PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATEIJE PROLETAREC Mašilo Jugoalovanske SofialisUène Zveze in Prosvetne .Ilalire OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST. — NO. 1819. Eitorf mm Mtw4-clau _ matter, Dec. I. IM7, «I tkm pomi «IMc« «t Cfcfcaf«. UMter the Act at ( on«.«M at Match 1, l«i IM.. CHICAGO, ILL., 22. JULIJA (July 22), 1942 Published Weekly at 2301 S. Lswndale Ave. ►•»• LETO—VOL. XXXVII. TTFTTli^k j 1 fll * HR I f jB£ I g ■ v im F i h m \ f ' ■'■ f&H S L « •* JiB i- * v dfli Ik. feÄHi'FS- WÊM gHrapiJ Pfl^BNT rr "''^Jto '^Vifc-»* i ■> % ^M' w J? * ™ m^r . j. j ■ . 4 L 'MT • w ' 'WkxB S mm* 1 * » JEr AHi P»* ' i < ^IJ^bI •>»■ m V začetku tega meseca so tsžcli razdeljevati med okrajne načelnike v newyorskem mesta 50,000 čelad mm obrambo pred morebitnimi srečnimi rapedi. Na gornji sliki jo videti Bessie Healy, ko prejema srojo. Strah pred lakoto tira Hitlerja v Kavkaz in pogubo KAVKAZ JE BOGAT ŽIVIL IN OLJA. — NACIJ-SKI NAVAL OGROŽA NAJBOLJŠE RUSKE KRAJE NEMCEM PRETI HUDO POMANJKANJE TO ZIMO, ČE BO LETINA V EVROPI SLABA Bastilja inrfašizem-enaka simbola krutega tiranstva Na dan 14. julija je preteklo 153 let, ko je pariško prebivalstvo po svoje dopovedalo rfioralno pro-palemu-kralju in njegovim krvoločnim rabljem, da e do grla sito njegovega krutega tiranstva. Vse razkačeno je naskočilo pariško bastiljo — grozno ječo in mučilnico, pravi pravcati, simbol najhujše nasilnosti — ter jo razdejalo do tal. Nemudoma zatem pa so švignili krvavi zublji francoske revolucije in kotalile so se glave krivih in nedolžnih žrtev na levo in desno v tisti grozni državni prekuciji. ; • Iz nje pa je izšla prerojena Francija — mlada francoska* republika v znamenju svobode, enakosti in bratstva. V dneh sedanjega časa se je pojavil na obzorju nesrečne Evrope strašen nestvor, ki ogroža svobodo celega svetg Pojavil se je fašizem ter razpel svoje temne peruti že skoro čez celo Evropo in drugod Pojavila se je zver, ki tepta vse pravice in dostojnost človeškega rodJ, zver, ki jo podpirajo in predstavljajo Nemčija, Italija m Japonska. Bastilija in fašizem sta enaka simbola najkru-te;šega tiranstva. In kakor se je Francija rešila ba-stilje, tako se bo svet otresel barbarskega fašizma ter se prerodil v krepko in čilo svetovno demokracijo na temelju svobode, enakosti in bratstva. eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee jI PRESOJA X J A DOGODKOV j DOMA IX PO SVETI e a sseeeeeeeeeeeeeeeeeeoeeeeeeeoeeeeeeeoeeeeeeeeeeeeeeee V ljubljanski okolici so tla prevroča za Italijane Na ruskih bojnih poljanah se bije bas sedaj odločilni boj, kt bo podaljšal vojno za več let, če bodo mogli naciji iztrgati Rusom Kavkaz iz rok. Kajti kavkaški kraji so sila bogati z živili in oljem, če jih dobi Hitler v roke, bo treba še na milijone in milijone žrtev, preden bo tej grozni pošasti strta strašna glava. Nemci prodirajo globlje in globlje Nemško prodiranje v kraje ob reki Donu severno od Kavkaza ogroža zelo važno poljedelsko pokrajino, iz katere je Rusija dobivala svoje žito, meso in druga živila za svoje južne armade. če bi Rusi izgubili te kraje, bi se huje pritiskali na Ameriko za živilne zaloge v času, ko primanjkuje ladij za prevažanje vojnih potrebščin čez vodovje, ki je polno nemških podmornic, in po vodnih črtah, koder prožijo osifcčna latala nanje. Kakor zatrjuje poljedelski vladni oddelek v svojem poročilu, ki ga je izdal sredi zadnjega tedna, je vrednost severnega Kavkaza z ozirom na pridelovanje Živil zelo velika. Bogati poljedelaki kraji "Od začetka sedanje vojne som se je •zelo veliko pisalo o kavka&kih oljnih vrelcih, med t« m ko se je posvečalo kaj malo pozornosti južni ruski žitni-ci, - ki jo je javnoet dostikrat pripisovala samo Ukrajini," je rečeno v poroČiVu poljedelskega tajništva. "Severni Kavkaz je eden najbogatejših poljedelskih krajev v Sovjetski «vezi." Kusi so, kakor se glasijo poročila, posejali z žitom veliko *vr»ta v severnem Kavkazu letos. Pri tem so se posluževali strojev in drugih orodij, ki so jih odpeljali iz Ukrajine, ko so naciji pred enim letom udrli vanjo. Lahko se zgodi tudi sedaj, d« bodo mogli Rusi veliko '^toa pridelanega kavka*kega žita, zlasti pa pšenice in ječmena, odpeljati nacijem izpred nW»tev v številki tekočega tedna. P R O L E T A Ä E C Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Ine. Established 190«. Editor______________ business Msnsger. ...Frank ZaiU .Charles Pogorslse SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year 93.00; Six Months 91.75; Thrse Months 9100. Foreign Countries, One Yesr 93.60; Six Months 92.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 Druga fronta Borba med Sovjetsko Rusijo m Hitlerjevo Nemčijo pa nje-il deklami — Italijo, Japonsko, Romunijo, Finsko, Madžarsko, Bolgarijo — je boj med demokracijo in fašizmom. Le sila ruskega orožja se more kosati z nacijsko peklensko vojno mašino, ki jo več ali manj podpirajo omenjene, Hitlerju prodane dežele. Z naciji morejo obračunati edinole sovjetske armade, je nam še pred nedavnim zatrdil angleški državnik Stafford Cripps. Svet bo rešen svoje najhujše nadloge — fašizma — Šele te-ftaj, ko bodo Hitlerjeva krdela od jekla in fanatizma strta na Ruskem. Sovjetska Rusija se bori potemtakem zase in pa za vse tiste, ki ne marajo kloniti tilnika fašistični nasilnosti. Boji, ki se bijejo sedaj na krvavih t>oljanah v Rusiji, nam dokazujejo dejstvo, da je Hitler v svojem zadnjem elementu pred končno pogubo. Napel je vse svoje sile Sa to, da bi se dokopal do ruske kašče na severnem Kavkazu in pa do Olja, ki ga je tamkaj nič koliko. Kajti njegove čete se morajo gibati in zmagovati, sicer je konec njegove "slave", ki bo prinesla njemu hesirečen konec, a Nemcem pa sovraštvo in zaničevanje celega sveta. To pot je napel vse svoje sile, je rečeno zgoraj. Da, vse sile. Tja v južno Rusijo, kjer so bogata polja žit In olja, Je nAgnal milijonsko vojsko, na tisoče oklojmikov ih cele *oje Roparskih letal. Pobral je doma do malega Ves moški svet, ki more nositi droŽje, In dan za dnem prihajajo tjakaj dolgi vlaki z morilnim orožjem vsake vrste. Toda to ee mu jjfe ¿delo še premalo, pa je vtlfel tudi mnogim divizijam, ki so bile nastavljene V Franciji in po drugih zasedenih deželah v nesrečni Evropi, naj se odpravijo v Ukrajino, da mu pomagajo pri njegovim nadaljnjem ropanju, pustošenju in ubijanju! Rusi imajo zadosti vojaštva in vojnih potrebščin, da se z njimi lahko uspešno postavijo temu modernemu rokovnjaču po robu. O tem ni nobenega dvoma. Le njihna prevozna sredstva n®o bila še dodelana in dovršena, ko jih je nemški tolovaj napadel brez vsakršne vojne nšpovedi. To je edini vzrok, zakaj semorejo tu in tam nemške čete premikati s tako naglico. Rusi jim zdaj pa zdaj ne morejo zajeziti poti, ker so njihna ojačenja predfcleč od bojišča. In ko dospejo tista ojačenja, ko niso Nemci več v premoči po številu, ko se more ruski oklopnik meriti z dvema nemškima, potem dajo Rusi Netocem kropa. Nemci so v južni Rusiji baš sedaj v Veliki premoči. Zato se morajo Rusi umikati in na tem umikanju piti kri nemški vojaki. Pritiskanje je silno in rusko stvar bi zadel hud udarec, če bi moralo rusko prepustiti Hitlerju Kavkaz. Pomoč, velika, najizdatnejša pomoč bi bila druga fronta, *i bi morala biti tako silna, da bi bil Hitler primoran poslati del svojih sil iz Rusije proti njej. Druga fronta pomeni vpad zavezniških — predvsem ameriških in angleških sil v celinsko Evropo. Uspeh takega vpada je odvisen od raznih Činitefjev, med katerimi sta najvažnejša dva. Prvič mora biti vpadalna vojskfc taka, da bo kes Hitlerjevi sili v mehanizmu in številu. Drugič mora biti ljudstvo, ki biva v krajih nameravarite driifge fHmte, do kraja sovražno nacijskemu režimu in njegovim silam. To, da so domala vsi pod jarmi jeni narodi v Evropi pripravljeni dejansko pomagati vojaki druge fronte v vsakem ozira,' stoji. Kajti vsa poročila iz tistih dežel se glasijo v tem smislu. Francozje, Belgijci, Norvežani, Jugoslovani in vsi drugi že dljfe koprnijo po trenutku, ko se bodo mogli vreči z zavezniškim orožjem v roki nad svoje zverinske tlačRelje. Vprašanje je le, če so zavezniki dovolj pripravljeni za to, da vpadejo in prinesejo s sabo zadosti orožja tUdI za tiste, ki jim bodo nemudoma pomagali v boju proti fašizmu. Da se zavezniki .pripravljajo za drugo frOnto, Je jasno. Le to se ne ve, kako daleč so že s tistimi (pripravami. In samo to jo odlaša. Želeti je, da bo čim prej konec tega odlašanja. J0SK0 OVEN: RAZGOVORI A m «ritka sračaa sila prihaja v ¿imdalje ▼«¿ji moči v Alaik», da «podi Japonce a Aloatskega otočja, kakor jo videti aa gornji sliki, ki kaia, kako gori neka japonska prevozna ladja, ko jo jo amoriiko letalstvo napadlo s bombami pri Kiskij to j« otočii, ki so se ga tudi polastili Japonci v alaskem vodovja. To sliko je poenel neki mor. aaritai letalec kmala potem, ko j« bil japonski transpart usodno ftadet od bombo a nekega našega armadnega letala. Skero nemudoma potom, ko jo kila »lika vsota, sa jo japonska prevosna ladja pogresnila. Ali bo letošnje leto odločilno? (Spodnji članek je deloma povzet po pisanju v kairski slovenski publikaciji z imenom "bazovica".