Etnolog 18 (2008)
RAZVOJ MAJEV IN MLAJEV NA SLOVENSKEM
Gorazd Makarovi~
17
IZVLE^EK
Razprava obravnava vpra{anja: kaj so maji, mlaji in jurjevanja; kdaj so se pojavili; v katere prebivalstvene skupine so sodile te kulturne prvine; kak{ni so bili njihovi pomeni in razvoj. Klju~ne besede: folklora, folklorizem, jurjevanja, kurenti, maji, mitolo{ka {ola, mlaji, Slovenija, zeleni Jurij
ABSTRACT
The treatise addresses the following questions: what are may branches, maypoles and St George
festivals; when did they frst appear; to which population group belonged these cultural elements;
what were their meanings and how did they develop.
Keywords: folklore, folklorism, St George festivals, kurenti, may branches, mythological
school, maypoles, Slovenia, Green George
Imena
V Dalmatinovem prevodu Biblije je dvakrat uporabljena beseda maj v pomenu zelene listnate veje: Inu imate na pervi dan vseti ?adu, od lépih Drives, Palmove mladice, inu Maje od drives, kir imajo go?tu veje ... in: Snashite ta Prasnik s'Maji ... (Leviticus, 23. poglavje; Psalter, 118. psalm: Dalmatin 1584: str. 75, str. 309 verso). Ta beseda najbr` ni bila pogosto v rabi, ker v starej{ih slovenskih rokopisih in v Megiserjevem slovarju ni omenjena (gl. Mikhailov 2001: 79–135; Megiser 1603: 81, 87, 211). V novej{ih prevodih Biblije te besede ni ve~ (gl. Lv 23: 40 npr. v ljubljanski izdaji iz za~etka 20. stoletja: In prvi dan si vzemite sadja `lahtnih dreves in palmovih mladik in vej z listnatih dreves ... ali npr. v sulzba{ki izdaji iz poznega 19. stoletja: Und nehmet euch am er?ten Tage die ?chönsten Baumfrüchte, Palmzweige, und Zweige von großlaubigen Bäumen ...; Sveto pismo 1914 in Eß 1877).
Raba besede maj ka`e, da je v 16. stoletju v sloven{~ini `e bil znan izraz za pomladne veje za majska praznovanja, ne pri~a pa o mlajih. Vendar jih seveda ne izklju~uje, saj naj bi srednjevisoka nem{ka beseda meie vsaj tedaj `e pomenila (tudi) Maibaum (Loewe 1930: 92). V srednjeve{ki nem{~ini sta ustrezni besedi meie in meige oziroma sestavljenke z njima imele {e {tevilne pomene, vendar povezane z mesecem
Gorazd Makarovi~
majem in tedanjim pomladanskim praznikom prvega v mesecu ter tedanjim kra{enjem s pomladanskim zelenjem (gl. Lexer 1986: 136, 426).
V 17. stoletju je imela na Slovenskem beseda maj podoben pomen kot ime za trs, steblo (maj m, thyrsus , en selen mai; Stabej 1997: 174) in tako tudi v na{i sose{~ini (Thyr?us, Sztebelcze, koczen v?ake ver?ti trave; Belostenec 1740: 1211); prvi primer ka`e (tudi) na pomen za vejo majskega zelenja oziroma na védenje o {egah v zvezi z majskim zelenjem.
V 18. stoletju je tolma~eno slovensko ime Mai z nem{ko ustreznico Maybaum (Gutsman 1789: 519). Tedaj je v trojezi~nem slovarju zapisano tudi slovensko ime maja v `enski obliki in nem{ko tolma~eno kot Der Maybaum in latinsko kot Arbor fe?tivalis (Pohlin 1781: geslo Maja, e, ?h.). Ta oblika je bila ponekod na Bizeljskem v rabi v ~asu
18
med svetovnima vojnama in je znana tudi danes (gl. Po~kar 1998: 226, 470).
V 19. stoletju je beseda maj ob vzporednem imenu za mesec veliki traven pomenila obeljeno drevo (smreko), ki se postavlja najve~ o kresu in o sv. telesu, beseda mlaj pa ob pomenih za blato in mesec enako, vendar tudi igri namenjeno, v zemljo vtaknjeno leskovo {ibo; beseda mlaj~ek pa ni bila samo pomanj{evalnica znanih pomenov, ampak je pomenila tudi blagoslovljene cvetnonedeljske {ibe, ki so jih pred kresnim ve~erom potikali na njive (Pleter{nik 1894: 542, 588, 589). Na vednost, da je mlaj olupljeno drevo, najbr` ka`eta tudi (prevzeti) besedi majiti in majivec, ki pomenita lupljenje drevesnega lubja in tistega, ki to dela (Pleter{nik 1894: 543). Vsaj v sredi 19. stoletja je na Gorenjskem beseda maj pomenila tudi vsako namensko postavljeno drevo ali kol; v metli{ki okolici posebej {e znak prepovedi pa{e, na njivi ali pa{niku postavljen kol, ki je imel na vrhu pre~ko (Miklo{i~ 1867: 27).
Majenca je v Boljuncu in Dolini pri Trstu ime za pomladno prireditev prvega maja oziroma prve majske nedelje; na predve~er praznika tam postavijo samostojen visok drog, vrh katerega je pritrjena razli~no kra{ena borova ali ~e{njeva kro{nja; predmet ima ime maj (KLSI 1990: 254, 263; Majenca 1969). V Gori{kih Brdih so visoko brezo, prine{eno, samostojno postavljeno in okra{eno z vencem kola~ev in pomaran~, imenovali mej (Turn{ek 1946: 33). V Koritnem pri Jesenicah na Dolenjskem je bilo za prvomajski mlaj pred desetletjem zabele`eno ime majnik (Fototeka SEM: komentar k fotografji {t. 28603).
V slovenskem porabskem govoru je ime za mlaj majpan (Muki~ 2005: 185), kar je o~itno nastalo iz nem{kega imena Maibaum. Vendar so ga imenovali tudi bour, bore~, plojek (Kozar 1996: 82); prvi imeni ka`eta na drevesno vrsto, ki so jo (ob smreki) tudi uporabljali, tretje ime pa osnovno pomeni hlod. Samostalnik maj pomeni posekan gaber z limanicami za lov na brinjevke (Muki~ 2005: 185), kar najbr` ka`e na prenos imena z posekanega, okrasno obdelanega mlaja na podobno, vendar lovsko opremljen gaber. Seveda je tudi ime majpam, danes navadno v okolici Raven na Koro{kem (Oder 1992: 271), prevzeto iz nem{~ine.
V knji`ni sloven{~ini sta danes imeni mlaj in maj sopomenki, pomenili naj bi visoko smreko ali jelko z obeljenim deblom in zelenim vr{i~kom, postavljeno za okras (SSKJ 1994: 515, 560). Beseda mlaj ima sicer ve~ pomenov. Lahko je ime za blato, grez (Bezlaj 1982: 187), lunino meno, prvotno mlado luno (Snoj 2003: 406, 407). Izhodi{~ni
Razvoj majev in mlajev na Slovenskem
pomen imena za smreko z obeljenim deblom in zelenim vr{i~kom je najbr` mlado drevo (Snoj 2003: 407).
Pomena imen mlaj in maj se torej v dana{nji rabi nekajkrat prekrivata. Imeni lahko pomenita zelene veje, prenosljivo drevesce ali prene{eno in samostojno postavljeno, okrasno opremljeno drevo oziroma kro{njo vrh samostojnega droga. Vendar je za drevo in drog mnogo obi~ajnej{e ime mlaj, ki ga v tem pomenu rabimo v pri~ujo~em spisu. Defniciji maja in mlaja sta na podlagi dobljene analiti~ne podobe razvoja, razli~nih funkcij in pomenov prvega in drugega oblikovani v predpredzadnjem, posebnem poglavju pri~ujo~e razprave.
Evropski okvir
Najstarej{a srednjeve{ka pomladna, zlasti majska praznovanja so izpri~ana pri francoskem visokem plemstvu v 13. stoletju; ob igrah in plesih so obsegala (pogostoma v ljubezenskih parih) jahalne izlete (pojezde) oziroma sprehode v gozd ali v naravno okolje, odkoder so se udele`enci vra~ali okra{eni s pomladnim zelenjem ali pa so domov prina{ali maje, tj. listnate veje ali tak{na drevesca. Ta navada se je v francoskih de`elah v 14. stoletju in v Flandriji od srede 15. stoletja raz{irila tudi med drugimi plastmi plemstva; vsaj v 16. stoletju se je ob majskih serenadah uveljavljalo postavljanje majev na okna deklet (tudi kot del vasovanj na lestvi) med bogatim me{~anstvom (gl. Hansen 1984: str. 55, 57, 269, prim sl. 35–52). O idealnem modelu poznosrednjeve{kega majskega kitenja ljudi s pomladnimi vejami najbolj pri~a sijajna upodobitev francoskega dvornega majskega pojezda mladih, naslikana med letoma 1411 in 1416 (gl. Longnon, Cazelles 1989: sl. 6, komentar na str. 176; Hansen 1984: 200). Tri dame nosijo malahitno zelene “majske” obleke, glave imajo oven~ane z zelenimi listnatimi vejicami, njihovi konji imajo listnato zeleno opremo. Drugi udele`enci imajo podobno oven~ane glave, skoraj vsi imajo {e okrog ramen ovite zelene veje. Sicer je bilo prina{anje majev, listnatih vej ali zelo mladih drevesc, najprej izpri~ano iz za~etka 14. stoletja, navadno preprostej{e. Iz pomladnega gozda so jih gosposki mladeni~i nosili pe{ ali na konju, pri pojezdih so jih lahko nosile tudi dame, ki so jih dobivale kot darilo, znak naklonjenosti, (gl. Hansen 1984: sl. 35–52 na str. 76–83). Kako so v zgodnjem novem veku ob vasovanju v mestih prina{ali maje, nazorno ka`e upodobitev na ilustraciji za mesec maj v famskem horariju iz za~etka 16. stoletja (gl. Hansen 1984: sl. 51 na str. 82, str. 57, 234, 235). Po visoki lestvi, prislonjeni k oknu v prvem nadstropju, pleza gosposko oble~en mladeni~, v roki dr`i maj, pomladansko vejo za dekle. O mestnem strpnem odnosu do te {ege pri~a mladeni~ev spremljevalec, glasbenik s pi{~aljo in bobnom, ki vasovalca s serenado naznanja dekletu. Na podlagi tak{nih {eg je v poznosrednjeve{kem gosposkem okolju dobila zelena barva simboli~en pomen nove ljubezni ali zaljubljenosti (Huizinga 1991: 111, 261).
Mlada, prenosna drevesca so bila `e zgodaj ena od oblik majev. Proti koncu srednjega veka je iz njih nastala {e vzporedna nova, zelo poudarjena oblika – samostojno postavljeno drevo, ki je bilo na panju podrto, prine{eno, okra{eno in na novem mestu samostojno postavljeno; slovensko je najve~krat imenovano mlaj. Sodil je v plemi{ko ali bogato me{~ansko okolje in je, kot pri~ata npr. njegovo nem{ko ime Maibaum ali
Gorazd Makarovič
angle{ko maypole, spo~etka sodil v majska praznovanja. Nastal je kot trajneje vidna kombinacija poudarjenega izraza naklonjenosti in majske veje ali dreve{~ka, prine{enega na okno ali pred hi{o dekletu; prina{anje in postavitev mlaja sta seveda terjala skupino sodelavcev in neprimerno ve~je stro{ke kot prina{anje dreve{~ka. V jeseni srednjega veka je bilo postavljanje mlajev sicer {e redkost; najstarej{a upodobitev mlaja je francoska in sodi med leti 1422 in 1425 (gl. Hansen 1984: 269). Na enem od zgodnjih francoskih upodobitev vidimo, da je bila priprava in postavitev mlaja tedaj zahtevno vrtnarsko opravilo (gl. Hansen 1984: str. 77, sl. 40, komentar na str. 222). Mlaj ni le preprosto postavljen v izkopano jamo, ampak ga dr`i pokonci poseben podstavek. Tvorijo ga trije plitvi, stopni~asto drug na drugega postavljeni valji s pletenimi stenami, napolnjeni z zemljo. Steblo precej visokega mlaja krasi svedrast motiv, ki pomeni najodli~nej{i les (gl. poglavje Funkcije in pomeni). Proti vrhu so stopni~asto, od ve~jega k manj{emu, vodoravno razporejeni trije ko{ati, pravilno obrezani koluti listja, podprti s pali~astimi obro~i, s katerih na vrvicah visijo rde~e krogle. Na vsakem obro~u jih je po deset, kar ka`e na {tevilsko simboliko, ki najve~krat pomeni popolnost, vseobse`nost, kar temelji na predstavah o desetih bo`jih zapovedih.
Prazni~ni pomladni ~as je bil za plemstvo, in vsaj v 15. stoletju tudi `e za bogato me{~anstvo, v mesecu aprilu in maju (gl. Hansen 1984: 57). Vsekakor je obdobje dru`bene mobilnosti ob iztekanju srednjega veka in v zgodnjem novem veku vplivalo na {irjenje posvetnih pomladnih praznovanj dru`beno in zemljepisno, tako da so tudi maji in mlaji v novem veku postopoma pri{li v navado marsikje po Evropi (gl. npr. Hazlitt 1995: 397–406; Moser 1961: passim; Burke 1991: 33, 145, 146, 156, 170, 175, 210).
Vendar velja zapisano ve~inoma za nekme~ko prebivalstvo; to seveda ne pomeni, da teh praznovanj ta ogromno ve~inski del ljudi ni poznal. V poznem srednjem veku so se nadaljevali intenzivni stiki kme~kih podlo`nikov s fevdnimi upravniki ob oddajanju dajatev; vsaj v tem ~asu so se mo~no okrepili stiki z mesti, saj so ob vedno ve~jem pretvarjanju naturalnih dajatev v denarne zlasti mestni sejmi in odjemalci kmetu omogo~ili dobiti potreben denar. Stiki skoraj vseh plasti in vrst prebivalstva pa so bili v cerkvah. Ob ve~jih dajatvenih dneh se je kme~ko prebivalstvo tudi veselilo. Sicer so bile posebne prilike za kme~ka veselja~enje veliki cerkveni prazniki, predvsem pa pro{~enja, na katerih so se prepletale in med razli~nimi dru`benimi plastmi ve~krat prena{ale cerkvene in posvetne kulturne prvine in pojmovanja.
Za nastanek evropskih visokosrednjeve{kih majskih praznovanj s pomladnim zelenjem so bile odlo~ilne naravne spremembe ter soodnos plemi{kega pojmovanja `ivljenja in ravni stanovanjske kulture. Kriti~en pregled je nedvoumno pokazal, da so domneve o kontinuiteti z anti~nimi podobnimi praznovanji zmotne (gl. Kramer 1983; Moser 1961; prim. Hazlitt 1995: 397–406); enako velja celo za upodobitve mesecev in podobno celo za pesmi o pomladi (gl. Golob 1985: passim in izrecno str. 32, 33). Posebej je treba omeniti le zmotno prezgodnje interpretiranje stvarnega vira glede mlajev. V znamenitem slovarju srednjeve{ke latin{~ine (Charles du Fresne du Cange, Glossarium ad scriptores mediae et infmae latinitatis) je beseda maius tolma~ena kot arbor maialis, mlaj; dejansko viri sporo~ajo le pomladno kra{enje hi{ z vejami (gl. Moser 1961: 123). Nastalo je zmotno mi{ljenje, naj bi `e leta 1257 poznali postavljanje mlajev pred hi{e
Razvoj majev in mlajev na Slovenskem
deklet; pri{lo je v strokovno slovstvo, odkoder je bilo prevzeto tudi na Slovenskem (gl. Navratil 1890: 98; Kuret 1989: str. 282, opomba na str. 575).
Starej{a pri~evanja o majih na Slovenskem
Najstarej{a besedna pri~evanja o vite{kih predstavah praznovanja pomladi oziroma meseca maja na Slovenskem so v opisih dveh vite{kih iger in turnirja, ki so bili leta 1224 v Bre`ah pred velikim kne`jim zborom, sklicanim 6. maja, ko se je vr{il {e turnir, in leta 1227, ko so bile vite{ke popotne igre. V avtobiografsko pesnitev Frauendienst, ki je sicer nastala {ele leta 1255, jih je vklju~il nem{ki vite{ki pesnik Ulrich von Liechtenstein, ki je sodil med vodilne {tajerske plemi~e in je hodil po slovenskih krajih; pesnitev je sicer za slovensko zgodovino znamenita zlasti zaradi pri~evanja o slovenskem de`elnem jeziku, ki ga je govoril koro{ki vojvoda, ko je Ulricha pozdravil Buge waz primi, gralva Venus (gl. Kos 1928: {t. 398, 456; prim. Kos 1997: 60–74). V Bre`ah so vite{ke igre trajale med 26. aprilom in 5. majem pred mestom, na grandioznem turnirju naslednjega dne pa naj bi sodelovalo ve~ kot 337 vitezov iz najmanj {tirih de`el. Vite{ke igre na poti na ^e{ko je izzivalec Ulrich, maskiran v podobo Venere, za~el v Mestrah dan po vite{kem prazniku, 24. aprilu, dnevu sv. Jurija. Prvega maja je pri{el do Vrat nad dolino Ziljice in istega dne je lomil kopja z vitezi; tako naj bi skupno v naslednjih dneh na Koro{kem dvobojevalci zlomili nad sto kopij. Ne glede na obi~ajna pretiravanja opis vendarle ka`e nastopa{ki smisel vite{kih iger (zlasti pred damami), pri katerih se sre~ata konjenika s {ibkimi kopji, ki se zlomijo, ~e nasprotnike le dobro zadene{. Avtor je izrazil tudi vite{ko ob~udovanje pomladi, ko je omenil, da se na dan sv. Filipa, tj. prvega mese~nega dne, odpre maj, ko se olistata gozd in divjina v prekrasno pomladno obleko (... reht an sand Philippen tage, / so der maye alrerst in gât / und daz der walt geloubet stât / und ouch diu heid hât an geleit / ir wunneclîches summercleit; navedeno po Stejskal 1985: 70). Ulrich je potoval z dvanajstimi vite{kimi spremljevalci; vsi so bili popolnoma opravljeni majskozeleno (maienvarbe, grüene), tudi konjska prekrivala so bila tak{na (gl. Kretzenbacher 1955: 243, 244). Na pomladni, dostikrat majski ~as vite{kih iger ka`ejo tudi nekatere upodobitve vite{kih dvobojevalcev iz ~asa okoli preloma 15. in 16. stoletja (gl. Turnirska knjiga 1997: npr. iluminacije z rokopisnim o{tevil~enjem 44, 45, 48), na katerih imata oba, sicer zelo druga~e opravljena viteza okrog {lema ovito zeleno listnato vejico, podobno, kot so oven~ani udele`enci pojezde na ilustraciji za mesec maj v Sijajnem horariju vojvode berryjskega (gl. Longnon, Cazelles 1989: sl. 6, komentar na str. 176).
Maj je bil seveda tudi v mestih znan pomladni termin. Tako so tega meseca npr. v Ljubljani med ~olnarji pripravili posnetek vite{kih iger v dvobojevanju in hitrosti. Po Valvasorjevem poro~ilu iz leta 1689 se je to zgodilo leta 1092. (Valvasor 1689: III. del, 11. knjiga, str. 685). Natan~na letnica ka`e, da je poro~evalec v ~asu, ko na te igre ni bilo ve~ spomina, imel v rokah zapis, na katerem je zmotno prebral {tevilko na drugem mestu. Nagrade, ki so bile namenjene zmagovalcem, tovor vipavca, trije vatli sukna in par nogavic, skupaj z drugimi okoli{~inami ka`ejo, da so bile igre ob koncu 15. stoletja ali glede na verjetnej{e zmotno branje druge {tevilke, ob koncu 14. stoletja.
Gorazd Makarovič
Podoben odnos do pomladi je vsebovan v nem{kih vite{kih ljubezenskih pesmih, ki sta ju zlo`ila plemi~ z @ovneka v Savinjski dolini (najbr` Konrad, izpri~an med letoma 1220 in 1241; vsekakor je pesem nastala v 13. stoletju; gl. Janko 1997: 13, 14, 29) in Ostrovr{ki iz plemi{ke rodbine, izvirajo~e s Svibnega (najbr` Leopold, izpri~an med letoma 1246 in 1279, ali njegov brat Henrik, izpri~an med letoma 1250 in 1276; gl Janko 1997: 19, 53). V pesmih sta omenjena slana in nenadni sneg, ki sta pobrala ljubo majsko cvetje, in dobrodo{lica mesecu maju, ki od`ene zimske skrbi in `alosti (gl. Janko 1997: 32, 33 in 54, 55). Seveda ne gre za ni~ izjemnega, ampak za standardno vite{ko pojmovanje pomladi, ki je npr. ve~krat izra`eno v visokosrednjeve{ki vagantski poeziji, zapisani v prvi polovici 13. stoletja najbr` na Zgornjem [tajerskem. V teh pesmih je pomlad povezana s koncem mraza, `alosti, zime in z ljubeznijo, tudi dolo~neje z mesecem majem, s son~no toploto in pomladnim zelenjem, npr. v odlomku v teko~em prevodu Primo`a Simonitija @e se sladka vigred smeje, / ne {e v maju, malo preje, / sonce svetle `arke seje, / ko dekle, lepó brez meje, / gre med zelene~e veje / in na `veglo piska (Carmina 1976: gl. str. 10–17, 81–89). V srednjeve{kem vite{kem okolju je imelo praznovanje pomladi druga~en pomen kot v kme~kem okolju, kjer je zima prinesla manj napornega dela in po~itek, pomlad pa spet poln delovni napor. V vite{kem okolju je pomlad pomenila konec zimskega `denja ob kaminskih ognji{~ih v temnih in mrzlih grajskih prostorih (okna so bila majhna in slabo zapirana z neprozornimi naoknicami, njihova delna zasteklitev in postavljanje ogrevalnih lon~enih pe~i se je uveljavilo {ele proti koncu srednjega veka) in zeleno olistale veje, maji, so bili zanesljiv znak lep{ega in udobnej{ega `ivljenja (gl. npr. Brunner 1981: 43–47).
