BOŽJA BESEDA Leto 2016 Letnik 67 Jan/Febr/Mar The Word of God Božja beseda Slovenian Religious quarterly January-February-March 2016 Trimesečnik izdajajo Slovenski misijonarji (Lazaristi) v Torontu Uredništvo in uprava: 739 Brown's Line Toronto, Ont. Canada M8W 3V7 Tel.: (416) 255-2721 Glavni urednik in upravnik: Toni Burja CM e-mail: antonioburja@rogers.com Tiska: Golla Graphics Inc. Etobicoke, Ontario, Canada Tel.: (416) 621-5945 Poverjeniki: Montreal: Rev. Franc Letonja CM 3470 Blvd. St. Joseph, Montreal, Que., H1X 1W6 Tel.: (514) 254-8286 ISBN 0406-9110 Nedelja, 29. maj 2016, procesija Sv. Rešnjega Telesa v Boltonu 10. - 11. september 2016, Baragovi dnevi v Marquette, ZDA Sobota, 27. avgust 2016, romanje v Midland VSEBINA Iz koledarja Velikonočno voščilo . . . . . . . 1 Papež novinarjem . . . . . . . . 2 Osem zanimivosti . . . . . . . . 4 Papež in otroci . . . . . . . . . . . . 6 V razmislek . . . . . . . . . . . . . . 7 Papežev verouk . . . . . . . . . . 8 Svetovni drobiž . . . . . . . . . . 10 Od Atlantika do Pacifika . . 14 Iz župnij Brezmadežne in Marije Pomagaj . . . . . . . 14 Iz Župnije Sv. Vladimirja . . 18 Pri Sv. Gregoriju Velikem . . 20 Zahvala . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 Belgija in evtanazija . . . . . . . 26 Voščila in oglasi . . . . . . . . . . 28 Za dobro voljo . . . . . . . . . . . 36 Letna naročnina: $28.00 Posamezna številka: $7.00 ZDA $35.00 kan. dol. * EU in DRUGOD $43.00 kan dol. * * Menjavo denarja preračunajte sami Božja beseda Januar/Februar/Marec 2016 • 1 Iz koledarja Iz koledarja Velikonočno voščilo Slovenskih škofov Velika noč je praznik dokončne zmage življenja. To je uresničitev sanj o večnem življenju, ki se pojavljajo v vsakem človeškem srcu. Pa ne le zato, ker prazniki pri nas sovpadajo s prebujanjem narave, ampak zaradi Kristu- sove smrti in vstajenja. Velika noč je praznik nezaslišane zmage. Božje Jagnje se je v tej zmagi pokazalo močnejše od človeških volkov , Božja luč močnejša od teme in človeške zaslepljenosti, svetost Božjega Sina in sina človekovega močnejša kot vsi grehi sveta, življenje se je izkazalo za močnejše od smrti, ljubezen je le na videz šibkejša od hudobije, resnica je močnejša od vsake laži in zunanje moči. Velikonočne praznike v letu usmiljenja doživljamo na poseben način, kot razodetje neskončne Božje ljubezni in usmiljenja do človeške grešnosti in slabosti. Božji Sin se je ponižal, stopil v temo, raztrgal naše vezi in nas rešil greha ter nam podaril dar odpuščanja grehov v spovedi. Pri tem pa pokazal veliko usmiljenje do šibke vere in strahopetnosti apostolov. Tudi nas Jezus v tem letu vabi, naj vstopimo skozi njegovo prebodeno stran, ki so edina nova odprta sveta vrata, kjer lahko najdemo spravo, polnost življenja, notranji mir in veselje. Slovenski škofje želimo velikonočni mir in veselje vsem duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem vernikom doma in po svetu, še posebej pa vsem bolnim in preizkušenim. Vaši škofje 2 • Božja beseda Januar/Februar/Marec 2016 Papež Frančišek je kot običajno na povratnem letu iz Mehike v Rim odgovarjal na vprašanja novinarjev. Obiskati Kitajsko Papež se je z obiska iz Mehike vrnil zadovoljen. O prihodnjih potovanjih, se ni natančno izrazil, ponovil je le svoje sanje, da bi rad obiskal Kitajsko, in se srečal z muslimanskim ‘imamom’ Al-Azharja, sunitske univerze v Kairu. O Trumpovih namerah Sicer pa v medijih najbolj odmeva papežev odziv na besede ameriškega re- publikanskega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa, ki je kampanjo začel z napovedjo izgona milijonov nezakonitih priseljencev iz ZDA. Papež je poudaril, da se ne bo vpletal v to, koga naj volijo Američani. A jasno povedal: »Kdor misli le na gradnjo zidov, ne pa na gradnjo mostov, ni kristjan.« Virus zika O virusu zika, ki predstavlja največje tveganje za nosečnice, je bil ravno tako jasen: »Splav ni manjše zlo. Je zločin. Pomeni nekoga umoriti, da bi rešili drugega. To dela mafija. To je zločin. Je absolutno zlo.« Papež in prijateljstvo z ženskami O dopisovanju Janeza Pavla II. s poljsko-ameriško filozofinjo Anno-Tereso Tymieniecko pa je dejal, da papež potrebuje prijateljstvo in nasvete žensk, ki na stvari gledajo drugače kot moški. »Moški, ki ne zna gojiti odnosa prijateljstva z žensko, nekaj zamuja. Prijateljstvo z žensko ni greh. Greh je ljubezenska zveza z žensko, ki ni tvoja žena. Tudi papež je človek in potrebuje nasvet ženske. Ima srce, ki lahko goji zdravo, sveto prijateljstvo z žensko.« Pedofilija Oster je bil do duhovnikov pedofilov. Kot je dejal, ti 'požrejo' otroka in ga s satanističnim žrtvovanjem uničijo. Dodal je še: »Škof, ki duhovnika pošlje na drugo župnijo, ko se ugotovi, da gre za primer pedofilije, je neodgovoren in naj- bolje bi bilo, da se odpove svoji službi.« Papež odgovarja novinarjem Božja beseda Januar/Februar/Marec 2016 • 3 Vključevanje ločencev v življenje Cerkve Papež je napovedal, da bo kmalu objavljen dokument, ki bo nakazoval pot vključevanja znova poročenih ločencev v življenje Cerkve: »Vključevanje v življenje Cerkve ne pomeni obhajila. Poznam katoličane, ki so se znova poročili in gredo v cerkev trikrat ali štirikrat na leto in rečejo: ‘Želim prejeti obhajilo’. Kot da bi bilo obhajilo odlikovanje. Treba je delati na resničnem vključevanju takih ljudi v Cerkev. Vsa vrata so odprta, ne moremo pa reči, da lahko sedaj kar prejmejo obhajilo, saj bi bila to rana tudi za zakonske zveze, za par, saj mu ne bi omogočili opraviti poti vključevanja.« Vendar je papež govoril tudi o pripravi na poroko. »Druga skrb pa je priprava na zakon. Pomislimo, da je potrebno 8 let študija, priprave za to, da nekdo postane duhovnik. In če po določenem času vidiš, da ne boš zmogel, prosiš za spregled in greš. Medtem ko če želiš prejeti zakrament svetega zakona, ki je za vse življenje, so navadno tri ali štiri predavanja. Priprava na zakon je zelo, zelo pomembna!« Papež je spomnil, da v nekaterih državah, predvsem v Južni Ameriki, temu posvečajo premalo pozornosti. Prav tako je omenil pare, ki so se na hitro poročili, ker so pričakovali otroka in niso bili svobodni za poroko. Poudaril je pomen vzgoje otrok in dodal: »Žrtve problemov v družini so otroci. So pa tudi žrtve problemov, ki jih ne želita ne žena ne mož: npr. dela.