—Op. u.) Je žejo važno vprašanje, kako dolgo bo še tekla kri, ker je nekoga pičila muha, da bi bilo sila lepo, Če bi Nemci z njim na čelu zavladali svetu. Zato je umestno, če se malo pomudimo pri tem važnem predmetu. Skušnje preteklosti nas učijo, pravi pisec v "Bazovici" dne 12. marca letos, da so se prerokovanja glede tega, kdaj bo sedanje vojne konec in zmaga zaveznikov dobljena, »popolnoma izjalovila. Vsi tisti, ki so doživljali do- koustil ter napovedoval konec sedanje vojne na koncu 1. 1941. Največji sodobni državnik Churchill se pa sploh nikoli ni spuščal v to, da bi nam napovedoval, kdaj se naj ima končati | pn\,pela že cela armada Ame sedanje klanje. Nasprotno. V najvplivnejši državniki podobne stvari. Pjfedsednik angleške zbornice Cripps, mornaričnl minister Alexander, letalski minister Sinclair so povedali svetu, da mislijo začeti ofenzivo še to leto. Obrisi teh napovedi se že kažejo na obzorju. Na Irsko je svojih neštetih govorih je uporabljal letnice 1943, 1944 in celo 1945. S tem je hotel povedati, da se angleški narod pripravlja na dolgo vojno. Najhujše angleško orožje proti Nemčiji in njenim deklam je bil čas. čas je tudi tisti najhujši sovražnik osiščnih sil, ki jih bo izčrpal in sestradal. Zavezniški račun je bil utemeljen na golih računskih dejstvih. Narodnim gospodarjem v Angliji, rikancev. če si ogledamo številke, v zadnji svetovni vojni, ko fft> prepeljali mesečno po 160,000 in več ameriških vojakov na Francosko, potem si lahko predstavljamo, kako mo- ifitlerjeva ofenziva je v polnem teku. Ugibati nam pač ni treba več. Adolfov cilj je kav-kaško olje, kakor je Kommelov — Irak in Iran. Ironija pri tem je le to, da morajo Rusi, ki nlSo vsaj zadnjih dvajset let Uganjali tako zvane 'felesllne politike' v tolikšni meri, krfkor so to delale druge tako zvam* <1 m drža m Izzvale sedanj • klanje, nositi vso pezo te ogromne bdH>e na svojih plečih. Se-ve se bije — saj to mi razumemo, — težak bdj v Egiptu Ali kaj je fcommelovih devetdeset tisoč mož v primeri z enim milijonom vojakov posebnih o-klopnili divizij, z več kakor dvatisoč oklopnlkl, ogromnim Številom letal In tOpov?! To strašno silo je Hitler nagnal le na par sto milj široko fronto. Koliko tteOČ človeških življenj je izgubljenih vsak dan — bomo zvedeli šele po vbjni. — da izgube morajo biti ^¿likrih-ske. Na Balkahu V teh ne baš veselih Časih Je nam vsem zafes v porios to, da smo bili rojeni v bližini tistih krajev, kjer se kaže ljudska volja nezlomljiva. Cel svet Občuduje junaške četnlke in njihovo silno borbo na življenje In smrt, borbo, ki nima ne usmiljenja, ne ujetnikov. Mihajlo-vič je sedaj v popolni ofenzivi celo v krajih, katerih imena zvenijo precej po italijansko. To se zdi nekam čudno in skoro neverjetno, čeprav je dognana resnica. Pa tudi Mussollnijeve številke padlih vojakov kažejo dokaj čudno lice. Pomislite, ljudje božji! Par sto v Eglptti in Libiji, a kar cel tisoč pa na ugnanem in mirnem Balkanu, kakor Se tako rada ustita pajdaša Hitler in Mussolini. Izmed vseh evropskih naN>-dov, pogaženih od Hitlerjevih roparjev in Mussolinijevih ban-ditov, je Jugoslavija n* prvem mestu, kolikor se to tiče fizičnega odpora. Saj je to Že skoro tako zvana druga fronta. Kaj bi ti ljudje šele napravili, če bi imeli zadosti streliva in drugih potrebščin, ki jih terja moderno bojevanje. Pa Mihajlovičeva vojska ni gočna in silna bo ameriška vojska na angleškem otočju, ko moderna. Nima dovolj ne letal, napoči čas za splošen napad. Tudi Stalin je povedal, da misli ruski narod zadati Nemcem še v teku letošnjega leta godke prve svetovne vojne, in ki podrobno poznajo gos pod ar-vsi oni, ki ao tiste dogodke pre: ski sestav vsake posamezne dr-učevali na podlagi sodb in žave, je bilo natanko znano, mnenj velikih zgodovinarjev kolikšne zaloge imajo Nemci in in zmagovitih vojskovodij, sonjttini pajdaši. Zato so lahko biH pret>ričani — vsaj ob pri- že kar vnaprej izračunali, kdaj četku sovražnosti—da bo zrna- bo tistih zalog konec. Nemčija i?a dosežena s pomočjo franco- In vse tiste države, ki so se ji skih vojsk na kopnem in z an- pridružile v napadu na evrop-gleško vojno mornarico na sve- sko kulturo m civilizacijo, so tovnih 'morjih. Ta dosledna kakor posadke v obkoljeni trd- Sebičnost nima mejá Ako hočemo ohraniti demokracijo in ji dati pravo vrednost, jo moramo iztrgati iz rok onih, ki fctsledujejo i nji le oeebne koristi. Sebe ščitijo pred davki, od delavcev pa zahtevajo, da naj garajo noč in dan in naj se nikar ne brigajo ali p* zahtevajo zvišanje «mezde, ker je to "n e patri otič no". V kongresu so bili predloženi načrti za preprečenje inflar cije. A poslanci so jih zavrgli, ali pa "zmeštrali" toliko, da so jim vzeli efektivnost. Najslabše v tem se obnaša takocvani farmarski blok, ki hoče le višje cene, ne v korist farmarjev, nefro prekupcev. Predsednik Roosevelt graja tako pdčetje in apelira na "bloke" v kongresu, da naj delujejo v korist skupnosti, ne pa ea posamezne bogataške skupine. Med sedanjo veČino v zbornici ne bo uspel. Nji gre le aa dobičkarstvo, neglede na posledica. sklepanja pa se niso uresničila. Proces v Riomu kaže z vso goloto na popolno nepripravljenost in naravnost zločinsko lahkomiselnost vodilnih francoskih državnikov in Industrial-cev. Vera v moč francoske vojaške sile je bila meseca junija 1. 1940. (popolnoma omajana in ovržena. Ko je Mussoiini napadel Grčijo, so se zopet našli preroki, ki so napovedovali, da bo Mus-solini pojedel Grčijo za zaj-trek In da bodo njegove čete po enem tednu sovražnosti že v Atenah. Tiste preroške modrijane so Grki prav očito postavili na laž. Ko je prišla grška pest do popolne veljave ter dala Mussollnijevim "junakom" pošteno »po grbi, so se zopet o-glasili preroki ter napovedali čisto drugačen razvoj vojnih dogodkov na Balkanu, kakor pa so se ti v resnici razpletali. Ko je Hitler napadel Rusijo In so nemška krdela kar v galopu prihrumela pred Moskvo, smo slišali nič /koliko prerokovanj, ki so že kar natanko določala dan in uro, Jco pojde Hitler na čeiu svojih armad v Moskvo. K sreči so se tudi ti preroki salamensko ušteli. Pa so zlezli pod klop ter «utihnili.'Njihna preroška alava je šla rakom žvižgat, njihno modrljanstvo pa po gobe. Vodilni državniki posameznih vojskujočih se držav niso biH v tem oziru preveč gostobesedni. fedinole Hitler se je širo- njavi. Ko zmanjka hrane in municije, je bela zastava edina rešitev. čas je bil potemtakem doslej najboljši in najvemejši zaveznik demokratičnih sil. Zdi se pa, da je ta zaveznik prepočasen, ali pa Je že do sedaj toliko storil za zavezniško stvar, da ga lahko postavijo v rezervo. Ameriški državniki so se doslej vrtili okrog letnice 1943. Ko je predsednik Roosevelt naročil ameriški industriji, naj izdela do konca J. 1943. 185,000 letal, 120,000 oklopnikov, 55,-000 protiletalskih topov in 18 milijonov ton trgovskega bro-dovja, je vsa svetovna javnost sklepala, da bo moglo priti do splošnega obračuna z osiščem pravzaprav šele v teku I. 1944. aH pa v najboljšem slučaju 1. 1943. Toda še pred nedavnim so angleški in ameriški državniki nenadoma izipremenili ton. Cikali so na to, da je treba obračunati z osiščem Že v teku tega leta. Car ameriške vojne produkcije Dona Id Nelson je izjavil, da ni treba čakati popolne izvedbe načrta za vojno proizvajanje. Kajti možnost ogromnih prebitkov v «zmogljivosti ameriške industrije je taka, da bi se dAlo Že v teku tega leta in celo t nekaj mesecih mfcllti na končni obračun z naciji in fašisti. Na Angleškem so povedali ne tankov, ne topništva. Toda kar jim manjka v orožju, imajo v svetu gorate Jugoslavije, v goreči ljubezni do rodne gru- smrten udarec. Odločujoči kro- <*e' v sovraštvu do napadalca, gi v Moskvi so izjavili, da razpolaga ruska armada s 300 divizijami vojakov na fronti m s prav tolikimi divizijami rezerve. Toliko mož ni mogla Nemčija nikdar postaviti na noge. Zadaj-za rusko fronto je pripravljenih 1 milijon konjenikov, da se zaprašijo v boj, ka- pomlad in se imenuje "The v hrabrosti in srcu, ki ne pozna strahu pred smrtjo. In ravno to je, kar dela četnike tako nevarne fašistom. še nekaj o knjigah Zadnji teden sem prečital knjigo Elliota Paula. Izšla je to dar pride ura zanje. Nemci morajo vedeti to. Kajti sedaj e vso hitrostjo lovijo l^onje po vsej Evropi ter z mrzlično naglico urijo vojake po starih načelih vojne umetnosti. Ruska konjenica je spravila Nemce že v marsikatero presenečenje. Novo geslo zavezniških sil je bilo še pred kratkim: ZMAGA MS V TEKU TEGA LETA! In Stalin je tudi dejal, da mora biti Hitler ugnan v kozji rog še letos. Potek vojnih