Najstarej{e upodobitveno pri~evanje o majih na Slovenskem je freskantska upodobitev iz srede 15. stoletja na oboku grajske kapele na Turjaku (gl. sl. 1). V vrsti svetnikov je upodobljenec v plo{~nem oklepu in s praporom z rde~im kri`em na belem polju; okoli{~ini sta atributa sv. Jurija, vzora in za{~itnika vitezov, oboro`encev in drugih (gl. npr. Ferguson 1961: 122, 170; Metford 1983: 108; Sachs 2005: 133; Schauber 1992: 174, 175; Seibert 1989: 129; Wimmer 1990: 31; Oswald 1984: 154). Svetnik dr`i v desnici zeleno vejo, kar je po vednosti pisca teh vrstic ikonografska redkost. V zgodbah o tem svetniku od Zlate legende Jakoba de Voragine naprej ni zveze sv. Jurija s tak{nim predmetom. Toda upodobljen~eva dr`a je tak{na kot na nekaterih srednjeve{kih upodobitvah plemi{kih prina{alcev pomladnih listnatih vej (majev) za prvomajski dan (gl. Hansen 1984: str. 76, sl. 35, 36, str. 78, sl. 44); in praznovanje sv. Jurija je seveda teden pred prvim majem. Zato je upravi~en sklep, da je na turja{ki freski sv. Jurij pojmovan kot prina{alec pomladi oziroma kot vitez, ki nosi maj. God tega svetnika je datumska posebnost. Postavljen je na najpoznej{i dan, ko se {e lahko za~ne premi~ni praznik velika no~, ki so jo ponekod {teli `e na veliki petek, drugod na veliko soboto (gl. npr. Stipi{i} 1985: 189, 241). Zato na Slovenskem severno od Drave, na ozemlju, ki je sodilo k salzbur{ki nad{kofji, pade Jurijev god na 23. aprilski dan; ju`no od Drave, na ozemlju, ki je sodilo k akvilejskemu patriarhatu, dan za tem; najbolj pozna velikono~na nedelja je bila seveda povsod 25. aprila. V tistih izjemnih letih, ko sta se praznika datumsko prekrila, so tedaj seveda praznovali veliko no~; sicer pa je po koledarskem obmo~ju, v katerem so se gibali premi~ni velikono~ni datumi, Jurijev dan pomenil prag in pripravo posvetnih plemi{kih praznovanj, ki so bila pomembna zlasti
Razvoj majev in mlajev na Slovenskem
prvega maja, in hkrati pomemben podlo`ni{ki dan, ko so za~eli s pa{o in dajali mlado drobnico za plemi{ke pojedine.
Dolo~nih srednjeve{kih upodobitev prina{anja majev na Slovenskem doslej sicer ne poznamo. Vsaka upodobljena veja ali izpuljeno drevo seveda ni maj, in mladeni~, ki ima nekaj tak{nega v rokah, je navadno personifkacija pomladi (gl. npr. Makarovi~ 1995: sl. 1, levo zgoraj). Omeniti je treba le cerkveni freskantski upodobitvi mesecev aprila in maja v Hrastovljah iz leta 1490, ki ju predstavljata mladeni~a. Ker ima eden ob palici {e kroglo, drugi pa me~ in ker oba sedita, gre le za personifkaciji pomladnih mesecev.
Kot je omenjeno v poglavju Imena, je beseda maj (v pomenu listnate veje) v sloven{~ini prvi~ izpri~ana leta 1584 v Dalmatinovem prevodu Biblije, v {e {ir{em
23
pomenu (steblo ali trs) pa v 17. stoletju. Ob~e znano kra{enje za telovo s pomladnim zelenjem, torej z maji (in drevesi, br`~as mlaji), je omenil Janez Svetokri{ki v slovenski pridigi, objavljeni leta 1707: ... kaj pomeni, de po ga??ah selena drive??a, po pótih lepu dishezhe seheliszhe, inu pi??ane ro??izhe ?e vidio pottro?ene (Svetokri{ki 1707: 363). Vendar so vsaj nekatera cerkvena praznovanja z zelenjem gotovo starej{a od Dalmatinovega prevoda. Vsaj v visokem srednjem veku so bile tudi na Slovenskem v navadi procesije na cvetno nedeljo in vsaj v 15. stoletju tudi telovske procesije; v srednjem veku je bila uveljavljena navada stlanja cvetja in zelenja na procesijsko pot (gl. U{eni~nik 1920: 174–176). Poseben poudarek pomenu zelenih vej je bilo dolo~ilo o majih v novem rimskem misalu, tiskanem leta 1596 po sklepih tridentinskega koncila, ko je bilo hkrati odpravljeno dotlej na Slovenskem veljavno oglejsko liturgijsko obredje. Po novem predpisu je bilo treba blagosloviti zelene veje, ki so jih nosili v cvetnonedeljski procesiji, ~e so bile palmove, olj~ne ali tudi drugih dreves (U{eni~nik 1920: 147). To je bil temelj nastanka razli~nih {eg in verovanj v zvezi s cvetnonedeljskim zelenjem oziroma butaricami, ki so dosegle vi{ek raznolikosti in mno`i~nosti v kme~kem okolju v 19. stoletju (gl. Kuret 1989: 114–142). Prenos verovanja v posebne mo~i tak{nih majev oziroma blagoslovljenega lesa v kme~ke {ege je najbr` nastal kmalu po omenjenem dolo~ilu; `e v poznem srednjem veku so namre~ bile teofori~ne procesije dejanja toliko cerkvene kot politi~ne skupnosti, ker so se jih nasploh skupaj udele`evali zoper vsa zla in nesre~e, zlasti zoper kugo in lakoto in za dobrine, kot je dobra letina ali zmaga nad sovra`niki vseh vrst (gl. [agi - Buni} 1984: 125, 126), ob telovskih procesijah so dostikrat pripravljali {e razne obhode in igre (Burke 1991: 157).
Kot je razvidno iz ustreznih evropskih upodobitev (gl. Hansen 1984: sl. 35–52 na str. 76–83), so `e zgodaj za maje lomili manj{e zelene nesomerne veje, vendar tudi glede na navpi~no osrednjo os somerna, okoli meter visoka drevesca. Zadnja so bila osnova za nastanek mlajev, podrtih in prene{enih dreves. Ob teh so na Slovenskem izpri~ane tudi vmesne oblike. Posebna vrsta velikega nosilnega maja, mlajskega dreve{~ka, je opisana v poro~ilu, ki velja vsaj {e za za~etek 19. stoletja za ^rnomelj, torej predvsem za mestno okolje. Tam so v naklju~nih ve~letnih presledkih na zadnjo aprilsko nedeljo imeli pomladno ali majsko praznovanje (Frühlings – oder Maifest). V soboto so posekali vitko jelko ali topol, jo/ga olupili in okrasili. Na deblo so pritrdili pre~ki, nanju so dekleta ovesila vence in raznobarvne tekstilne kose. To majsko drevo
Gorazd Makarovič
(Maibaum) so nato nosili v sprevodu; imenovali so ga zeleni Jurij, enako kot v brezovo zelenje ovitega mladeni~a, ki je hodil za njim. Po koncu sprevoda so drevo naslonili na najvi{jo hi{o v trgu (Kapelle 1839; Turn{ek 1964: 13, 14; Marolt 1936: 20, 21). Opis krasitve maja ustreza baro~nim mlajem, pomembna razlika je v tem, da so ga le nosili in ne tudi samostojno postavili. Na fotografji iz ~asa med svetovnima vojnama vidimo tak{en nosilni maj, ki je bil napravljen po omenjenem opisu (gl. Orel 1944: sl. 169 na str. 333) in po posnetku v flmu Metoda Badjure Pomlad v Beli krajini iz leta 1952 je bilo to precej visoko, v spodnjem delu gladko okle{~eno brezovo drevesce, ki je imelo pod vr{i~em privezan trak in dolgi stranski pali~ni nosilni opori; maj so morali zavoljo te`e nositi trije fantje (gl. Dular 1980: fotografja na str. 55).
Posebna, vmesna oblika med preprostimi maji in mlaji so tudi nekatere
24
cvetnonedeljske butare. Ka`e na dodaten ali drug pomen, ki so ga dobile vsaj po prvi svetovni vojni, ko so jih marsikje delali (in delajo) v osnovni obliki mlaja: imajo dolg gladek spodnji del in ko{at vr{i~ek iz razli~nih zelenih vej. Fotografja iz leta 1936 ka`e tak{ne, okoli pet metrov visoke butare v Tr`i~u (gl. Kragl 1936: 415). V nekaterih vaseh ob kamni{ki Bistrici so bile pred drugo svetovno vojno tak{ne butare iz leskovih ali jel{evih palic do sedem metrov dolge in na njih so, podobno kot na mlaje, privezovali jabolka, fge in redkeje pomaran~e (Pajsar/@idov 1991: 172). V tem ~asu so podobne, po tri metre visoke butare (snope) delali po nekaterih koro{kih vaseh (Oder 1992: 269). V Podhomu pri Bledu so bile tedaj tak{ne butare, begance, ve~krat tako visoke, da so jih morali nositi po trije (Zupan 1995: 175). Sevni{ki `upnik je proti koncu 20. stoletja prirejal tekmovanja cvetnonedeljskih pu{lcev; najve~ji so merili tudi do {est metrov (Ter~elj 1989: str. 173, sl. na str. 174). Na predstave o mlaju je bilo naslonjeno tudi cvetnonedeljsko tekmovanje med kmetijami v Me`i{ki dolini v obdobju med svetovnima vojnama. Napravljali so butare iz ivinih {ib, dolge tudi do 20 metrov, kra{ene z drenom, zelenim pu{panom, jabolki, pomaran~ami, belimi, rde~imi ali modrimi trakovi; na vrh je sodil kri`, monogram IHS ali kaj podobnega (Kotnik 1943: 65). Zdi se, da so tak{ne oblike predvsem tekmovanja med povsem individualiziranimi kmetijami ali vasmi, zlasti izrazi identitet, in da so hkrati obratno sorazmerna z verovanji v ~ude`no mo~ blagoslovljenega pomladnega zelenja oziroma lesa blagoslovljenih butar, ki se je prej kazala v dajanju delov teh predmetov na sadna drevesa, v njive, vinograde, v hi{o, ka{~o in druga gospodarska poslopja, v mast in setveno zrnje, pokladanju `ivini, u`ivanju za zdravilo, za`iganju zoper hudo uro, kar vse naj bi imelo varovalne in dobrodejne u~inke. Seveda pa so bili v 19. stoletju in marsikje tudi pozneje naj{tevilnej{i preprosti maji, zlasti olj~ne vejice za cvetno nedeljo, poredkoma pa tudi na kak drug cerkveni praznik. Tako je npr. v prvi polovici 20. stoletja v Sv. Juriju ob Taboru vedno na god cerkvenega patrona neki mo`ak v cerkev prinesel zeleno bukovo vejo in jo ves ~as med ma{o dr`al pri sebi (Turn{ek 1946: 22); vsekakor gre za pomladanski maj, ~eprav je bil tak{en na~in njegove rabe v tem ~asu izjema.
Pomembnost cerkvenih majev na telovo, na praznik sv. re{njega telesa, ki pade na prvi ~etrtek po prazniku Svete trojice, sodi vsaj v konec srednjega veka; kdaj pa so se na ta dan maji uveljavili v posvetnem okolju, ne vemo. Marsikje je bila navada kra{enja oken z brezovimi ali trepetljikovimi vejicami in prina{anje domov tak{nih vejic, tudi
Razvoj majev in mlajev na Slovenskem
jel{evih, ki so krasile pot telovske procesije, zelo raz{irjena vsaj v drugi polovici 19. stoletja, najve~ sicer v kme~kem okolju (gl. Turn{ek 1946: 79–88). Tudi ponekod v ljubljanski okolici so pred drugo svetovno vojno ob poti, kjer je {la telovska procesija, potaknili brezove veje (Pajsar/@idov 1991: 174), v Podhomu pri Bledu je {e znano zatikanje jesenovih vejic za okenske mre`e za ta praznik (Zupan 1995: 176), ponekod v Ro`u {e danes za telovo natrgajo brezove veje, ki krasijo procesijske evangelijske postaje pred cerkvijo in jih prinesejo domov (Fister 1985: 144).
Pri~evanja omenjajo skoraj samo agrarna okolja. Vendar je bilo kra{enje hi{ z mladimi brezami znano v pode`elskih trgih in mestih, tudi v Ljubljani (Turn{ek 1946: 88), in predvsem v tak{nih dru`benih okoljih bi najbr` lahko iskali tradicijo opremljanja hi{ z maji, ki br`~as sodi na Slovenskem vsaj v zgodnji novi vek.
25
Pomemben praznik, ki so ga ozna~evali z maji, so bile binko{ti. Na ta praznik so vsaj `e v drugi polovici 19. stoletja v Ro`u krasili okna, vrata in nabo`na znamenja z maji, mladimi brezicami in brezovimi vejami ([a{el-Ramov{ 1936, str. 31, {t. 43). V Tr`i~u in v {kofjelo{ki okolici in v @eleznikih so vsaj {e ob koncu 19. stoletja krasili hi{na okna z lipovimi vejicami (Kragl 1936: 418; Turn{ek 1946: 70). V ta namen so vsaj v tem ~asu ponekod rabili {e vejice nagnoja, akacije, jesena ali cveto~i divji kostanj (Turn{ek 1946: 70). Sicer je marsikje na Koro{kem bilo vsaj v prvi polovici 20. stoletja na binko{tno soboto v navadi kra{enje hi{nih oken in vrat z lipovimi ali bukovimi vejicami (Turn{ek 1946: 64). V Ro`u je {e znano binko{tno kra{enje hi{nih vrat z lipovimi ali brezovimi vejami (Fister 1985: 144). Tudi v nekaterih koro{kih vaseh na slovenskem dr`avnem ozemlju na binko{tno soboto {e dado na okna cvetlico ali lipovo vejico (Oder 1992: 271). Podobno je v Podhomu pri Bledu {e znano binko{tno kra{enje oken z lipovimi vejicami (Zupan 1995: 176). V prvi polovici 20. stoletja so marsikje na Gorenjskem, Dolenjskem in Koro{kem na binko{tno soboto zatikali za okna ali prislanjali k vratom zelene brezove ali lipove veje Sicer so bile tedaj ponekod v navadi tudi jesenove in {ipkove veje. Rastlinske vrste, ki so rabile za maje, torej niso imele dolo~nej{ega pomena. Razlage tega kra{enja so bile v kme~kem okolju razli~ne, najve~krat povezane z binko{tnim praznikom oziroma Svetim duhom, ki naj bi sedal na veje in hi{i prinesel blagoslov (gl. Orel 1944: 337); gre torej za spoj cerkvenega praznika in doma~ih hi{.
Kdaj so maji pri{li v posvetno rabo v kme~kem okolju, ne vemo; vsekakor so bili {e v prvi polovici 20. stoletja najve~krat povezani s cerkvenim praznovanjem oziroma blagoslovom. Pomembno lo~nico, ki bi omogo~ala kme~ki sprejem te {ege v posvetni namen, zlasti za izraz naklonjenosti do deklet, bi lahko pomenila razglasitev osebne svobode leta 1782, hkrati z nara{~ajo~o individualizacijo kmetij, ki je zahtevala samostojnost odlo~anja in ve~jo samozavest. Vsekakor so bili kme~ki maji sredi 19. stoletja `e precej obi~ajni, ~eprav {ele v ta ~as sodi poro~ilo iz leta 1854, ki prvo omenja rezanje zelenih vej za opravo zelenega Jurija, saj ga je `e opravljala kme~ka mladina, stara 10 do 16 let (gl. Marolt 1936: 5, 94). Vsaj {e za konec 19. stoletja velja izro~ilo o zelenem Juriju, ki je v Adle{i~ih in na Vinici na jurjevo, teden pred prvim majem, jahal na konju in nosil na rami okra{eno brezo (Turn{ek 1964: 16). Ker je v tej vlogi posamezno nastopal odrasel fant in ker je bil njegov atribut tudi (lesena) sablja, gre za
Gorazd Makarovič
podoben videz, kakr{nega je imel poznosrednjeve{ki plemi~, ki je prinesel maj v grajsko okolje. Vendar poro~ilo ne vsebuje drugih prvin, ki bi dolo~neje kazale na spomin o predstavi o tak{nem mestnem ali grajskem pomladnem obi~aju in je tak{en jezdec br`~as le inovacija, nastala na podlagi predstav o sv. Juriju na konju.
Veselju nad pomladjo, pomladanskemu kra{enju z zelenimi vejami, maji, so v kme~kem okolju ve~krat dajali dodatne pomene. Po poro~ilu, ki velja vsaj {e za sredino 19. stoletja, so na Jurjev ve~er za simboli~no varovanje `ivine pred ~arnim zlom v Babincih pri Ljutomeru s {ipkovimi vejami opremili hlevska vrata in poti, po katerih je {la `ivina naslednji dan na (prvo) pa{o (gl. Turn{ek 1946: 17, 18). Ponekod v Prekmurju so pred drugo svetovno vojno na prvi maj krasili dvori{~na vrata z raznim zelenjem, zlasti s ~ren{o (Turn{ek 1946: 32).
26
Danes za prvomajsko praznovanje krasijo del Boljunca, kjer postavijo mlaj, s topolovimi vejami (KLSI 1990: 254). Vsaj v konec 19. stoletja se`e ustno izro~ilo, po katerem so v bli`nji Dolini prvega maja na va{ki studenec privezali topol v znak, da se bli`a majenca, prva majska nedelja. Vas so tedaj krasili s {tevilnimi (pa~ majhnimi) zelenimi gabri (Majenca 1969: 2, 3). Druga~en pomen so imele vsaj v prvi polovici 20. stoletja {ipkove veje v Halozah, kjer so jih vsaj na jurjevo uporabljali kme~ki gospodarji (Kotnik, 1943: 62), ker so jih privezovali le na okna ali v Prekmurju (Turn{ek 1946: 22), ker so jih zatikali na vrata. Vendar vrsta rastline ni bila odlo~ujo~a. V Nedelici so npr. v ta namen tedaj uporabljali cveto~o ~renso ali njeno listje (gl. Turn{ek 1946: 22). Pred drugo svetovno vojno so po nekaterih vaseh v radgonski okolici za jurjevo na njive zatikali {ipkove veje ([arf 1982: 94).
Nekaj izpri~anih oblik kme~kih dajanj majev na binko{ti in ob drugih prilikah ka`e tudi na odnos do deklet oziroma na enak pomen, kakr{nega so imeli pomladni maji v zgodnjem novem veku v plemi{kem in delno me{~anskem okolju. Ta pri~evanja veljajo vsaj {e za konec 19. stoletja. V dobrepoljski dolini so fantje dajali lipove vejice samo na okna tistih hi{, v katerih so bila njihova dekleta. Na tem obmo~ju ka`ejo {e mo~neje na pomen odnosa do deklet negativni znaki na ta dan: na okna deklet, s katerimi so bili v zameri, so dali trnje; ponekod na [tajerskem pa koprive (gl. Orel 1944: 337). Slednje je {e v spominu v vaseh radgonskega okoli{a, kjer so nepriljubljenim dekletom v ~asu pred drugo vojno opletli okna s koprivami ([arf 1982: 94).
^eprav je bilo pomladansko praznovanje najbolj intenzivno ob pomembnih praznikih okoli prvega maja, jih je bilo nekaj tudi na ta dan. Po zapisu, ki velja vsaj {e za sredo 19. stoletja, so v kr{ki okolici fantje na prvi maj nosili dekletom maje, ~e pa so se jim dekleta zamerila, so jim tedaj dali trnje (Navratil 1890: 98). Podobno so vsaj v prvi polovici 20. stoletja ponekod v Gori{kih Brdih fantje na prvo majsko soboto pono~i tak{nim dekletom pred vrata postavili robido in koprivo (Turn{ek 1946: 33). V Dolini pri Trstu so vsaj `e ob koncu 19. stoletja na prvi maj fantje dekletom lahko pripeli majhne ~e{nje (Majenca 1969: 2, 3). Podobna dejanja na ta dan bi spominjala na srednjeve{ke majske maje. Ker pa zadevna pri~evanja sodijo le v mlaj{i ~as, ne vemo, ali gre za posnemanje tradicije vi{jega dru`benega okolja ali za izraze pomladnih ~ustev, kakr{ni so si zavoljo enakih motivov podobni in spet in spet razmeroma samostojno nastajajo v {tevilnih kulturah in ~asih.
Razvoj majev in mlajev na Slovenskem
Pri~evanja torej ka`ejo, da so maje na Slovenskem uporabljali `e v visokem srednjem veku; da so jih najprej imeli v vi{jih dru`benih plasteh; da so pri{li v zavest in rabo kme~kega prebivalstva zlasti s cerkveno rabo, da so imeli maji razli~ne posvetne in cerkvene pomene in da so do`iveli vrhunec raznolikosti in mno`i~nosti v novi kme~ki kulturi 19. stoletja, nastali na temelju, ki so ga tvorili predvsem osebna osvoboditev, individualizacija kmetij ob agrarno tehni~ni revoluciji in zemlji{ka odveza.
V precej ohlapni koledarski zavesti so z maji praznovali pomlad na razli~ne dni. Cerkveni pomladni prazniki so odvisni od premi~nega praznika velike no~i. V bolj posvetni koledarski zavesti, ki je bila seveda tudi naslonjena na cerkveni koledar, so marsikje imeli za pri~etek pomladi dan sv. Jurija, kar je nadaljevanje plemi{ke tradicije praznovanja godu tega vite{kega zavetnika. Leta 1841 je bilo med bene{kimi Slovenci
27
zapisano, da na dan sv. Jurija praznujejo prihod pomladi in da gredo teden pozneje, na prvi dan maja (majnik), oven~ana dekleta in oro`ane `ene v cerkev (Sreznjevski 1978: 191). Ker tega dne, ko godujeta apostola Filip in Jakob, ni cerkveni praznik (seveda, ~e ne pade na nedeljo), ka`e to sosledje na praznovanjsko zvezo obeh dni, ~eprav seveda ne vemo, kdaj in v katerem dru`benem okolju se je to najprej zgodilo. Sicer je tudi marsikje drugod v kme~kem okolju vsaj `e v 19. stoletju dan sv. Jurija pomenil za~etek pomladi, npr. na Koro{kem in na [tajerskem (Turn{ek 1946: 6, 10, 17). Vendar je bila med prazni~nimi dnevi gospode in delovnih ljudi razlika; prvi so lahko praznovali kateri koli dan, drugi pa so ob delavnikih morali delati in jim je bil prazni~ni dan le orientacija za najbli`ji nedelovni dan. Tako so tudi v mestu ^rnomlju po poro~ilu izpred srede 19. stoletja praznovali jurjevanje zadnjo aprilsko nedeljo, {entjurjevo nedeljo, torej v terminu 1–6 dni pred prvim majem, ker na delovnik niso imeli ~asa za slavje (Kapelle 1839).