« Pri tem je, kot že večkrat, spomnil, da je pomembno, da imajo starši čas za svoje otroke, da se z njimi pogovarjajo in igrajo. Kaj je papež prosil guadalupsko Marijo? Eno od novinark je zanimalo, kaj je sveti oče prosil guadalupsko Marijo, saj se je precej časa zadržal v molitvi pred njeno podobo. »Prosil sem za svet, za mir... za veliko stvari. Prosil sem jo odpuščanja, prosil sem jo, da bi Cerkev rastla, da bi bila zdrava, prosil sem za mehiško ljudstvo. Ena od stvari, za katero sem jo zelo prosil, je ta, da bi bili duhovniki pravi duhovniki, re- dovnice prave redovnice in škofje pravi škofje: takšni, kot nas želi Gos- pod. Sicer pa nekatere stvari, ki jih otrok reče Mami, ostajajo tudi skrivnost.« Vir: Spletna stran Radia Vatikan 4 • Božja beseda Januar/Februar/Marec 2016 Meg Hunter-Kilmer -1 - Od 35 cerkvenih učiteljev so 4 ženske. To se ti lahko ne zdi nič posebnega. Toda vedi, na primer, da med 43 predsedniki ZDA – države, ki na veliko propagira demokracijo in enakost – ni bilo nobene ženske. Najbolj „sveža“ med cerkvenimi učitelji je ženska, ki je bila redovnica v XIX. stoletju, v času, ko večina fakultet še ni sprejemala žensk. Kljub temu ne manjka „laicističnih pridigarjev“, ki se ne utrudijo obtoževati Cerkve, kako da „sovraži ženske“. - 2 - Vsa liturgična oblačila, ki jih obleče duhovnik, imajo svoj pomen. Nave- dimo primer, da je mašni plašč, ki ponazarja ljubezen, oblečen preko štole, ki ponazarja avtoriteto. Kajti „nad vsem tem pa naj bo ljubezen“ (Kol 3,14). -3 - Minimalni čas, ki ga Cerkev zahteva od vernikov, da so pri maši, pred- stavlja okrog 0,65% našega življenja. Če bi šli k maši za vse zapovedane praznike in nedelje (in edinole takrat), bi naš „celotni mašni čas“ znašal 57 ur na leto. Bogu bi lahko podarili kaj več od tega, a ne? - 4 - Teorijo velikega poka je zasnoval nek katoliški duhovnik. Ves svet se je norčeval iz njega: „Oh, ti neumni katoličani, kar naprej mislijo, da je vesolje imelo začetek.“ Duhovnik je pač bil tudi fizik. Ko je papež Frančišek pred kratkim dejal, da katoliška Cerkev sprejema evolucijo, ni povedal nič novega. Že mnogo desetletij Cerkev sprejema dejstvo evolucije in ga dojema kot kom- Osem zanimivosti o Katoliški cerkvi Božja beseda Januar/Februar/Marec 2016 • 5 patibilnega z Bogom stvarnikom. Česar Cerkev ne priznava, je, da bi vesolje nastalo čisto slučajno in brez kakršnegakoli namena. Papeževo izjavo so nekateri mediji kljub temu razglašali kot „veliko novost“. - 5 - Pobožni katoličani so prav tako sodelovali v odkritjih in stvaritvah kot: znanstvena metoda, genetika, univerzitetni sistem. Toda še vedno se najde kdo, ki vztraja v obtoževanju Cerkve, češ kako slednja sovraži znanost, inte- lektualno vzgojo ter tehnični in tehnološki napredek. - 6 - Vsaj trije papeži so bili heretiki (krivoverci): Liberij, Silverij in Honorij I. Toda nobeden izmed njih ni zapadel v herezijo v času svojega papeževanja. - 7 - Prvo berilo pri nedeljski maši je vezano na evangelij, ki se tisto nedeljo bere. Za drugo berilo pa ni nujno, da je neposredno vezano na prvo in na evangelij. - 8 - Če boš vsak dan prebral osem paragrafov Katekizma Katoliške cerkve, boš katekizem do konca prebral in premišljeval, še preden poteče eno leto. Kaj če bi ta nasvet vzel kot izziv in začel takoj danes. 6 • Božja beseda Januar/Februar/Marec 2016 I zšla je nova knjiga papeža Frančiška oziroma njegovi odgovori na vprašanja 30-ih otrok, starih med 6 in 13 let, tako katoličanov kot neka- toličanov. Do ideje za knjigo je prišla ameriška jezuitska založba ‘Lo- yola Press’, ki je jezuitske šole po vsem svetu prosila, naj zberejo vprašanja otrok in njihove risbice. Prejeli so skoraj 260 vprašanj iz 26 držav, od tega so naredili izbor 30 vprašanj, pri urejanju pa je papežu pomagal urednik jezuitske revije ‘La Civiltà Cattolica’, p. Antonio Spadaro. Knjiga je izšla v 14 jezikih, v angleščini pod naslovom “Dragi papež Frančišek”. Sveti oče je 15 od 30 otrok, ki so mu zastavili vprašanja, sprejel tudi v Vatikanu, in odgovarjal na njihova dodatna vprašanja. Med drugim so prišli iz Italije, Filipinov, Indije, Kenije, Avstralije, Argentine, ZDA, Singa- purja, Irske, Belgije in Kitajske. Najtežja vprašanja, pravi papež, mu niso zastavili profesorji na izpitih, ampak otroci, saj imajo sposobnost videti bistveno. Prav mlademu Kitajcu je zaupal, da pred podobo Marije iz Šenšana vsak dan moli za Kitajsko. Ko pa so ga otroci povprašali po tem, kateri vidik pa- peštva mu je najbolj všeč, je Frančišek brez obotavljanja odgovoril: »Najbolj mi je všeč biti z ljudmi, biti jim blizu. Ko si z ostarelim, otrokom, fantom ali dekletom, odraslim, te vsak nauči nekaj o življenju.« Če želiš biti srečen v živ- ljenju, moraš graditi mostove z ljudmi, je še dejal papež in odgovoril tudi na vprašanje, kako se počuti kot papež: »Miren sem, Bog mi je dal milost, da ne izgubim miru.« Povsem neposredno in nepričakovano je prišlo vprašanje: kakšno ljubezen čuti do Jezusa Kristusa, do Boga. »Ne vem, če zares ljubim Jezusa. Poskušam ga Papež in otroci Božja beseda Januar/Februar/Marec 2016 • 7 ljubiti. Prepričan pa sem, da me On ljubi, o tem sem povsem prepričan.« Med vprašanji v knjigi se pojavi tudi vprašanje: Če bi lahko naredili en sam čudež, kaj bi storili? Sveti oče odgovarja: »Da otroci ne bi več trpeli.« Ob srečanju z otroki v Vatikanu je spomnil prav na vprašanje Dostojevskega: Zakaj trpijo otroci? Čeprav se zdi, da ve vse in da ima vso oblast, papež pravi, da ne zna odgovoriti na to vprašanje. »Edina stvar, ki mi daje upanje, je gledati križ, razumeti, zakaj je Jezus trpel za nas. To je edini odgovor, ki ga naj- dem,« je dejal papež, ki se je z vsakim otrokom na kratko pogovoril. Na srečanju so bili prisotni tudi nekateri starši in učitelji. Vir: Spletna stran Radia Ognjišče V RAZMISLEK Vir: svetovni splet (internet) Deklica je v rokah držala dve jabolki. Mama jo je prijazno prosila: “Ljubica, ali bi dala mamici eno od tvojih dveh jabolk?“ Dekle je za trenutek pogledalo mamo, nato pa hitro ugriznilo najprej eno jabolko, nato pa še drugo. Mamin nasmeh na obrazu je zamrznil. Trudila se je skriti razočaranje. Potem pa je deklica iztegnila roko z odgriznjenim jabolkom in ga ponudila mami z besedami: “Izvoli, mami, to je slajše.” Ne glede na to, kdo ste, kako izkušeni ste in koliko znanja menite, da imate, vedno se vzdr- žite obsojanja. Omogočite ostalim, da razložijo svoja dejanja. Kar vidite, morda ni res. Nikoli ne delajte zaključkov za druge. Zato se ne bi smeli osredotočati samo na površino in soditi drugih, ne da bi jih najprej razumeli. Tisti, ki želijo plačati račun, ne delajo tega zato, ker imajo polno denarja, ampak ker jim je prijateljstvo pomembnejše od denarja. Tisti, ki dajejo pobude na delovnem mestu, ne delajo tega zato, ker so neumni, ampak ker razumejo koncept odgovornosti. 