Brada, usta in nos Spisal E. aansl. ?udo so se sporekli brada, usta in nos. Bili bi se stcpli do krvi, pa k sreči niso mogli drug do drugega. Jezno se je vihal nos, brada se je brez prestanka gibala gorindol, a usta so kričala: nLe glejte, kakšna soseda imam!" In kaj se je zgodilo? Otrokova usta so dobivala večkrat kaj dobrega in sladkega. Otrok, ki je nosil te dobre in sladke reči v usta, je bil neroden in je umazal zdaj nos, zdaj brado, da sta bila vsa lisasta in mokra. Nos je kihal od jeze -». 134 .-s- kar je brado jezilo še bolj, ker je vsak hip kanilo kaj nanjo iz nosu. Od jeze je bila vsa rdeča in napeta. Usta pa, ki se jim je godilo pri vsem tem dobro, so se lepo smejala in zabavljala, da imajo nevoščljiva soseda. Nos in brada sta sklenila, da se najprej maščujeta nad otrokovo ročico. Nos bi jo rad oprasnil — ali kaj, ko ni mogel! Brada bi jo rada uščipnila — ali kaj, ko ni mogla! Zato pa sta sklenila brez premisleka, da naj čutijo njiju jezo nedolžna usta, ker jenemore čutiti dolžna otrokova ročica! nNagajajva samojedi! Ne pustiva, da bi se usta sitila in slaclkala!" In res! Bil je baš praznik, in usta so dobila lep kos pečenke, da je prijetni vonj poščegeta) nos in da se je mastna omaka pocediia po bradi, Nos zašepeče bradi: .Začniva!" Brada zašepeče nosu: nDobro!" In začela sta se premikati gor—dol, gor—dol, gor—dol, češ, saj ne bodo mogla jesti usta, ako ne stojiva mirno! Toda usta so jedla ravno zaraditega slastno pečenko tako lepo in naglo, da so bila polna zadovoljnosti in smehu. Nos in brada pa sta se tistega gibanja navadila tako, da se gibljeta še dandanes, kadar jedo otroci. ^H