dogodkov v zadnjih petih tednih ne kaže, da je poraz Hitlerjevih, japbn-skih in drugih osiščnih sil že tako blizu .;. če pridejo nacijske čete do svojega cilja, če se polastijo Kavkaza v syojih sedanjih prizadevanjih, se vojna lahko zavleče Še bogve kako dolgo. Upati pa je, da se bo Hitlerju tudi sedanja nakana izjalovila. Deset tisoč Čehov ubitih Moskovski radio je sredi zadnjega tedna naznanil, da je bilo po izjavah očividcev, ki so prišli iz Prage v Ženevo, umorjenih kakih 10,000 oseb v če- jeni bos lovaiki od Nemcev, odkar je bil ubit tamkaj Rcinhard Heydrich, načelniški namestnik nacijskega gestapa. Londonski češki krogi ao izjavili, da so bili med praško duhovščino, ki (čaka sodne obravnave radi Hewdrichovega umora, tudi dr. Gorazd in njegova pomočnika. JVvi je orto-doksni škof za češko In Moravsko. Last Time 1 Saw Paris." To je precej melodramičen naslov. Ali ko prečitaš knjigo, se ti zdi Har na mestu. Pisatelj mi je znan že po svoji zadnji knjigi, ki sem jo čital pred par leti. Imenuje se "The Life and Death Of a Spanish town". To je zgodba majhnega pokrajinskega mesta, razsutega od fašistov V zadnji španski civilni vojni. Je to ena najsilnejših knjig, kar sem jih čltal o tem za svet tako usodnem času. Elliot Paul je videl, kar so videli tisočeri drugi rzvzemši demokratične državnike. Videl je namreč, da je bila španska civilna vojna začetek druge svetovne vojne — da je bil fašizem na pohodu in da so mu dale demokracije prosto pot ne samo na Španskem, nego povsod — greh, za katerega umirajo danes milijoni. "The Last Time I Saw Paris" je knjiga izpod peresa človeka, ki je kot časnikar preživel skoro petnajst let v Parizu. V njej je zgodba enega mesta, ene ulice, koder je slika tele dežele, da, skoro bi rekel cele Evrope. Vsa slika tistih pokvarjenih In propadlih francoskih politikov, ki so zaeno c angleškimi zapravili mir, zafučkali demokracijo, v kateto niso nikoli verovali, pa feafcarantali ter prodaN Francijo in Evropo fašizmu. In čudno! VSo to slikb dobiš v eni tflicf na levem bre-t/u Sene — v ulici, ki se ji pravi Rue de la Huchette. Tu je stanoval pisatelj, ko je bival v Parizu. Tu v tej ulici se fercali sH-ka Francije. Tu je Milka Petro- vig, Srbkinja iz Zagreba, pv ¡eorges (Jurij) in Štefan, oba 3rba. Milka in Štefan sta komunista. Potem je cela vrsta Vnen za ljudi, ki spadajo v poetičnem smislu na levico, v sre-lino ali pa na desnico — dolga črsta ljudi Iz vseh plasti človečke družbe — od prostitutk do župnikov. In v teh ljudeh pa ijihnem osebnem poznanju (ii-eide celo razdobje Od leta 1823. pa do leta 1940. Knjiga je zelo zanimiva. £na6aji so živi ljudje, ne pa '{akor kake lutke v modernih povestih, ki se ti motajo skozi trani tako priskutno, da si na kbncu ne samo utrujen, nego Udi že kar nevoljen in *dis-^ted,' kakor pravi Amerika-Priporočam |o 5e p >n<> Istim svojfrti prijateljem, ki so Jčrovali In morda še danes ve-hijejb v to, da je s pridobitvijo lemokracije, kakršna je bila v Franciji in Angliji, naš končni •cilj priHČno dosežen. ruskem relifu, klub 114 JSZ. | — Jugoslovansko posojilno drultvo Predzadnji teden sem dobil od sodruga Math. Urbasa, taj-hika kluba št. 114 JSZ iz De-trolta ptemo z zneskom $30.50 kot prispevek sodrugov za v ruski fond. Od tega denarja je lika Menton nabrala $6.50. De-troitskim sodra gom iskrena hvala. Če k temu dodam še $5, ki jih je daroval pevski zbor Svoboda, je celotna vsota 935.-50. Tudi Katherine Horvatin iz Chicaga mi je dala $2 in na zadnji direktorski seji je darovalo Jug. posojilno in hranilno draštvo v Chicagu $10 za rusko vojno pomoč. To vse znaša $47.50. Prej $233.50, skupaj $281.00. Ne morem si kaj, da ne bi ob tfcj priliki omenil našega Jug. hranilnega in posojilnega društva, ki je v enem letu, odkar smo dobili državno zavarovanje vlo,g, napravilo tako velik korak naprej. V enem samem letu je napredovalo za $100,-000, kar je ob danih razmerah in z ozirom na stanje, v kakršnem je bilo še pred ne bogve kolikimi leti, zares čeden napredek. Med člani tega društva in takisto tudi v direktoriju je veliko naših sodrugov in somišljenikov. vloge so zavarovane dO pet tisoč dolarjev in se, če treba, izplačujejo tudi na zahtevo. Obresti so na vplačane vsote (E stOck) po 37«, na knjižne vloge pa po 4%. Društvo ima energičnega tajnika sodr. Donalda Lotricha, ki je kakor ustvarjen za ta posel. Apeliram na sodruge in somišljenike za nadaljnje darove za v ruski vojni sklad. Potreba je velika in nujna — in če le morete, darujte! Žrtev ruskih delavcev mi ni treba poudarjati. Te so »znane vam vsem. Stej-mo si v čast, da moremo pomagati ljudem, ki gledajo brez strahu smrti v obraz. Tu ne gre za vprašanje panslavizma ali ožikosrčne sekcionalnosti—ampak samo za skromen, majhen dar, položen v občudovanju njih junaštvu na oltar! Kadar želite kaj oglaiati, spomnite te "Proletarca". Tole mi rte gre v gtavo? Kako vendar to, da se nekateri nato veljaki, ki »e imajo xa velike naptrednjake, tako sala ws*ieko krčevito oklepajo politike slamnatih streh. POVESTNI DEL LEON LAMBRY: Nepristni kozak primerno ugovarjati, "pa poj-dem". Drugi dan je zares odrinil. Ni se pa napotil z Marchalom proti Parizu, temveč odločno krenil proti Runi j i. "Na Francosko se ne vrnem," Ko je Lucien Davoy, polkov-1 -Ne, sestrična, nima prav! nik pri strelcih telesne straže, Vi to debro veste! ... Nisem, prišel svojemufbratu javit, da vej otrok. Ako bi mi hoteli sto- ^ Je deia1' "ne maram, da bi odhaja na Rusko s cesarjem, riti veselje, veste, kaj bi na- otročaja! Ako do- je mladi dečko z občudova- pravili?" sPem v Mcskvo in to bom...! njem gledal. !• "Bojim te uganiti." me bo P** moral obdr-| Polkovnik je bil sijajen v svo- "S h boj bi me vzeli. Ne re-jem zelenem kroju z rdečimi cite ne... Vem, da odrinete z našitki. Razen tega je nosil hla- ?eneralcm. Ce vzamem obleko ce iz kože in Čelado s perja- kakor vaš služabnik, me nihče n ICO. "Me vzameš s seboj?" je vprašal. "Ne!" "Dovolj sem velik, da bi sel s teboj, vsaj do Draždanov!" ne spozna!" "Tebi je lahko govoriti... Vi X, da «bi bil general razkačen, če bi jaz privolila!" "Saj ne bo vedel! Nikomur ne izdam skrivnosti, in kadar "Ne tja ne drugam. Tvoje *>°mo v Draždanih, moj brat ne mesto je v Parizu. Končaj svo- Pereče nič. je študije, potem bomo videli!" Raulu se ni zdelo vredno, da bi silil. Bilo mu je komaj šestnajst let, njegovemu bratu pa blizu trideset. Po materini smrti ga je slepo slušal. "Pa dobro!" je dejal vdano, "bom pa čakal! Ali bo vojna dolgo trpela?" "To je na Rusih. Ako se bodo dali naklestiti, se skoraj vrnem 1.. Ampak s temi ljudmi se nič ne ve." "Pa da te vsaj ne ubijejo!" "To me nič ne mika ... Zbo-gom, Raul!" "Na svidenje, Lucien! Torej me res ne maraš?. .. Hodil bi za vojsko... izdaleč!" "Ne (govori več o tem!" Bolj ginjen, nego se je hotel kazati, je poljubil brata na Čelo ter odšel žvenketaje z ostrogami. Ko je bil sam, je Raul nestrpno zacepetal, nato pa v močnem razburjenju jel korakati sem ter tja. "Navsezadnje," je zamrmral čez trenutek, "pa nisem prisiljen, da bi ga slušal! Lucien dela meni v prid, to je res, ampak pretirava! S šestnajstimi leti človek ni več frkolinček, hudlr-ja! Zakaj me ne Hi vzel s seboj na Poljsko? Vojna ne bo segla do tja!" Zopet je začel koračiti, nato pa se je vnovič ustavil. "Kakšna misel!" je zamom-Ijal. "Moja sestrična Delcour, ki je omožena z generalom, mi pomore v tej zadevi. Tako blaga je!" In s tem lepim mladostnim prepričanjem je Raul Davoy odvihral. Gospa Delcourova ga je dobrohotno sprejela. Pripravljala se je na odhori. Po stanovanju je bilo vse razvlečeno. "Sestrična," je izpregovoril Raul, ko je sedel svoji sorodni-ci nasproti, "vi ste moja zadnja nada; moj brat odpotuje v Rusijo in me noče s seboj!" "To ni gotovo!" "Pomislite, sestrična, da imam samo še njega! če bi se ranil, Če bi umiral in me ne bi videl, se jaz ne bi mogel potolažiti!" Gospa Delcourova si je skrivaj otria solzo. "Dete", je rekla. Po kratkem molku je potem dodala: "Obljubiti ne morem nič. Sicer pa imam danes preveč posla! Vrni se jutri, bom premislila f/.. Ako bo mogoče, ti bom ustregla." "Hvala, sestrična", je kliknil Raul, ki je Čital v očeh svoje sestrične. Prisrčno jo je poljubil in odšel z radostjo v srou. * Navzlic vsem težavam si je žati pri sebi." Prvi dnevi so »potekli brez posebnih dogodkov. Raul je nosil popotno opravo, čez katero ?i je vrgel dolg plašč. Omislil si je bil seveda nahrbtnik, kjer je imel svojo zalogo. To je bilo potrebno, kajti ravna in neprijazna pokrajina je bila videti neobljudena. 