8 • Božja beseda Januar/Februar/Marec 2016 Tisti, ki se opravičijo po prepiru, ne delajo tega zato, ker so se motili, ampak ker cenijo ljudi okoli sebe. Tisti, ki so vam pripravljeni pomagati, tega ne delajo zato, ker bi vam kaj dolgovali, ampak ker v vas vidijo resničnega prijatelja. Tisti, ki vam pogosto pišejo sporočila, ne delajo tega zato, ker ne bi imeli česa boljšega, ampak, ker vas nosijo v srcu. Tisti, ki si vzamejo čas in klepetajo z vami, ne delajo tega zato, ker so brez službe ali manj zaposleni, ampak, ker se zavedajo pomembnosti vzdrževanja odnosov. Vzdržite se obsojanja.. Papeževa kateheza (verouk) Kaj pomeni prizadevati si? Prizadevanje človeka ... »Danes bi z vami želel na kratko premišljevati o temi prizadevanja. Kaj je prizadevanje? Kaj pomeni prizadevati si? Kadar si za nekaj prizadevam, pomeni, da prevzamem odgovornost, nalogo do nekoga; pomeni tudi način, držo zvestobe in predanosti, posebne pozornosti, s katero nadaljujem to nalogo. Vsak dan smo poklicani, da si prizadevamo za stvari, ki jih delamo: v molitvi, pri delu, pri študiju, pa tudi pri športu, v dejavnostih v prostem času... Prizadevati si, skratka, pomeni vložiti svojo dobro voljo in svoje moči za to, da bi izboljšali življenje.« ... in prizadevanje Boga v odnosu do nas »In tudi Bog si je prizadeval za nas. Njegovo prvo prizadevanje je bilo stvar- jenje sveta, in kljub našim poskusom, da bi ga uničili – in teh je veliko – si On prizadeva, da bi ga ohranil živega. Vendar pa je bilo njegovo največje prizade- vanje to, da nam je podaril Jezusa. To je veliko prizadevanje Boga! Da, Jezus je prav vrhunec prizadevanja, ki ga je Bog prevzel v odnosu do nas. Na to spo- minja tudi sv. Pavel, ko piše, da Bog "ni prizanesel lastnemu Sinu, temveč ga je dal za nas vse." (Rim 8,32) In v moči tega nam bo skupaj z Jezusom Oče po- daril vse, kar potrebujemo.« Jezus je živ izraz Očetovega usmiljenja V nadaljevanju razmišljanja je sveti oče povedal, da lahko prizadevanje Boga za nas preprosto preverimo v Evangeliju: »V Jezusu se je Bog popol- noma zavzel, da bi povrnil upanje ubogim, tistim, ki jim je bilo odvzeto dosto- janstvo, tujcem, bolnim, zapornikom in grešnikom, ki jih je sprejemal z dobroto. V vsem tem je bil Jezus živ izraz Očetovega usmiljenja. In na to bi rad pokazal: Božja beseda Januar/Februar/Marec 2016 • 9 Jezus je sprejemal grešnike z dobroto. Če mislimo po človeško, bi bil grešnik Jezusov sovražnik, Božji sovražnik; vendar pa se jim je On približeval z do- broto, ljubil jih je in je spreminjal njihovo srce. Vsi mi smo grešniki: vsi! Vsi imamo pred Bogom kakšno krivdo. Vendar pa ne smemo izgubiti zaupanja: On se približa prav zato, da bi nas potolažil, da bi nam podaril usmiljenje, odpuščanje. To je prizadevanje Boga in zato je poslal Jezusa: da bi se nam pri- bližal, vsem nam, in odprl vrata svoje ljubezni, svojega srca, svojega usmiljenja. In to je zelo lepo! Zelo lepo!« Tudi mi moramo na Božje prizadevanje odgovoriti s prizadevanjem »Izhajajoč iz usmiljenje ljubezni, s katero je Jezus izrazil Božje prizadevanje, moremo in moramo tudi mi odgovoriti na njegovo ljubezen s svojim prizade- vanjem. Še posebej v situacijah, kjer so potrebe večje, kjer je več žeje po upanju. Pri tem mislim npr. na naše prizadevanje za osebe, ki so zapuščene, prizadete, zelo bolne, umirajoče, za tiste, ki nam ne morejo izraziti hvaležnosti... V vse te stvarnosti prinašamo Božje usmiljenje preko prizadevanja, ki pričuje o naši veri v Kristusa. Vedno moramo prinašati ljubkovanje Boga, ker nas je Bog ljubkoval s svojim usmiljenjem. Prinašati ga moramo drugim, tistim, ki ga potrebujejo, tistim, ki trpijo v srcu ali so žalostni: približati se s tistim ljubkovanjem Boga, ki je isto, kot ga je On podaril nam.« Katehezo je papež Frančišek zaključil z naslednjo prošnjo: »Naj ta Jubilej pomaga našemu razumu in srcu, da bi z roko otipali prizadevanje Boga za vsakega od nas ter bi mogli zahvaljujoč temu preoblikovati svoje življenje v prizadevanje usmiljenja za vse.« Vir: Spletna stran Radia Vatikan 10 • Božja beseda Januar/Februar/Marec 2016 Svetovni drobiž Svetovni drobiž Nairobi/Vatikan • Agencija Fides je 22. decembra objavila, da so musli- mani rešili življenje krščanskim potnikom v avtobusu na vožnji iz Nairobija v obmejno Mandero, ko so jih ustavili somalski islamisti al- Šababa in hoteli ločiti muslimane od kristjanov. Muslimanski sopotniki so se temu uprli. Dunaj • Avstrijske dobrodelne or- ganizacije so leta 2015 za ljudi v stiski zbrale 600 milijonov evrov; pet odstotkov več kot leta 2014. Toliko Avstrijci niso darovali še nikoli prej. Vatikan • Z letom 2016 je Sveti sedež uradno priznal samostojno in neodvisno državo Palestino. Papež Frančišek je sprejel predsednika Mahmuda Abasa že maja 2015. Palestino zdaj priznava 136 držav, med njimi 8 iz Evropske unije, Slovenija pa ne. Jeruzalem • Izraelski predsednik Reuven Rivlin je pri božično-novolet- nem sprejemu za verske predstavnike povabil k dialogu med cerkvami in verskimi skupnostmi v Sveti deželi in po svetu. Spopadi na Bližnjem vzhodu po njegovem niso verskega značaja, marveč iz sovraštva. Ljubljana • Združenje novinarjev in publicistov je ‘priznanje Boruta Meška’ za življenjsko delo 2015 podelilo publicistu in literatu dr. Marku Kremžarju, ki je večino svo- jega življenja preživel v Agentini. Njegov opus je močno zaznamovala begunska usoda, ki ga je po navedbi odbora “izklesala s trpljenjem, hre- penenjem po rodnih krajih ter ga utrdila v domoljubju in vztrajnosti”. Dunaj • Dobrodelna organizacija ‘Cerkev v stiski’ je Avstrijce povabila k darežljivosti ob katastrofalni suši v Etiopiji; lačnih je kar 10,2 milijona ljudi, dva milijona več kot pred enim mesecem. Goveja živina poginja, ker nima krme. Rim • Papež Frančišek je 20. jan. sprejel zastopstvo petih rimskih muslimanov, ki so ga uradno pova- bili, naj obišče veliko mošejo v itali- janski prestolnici. Ta največja mošeja v Evropi lahko sprejme več kot 10.000 vernikov. Papež Frančišek je doslej obiskal dve mošeji: leta 2014 Modro mošejo med obiskom v Cari- gradu, lani pa glavno mošejo