Deželni zbor kranjski.
Dne 28. decembra pričelo se je zasedanje deželnega abora kranjskega. Po sv. maši v stolni cerkvi sešel se je zbor v prostorih starega strelišča k prvi seji. Deželni glavar De tel a je otvoril zbor z ogovorom, v katerem je pozdravil poslance in dež. predsednika, ter poslednjega prosil naj pospe-iuje   delovanje   deželnega   zbora.   Glavar  je   zaklical   trikrat
^Slava!" presvitlemu cesarjtf, čemur so poslanci navdušeno pritrdili. Dež. predsednik baron Hein zagotovi zbornico da bo vlada njeno delovanje podpirala. — Novoizvoljeni poslanec Višnikar stori obljubo. — Poslancema Kersniku in Pfei-ferju se zaradi bolehnosti dovoli dopust. — Eediteljema se izvolita poslanca Lenarčič in baron Lichtenberg, verifika-torjema pa poslanca dr, Schaffer in dr. Žitnik. — Po nasvetu poslanca dr. Maj ar on a se voli poseben verifikacijski odsek.
Poslanec Murnik nasvetuje, naj se takoj meritorno obravnava o predlogu začasnega pobiranja deželnih priklad za 1. 1897. Predlogom se pritrdi in isti poslanec poroča na to o predlogu ter predlaga: Visoki deželni zbor izvoli skleniti: V pokritje primankljajev pri deželnem in normatno-šolskem zakladu naj se pobirajo od 2 januvarija 1897. 1. naprej do onega časa, ko se prikla e za 1. 1897 končno veljavno ustanove, ravno tiste priklide. ki so se pobirale 1. 1896, in sicer; A.) za deželni zaklad: 1.) 400/^ doklada na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa; 2.) samostojne do-klade^: a) od porabe likerjev in oslajenih opojnih tekočin brez razločka na stopinjo alkoholovine 15 gld , od vsakega hektolitra ; Nb) od porabe vseh drugih žganih opojnih tekočin po stopinjah lOdelnega alkoholometra po 30 kr. od vsake hekto-literske sW)inje; c) od vsakega hektolitra porabljenega piva brez ozira na stopinjo alkoholovine v vsi deželi po 1 gld., in sicer pod dolženimi pobiralnimi pogoji. 3) 30% doklada na vso predpisano\svoto vseh neposrednih davkov z državnimi dokladami vred. B:9^.W normalno-šolski zaklad; lO^/o doklada na polni predpis vseh neposrednih davkov z državnimi dokladami vred, — Deželni precj^ednik baron Hein izjavi, da je vlada le z ozirom na izvanredno slabe finančne razmere dežele privolila, da se bode tudi 1. 1897 pobirala 30% naklada na žgane opojne tekočine, a le s pridržkom, da odpade naklada, če se v tem uvede državni davek na žganje. Določiti je torej določno, do kdaj^se dovoli budgetni provizorij. — Poslanec baron Schvi^egel se zahvali vladi za naklonjenost deželi v tem oziru in opozarja, da se državni davek na žganje pred letom 1898 ..ne uvede, — Poslanec dr. Tavčar predlaga, naj se predlog dež. odbora premeni tako, da bo budgetni provizorij veljaven do 30, aprila 1897. Poročevalec Murnik pritrja temu nasvetu, izreka vladi zahvalo za naklonjenost ia se nadeja, da se bo naklada celo 1897. leto pobirala. Budgetni provizorij se na to sprejme z nasvetovano premembo poslanca dr. Tavčarja. — Poslanec dr. Majaron predlaga naj se takoj meritorno reši poročilo deželnega odbora glede volitve dež. poslanca za kočevski okraj. Predlogu se pritrdi in poslanec Murnik poioČa na to o tej volitvi, pri kateri je bil izvoljen poslanec Yišiijkar in predlaga, naj se volitev odobri, ker ni bila uložena nobena pritožba.   —  Sprejeto.