2ive duše ni bilo na rzpregled, nobenega dima nad redkimi strehami, ki so se dvigale po teh samotah. Raul je izlahka pobiral stopinje za vojsko, sled so mu kazali razni ostanki. "Niti enetsra ranjenca!" je pomislil dečko; "v Moskvo poj-demo z zmagoslavjem in jaz bom poleg!" Ta misel ga je navdala z veseljem in še na kraju pameti mu ni bilo, da bi se bil vprašal, kako daleč je do mesta. Po štirih ali petih dneh pa je položaj izpremenil. Raul je kedaj in kedaj uzrl jezdece na obzorju. To so morali biti vojaki, zakaj imeli so sulice, in spomnil se je kozakov. Te tolpe so vznemirjale našo i zadnjo stražo, zato je Raul sko» ro naletel na mrtvece. Eni so nosili francosko uni- V na jrei jem i» najbogatejiem amtriikem mestu New Yorku j« tudi največ liromaitva, ki ae bohotno šopiri se r posebnem mestnem delu. kjer so ¿toveika stanovanj« r-vredna tega imena. Is te srede ¿aka nestrpna skupin« otrok vsak s svojo culo in svojim kmetijskim orod.em preeocnik roail, ki jih imajo povesti na 327 akrov obsega-jočo kmetijo v Hamburgu, N. Y., kjer bodo prebili dvotedenske počitnice. GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA jemu konju v trebuh. Njegovi i jahači so storili takisto in Raul, napol vzhičen, napol drgetajoč,! se je zapodil z njimi v besen dir. Ko je prekoračil breg, je oddelek prispel pred samotno hi-! ,, ... , .... ... , šo, ki je nad njenim krovom V C*!,c**u' Ul\ 8°. dobih: s agitacijo, pa kljub temu pra- plaipoial čmoiolt prapor. Okoli JI°*el°b" V* da ne.bo odnehal- Poslal >e te hiše so stali šatori in na desni l,1*kJjn Fr*nk Zait? f Jjf * 4 1 JSZ je prispeval $75.00 od . M, . „ ... ... prebitka piknika 14. junija J. dvojne naselbine, Wau- Rnulr u vunt a i t . _i... „., Kezan-No. cnicasro, je poslal Piše CHARLES P0G0RELEC so bili pri kupu sulic in sedel privezani poniji. To je bilo kozaško taborišče! Raul je vstopil z drugimi Enaka vsota je bila poslana za ru«ki relif. Ko bodo plačane vse vstopnice, odračunamo še v htfo in pred pogrnjeno »to wUlo vwto. Nekateri, ki ae ni-zagledal generala. gospa Delcourova naprtila Rau-1 form0t drugi pa kozaško opra-, la, ki je mofcel dospeti v Draž-dane z njenim spremstvom, preoblečen v enega njenih slug. Robin, njen dopisnik, je dobil sporočilo, da je Raul pod za- vo. To mu je navdahnilo načrt. Približal se je truplu mladega ruskega častnika in mu z drhtečim srcem slekel podšito vojno suknjo. Oblekel jo je. si povez- Ta general je z velikim zanimanjem poslušal, kar so mu povedali in se zdel nadvse zadovoljen. da je imeltujetnika. Govoril je s tolmačem, ki se je poklonil, nato pa se obrnil proti Raulu, rekoč: Martin Judnic 7 naročnin, Jaka Meeec pa $2.00, enega Prole-tarcu, ker se ni mogel udeležiti ho mogli udeležiti piknika, ao druKe*a Pa za rui mera 1 vsak slo ver. ki delavec vedeti in d*uge seznanjati z njimi. Posebno pa še sedaj, ko gre za vprašanje, kakšno stalile naj siovenski in jugohlovan-ski delavci ¿aizamej? glede Oodtče Jugoslavije. Da, Proletarec je danes na svetu edini Uovemki list, ki ne šuMja, nego ii upa povedati kar v brk, kar oi morali vedeti in za to delo- p /ati vsi, ki zares mislijo delovati v smislu demokratičnih »mernic bodoči Jugoslaviji v prid. Zato je kfuo Naprej št. 11 JSZ odi Oni na voji redni seji ine lli. julija Pro/iat odbora JSZ, ki je bil objavljen v Pro-letarcu dne 8. julija. Klub bo tudi gledal na to. da se bo raz-nesel glas tega Proglasa po vseh naselbinah v teh krajih. Kajti v njem je vse, kar more zahtevati in terjati slovenska delavska masa v tej demokratični deželi v korist naših zatiranih t pinov in njihne svobode v bodoči Jugoslaviji. Mi vidimo in čutimo, kako velika ¿koda je to, da ni Proletarec bolj razširjen. Priti bi moral večjemu, veliko večjemu številu naših ljudi v roke, da bi mj seznanili s smernicami, ki so začrtane v tistem Proglasu. Froletarec ne popušča, niti se ne klanja. On je to, kar mora oiti kot list, ki zastopa poštene smernice in pravo pot, po kateri naj pridejo do svobode ne samo trpini v Jugoslaviji, nego tudi delavske množice celega s vela. • Čemu ni list bolj razširjen? Ali radi nevednosti med. slovenskim delavstvom, ali radi njegove nezrelosti za samostojno mišljenje, ali pa radi obojega. če smo kdaj potrebovali Proletarca, ga potrebujemo da- Mike Kruha iz Willaria,. . ». Wis., poleg dela na svoji obšir- nwi> dxa n,am *io\l n? *tražl ,n sporoča, kar se kreše s pravimi cilji in smernicami za reši- "To je neki Davoy, polkovnik pri gardnih lovcih. Ali ga poznate ? " ni kmetiji ne pozabi Proletarca. Poslal je 11 naročnin in 50c^ ... , . ... listu v podporo, ki jih je pri-,'tev naálh trPmov v Ju£°slaviji speval Matt Malnar. P° vajni- T__. r» . v.v . Slovenski delavec, ali ne bi Ime Toneta Petrovcica iz i , ... . . . „„, ■ ... | Craftona, Pa., ni novo v Prole- ,m°rda P°trab'1 nekaj na 1 r^r t*koVnC- tarievih izkazih. Pred kratkim tede" » to' d.Vsezn*£,i ™ fondu- «e je udeležil sedmega SNPJ i Pnjatflj* . zJ,sU>m P,rolf Iz Puebla. Colo., je poslala dneva za zapadno Penno in i 5®m?! Vsl' k' lmai"0 !e kako France» Pojorelec $8.65 tiskov-¡ tam zbral $13.00 za tiskovni; prave demokracije v se- Iz Milwaukee ja, Wis. je po-jla! Louis Barborich nadaljnjih nemu fondu, kar je zbrala ob sklad. Iskrena hvala, Tone. priliki SNPJ dneva v Rye, Colo. Isto velja tudi prispevateljem, Federacija SNPJ za Colorado ki so označeni na drugem me- "Malo že," je odgovoril Raul, l in Novo Mexico pa je prispe- stu. ki mu je srce tolklo, kakor da ¡vala $5.00 v isti namen. Posla- n , . . . , hoče počiti. "Kaj morem storiti la Ros« Radovich. * I ko,T ^ za vas?" ¡ključih s Francetom Augusti- "Nič posebnega; vi imenitno govorite francoski; dali vam bomo uniformo kakega našega ujetnika in s kakršnokoli pre-1 Iz zapadne Penm» tvezo boste poskusili ločiti Da- slal Anton Zorni voya od njegovega moštva. Ne- ne. V začetku av bi, pojdimo na delo za pridobivanje novih naročnikov, novih borcev za prave delavske pravice ! če storimo to, bomo s tem pomagali pravi rešitvi jugoslovanskega vprašanja in zgraditvi boljše človeške družbe. Joseph Snoy. Iz osrednje Penne je poslal nem iz Imperiala, Pa. Kajti tu-Frank Cvetan nadaljnjih 9.na- di on je eden tistih, ki se radi ročnin. ¡spomnijo Proletarca. Poslal je dve novi naročnini, provizijo Odprtija Hlljanove ^naročnT- pA P<>klonil tiskovnemu fondu, j gostj|ne sta odide na ustrašen je, mislim, da vam bo | agitacijo za ProletiiTfttT vzho- V ŠPANIJI PRE2E to lahko." - dni Ohio in bližnjo West Virgi- j PODMORNICE "Tudi jaz mislim tako. Takoj j grem . . Naše somišljenike že zdaj o- "Počakajte, čas bi bil nepri- pozarjamo na to in jih prosimo, kladen! Sicer pa vas general da mu gredo pri agitaciji na ro vabi na obed." "Pa naj si bo!" NA NASE LADJE J (Nadaljevanje s 1. strani.) Hitlerjev mlin in prekinjenje ko. Sicer so pa imeli to stvar v diplomatskih odnošajev med razpravi na konferenci JSZ. ki Španijo in Ameriko bi ga zade- 'S Francozi se domenkujemo se je pred kratkim vrSila v Bar-tonu, Ohio, na kateri so vsi ob- za izmeno ujetnikov. Neko ki-1 ^ Ker delce bo vsak čas tu pod belo mo sodruge in somišljenike po zastavo, to bo pravi trenutek." ^ krajjh. Rmo prepri^anif da (Konec prihodnjič.) bodo obljubo tudi izpolnili. Japonsko vojna brodovje Po izjavi načelnika odseka za mornarične zadeve Davida L. Walsha, ki jo je podal pred več meseci, je imela Japonska 260 vojnih ladij, in sicer 10 bojnih ladij, 8 letalskih nosilk, 46 križark, 125 rušitk in 71 podmornic. Od teh je bilo doslej potopljenih 32 rušilk, 29 podmornic, 21 križark, šest letalskih nosilk in 1 bojna ladja. V delu je imela Japonska ob času Walsheve izjave 8 bojnih ladij, 2 .letalski nosilki, deset križark, 11 rušilk in 7 podmornic. Od napada na Pearl Harbor sem je japonska mornarica izgubila 89 vojnih ladij, kakor se glasijo naznanila ameriške mor narice in armade pa iz glavnega stana generala MacArthur-ja v Avstraliji, med tem ko znašajo naše izgube na vseh morskih frontah od 30. oktobra 1. 1941. sem 48 vojnih ladij. Jož« Snoy iz Bridigeporta je poslal dve novi naročnini.in $12.40 tiskovnemu fondu. $5 ^je prispevala konferenčna organizacija JSZ,Nostalo vsoto pa so nabrali med udeleženci na konferenci in potem. Tudi naš Janko Zomik, ki je' brat Toneta iz zap, Penne, ne počiva. Poslal je 6 V4 naročnine in z altftacijo nadaljuje. Pa naš John Shular iz Arca- j dije. Kans., tudi stori, kolikor more v prid Proletarca. Poslal je 5 naročnin. V pismu pravi, da je mislil, da bo vselej, ko bo kaj pisal na upravo, priložil tu-! di kakega novega naročnika, pa ne gre vselej tako, kot bi | človek zamislil. Pri agitaciji je I pač treba veliko potrpljenja in j še več vztrajnosti. No, obojega našim agitatorjem ne manjka, sicer bi ne bili stalno v bojevni1 liniji. Iz Warrena, Ohio, nam piše | Jože Ješ, da ne gre tako lahko < lo v živo. Delovanje španskih konzulov v tej deželi je slepilo osi&čnega vohunstva tukaj. Zato bi se morali vsi španski konzulati v tej deželi nemudoma zapreti in naša vlada bi morala takoj obvestiti dpansko veleposlaništvo v Washingtonu, da je naše že kar prislovične potrpežljivosti konec. Kajti po toči zvoniti je neumno. Chicago. — John in Theresa Hujan bosta, kakor je to povedano v posebnem oglasu na drugem mestu v tej številki, slovesno odprla svojo gostilniško obrt na 2346 Blue Island Ave. v Chicagu dne 25. julija. Gostilniški prostori, ki jih je Hujan prevzel od Jos. Zugiča in tudi kupil celo*hišo od njega, so sedaj popolnoma prenovljeni. Na dan slavnostne od prti je in vsak drug dan se bo nudila gostom dobra, domača zabava, izvrstna postrežba in prava slovenska gostoljubnost. Hujanovima želimo uspeh v tem novem podjetju, a na*im ljudem pa je prav toplo priporočati to slovensko gostilno. 