Starej{a pri~evanja o mlajih na Slovenskem
Najstarej{e doslej znano pri~evanje o mlajih na Slovenskem je na bakrorezu gra{~ine Bokalce leta 1679 (gl. sl. 5), na katerem sta upodobljena mlaja pred vogaloma ~elnega pro~elja, tretji pa sredi{~no pred zadnjo fasado. Na upodobitvi iste gra{~ine leta 1689 sta na podobnih mestih pred ~elnim pro~eljem upodobljena dva mlaja (gl. sl. 6). Namestitev ka`e na plemi{ke mlaje, namenjene po~astitvi grajskega lastnika. To je bil baron Wolf Sigmund Stroblhof, ki je podedoval posestvo z dvorcem leta 1675 (Smole 1982: 91) in je gra{~ino ambiciozno prezidaval in opremljal (Valvasor 1689: III. del, 11. knjiga, str. 565–567; Sapa~ 2005). Postavljanje mlajev na ~ast plemi{kim in mestnim uglednikom so v prvi polovici 17. stoletja {irili vojaki tridesetletne vojne (gl. Moser 1961: 142–144); na Bokalcah so jih najbr` postavili grajski hlapci.
O pojmovanju slavnostne rabe mlaja in njegovega dru`benega okolja pri~a veseli~no praznovanje osvoboditve Budima izpod osmanske zasedbe, ki jo je leta 1686 dosegla cesarska vojska pod poveljstvom Karla Lorenskega. Praznovanje je v Idriji organiziral oskrbnik cesarskega rudnika pl. Wolff Sigmund von Kinbach 15. septembra istega leta. O njem pri~a izvrsten opis, ki ga je Valvasorju priskrbel o~ividec (gl. Valvasor 1689: II. del, 8. knjiga, str. 833–835). Popoldne ob drugi uri je iz rudni{kega gradu Gewerkenegga od{el sprevod z oskrbnikom skozi trg na veliki cesarski travnik, kjer je bil {otor za pogostitev okoli 50 izbrancev duhovne in posvetne gospode in njihovih gospa
Gorazd Makarovič
ter visok oder za ples, ki se ga je lahko udele`il vsak; kruh, denar, vino in pe~eni vol pa so bili namenjeni tudi drugim udele`encem. Sprevod je tvorilo ve~ skupin. Za ~eto mu{ketirjev je 36 rudarjev neslo velik mlaj (einen gro??en Maeyenbaum); ~e so ga nosili v parih, bi to pomenilo okoli 18 metrov visok mlaj, ~e so ga nosili izmeni~no, levo in desno po eden, je bil seveda {e mnogo vi{ji. Na njem je viselo kar 60 razli~nih nagrad, ki so bile namenjene zabavni tekmi po postavitvi; plezalci na mlaj so jih vzeli, ~e so jih dosegli. V razli~nem razporedu so se nato vrstili trije vozovi z namiznimi dobrotami in dragocenostmi, vinom in srebrno skrinjo z denarjem, to~aji, kuharji in druga~e opravljeni stre`aji, za peko namenjen vol, spet mu{ketirji, glasbeniki ter uradni{tvo s plemstvom. Omeniti velja {e dva, v divja mo`a maskirana redarja, ki sta prekr{karje za kazen vrgla v vodo. Gre za neformalno sramotilno kazen mo~enja, ki je na Slovenskem izpri~ana sicer {ele od 16. stoletja; ob pravno kodifciranih kaznih se je ohranila {e v zgodnje 20. stoletje najve~ v fantov{~inah, tudi kot simboli~ni konec preobrnjenega sveta oziroma simboli~nega kaznovanja njegovega personifciranega predstavnika ob prehodu v vsakdanji red, ki je pomenilo zaklju~ek pustovanja ali jurjevanja (gl. Vilfan 1961: 269).
Pojem mlaja je bil v 17. stoletju dobro znan, kot ka`e tudi raba imena v pomenu neslavnostnega, neprazni~nega visokega, umetno postavljenega droga ali debla. Na Kranjskem so tedaj menili, da iz nekaterih podzemeljskih jam prihajajo nevihte, zato so jih enkrat na leto na obi~ajen dan ceremonialno blagoslovili. Obred je opravil duhovnik. Spremljali so ga me`nar z blagoslovljeno vodo in kadilom, kme~ka fanti~a z bandercema in okoli~ani. Jamsko odprtino je po{kropil in pokadil, izmolil nekaj molitvic in eksorcizmov zoper hudi~a. Spremljevalci so medtem molili o~ena{ in nato ob jamo postavili visok mlaj (einen hohen Mayen=Baum), vrh katerega je bil kri` (Valvasor 1689: I. del, 4. knjiga, str. 541).
Primer ka`e na sobivanje posvetnih in cerkvenih prvin. Zdi se, da je bilo postavljanje mlajev vendar mo~neje uveljavljeno v posvetnem okolju, ki so ga obvladovali ljudje, ki so imeli v lasti ali posesti gozdove z imenitnim lesom, kakr{en je bil primeren za mlaje. Na upodobitvi praznovanja v ljubljanski okolici na prostem leta 1814 so tudi trije preprosti mlaji (gl. sl. 7). To je bila velika dr`avna avstrijska in de`elna prireditev 11. julija, ki je po 31. marcu slavila osvojitev Pariza oziroma zmago nad Napoleonom, imenovana mirov god. Na bakrorezu vidimo pod mlaji godce in plesalce obkro`ene z gledalci; glede na druge upodobljene okoli{~ine (zaprt {otorast paviljon, gospoda pod baldahini za oblo`enimi mizami na okra{enih ~olnih in ladjicah, gospoda pred odrom, na katerem nastopajo sve~ano oble~eni de~ki), so to ve~inoma preprosti ljudje. Mlajska drevesca so tudi na treh baldahinsko pokritih ~olnih, podobno kot so bili opremljeni severnoevropski renesan~ni izletni majski ~olni (prim. Hansen 1984: sl. 48–50 na str. 80, 81). Mlaji in mlajska drevesca so bili torej splo{no razumljiv prazni~ni znak za vse prebivalstvo. Praznovanje je bilo na prostoru Rakova Jel{a ob izlivu I{~ice; bli`nji mlaj na upodobitvi je stal pribli`no na mestu, ki ga danes pre~ka ljubljanski avtocestni obro~ pred mostom ~ez Ljubljanico.
Najimenitnej{e, po meri najvi{je dru`bene plasti oblikovano postavljanje mlajev je bilo v Ljubljani 18. in 19. novembra leta 1856, ko je mesto obiskal cesar Franc Jo`ef.
Razvoj majev in mlajev na Slovenskem
Postavili so jih na Kongresnem trgu in na sedanjem Pre{ernovem trgu pred fran~i{kansko cerkvijo (gl. sl. 11 in 12). Mlaji na Kongresnem trgu so bili visoki in posebno oblikovani kot nosilci zastav in grbov. Bili so del scene, osvetljene z balustrastimi lampadofori, ki je obkro`ala alegori~no fguro Ljubljane. Vsak mlaj je imel na vrhu svetlo konico in navpi~no obe{en cvetli~ni venec, takoj pod njim pa kranjsko modro-belo de`elno zastavo z rde~im trakom. Druga~ni so bili mlaji pred fran~i{kansko cerkvijo. Pred cerkveno fasado so stali {tirje mlaji z visokimi vr{i~i, vrh katerih je bila po ena zastavica. Zelo posebni pa so bili {tirje mlaji, postavljeni ob za~etnih kotih mosta, posve~enega obiskoval~evemu o~etu, nadvojvodi Francu Karlu (danes je to seveda srednji most Tromostovja). Na vrheh so imeli po eno ve~stenjsko oljenko, pod njimi so bili vodoravno stopni~asto obe{eni po trije razli~no veliki venci lampijonov. Ti mlaji so bili le najve~ji poudarki raznolike razko{ne no~ne lampijonske osvetljave prizori{~a z vrstami in nizi lampijonov ter oljenk. Pomenili so redko zamisel naju~inkovitej{e in najrazko{nej{e variante mlajev.
Seveda so bili mlaji v mestih navadno mnogo preprostej{i. V sredino 19. stoletja sodi upodobitev mlaja v Kamniku na lavirani risbi (gl. sl. 8). Gre za visok smrekov mlaj z dvema vodoravnima vencema. Iz upodobitve ni razvidno, ali gre za me{~anski posvetni ali cerkveni mlaj.
Kdaj se je ob majih za cerkvene praznike uveljavilo tudi postavljanje mlajev, ne vemo. Na postavljanje mlajev na telovo morda ka`e omemba kra{enja z zelenimi drevesi po ulicah v pridigi Janeza Svetokri{kega iz leta 1707 (Svetokri{ki 1707: 363; gl. citat v poglavju Starej{a pri~evanja o majih na Slovenskem), moramo pa tedaj domnevati vsaj maje, prenosna drevesca, ki so tvorila {palir tako, da so bila samostojno zataknjena v tla; tak{na so na Bavarskem za telovo izpri~ana `e od konca 15. stoletja (gl. Moser 1961: 134, 135).
Vsaj ponekod je bilo v zadnji tretjini 18. stoletja postavljanje mlajev ob cerkvenih praznikih mo~no uveljavljeno, kot ka`e cerkveni ra~un `upnije [ent Rupert na Dolenjskem iz leta 1773, v katerem je zapisano, da so za mlaje (pro pyramidalibus) pla~ali kar 40 goldinarjev; na vrednost te vsote ka`e npr. tamkaj{nja cenitev iz leta 1762, po kateri so bolj{e krave veljale 7 gld, slab{e pa 5 gld (gl. Steklasa 1913: 109, 108).
Vsekakor je dobilo postavljanje mlajev trdno oporo v cerkveni tradiciji. Nanjo ka`e zelo velikopotezna inscenacija kar 33 mlajev, ki je bila postavljena ob polaganju temeljnega kamna nove trnovske cerkve v Ljubljani leta 1845 na poletni kresni dan, god cerkvenega patrona sv. Janeza Krstnika (gl. sl. 9). Mlaje so razporedili po tlorisnem obrisu na~rtovane cerkve; nosili so sklenjena pasova girland, ki sta kazala, kje bo cerkveno zidovje. Glede na velikostna razmerja z upodobljenci bi najvi{ji mlaji merili okoli 14 metrov. Najve~ji primerki imajo na deblih lubjast svedrast vzorec, ki pri~a o najodli~nej{ih drevesih, vrh mlajev so zastavice, na vr{i~ih so girlande, pod vr{i~i pa velike tekstilne pentlje; v vzno`je nekaterih mlajev so okrasno zasajene veje. Mlaji so bili namenjeni slovesnosti, na kateri so bili prisotni {kof in druga duhov{~ina, de`elni in mestni oblastniki ter prazni~no oble~eni okoli~ani z otroki.
Najstarej{a doslej znana omemba kme~kega posvetnega mlaja je {ele pri~evanje iz Ziljske doline iz leta 1851; tedaj so tam v no~i pred telovim nekaterim dekletom pred
Gorazd Makarovič
njihovimi domovi postavljali bogato okra{ene mlaje (gl. Turn{ek 1946: 34). Nekatera druga pri~evanja bi domnevno tudi veljala {e za sredo 19. stoletja. To sta zapis iz leta 1890, po katerem so v kr{ki okolici za prvi maj v~asih postavili smrekov mlaj pred hi{o lepega dekleta (Navratil 1890: 97), in zapis iz leta 1889, po katerem so belokranjski pastirji na dan Jezusovega vnebohoda na pa{niku postavili brezov mlaj. Tedaj so imeli majhno gostijo. Ob ognji{~u so postavili tanko visoko brezo, jo oklestili tako, da je ostalo le nekaj drobnih {trcljev, na katere so nasadili jaj~ne lupine izpihanih jajc, vr{i~ pa so okrasili s pastirskimi torbicami. Ta mlaj je stal nekaj dni (Barle 1889: 86). Mladost prvih tovrstnih omemb ni presenetljiva. Pred poznim 18. stoletjem namre~ za postavljanje mlajev v kme~kem posvetnem okolju ni bilo pogojev. Kme~ke pravice do gmajnskega gozda so bile vse do prvih delitev gmajn v drugi polovici 18. stoletja in do {tevilnej{ih individualnih delitev po zemlji{ki odvezi (najve~ med letoma 1848 in 1855) omejene na lastne potrebe predvsem za drva, skodle, steljo in pali~je za ograde. Tudi za tiste kmetije, h katerim je sodilo nekaj gozda, so veljale tak{ne omejitve. Pravice nad dobrim lesom so sodile zemlji{kim gospodom, mestom, fu`inarjem in v zgodnjem novem veku de`elnemu knezu. Na odvisnost postavljanja mlajev od gospodarjev gozdov ka`e (podobno kot na Slovenskem `e omenjeno praznovanje leta 1686 v Idriji) npr. tradicijska {ega gospo{~inskih drvarjev v semmerin{kem obmo~ju, ki se je ohranila kot spomin na fevdalne ~ase (gl. Haberlandt 1959: 58). Podrto drevo, namenjeno za mlaj, je bilo predmet {aljive dra`be, na kateri so nastopali udele`enci tudi v vlogi grofa in grofce.
Kme~ka pravica do kakovostnega lesa v gozdu se je dejansko zelo raz{irila {ele po zakonu iz leta 1883, ki je resni~no pospe{il individualno delitev gmajnskih gozdov (gl. Vilfan 1961: 227, 228; GDZS 1970: 148, 150–158). Pred temi spremembami bi kme~ki mlaj seveda javno kazal na hud prekr{ek in posledi~no na kazen, saj je mlaj praviloma napravljen iz lesno odli~nega drevesa. Zato je razumljivo, da se je kme~ko postavljanje mlajev mno`i~no uveljavilo {ele po prej omenjenem zakonu. Postalo je del pode`elske prazni~ne kulture s precej razli~nimi nalogami in pomeni.
Funkcije in pomeni
Maji in mlaji so bili do druge polovice 19. stoletja predvsem kultura gospode in Cerkve.
Bili so rekviziti in znaki praznovanja pomladi in ljubezni, po~astitve uglednih osebnosti ali posebnih praznikov; v cerkvenem okolju so najve~krat pomenili po~astitev nekaterih praznikov velikono~nega prazni~nega cikla. Potem so postali predvsem kme~ki in zlasti del pode`elske kulture sploh. Dobili so razli~ne pomene, med drugim tudi pomen znaka slovenske narodne kulture, in so se kot tak{ni spet lahko pojavili v mestih. V obdobju ob koncu 19. stoletja in v letih 20. stoletja pred prvo svetovno vojno se je postavljanje mlajev precej uveljavilo.
Postavljanje mlajev na prvi dan meseca maja, na katerega bi kazala slovensko in nem{ko ime (maj in Maibaum), je sicer na Slovenskem izrecno le pozno izpri~ano. Razen prej omenjenega zapisa iz leta 1890 (Navratil 1890: 97) pri~a zapisano ustno izro~ilo, da sodi majenca, pomladna prireditev v Boljuncu in Dolini pri Trstu vsaj {e v konec
Razvoj majev in mlajev na Slovenskem
19. stoletja. Pripravljajo jo va{ki mladeni~i, fantovska. V prvi vasi postavijo mlaj, ki ga imenujejo maj, v no~i pred prvim majem, v drugi pa v no~i od sobote na prvo majsko nedeljo. To je visok gladek drog, vrh katerega je pripeta v prvi vasi borova, v drugi vasi ~e{njeva kro{nja, opremljena s pomaran~ami, limonami, kola~ki in papirnimi okraski; pod kro{njo sta zelena venca, v Boljuncu sodi na mlaj tudi rde~a zastava. Nato pod mlajem ple{ejo in se zabavajo na razli~ne na~ine; tretji dan v navzo~nosti va{~anov mlaj podrejo (gl. KLSI 1990: 254, 263; Majenca 1969: 1–6). Najbr` je bilo postavljanje mlaja znano tudi drugje na Tr`a{kem Krasu; v muzejski zbirki v Kra{ki hi{i v Repnju hranijo kvadratno kamnito plo{~o z osrednjo kro`no odprtino prav{ne debeline za spodnji del mlaja. Zelo verjetno gre za kamen vrh luknje, v katero so postavili mlaj; tak{en kamen so nekdaj imeli tudi v Dolini (gl. Majenca 1969: 2).
Po poro~ilu, ki velja vsaj {e za konec 19. stoletja, so po {tevilnih koro{kih krajih na prvomajski ve~er postavljali smrekove mlaje, kra{ene z vencem iz smre~ja in {tirimi zastavami. Ti mlaji so stali do prve majske nedelje ali do 4. maja, dneva sv. Florijana, ali celo do `egnanjske, lepe nedelje (L' Estocq 1930: 168). V enak ~as nazaj se`e poro~ilo, da so ponekod v Gori{kih Brdih na prvo majsko soboto pono~i fantje postavili mlaj, mej. To je bila visoka breza, na vrhu okra{ena z vencem kola~ev in pomaran~, namenjenih otrokom, ki so plezali na mlaj (Turn{ek 1946: 33).
Mno`i~no je postalo postavljanje v obdobju med svetovnima vojnama, ko se je pomen mlajev kot narodnega simbola utrdil, na kar ka`ejo zastave, ki so jih dostikrat obe{ali nanje, hkrati pa se je ve~alo {tevilo namenov, v katere so mlaje postavljali.
V Metliki in okolici je ohranjen spomin, da so tamkaj pred drugo svetovno vojno pred prvim majem postavljali mlaje. Fantje so pripravili smreke, dekleta so pletla vence, v~asih so pripravila tudi papirnato cvetje, vrh mlaja je navadno visela zastava. Po vaseh in v mestu so tekmovali v postavljanju lep{ih mlajev; v Metliki so jih v~asih postavili tudi do {tiri. Podrt mlaj je bil navadno prodan, izkupi~ek pa zapit (Balkovec 1994: 242, 243). V nekaterih ~rnomeljskih okoli{kih vaseh so sredi naselij na ve~er pred prvim majem postavljali mlaje vsaj v obdobju med svetovnima vojnama in pozneje. To je lahko bilo tekmovanje s sosednimi vasmi; zato so bili nekateri mlaji zelo visoki. Mlaj so navadno okrasili s kitami smrekovih vejic in tremi, vodoravno obe{enimi venci pod vr{i~em (Dular 1985: 144, 145).
Precej natan~en je opis modela prvomajskega mlaja v Dra{i~ih iz ~asa med svetovnima vojnama. Fantje so nabirali denar, da so pri kak{nem kmetu kupili maj, ~im vi{jo smreko (celo do 30–40 m), jo podrli, olupili do vr{i~a, smrekovja, ovili z br{ljanom in opremili s tremi stopni~asto razporejenimi vodoravnimi venci. Na vr{i~ je sodila steklena bu~a, pod njim pa dr`avna ali narodna zastava. V vi{ini kak{nih {tirih metrov so na deblo pritrdili veliko, iz zelenja in cvetja spleteno srce, opremljeno z zastavicami in napisi. Ta maj so postavili na razglednem kraju, da je bil viden od dale~, zraven pa {e dva manj{a, do deset metrov visoka, enako kra{ena mlaja, vendar brez srca in napisa. Ko so mlaj postavili, je sledilo streljanje z mo`narjem, petje, muziciranje. Mlaj je stal ves mesec, nato so ga podrli in prvo junijsko nedeljo dali na dra`bo, izkupi~ek je bil namenjen gostiji vseh sodelujo~ih (Turn{ek 1946: 32, 33). Seveda je opisan model, ki so se mu v~asih pribli`ali bolj, v~asih manj. Praznovanje je bilo posvetno, vendar ne
Gorazd Makarovič
zunaj kr{~anskega koledarja, na kar ka`e napis, ki je pozdravljal Kraljico majnika in je lahko visel na mlaju. Naslovljenka je br`~as nastala kot spoj tradicije zahodnoevropske novove{ke pomladanske majske kraljice, organizatorke in udele`enke majskih iger (gl. npr. Hazlitt 1995: 401, 402; Burke 1991: 146, 147, 156), in sv. Marije Device, kateri na ~ast so na Slovenskem od srede 19. stoletja meseca maja prirejali pobo`ne vaje, {marnice (gl. U{eni~nik 1920: 315). Vsekakor je bil naziv majni{ka kraljica v mlaj{em ~asu (v preprostih, Mariji posve~enih pesmih iz 19. stoletja ga {e ni; gl. [trekelj 1904–1907: 650–818, 833–838) na Slovenskem udoma~eno namenjen tej svetnici (gl. npr. Biser 2004: 227). Tako so npr. na Silovcu pri Sromljah pred drugo svetovno vojno na mlaj, májo, obesili napis Prvi maj – Mariji v pozdrav in sliko sv. Marije; po vojni je na mlajih to sliko nadomestila slika mar{ala Tita (Po~kar 1998: 226).
32
V nekaterih vaseh na Ko~evskem so med svetovnima vojnama postavljali mlaje na predve~er prvega maja (Wolfram 1980: 193), v nekaterih drugih naseljih pa se je udoma~ila ta navada {ele okoli leta 1930 ([mitek 1981: 70). Na Gornjem Seniku v Porabju je znana tradicija postavljanja mlaja na prvomajski predve~er (Kozar - Muki~ 1988: 143). V ve~ini krajev v okolici [marja pri Jel{ah na ve~er pred prvim majem po starej{i navadi postavljajo smrekove mlaje, kra{ene z venci iz smrekovih vejic in br{ljana (Sok 1991: 183). Ob koncu 20. stoletja so v nekaterih vaseh tedanje ob~ine Sevnica n a ve~er pred prvim majem postavljali mlaje, naslednjega dne so bile veselice (Ter~elj 1989: 174). Omenjeni prvomajski mlaji polpreteklega ~asa so seveda kombinacija starej{ega praznovanja pomladi (za me{~ane npr. izpri~anega leta 1871; Trdina 1987: 1. knjiga: str. 72) in sedanjega pomladnega izletni{tva, zdru`enega s prvim majem kot mednarodnim delavskim praznikom, progla{enim leta 1889 in na Slovenskem praznovanim od leta 1890. Prvomajske mlaje danes postavljajo marsikje na Slovenskem (Gl. npr. Fototeka SEM: {t. fotografj 17509, 19281, 19293, 19859, 22269, 22281, 22287, 27256 itd).