Poslanec dr. ^^ a jaro n, dr. Žitnik in tovariši predlagajo nujno: Visoki deželni zbor skleni: Dež odboru se naroča, da o vpra^^ii* zastran direktnih volitev v kmetskih občinah in primernega znižanja volilnega cenzusa potrebno poizve in o tem takoj v prihodnji seji deželnega zbora predloži pri-i^erne nasvete.- Poslanec dr. Majaron primerno utemelji ta predlog. Po opomnjah poslanca dr. Žitnika se predlog sprejme.
Poslanec gfof>g^arbo in tovariši predlagajo, naj se dež. odboru naroči, n{ij preštudira vprašanje, če bi kazalo ustanoviti v Ljubljani dež.\JkladiŠče za kmetijske pridelke in naj o tem poroča v prihodnjem zasedanju.
V finančni odsek se volijo poslanci: dr. Papež, (načelnik) dr. Schaffer, (načelnikov namestnik), pl. Langer, Luck-mann, baron Schwegel, Murnik, Višnikar, Hribar, dr. Žitnik, Povše, Kalan, Modic; v upravni odsek: baron Lichtenberg (načelnik), dr. Tavčar (nač. namestnik), baron Wurzbach, pl. Langer, grof Barbo, dr. Majaron, Lenaršič, Povše, Jelovšek, Pakiž, Papež, Globočnik; v odsek za letno poročilo: Grraselli, (načelnik), Ervin grof Auersperg (nač. namestnik), pl. Lenkh,
8
Pfeifer, Ažmaa, Lavrenčić, Schweiger. Kersnik Perdan.   Zasedanje deželnega zbora se na to preloži in zaključi seja.
—   Podeljevanje 30/0 posojila. V smislu sklepa dež. zbora kranjskega porabil se bode od drž. posojila 500 000 gl. delni znesek 100.000 gld. za podeljevanje 3^U posojil po-moi^i potrebnim posestnikom takih poslopij po deželnih okrajih kranjskih izven Ljubljane, katera je razrušil potres. Udeleženci se opozarjajo, da je dotične prošnje vložiti na deželni odbor kranjski do konca meseca februvarja 1897. Obrazci za prošnje se dobivajo pri onem c. kr. okrajnem glavarstvu, v čegar okoliš spada prosilec, in pri deželnem odboru.
—   Vračevanje brezobrestnih predujmov. Glasom zakona z dne t) julija 1895 , drž zak. št 94, morajo oni obrtniki in trgovci, ki so dobili vsled potresa brezobrestne prtdujme, te začeti s 1. januvarijem 1897. vračati. Bi se li ne našla pota in sredstva, s katerim bi se dalo doseči, da se obrtnikom in trgovcem ti predujmi odpišejo! O tem premišljati je dolžnost naših poslancev.
—   Potrjen sklep. Cesar je potrdil sklep deželnega zbora kranjskega z dne 11. febr. 1896. leta, s katerim se oproste deželnih naklad na hišnonajemninski davek tista poslopja, katerim so bile dovoljene davčne olajšave po državnem zakonu z dne 23   junija 1895.
—    Občinski svet ljubljanski je v svoji seji dne 23. dec. sklenil v svrho pokritja izvanrednih troškov mestne občine ljubljanske mestne duklade zvišati in od 1. januvarija 1897. 1. počenši pobirati nastopne doklade. 1.) od pridobitnega davka (obrtarine) z državnimi dokladami vred : do 5 gld. 25 kr. čiste obrtarine 6 o/^, od 5 gld. 25 kr. do 26 gld. 25 kr. čiste obrtarine 10 o/^, od 26 gld. 25 kr. naprej čiste obrtarine pa 15 o/^. 2 ) od dohodnega davka z državnimi dokladami vred do 50 gld. 10 o/^, od 50 do 500 gld. 15 o/^^, od 500 gld naprej 25 o/^. 3.) od hišnonaiemninskega davka 150/0. 4 ) od zemljiškega davka tudi 15%.
—  Potresne podpore. Deželno predsedstvo kranjsko je minole dni razdelilo zadnji denar, katerega je imelo še na razpolago za one, ki so vsled potresa podpore potrebni. Ker ni več denarja, se tudi ne more več ozirati na morebiti še došle prošnje.