v Ban- guiju, glavnem mestu Srednjeafriške republike. Ciudad Juarez • Zaporniki, ki prestajajo kazen v Ciudad Juarezu, so izdelali pastirsko palico, ki jo je papež Frančišek uporabil pri maši 17. februarja v tem obmejnem mehiškem mestu. San Sebastian • Jose Ignacio Mu- nilla, škof tega španskega mesta, ki je letos evropska prestolnica kulture, si želi nadaljevanja razprave o splavu v Španiji. Zelo je razočaran, ker v novem španskem parlamentu »ni nobenega zanesljivega parla- mentarca, ki bi se javno zavzemal za Vir: Revija ‘Ave Maria’, Lemont Božja beseda Januar/Februar/Marec 2016 • 11 obrambo človeškega življenja od rojstva do naravne smrti«. Bern • Strokovnjak za islam Rein- hard Schulze meni, da po umoru ši- itskega učenjaka Nimr-al-Nimra in konfliktu med Iranom in Savdsko Arabijo islamskemu svetu grozi raz- pad. V ozadju je boj za prevlado v regiji. Savdska Arabija nadaljuje svojo gospodovalno politiko zadnjih let. Kijev • Grkokatoliški veliki nad- škof Svjatoslav Ševčuk in nadškof Ihor Izičenko (Ukrajinska avtoke- falna pravoslavna Cerkev) sta se pred kratkim pogovarjala o možnosti unije med obema Cerkvama. Oba sta po srečanju izrazila previdni optimizem, veliki nadškof Ševčuk še posebej potrebo po “popolni preglednosti”. Temixco • Mehiški škof Ramon Castro (Cuernavaca) je pri pogrebu 33-letne županje Temixca Gisele Mote ostro obsodil njene morilce, ki so jo ustrelili v njeni hiši dan po nastopu službe. Rajna je v volilni tekmi napovedovala, da se bo borila zoper organiziran kriminal in trgo- vanje z mamili. Vatikan • Papež Frančišek je s pis- mom kardinalu prefektu Kongre- gacije za bogočastje in zakramente ukazal spremeniti obred umivanja nog pri spominski maši zadnje večerje na veliki četrtek. Umivanja so bili do zdaj lahko deležni samo možje in fantje, poslej ga bodo tudi ženske. Kongregacija je že izdala zadevni dekret. Vatikan • Papeški svet za družbeno obveščanje je objavil, da ima papež Frančišek več kot 26 mili- jonov sledilcev na twitterju. Največ sledilcev je na španskem govornem področju (10,7 milijona), sledijo z an- gleškega govornega področja (8,3 milijona) in italijanskega govornega področja (3,3 milijona). Zelo se je povečalo število poljskih sledilcev. San Salvador • Nadškof Jose Luis Escobar je ameriškega predsednika Baracka Obamo pozval, naj ZDA takoj prenehajo vračati migrante iz Salvadorja. Poudaril je, da to niso “nobeni kriminalci, marveč pre- prosti, dobri, pošteni ljudje, ki upajo v boljše življenje”. Washington • Več ameriških ško- fov je pohvalilo ameriškega predsed- nika Baracka Obamo, ki namerava zaostriti zakon o orožju in s tem zmanjšati število kaznivih dejanj. Schwäbish Gmünd (Nemčija) • Nekdanji musliman iz Jemna Sail Al Yemeni je na kongresu o preganjanju kristjanov 15. novembra pred 650 strokovnjaki pozval Nemce, naj usta- vijo podpiranje Savdske Arabije pri postavljanju mošej v Nemčiji, saj hoče s tem uveljaviti fundamentalis- tično različico islama, kot to počne v Jemnu. Pri tem jim je čisto vseeno, da muslimani morijo muslimane, uni- čujejo bolnišnice in šole ter mesta. Tudi nobena kulturna dediščina jim ni sveta, ampak uničujejo vse, kar se jim ne podredi. Caracas • Venezuela je država z najvišjo inflacijo na svetu, kar so njeni državljani občutili tudi med božičnimi prazniki. Za tradicionalne božične jedi so tako morali po pisanju časnika ‘El Nacional’ letos odšteti kar tri minimalne mesečne plače. 12 • Božja beseda Januar/Februar/Marec 2016 Praga • Češki predsednik Miloš Zeman je v božični poslanci Čehom dejal, da je begunski val v Evropo ‘organizirana invazija’. Po njegovem prepričanju bi morali mladi moški iz Sirije in Iraka, namesto da bežijo, pri- jeti za orožje ter se začeti boriti proti skrajni ‘Islamski državi’. Kijev • Ukrajinsko sodišče v Ki- jevu je prepovedalo delovanje ukra- jinske Komunistične partije, ki tako ne bo smela sodelovati na nobenih volitvah več. Proces je do potrditve potekal 18 mesecev, poroča fran- coska tiskovna agencija AFP . Džeda • 830 metrov visoka stolp- nica Burj Khalifa v Dubaju kmalu ne bo več najvišja na svetu, saj je Savd- ska Arabija zagotovila sredstva za dokončanje gradnje kilometer vi- sokega stolpa Jeddah, ki stoji v mestu Džeda ob Rdečem morju. V 200 nadstropjih bodo luksuzni hotel, pisarniške površine, stanovanja, luk- suzni večstanovanjski kompleksi in observatorij. Stavbo, ki bo imela 59 dvigal, od katerih bo pet dvonad- stropnih, je zasnovalo arhitekturno podjetje Adrian Smith & Gordon Gill Architecture. Bruselj • Nato ostaja tudi v letu 2016 z 12.000 vojaki v Afganistanu. Tam je zdaj 7.000 ameriških vojakov in 5.000 vojakov drugih zaveznic. Namen je urjenje, svetovanje in pomoč afganistanskim varnostnim silam. Delež Slovenije pri vzdrže- vanju je pol milijona dolarjev na leto. Dunaj • Avstrijska prestolnica je eno od najmočnejših džihadističnih središč v Evropi. Islamski radi- kalizem, ki je finančno podprt z denarjem Savdijcev, je zelo razširjen zlasti med čečenskimi in bosanskimi begunci. Čečenov je v Avstriji okrog 30.000, od tega polovica na Dunaju. V Avstrijo so se zatekli ob rusko- čečenski vojski (1994-1996) in so znani kot napadalni. Dunaj • V decembru 2015 so cene nafte padle pod $40 za sodček (42 US galonov - 159,6 litrov). Sodček sever- nomorske brent nafte je bil 8. decem- bra $39,81. Po mnenju poznavalcev je možno, da bi v prvem polletju 2016 cena nafte padla celo na $20. Za primerjavo: julija 2008 je bil sodček nafte $150. Padec cene nafte je povzročila Organizacija držav iz- voznic nafte (OPEC), ker hoče Savd- ska Arabija oslabiti svoja politična nasprotnika Rusijo in Iran. Bruselj • Zunanji ministri zveze NATO so v Bruslju sprejeli odločitev o povabilu Črne gore v zavezništvo. Črna gora bo postala 29. članica severnoatlantskega zavezništva. Z odločitvijo o širjenju zavezništva ni zadovoljna Rusija, ki je večkrat posvarila pred takšno potezo, češ da predstavlja grožnjo stabilnosti na Zahodnem Balkanu. Zürich • Švicarska policija je 3. de- cembra 2015 aretirala češkega evrop- skega poslanca Miloslava Ransdorfa in tri Slovake, ki so poskusili iz banke v Zürichu s ponarejenimi dokumenti dvigniti 350 milijonov evrov. 