Prvi maj je bil pomladni posvetni praznik, vendar ni brez povezave s cerkvenim koledarjem. Pomlad so marsikje ve~krat praznovali `e teden prej, na dan sv. Jurija (23. ali 24. aprila), ali na prvo nedeljo po tem dnevu, na Jurjevo nedeljo, ki pade na dan ali nekaj dni pred prvim majem. V mestnem in kme~kem okolju je bilo celodnevno delo seveda v neskladju s praznovanjem na delavnik, zato so ga lahko prestavili na prvi nedeljski dan pred prvim majem. Za te dni so npr. v obdobju med svetovnima vojnama v Gotovljah pri @alcu in v kr{ki okolici postavljali mlaj maj, visoko obeljeno smreko z vencem iz zimzelena na vrhu (Orel 1944: 334). Iz podobnih razlogov je bil prvomajski termin lahko pojmovan tudi zelo ohlapno. Tako v ptujski okolici vsaj med svetovnima vojnama niso postavljali mlaja (majpan) na prvi maj, ampak v tem mesecu, lahko tudi pozneje. To je bil plezalno tekmovalni mlaj, ki je imel na vr{i~u zastavo, pod njim je vodoravno visel venec s ko{arico z nagradami (vino, potica, meso, denar), tik pod njim pa vodoraven oprijemalni drog. Steblo mlaja, po katerem so tekmovalci plezali do nagrade, je bilo gladko namazano; tekma je bila zabava va{ke skupnosti in zmagovalec je bil cenjen (Turn{ek 1946: 33).
Mlaje so postavljali tudi ob poletnem solsticiju. Po zapisu iz leta 1871 so v Lokah pri Novem mestu postavili mlaj na kresni ve~er, podrli pa so ga {est dni pozneje. Dekleta so ga opremila s papirnim okrasjem, fantje pa so zbrali denar za vedro vina;
Razvoj majev in mlajev na Slovenskem
sledila je veselica za mlade in ples na kak{nem podu (Trdina 1987: 2. knjiga, str. 405). Po pri~evanjih iz ~asa med svetovnima vojnama so na ta dan postavljali mlaje tudi v nekaterih vaseh na Ko~evskem, kjer so pozneje podrt mlaj prodali in za izkupi~ek pripravili va{ko veselico (Wolfram 1980: 193, 195).
Mlaje so pogostoma postavljali ob prvem maju, ki ni cerkveni praznik, vendar so jih v pode`elskem in posebej kme~kem okolju {e pogosteje postavljali ob cerkveno pomembnih dnevih, tako na praznik sv. re{njega telesa, ob `egnanjih, primicijah, birmah in podobnih prilo`nostih (Orel 1944: 334).
Po poro~ilu, ki velja vsaj {e za konec 19. stoletja in za ~as pred prvo svetovno vojno (Kotnik 1943: 69), so ov~ji in goveji pastirji v okolici Dobrle vasi na Koro{kem na binko{tno soboto na pasi{~u postavljali mlaj, maj, nekaj metrov visoko, spodaj
33
olupljeno, oven~ano in oro`eno smreko. Na vr{i~u so napravili krog in postavili vanj kri`. Glede na opis bi domnevali nastavek, kakr{nega vidimo na Gogelovem bakrorezu iz zadnje ~etrtine 17. stoletja (gl. sl. 4), ki je imel med koro{kim pastirji seveda druga~en pomen. Na ta koledarski dan so vsaj v zgodnjem 20. stoletju tam in v Zilji poznali pastirski tek za binko{tnega kralja. Postavljeni mlaj, maj, je bil cilj; tisti, ki je do njega prvi pritekel, ga je dobil v last, zraven pa {e pod njim zakopano darilo. Ta tek ni bil povsod vezan na binko{tni praznik; na Gorenjskem so ga priredili na `egnanje, v Beli krajini pa na kri`evo pod brezovim mlajem (gl. Orel 1944: 337, 338; prim. Barle 1889: 86). Omemba kralja spominja na majskega kralja v zahodnoevropski novove{ki tradiciji pomladnih praznovanj, vendar moremo domnevati le posredno zvezo s temi majskimi praznovanji, ker binko{tni kralj ne nastopa v paru s kraljico (gl. npr. Burke 1991: 146, 147,156). V Kotljah pri Ravnah na Koro{kem so v letih pred prvo svetovno vojno na dan cerkvenega patrona, na ve~er pred lepo nedeljo, postavljali sredi vasi mlaj (Möderndorfer 1946: 45). Pred drugo svetovno vojno so v nekaterih koro{kih vaseh v soboto pred tak{nim dnevom (na lepo nedeljo, sejem, `egen) fantje pred cerkvijo postavljali dva ali en mlaj (majpam) (Oder 1992: 271). V sredini 19. stoletja so v Ziljski dolini v no~i pred telovim v po~astitev dekletom pred njihovimi domovi postavljali smrekove mlaje, maje, okra{ene z venci in zelenjem, na vrh pa sta sodili prekri`ani leseni sablji in lesen petelin (Turn{ek 1946: 34). Nenavadna kombinacija datuma, namena in ikonografje ka`e na zdru`itev ve~ tradicij (prim. prvomajske primere v tem poglavju, sl. 3, in voja{ka postavljanja mlajev, omenjana v Moser 1961: 121, 142–144). Sicer je bilo postavljanje mlajev za telovo precej raz{irjeno. Ve~krat je bila telovska procesija pojmovana kot skupni praznik cerkvene in politi~ne oblasti. Tako so npr.v letih pred prvo svetovno vojno v Novem mestu postavili postajni procesijski oltar in tri mlaje pred mestno hi{o (gl. Fototeka SEM: foto {t. 18344). Ponekod na Koro{kem so vsaj ob koncu 19. stoletja na ta dan postavili pred kme~ka hi{na vrata majhna mlaja, ponekod v vasi pa tudi posamezne visoke mlaje (Turn{ek 1946: 79). Po podatkih, ki segajo vsaj {e v prvo polovico 20. stoletja, so v Podnanosu dan pred tem praznikom ob zvoniku farne cerkve postavljali po {tiri mlaje (@vanut 1996: 149). Pred drugo svetovno vojno so v Framu postavljali brezove mlaje ob poti telovske procesije; zlasti pred hi{ne duri sta sodila kra{ena brezova mlaja, ki sta imela spodnje veje okle{~ene, debli oviti s kitami br{ljana ali ciprese in na vr{i~u {e cvetni {opek (Turn{ek 1946: 82). Ponekod v
Gorazd Makarovič
Prekmurju so po podatkih, ki veljajo vsaj {e za konec 19. stoletja, za telovsko procesijo postavljali ob cestah mlaje in slavoloke (Turn{ek 1946: 83). Pred drugo svetovno vojno je bilo marsikje na Gorenjskem postavljanje mlajev za telovo v navadi. Cenili so zlasti visoke, navadno z zastavami opremljene smrekove mlaje, v~asih so jih privezali na kak{no drugo drevo, da so bili {e vi{ji. Tak{ni mlaji so stali do kresa. Opis postavljanja telovskih mlajev v @eleznikih velja za ~as med svetovnima vojnama. Fantje so v gozdu posekali 14 smrek, visokih do 36 metrov, jih pripeljali na prizori{~e procesije, kjer so jih postavili levo in desno tako, da sta najvi{ji stala na koncu ob oltarju. Mlaje so okrasili s kitami, med njimi so bili slavoloki prek ceste, sve~ano vzdu{je so poudarile razobe{ene zastave (Turn{ek 1946: 84). Po poro~ilu, ki velja za obdobje med svetovnima vojnama, so pri [t. Jo{tu na Vrhniko nekateri kmetje v ~ast telovega pred svojimi hi{ami postavljali velike mlaje (Turn{ek 1946: 85).
[tevilna pri~evanja o kme~kih in pode`elskih mlajih ob koncu 19. stoletja, v prvi polovici 20. stoletja in pozneje, zanesljivo ka`ejo, kako so mlaji postali kme~ka predstava imenitnega prazni~nega znaka, ki so jo kot veljavno sprejeli tudi nekme~ki ljudje kme~kega porekla ali kot znak narodne, pokrajinske ali lokalne zavesti tudi drugi. Nameni in pomeni mlajev in posledi~no datumi njihovih postavljanj so v 20. stoletju postajali vedno {tevilnej{i in vedno bolj razli~ni.
Z mlaji so opremljali prostore enkratnih imenitnih dogodkov. Ob odprtju Pre{ernovega spomenika v Ljubljani leta 1905 je stalo sedem mlajev, precej vi{jih od spomenika. Na treh je bil navpi~no obe{en po en venec in zastava, sicer so bili svedrasto oviti s kitami do vr{i~a (gl. Kru{i~ 1985: 103). @elezni{ko postajo v Metliki so 25. maja 1914 za prihod prvega vlaka okrasili z zelenjem; vmes so stali trije smrekovi mlaji; na vsakem je visela velika zastava (gl. Flaj{man 1995: sl. 86 na str. 130). Na fotografji odprtja gasilskega doma na ^rnu~ah leta 1912 je pred stavbo vidnih pet smrekovih mlajev; vrh dveh sta bili manj{i zastavi, pod vr{i~em sta bili obe{eni na mlaja ve~ji zastavi (gl. Pajsar/@idov 1991: 31). Marsikje se je med gasilci, ki so jih dostikrat postavljali, utrdilo mnenje o mlajih kot posebnem prazni~nem znaku; tako so npr. ob proslavi 130-letnice tamkaj{njega gasilstva leta 2002 v Ljubljani na Vi~u postavili mlaj (Fototeka SEM: {t. F0032397). Ve~krat so mlaje postavljali po prvi svetovni vojni, ko so zvonove odvzeli za prelitje v topove, ob praznovanjih cerkvenih novih zvonov. Tako so v Bri{~ah ({tiri km severno od [petra Slovenov) ob tak{ni priliki postavili vsaj dva, z venci mo~no opletena mlaja ([pekonja 1954: fotografja na str. 24). V kr{ki okolici so v obdobju med svetovnima vojnama postavljali mlaje pred hi{e ~ednih deklet v znamenje posebne ~asti in cenjenja dru`ine (Orel 1944: 334), enako tudi v nekaterih vaseh na Ko~evskem (Wolfram 1980: 194). Leta 1923 so v ^rni blagoslovili avtomobilsko gasilsko brizgalno; na fotografji slavnostnega prizori{~a sta vidna smrekova mlaja, ki imata olupljena dela debla svedrasto ovita s kitami (gl. Oder 1992: 61). Leta 1924 so na slavnostno prizori{~e odprtja doma Mlekarske zadruge v Podhomu pred novo stavbo postavili vrsto {tirih visokih, s kito povezanih smrekovih mlajev; na srednjih dveh so bile zastave, levo majhni, desno velika (gl. Zupan 1995: fotografja na str. 55). Leta 1925 so za otvoritev planinskega doma na Krvavcu postavili tri manj{e smrekove mlaje, vrh katerih so bile zastave; na stavbnem slemenu pa je stal mlaj~ek in pod njegovim vr{i~em je bila obe{ena slovenska
Razvoj majev in mlajev na Slovenskem
narodna zastava (gl. Gorenjski kraji 1987: fotografja na str. 46). Leta 1928 so kazali na slavnost mlajski slavolok in {e mlaja, ki sta bila okoli deset metrov visoka, ob odprtju Katoli{kega prosvetnega doma v Bistrici ob Sotli (gl. Sok 1991: fotografja na str. 44). Istega leta so na Sladki Gori pred doma~o hi{o novoma{nika postavili smrekov mlaj, ki je imel olupljen del svedrasto ovit s kito (gl. Biser 2004: fotografja na str. 82). Podobno so leta 1930 na Duplici sve~ano okrasili pred gasilskim domom prostor, na katerem je bila blagoslovitev gasilskega avtomobila. Pomemben del okrasja so bili smrekovi mlaji; njihovi olupljeni spodnji deli so bili spiralno oviti s kitami, pod vr{i~em vsakega je bil vodoravno obe{en venec (gl. Stra`ar 1988: foto na str. 463). Leta 1935 je dobrepoljska @ivinorejsko-selekcijska zadruga priredila premiiranje `ivine; prizori{~e dogodka je bilo okra{eno s kitami in najmanj osmimi smrekovimi mlaji, z enega je visela zastava (Na{i kraji 1996: fotografja na str. 199). Leta 1938 je bil blagoslovljen temeljni kamen Jakli~evega doma na Vidmu; na kraju dogodka so bili postavljeni vsaj trije mlaji (gl. Na{i kraji 1996: fotografji na str. 254 in 257). Leta 1939 so postavili visok mlaj ob odprtju Doma Matije Gubca Dru{tva kme~kih fantov in deklet v Svetem Juriju ob [~avnici (gl. fotografjo v Enciklopediji Slovenije 6, Ljubljana 1992, na str. 297). Posebno vrsto po~astitve in utrjevanja va{ke identitetne predstave, kdo smo mi, je {e pred drugo vojno v {entvi{ki okolici na Koro{kem pomenilo fantovsko postavljanje prvomajskega mlaja pred okno zadnjega poro~enega para; tam je stal do rojstva prvega otroka (gl. Graber 1941: 244). Okoli leta 1946 so postavili manj{a mlaja ob blagoslovitvi slopnega znamenja na Proboju pri @itari vasi (Kaselj 2003: fotografja na str. 74). Leta 1963 so ob odprtju vodovoda v Mestinju slavnostno okrasili prostor pred gasilskim domom s partijskimi in slovenskimi zastavicami, Titovo sliko in mlajema, pri katerih pa spodnji del ni bil ovit s kitama, ampak okrasno svedrasto delno olupljen (gl. Biser 2004: fotografja na str. 357). V osemdesetih letih 20. stoletja so fantje v Sadu na Dolenjskem ob {ranganju neveste postavili mlaj; leta 1951 so v Bistrici pri Mokronogu za {rango postavili kar mlajski slavolok (Fototeka SEM: {t. fotografje 8495).
Z mlaji so sve~ano ozna~evali prostore sokolskih in orlovskih telovadnih skupinskih nastopov. Na prizori{~u razvitja prapora sokolskega dru{tva v Zagorju ob Savi, ustanovljenega leta 1890, sta stala visoka mlaja (Fototeka SEM: {t. fotografje 13093). Leta 1920 so na travni{kem prizori{~u orlovske telovadne akademije na Homcu stali trije, okoli devet metrov visoki smrekovi mlaji brez dodatnega okrasja (gl. Stra`ar 1988: foto na str. 428). Leta 1921 je bil s kitami sve~ano okra{en prostor sokolskega zleta v ^rnomlju; pred stavbo posojilnice sta stala smrekova mlaja (gl. Flaj{man 1995: sl. 41 na str. 34). Na fotografji iz ~asa med svetovnima vojnama, ki ka`e radomeljske telovadce po nastopu v Morav~ah, sta na travni{kem prizori{~u vidna tudi dva smrekova mlaja (gl. Stra`ar 1988: foto na str. 449). Mlaj je dobil svoje mesto tudi v posavskem {tehvanju, ki je nastalo leta 1935; nosil je sod~ek, ki so ga razbijali {tehvovci (gl. Kuret 1963: sl. 122 na str. 151).
Posebno obliko predstavlja mlajski slavolok. To sta mlaja, ki ju pod vr{i~ema povezuje napis, ki besedno sporo~a slavnostni dogodek ali je v zvezi z njim. Prilo`nosti, ob katerih so tak{ne slavoloke postavljali, so bile precej razli~ne. Leta 1904 je doma~in v Vidmu ob [~avnici bral novo ma{o; za praznovanje so pred hi{ni portal postavili
Gorazd Makarovič
mlajski slavolok ter levo in desno {e po eno veliko zastavo (gl. [arf 1982: fotografja na str. 96). Med svetovnima vojnama so v Bra~ni vasi na Bizeljskem postavili mlajski slavolok prek ceste, po kateri je {la prvomajska povorka (Po~kar 1998: 98). Napisi na tak{nih slavolokih ve~krat ka`ejo na lokalno skupnostno zavest. Leta 1931 so v Lesi~nem napisali Pozdravljen Novoma{nik veselje na{e, na{ ponos (Fototeka SEM: {t. fotografje 17848); leta 1939 so pred rojstno hi{o novoma{nika v Stari vasi pri Grebinju na mlajski slavolok napisali Pozdravlja Te doma~a vas (Kaselj 2003: fotografja na str. 63). Leta 1968 so na tablo nizkega mlajskega slavoloka v pozdrav novoma{niku v [ardinju napisali oj hi{ica o~etova bog (gl. Ivanjkovci 2007: fotografja na str. 197). Na `elezni{ki postaji v Ivanjkovcih so slavnostno sprejeli prvi vlak leta 1924 (gl. Ivanjkovci 2007: fotografja na str. 48); debli zelo visokih slavolo~nih mlajev sta bili svedrasto oviti s kitami. Nekaj let pred prvo svetovno vojno so pri gostilni Rebolj postavili nenavaden slavolok na most v Krki ~ez istoimensko reko. Na isto stran mostne ograje so pritrdili smrekova mlaja in med njima obe{en napis; ta inscenacija je bila seveda neprehodna (gl. Kordi{ 2006; sl. 206 na str. 139). Na fotografji iz leta 1928 vidimo sve~ano prizori{~e odprtja Katoli{kega prosvetnega doma v Bistrici ob Sotli; pred portalom novega doma stoji mlajski slavolok (gl. Sok 1991: 44). Leta 1930 so postavili tak{en slavolok za blagoslov zvonov za cerkev sv. Andreja v Tr`i~u (Kragl 1936: 156). Leta 1936 so za blagoslovitev Ljudskega doma v Preddvoru pred vhod postavili nekoliko neobi~ajen slavolok; zelo kratka napisna tabla je bila obe{ena na dolge prekotno napete kite med smrekovima mlajema (gl. Preddvor 1999: fotografja na str. 191). Na dan odprtja Jakli~evega doma na Vidmu leta 1939 so ob vsaj enajstih smrekovih, s kitami svedrasto ovitih mlajih postavili pred vhod {e mlajski slavolok z napisom V trudu in znoju ... domu gradimo slavo in ~ast (Na{i kraji 1996: fotografja na str. 171). 11. novembra 1945, ko so bile volitve v jugoslovansko ustavodajno skup{~ino, so ga v Radomljah postavili pred vhod v hi{o, v kateri so bile volitve. Spodnja, olupljena dela smrekovih mlajev sta bila svedrasto ovita z listnimi kitami (gl. Stra`ar 1988: fotografja na str. 573). Na volitvah leta 1946 so v Gode{i~u postavili gladko olupljen mogo~en mlaj, na katerem je bil vsaj en vodoravno obe{en venec (gl. [ega 2007: fotografja na str. 36). Leta 1976 so ob slavnostnem odprtju dobrepoljskega vodovoda pred govorni{kim odrom postavili smrekov mlajski slavolok z napisom NAJVE^JA DELOVNA / ZMAGA DOBREPOLJA / VODOVOD (Na{i kraji 1996: fotografja na str. 177). Leta 1955 so v Mali vasi v Dobrepolju va{ki fantje postavili `enitovanjski slavolok (Fototeka SEM: {t. posnetka F003327). Leta 1993 so v Vogr~ah pri Pliberku pred hi{o mladoporo~enca postavili mlajski slavolok; na mlajskih vr{i~ih so viseli trakovi; v isti vasi so leta 1959 ob podobni prilo`nosti zraven slavoloka, na katerem je bil napis POZDRAULJENA – NEVESTA, postavili {e okra{eno {rango prek poti (gl. Vogr~e 1995: sl. 10 na str. 305; sl. 9 na str. 304). Ob stvarnem pomenu lahko izra`ajo napisi tudi posredne `elje. Leta 1977 so v Sel{~ku nad Cerknico popisali obe strani slavolo~ne table: sre~a naj vajin bo vodnik `ivljenja in ljubezen v srcu naj vama lep{a skupna pota (Fototeka SEM: {t. fotografje 11939).
Starosti mlajskih slavolokov ne poznamo. V starej{ih virih niso izpri~ani. Vendar je pri znanih primerkih zelo pomemben napis. Glede na pismenost prebivalstva, ki je
Razvoj majev in mlajev na Slovenskem
postajala splo{nej{a {ele v drugi polovici 19. stoletja, javnih mlajskih napisov pred tem ~asom ne bi domnevali.
Navedeni primeri ka`ejo, kako razli~ne funkcije in pomene so imeli mlaji. V gosposkem okolju so bili namenjeni zlasti osebni po~astitvi in v cerkvenem okolju ozna~itvi praznika. Mlaj je predstavljal tudi pomembnost njegovega postavitelja; kazal je, da ima razpolagalne pravice do gozda, ali da je gozdni lastnik.
Ko so se v drugi polovici 19. stoletja te pravice raz{irile tudi na imovitej{i del kme~kega prebivalstva, je ta reprezentativnost v mestih izgubljala pomen in se hkrati v drobnej{em merilu utrjevala na premo`enjsko razlikovanem pode`elju. Toda ob koncu 19. stoletja so mlaji dobivali {e lokalni, de`elni in narodno reprezentativni pomen, kar vidno spri~ujejo nanje obe{ene zastave.
37
Postavitev mlaja je reprezentirala tudi osebnost ali skupnost, oziroma delovni skupinski napor, brez katerega ga ni mo~ postaviti. Mlaji, ki so stali pred gra{~ino Bokalci leta 1679, so bili znak fevdalne po~astitve; postavili so jih pa~ drvarji ali tesarji skupaj z gra{~inskimi hlapci in morda tudi podlo`niki. Postavitev mlaja in praznovanje leta 1686 v Idriji, o katerem poro~a Valvasor, sta posredno kazala tako na cesarsko pravico do gozda, bogastvo rudnika in rudni{ko skupnost, ki so jo predstavljali uradni{tvo in rudarji, ki so mlaj postavili. Podobno reprezentan~no je bilo razko{no proslavljanje mirovega goda pri Ljubljani leta 1814, ki je kazalo zlasti na de`elno in mestno mo~ in oblast, mlaje, ki so bili namenjeni zlasti preprostim ljudem, so pa~ postavili drvarji, tesarji in mezdni delavci, ki so jih pla~ali in nadzorovali mestni in de`elni oblastniki. Obe oblasti sta podobno uresni~ili najimenitnej{i mlajski inscenaciji v Ljubljani ob cesarskem obisku leta 1856. Kak{ne vrste postavljalcev so pripravile mlajsko inscenacijo ob polaganju temeljnega kamna trnovske cerkve v Ljubljani leta 1854, ka`ejo njena velikopotezna zasnova po predvidenem cerkvenem tlorisu, raznorodne prvine okrasnih nadrobnosti in njihova {tevilnost ter oltar v razko{nem {otoru. Celoto je zasnoval slikar Franz Kurz Goldenstein, sodelovali pa so tesarji, drvarji, {tevilni trnovski farani in faranke in seveda `upnik s klju~arjema, skratka farna skupnost. V va{ki skupnosti se je mo~neje uveljavljalo postavljanje mlajev {ele v 19. stoletju (gl. zaklju~ek poglavja Starej{a pri~evanja o mlajih na Slovenskem). Kazalo je na lokalno skupnostno identiteto; delo je opravila najve~krat fantov{~ina, drevesa so sekali v gmajnskem gozdu ali jih je daroval va{ki ugledne`. V tem ~asu so mlaji postali mno`i~ni in del kme~ke pode`elske tradicije, ki delno spremenjena traja do danes. Zato je potrebnih nekaj besed o njenih najpomembnej{ih nosilcih.