—  Cesar je podaril za popravo podružne cerkve v Zg. Lokvicah pri Črnomlju 300 gld.
v                                                            v
—   Zupno cerkev v Črnomlju so primerno prenovili. Stroški znašajo 9000 gld. Kakor znano je cerkev pod patronatom nemškega viteškega reda. V nedeljo dne 20. decembra so popravljeno cerkev slovesno blagoslovili.
—    Užigalice in svinčniki družbe sv. Cirila in Metoda se prav dobro razpečavajo. Vendar je pa obilo trgovcev, ki si jih niso še omislili. Imeli smo priliko tega in onega opozoriti, zakaj še ne rabi teh užigalic in svinčnikov, a je rekel, sem vprašal že tu in tam po njih, a jih nisem dobil. Trgovci se torej opozarjajo, da si na svojo korist omislijo užigalice in svinčnike družbe sv. Cirila in Metoda, občinstvo naj pa iste povsod zahteva in pridno kupuje. S tem širimo narodno zavest in prispevamo naši potrebni šolski družbi. Založnik užigalic je kakor znano veletržec Ivan Perdan, svinčnikov pa trgovec Jos. Petrič v Ljubljani.
—    Izkaznice za trgovske potnike. Ker je tudi C. kr. priv. južna železnica dovolila, da se smejo po njenih progah prevažati ^uzorčni kovčeki trgovskih potnikov po znižani prtljagni taksi, je c. kr. železniško ministerstvo odredilo, da se skupno za vse železnice za katere je dovoljeno to znižanje, izdajo izkaznice. Vsled tega bodo izdajale trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani opozarja udeležence, da izkaznice izdane za 1. 1896. z dnem 31. decembra 1896 izgube svoje veljavo in da je iste nadomestiti z novimi za leto 1897 v rudeči barvi.
— Volilcem v trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani. Volilna komisija za trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani razpisala je volitve. Te se vrše z ustnim glasovanjem ali z osebnim oddajanjem napisanih glasovic 14. januvarija 1897. 1. od devetih dopoludne do šestih popoludne v magistratni dvorani v Ljubljani. Vrše se pa volitve tudi 2 dopošiljanjem od volilcev podpisanih glasovnic. V teh morajo biti tisti trgovci ali obrtniki vpisani, katere volilec voli, in potem je glasovnico podpisano od volilca poslati z izkaznico vred na deželi c. kr. okrajnemu glavarstvu tistega kraja, kjer je podjetje, v mestu Ljubljani pa mestnemu magistratu vsaj do 12. januvarija 1897. 1. Glasovnice se smejo odprte aU zapečatene oddati ali doposlati. Ako je glasovnica zapečatena, je treba, da zunaj zapisana volilčevo ime. Opozarja se še na to-le: Ako imajo ženske same v svojih rokah kako trgovino ali obrt, voli v njih imenu opravitelj njih trgovine ali njih obrta, in mora tedaj on podpisati glasovnico in tudi še pripisati besedo „opravitelj". Pošiljajo se pa glasovnice na C. kr. okrajno glavarstvo lahko po pošti ali po posebnih poslih. Oddajo se pa tudi lahko pri županstvu ali c kr. davčnemu uradu da jih pošlje glavarstvu Poštnine ni nič plačati, ako je naslov na c. kr. okrajno glavarstvo tak, kakor je na glasovnici natisnjen. Omenja se še, da ste glasovnica in izkaznica na eni strani natisnjeni, in da je na drugi stani uže tudi naslov na okrajno glavarstvo narejen in da le napisati ime kraja, kjer je okrajno glavarstvo, in Če se list zapečati tudi volilčevo ime. * Po dogovoru z mnogimi udeleženci se priporočajo za volitve v trg. in obrt. zbornico čast. volilcem nasl. gg.; 1.) Trgovcem I in II vol. razreda, kteri dobe rudeče glasovnice; Vašo PetriČič, veletržec, piedsednik mestne hranilnice v Ljubljani. Karol Pollak, trgovec in posestnik v Ljubljani. Avgust Skaberne, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani. 2.) Trgovcem III. volilnega razreda, kateri dobe višnjeve glasovnice: Ivan Krajec, knjigotižec in posestnik v Novem mestu. Fr. Omersa, trgovec in posestnik v Kranju. 3) Obrtnikom II. volHnega razreda, kateri dobe bele glasovnice: Anton Klein, lastnik tiskarne in posestnik v Ljubljani. Franc Kolman, steklar iil= posestnik v Ijubljani. Josip Kušar, lastnik mlina, drž. poslanec v Ljubljaui. Josip Lenarčič, tovarnar in posestnik na Vrhniki.
