Urbani izziv, letnik 31, št. 1, 2020 62 Predstavitve in informacije Daniela Angelina JELINČIĆ Projekt KEEP ON: Učinkovite politike za trajne in samozadostne projekte s področja kulturne dediščine Kako lahko zagotovimo obstojnost in trajnost kulturne dediščine? Čeprav se v večini držav največji del proračuna, namenjenega kulturnemu sektorju, porabi za ohranjanje dediščine in je dediščina vključena v številne progra- me Evropske unije  (EU), ki ji namen- jajo precejšnja sredstva, to še ne zago- tavlja njene trajnosti. Mnoge kulturne ustanove še vedno težko pokrijejo celo najosnovnejše stroške vzdrževanja. Na- vedeno je velika težava v celotni EU, pri čemer je kulturna dediščina zaradi nedavnega upada gospodarstva in pan- demije covida-19 pomaknjena še nižje na lestvici prednostnih nalog. Trajnost je kompleksen pojem in ni nujno povezana s nančnimi sredstvi, poleg tega nančna sredstva še ne za- gotavljajo trajnosti. Ta je močno odvisna od načina upravljanja dediščine, vkl- jučenosti lokalne skupnosti, okoljskih vprašanj, varovanja dediščinskih vred- not ipd. KEEP ON je projekt v okviru programa Interreg Europe in se izvaja od leta  2018, potekal bo do leta  2023, nancira pa ga Evropski sklad za regi- onalni razvoj  (ERDF). Njegov cilj je izboljšati javno politiko na področju kulturne dediščine z vidika zagotavl- janja kakovostnih projektov, katerih rezultati se bodo lahko z ustreznimi javnimi sredstvi trajno ohranjali. Nje- gov vpliv na regionalni razvoj naj bi bil dolgotrajen. Politika, ki jo projekt KEEP ON obravnava in izboljšuje, naj bi odpravila sramoten, a običajen pris- top k ohranjanju trajnosti dediščine v smislu ko se projekt konča, se vse konča. O trajnosti za zdaj izrecno razmišlja pre- senetljivo malo kulturnih ustanov. Na- črtovati jo je treba že dolgo pred izvedbo projekta, nančni organi pa jo morajo pazljivo vključiti v svoje usmeritvene dokumente. Po drugi strani je zaradi močnega upada javnih in zasebnih na- ložb v mnogih državah EU in posledic globalizacije pomembno poleg javnih virov nanciranja aktivirati tudi zasebne vire. Projekt KEEP ON se osredotoča na naslednja glavna vprašanja: Kako lahko ustanove še naprej podpirajo svoje delovanje, potem ko se javno nanciran- je preneha? Kako zagotovijo sredstva za kritje prihodnjih operativnih stroškov? Kako trajni dediščinski projekti vpliva- jo na širše vidike družbe (gospodarstvo, urbanizem, skupnost itd.) in kako lahko javna politika podpira upravičence pri ohranjanju samozadostnosti njihovih projektov? Odgovori se iščejo na med- regionalni ravni EU. V projektu sodelujejo partnerji iz sedmih držav EU (Grčije, Hrvaške, Italije, Nizo- zemske, Poljske, Portugalske in Španije), ti izvajajo šest instrumentov politike (tri programe ERDF in tri regionalne/lo- kalne strategije), tako da pripravljajo konkretne akcijske načrte. Sodelujoče države so izjemno bogate s kulturno dediščino, hkrati pa jih ima večina naj- ranljivejša gospodarstva  (npr.  Španija, Portugalska, Italija in Grčija). Poleg navedenih so v projekt vključene tudi Poljska kot največja prejemnica sredstev na podlagi evropske kohezijske politike, Nizozemska, ki uporablja model kultur- ne politike z močno vključenostjo lokal- nih skupnosti (kar bi lahko imelo velik vpliv na trajnost), in svetovalni partner iz Hrvaške. Dosedanje izkušnje, pridob- ljene v okviru navedenega partnerstva, kažejo, da države uporabljajo zelo raz- lične pristope k zagotavljanju trajnosti kulturne dediščine. Za večino sta še ved- no največja izziva zagotavljanje vzdrž- nega nanciranja kulturne dediščine in nezadostno inovativno znanje njenih upravnikov. Po drugi strani so nekatere države navedena izziva že premagale. Ena izmed njih je Nizozemska, kjer po- skušajo vzdržno nanciranje dediščine zagotoviti s spremembo namembnosti objektov kulturne dediščine, pri čemer so preobrazbe pogosto namenjene šir- šemu trgu. Eden izmed izzivov, s ka- terim se pogosto srečujejo, je povezan Urbani izziv, letnik 31, št. 1, 2020 63Predstavitve in informacije s sakralno dediščino; zaradi manjšanja števila vernikov se cerkve spreminjajo v koncertne dvorane, hotele, restavracije, izobraževalna središča ali študentske do- move (Slika 1). Navedeno ne zagotavlja samo stalnih nančnih prilivov, ampak vpliva