To so bile va{ke fantov{~ine. Nastajale so v 19. stoletju najve~ po vzoru sosesk in mestnih obrtni{kih pomo~ni{kih zdru`b. Organizirane so bile razli~no. Nekatere so imele fantov{~inskega `upana, poznale so obred sprejema s kandidatovim pla~anjem zapitka, {aljivimi in druga~nimi preizku{njami, odgovarjanjem na izzivalna vpra{anja, podobno kot mestne pomo~ni{ke zdru`be. Prevzemale so nekatere negospodarske naloge sosesk, ki so vzporedno z agrarno tehni~no revolucijo in individualizacijo kmetij izgubljale temelj, avtoriteto in pomen. Skrbele so za pravila vasovanja in drugega vedenja med mladino, urejale so `enitovanjska {ranganja in plese, za kar so prej skrbeli formalni pode`elski oblastniki. Odlo~ale so celo o nekaterih globah in drugih kaznih. Po mestnih
Gorazd Makarovič
vzorih so prevzemale, prilagajale in v kme~ko okolje {irile razne {ege in navade ter sploh skrbele za skupna va{ka dogajanja in zabave (gl. Vilfan 1996: 104, 118, 139, 232, 233, 318, 469–471, 473; Turn{ek 1946: 40, 41; Golia 1952: 50-52; Kuret 1989: 595; Kuret 1989a: 598). Dejavnosti fantov{~in dolo~no ka`ejo, da so napolnile praznino, nastalo ob razpadanju soseske v 19. stoletju. Tedaj so nastale in v ta ~as sodijo tudi njihove prve omembe. Marsikje so postale pomembna opora oslabljenim va{kim skupnostnim zavestim, ki so prej temeljile na soseskah. Viri ka`ejo, da so fantov{~ine {tevilneje nastajale po zemlji{ki odvezi leta 1948 in da so po prvi svetovni vojni postajale redkej{e. Vsekakor so se dejansko uveljavile le v delu kme~kih naselij, seveda pa so bila ob~asna dru`enja va{ke mladine splo{na in v navadi `e mnogo prej in pozneje. Vloga fantov{~in pri ohranjanju in vzdr`evanju skupinskih identitetnih zavesti razlo`i nekatera njihova dejanja v zvezi z mlaji, kot so npr. fantovske gozdne tatvine dreves za prvomajski mlaj, kljub nevarnostim vsaj pred drugo svetovno vojno {e uveljavljene v nekaterih koro{kih vaseh (L'Estocq 1930: 168; Graber 1941: 243, 244). Fantov{~ine so s tem nadaljevale oziroma nadomestile prej veljavna odlo~anja sosesk o sekanju v skupnem gmajnskem gozdu in v prevladujo~em va{kem mnenju ta prisvajanja niso bile zlo~inske tatvine. Podobno ka`e na ustvarjanje skupinske zavesti v odnosu do sosednjih skupin navada zmagoslavne tatvine ali podrtja mlaja sosednje vasi in ~uvanje mlaja svoje vasi pred sosednjo va{ko fantov{~ino, kar je na raznih obmo~jih {tevilno izpri~ano iz 19. stoletja in iz prve polovice 20. stoletja (gl. npr. L'Estocq 1930: 168; Graber 1941: 243, 244; Turn{ek 1946: 33; 34; Wolfram 1980: 195).
To so bili okvirni, najpomembnej{i, z dru`benimi odnosi dolo~eni pomeni mlajev, ki so se v dru`benem razvoju spreminjali. Manj{o in pogosto relativno veljavo je imela ikonografska podoba mlajev.
Bistvena poteza mlaja je nad koreninami podrto, prene{eno in znova postavljeno, torej mrtvo drevo. ^love{tvo ustvarja posebne odnose do dreves; za neutilitarne je zna~ilno, da dostikrat pojmuje drevesa kot `iva ali simbolna bitja (pogled v pestrost tak{nih odnosov na Slovenskem nudi npr. [mitek 2004: 398, geslo drevo). Mlaj ne sodi med tak{ne predstave. Zeleni vr{i~, kro{nja ali venec so znak pomladnega ~asa le pri nekaterih mlajih, sicer so mlajska debla kon~no vedno tudi koristno uporabljena. Mlaji so sicer razli~ni, vendar je pri vseh na prvi pogled vidno, da so umetno obdelani ali okra{eni. Najbolj raz{irjena zasnova je v spodnjem delu gladko okle{~eno in olupljeno deblo in ohranjen vr{i~ ali na vrh pritrjena kro{nja. Prva oblika je izpri~ana `e na upodobitvi iz 17. stoletja (gl. sl. 5). Zavoljo vi{ine, ravnosti in pravilne sto`~aste oblike vr{i~a sodita med najbolj primerne drevesne vrste za mlaj smreka in jelka. Druge drevesne vrste so redkeje v rabi. Med njimi in pomeni mlajev ni dolo~nih povezav, ~eprav so v mlaj{ih lokalnih tradicijah nastale predstave, katera drevesna vrsta je za mlaje primerna.
Vi{ine mlajev so bile seveda razli~ne, v~asih so bile tekmovalni dose`ek, v~asih so bile manj pomembne; seveda pa `e pojem mlaja – podrtega in ponovno samostojno postavljenega drevesa – zajema tudi vi{ino. @e idrijski mlaj iz leta 1686, o katerem poro~a Valvasor, je bil zelo visok, saj ga je moralo nositi kar 36 rudarjev. V opisu mlajskega modela v Dra{i~ih je omenjena celo vi{ina do 40 metrov, enako tudi ponekod na
Razvoj majev in mlajev na Slovenskem
Ko~evskem (Wolfram 1980: 194). Postavljanje zelo visokega mlaja pri cerkvi v Vogr~ah leta 1970 je izpri~ano na fotografji: {tevilni mo`je in fantje ga (ko je vr{i~ {e nizko in vi{jih koz {e ne rabijo) dvigajo s pomo~jo {estih mo~nih brunastih kle{~nih koz, visokih od osem do deset metrov (gl. Vogr~e 1995: sl. 16 na str. 315). Na drugi strani pa so bili pastirski mlaji pa~ drobni in majhni; ta lastnost je hkrati tudi kazala na njihovo majhno dru`beno veljavo in mo~.
Motiv svedrastega ovijanja obeljenega dela mlajev izvira iz posebnega na~ina su{enja lesa za najzahtevnej{e namene, ki so ga uporabljali nekateri lesni obrtniki, zlasti kolarji. Hlod je med su{enjem stal navpi~no, hkrati je moral biti enakomerno olupljen le napol, in sicer v pasu, ki se svedrasto vije od spodnjega do zgornjega konca (gl. Ko~evar 1872: 162). Ta vzorec je bil po ve~letnem su{enju seveda {e viden in je
39
bil znak najimenitnej{ega in najdra`jega lesa, ve~krat so tako barvno ornamentirali drogove zastav, {e danes so tak{ni najbolj{i privezni koli za ~olne pred nekaterimi bene{kimi pala~ami. Svedrasti motiv je torej mednarodno pomenil odli~nost, ~eprav se njegovega izvora v kme~kem okolju ob kitah, ovitih okrog sve`ih dreves, uporabljenih za mlaje kajpak niso ve~ zavedali. Vseeno so kdaj kak{en mlaj {e svedrasto napol olupili (gl. Biser 2004: fotografja na str. 82) ali tako poslikali visok drog zastave, npr. v za~etku 20. stoletja v kamni{kem mestnem kopali{~u (Kamnik 1985: fotografja {t. 38 v slikovni prilogi). Mimo tega je svedrast motiv pomenil poudarjen okras; na eni od najimenitnej{ih mlajskih inscenacij ob polaganju temeljnega kamna trnovske cerkve (gl. sl. 9) je svedrast motiv vrezan v lub, tvori ga tudi kita, ovita okrog debla in celo okrog kri`a nad oltarjem.
Vodoravno sredi{~no obe{en venec pod vrhom je star motiv; vidimo ga `e na eni od najstarej{ih upodobitev mlaja, nastali med letoma 1500 in 1508 (gl. Hansen 1984: str. 77, sl. 40, str. 222). ^e sta obe{ena dva ali trije venci, so razli~ne velikosti; manj{i so name{~eni vi{je. Splo{na simbolika venca, ki je imela svoj pomen tudi na mlajih, je odli~nost, po~astitev, zdru`enost ali svetost. Zadnji pomen je bil va`en pri cerkvenih mlajih, kjer je bil povezan z venci kot simboli ve~nega `ivljenja, vstajenja (gl. npr. Tresidder 2004: 108, 109, 523; Biedermann 1989: 244, 245). Sicer so bili mlaji brez vencev pogostej{i; venec je le {e poudaril posebnost, najbolj npr. leta 1856 v Ljubljani lampijonski venci na ~ast cesarju Francu Jo`efu. Druga~en pomen je lahko imel na mlaju navpi~no obe{en venec. Tak{en polo`aj venca na po{evnem drogu je bil znak gosti{~a vsaj od poznega srednjega veka do baroka (na Slovenskem upodobljen npr. na freski sv. Nedelje iz {estdesetih let 15. stoletja na cerkvi v Crngrobu in na bakrorezih iz leta 1681; venec je nataknjen na po{evno postavljen drog ali pa s tak{nega droga visi na vrvici (Vischer 1976: {t. 166, {t. 251). V tem pomenu ga vidimo na mlaju npr. na sl. 4, skupaj z drugimi simboli pa je lahko pomenil imenitno po~astitev, kot npr. ka`e sl. 12. Pomen iz zelenja pletenih girland je bil predvsem okrasen, ker dvostransko obe{ene tvorijo geometrijsko pravilne segmentne loke; v~asih so izra`ale vidne povezave ali razmejitve med stavbami, prostori in mlaji.
Opremljanje mlajev s tekstilom zajema zastave, zastavice, pentlje, trakove, rute, brisa~e ali kaj podobnega. Tak{ni kosi so pisan imeniten okras brez dolo~nih pomenov. Izrazita izjema so zastave, ki so lahko de`elne, dr`avne, cesarske, narodne (gl. npr. sl.
Gorazd Makarovič
11) in ka`ejo na zavest postavljalcev in zna~aj namena postavitve mlaja. Okrasje iz papirja so bile lahko v vence vpletene umetne ro`e, zastavice in trakovi; vse to br`~as ni starej{e od poznega 19. stoletja (gl. npr. Trdina 1987: 2. knjiga, str. 405; prim. Kuret 1989: 284) in je predvsem cenej{i nadomestek tekstila; razli~no, naravno ali papirno cvetje je bilo sicer vpletano tudi v zelene kite in girlande.
Z drugimi predmeti so mlaje opremljali poredkoma. Lesen petelin in leseni sablji, ki so jih v sredini 19. stoletja v Ziljski dolini postavljali vrh mlaja (Turn{ek 1946: 34), so najbr` nasledek mestne tradicije strelskih zdru`enj, ki so imele za cilj `ivega petelina vrh droga in za{~itni znak miru, ki traja za praznik (gl. npr. sl. 2; Moser 1961: 130, 138). Iz zelenja spleteno veliko srce, pritrjeno visoko na deblo mlaja, je v zvezi s pomladanskim ~asom postavljanja predvsem znak ljubezni, velika steklenica, nasajena
40
vrh mlaja (gl. Turn{ek 1946: 32), pa je zgolj svetlikajo~ okras, nastal ob vedenju, da na vrh sodi posoda, kakor na slamnate strehe, kamor so jih postavljali nad zaklju~ni slamni ~op v za{~ito pred de`jem in vetrom. Vi{ek okrasja na mlajih so pomenile lu~i (gl. npr. sl. 12), ki pa so jih namestili le redko.
Predvsem nagradni pomen so imeli vrh mlaja obe{eni predmeti, ki so bili namenjeni zmagovalcu plezanja na mlaj, tekme v zabavo gledalcev, ki sicer ni bila zelo pogosta. To je igra, kakr{na je npr. upodobljena na sl. 3. Na Slovenskem je najprej izpri~ana v Valvasorjevem opisu praznovanja v Idriji leta 1686, ko je bilo vrh mlaja kar 60 nagrad. V ptujski okolici so meseca maja v nekaterih vaseh vsaj v prvi polovici 20. stoletja uprizarjali tak{na plezanja na oma{~eno deblo mlaja, nagrade so bile v ko{arici: vino, potica, meso, denar (Turn{ek 1946: 33); nagradno plezanje na mlaj je izpri~ano tudi iz obdobja med svetovnima vojnama v nekaterih vaseh na Ko~evskem (Wolfram 1980: 195), nanj ka`e tudi liter vina, ki so ga porabski Slovenci postavljali vrh prvomajskega mlaja (Kozar 1996: 82). Po poro~ilu, ki velja vsaj {e za konec 19. stoletja, so ponekod v Gori{kih Brdih prvega maja otroci plezali na mlaj, mej, visoko brezo, ki je imela na vrhu venec kola~ev in pomaran~ (Turn{ek 1946: 33).
Lupine izpihanih jajc in torbe na belokranjskih brezovih pastirskih mlajih so v poznem 19. stoletju kazale, koliko jajc so pastirji na praznik Jezusovega vnebohoda pojedli (Barle 1889: 86) in kaj so sploh {e imeli, kar bi lahko na mlaj obesili; gre za izraz otro{ke bahavosti in samozavesti. Seveda so na mlaje obe{ali {e razli~ne druge predmete, vendar le enkrat ali nekajkrat; njihovi pomeni se niso povezali z mlaji.
Mlajski slavolok je vidni javni izraz obreda prehoda, zmage, uspeha posameznika, para, skupine, skupnosti v nov polo`aj, stan ali v novo obdobje ali nov za~etek. Od drugih slavolokov se lo~i zlasti po enkratnosti in kratkotrajnosti; po prazniku ga podrejo.
Kon~no je vsak mlaj znak praznika, viden `e od dale~, tako kot cerkveni zvonik. O prostoru prazni~nega dogajanja je vidno in dolo~no obve{~al ljudi. Ta njegov pomen je upadal obratno sorazmerno z razvojem sredstev mno`i~nega obve{~anja. Hkrati je nara{~al pomen mlajev kot reprezentativen identitetni izkaz lokalne in narodne zavesti; v zadnjih desetletjih {e posebej kot viden izraz turisti~nega gospodarstva in doma~ijske zavesti ali skrbi za ohranjanje kulturne dedi{~ine.
Razvoj majev in mlajev na Slovenskem
Pomeni ikonografskih prvin seveda niso bili normirani; tudi enake oblike so imele v razli~nih ~asih, dru`benih okoljih in ob razli~nih datumih, okoli{~inah in prilikah, ki so jim bili mlaji namenjeni, razli~na razumevanja. Enako velja tudi za njihove razli~ne kombinacije.
Mlaj je pomenil tudi vrednost, ki je ve~krat ob licitaciji ali prodaji omogo~ala veselico. Vendar ne vedno. O nasprotju naj omenim mlaj, ki je kazal na samouni~enje. V sedemdesetih letih 20. stoletja so na prvomajski predve~er postavljali smrekov mlaj na Homu pri Bledu. Stal je sredi kresne grmade in je podnevi pogledom od dale~ oznanjal slavnost, hkrati pa tudi svoj konec (Zupan 1995: gl. fotografjo na str. 179). Morda gre le za spoj prvomajskega mlaja in binko{tnega ognja (gl. Graber 1941: 237, 238), vsekakor pa ka`e na kaj razli~ne mo`nosti kombinacij in pomenov.
41
Defniciji majev in mlajev
Defnicije temeljijo na doslej navedenih raz~lembnih pogledih. Opredelijo naj pojme in njihova imenovanja za strokovno rabo. V vsakdanjih slovenskih govorih so seveda veljavne razli~ne rabe istih imen za razli~ne pojme in razli~na imena za iste pojme; zlasti ime maj lahko pomeni vse spodaj navedene pojme.
Mlaj je prazni~no znamenje: nad koreninami podrto, na prostor za slavnost, po~astitev ali praznovanje prine{eno in samostojno postavljeno gladko obsekano in okrasno obdelano drevo z ohranjenim vr{i~em ali z nastavkom, ali tak{en drog, vrh katerega je pritrjena drevesna kro{nja.
Maji so odlomljene ali odrezane zelenolistnate veje za izra`anje po~astitev, praznovanj ali naklonjenosti.
Majsko drevesce je ve~ji maj, vmesna oblika med maji in mlaji; je sredi{~no somerno glede na navpi~no os, vendar je namenjeno prena{anju in ne samostojnemu postavljanju.
O romanti~nem videnju mlajev in jurjevanj
V tem poglavju `elim pojasniti, zakaj v razpravi niso upo{tevani konstrukti evolucijske mitolo{ke {ole v zvezi z maji, mlaji in jurjevanjem, kot so drevesni duhovi, ~a{~enja dreves, vegetacijska obredja, varstva pred ~arovnim zlom, anti~na ali indoevropska dedi{~ina ali kontinuiteta in podobno. V predstavah javnosti in delu strokovnjakov so ti pojmi dokaj raz{irjeni, zato je o tem potrebno pojasnilo. Kriti~no mnenje o delu teh pojmov je sicer tudi na Slovenskem nastalo `e pred ~asom (gl. npr. Orel 1944: 332, 333; Kuret 1963: 119 ss), vendar je bilo vsaj v publicistiki prezrto.
O mlajih so v strokovnih obravnavah precej raz{irjena mnenja, po katerih gre za tradicije, ki segajo v evropska zgodnja kulturna obdobja, indogermansko dedi{~ino, klasi~no antiko, keltsko in germansko kulturo, da gre za povezavo s kulti plodnosti, varstvo pred zlemi silami, za povezavo z obi~aji iz tujih kulturnih krogov in podobno; dolo~na znanstvena kritika je zanesljivo pokazala, da gre za nami{ljene povezave (gl. Moser 1961: 115–118, 120–122). Zanesljivo je ovrgla tak{ne teze, ki od tedaj nimajo ve~ znanstvene veljave; seveda pa so zavoljo neznanstvenih razlogov in funkcij marsikje
Gorazd Makarovič
ostale priljubljene kot miti, nastali v mentaliteti industrijske in potro{ni{ke dru`be; danes so na publicisti~ni in trivialni ravni vedno bolj svetovno {irjeni prek interneta. Njihovo ozadje, na~ini njihovega konstruiranja in njihova raz{irjenost ali priljubljenost so pomembno povedne fasete mentalitete polpretekle in sedanje zgodovine. Tudi na Slovenskem so konstrukti mitolo{ke evolucijske {ole mo~no raz{irjeni. Ne pri~ajo o zgodovinski stvarnosti, ampak o pomembni razvojni fazi znanosti in o stanju duha od 19. stoletja do danes.
Tolma~enja tak{nih tez temeljijo na navideznih in naklju~nih podobnostih, paralelah in analogijah, zna~ilnih tudi za mitolo{ko dunajsko {olo v prvi tretjini 20. stoletja (gl. npr. Schmidt 1951: 134), ki je precej vplivala na slovenske raziskovalce. So trdo`iva in odporna zoper argumente; tako zavoljo razli~nih neznanstvenih razlogov
42
kot zaradi preglednih podobnostih, ki dajejo vtis, da so vse razlage kot na dlani. Zdijo se prepri~ljiva; naslanjajo se na kompleksen nami{ljeni svet evolucijsko odvisno povezanih verovanj in kulturnih oblik, ki ga je ustvaril romanti~en pogled na svet.
V  njem imajo indici vlogo dokaznih pri~ istovetnosti ali kontinuitete. [ele dolo~ne eksplicitne zahteve znanstvene kritike poka`ejo, da zanju obstajajo dokazi le redko.
V tem svetu so zanemarjane dejanske kompleksne dru`benozgodovinske in kulturne stvarnosti; v njem so nepomembne ogromne ~asovne, dru`bene in kulturne razlike, oddaljenosti in cezure. [tevilne tradicije naj bi bile ~ude`no ohranjane nespremenljive brez naslonov na izpri~ano trajne motive, zapise ali upodobitve. Samostojnega nastajanja medsebojno podobnih tradicij naj ne bi bilo. Ta svet predstav in idej je umetno selektivno konstruiran in lo~en od zgodovinskih stvarnosti. Zato zlahka ponuja in omogo~a raznorazne spekulativne sklepe, ki pa so zaradi razli~nih neznanstvenih razlogov dostikrat za`eleni in sprejemljivi.
Veljavnost metodi~nega na~ina konstruiranja tega sveta naj drasti~no ilustriram z dosledno rabo v nemogo~em primeru: motiv egip~anske sfnge na francoskem empirskem pohi{tvu bi po tem na~inu kazal na povezave in kontinuiteto severnofrancoskega prostora s staroegip~ansko kulturo, seveda ~e ne bi upo{tevali Napoleonovega voja{kega vdora v Egipt, spremljajo~ih dokumentacijskih raziskav in drugih tedanjih zgodovinskih dogajanj. Na Slovenskem ima ta konstruirani svet marsikje veljavo, ki je nista omajali niti paradigmati~na stvarna in jasna znanstvena kritika in ponujena znanstveno dokazljiva raziskovalna pot (gl. npr. Bezlaj 1951; Vilfan 1955); {e ve~, ta svet se na razli~nih ravneh dopolnilno ustvarja in je spodbujen tudi z njuejd`evskimi in drugimi verovanji in je zaradi navidezne lahkote, s katero je mo~ z njim skoraj vse razlo`iti, mikaven in zapeljiv za marsikaterega strokovnjaka, zlasti iz sorodnih ved.