—  Železnica Ljubljana-Vrhnika, Podrobni načrti za to železnico so že v toliko ^zgotovljeni, da se bode z zgradbo moglo že prihodnjo pomlad' pričeti. Obrat na tej železnici prevzame južna železnica
—  Deželna gasilna zaveza imela je dne 26. decembra popoludne v magistratni dvorani svojo sejo. Mej drugim se je sklenilo v prospeh gasilstva z novim letom izdajati list „Grasilec".
—   Klub slovenskih biciklistov snujejo  v Kamniku*
—   Goldinarski bankovci se še do 31. decembra 1899. sprejemajo pri davčnih uradih za polni znesek v zameno 9 1. januvarijem 1900. 1. država ne bo več sprejemala tega denarja.
—    Pod vlak je skočil v noči od 28. na 29. deCr blizu postaje Lesce neki hlapec znan kot velik pijanec, čakal je ob progi v grmovju na vlak in skočil prednj. Bil je takoj mrtev.
—   Vlomil je v noči od dne 18. na 19. decembra v južno železniško postajno blagajnice na Savi pod Litijo neznaa tat, vdolbel z dletom dve luknji v blagajnico in odnesel 75 gL denarja.
—    Dete so našli dne 24. decembra proti 7. urf zvečer v veži hiše št. 18 v Eadeckijevi ulici (Kravja dolina). Materi, ki je novorojeno dete tja položila bodo pač prišli na sled.
—  Vojakov — novincev v tostranski državni polovici je za 1. 1897. glasom ravno izdanega državnega zakona dovoljenih 59.211 mož za vojsko in mornarico ter lO.OOO mož za deželno hrambo.
—    Zmrznenega so našli pri Šoeperku na Notranjskem Janeza Zgavca iz Budanj pri Vipavi. Bil je na potu v Eeko, da dobi tam zasluška, a utrujen je zaspal na putu in zmrznil.
—   Obesil se je dne 23. 4ec. oSietni posestnik Primož Hočevar iz Vrhpolja, v občini NevJje. Mož je bil slaboumen. Našla sta ga njegova sina mrtvega na podu.
—   Skoda vsled velike vode. Dne 20. decembra v jutro je močno narastla Sora-PoijanŠčica vzela pri Gaberkn nad Škoijoloko jez mlinarju Juriju Mercina. Po vodi se der-veče lesovje je provzročilo, da je voda spodnesla tudi spodaj iežeči most, katerega so ravno do dobra popravili.
—   Mohamedanec — francoski poslanec. V Pon-tarlieru so volili nedavno nekega mohamedanca dr. Filipa Oreniera za poslanca. Ko je ta mož v francoskem mestu napovedal kandidaturo, so se ljudje smejali. Mnogi volilci so ga Sli le za šalo voliti. Da bode naposled voljen, ni nikdo mislil. Orenier je sin dobrih katoliških starišev. Študiral je zdravilstvo Zaradi neke bolezni šel je bil za več let v Algier, kjer se je seznanil z mohamedaniznom. Ta vera mu je tako ugajala, da se je pomohamedanil. Njegova mati je zaradi tega zblaznela. Ko se je vrnil v Francijo, ga v Ponharilieru, kjer so ga sedaj volili za poslanca nikdo maral pogledati. Ce je iel na deželo s turbanom, so kmetje ga tepli. Grenier je vse to voljno pretrpel. Pridobil si je že nekaj ugleda in je sedaj ie celo poslanec Tudi v zbornico pojde neki s turbanom. Parižani bodo gotovo vsaj z začetka radovedni hodili gledat tega postavodajalca.