62-letni Ransdorf je evropski poslanec že od leta 2004, je velik poznavalec Karla Marxa in govori deset jezikov. Rogaška Slatina • V stečaj gre najprestižnejši hotel s petimi zvez- Božja beseda Januar/Februar/Marec 2016 • 13 dicami Aleksander. Zgrajen je bil leta 1905 in ima značaj kulturnega spomenika. Vzrok stečaja je pomanj- kanje bogatih gostov iz Rusije zaradi ukrajinske krize. Brasili • Brazilske okoljske oblasti Ibama so prižgale ‘zeleno luč’ za za- jezitev reke Xingù, ki bo napajala tretjo največjo hidroelektrarno na svetu Belo Monte, čeprav še niso izpolnjeni vsi pogoji za to. Okolje- varstveniki, med njimi škof Erwin Kräutler, so se leta borili zoper ta gi- gantski projekt na območju Ama- zonke. Damask • Predsednik Papeškega sveta za družino nadškof Vincenzo Paglia je med dvodnevnim obiskom v Damasku za sirske družine v stiski izročil papežev dar v višini 110.000 evrov pa tudi 6.000 izvodov Luko- vega evangelija v arabščini. Dunaj • Skupnost evangeličan- skih Cerkva na stari celini je od odgovornih zahtevala določne ukrepe, s katerimi naj bi zajezili lakoto na svetu. V izjavi za javnost je poudarila, da pravica do hrane spada k temeljnim človekovim pravicam: ima prednost pred pra- vico do alternativnih virov goriva. Več kot milijarda ljudi na svetu je lačnih, 33 držav ogroža pomanjkanje hrane. Ankara • Na turški zasebni tele- vizijski postaji Kanal T naj bi se v kratkem začela oddaja, v kateri naj bi predstavniki različnih ver v tednu skupnega bivanja skušali pridobiti za svojo vero deset ateistov. V oddaji naj bi nastopal tudi duhovnik, ni pa še znano, iz katere Cerkve. Otawa • Liberalni kanadski pre- mier Justin Trudeau je 5. novembra prisegel skupaj s svojo vlado, ki je gotovo najbolj raznolika vlada na svetu. Prvič v zgodovini so v vladi enakopravno zastopani ženske in moški. Vladalo bo petnajst ministric in petnajst ministrov. Minister za ribištvo je iz vrst Eskimov, med mi- nistri sta pa še dva sikha in Indijec. Rim • Vrhovno upravno sodišče je odločilo, da so v Italiji v tujini sklen- jene istospolne življenjske zveze neveljavne. Veljavno zakonsko zvezo je mogoče skleniti le med možem in ženo. Vatikan • Papež Frančišek je pri molitvi angelovega češčenja v nedeljo, 15. novembra izjavil: »Ho- čem na vso moč poudariti, da pot nasilja in sovraštva ne rešuje proble- mov, uporabljati Božje ime za upra- vičenje te poti je pa bogokletje.« Fribourg • Švicarski škofje so v pastirskem pismu z naslovom “Sožitje duhovnikov, diakonov in laiških dušnih skrbnikov/skrbnic pri obhajanju evharistije” poudarili pre- poved, da bi laiki pridigali v cerkvi. To so naredili, ker se ponekod narobe razume njihovo vlogo, ki ni “niti sve- topisemsko niti zakramentalno- teološko utemeljena”. Duhovnikova neodpovedljiva dolžnost je, da “tudi v spremenjenih razmerah našega časa pridiga pri sveti maši”. Belfast • Protestantska Demo- kratična unionistična stranka (DUP) je z vetom v parlamentu preprečila postopek za uzakonitev porok is- tospolnih partnerjev na Severnem Irskem. 14 • Božja beseda Januar/Februar/Marec 2016 Od Atlantika do Pacifica Od Atlantika do Pacifika PRI MARIJI POMAGAJ v Torontu Dogodki na obeh župnijah se pre- pletajo. Iz župnije Marije Pomagaj so vmes posebej omenjeni. Izredno sveto leto usmiljenja je velika priložnost, da dosegamo mir in spravo v naših mnogih zadevah in okoliščinah. K temu spodbujamo drug drugega v naših župnijah in več ali manj uspešno napredujemo. Letos je sv. Miklavž prišel na obisk samo v Slovensko šolo po razredih, ni pa prišel v nedeljo, kot običajno. Za prihodnjič je obljubil obisk v dvorani, če bodo primerni pogoji in če se vse primerno pripravi. V ned., 6. dec. 2015 je popoldan v cerkvi izvedel krasen božični koncert moški zbor ‘Toronto Welsh Male Voice Choir’. Kot solistka je z angel- skim glasom pela tudi Alena Ferkul. V nedeljo, 13. dec. je Vincencijeva konferenca pripravila božičnico za starejše. Po litanijah v cerkvi, je bil program s pogostitvijo v dvorani. Mladinski zborček Brezmadežne je pri njem krasno prepeval. Obisk starejših je bil tokrat skromnejši, zato jim bomo naslednjič organizirali in ponudili tudi ‘prevoz prostovoljcev’. Za duhovno obnovo pred božičem je iz Slovenije prišel lazarist g. Leopold Valant, ravnatelj Štu- dentskega Doma Sv. Vincencija v Ljubljani. Po obisku mest na Zahodu (Vancouver, Calgary, Kelowna, Ed- monton in Prince George), je nada- ljeval misijonsko pot v Montrealu in se šele nato posvetil obema župni- jama v Torontu. Pri Mariji Pomagaj je od četrtka, 16. dec. do nedelje, 20. dec. spove- doval in pridigal. Kot je v navadi, je na soboto imel tudi srečanje z ljudmi v dvorani. Na nedeljo je KŽL za vse pripravila bogato kosilo. Tisti dan je popoldan misijonar imel še spove- dovanje in sv. mašo v dvorani Holi- day Gardens v Pickeringu. Seveda, večerja z domačo hrano slovenske kuhinje je bila pripravljena za vse. Pri Brezmadežni se je spove- dovanje pričelo že ob večerih, od petka, 19. decembra. Od ponedeljka do srede so bile maše zjutraj in zvečer, po enournem spovedovanju misijonarja. Pri vsaki maši je misi- jonar pridigal. Na ponedeljek je prvič bilo v dvorani srečanje z misijonar- jem, kar je mnoge zelo obogatilo in razveselilo, saj so marsikaj zanimi- vega izvedeli in odkrili. Tudi misi- jonar je bil s tem zadovoljen. Tokrat je bil drugič v Kanadi. Povsod je de- loval navdušeno in globoko hva- ležen. Božja beseda Januar/Februar/Marec 2016 • 15 Katoliška Ženska Liga (KŽL) je nekaj dni pripravljala, nato pa v ned., 20. dec. prodajala pecivo in po- tice za praznike. Slovenska šola je preskrbela rože (božične zvezde) za okrasitev cerkve. Ob tem je pripra- vila spomin na rajne. Po šolski sv. maši, 19. dec., so otroci v cerkvi na smreke položili tiskana imena rajnih. Prostovoljci so sodelovali pri okrasitvi cerkve, pripravi jaslic in še kje drugod. Božične maše so bile lepo pripravljene in obiskane. Na sveti večer je bila dvojezična družinska maša ob 7:30 ter slovenska ob 10h zv. Pred prvo mašo je polurni program pripravil Mladinski zborček Brez- madežne, med mašo pa so pristopili tudi pastirji, angeli ter ‘sveta družina’ (tako oblečeni prostovoljci). Nebeško je prepeval zbor Naša Pesem ob igranju Jožeta Oražma na orgle. Pred drugo mašo je pol ure prepeval božične pesmi Cerkveni mešani pevski zbor (in med mašo). Na praznik so maše bile slovesne, ponovno s petjem obeh odraslih zborov. Pri prvi (pastirki) maši pa je bilo (kot vsako nedeljo) ljudsko petje z vodjem pred oltarjem. Hvala Bogu, da naša orga- nistinja Joan Sibenik zmore igrati za vse ljud- sko petje ter vse petje cerkvenega zbora. Pri Mariji Pomagaj je na