Izmed {tevilnih primerov, ki sodijo v omenjeni svet, navajam le ilustracijo v zvezi s pomladnim praznovanjem in drevesom. Publicisti~nih del in turisti~nih reklamnih staro`itnosti tu seveda ne omenjam. Omejim se na strokovno pisanje, v katerem je ob stiku z omenjenim nami{ljenim svetom zelo kakovosten raziskovalec, ki na svojem o`jem podro~ju dosledno sledi znanstvenim na~elom, na podlagi nekaterih podobnosti za{el v spekulacijo o kontinuiteti. Nastala je na podlagi podobnosti nekaterih prvin kulta Velike matere bogov Kibele, ki je iz rimskega obdobja zanesljivo izpri~an tudi iz ju`nega dela Norika, in nekaterih prvin slovenskega kme~kega pustnega kurentovanja
Razvoj majev in mlajev na Slovenskem
in borovega gostüvanja, ki sta prvi~ izpri~ana iz srede 19. stoletja oziroma iz zgodnjega 20. stoletja. Ime koranti bi bilo v zvezi s koribanti, demonskimi orgiasti~nimi plesnimi Kibelinimi spremljevalci, ime kurenti s kureti, vegetacijskimi hrupnimi plesnimi demoni, povezanimi s Kibelo. Otro{ka maska picek bi bila v zvezi s Kibelinimi sve~eniki gali; skupna je aluzija na petelina. Bor pri gostüvanju bi bil v zvezi z Atisovim drevesom borom, ki je predstavljal njegovo vstajenje od smrti. Kon~no je mogo~e videti zvezo v simbolnem obujanju `ivljenja v pomladanskem ~asu dogajanj Kibelinega kulta in kme~kih pustovanj (Ciglene~ki 1999). Vendar so pri tej kontinuitetni domnevi prezrti: poldrugotiso~letna ~asovna vrzel, iz katere ni pri~evanj; neznanske dru`bene in kulturne cezure in etni~ne spremembe; dejstvo, da spet in spet samostojno nastajajo nove podobne tradicije; dejstvo, da se ustne in druge tradicije zelo spreminjajo in da dejanski stari motivi, ohranjeni v pisni kulturi ali materialno trajnih upodobitvah, lahko naklju~no prihajajo v mlade tradicije kjer koli in kadar koli; dejstvo, da je pustovanje nastalo v visokem srednjem veku v fevdalnem okolju in da se je {ele pozneje raz{irilo v mesta, medtem ko ga v kme~kem okolju do poznega 18. stoletja sploh ni bilo; dejstvo, da brez enovite dru`be in organiziranega sredi{~a ni javne {ege; odsotnost trajnega motiva ali dejavnika ali podobe v razli~nih okoljih in dru`benih skupinah, ki bi med njimi povzro~al ali omogo~al prehajanje in ohranjanje iste ali enake tradicije itd. Dolo~neje naj samo pripomnim, da je iz zgodnjega 18. stoletja na Koro{kem ohranjen zapis, ki jasno pri~a, da so ~loveka, ki je bil godec ali kaj podobnega in je hodil (hitel, kro`il, tekal = iz curro, currere) okoli, imenovali koranti{, kar ka`e na sorodnost ali celo prevzem iz Kurrentschüler; na podoben pomen ka`ejo tudi kme~ke pripovedke iz 19. stoletja, v katerih nastopa Kurent kot {aljivec in godec. Sicer pa na izvor in pomen naziva kurent (in korant, ki je nare~no prevojna besedna oblika, kar ka`ejo njena geografska distribuiranost in drugi prevoji v isti imenski dru`ini) dovolj poka`e dana{nja vsakdanja raba sintagme kurentno blago ali samostalnika kurent, ki mu dodamo predpono kon. Maska picek predstavlja jezdeca na petelinu, tj. prevaranega mo`a, kar je evropsko raz{irjen novove{ki motiv; ta pustna {aljivost je pa~ vedno aktualna in bi te`ko bila v pomenski zvezi s samokastriranimi Kibelinimi sve~eniki. Borovo gostüvanje ni nekaj izjemnega. Je varianta evropsko raz{irjenega pustnega vle~enja ploha ali drevesa razli~nih vrst, sicer pa po eni anti~ni verovanjski varianti mrtvega Atisa Zevs ni spremenil v bor, ampak v smreko. Glede pomladi velja, da je to obi~ajen evropski ~as praznovanja, v katerem se izra`ajo nepovezane razli~ne in podobne ideje in predstave o o`ivljanju narave, nasploh zna~ilne za agrarne dru`be.
Omeniti velja {e dana{nja mnenja o kurentovanju, temeljno nastala s pogledom skozi miti~na o~ala prve polovice 20. stoletja. Pre{la so iz strokovnega pisnega izro~ila v publicistiko; najve~krat so dodatno preoblikovana za potrebe turizma oziroma kulturne industrije in ustrezajo kombinacijam razli~nih motivov in potreb sedanjega prebivalstva. Tako npr. vsak televizijski gledalec in kurent ve, da zadnji preganja Zimo ali zle zimske duhove, kar je razmeroma mlad konstrukt. Pustovanje sicer lahko traja ve~ dni, vendar je glavni dan, pustni torek, odvisen od premi~nega datuma velike no~i in v razli~nih letih pade na razli~ne dni med 3. februarjem in 9. marcem, zato kurenti enkrat hodijo v snegu, drugi~ pa v toplem vremenu, ko je nekaj poljedelskih del `e opravljenih in zime pa~ ni treba preganjati. Tako npr. pred slabega pol stoletja po nesistemati~nih poizvedovanjih
Gorazd Makarovič
pisca teh vrst vpra{ani kurenti iz Haloz in s Ptujskega polja {e niso ni~esar vedeli o tej personifkaciji ali duhovih, so pa izrekali obi~ajne kme~ke pomladne `elje za vreme in letino, kakr{ne lahko najdemo v ve~ini agrarnih dru`b.
Prav posebno mesto v slovenskih strokovnih in javnih predstavah 20. stoletja o pomladnem praznovanju je zavzelo jurjevanje. Pogledi romanti~ne evolucijske primerjalne mitolo{ke {ole na to {ego (gl. Marolt 1936: 5–33, 93–95; Huzjak 1957: 38–44; Kuret 1989: str. 253–274, opombe na str. 573, 574; [mitek 2004: 111–135) dobro ponazarjajo zna~ilno spekulativne na~ine tvorbe konstruktov, za jurjevanje nakazane `e v kapitalnih temeljnih delih te {ole, prvi~ objavljenih v letih 1875–1877 in 1890 (Wilhelm Mannhardt, Wald- und Feldkulte I; 314, gl. Kuret 1989: opomba 4 na str. 257 in str. 573; Frazer 1977: 161, 162 oziroma poglavje Ostanki ~a{~enja dreves
44
v moderni Evropi). Konstrukti oziroma spekulativna mnenja o povezavah, izvoru in pomenih jurjevanja so precej razli~ni. Ve~inoma ohlapno nakazujejo neka prehistori~na, indogermanska, poznoanti~na, poganskoslovanska ali zgodnjekr{~anska ~a{~enje dreves za de` in rodovitnost, posebej {e ~loveka-drevo, drevesnega antropomorfnega genija in neka vegetacijska bo`anstva sploh, dalje naj bi bila ta {ega tudi izraz cikli~nega ~asa v povezavi z zgodnjimi poljedelskimi kulturami Bli`njega vzhoda, Dionizovim, Mitrovim, Ozirisovim kultom in podobnim, dalje sredstvo odganjanja zlih sil; navadne so tudi kombinacije tak{nih mnenj.
Le samostojno, zelo ob{irno razpravljanje bi lahko kriti~no zajelo {tevilna posamezna mnenja. Generalno je mogo~e zapisati, da si mnenja medsebojno dokaj nasprotujejo, da vsa temeljijo le na podobnostih (stvarnih ali navideznih), da nobeno ni dokazano in da je za vsa zna~ilno ignoriranje dejanskih dru`beno-zgodovinskih okolij, povezav in dogajanj. Za validacijo spekulativnega na~ina gradnje tak{nih konstruktov je povedno raz{irjeno prepri~anje, da so jurjevanja obredja, ki so izgubila svoj prvotni miti~ni ali kultni pomen in obliko, ker se pa~ popolnoma ne skladajo z raziskovalnimi hipotezami. Vendar raziskovalci ve~inoma menijo, da je prvotno stanje mogo~e rekonstruirati, ~eprav si tvorci razli~nih konstruktov rekonstrukcije predstavljajo razli~no, tako da ustrezajo njihovim razli~nim domnevam. Hkrati je zna~ilno, da so tak{ne nami{ljene prvotne podobe in povezave odmaknjene v daljno, ohlapno pojmovano preteklost. Te raziskave so tak{ne, ker nastajajo v okviru zaprtega pojmovnega sveta mitologij, kar povzro~a tragi~no paradoksalnost: bolj kot je raziskovalec mitolo{ko razgledan in bister, ve~ povezav opazi in ve~ konstruktov zgradi.
Podobno so v okviru tak{nih pogledov razumljene pesmi, ki so jih ve~inoma pastirji peli ob obiskovanju kme~kih doma~ij na dan sv. Jurija ob pro{njah za darove, in so jih pozneje umetno imenovali jurjevske pesmi. Te o~arljivo odrezave otro{ke rimane verzifkacije so bile omenjene in zapisane v drugi polovici 19. stoletja in pozneje (gl. [trekelj 1904–1907: {t. 4985–4988, 4911–4998, 5000–5002; Marolt 1936: 6–19; Huzjak 1957: 4–7, 14–25, 33; Turn{ek 1946: 8–27; Kuret 1984: 424, 425, 428, 429, 431, 432; Terseglav 1996: {t. 97–99). To so ritmizirane pro{nje otro{kih pastirskih skupin, oblikovno precej zna~ilne za 19. stoletje. Vendar se skozi o~ala evolucijske mitolo{ke {ole zdijo kot preostanki kulta nekega bo`anstva ali duha zelenja in dreves oziroma kulta rodovitnosti iz nekega predkr{~anskega obdobja. Tak{no vegetacijsko
Razvoj majev in mlajev na Slovenskem
bo`anstvo neznanega imena naj bi se ohranilo v podobi zelenega Jurija, ker naj bi kr{~anstvo prekrilo poganski kult z legendo sv. Jurija. Kljub popolni odsotnosti kakr{nih koli zgodovinskih pri~evanj, ki bi omogo~ila tak{no mnenje kot znanstveno tezo, je to postalo kar prepri~anje. Zavoljo romanti~ne mikavnosti, nami{ljene zadostitve znanstveni radovednosti in pokrajinsko ali narodno potrjevalnega tradicijskega pomena je ostalo samoumevno tudi za marsikaterega dana{njega pomembnega in pronicljivega raziskovalca, ki ni bil dovolj pozoren na pomanjkanje dokazov oziroma na konstrukte, zgrajene zgolj na podlagi zgodovinsko nepovezanih podobnosti in analogij (gl. npr. Terseglav 1996: 60, 64). Pri tem je najbr` treba posebej kriti~no opredeliti le navidezni dokaz starosti, mnenje, da pri nekaterih jurjevskih pesmih refren kiroles ali kirales (iz Kyrie eleison) ka`e na srednjeve{ki prevzem iz cerkvenih pesmi (Huzjak 1957: 41). Ta pro{nji refren v izvirni gr{ki obliki je resda bil v rabi v srednjem veku, vendar je bil obi~ajen del latinske ma{e in nekaterih litanij tudi v 19. stoletju (gl. npr. Livingstone, Dictionary 1997: 938, 984); fanti~em, ki so ga v cerkvi po svoje sli{ali in ponavljali (tudi petega), se je pa~ zdel primerna oblika za poudarek njihovih pro{enj. Primer ni edinstven; podobno je v Poljanski dolini na Gorenjskem iz istega refrena nastalo ime kerlej`i za znamenja iz 19. stoletja, ob katerih so se z molitvijo ustavljali pogrebni sprevodi.
Omenjenih je nekaj slepic evolucijske mitolo{ke {ole, ki pojmuje jurjevanje kot ostanek ne~esa zelo druga~nega oziroma kot poru{eno obliko nekega davnega obredja in onemogo~ajo zgodovinsko stvarno percepcijo jurjevanja kot izvirne pastirske otro{ke {ege 19. stoletja. @e kratek ozir na jurjevanje v okviru dejanskih zgodovinskih okoli{~in namre~ jasno poka`e njegovo genezo in vpetost v kme~ko `ivljenjsko resni~nost.
Pozornost vzbuja `e beseda jurjevanje. Niti v starej{ih slovarjih niti v Pleter{nikovem slovarju je {e ni. Najstarej{a poro~ila o kme~ki otro{ki pastirski pro{nji jurjevski {egi sodijo {ele v sredino 19. stoletja (gl. npr. Kuret 1984: 425, 426, 429); starej{e poro~ilo pa omenja mestno {ego sprevoda s preno{enjem mlajskega dreve{~ka, zelenim Jurijem in bu~no glasbo skozi ^rnomelj (Kapelle 1839), ki ni bila otro{ka niti pastirska in je eden od zadnjih primerov povorke (tipi~no mestne oblike, za razliko od kme~kega obiskovanja posameznih kmetij) predindustrijskega me{~anskega posvetnega praznovanja pomladi z maji, zelenimi vejami. To je bila oblika mestne kulture praznovanja v sprevodu skozi mesto, ki ga tvorijo ali spremljajo kostumiranci, maskiranci, alegorije, personifkacije, instrumentalna glasba in petje, zvrst mestne kulture, ki se je razvila v renesansi in {irila v zgodnjem novem veku (gl. npr. Burckhardt 1953: 223–236; Burke 1991: passim). Maska zeleni Jurij sodi v to zvrst in je maskirna personifkacija zna~ilnega datuma v imenovanju dni po svetni{kih godovih, tako kot je bil npr. po zna~ilnostih datum personifcirano imenovan trije ledeni mo`je ali uscana Zofka. O dnevu sv. Jurija (23. ali 24. april) je znanega precej. V fevdalizmu je bil pomembno uveljavljen dajatveni dan, zlasti za drobnico. Ta dan so dajali ovce, jagnjeta in kozli~ke in glede na termin so te dajatve celo dobile imena pravda sv. Jurija in jurjevica ali `iva jurjevica (cenzus sancti Georii, jorgenrecht). Te dajatve so bile precej splo{ne, kot ka`e npr. urbar iz srede 14. stoletja (gl. GDZS 1980: 249; Mlinari~ 1987: 190, 529–535). Reja drobnice je bila na Slovenskem zelo razvita, kozjereja do druge polovice 18. stoletja in ov~ereja do
Gorazd Makarovič
19. stoletja. Dan sv. Jurija je postal vsakoletno pomemben termin kme~kega, posebej {e pastirskega `ivljenja. Tedaj so dali dajatve, odstavili jagnjeta od sesanja, drobnico zgnali v trope in za~eli pasti na va{kih pa{nikih. Na genezo jurjevanja zanesljivo ka`e pomembno dejstvo, da je vse do srede 19. stoletja pasel ~rednik, skupni odrasel va{ki pastir in da so se {ele tedaj – skupaj z individualizacijo kmetij in ob~utnim zmanj{evanjem {tevila drobnice – za~eli uveljavljati otro{ki pastirji za `ivali posamezne kmetije (gl. GDZS 1980: 352, 353, 379, 380). Ko je ~rednik na jurjevo zganjal skupno ~redo, je med obiskovanjem kmetij marsikje dobival pribolj{ke. Ko je institucija va{kega ~rednika odmrla, so pastir~ki, ki so sedaj posamezno pasli manj{e trope `ivali individualiziranih kmetij, po tem zgledu na ta dan obiskovali kmetije, vendar sedaj seveda v pro{njih skupinah. Za nebesedno sporo~anje namena obiskovanj so uporabili masko v zelenje odetega fanti~a, ki so ga v spremni pro{nji pesmici imenovali zeleni Jurij. Pri tem seveda ni bila toliko va`na tradicija pomladnega zelenja majev in mlajev kolikor pomen majev kot znak za~etka pa{e. Te skupine pastircev so bile dobrodo{le; podobno kot fantov{~ine so utrjevale va{ko identitetno skupinsko zavest, ki je izgubila oporo z razpadom sosesk. Pro{nja pastirska jurjevanja so omejeno nastajala tu in tam, kjer je bilo v 19. stoletju {e dokaj ovac oziroma pastircev (gl. Kuret 1984: zemljevid na str. 424; prim. Huzjak 1957: zemljevid ob str. 8). Bila so neredna in so v spreminjajo~ih se okoli{~inah zlagoma izgubljala temelje. Toda tedaj so zlasti belokranjska jurjevanja dobila nov, narodno potrjevalni pomen. To o~arljivo {ego sta pomembno o`ivela in pospe{evala po prvi vojni u~iteljica Poldka Bavdek in v obdobju med svetovnima vojnama raziskovalec France Marolt; zlasti na njegovih raziskavah je nastala norma belokranjskega jurjevanja, ki je ve~inoma obdr`ala veljavnost do danes, ko je jurjevanje prejkone bolj `ivo in znano kot kdaj koli prej. Nazorno podobo zna~aja narodno reprezentativnega jurjevanja med svetovnima vojnama ka`e npr. fotografja zelenega Jurija v ~rnomaljskem kolu-mostu iz leta 1936 ali malo prej (gl. Marolt 1936: sl. 2 ob str. 16). Veliko kolo sestavljata ve~ja in tesno ob njej manj{a kro`na vrsta belo, v narodne no{e oble~enih odraslih. Sredi praznega kro`nega prostora je zeleni Jurij in ob njem v no{e oble~eni fanti~i. Tesno okrog kola pa se gnete mno`ica gledalcev, oble~enih v obi~ajne temne obleke tedanjega ~asa. Vidno jasna delitev prostora in izrazit kontrast obla~il nedvoumno strogo lo~ita svet nastopajo~ih in svet gledalcev oziroma ka`eta, kako se dogaja gledali{ka ponazoritev tradicije.
O`ivljanje jurjevanja je nastalo zlasti kot ena od reakcij na industrijsko modernizacijo dru`be, kot skrb za ohranitev druga~nih, pristnih tradicionalnih narodnih vrednot, ki izginjajo; uresni~evalo se je kot `iva folkloristi~na dejavnost. Izjemno starost, izvirnost oziroma pomembnost je tej otro{ki pastirski {egi pripisal mitolo{ki evolucijski pogled, ki je skupaj z narodnoprebudno dejavnostjo in nekaterimi etnolo{kimi raziskavami ustvaril moderni jurjevanjski mit, ki je pri{el v strokovno pisno izro~ilo, nato v raznorazno publicistiko in kot splo{no samoumevno védenje v ustno izro~ilo. Na tem mitu temeljijo dana{nja jurjevanja, ki so del sedanje `ivljenjske stvarnosti. So nova, sedanja kombinacija turisti~nih dejavnosti, folkloristi~ne dejavnosti, dru`abnosti in dru{tvenosti, predstav o ohranjevanju kulturne dedi{~ine, gledali{kega, prosvetnega in pedago{kega dela, simbolike slovenske, pokrajinske in lokalne identitete, podobno
Razvoj majev in mlajev na Slovenskem
kot sedanja kurentovanja, pri katerih je {e posebej zadovoljevana univerzalna ~lovekova `elja po svobodnem obna{anju, ki ga omogo~i skrivanje osebne identitete pod masko.
Sklep
Maji, znaki pomladnega praznovanja in ljubezenske naklonjenosti, so nastali v visokosrednjeve{ki mednarodni fevdalni kulturi; na Slovenskem so se uveljavili vsaj v poznem srednjem veku. Kot poseben poudarek in znak izjemne po~astitve so iz majev nastali mlaji; na Slovenskem najprej izpri~ani v fevdalnem okolju v 17. stoletju. Vzporedno sta se obe kulturni prvini uveljavljali v cerkveni tradiciji. Prek te so maji postopno prihajali v kulturo ve~inskega, kme~kega prebivalstva; mlaji pa {ele po uveljavljanju kme~kih pravic do gozda v 19. stoletju. Pomeni mlajev so bili v razli~nih ~asih in razli~nih dru`benih okoljih razli~ni. V zgodnjem novem veku so plemstvu pomenili znak imenitnih praznovanj in osebnih po~astitev. Bili so tudi reprezentativni znak dru`benega polo`aja mestnih in de`elnih oblastnikov in njihovih pravic nad gozdom. V cerkvenem okolju so bili znak posebne po~astitve cerkvenih praznikov ali drugih posebnih dogodkov. Na pode`elju se je ta pomen zdru`eval s kme~ko kulturo; nekateri cerkveni dogodki, kot procesije in `egnanja, so bili skupno cerkveni in posvetni. Ko so kmetje v 19. stoletju dobivali pravico do gozdnih dreves, je postal kme~ki mlaj premo`enjski znak in v zadnji tretjini 19. stoletja so bili mlaji predvsem del kme~ke kulture. V tem ~asu so postali mno`i~ni prazni~ni poudarek posebnim dogodkom. Postavljale so jih zlasti fantov{~ine, ki so v tem ~asu individualizacije kmetijstva in propadanja soseske prevzemale nekatere njene vloge in utrjevale va{ke skupnostne zavesti tudi s postavljanjem in ~uvanjem va{kega mlaja na prvi dan maja in ob nekaterih drugih prilikah. Postavljali so jih tudi kot izraz posebne naklonjenosti dekletom in seveda praznikom ter kot obvestilo o kraju praznovanja, vidno `e od dale~. Pozneje je tak{en pomen mlaja kot znaka seveda upadal. Ker so mlaji med drugimi dobivali tudi narodnozavedni pomen, so postajali vedno bolj mno`i~ni in zato so jih postavljali tudi in spet v mestih. To se iz nekoliko druga~nih kompleksnih motivov dogaja na urbaniziranem pode`elju in v mestnih krajih tudi danes. Vendar je med slovenskimi raziskovalci precej raz{irjen pogled, po katerem sodijo tak{na dejanja v zvrst folklorizma, tj. o`ivljene, rekonstruirane folklore iz druge roke, nepristne folklore, tj. kulturnih prvin, ki so izgubile prvotno okolje in funkcijo, pomen in pravi videz. Vpra{anje o veljavnosti tega pogleda zahteva obrisno digresijo o pojmu folklora.
Folklora je ohlapen kategorijski pojem o delu kulture, nastal v 19. stoletju. Prvotno je pomenil dele kme~ke duhovne kulture, ki so bili cenjeni zlasti kot narodna zna~ilnost. Skladno s poglobljenimi raziskavami dru`b in kultur se je vsebina tega pojma {irila in spreminjala. Defnicija folklore je lahko veljavna, ~e obsega nekdanje in sedanje vsebine. Zato danes zajema pojem folklora tista védenja, znanja, verovanja, vrednote, vrednosti in ve{~ine, zvrsti umetnosti, {ege, druge vzorce obna{anja in dru`bene prakse, ki so kakorkoli izro~ilno omejeno posredovani v neki etni~no, jezikovno, religiozno, dru`beno, stanovsko, starostno, dejavnostno, poklicno, informacijsko ali prostorsko oblikovani skupini in jih ta prepoznava za svoje ali doma~e.