4 »»»»»♦»»»»♦»♦♦»»»»»•»»•»•♦•»ft»»»»»»»»»»»»»» VABILO IN NAZNANILO I Spoti« j podpisana naznanjava, ¿m ivs pre esej a bivie gostilniške prostor* od JosepHa Zugicha. Zato ^sbivs rse prijatelj« in anonco, da noj« obiUeto V SOBOTO 25. JULIJA ko bomo slavnostno odprli našo prenovljeno gostilno Servirana bo breaplačno okusna kurjo pečenka. Za bara bo fina In poatroibo prrorrstna. Igral bo Pncljsv orkester. NA SVIDENJE! JOII\ in THERESA III J A* 2346 Blue Island Avenue, Chicago, III. Toi. Canal 3*36 4 Prole t arec, July 22, 1M2. - KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN * e _>. • - '-»wwi»1«!!«»»! fn»»■ J» m KOM IMAIUI Naprednjaki niso edini, ki imajo vzroke, da se pritožujejo, kot n. pr. v tej Številki na prvi strani John Krebel. Člani ožjega odbora za uolitično akcijo, ki je bil izvoljen dne 7. junija v Clevelandu, tudi nimajo nobenega razloga, da se bi ra-dovali svojih "uepehov". Narodni Glasnik je 6. julija poročal, da je njegov ga zda Leo Fisher "prvi javni delavec med Amerikanci hrvatskega rodu, ki ga je naša vlada pozvala v vojno službo," in da se je "trmu pozivu odzval z največjim navdušenjem." Dne 8. julija mu je bil prirejen svečan banket in dan pozneje se je Fi-sher odzval svojemu "draft boardu"' ali po njegovem, "klicu ameriške vlade". Nu, 9. julija mu je vlada sporočila, da naj čaka naslednjega poziva. "Narodni Glasnik" pravi, da kadar se to zgodi, bo javnost obvestil. Pojasnil je tudi, da je Leo FLsher zdravstveno preiskavo dobro prestal, da je v nabornem uradu klasificiran z 1-A, in da je 44 let star. Nerodno jim je to, ker je bilo toliko poslavijanja in slavnostnih govorov .na banketu, pa nič ne de! Ga pa v drugič ne bo treba prirejati. V Zagrebu je bil umorjen neki višji nacijski uradnik. Prva poročila o tem atentatu so pravila, da je bilo za kazen ustreljenih 100 "osumljenih" Hrvatov,, Tudi "poglavnik" Pavelič si je nakopal srd nacijev, ker gestapovce tako slabo ščiti, in pa četnikom njegovi "ustaši" ne morejo do živega. Ameriški Srbi so kralja Petra prisrčno sprejeli. O tem ni dvoma. Tudi v javnosti je dobil njegov obisk precej pozornosti, posebno na vzhodu. Pa tudi kritike v mnogih angleških listih. Poročilo JIC (objavljeno in komentirano v prejšnji številki) poroča, da se je kralju Petru dramatično poklonil tudi gl. odbor HBZ, ki zastopa "skoro vse Hrvate". A v tem slučaju jih ni. Tudi nekaj Slovencev mu je v pozdravnem proglasu zagotavljalo to in ono; v proglasu so rekli, da zastopajo 300,000 Slovencev, torej precej več kot pa jih je v Ameriki. A v tej deželi je tudi med Američani običaj, da radi pretiravajo. A ko stane kak most pol milijona dolarjev, bodo prav gotovo trdili in oglašali, da stane nad milijon. Torej se članom in predsedniku odbora Slovenske narodne zveze ne sme šteti v greh to, da so povedali napačno število. A storili so druige napade, radi " ---------------------- katerih jhn ljudje upravičeno zamerijo. V čikaski Trbiuni je John Palandech ostro prijemal njeno uredništvo zaradi članka proti potomcu "Ornega Jurija", ki je sedaj kralj Peter II. BU je res zelo oster, a mnogim iHrvatom in Američanom je ugajal baš radi tega. Tudi Valen-^ tin SuAa se je oglasil y Tribuni. Ta pa je Palanoecha kritizira*, češ, da je povedal v svojem o-pisu dinastije Karadžoriev le pol resnice. Poudarja, da je kralj Aleksander proglasil diktaturo nad Jugoslavijo in vla-, dal v nji z brutalno silo. Mnogo Hrvatov, med njimi poslanci, je bilo «ubitih, pravi Suša, nad 40,000 kmetov je bilo "ba-tinanih" in stotine jih je bilo mučenih v zaporih. Svoj dopis zaključuje, da ako Srbi hočejo kralja, le naj (ga imajo, a Hrvatom ni zanj. Dvajset let diktature pod njim jim je zadosti. Oni hočejo svobodo in ako jo hočejo tudi drugi, so za demokratično federacijo, po vzgledu Zed. držav, in nastala bo, ako bodo zanjo Srbi, Slovenci in Bolgari ter druga ljudstva na Balkanu. Tako pravi V. Suša, ki je bil včasi zelo delaven v hrvatski sekciji JSZ in v splošnem. Oglašajo se tudi drugi v angleškem tisku. Eden dopisnik pripoveduje o deklaraciji, ki u-gotavlja, da so vsi ljudje enako ustvarjeni in rojeni, vštevši kralje, in meni, da je krivično, ko si slednji laste privilegij in pravico podedovati dežele in jih zapuščati kraljevskemu novorojencu, ki je prav tako "e-nako ustvarjen', kakor otroci podložnikov. J. Palandechu o-menja George Washingtona, ki je ostal v uri velikih težav v borbi na Čelu svojega ljudstva, ne pa si nagrabil bogastva in bežal na varno. Te vrete pole-I mike v ameriški javnosti Jugoslovane ne postavljajo v najboljšo luč in jih ne bi bilo, če se bi merooajm člani jugoslovan- j nke vlade ozirali na nasvete o-; nih, ki so odsvetovali kraljev obisk v Ameriko. Toda mamilo je bilo preveliko. I » «. n * "Črni Jurij" je bil borec, in se vojeval kakor je bilo na Balkanu takrat mogoče. Peter I. ni živel v udobju, ko je bil begunec v Švici, n^go med revolucionarji, ki so bili takrat v ftvici iz carjeve Rusije m drugih dežel, v katerih so jim stregli po življenju. Tudi Aleksander je poznal borbo, neudobje in pomanjkanje, dokler ni bila prva svetovna vojna končana. Peter II. pa je živel ves Čas kraljevsko in imel toliko nege in vsega, k%r se more kupiti z denar- PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IN PO SVETU Zgoraj« slika kaše, kako — oficirski raired marinartk« rrurve uri v izkrca vanju na sovražnikovo obal. Vaja »o jo vršila v Quanticu, Va. Ko prida "vpadna barka'* v plitvo vodo, poskačejo v njo vojaki; da pr*brzdajo na obal. == PRISTOPAJTE K USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ^ ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO fc — I SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK I PHOSVETA" J Naročnina sa Zdrnion« driava (Im» CMcaga) la Kanado 96.00 lk, na Utoi $3.00 sa pol letat $1.50 u ¿atrt latas sa Cbtoaga èa Clear« $7.SO ma calo lato; $3.78 sa pal letni an inesemetvo $9.00. 5 Naslov za list in tajništvo ja: X 2057 Ko. Lawndale Avenue 1 Utirane, Illinoia ^ A jem, kot Če bi bil sin angleškega kralja. Namesto, da je prišel sem on, bi bilo boljše, če bi dospel sem kak tak srbski politik, ki mu narod -zaupa, in pa dr. Maček, ako bi ga bilo mogoče dobiti iz Hrvatske. Tak obisk t>i morda spravil H n ate in Srbe iskreno v slogo in Slovenci bi v njo rade volje pristali, ne da bi jih bilo treba siliti ali apelirati nanje. Tudi slovenski duhovniki V Ameriki so pozdravili Petra II., mu vbščili vse dobro in apelirali nanj, da naj deluje za demokratično, federativno ureditev nove Jugoslavije, in kajpada,, za združenje vseh slovenskih krajev v eno deželo. V proglasu duhovščine je tudi sledeči stavek: "Izjavljamo v to« slovesnem tre» nnatkn. da nas selo bolijo pojavi, ki razdira jo pri rod no jugoslovansko sknpaost s sanjami o neki "Veliki Srbiji", Veliki Hrvatski" i> o - po-aabljeni Sloveniji." Proglas duhovščine poudarja tudi "nesrečne spore med katoličani in pravoslavnimi v domovini" in ugotavlja, "da ni v stvari sami nobenega povoda za medsebojno netolerantnost. Mogoča-je le, če se ena ali druga skupina da nahujskati so-vražnini ttijim vplivom, namesto da bi poslušale lastni notranji čut, ki kliče k medsebojni ljubezni v Kristusu." * i Spor radi vere je res nesrečna nadeva. Toda ko so pričeli v Jugoslaviji delovati sovražni vplivi, so našli polje verske nestrpnosti in sovraštva že pognojeno. IZJAVA soc. kluba št. 27 J. S. Z. v Clevelandu, 0. Člani soc. kluba Št. 27 JSZ so na svoji seji dne 10. julija soglasno sklenili, da obsojajo izvrševalni odbor "Slovenske! i narodne zveze" radi apela, poslanega jugoslovanskemu kralju Petru. Taki poniževalni apeli so po našem mnenju znak klečeplastva in nevredni državljanov demokratične ameriške republike, katera je že sama I pred dolgimi leti bila in izbojevala boj za osvoboditev izpod jarma monarhistične Anglije. Mi nikomur ne nameravamo kratiti pravic do njegovega o-sebnega prepričanja, vendar pa moramo odločno ugovarjati temu, da bi samopostavljeni tako zvani "voditelji" v imenu vsega naroda — torej tudi v ; imenru zavednih in demokratičnih slovenskih delavcev — po- TISKOVNI FOND PR0LETARCA X. IZKAZ Ckicaga, III. Mary ftifrsr $3; Joseph Oblak $1, skupaj $4.00. Depua, lil. Peter Banich 50c. Cleveland, O. Frank Barbich $1.00. Waarea, O. Marko Rek $1.00. opol- ropa v velikanski zmešnjavi, fronta izključena. Ali hi more- j Zver v človeku je potem, ko ni biti na Kitajskem