sveti večer vodil sv. mašo g. Valentin Batič, pele so dekleta/žene zbora Plamen. Ni manj- kalo tudi otrok, ki so bili kot pastirji in angeli ob jaslicah in oltarju. Pri maši na praznični dan je slovesno prepeval župnijski pevski zbor. Pov- sod so bile maše lepo obiskane in je tudi vreme bilo temu naklonjeno. Pohvalno je, da verniki naših župnij darujejo veliko mašnih na- menov za rajne sorodnike in pri- jatelje. Se razume, da vsi pridejo določen dan k sveti maši, da molimo zanje. Z mašnimi nameni pa poma- gamo našim misijonarjem, da lahko darujejo svete maše po namenih darovalcev in z darovi dobijo pomoč za preživetje. Referendum za ohranitev vred- note družine je bil pred prazniki velik dar našemu narodu in do- movini Sloveniji. Upamo, da se bomo še naprej trudili ceniti in ohraniti dostojanstvo družine, kot je pošteno potrebno. Zadnji dan v letu je v zahvalo bila sv. maša v četrtek, 31. dec. ob 5h zvečer. Z novim letom pa smo počastili Marijo, Božjo Mater in mo- lili za mir na svetu. Dekleta/žene zbora Plamen in ‘žive jaslice’ 16 • Božja beseda Januar/Februar/Marec 2016 V župnijske knjige Brezmadežne smo za leto 2015 zapisali 21 krstov (6 fantkov in 15 deklic), 12 porok in 34 smrti (13 žensk in 23 moških). Pri Mariji Pomagaj pa smo zapisali 3 krste (1 fantka in 2 deklici), 1 poroko in 12 smrti (6 žensk in 6 moških). Kot vedno, posebej v mesecu januarju spodbujamo k naročanju in prebiranju slovenskega verskega tiska. Z njim smo lahko še bolj povezani s Slovenijo in Slovensko Cerkvijo. V četrtek, 14. jan., je bil v dvorani ogled slik iz potovanja po sveti deželi in še nekaj iz Slovenije. Ko- likor je bilo prisotnih romarjev, toliko je bilo še drugih, ki so si ogledali predstavitev. V soboto, 23. jan. je bil prekmurski banket ali koline, kjer smo okušali sadove dvodnevnega dela dobrih Prekmurcev. Temu primerno je bila dvorana polna gostov. V ned., 24. jan. je bil občni zbor Slovenskega letovišča. V sredo, 27. jan. je g. Tone Zrnec izpolnil častitljivih 95 let, v soboto, 30. jan. pa Ivan Križman 100 let živ- ljenja. G. Zrnec je v svoji skromnosti v Domu Lipa neopazno praznoval, g. Križman pa je imel izredno praznovanje. Najprej je bila zahvalna sv. maša v kapeli Doma, nato pa še pogostitev pevcev, sorodnikov in prijateljev v dvorani Doma. Okoli 50 pevcev iz vseh treh Slovenskih žup- nij okoli Ontarijskega jezera (Marije Pomagaj, Brezmadežne in Sv. Gre- gorija Velikega), so bili navzoči, mu voščili in prepevali. V soboto, 30 jan. so pripravili ban- ket Toronto-Slovenski Explorers. Po Jezusovi trditvi, “če ne postanete, kakor otroci, ne pridete v nebeško kraljestvo,” je bil banket poln otroškega vzdušja in veselja. Katoliška Ženska Liga vseskozi vabi dekleta in žene, da se pridružijo njih organizaciji in se tako še bolj zavzemajo za bogato življenje Cerkve, družine in družbe, oboje, doma in izven doma. V nedeljo, 4. februarja smo posebej praznovali nedeljo zakoncev. Pri vseh mašah smo molili za zakonce, tiste, ki se na zakon pripravljajo, tiste, ki so v stiskah zakona in za vse družine. V ned., 7. feb. je bila premiera igre Cvetke Kocjančič z naslovom ‘Rozin Boardinghouse’. Upamo na ponovni nas- top, da se jih bo igre še več lahko udeležilo, saj je G. Tone Zrnec izpolnil 95 let življenja Božja beseda Januar/Februar/Marec 2016 • 17 izredno zgovorna in sporočilna. Pa tudi zadosti zabavna. Banket in pustno zabavo je pripravil odbod Slov. letovišča v sob., 6. feb. Tudi tokrat je bila dvo- rana zapolnjena. Zanimivih mask je bilo lepo število. Na pepelnično sredo, 10. feb. smo vstopili v resni postni čas spreobr- nitve, molitve in dobrih del. Z nabirko ShareLife se trudimo vedno znova prispevati za potrebne. Zakrament bolniškega mazi- ljenja smo po svetovnem dnevu bol- nikov in godu Lurške Matere Božje (11. feb.) podeljevali na obeh župni- jah pri vseh mašah v nedeljo, 14. feb., v Domu Lipa pa v sredo, 17. feb. Sicer pa je še mnogo bratov in sester, ki ta zakrament prejmejo doma, v drugem Domu ali v bolnici. Za vse iskreno in zaupno mólimo. V soboto, 20. feb. je bilo prazno- vanje Slovenskega kulturnega dne (Prešernov večer). S slovensko besedo in glasbo niso nastopili le odrasli, ampak tudi otroci in mladi iz Mladinskega zbora Brezmadežne. Po družinskem prazniku (Family Day, 15. feb.) je K.Ž.L. Brezm. v ned., 28. feb. pripravila družinsko kosilo. Ker je tokrat bilo v postnem času, nismo imeli ‘polka maše’. Pri kosilu je bilo prijetno in tudi pri njem je s petjem navdušil navzoče Mladinski zborček Brezmadežne. V ned., 6. marca je Apostolski krožek pri Brezmadežni z mnogimi prostovoljci in dobrotniki pripravil ‘misijonski zajtrk/kosilo’. Vedno je lepo obiskan in bogato poplačan. Filmski večeri (Movie Nights) se nadaljujejo in se jih mnoge družine redno udeležujejo. Na obeh župnijah pa smo za odrasle pokazali dvoje dokumentarnih filmov v sloven- ščini: ‘Pastir’ (o Božjem služabniku, škofu Janezu Frančišku Gnidovcu) ter ‘Vrnil se bom k Očetu’ (o očetu Francu Špeliču). Nabirka ‘Family of Faith’ poteka že drugo leto in traja pet let. Zanjo spodbujamo tudi tiste župljane, ki se še niso odločili, da bi sodelovali. Hvaležni smo, ker so mnogi zelo velikodušni. K.Ž.L. je s prijavami romarjev za v Quebec in okolico zapolnila avto- Ignac Križman izpolnil 100 let življenja 18 • Božja beseda Januar/Februar/Marec 2016 bus. Tako bo skupina romarjev sveto leto usmiljenja posebej počastilo. Naj bo po papeževi želji sveto leto usmiljenja v obogatitev vseh po naših župnijah. Kot je rekel: “Vsaka krščanska skupnost naj bo oaza do- brote in topline sredi puščave samote in brezbrižnosti.” Toni Burja CM, kaplan V prejšnji številki Božje besede se je poročilo končalo z omembo marti- novanja in kolin. V tej številki se poročilo dogajanj nadaljuje. Advent • 29. novembra 2015 smo začeli adventni čas, čas priprave na božične praznike. Adventni čas nas vedno vabi k občudovanju in posne- manju Božje ljubezni, ki se nam je ra- zodela z rojstvom Jezusa. Pesmi in Božja beseda nas usmerjajo k jasli- cam in slavljenju Božje ljubezni. Miklavževanje • Nedelja 6. de- cembra je dala poudarek dobroti, veselju in pričakovanju adventnega časa. To nedeljo smo med mašo slišali o sv. Nikolaju ter njegovi veri in dobroti do ljudi. Po maši smo do- broto doživljali na poseben način. Najprej je bilo kosilo in po kosilu pri- hod Miklavža s spremstvom. Poz- dravili so ga otroci s petjem in deklamacijami. Miklavž