—   Črne koze v Zagrebu. V zagrebški bolnišnici se je pri dveh bolnikih konstatovalo, da sta zbolele za Črnimi kozami. Storile so se takoj obširne naredbe, da se toze ne zaneso v mesto.
—   Zavarovalnica proti vlomom. Te dni je dovolilo ministerstvo notranjih stvarij, da se na Dunaju osnuje zavarovalnica proti vlomom v blagajnice. Nam se zdi to novo podjetje malo negotovo. Sleparije bodo se gotovo pogostoma godile.
—    Ustrelil se je višji poštni svetnik pri poštnem ravnateljstvu v Pragi, Anton Šafranek. Povod samomoru je to, da je bil popolnoma oslepil.
—   Nesreča na železnici. Na kolodvoru v Budimpešti je te dni neki vlak podrl in raztrgal tri ženske, neko učiteljevo vdovo, njeno hčer in neko staršo damo. — Blizu Bir-minghama v državi Alabana v Ameriki je skočil vlak z nekega mostu v reko. 177 oseb je mrtvih, več pa težko poškodovanih.
—   Dvojni dijaški samomor. V Tiibingenu sta se te 4ni ustrelila dva vseučiliščnika, medicinec Ltihrs in bogoslovec Aichele. Kaj je povod tema dvema samomoroma ni znano.
—   Prepovedano drsanje. Ravnateljstvo frančiškanske gimnazije v Halu pri Inomostu na Tirolskem je letos prepovedalo drsanje.
—   Nesreča v premogovniku. V premogovniku v Virhovicah v Rusiji se je udrla plast premoga in nad 60 delavcev podsula, ki so vsi mrtvi.
—   Gledališče pogorelo. Te dni je do tal pogorelo leseno gledališče v Tusinu v Afriki, človek se ni nobeden ponesrečil.
—   Samomor na železnici. Na božični dan je v Gradcu steklarniški paznik Ivan Rohrich se ulegel na železniški tir, da ga je vlak povozil.
—  Samomor angleškega romanopisca. V začetku novembra )e skočil v Parizu v vodo angleški romanopisec Ca-chanthrop. Te dni so njegovo truplo izvlekli iz vode.
—   Zaprli so na Dunaju te dni nekega moža, ki se je izdajal za sinu generala, ali pa kakega druzega visokega uradnika. Najemal je stanovanja. V nobenem stanovanju ni ostal, temveč je povsod zginil, in kaj seboj odnesel. Kolikor se do-sedaj ve, izvršil je petnajst tatvin.
—   Bomba se je razletela. V Cassinu se je pri le-karničarju Valerio razletela papirna bomba, katero so skrivaj naredili. Dve nadstropji ste se podrli. 5 Ijudij je mrtvih, 12 pa poškodovanih
—  Bolezen mej divjačino na Sedmograškem. Na
Sedmograškem pokazala se je mej zajci in divjimi mrjasci nalezljiva bolezen vratnih šlez Več so jih že našli mrtvih. Mej srnami in jeleni je huda kuga na parkljih. Nekaj srn so ljudje živih vjeli   ker niso mogle veČ teči. Lovi so se opustili.
—   Koliko je stala volitev amerikanskega predsednika? Listi vedo povedati, da je izvolitev Mac Kinley-a stala nad 5 milijonov mark. NiČ manj ni potrosila nasprotna demokratična stranka, ki je pa propala. Pač ni še noben kandidat imel na razpolago toliko sredstev nego Mac Kinley. Samo za razpošiljatev oklicev se je v jednem tednu potrosila 240 000 mark. Največ sta prispela k aigtacijskemu fondu Mac Kinley-a New-Jork in Filijadelfija, ki sta dala po 2 milijona mark.
—   Svet se preminja. Iz Londona se poroča, da je veliko barje pri Castle-Islandu hkrati izginilo in se premenilo v jezero. Z barjem vred pa je izginilo tudi več hiš, nekaj liudij in mnogo živine, dočim beže na kuncu barja prebivajoči ljudje na vse strani.
—   Nesreča na morju. Blizu Santandra na Španskem je velik parnik „Carrenza" zadel ob veliko skalo in se potopil. Rešilo se je samo šest oseb, vsi drugi potniki in mornarji so utonili.
9