Japonska več vklenjena v verige, težko zmagovala pet let, a Kitajci se ukrotiti v svobodi. Sovjetsko-še kljub temu borijd? Toda angleški sporazum nam Že kaže, da se je našla močna roka, ki bo razkužila Evrdpo t^r jo rešila Hitlerjeve kuge. Potem so Združene države ameriške, ki so pripravljene ne samo prehranjevati evTopske narode, nego tudi skrbeti za red med njimi. Saj je dne 3t). maja rekel pomočnik ameriškega državnega oddelka Sumner Welles tole: "Verujem, da bodo vsi tisti zavezniki, ki morajo nositi najtežjo pezo te vojne, skrbeli po vojni m^d Združenimi narodi za mednarodno policijo, dokler se ne vzpostavi popoln red." Tako je govoril mož, ki ima še sijajno bodočnost pred sabo. Združene drŽave pri-piavljajo pot, ki vodi k miru in varnosti. Bolgarske izgube v Jugoslaviji Po Reuterjevem poročilu iz Ankare so težke izgube, ki ao jih doživele bolgarske čete v Srbiji, tako izredčile 6. in 17. divizijo, da so ju morali Kol-'iiari od poklicati in na njuno masto poslati 7. in 9. divizijo. Tidve vojaški enoti so mobilizirali dne 20. junija. Poveljnik 21. divizije general Petrof je komajda ušel smrti dne 17. junija, ko so četniki ujeli njegov voz ter se polastili njegovih listin. V kazen tega so Bo!fcari požgali pet vasi. Slaba bo Iga! k a uprava je v Macedoriiji odtujila Bolgarom Xar cela okrožja. Albanci, ki so se vrnili v Albanijo, so se uprli laškim poskusom, da bi tamkaj uvedli novo zastavo. Položaj je tako napet, da si Italijani niso upali razobesiti nove zastave v Tirani, Skadru, Draču in Korici. Lutkarski min. predsednik Mutfafa Gruja je v začetku prejšnjega meseca jedva ušel imrti. Njemu namenjena krogla je zadela in uoila nekega aAkega oficirja. moči ruske in nemške \oj>ke nikakor ne jnor^tno prfftierjati z ono Kitajske fli Japonske vojne sile. i' i + ' .Hitlerjeve besede "Sedaj je treba zmagati ali pa propasti" so grozno priznanje za voditelja kakega naroda. Ali more kak vodjk zavesti svoje ljudstvo tako daleč, da rhu preti po-pdltla pbtrtiba? Kako malo Nemcev mora potemtakem verovati v Hitlerjevo zmago, ko že njihov vodja sam omahuje v njej. Njegovi sedanji uspehi samo podaljšujejo vojftb. Zato je za vsakogar izmed nas važnejše vprašanje, kaj bo po zlomu Hitlerjeve Nemčije.w Hitlerjev mir bi bil stori za Proletarca in Prosvet- I i!^^^!^8"!^.^8'0^. no matico vse, kar se le da sto- t»»**»» delavsk kandidati za vse urade v rzvohtev. Po seji se vrši zabava konferenci v korist. Naposled se Je vršila volitev Prosvetni matici; za Proletarca konferenčnega odbora. Za taj- riti v danih razmerah. x Za društvo št. 640 poroča J. Sodnikar ter pove, da ostane njegovo društvo še nadalje pri nja. in Majski glas. pravi, ne naredijo veliko, ker opravlja to delo v veliki meri društvo št. 13. ali pomagajo pa pri raznih prireditvah kluba in Prosvetne matice. Ker je bil sedaj imenik poročevalcev izčrpan, je bil predložen in podpiran predlog, naj se vsa ta poročila vzamejo na zna- pa splošnega delavskega giba-" nje. Predlog je bil soglasno sprejet. nika-blagajnika je bil tevaljen Jos. Snoj; za organizatorje so bili izvoljeni sledeči: za gl. organizatorja John Vitez; za Bridgeport Peter Kroflich; za Blaine, O., Mike Smrdel; za Barton, O., Louis Pavlinich; za Windsor Heights, W. Va., Fr. Kolenc. Sklenjeno je, da se prihodnja konferenca spet vrši pri Jost Skoff u na Bartomi, O. Za čimboijši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v "PBOLETARCr^ Tisti, ki se ogrevajo za drugo fronto, zatrjujejo, da bodo Japonci prejkone napadli Rusijo v Sibiriji, če ie ddpuati, da bodo Nemci zmagoviti v južni Rusiji. Kakor se domneva, so Japonci zbrali najmanj 24 divizij ali kakih 360,000 mož v Manču-kuju z zračnimi ojačenji z domačega otočja. V tej zvezi je bilo tudi poudarjeno dejstvo, da sta meseca avgust in september najpripravnejša za bojevanje v Sibiriji. To, da je javno mnenje na j strani Sovjetske Rusije tudi' glede takojšnje druge fronte, se je še posebno pokazalo na javnih ljudskih shodih, ki so se vršili na koncu predzadnjega tedna v Glasgowu in Liver-poolu in kjer so zborovalci soglasno dali duška zahtevi po novi fronti in popolni pomoči za Rusijo. Po mnenju sovjetskih strategov ni angleška zračna ofenziva proti Evropi zadosti močna in izdatna, da bi potegnila nemške Čete z vzhodnih bojnih poljan. Treba je trajne druge fronta Po mnenju vojaških krclgov mora biti druVa fronta nekaj trajnega in izdatnega, kar pa zahteva nadvse dobre priprave. Druga fronta ne sme biti nekaj, kar bi slonelo na zale-tavosti. ."Vse priprave za drugo fronto so v teku in njihen cilj je fronta, ki naj bo stalna, ne pa nekaj, s čimer bi Me samo zaleteli In nato kar hitro odbeža-li/' je dejal neki obvestitelj. "Kar delajo sedaj komande, bo del kateregakoli načrta za vpad." Kako {t sedaj na Japonskem Finska ima zapreti svoje konzulate v tej deželi kaj bo z našo 'naprednostjo?" Trijnrk enega izmed klubov (JSZ) nam piše med dru?im: "Naše aktivnosti v teh kritičnih časih so bolj "na psu". Članstvo je razkropljeno sirom okraja. Mnogi delajo ponoči, ali popoldne.do polnoči, pa jim mogoče na sejo, niti ne delovati v akcijah, katere so nam dane. Vse nekam hira, in bojim se, da se bo to nadaljevalo. Zelo slabo se nam obeta. Fante so nam pobrali v armado, stari so utrujeni, ali pa naveličani, večinoma pa brezbrižni. Upajmo. da se bo to kmalu obrnilo ha bolje.—" Taka pisma so nerazveselji-va. Pomenijo defitizem. Toda sodrug, ki fca je nam poslal, ni <4defitistM, nego vztrajen in delaven kakor mravlja. A kar se godi okrog njega, mu ni v vzpodbudo.. Vzlic temu vztraja. Njegova zasluga, in njemu sorodnih je, da smo še na fronti in se celo nadejamo, da bomo Šli v ofenzivo. V Ankaro, ki je glavno me- Po vesteh n Washingtona je sto turSke republike, je dospela naš državni oddelek obveštil 300 modžorskih častnikov prijetih , Po poročilih te BudapMte Je bilo v začetku tega frieaeca aretiranih nad 300 madžarskih častnikov, ker so osumljeni, da so člani tajne zveze, ki dobavlja vojne informacije in orožje jugoslovanskim, poljskim In nu-skim četnikom. zadnji teden iz Toki j a nevtral na oseba ter povedala, da je japonsko ljudstvo hladnokrvno In triirno. Tamofaji ljudje hodijo po svojih poslih mrkih obrazov in zadrgujejo boljinbolj arvoje pasoVe vsled vojnih razmer. Ta poročevalka je bila mlada ženska, ki je dospela v Ankaro po triintrideset dnevnem potovanju preko Rtisije. Ko so ameriški letalci dne 18. aprila z bombami krstili japonsko prestolnico, je bila ravno pri malici ta ritka j, je povedala. Ni se pa dosti zmenila za sirene, ker so japonski uradniki Že poprej večkrat alarmirali mesto le za poskušnjo. Sliša-la je le ropotanje strojnic % letal, ne da bi bilo vmes kaj gmienja protiletalskih to-tfov, je rekla. Kasneje šele je uvidela, da so ameriški letalci napadli Japonsko; kajti Japonci niso objavili nobenih podrobnosti. Dejali «o le, da Po ameriške bombe padale na šolske prostore. to rfovte 6 ftomttafcrh bitkah v Koralskem morju in pri Mid-fcayu JapbhcI naredili dve Mjfcjhi japonski zfhagi, je rekla tista ženska. Toda ljudje so bili vseeno nekam zbegani in zmedeni, se ji je *del6. Jkponci so se namreč širokoustili, da bodo vizell Avstralijo ze kar v par ¿neb. A ko se jim je to izjalovilo, ni bW6 prav nobenega pojasnita «a to. Rekli so ljudčrt le to, da je Japonska kljub velikima zmagama v Koralsketh morju in pri vMfno lTaW proč od ftOpMndH Vbjriitfit Uspeha. finsko vlado, da ima zapreti vse svoje konzulate v tej deželi. To sicer ne pomeni še preki-njenja dlplomatiČnih stikov s Finsko, ali je pa to imeti za prvi korak na poti, ki drži k njemu. Finskih konzulatov je v tej deželi in njenih zunanjih posestih štirinajst. Zapreti se morajo najkasneje^do 1. avgusta. Stalež ameriškega poslaništva v finski prestolnici in finskega v Washingtonu ostane neiz premen jen. Rusi zapuščajo Turčijo Meseca junija ao se vsled neprijaznega zadržanja turške vlade • . lili iz Ahkfcre mnog. Sovjetski uradniki in njlhne družine. Precej ostalih pa je odAlo domov v začetku julija. Gmotni uspeh pomožne prireditve V Chicogu Dne 13. julija je imel krajevni pomožni odbor št. 8 slovenskega oddelka Jugoslovanskega pomožnega odbora z društvenimi zastopniki vred sejo pri Tomažinu. Na tej seji je tajnik John Gottlieb podal podrobno poročilo o dohodkih in izdatkih v zvezi s sijajno uspelo prireditvijo, ki se je vršila dne 24. maja letos v Ameriški češki dvorani na osemnajsti cesti. Skupni dohodki so znašali $1,753.49, stroški pa $748.54. Dne 12. julija je bil čisti preostanek $1004.95. Od te vsote se je izplačata blagajniku Leo. Jurjovcu za ameriške vojta bonde $740.00. Ostali znesek pa ostane na banki na čekovnem računu. Sej a je tudi sklenila, da ae priredi pod pokroviteljstvotn tega odbora velika maškerad-na veselica v Ameriški Češki dvorani prihodnje leto tisto nedeljo pred pred pustno nedeljo. Kadar poslušata naie nasprotnike, ki sfpljajo očitka na A4 ki delajo, ▼pralàjtè jih, koliko to le oni storili in kje *e njihovo delo potna? Na ta način jih najtfcgtfêl Ali je vale društvo ie član Prosvetne matice? BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 414 Bros d Street JOHNSTOWN, PA. »ttUtilMM ÜMMIW'» ■ PRISTOPAJTE K : SLOVENSKI NARODNI ! I PODPORNI JEDNOtl ; ; < ! NAKOriTK SI DNKVNIK ; ETiV* I k ca Stane ss celo leto S*.00, pol leta tS.OO ¡ Ustanavljajte noti druAtva. < ; Deset Članov (le) je treha za ! ! hovo druAtvo. Naslov za list in ' ta tsjniitvo je: 26S7 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL, .................Mil»» Dr. Mn J. Zavertnik PHYSICIAN .ad SUftGÊON 3724 West 26th Mreet Tel. Crawford 2S1S OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P. M. (E*cept Wed. and Run.) 6:30 to Si30 P. M. (Exeept Wed., Sat. and Sun.) *•»*. 