se je zahva- lil za lep sprejem ter povabil starše in otroke, naj radi in redno prihajajo v našo cerkev. Po teh besedah je začel deliti otrokom darove. Med delitvijo je moral miriti parkeljne, ki so naga- jali otrokom. Otroci in starši so se po končanem obdarovanju, veseli podali na svoje domove, z željo, da se prihodnje leto spet srečajo z Miklavžem. Obljubil je, da bo spet prišel. Brezmadežna – »leto usmi- ljenja« • Na praznik Brezmadežne, 8. decembra, smo se zbrali k sveti maši, da počastimo našo nebeško mater Marijo. Praznik Brezma- dežne je imel poseben pomen, saj se je začelo izredno sveto leto, leto usmiljenja. Na levi strani križa glavnega oltarja nas bo na leto usmiljenja spominjala slika Usmi- ljenega Jezusa. Duhovna obnova • Od 10. do 13. decembra smo imeli duhovno ob- novo, vodil jo je g. Leopold Valant CM. Misijonar nas je z besedo spod- bujal k adventni hoji in v spovednici delil milost odpuščanja, da bi s pripravljenimi srci obhajali svete praznike. Božič • Mašo polnočnice smo imeli že ob 10. uri zvečer, kot že nekaj let. Za praznike je bil med nami g. Lennoxie Lusabe CM. Pred začetkom polnočnične maše, je cer- kveni pevski zbor prepeval adventne in božične pesmi in nas uvajal v slovesno obhajanje praznika. Ob vstopu sta župnik g. Letonja in g. Lusabe prinesla Jezuščka in ga položila v jaslice. Župnik je nato blagoslovil jaslice za uvod v mašno daritev. Tako pri 'polnočni' maši kot na sveti dan je bilo spet več ljudi pri mašah. Gotovo je k temu nekoliko pripomoglo lepo vreme. IZ ŽUPNIJE SV . VLADIMIRJA v Montrealu Božja beseda Januar/Februar/Marec 2016 • 19 Na praznik Svete družine nam je g. Lusabe CM spregovoril o družini in predstavil, kakšen pomen ima družina in družinsko življenje v Afriki, posebej še v Keniji, kjer je doma. Silvestrov večer • Zadnji dan leta smo se zbrali k zahvalni sveti maši. Kot smo z Bogom začeli leto, smo ga tudi končali. Silvestrovanja ni bilo v naši cerkveni dvorani. Novo leto • »Z Bogom začni...« Tako smo v Božjem imenu začeli leto in prosili Devico Marijo, naj nam izprosi potrebnih milosti in bla- goslova. Oznanilo - župnijski list, nas bo vse leto s podobo na naslovni strani spominjal na leto usmiljenja. Prvi dan v letu smo prebrali STA- TISTIKO. Župnijske knjige za leto 2015 povedo naslednje: • V letu 2015 je en (1) par sklenil v naši cerkvi zakrament svetega za- kona. • Po milosti zakramenta svetega krsta so v naši cerkvi trije (3) otroci postali božji otroci in člani Kris- tusove Cerkve. • Prvič so opravili sveto spoved in prvič prejeli Jezusa v svetem ob- hajilu štirje (4) mladi župljani, osnovnošolci. • S pogrebno mašo v naši cerkvi smo se poslovili od treh (3) žup- ljanov. Pepelnica • Mesec januar je potekal mirno, tiho a dokaj hitro in že smo prispeli do novega obdobja v cerkvenem letu – postni čas. S sveto mašo in obredom pepelenja smo v resnobi in veri začeli naše postno po- tovanje proti veliki noči. Gotovo bo pri tej pripravi imela pomembno vlogo duhovna obnova. Franc Letonja CM, župnik Sveti Miklavž v Montrealu 20 • Božja beseda Januar/Februar/Marec 2016 V nedeljo, 6. dec. 2015 je skupnost obiskal sv. Miklavž. Ob 10h je bila dvojezična maša, nato dobro sloven- sko kosilo. Po kosilu so eni otroci nastopili kot ‘angelčki’ drugi kot ‘hudički’, dokler ni prikorakal sveti Miklavž. Dvorana se je letos kar dodobra napolnila z mladimi druži- nami in otroci. Članice CWL - KŽZ so za Bazar dva dopoldneva ‘proizvajale’ rezance oz. ‘nudlce’. V soboto, 12. decembra so otroci Slovenske šole izdelovali božične okraske, da so z njimi naslednjo soboto v cerkvi okrasili božično drevo. 13. dec.: Božičnica na ‘Bledu’; Mi- klavževanje na ‘Slovenskem parku’. Torek, 15. december: Božičnica pri Društvu sv. Jožefa. Po večerji in pri- jateljskem srečanju so izžrebali ‘božične zvezde’ in izkupiček name- nili za Baragov sklad. Petek, 18. dec.: Božična večerja V Club Villa Slovenia. Vsakemu stano- valcu se je pridružil en družinski član. Sobota, 19. december: dopoldan- ska sv. maša Slovenske šole ob za- ključku prvega polletja. 20. december, Sava-Breslav: sv. maša ob 12h (70 ljudi), kosilo in obisk Miklavža (Santa); 20. dec., Triglav-London: maša pri St. John the Divine ob 4h (60 ljudi), nato srečanje in pogostitev v dvorani. V adventu smo imeli božično de- vetdnevico in smo vsak dan pri večerni maši prepevali “Kralja, ki pri- haja pridite molimo.” Za duhovno obnovo, 16. in 17. dec., sta priskočila na pomoč pri spovedovanju lazarista g. Toni Burja iz Toronta in g. Leopold Valant iz Slovenije. Za božično okrasitev cerkve si je ga. Olga Glavač domislila nekaj ori- ginalnega. Pri tem so moški poskrbeli za sveže smreke, družina Mramor Lorie in sinova za jaslice, članice oltarnega društva pa za prte. 24. dec., Sveti večer: prva maša v angleščini, ob 6h, druga v slov. ob 10h. Že takoj po ‘miklavževanju’ so se začele intenzivne vaje za božični večer. Otroci Slovenske šole in neka- teri drugi so sodelovali. Poleg bese- dila so se mladi naučili tudi nekaj novih pesmi, ki so jih spremljali z inštrumenti. Sodeloval je tudi an- gleški zbor. Pred drugo mašo je mešani pevski zbor imel kratek pevski program, tokrat tudi ob spremljavi flavt, klarineta in trobente. Na božični dan sta obe maši bili zelo slovesni, ob sodelovanju obeh zborov , slovenskega in angleškega. 26. december, Sv. Štefan: sv. maša ob 10h dop., ob 3h pop. pa še pri društvu Lipa park v St. Catharine. 31. dec. 2015: maša v zahvalo ob 5:30 zv., nato Silvestrovanje, ki sta ga skupaj pripravila Župnija Sv. Gre- gorija Velega in društvo Bled. Silves- trovanje je bilo tudi v Lipa parku, Savi-Breslavu in pri Triglavu. V župnijskem ‘Vestniku’ je g. žup- nik Drago Gačnik napisal posebno novoletno zahvalo, kjer našteje vse, katerim se zahvaljuje za mnogovrstno sodelovanje in pomoč skozi leto. PRI SVETEM GREGORIJU V . v Hamiltonu Božja beseda Januar/Februar/Marec 2016 • 21 10. januar 2016: ob 12h ‘prva letošnja maša’ pri društvu Sava- Breslau, ob 4h pop. pa v Londonu v cerkvi ‘St. John the divine’. Krasna pridobitev v veselje in ponos vseh je nova ‘bandera’ Sv. Gregorija Velikega. Zanjo so mnogi sodelovali in darovali. 17. januar, Bled: Koline - Sausage Festival Banquet. 17. jan.: v župniji samo ena maša, ob 1h pop. v hamiltonski katedrali etnična maša. 23. jan.: Kuharski tečaj. Žene in dekleta so ‘uživale’ ob tem, ko so se učile pripraviti ‘pie-rogies’. Tokrat se je z nasveti posebej izkazala neka Ukrajinska prijateljica in kuharica. Naslednji tečaj bo 16. aprila. 