Gorazd Makarovič
Zna~ilnosti folklore sta spontano sodelovanje skupinskih pripadnikov v procesih njenega sprejemanja, posredovanja in spreminjanja ter samoumevnost; dvomi in racionalna kritika folklorni proces zavirajo ali prekinjajo. Folklora je strukturni rezultat osebnih pogledov, izku{enj in ustvarjalnih interpretacij udele`encev in udele`enk v dru`beni interakciji; je preoblikovana plast in dopolnilo izvirno ustvarjalne in vrhunske dominantne kulture; skupno so te kulturne zvrsti celovit na~in ~love{kega bivanja.
V  folklori potro{ni{ko naravnane dru`be zavzema pomembno mesto kulturna industrija. Ob izvirnih delih je prevzela tudi {tevilne prvine in karakteristike kme~ke in mestne folklore 19. stoletja. Svoje proizvode prodaja prirejene okusu in obzorju potro{nikov s posredovanjem razli~nih komunikacijskih, multiplikativnih, konservacijskih, repetitivnih tehnologij. Socialno-kulturne skupine se oblikujejo tudi z
48
izborom izdelkov kulturne industrije in z medosebno rabo telekomunikacijskih sredstev. Ustno izro~ilo razli~nih tem in vrst seveda ni zamrlo, ampak je postalo celo integralni del in komentar medosebno izro~enih, tradiranih nosilcev konservirane besede, zvoka in slike. Glede na spontano sodelovanje in sprejemanje je danes oboje lahko folklora, seveda ve~inoma v skupinah nekme~kega prebivalstva. V razvitih dru`bah je kme~ko prebivalstvo malo{tevilno; njegova folklora druge polovice 20. stoletja je zelo druga~na od starej{e in ima manj svojstvenih potez.
V okviru tak{nega pojmovanja folklore se zastavlja vpra{anje o folklorizmu in o pristnosti oziroma o dana{njih pomenih mlajev. Nedvomno je folklorizem kategorijski pojem, na podlagi katerega nastajajo sodbe o nepristnosti. Vendar ta kategorija ne vzdr`i nepristranskih testov. Enega predstavljajo mlaji. To so kulturne prvine, ki so nastale v enem dru`benem okolju z ve~ funkcijami, nato so jih prena{ali v druga dru`bena okolja in spreminjali pomene, namene in videz. Vpra{anje o avtenti~nosti mlajev je torej nesmiselno; vsi so avtenti~ni, vendar vsak le v svojem ~asu, okolju in pomenu. To seveda velja tudi za dana{nje pode`elske in mestne mlaje, ki imajo zelo druga~ne kompleksne pomene, kot so jih imeli kme~ki mlaji 19. stoletja ali mlaji prve polovice in spet mlaji druge polovice 20. stoletja. Le s predpostavko, da so dana{nji mlaji isto, kot so bili nekdanji kme~ki, lahko nastane predstava o njihovi nepristnosti. Enake rezultate sicer poka`ejo tudi testiranja z drugimi folklornimi prvinami (naj omenim samo dramati~ne usode voja{kih in drugih “ponarodelih” pesmi); folklorizem je nami{ljena kategorija, ki obstaja za poglede, po katerih je veljavno merilo folklore ahistori~no pojmovana kme~ka duhovna kultura 19. stoletja. Seveda so zgodovinski pomeni mlajev iz raznih obdobij, dru`benih okolij in namenov zelo razli~ni. V zgodovinski stvarnosti so bili nekdanji mlaji bolj ali manj pomembni; dana{nji mlaji pa so kulturno marginalna oblika izra`anja doma~ijske ali lokalno skupnostne zavesti in naivne skrbi za kulturno dedi{~ino, ve~jo tehtnost imata njihov u~inek v turisti~nem gospodarstvu in raz{irjenost. Resni~no pomembne, odlo~ujo~e kulturne oblike dana{nje `ivljenjske stvarnosti so povsem druge. ^eprav je torej pojem folklorizem za dosledno znanstveno rabo lahko komaj kaj veljaven, je uporaben za publicistiko. Na tej ravni bi lahko bil folklorizem folklorna prvina, ki je zavestno preoblikovana za pridobitni{ki ali pokrajinsko ali narodno reprezentativni namen.
Razvoj majev in mlajev na Slovenskem
49
Sl. 1. Sv. Jurij. Nadrobnost freske iz sredine 15. stoletja v kapeli na gradu Turjaku. Upodobljenec dr`i z
levico bel prapor z rde~im kri`em, v desnici ima zelen maj, pomladno vejo. Najstarej{a upodobitev povezave
osebe in goda vite{kega zavetnika z zelenimi vejami, rekviziti pomladnega plemi{kega praznovanja na
Slovenskem. Zaradi slabe ohranjenosti slikarije je na reprodukciji veja obrisno ob~rtana.
Gorazd Makarovič
Sl. 2. Mlaja na pode`elskem pro{~enjskem veselja~enju. Nadrobnost ilustracije {aljive pesmi Ples nosanov v Gümpelsbrunnu, v kateri je omenjeno, da tisti z najve~jim nosom postane kralj nosanov; leta 1534 jo je napisal Hans Sachs. Predlogo za lesorez je narisal nürnber`an Nicolaus Meldemann. Vrh mlajev so nagrade za plezalce, ~e jih dose`ejo. Na prvem so mo{ke podsuknji~ne hla~e, venec in {aljivo {e nanosnik. Na drugem je privezan `iv petelin, kar je posneto po mestnih strelskih prireditvah, na katerih so streljali na `ivo privezano ptico; na tem kme~kem prazniku pa br`~as ozna~uje tudi prostor za petelinji ples.
Sl. 3. Tekmovalno plezanje na mlaj. Nadrobnost lesoreza, ki ka`e veselja~enja in spopad na pode`elskem pro{~enju; za upodobitev je leta 1535 narisal predlogo nürnber`an Hans Sebald Beham. Na kro`ni plo{~i, okra{eni z rastlinjem in zastavicami, je privezan `iv petelin, kar je posneto po mestnih strelskih prireditvah, na katerih so streljali na `ivo privezano ptico; na tem prazniku je nagrada za zmagovalnega plezalca.
Razvoj majev in mlajev na Slovenskem
Sl. 4. Mlaj kot znak za pode`elsko gosti{~e. Nadrobnost graf~ne upodobitve iz zadnje ~etrtine 17. stoletja, ki prikazuje kme~ki ples na prostem, delo bakrorezca Johanna Martina Gogela iz Frankfurta. Pod ohranjenim zelenim vr{i~kom je gosti{ki znak: s prepletno pretaknjeno pre~ko pritrjen obro~ ali venec.
51
Sl. 5. Mlaji ob gra{~ini Bokalce. Nadrobnost bakroreza v Valvasorjevi topografji iz leta 1679: {t. 255. Pogled z juga. Podobo je narisal Valvasor kot skoraj vse v tem delu, rezec se je na njej podpisal levo spodaj Andr. Trost ?culpsit. Dva mlaja stojita pred vogaloma glavne fasade, tretji stoji za pritli~nim prizidkom pred zadnjo fasado. Okoli{~ine ka`ejo, da so mlaje postavili v ~ast tedanjemu lastniku, baronu Wolfu Sigmundu
Stroblhofu.
Gorazd Makarovič
52
Sl.6. Mlaja ob gra{~ini Bokalce. Nadrobnost bakroreza v: Valvasorjevi Slavi leta 1689: III. del, 11. knjiga, str. 566. Pogled z jugovzhoda. Podobo je narisal Valvasor, ki je pod njo podpisan levo spodaj WD, rezec je podpisan desno A. Trost f. Bakrorezna plo{~a ima eviden~no {t. 340. Primerjava z deset let starej{o upodobitvijo (sl. 5) ka`e na medtem pristavljena ogelna stolpi~a, zavoljo katerih je br`~as novi bakrorez nastal; po videzu sode~ bi bila mlaja na mlaj{i upodobitvi manj{a, vendar postavljena na isti mesti.
Sl. 7. Mlaji na Mirovem godu leta 1815 pri Ljubljani. Nadrobnost bakrorezne upodobitve dr`avne, de`elne in mestne prireditve, ki je bila pri Ljubljani 11. julija. Spodaj na sredini je napis Friedenfest in Laibach, desno je signatura V.(inzenz) R.(aimund) Grüner fecit Vienna.
To je bila slavnost, ki je po 31. marcu slavila tedanjo osvojitev Pariza oziroma zmago nad Napoleonom. Na podobi vidimo pod mlaji godce in plesalce obkro`ene z gledalci; glede na druge upodobljene okoli{~ine (zaprt {otorast paviljon, gospoda pod baldahini za oblo`enimi mizami na okra{enih ~olnih in ladjicah, gospoda pred odrom, na katerem nastopajo sve~ano oble~eni de~ki) so to ve~inoma preprosti ljudje. Mlajska drevesca so tudi na treh baldahinsko pokritih ~olnih, podobno kot so bili opremljeni severnoevropski renesan~ni izletni majski ~olni (prim. Hansen 1984: sl. 48–50 na str. 80, 81). Mlaji in mlajska drevesca so bili torej splo{no razumljiv prazni~ni znak za vse prebivalstvo. Praznovanje je bilo na prostoru Rakova Jel{a ob izlivu I{~ice; bli`nji mlaj na upodobitvi je stal pribli`no na mestu, ki ga danes pre~ka ljubljanski avtocestni obro~ pred mostom ~ez Ljubljanico. Risar prizora ni zapisan, morda je predlogo in bakrorez izdelal podpisani, na Dunaju zelo popularni bakrorezec in literat. Vsekakor pa je bil risar o~ividec, na kar ka`ejo upodobitve zliva rek, ravnega prizori{~a in hribovitega ozadja, ki ustrezajo stvarnosti.
Razvoj majev in mlajev na Slovenskem
Sl. 8. Mlaj v Kamniku. Nadrobnost lavirane risbe mestne vedute iz sredine 19. stoletja, delo Franza Kurza von Goldenstein. Podobo hrani Grafi~ni kabinet Narodnega muzeja v Ljubljani. Glede na upodobitev stoji mlaj blizu `upne cerkve, 53 severovzhodno od nje, vendar med nizkimi hi{ami, najbr` severno ob kri`i{~u dana{nje Petru{kove poti in Parmove ulice, morda tudi nekoliko zahodneje, bli`je `upni{~u. Na veduti vidimo bujne listne drevesne kro{nje in prazne kozolce; mlaj bi torej sodil v pomladni ~as. ^emu ali komu je bil namenjen, iz upodobitve ni razvidno, glede na mesto, na katerem stoji, bi lahko bil cerkven. Upodobljen je imeniten primerek, mnogo vi{ji od sosednjih stavb; pod vr{i~em ima vodoravni venec, na katerem so pripete kratke kite, in ni`je {e en tak{en venec.
Sl. 9. Mlaji ob polaganju temeljnega kamna trnovske cerkve v Ljubljani. Levo spodaj je drobna omemba, da je podobo narisal in litografral Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein: Von Goldenstein inv. u. lith., desno je tiskarjev podpis: Druck v. J. Blasnik. Z zastavicami, girlandami, kitami in pentljami bogato kra{eni mlaji so obrisno razporejeni po talni zasnovi predvidene cerkve, ki jo je projektiral Ivan Schöbl. Dogodek je imel cerkven in politi~en pomen. Ob faranih in `upniku so se ga udele`ili ugledniki in oblastniki, med njimi ljubljanski knezo{kof Anton Alojzij Wolf, ki je upodobljen na ~elu duhovni{ke povorke, ter de`elni glavar Gustav Chorinsky in ljubljanski `upan Matija Burger, ki stojita pred {kofom. Upodobitev tolma~ita podpisa v sloven{~ini in nem{~ini z isto vsebino: Spominek na slovesno blagoslovenje in polo`be vogelnega kamnja nove cerkve v Ternovem 24. junia 1854.
Gorazd Makarovič
54
Sl. 10. Mlaji s svedrastim vzorcem polovi~no olupljenega debla, ki je zna~ilen za su{enje najodli~nej{ega lesa. Desni mlaj ima {e zgornji del svedrasto ovit s kito. Nadrobnost sl. 9.
Razvoj majev in mlajev na Slovenskem
Sl. 11. Mlaji na Kongresnem trgu v Ljubljani ob obisku cesarja Franca Jo`efa leta 1856. Nadrobnost slikarije Franza Kurza Goldensteina, ki jo hrani Mestni muzej v Ljubljani. Vrh osmih visokih mlajev, ki nosijo de`elne kranjske in dr`avne zastave in kranjski ter mestne grbe, je po en koni~ast nastavek in venec. Mlaji so del sve~ane iluminacije postavljene v cesarjevo ~ast in so simboli~ni nosilci oblasti. Alegori~na `enska postava predstavlja ponosno vladarjevo gostiteljico Ljubljano; na njenem {~itu prepoznamo skico mestnega grba, stolp, ki ima spodaj polkro`no zaklju~ena mestna vrata in na vrhu zmaja.
55
Sl. 12. Mlaji na Marijinem (sedanjem Pre{ernovem) trgu v Ljubljani ob obisku cesarja Franca Jo`efa. Nadrobnost slikarije Franza Kurza Goldensteina z napisom v nem{~ini, ki sporo~a, da sta upodobljena Francev most in Marijin trg v Ljubljani 18. novembra 1856; delo hrani Mestni muzej v Ljubljani. Mlaji pred fran~i{kansko cerkvijo so navadni, z velikimi zelenimi vr{i~i. Toda mlaji, ki stojijo ob za~etkih mostu, imajo po tri vodoravne vence lampijonov. V vtis vidne u~inkovitosti in razko{nosti celotne iluminacije, in posebej mlajev, ki so glavni poudarki imenitne no~ne razsvetljave v tem ~asu skromnih gorilnih svetil, se danes komaj {e lahko v`ivimo. Vsekakor je v zavesti obiskovalcev, ki so jo te jasne, mrzle novembrske no~i pri{li pogledat, oblikovala predstavo o najsijajnej{i vrsti mlajev.
Gorazd Makarovič
56
Sl. 13. Oprema `enitovanjskega mlaja iz okolice Logatca leta 2005. Izrazi `elje za sre~o, objekti z zabavno, sporo~ilno jasno simboliko so sedanja ustvarjalna kombinacija in dopolnitev tradicije. Foto Jadran Sterle.
Sl. 14. Mlajski `enitovanjski slavolok v Ljubljani leta 2007. Objekt izra`a doma~ijsko zavest, cenjenje in naslon na tradicijo in posebno javno po~astitev slavljencev, ki je v mestu, kjer so tak{na dejanja redka, zelo
opazna. Foto Igor Cvetko.
Razvoj majev in mlajev na Slovenskem
LITERATURA IN VIRI
BALKOVEC, Marjetka
1994   Etnološka topografja slovenskega etničnega ozemlja : 20. stoletje. Občina Metlika. Ljubljana : Znanstveni in{titut Filozofske fakultete.
BARLE, Janko
1889    Kri`i v Gribljah : narodni obi~aj. Letopis Matice slovenske za letol889. Str. 85- 87.
BEITL, Richard
1955    Wörterbuch der deutschen Volkskunde. Zweite Aufage. Stuttgart : Alfred Kröner Verlag.
BELOSTENEC, Ivan
1973    Joannes Beilosztenëcz, Gazophylacium, seu latino-illyricorum onomatum aerarium, etc, Gazophyla-
cium latino-illyricum, Zagrabiae M.DCCXL. Faksimile Zagreb 1973. 1740    Joannes Beilosztenëcz, Gazophylacium, seu latino-illyricorum onomatum aerarium, etc, Gazophyla-
cium illyrico-latinum, Zagrabiae M.DCCXL. Faksimile Zagreb 1973.
(Ivan Belostenec, avtor tega monumentalnega slovarja je bil rojen leta 1594, umrl je leta 1674).
BEZLAJ, France
1951   Nekaj besedi o slovenski mitologiji v zadnjih desetih letih. Slovenski etnografi3- 4, str. 342-354.
1982   Etimološki slovar slovenskega jezika. Druga knjiga. Ljubljana : SAZU : Mladinska knjiga.
BIEDERMANN, Hans
1989   Knaurs Lexikon der Symbole. München : Droemer Knaur.
BISER
2004   Skriti biser : zbornik župnije Sladka Gora. Uredil Rok Metli~ar. Sladka gora : @upnijski urad.
BRUNNER, Karl; DAIM, Falko
1981   Ritter Knappen Edelfiauen : Ideologie und Realität des Rittertums im Mittelalter. Wien, Köln, Graz : Hermann Böhlaus Nachf.
BURCKHARDT, Jacob
1953   Kultura renesanse u Italiji. Zagreb : Matica Hrvatska.
BURKE, Peter
1991   Junaci, nitkovi i lüde : narodna kultura predindustrijske Evrope. Zagreb : [kolska knjiga.
CARMINA
1976   Carmina burana : izbor. Izbral, prevedel, spremno besedo napisal Primo` Simoniti. Ljubljana : Dr`avna zalo`ba Slovenije.
CIGLENE^KI, Slavko
1999   Late traces of the cults of Cybele and Attis : the origins of the kurenti and of the pinewood marriage (“borovo gostüvanje”). Studia mythologica Slavica 2, str. 21-31.
DALMATIN, Jurij
1968 [1584] BIBLIA, TV IE, VSE SVETV PISMV, STARIGA inuNoviga Testamenta, Slovenski, tolmazhena, Jkusi IVRIA DALMATINA. Bibel / das ijt / die gantze heilige Schrifft / Windisch. Gedruckt in der Churfuerftlichen Saechjijchen Stadt Wittemberg / durch Hans Kraffts Erben. ANNO M.D.LXXXIIII. Izredna izd., faksimile. Ljubljana : Mladinska knjiga ; München : R. Trofenik.
DULAR, Andrej
1985   Etnološka topografja slovenskega etničnega ozemlja : 20. stoletje. Občina Črnomelj. Ljubljana : Znanstveni in{titut Filozofske fakultete.
DULAR, Jo`e
1980   Brata Navratila. Metlika : Belokranjsko muzejsko dru{tvo.
ESS, Leander van
1877   Die Heiligen Schriften des Alten und Neuen Testamentes, überfetzt und herausgegeben von Leander van Eß der Theologie Doctor. Sulzbach.
FERGUSON, Georg
1961   Signs & symbols in Christian art. Oxford : University Press.
FISTER, Majda
1985   Etnološka topografja slovenskega etničnega ozemlja : 20. stoletje. Rož. Ljubljana : Znanstveni in{titut Filozofske fakultete.
FLAJ[MAN, Bo`idar
1995   Sledovi časa : Bela krajina na razglednicah v letih od 1895 do 1945. Ljubljana :   [B. Flaj{man].
FOTOTEKA SEM
Fototeka Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani.
Gorazd Makarovič
FRAZER, James George
1977   Džejms Džordž Frejzer, Zlatna grana : proučavanje magije i religije. 2 knj. Beograd : Beogradski izdavačko-grafički zavod.
GDZS
1970   Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog. Zv. 1, Agrarno gospodarstvo. Ljubljana : Državna založba Slovenije.
GOLIA, Modest
1952   Obrtniško življenje v preteklosti. V: Celjski zbornik 1951. Celje : Svet za prosveto in kulturo mesta Celja. Str. 39-53.
GOLOB, Nataša
1985   Dvanajstero mesecev : povezave in ikonografja likovnih in literarnih ciklov od pozne   antike do renesanse. Ljubljana : Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
GORENJSKI KRAJI
1987   Gorenjski kraji in ljudje. 3, Med obema vojnama : razglednice in fotografje. Kranj : Gorenjski mu-
58             zeJ-
-------- GRABER, Georg
1941   Volksleben in Kärnten. 2. Aufage. Graz : Leykam Verlag.
GUTSMAN, Ožbalt
1789   Deutjch=windijches Woerterbuch mit einer Sammlung der verdeutschten windifchen Stammwoerter,
und einiger vorzuegli ehern abjtammenden Woerter. VerfaJJet von Oswald Gutsmann, Weltpriester.
Mit obrigkeitlicher Genehmhaltung. Klagenfurt, gedruckt und im Verlage bey Ignaz Aloys edlen von
Kleinmayer, K.K. J. Oe. Guber. und Landjchaftsbuchdrucker.
HABERLANDT, Arthur
1959   Taschenwörterbuch der Volkskunde Österreichs. Der andere Teil. Wien : Österreichischer Bundesverlag für Unterricht, Wissenschaft und Kunst.
HANSEN, Wilhelm
1984   Kalenderminiaturen der Stundenbücher : mittelalterliches Leben im Jahreslauf. München : Callwey.
HAZLITT, W. C.
1995   Dictionary of faiths & folklore : beliefs, superstitions and popular customs. London : Bracken Books.
HUIZINGA, Johan
1991   Jesen srednjeg vijeka. Zagreb : Naprijed.
HUZJAK, Višnja
1957   Zeleni Juraj. Zagreb : Publikacije Etnološkog seminara Filozofskog fakulteta Sveučilista u Zagrebu 2.
IVANJKOVCI
2007   Ivanjkovci z okolico izpreteklosti za prihodnost. Ur. M. Makarovič in I. Cerovič. Ivanjkovci : Turistično-kulturno društvo.
JANKO, Anton; HENKEL Nikolaus
1997   Nemški viteški liriki s slovenskih tal : Zovneški, Gornjegrajski, Ostrovrški = Deutscher Minnesang in
Slowenien = Der von Suonegge, Der von Obernburg, Der von Scharpfenberg. Ljubljana : Znanstveni
inštitut Filozofske fakultete.
KAMNIK
1985   Kamnik 1229-1979 : zbornik razprav s simpozija ob 750-letnici mesta. Kamnik : Kulturna skupnost ; Ljubljana : Sekcija za krajevno zgodovino Zgodovinskega društva za Slovenijo.
KAPELLE, Johann
1839   Das Frühlingsfest in Tschernembl. Carniolia št. 1. [Ponatis v: France Marolt : Slovenske narodoslovne študije. Zv. 2, Tri obredja iz Bele Krajine. Ljubljana : Glasbena matica, 1936. Str. 19-21.]
