvajanje novih smernic dela na socialnem področju. Tega kadra z ozirom na dosedanji sistem dela še ni, in ga bo treba vzgajati vzporedno z novlrni nalo**"—1 Mladinsko varstvo Na -očlročju mladinskega varstva se je Svet v preteklem letu bavil predvsem s problemom vzgojno In moralno zanemarjene mladine. Izvršen je bil natančen pregled te mladine In Izvedene pravočasne intervencije zaradi preventivnega reševanja. Analiza je odkrila, da je vzrok vzgojne tn moralne zanv- MLO LJUBLJANA POROČILO 0 DELU SVETA ZA SOCIAL NO VARSTVO MLO LJUBLJANA V LETU 1954 marjenusti mladine predvsem v tem, da so nekateri starši hoteli prevaliti odgovornost z« vzgojo ctrok na družbene organizacije, šole in razne ustanove, ko bi bili dejansko starši prvi odgovorni za pravilno vzgojo io vzrejo otroka. Spričo tega je Svet sklenil, da | je treba starše s pomočjo družb. , organizacij in raznih društev ! opozoriti na njih vlogo pri vzgo- j ji otrok ln proti neodgovornim staršem sprožiti tudi kazenski postopek v primerih, kjer vse vzgojno delo ne zaleže. Javno tožilstvo in tudi sodišče so kaznovalno politiko nasproti takim staršem izvajati z6* lo liberalno, na drugi strani Pa so organi notranje uprave mladoletne prestopnike za vsak , najmanjši postopek najostreje j preganjali. Svet je organiziral j s temi organi že več posvetovanj, ki so rodila pozitivne sadove. J I Temeljito prelomnico v delu ; z mladino je Svet na področju I mladinskega varstva napravil tudi glede domske zaščite mladoletnikov. Ugotovil je, da je domska zaščita mladoletnikov slaba zaščita, ker se mladoletni' j ki v domovih niso intelektualno in socialno razvijali tako, kot se sicer razvijajo v normalni družini. Res pa je, da so bili mladoletniki v domovih materialno zelo dobro oskrbljeni, in da 3* je vzgojno osebje zelo prizadevalo za pravilno vzgojo gojen' cev. (Nadaljevanje prihodnjih ODLOK Na jiodlugi 20. in 117. člen« zakona o spremembah in do* polnitvah zakona o volitvah j" odpoklicu odbornikov ljudski'’ odborov (Uradni lisi ^ 31-102/53 ter 6. točke 68. čle»a zakonu o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Ur. li’1 LRS št. 19-90/52) v zvezi s sklr pom zbora proizvajalcev Ml-V v Ljubljani je Mestni Ijuds*1 odbor glavnega mesta Ljublj"' ne na 58. skupni seji mestne?'1 zbora in zbora proizvajali dne 18, 3. 1955 sprejel ODLOK o razpisu nadomestnih vol* lev 1. člen Razpisujejo sc nadomesti’ volitve v 23, volilni enoti * volitve v zbor proizvajali Mestnega ljudskega cxH>(>’ glavnega mesta Ljubljane. 2. Člen Ker se je odbornik /-b°f proizvajalcev za 23. volu" enoto ing. Vinko Kregar Ljubljane, Dobri lov a ul. St. odpovedal mandatu in jc u" proizvajalcev njegovo odj" ved sprejel, mil je prenC1" mandat. Nadomestne volitve IkkIo torek dne 17. maja 1935. 3. člen j, Tn odlok se objavi v »Ur" imuii listu LRS«, v iricsl"1^ »Glasniku«, na oglušili of*. MLO v Ljubljani in n n kr jev no običajni način v 23. lilnj enoti. 4. člen . čhllok začne veljati Inke’ objavi. Predsednik MLO: Dr, Marijan l)e rman ti’’ T7x1(i,i* »ZaloAnietvo dinpvnlik«, direktor Stene 9*r*J, odurovihDol uradnik Ivn odtfovoonri urednik Ivo T«v