22 It So. R idea way A va. Tél. Crawford A440 if bo answer — Call Aostla 5700 MSIMMISMIMMMMIMH InteUjSAjTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaia WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo Georae Marehan A Yugoslav Ww kly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau PROLETAREC education organization co-operative commonwealth NO. 1819. Published Weekly el 2301 Se. Lawadale Ave. CHICAGO, ILL., July 22, 1942. VOL. XXX.VIL Dies Tells Almost All By FREDA KIRCHWEY No indictment of the tricky tactks of our little Texas Himmler, Martin Dies, could be more damning than the indictment contained in his own apology—offered in the face of a $75,000 libel suit—to David B. Vaughan of the Board of Economic Warfare. Mr. Dies is, he says, an honorable man. He is the first to make amends when he unwittingly publishes an erroneous ? tatement a«bout a fellow human being. Especially a fellow human being who is able to hire the best law firm in Washington to defend his name. And especially when Mr. Dies's underlings have been incautious enough to put the erroneous statement into a press release—not privileged—instead of into a libel-proof committee report or speech on the floor of the House. Mr. Dies warmly embraces the opportunity to apologize to Mr. Vaughan, who definitely means business about the $75,-000. And in the course of his eager correction he manages to tell almost all about the methods of the committee of which he is the head. It seems the name "David Vaughn" appeared on a letterhead listing the numerous sponsors of the American League for Peace and Democracy. That was enough. Mr. Dies wrote a letter to the Vice-iPresident of the United States charging that several employees of the Board of Economic Warfare, including David B. Vaughan, head administrative officer, were members of "Communist front" organizations. He demanded that these iirbversive individuals resign or be fired. Mr. Vaughan sued. It happens that David 3. Vaughan is not David Vaughn. He never sponsored the League for Peace and Democracy. He is a person of mildly liberal views who was a banker before he went to work for the government. To be labeled a Communist or near-Communist is bad for his reputation and even bothers him in his work, which involves questioning other applicants for jobs as to the political views and connections. So Vaughan proved a prickly victim of the Dies technique. And after a lapse of three and a half months the Texas inquisitor decided to say he was sorry. But in saymg so, he said more. He admitted that his committee was willing to publish charges against a person without inquiry, without proof, without a hearing, without even bothering to check the spelling of the victim's name. He admitted it was willing to demand that person's dismissal or resignation on such flimsy grounds. He admitted, in total effect, that the methods of the committee which has pilloried hundreds of decent, patriotic citizens are as shoddy as they are vicious, a fantastic waste of the people's money, a flagrant violation of the most elementary civil rights. All that is implicit in Mr. Dies'« unctuous apology to the one man he wronged who was in a position to sue him for libel. What he did not say, but what lies just behind the langu-aigie of retraction, is something like this: "Listen, old man. No offense intended. You see I didn't know you used to be a banker and I hadn't an idea you would sue. This Communist-front business is all the bunk anyhow. My chief investigator was one of.those fellow-travelers himself once. That's not the point. I say ^Communist' just like Hitler does. All it means is democrat—small d— or liberal. What's the use of checking up whether a guy's a Communist or not when all you want to do is smear a New Dealer? But next time I'll watch my step. Either I'll hide behind Congressional privilege when I name names or I'll make sure my man can't hit back. This is politics, not justice."—The Nation. * THE MARCH OF LABOR j WHAT CO-OPERATION IS Qn 1929 18* Ftm* WOftUft*. ÔtTTiMG 21% Ii SS fat, MOVED ALMOST lOftMOftf. FMuSMT THAN I* 19200*4 AMERICAN RAILROADS. FOR A U«T»ME OF FR«DOM — BUY WAS BONOS tfôULMLY/ -TO 0« son.t THAT TH1 HAT too BUY HAS BtEN MADE. UNDER DECENT WORMNG CONDITIONS LOOK FOR. THIS UNION LABEL UNOfcR THE SWEAT BAND. W) VIRGINIA EXECUTES SUGAR RATIONING IS 0DELL WALLER DECLARED "SCREWY" At eight-thirty^five Thursday morning, July 2, Odell Waller died in the eiectric chair. The Governor of Virginia and Federal officials had refused to intervene. The New Leader believes that a great wrong has been done. In sticking to the letter of the law and allowing the wheels of legal procedure to grind on to their predestined end the executives of state and nation have contravened the higher law written in the heart« of men everywhere. . The Negroes of the United States are justified in feeling that upon the body of this black sharecropper a crime has been committed against all of thorn. The men who spent the last day of Waller's life in Washington going from office to office, from official to official, have double reason for resenting the treatment accorded them. The death of this man is a blow against American morale as well as against every Negro who suffers the injustices of Jim Crowism. These dark days of war are not time for sentimentality or any sort of mealy-mouthed optimism. The conditions which produced the Waller case must be wiped out. The million Wallers »til alive must be given the chance to participate as free men in the life and work of this nation. A new emancipation proclamation is long overdue.—The New Leader. Producers Claim Stocks Are Pllla« Up and Prodnction May Ba Cat Charges were made in the Senate that there ia "something screwy" «bout sugar rationing. Senator John Thomas (Rep., Idaho), declared that he hA<) been advised by sugar producers of the west that their warehouses are filed to overflowing and that unless they are permitted to dispose of their stocks ttyey may have to curtail production. An allowance of only four pounds of sugar a year to each person for canning purposes was declared ridiculous. If the regulation stands, producers said, sugar wift pile up until the war effort is endangered. THE MANPOWER BOTTLENECK As we develop our full productive power we proceed from bottleneck to (bottleneck. But it is evident that from this point on we are running into a manpower shortage which makes any dangers of the past pale into ipsigni-fieance. The devising of means to solve this problem will require genuinely democratic consultation and adjustment. Paul V. McNutt's Manpower Commission fees plans ready for a division of the country into 13 corps areas with a chief in charge of each region. The object, of course, is to secure direction of the flow of man and woman power. With this will go, naturally, systematic provision for training and placement. For the immediate future all of this is to be on a voluntary basis. But if the voluntary scheme does not work, a manpower draft is inevitable. All of this is of the utmost importance to all working people and, in particular, to all trade unionists. With the military situation as it is today, no one can kid himself into the belief that this will be a short and easy war. It will be long and though beyond anything that men have known heretofore. On the industrial front as «ell on the military we must ba ready for all required sacrifices. A competent authority estimates that we now have 11,000,000 workers in »war industries and that before the end we shall need nearly five time« that many. We have large pockets of unemployment We have millions af workers who must be trained to new jobs and shifted, in many cases, to legions far from their old homes. Something may be accomplished by a better distribution of contracta. But the shifting of workers from industry to industry snd from region to region is inescapable. The vital decisions must be made soon. They must be made in the open. They will not succeed unless they have the consent and the enthusiastic support of labor and industry behind them.