tudi na večjo obstojnost stavb, saj se redno uporabljajo. Poleg tega izboljša nadzor nad vlago in drugimi naravnimi dejavniki v stavbi, ki lahko vplivajo na njeno življenjsko dobo. Primeri tovrst- nih sprememb namembnosti objektov kulturne dediščine so lahko navdih za druge države, čeprav so včasih močno odvisni od značilnosti posamezne de- žele. Na primer, v državah, kjer so pre- bivalci tesno povezani s svojo vero, so tovrstne prakse neprimerne. Nizozemski primer je lahko navdih za druge države tudi z vidika načrtovanja politike: dediščinska politika je običaj- no dolgoročna  (pokriva obdobje  20– 30 let), kar izraža trajnost, in neodvisna od političnega vpliva tudi, kadar se vla- dajoče stranke zamenjajo. Po drugi stra- ni je največji izziv, s katerim se spopri- jemajo Nizozemci, okoljska in ekološka trajnost. Naraščajoči izpusti ogljikovega dioksida močno vplivajo na gladino rek v mnogih nizozemskih mestih, hkrati pa navedeno neposredno ogroža dedišči- no in je resen dolgoročni izziv. Zato se javne politike pogosto osredotočajo na zmanjšanje ogljikovih izpustov in ener- gijske porabe, uporabo odpornih mate- rialov in izolacije pri obnovi kulturne dediščine ter uporabo obnovljivih virov energije. Te problematike ne rešuje samo kulturna politika, ampak se obravnava celostno, z vključenostjo raznih pod- ročij  (npr.  urbanizma, izobraževanja, industrije, znanosti  itd.). Posebna po- zornost se namenja tudi ozaveščanju javnosti, kar pa zahteva dolgoročen pristop. Tudi primeri iz drugih držav EU kaže- jo, da se uporabljajo zanimivi pristopi. Grad v Checinyju na Poljskem ponuja lep primer pospeševanja kulturnega tu- rizma, portugalski ekomuzej lanu v Ri- beiri de Pena (Slika 2) pa zasluži pohvale za participativni pristop k muzejskemu načrtovanju in upravljanju. Podobno kot na Nizozemskem je preobrazba verskih objektov, zlasti na podeželju, značilna tudi za Španijo. Projekt ob- nove in preobrazbe starega samostana v pokrajini Ribeira Sacra  (Slika  3) je bil odgovor na vprašanje, kako na novo uporabiti ta zgodovinski objekt. Z nje- govo obnovo in preureditvijo v hotel je zagotovljeno varstvo grajene kulturne dediščine, samostan tako ohranja svo- jo arhitekturno vrednost, hkrati pa je postal novo gonilo turističnega razvoja celotnega območja. V projekt je vkl- jučenih več deležnikov, med njimi tudi španska državna veriga luksuznih hote- lov Paradores de Turismo de Espana, ki ponuja nastanitve v nekdanjih gra- dovih, palačah, trdnjavah, samostanih in drugih zgodovinskih stavbah. Veriga je skupaj s kulturnim ministrstvom in njegovim generalnim direktoratom za varstvo kulturne dediščine nancirala obnovo samostana. Pristop medregionalnega učenja, ki se uporablja v okviru projektnega part- nerstva KEEP ON, lahko pomaga pri pripravi akcijskih načrtov v smislu posegov v instrumente politike, ki od- pravljajo zaznane vrzeli pri zagotavl- janju trajnosti kulturne dediščine. Ko so uvedeni, morajo poskrbeti za to, da prihodnji projekti, nancirani v okviru teh instrumentov, upravičijo naložbe in omogočijo trajne projekte s področja varovanja kulturne dediščine. Celoten proces deluje po načelu partici- pacije, vanj pa so s strokovnim znanjem vključeni deležniki iz vsake sodelujoče države. Začel se je z izčrpno predsta- vitvijo vseh obravnavanih instrumentov politike, kar je bilo izhodišče za njihovo primerjavo. Analiza instrumentov poli- tike iz šestih sodelujočih držav je po- kazala, da kulturna dediščina ni vedno jasno opredeljena kot prednostno pod- ročje, vse države pa se zavedajo njenega razvojnega potenciala, zaradi česar jo vključujejo v svoje razvojne načrte kot del nekaterih širših tem. Kljub temu bi bilo treba politiko izboljšati ter pri tem določiti jasne in konkretne kazalnike, iz katerih bi bilo razvidno, kako nancira- ni projekti vplivajo na lokalno skupnost in regionalni razvoj. Če instrumenti po- litike ne merijo svojih vplivov na podla- gi vnaprej določenih kazalnikov, je zelo težko presoditi uspešnost posegov in ustrezno načrtovati prihodnji razvoj. Slika  1: Nekdanji samostanski kompleks v Mariënburgu v občini ’s-Hertogenbosch (vir: In- ternet 1) Urbani izziv, letnik 31, št. 1, 2020 64 Predstavitve in informacije Slika 2: Muzej lanu v portugalskem mestu Ribeira de Pena (vir: Internet 2) Slika 3: Samostan sv. Štefana v španski pokrajini Ribeira Sacra (vir: Internet 3) Z upravniki kulturne dediščine je bila nato opravljena anketa o dobrih prak- sah na področju zagotavljanja trajnosti kulturne dediščine, poleg tega so bili analizirani in zbrani tudi primeri dobrih praks, ki so že nancirani v okviru in- strumentov politike. Najnovejši rezultat projekta je praktični vodnik o trajnosti kulturne dediščine, v katerem so najprej opredeljeni izzivi in nevarnosti v pove- zavi z zagotavljanjem trajnosti dedišči- ne, nato pa so predstavljene ustrezne rešitve. Največji izzivi so povezani z gospodarskimi, okoljskimi, družbe- no-kulturnimi in političnimi pritis- ki, nanašajo pa se tudi na dediščinske vrednote in standardizacijo dediščine. Posebej so obravnavani izzivi, povezani z upravljanjem dediščine, saj je dobro upravljanje ključni dejavnik pri zago- tavljanju trajnih dediščinskih projektov in upravičevanju naložb. Dosedanje delo, opravljeno v okviru pro- jekta, daje podlago za pripravo akcijskih načrtov v posamezni državi. Zadnje štiri faze projekta so namenjene izvajanju in spremljanju akcijskih načrtov, s čimer bodo pridobljene pomembne povrat- ne informacije o rezultatih projekta. Pričakuje se, da bo projekt izboljšal razumevanje pomena samozadostnosti kot pametnega orodja za zagotavljanje dolgoročnih koristi naložb. Javne po- litike lahko olajšajo doseganje boljše obstojnosti in samozadostnosti kultur- ne dediščine, hkrati pa podpirajo dose- ganje odličnosti. Širjenje dobrih praks med oblikovalci politik, upravičenci in deležniki bi moralo vplivati na povečan- je njihovih zmogljivosti, projekt pa bi lahko na koncu zagotovil boljše razume- vanje in aktivacijo zasebnih sredstev v projektih s področja kulturne dediščine. Namen projekta KEEP ON je zagotovi- ti dragocene informacije vsem deležni- kom v EU, s posebnim poudarkom na prihajajoči kohezijski politiki, ki bo vel- jala za obdobje po letu 2020. V skladu z novo evropsko kohezijsko politiko za obdobje 2021–2027 bo ključna naloga na področju kulturne dediščine reše- vanje socialnih in gospodarskih izzivov, velik poudarek pa bo na rezultatih, kar naj bi pospešilo spremljanje in merjen- je projektnih rezultatov ter omogočilo uvajanje sprememb. Proračunska sred- stva, namenjena kulturi, naj bi se pre- cej povečala  (za  17  %), pri čemer bo dediščina med prednostnimi področji. Poleg tega nova kohezijska politika podpira povezovanje kulture in izobra- ževanja, kar naj bi rešilo problem ne- zadostnega znanja upravnikov kulturne dediščine. Proračun, namenjen progra- mu Erasmus+, naj bi se tako podvojil. Znova je v ospredju tudi gospodarski vidik, poleg socialnih vprašanj in iden- titete, ki ponujajo nove priložnosti na področju kulturne dediščine. Med dose- danjimi razlogi za slabo samozadostnost dediščinskih projektov so predvsem nji- hovo slabo vrednotenje in neustrezni kazalniki uspešnosti. Med prednostni- mi nalogami nove kohezijske politike je tudi opredelitev zgoščenih in primernih kazalnikov, na podlagi katerih bi se lah- ko končno zagotovila trajnost kulturne dediščine. Strateško načrtovanje zato Urbani izziv, letnik 31, št. 1, 2020 65Predstavitve in informacije ne bi smelo biti samo modna muha, ampak orodje za krepitev in ohranjan- je dediščinskih vrednosti za sedanje in prihodnje generacije. Po krizi zaradi pandemije covida-19 pa se bodo lahko prednostna področja spremenila in na področju kulturne dediščine se bodo lahko pojavili novi izzivi. Navedeno bo zahtevalo še več ustvarjalnosti in inova- tivnosti pri zagotavljanju obstojnosti in trajnosti kulturne dediščine, pri čemer bo lahko priprava akcijskih načrtov v okviru projekta KEEP ON še toliko pomembnejša in zahtevnejša. Daniela Angelina Jelinčić Institut za razvoj i međunarodne odno- se (Inštitut za razvoj in mednarodne odno- se), Zagreb, Hrvaška E-naslov: daniela@irmo.hr Informacije o projektu in viri Domača stran projekta: https://www. interregeurope.eu/keepon/ Internet 1: https://commons.wikimedia.org/ wiki/File:Voorkant_Mari%C3%ABnburg_%27s- -Hertogenbosch.jpg. Internet 2: http://www.ecomuseu-rpena.pt/ museu-do-linho/. Internet 3: https://commons.wikimedia.org/ wiki/File:Parador_de_Santo_Estevo_-_Clau- stro_de_la_Porter%C3%ADa.jpg.