KAŠELJ, Lovro
2003   Lovro Kašelj. Uredila Marija Makarovič. Celovec : Krščanska kulturna zveza.
KLSI
1990   Krajevni leksikon Slovencev v Italiji : topografski, zemljepisni, zgodovinski, kulturni, gospodarski in
turistični podatki o krajih v Italiji, kijih naseljujejo Slovenci. 1, Tržaška pokrajina. Uredila Milan
Bufon in Aleksej Kale .Trst : Založba tržaškega tiska.
KOCEVAR, Ferdo
1872   Kupčija in obrtnija : denar in blago. Celovec : Družba sv. Mohora.
Razvoj majev in mlajev na Slovenskem
KORDIŠ, Ivan (ur.)
2006 Pozdrav iz Bele krajine, Kočevske, osrednje Dolenjske in Posavja : gospodarske dejavnosti na razglednicah do sredine 20. stoletja. Metlika : Belokranjski muzej ; Kočevje : Pokrajinski muzej ; Novo mesto : Dolenjski muzej ; Brežice : Posavski muzej ; Kostanjevica na Krki : Galerija Božidar Jakac.
KOS, Dušan
1997   Gas bojevnikov. V: Turnirska knjiga Gašperja Lambergerja. Ljubljana :    Viharmk. Str. 1-233.
KOS, Franc
1928 Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. Knj. 5 : (1201-1246) / uredil Milko Kos. Ljubljana : Leonova družba.
KOTNIK, France
1943   Slovenske starosvetnosti. Ljubljana : Svet.
KOŽAR - MUKIG, Marija
1988   Felsőszölnök = Gornji Senik. Szombathely : Savaria Müzeum ; Ljubljana : Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
1996     Etnološki slovar Slovencev na Madžarskem^ A magyarorszâgi szlovének néprajzi szótára. Monošter : Zveza Slovencev na Madžarskem ; Szombathely : Savaria Müzeum.
KRAGL, Viktor
1936   Zgodovinski drobci župnije Tržič. Tržič : Zupni urad.
KRAMER, Karl-Sigismund
1983    Brauchtum. Lexikon des Mittelalters IL V: München, Zürich : Artemis Verlag. Stolpci 580-582.
KRETZENBAGHER, Leopold
1955 Herrn Ulrichs von Liechtenstein Maskenfahrten. Zeitschrift des Historischen Vereins für Steiermark 46, str. 243-248.
KRUSIG, Marjan (ur.)
1985   Pozdrav iz Ljubljane : mesto na starih razglednicah. Ljubljana : Mladinska knjiga.
KURET, Niko
1963   Ziljsko štehvanje in njegov evropski okvir. Ljubljana : SAZU.
1984   Maske slovenskih pokrajin. Ljubljana : Cankarjeva založba : ZRG SAZU.
1989   Praznično leto Slovencev : starosvetne šege in navade od pomladi do zime. Knj. 1. Ljubljana : Družina. 1989a Praznično leto Slovencev : starosvetne šege in navade od pomladi do zime. Knj. 2. Ljubljana : Družina.
L' ESTOGQ, Hermann
1930 Unterkärntner Brauchtum. Carinthia I : Mitteilungen des Geschichtsvereines für Kärnten 120, str. 150-175.
LEXER, Matthias von
1986   Matthias Lexers Mittelhochdeutsches Taschenwörterbuch. 37. izd. Stuttgart : S. Hirzel.
LIVINGSTONE, DICTIONARY
1997    The Oxford dictionary of the Christian church. Third Edition edited by E. A. Livingstone. Oxford : University Press.
LOEWE, Richard
1930   Deutsches Etymologisches Wörterbuch. 2. izdaja. Berlin, Leipzig : W. de Gruyter.
LONGNON, Jean; GAZELLES, Raymond
1989   Les tres riches heures du Duc de Berry : Musée Condé, Chantilly. London : Thames and Hudson.
MAJENCA
1969 Majenca v Dolini nekoč in danes. Trst : [S. n. ; Anonimna, solidno napisana brošura šteje 25 strani. Na zadnji strani je zapis, da jo je tiskala tiskarna Graphis v Trstu; na str. 17 je posredno sporočena letnica izdaje. Na začetku je spis, ki obsega 6 str. in ima naslov: “Majenca” vaški praznik v Dolini, na str. 11 - 17 je spis: Kratek sprehod po zgodovini Doline; na naslovni strani je fotografja mlaja].
MAKAROVIG, Gorazd
1995   Slovenci in čas : odnos do časa kot okvir in sestavina vsakdanjega življenja. Ljubljana : Krtina.
MAROLT, France
1936   Slovenske narodoslovne študije. Zv. 2,  Tri obredja iz Bele Krajine. Ljubljana : Glasbena Matica.
MEGISER, Hieronymus
1977[1603] Thesaurus polyglottus I [Iz njega je slovensko besedje z latinskimi in nemškimi pomeni za Slovensko-latinski-nemški slovar izpisal in uredil Jože Stabéj, SAZU, Razred za flološke in literarne vede, Dela 32, Inštitut za slovenski jezik 12,   1977.] Ljubljana : SAZU.
Gorazd Makarovič
METFORD, J. G. J.
1983   Dictionary of Christian lore and legend. London : Thames and Hudson.
MIKHAILOV, Nikolai
2001 Jezikovni spomeniki zgodnje slovenščine : rokopisna doba slovenskega jezika : (od XIV. stoletja do leta 1550). Trst : Mladika.
MIKLOŠIČ, Franc
1867 Die slavischen Monatsnamen. Wien. Besonders abgedruckt aus dem XVII. Bande der Denkschriften der Philosophisch-historischen Glasse der Kaiserlichen Akademie der Wissenschaften.
MLINARIC, Jože
1987   Kostanjeviška opatija 1234-1786. Kostanjevica na Krki : Galerija Božidar Jakac.
MÖDERNDORFER, Vinko
1946 Verovanja, uvere in običaji Slovencev. Knj. 5, Borba za pridobivanje vsakdanjega kruha. Celje : Tiskarna Družbe sv. Mohorja.
MOSER, Hans
1961 Maibaum und Maienbrauch : Beiträge und Erörterung zur Brauchforschung. Bayerisches Jahrbuch für Volkskunde, str. 115-159.
MUKIČ, Francek
2005   Porabsko-knjižnoslovensko-madžarski slovar. Szombathely : Zveza Slovencev na Madžarskem.
NAŠI KRAJI
1996   Naši kraji in ljudje : dobrepoljsko-struški zbornik 1996. Dobrepolje : Občina.
NAVRATIL, Ivan
1890 Slovenske narodne vraže in prazne vere, primerjane drugim slovanskim in neslovanskim. Letopis Matice Slovenske za leto 1890, str. 52-107.
ODER, Karla
1992 Etnološka topografja slovenskega etničnega ozemlja : 20. stoletje. Občina Ravne na Koroškem. Ljubljana : Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
OREL, Boris
1944   Slovenski ljudski običaji. V: Narodopisje Slovencev. I. del. Ljubljana : Klas. Str. 263-349.
OSWALD, Gert
1984   Lexikon der Heraldik. Leipzig : VEB Bibliographisches Institut.
PAJSAR, Breda; ZIDOV, Nena
1991   Etnološka topografja slovenskega etničnega ozemlja : 20. stoletje. Občina Ljubljana Bežigrad. Ljubljana : Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
PLETERŠNIK, Maks (ur.)
1894   Slovensko-nemški slovar. Prvi del: A-O. V Ljubljani : Knezoškofjstvo.
1895   Slovensko-nemški slovar. Drugi del: P-Z. V Ljubljani : Knezoškofjstvo.
POCKAR, Ivanka
1998   Iz časov ječmenove kave : življenjepisi Štajercev in Kranjcev ob sotočju rek Krke, Save in Sotle. Novo mesto : Dolenjska založba.
POHLIN, Marko
1781 TUMALUBESEDISHE TREH JESIKOV. Das ift: das Ideine Wörterbuch in dreyen Sprachen. QUOD EST: PARVUM DIGTIONARIUM TRILINGUE, QUOD GONSCRIPSIT R. P. Marcus a S. Antonio Paduano Auguftinianus Discalceatus inter Academicos Operojos Labacenjes dictus: NO VUS. Laibach, gedruckt und zu haben bey Johann Friedrich Eger. [Na koncu PREDGOVORA je delo datirano:] VLublani na 24. dan Velikega Serpana 1781.
PREDDVOR
1999   Preddvor v času inprostoru : zbornik Občine Preddvor. Preddvor : Občina.
SACHS, Hannelore; BADSTÜBNER, Ernst; NEUMANN Helga
2005   Wörterbuch der christlichen Ikonographie. Regensburg : Schnell & Steiner.
SAPAC, Igor
2005 Stavbni razvoj dvorca Bokalce. V: Almanach in slikarstvo druge polovice 17. stoletja na Kranjskem. Uredili Barbara Murovec, Matej Klemečič, Mateja Breščak. Ljubljana : Založba ZRG. Str. 89~96.
SCHAUBER,Vera; SCHINDLER, Hanns Michael
1992   Heilige und Namenspatrone im Jahreslauf. Augsburg : Pattloch.
SCHMIDT, Leopold
1951   Geschichte der österreichischen Volkskunde. Wien : österreichischer Bundesverlag.
Razvoj majev in mlajev na Slovenskem
SEIBERT, Jutta
1989  Lexikon christlicher Kunst. Freiburg im Breisgau ...[etc.] : Herder.
SMOLE, Majda
1982   Graščine na nekdanjem Kranjskem. Ljubljana : Državna založba Slovenije.
SNOJ, Marko
2003   Slovenski etimološki slovar. 2. izd. Ljubljana : Modrijan.
SOK, Jasna
1992 Etnološka topografja slovenskega etničnega ozemlja : 20. stoletje Občina Šmarje pri Jelšah. Ljubljana : Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
SREZNJEVSKI, Izmail Ivanovič
1978   Slovenci v Furlaniji. Naši razgledi, 24. marca 1978. [Prevedel Lojze Kovačič. Izvirno besedilo je izšlo
leta 1881 v jezikoslovni zbirki petrograjske akademije pod naslovom Friulskie slavjane. Sreznjevski
je potoval po Slovenskem leta 1841.]
SSKJ
1994   Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana : DZS.
STABEJ, Jože
1997 Slovensko-latinski slovar : po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1680-1710). Ljubljana : Znanstvenoraziskovalni center SAZU.
STEJSKAL, Herbert
1985 Kärnten : Geschichte und Kultur in Bildern und Dokumenten von der Urzeit bis zur Gegenwart. Klagenfurt : Garinthia.
STEKLASA, Ivan
1913   Zgodovina župnije Sent Rupert na Dolenjskem. Ljubljana : [I. Steklasa]
STIPISIG, Jakov
Pomocnepovijesne znanosti u teoriji ipraksi. Zagreb : Skolska knjiga.
STRAŽAR, Stane
1988    Ob bregovih Bistrice. Radomlje : Krajevna skupnost.
SVETO PISMO
1914   Sveto pismo starega in novega zakona. Ljubljana : Britanska in inozemska svetopisemska družba.
SVETOKRISKI, Janez
1707 SACRUM PROMPTUARIUM SINGULIS PER TOTUM ANNUM DOMINIGIS PREDICABILE. AB Admod. V:P:F: JOANNE BAPTISTA a S. Gruče Vippacensi, Slavo compojltum Idiomate. PARS QUINTA. LABAGI, Typis Joannis Georgij Mayr, Inclytas Provincias Garniol. Typographi & Bibliopoke. Anno M.DGG.VII. (Faksimile SAZU, Ljubljana 1998).
SAGI-Bunic, Tomislav J.
1984   Euharistija u životu Crkve krozpovijest. Zagreb : Krščanska sadašnjost.
SARF, Fanei
1982 Etnološka topografja slovenskega etničnega ozemlja : 20. stoletje. Občina Gornja Radgona. Ljubljana : Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
SASEL, Josip; RAMOVŠ, Fran
1936 Narodno blago iz Roža. Arhiv za zgodovino in narodopisje, Knjiga II. Maribor : Zgodovinsko društvo.
SEGA, Judita
2007   Godešič v preteklosti in sedanjosti. Loški razgledi 53, str. 13-40.
SMITEK, Zmago
1981 Etnološka topografja slovenskega etničnega ozemlja : 20. stoletje. Občina Kočevje. Ljubljana : Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
2004   Mitološko izročilo Slovencev : svetinje preteklosti. Ljubljana : Študentska založba.
ŠPEKONJA, Hektor [=Metod Turnšek]
1954   Rod za mejo : zgodovinska in socialna slika Beneške Slovenije in Rezije. [Trst : s.n.]
ŠTREKELJ, Karel
1904-1907  Slovenske narodne pesmi. Zvezek 3. Ljubljana : Slovenska matica.
TERGELJ, Mojca
1989   Etnološka topografja slovenskega etničnega ozemlja : 20. stoletje. Občina Sevnica. Ljubljana : Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Gorazd Makarovič
62
TERSEGLAV, Marko
1996    Uskoška pesemska dediščina Bele Krajine. Ljubljana : ZRG SAZU.
TRDINA, Janez
1987 Podobe prednikov : zapiski Janeza Trdine iz obdobja 1870-1879: 27 zvezkov rokopisa v treh knjigah. Ljubljana : Univerzitetna konferenca ZSMS : Knjižnica revolucionarne teorije.
TRESIDDER, Jack (ur.)
2004   The complete dictionary of symbols in myth, art and literature. London : Duncan Baird.
TURNIRSKA KNJIGA
1997    Turnirska knjiga Gašperja hambergerja. Faksimile. Ljubljana : Viharnik.
TURNSEK, Metod
1946 Pod vernim krovom : ob ljudskih običajih skoz cerkveno leto. [Knj. 3\ Od Jurjevega do Kresa. Trst : Goriška Mohorjeva družba.
USENICNIK, Franc
1920   Pastoralno bogoslovje. Drugi zvezek. Ljubljana : Jugoslovanska knjigarna.
VALVASOR, Johann Weichard
1689 Die Ehre Deß Hertzogthums Crain: Das ijt I Wahre Igruendliche /und recht eigentliche Belegen= und Beschaffenheit dietes I in manchen alten und neuen Gefchicht=Buechern zwar ruehmlich beruehrten I doch bishero nie annoch recht beschriebenen Roemisch=Keyjerlichen herrlichen Erblandes; etc. Durch felbst=eigene / gantz genaue / Erkuendigung / Untersuchung / Erfahrung / und Historijch=Topographijche Beschreibung / In Funffzehen / wiewoll in vier Haupt=Theile unterfchiedenen / Buechern / wie auch haeuffgen Abrijiien und zierlichen Kupffer=Figuren / ausgebreitet / von Johann Weichard Valvasor / Freyherrn / Einer hochloeblichen Landfchafft in Grain Hauptmann im Untern Viertheil / und der Koeniglich=Englischen Societaet in England Mitgliede; etc. Laybach / ANNO M DG LXXXIX. Zu fnden bey Wolfgang Moritz Endter / Buchhaendlern in Nuernberg.
VALVASOR, Janez Vajkard
1679 TOPOGRAPHIA DUCATUS CARNIOTIjE MODERNjE das ift Gontrofee aller Stätt, Märckht, Clöfter, vndt Schlöfler, wie fie anietzo Itehen in dem Hertzogthumb Grain. Heervorgebracht zu Wagenfperg in Grain im Jahr 1679. Mit Sonderbahrem Fleijs Durch Johann Weichart Valvajor. Faksimile: 1970 TOPOGRAPHIA DUCATUS CARNIOTIAEMODERNAE. Bogenšperk na Kranjskem 1679. Cankarjeva založba Ljubljana / Dr. Dr. Rudolf Trofenik München. Spremna beseda in redakcija Branko Reisp.
VILFAN, Sergij
1945   Zegnanja v slovenski pravni zgodovini. Etnolog 17 1944, str. 16-25.
1955   Pes Marko. Slovenski etnografi, str. 145-151.
1961   Pravna zgodovina Slovencev od naselitve do zloma stare Jugoslavije. Ljubljana : Slovenska matica.
1996   Zgodovinskapravotvornost in Slovenci. Ljubljana : Cankarjeva založba.
VISGHER, Georg Matthaeus
1976 Topographia Ducatus Stiriae 1681. Herausgegeben und mit einem Nachwort versehen von A. L. Schuller, Zweite verbesserte Aufage I, II, Graz. Faksimile: G. M. Vijchers Kaeyjerlichen GEOGRAPHI, TOPOGRAPHIA DUCATUS STIRLE, Das ift: Eigentliche DELINEATIon / und Abbildung aller Staedte / SchloeJJer / Marckfek / Luftgaerten / Probjteyen / Stiffter / Cloejter / und Kirchen / Jo Jlch im Hertzogthumb Steyrmarck befinden; Und anietzo Umb einen billichen Preyß zu fnden Jeynd Bey Johann Bitfeh Univerjltaets Buchhändlern / Auff dem Juden=Platz bey der güldenen Säulen.
VOGRGE
1995   Osem stoletij Vogrč. Uredila Marija Makarovič. Celovec : Mohorjeva založba.
WIMMER, Otto
1990   Kennzeichen und Attribute der Heilige. Innsbruck, Wien : Tyrolia.
WOLFRAM, Richard
1980   Brauchtum und Volksglaube in der Gottschee. Wien : österreichisches Museum für Volkskunde.
ZUPAN, Marjan
1995   Podhom, gorenjska vas skozi čas. Bled : Občina.
ZVANUT, Andreja
1996   Običaji življenjskega in koledarskega cikla po naših vaseh. V: St. Vid -Podnanos : zbornik prispevkov o kraju in njegovi zgodovini. Uredil Jurij Rosa. Nova Gorica : Pokrajinski arhiv. Str. 131-158.
Razvoj majev in mlajev na Slovenskem
BESEDA O AVTORJU
ABOUT THE AUTHOR
Gorazd Makarovi~, dr., muzejski svetnik. Do upokojitve je bil zaposlen kot kustos za ljudsko umetnost v Slovenskem etnografskem muzeju. Njegovo raziskovalno delo sega ~ez meje osnovnega delovnega podro~ja. Avtorjevo {irino ozna~uje formulacija njegovih raziskovalnih prizadevanj v zadnjih letih: Zgodovina kulture in odnos prebivalstva do kulture na Slovenskem od naselitve do druge svetovne vojne. Je pisec ve~jega {tevila razprav. Med pomembnej{e knjige sodijo Slovenska ljudska umetnost (Ljubljana 1981), Slovenci in ~as, Odnos do ~asa kot okvir in sestavina vsakdanjega `ivljenja (Ljubljana 1995) in Poslikane panjske kon~nice, Zbirka Slovenskega etnografskega muzeja (Ljubljana 2000) in Ko {e nismo bili Slovenci in Slovenke, Novove{ke etni~ne identitete pred slovensko narodno zavestjo (Ljubljana 2008).
Gorazd Makarovi~, Ph. D., retired as a museum adviser from the Slovene Ethnographic Museum where he was employed as curator of folk art. His research works extends far beyond his basic feld of activity. The breadth of his scientifc interest can be best illustrated by the formulation of his research endeavours in recent years: The history of culture and people’s attitude toward culture in the Slovene territory from the settlement until the Second World War. Dr. Makarovi~ has written numerous articles and books. His principal works are the books Slovenska ljudska umetnost (Slovene Folk Art, Ljubljana 1981); Slovenci in ~as, Odnos do ~asa kot okvir in sestavina vsakdanjega `ivljenja (The Slovenes and Time. The attitude toward time as a framework and component of everyday life, Ljubljana 1995); Poslikane panjske kon~nice, Zbirka Slovenskega etnografskega muzeja (Painted beehive panels. The collection of the Slovene Ethnographic Museum, Ljubljana 2000) and Ko {e nismo bili Slovenci in Slovenke, Novove{ke etni~ne identitete pred slovensko narodno zavestjo (When we weren't Slovenes yet - Modern-age ethnic identities preceding Slovene national consciousness, Ljubljana 2008).
63
SUMMARY
THE DEVELOPMENT OF MAY BRANCHES AND MAYPOLES IN SLOVENIA
The maypole is a festive symbol: a tree trunk felled above the roots, smoothly trimmed and ornamented, with its tip left intact or with an extension, or such a pole on top of which a tree crown is fxed, that is brought to the venue of a ceremony, homage, or celebration and erected freestanding.
May branches are green-leaved branches, cut or broken off, expressing homage, celebration, or affection. A may tree is a bigger may branch, an intermediate form between a may branch and a maypole; it is centrally symmetric in relation to the vertical axis and is intended to be carried, not to be erected freestanding.
May branches, symbols of spring celebrations and amorous affection, originated in the late medieval international feudal culture; they spread to the towns in the modern age. They became common in Slovenia at the latest in the Late Middle Ages. Maypoles developed from may branches as special emphases and outstanding symbols of homage; they are frst attested in Slovenia in the feudal environment of the 17th century. The two symbols saw a parallel development in church tradition. From there they were gradually adopted in the culture of the
Gorazd Makarovi~
majority peasant population; maypoles were adopted only after the introduction of peasants’ rights to the forest in the 19th century. They then became part of the new peasant culture that developed after the agrarian revolution, the abolition of bondage, and the emancipation of the peasants, and peaked in the 19th century.
Maypoles had different meanings in different periods and social environments. In the early modern age the lords saw them as symbols of illustrious celebrations and personal homage. They were also a representative symbol of the social position of the holders. In the church environment maypoles were a symbol of special celebration of church feasts and other special events. In the countryside this meaning merged with the peasant culture; some events like processions and church consecration days had a sacral as well as a secular meaning. In the last third of the 19th century maypoles were mainly part of the peasant culture, they were a generally used festive emphasis to a variety of special events. They were mostly erected by the young men of a village. In the period when neighbourhood communities disintegrated, these groups of young men assumed some of their functions and strengthened the awareness of the village community by erecting and guarding village maypoles. A maypole was also an indication of the place of celebration as it was visible from afar. Maypoles gradually gained the signifcance of an attribute of national consciousness and they were therefore again erected in the towns. For somewhat different and complex motives (similar to the typical expressions of patriotic consciousness and care of the cultural heritage), the same occurs today in the urbanised countryside and urban places.
Kurentovanje and jurjevanje (St George festivals) belong to contemporary Slovene folklore springs celebrations. They are based on modern myths that derived in accordance with the evolutionary mythological school, which attributed an ancient origin to both, and the view that they embodied the Slovene national cultural identity. Critical analysis has shown that they are variants of carnival festivals that frst emerged in the late 18th century and a children’s shepherd custom that originated in the 19th century.