—The New Leader. 1. Co-operation is an expression ( of practical religion; its basic principle "Bach for All and All for Each" is synonymous with the Christian Precept "Thou shalt love thy neighbor an thyself." 2.* Co-operation is the negation of selfishness, inequality and privilege; it guarantees to all—equality of rights and benefits. 3. Co-operation bases its action upon the human needs—as distnict from the subordination of man and his needs to the profit-making motive of capitalsm. • 4. Co-operation embodies the essentials of a true democracy; it is j truly a people's movement for it unites not only men and women of every color, race, political and religious creed but of all social classes. 5. Co-operation is a living example of the idea of government of the people, for the people, by the people. A. Co-operation is one of the greatest forces of education; it trains its members to be good citisens and to play their part in social, economic and political life; it is an instrument in their hands to social, economic and political justice. 7. Co-operation is a way to the universal realisation of the highest ideals of human society; in the century which has passed since the birth of the Co-operative movement at Rochdale its principles hsve been successfully applied in almost every country of the world and to almost every aspect of industrial and social economy. 8. Co-operation is one of the best means of improving the standard of Jife in economically backward countries,of raising the social and economic status of the native races, and of educating them for the building up of an efficient native administration. 9. Co-operation is one of the greatest forces for peace and mutual understanding; the application of its principles would remove hatred between nations and the inequitable distribution of the natural resources of the earth, which are two of the main causes of war. 10. Co-operation today — when the flower of manhood, human creative power and the natural resources of the earth are being sacrificed in the pursuit of the most prodigious conflict between the peace-loving nations of the world and the forces of aggression—represents to the common people of the earth a promise of the peaceful evolution of a new world, of a new social order built up by the voluntary effort of free men and women of all lands, without recourse to the state, and based upon the noble ideals of freedom and brotherhood.—International Co-operative Alliance. Accidents Claim Shocking Toll "Killed, not in actions 102,000.", Under that startling headline the late*t issue of the New York "Times" Magazine, presents shocking facts compiled by William A. Irvin, chairman, War Production Fund to Conserve Manpower. Laat year accidents killed 102,600, more than twice the number of American soldiers lulled in France during the first World War; left 360,000 persons permanently disabled and inflicted minor injuries on 9,000,000 more. (Mr. Irvin asks how such an appalling situation may be met and replies: "Some of the big war plants have increased the scope of their safety programs to keep pace with new conditions, bat with many of them production operations have outdistanced safety measure«. Moreover, most of the smaller plants have little or no safety as we know it." Finally, Mr. Irvin insists that "only one plant out of every eight has h proper safety program." It wasn't so long ago that the "Times" and other big dailies were screaming about the loss in war production caused by strikes. But accident« in 1041, according to Mr. Irvin, "cost production 480,000,000 man-days of labor time." By comparison, time lost during the same period because of strikes was a mere drop in the bucket. We are not arguing in favor of strikes. Organised labor has decreed that in wartimes the strike weapon shall not be used except in the most extreme cases. The National War Labor Board declares, in proportion to the vastly increased employment in war industries, man-day losses in such industries because of strikes are running «»bout one-fifteenth of lsst year's figures. ivjf We feel we are justified in emphasising that «while labor unions have sacrificed many of their hard-won rights in order to win the war, "only one plant o«t of every eight" has an adequate safety program, and that a failure to adopt such a program is hampering our war effort at least tea tines a« much as all the strikes of the last two yoars.—»Labor. PROFITEERS ARE DISGORGING Rewriting of War Contracts Saves Uncle Sam Nearly $2,000,003.000 Continued pounding by congres-aional commitees at waste, or worse, in war contracts is having its effort on administrative agencies. The War Department disclosed that a mere handful of contracts had been "renegotiated" and whittled down more than $1,260,000,000 from their face value. The Navy Department, it was reported, has saved about $600,-000,000. Before the job is completed, it was predicted, Uncle Sam will be several billions richer as a result of the streamlining of contracts now dropsical with profits. Some idea of the size of overcharges was indicated by the dis-sclosure that more than $100,000,000 in profits was surrendered by the Sperry Gyroscope Company. Continental Motors consented to a "kickback" of $39,000,000. A PROBLEM IN FEDERAL TAXATION WHAT THEY SAY? Cordell Hull, Secretary of State: The human mind requires contrary "For one year the peoples of the expressions «gainst which to test it-Soviet Union have been engaging the self.' HAIR TREATMENT IS CONDEMNED AS FAKE "The Thomas" hair and scalp treatments won't cere scalp trouble, step falling Hair, re-grow hair or work other wonders claimed for Hi em la newspaper advertisements "from cost ta coast," the Federal Trade Commission said In ordering the Thomas Management to 'sense and desist from mis-represeatation.'* 0PM Price Boycott is Mine Owners' Threat A small army of anthracite coal operators from Pennsylvania came to Washington recently with a demand that the Office of Price Administration withdraw an order "freezing" fuel prices at the level prevailing last October. They argued and threatened, but went away empty handed. Then from Scran ton, center of the hard coal industry, came word that operators might withhold their product from the market rather than Mil it at O. P. A, prWs. Supose a labor union made that threat! WORDS OF WISDOM The greatest Am of any nation ia the spirit of its people, and the greatest danger that can menace any nation Is the breakdown of that spirit —the fwill to win and the courage to work.—George B. Cortelyou. armies not only of Nazi Germany but also of those other European countries the governments of which have accepted Nazi dictation. In this struggle the anyed forces of the Soviet Union, with the heroic support of the entire population, have so acquitted themselves as to win the admiration of the liberty-loving peoples of the world and to earn a place in history oeside those Russian armies which over a century and a quarter ago did so much to rdin the planes of another aspirant to world conquest. "During the past year the American people, although themselves threatened by aggression from several directions, have gladly shared their arms and supplies with the Soviet Union. It is planned thst during the coming year these arms and sppplies will pour forth from our factories and countryside in an ever-widening stream until final victory has been achieved." Harold L. Ickes, Secretary of the Interior: "We are entering the century of i the common man. The free nationa of the earth will determine that it must be controlled by the common man. I do not care whether the head of the state be calle^ a president, an emperor, a king or s commissar. The important thing wil be whether the fate snd governance of the free nations of the earth—and we intend to make them all free—shall be in the hands of the people themselves, regardless of the name by which they shall call their leader." Wendell Willkie* "Minorities are rich assets of democracy, assets which no totalita-rian government can afford. Dictatorships must, of necessity, fear and suppress them. But, within the tolerance of a democracy, minorities are the constant spring of new ideas, stimulating new thought and action, the conetant source of new vigor. To suppress minority thinking and minority expression would tend to freeze society and prevent progress. For the majority itself is stimulated by the Samner State: Welles, Under Secretay of "The memory of man is sometimes short. We can none of us again afford to forget the lessons we have learned, that cooperation to win the victory is not enough; that there must be