24. januar, Lipa Park: Hunter's Lunch - Koline - Kulturni dan. 31. januar: Učiteljice, starši in otroci Slovenske šole so za po sv. maši pripravili palačinke ob kavici. Udeležba je bila lepa. 6. februar: Pustovanje pri sv. Gregoriju Velikem. Udeležilo se ga je 163 ljudi in je bilo zelo prijetno. 7. feb.: V ‘Vestniku’ je objavljeno obsežno poročilo lanskega občnega zbora Župnije Sv. Gregorija Vel., ki je bil 12. aprila 2015. V njem so tudi poročila posameznih skupin, ki v župniji delujejo. 7. feb., Sava-Breslau: maša ob 12h (in kosilo) ter Prešernov dan. Poseben nastop sta imela Nina Bizjak in svetovni zmagovalec na diatonični harmoniki, Denis Novato. 7. februar, London-St. John the Divine: maša ob 4h pop. 20. februar: Prešernov večer v Torontu. Z besedo in slikami je obsežno opisan v ‘Vestniku’. Sode- loval je tudi moški zbor Majolka iz Hamiltona. 21. februar: Občni zbor Župnije Sv. Gregorija Velikega. Udeležilo se ga je 49 župljanov in je zaobjel razpravo o vsem, kar je pomembno za življenje župnije. Vir: Vestnik, župnijska oznanila in glasilo Sveti Miklavž v Hamiltonu V SPOMIN IN ZAHVALO 6. maja 2016 bo minilo dve leti, odkar se je od nas poslovil dragi mož, oče, stari ata, brat in stric Janez Hočevar. Rodil se je 20. maja 1943 v Stavči vasi pri Žužemberku. V družini je bilo rojenih enajst otrok in Janez je bil predzadnji, rojen v vojni vihri. Med vojno je bila hiša stalno zasedena od različnih vojakov in mama se je morala zateči v hlev, v svojo privatnost, ko je Janez pri- jokal na svet. Rojen je bil v hlevcu med domačimi živalmi - kakor Jezus. Odraščal je med štirimi sestrami in štirimi brati. Njegov zadnji brat (Peter) je bil duhovnik, posvečen leta 1970. Midva sva bila njegova prva poročenca. Janez se je v sosednji vasi izučil za sedlarja in tapetnika, vendar tega dela ni več opravljal, ko je prišel preko Nemčije v Toronto, leta 1967. Kmalu se je zaposlil v avtomobilski tovarni Chrysler in se tam upokojil pri šestde- setih letih. Janez, hvala ti za vse. Bil si skrben, delaven mož in oče. Še vedno te zelo pogrešamo. Tolaži nas zavest, da uživaš Božjo bližino. Iskrena hvala g. Toniju Burji za obisk v bolnici in doma ter za lepo darovano pogrebno mašo. Istočasno pa je bila za Janeza maša tudi v Sloveniji, ki jo je daroval njegov drugi bratranec, g. Franci Godec, na Prim- skovem pri Kranju. Hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali in sodelovali pri njegovem pogrebu, darovali za pecivo, rože in svete maše. Bog povrni vsem za vse dobro. Žalujoča in hvaležna žena Veronika z družino. ZAHVALA Z žalostjo in težkim srcem sporočamo, da nas je v 86. letu starosti, v petek, 16. oktobra 2015 zapustil Anton Jožef Bavdek. Rodil se je 2. januarja 1929 v Cerknici, v Sloveniji. Njegov dom je zapustil med vojno, leta 1945, v njegovem 16. letu starosti. Tri leta je bival po raznih taboriščih v Avstriji, nato je šel v Kanado, kamor je prispel avgusta 1948 in sicer v Halifax, ‘Pier 21’. Enoletno delo (contract) je odslužil pri neki družini kot kmečki pomočnik v Hespeler, blizu Kitchener. Za tem je prišel v Toronto in delal pri podzemski želežnici (Subway) na Yonge. Ka- sneje je še delal pri mesnem podjetju Swift Co. (meat packer). Leta 1953 je odprl prvo slovensko mesnico v Torontu, da bi ustregel potrebam Slovenske skupnosti. To delo je nadaljeval skozi 35 let ter užival pri svojem delu in ljudeh, ki jim je ustregel (strankah). Ko se je upokojil, je pričel delati pri 22 • Božja beseda Januar/Februar/Marec 2016 Bruno’s Fine Foods kot svetovalec in starostni prodajalec mesa, kjer je ostal še sedem let. Iskrena hvala g. Toniju Burji in fr. Johnu Nosanu, ki sta prišla, da sta mazilila našega Tonija pri Southlake Regional Health Centre. Tega obiska se je zelo razveselil in je z njima rad molil. Iskrena hvala tudi za sv. mašo ter molitve v pogrebnem zavodu, v cerkvi in na pokopališču. Hvala organistinji Joan Sibenik in odličnemu zboru za lepo opravljeno delo in krasno izbiro pesmi. Hvala kuharici ge. Mariji Soršak in vsem pomočnicam za čudovito pripravljeno kosilo ter vsem, ki so darovali pecivo. Posebna zahvala za pomoč strežnikom v baru, Toniju Križanu in Johnnyju Dolencu ter vsem, ki so prispevali k pripravi kosila. Posebna zahvala vsem prijateljem in sorodnikom, ki so obiskali Tonija v bolnici skozi dvomesečno bivanje, kot tudi zadnje dneve. Želimo posredovati posebno zahvalo vsem prijateljem in sorodnikom, ki so darovali čudovite rože, za svete maše ter darove za Dom Lipa, kakor tudi karte sožalja. Se zahvalimo tudi Roziki Nesich za vso pomoč in prijaznost v pripravah na pogreb in kosilo. Hvala vsem, da ste bili z nami v času velikega žalovanja, kar zelo cenimo. Tony, počivaj v miru, mnogi te bomo pogrešali. Žalujoči in hvaležni: žena Nellie, sin Anton Michael z družino, sin Daniel Timothy z družino, sorodniki v Kanadi in Sloveniji. ZAHVALA Z globoko žalostjo v srcu sporočamo, da nas je mnogo prezgodaj in nepričakovano zapustil naš dragi sin, brat in stric Joey Režek. Starega komaj štirideset let, ga je Bog poklical k sebi, 19. novembra 2015. Iskrena hvala g. Toniju Burji za obisk v bolnici, molitve, pogrebno sv. mašo in slovo na pokopališču. Posebna hvala vsem bratrancem, ki so nosili krsto ter brali berila in prošnje. Prisrčna hvala tudi pevcem Danilu Volku, Danilu Baši in Suzi Stajan za prelepo petje. Hvala tudi organistinji Joan Šibenik. Lepa hvala gpe. Mariji Soršak in njenim pomočnicam za dobro kosilo in postrežbo. Prav tako dobrim gospem za pecivo. Hvala tudi Miroslavu Vodopivcu za pomoč v dvorani in baru. Hvala Roziki Nesich za vso pomoč. Prisrčna hvala vsem, ki ste darovali za Heart & Stroke Foundation, Dom Lipa, cvetje in svete maše. Prav lepa hvala vsem sorodnikom in prijateljem, ki so nam stali ob strani Božja beseda Januar/Februar/Marec 2016 • 23 in nas tolažili v teh težkih trenutkih našega življenja. Dragi Joey, mnogo prezgodaj si šel od nas. Naj ti bo topel in prijeten novi dom. Žalujoči: Mama, Ate, sestra Irena in Julie z družino. ZAHVALA S težkim srcem in žalostjo sporočamo, da nas je po težki bolezni, 22. januarja 2016 zapustila naša ljuba mama in stara mama Ana Sušnik, rojena 18. julija 1935 na Trški Gori nad Novim Mestom, v Sloveniji. Mama je bila hvaležna za celotno življenje in se je počutila srečna, da je spoznala in ljubila njenih osem vnukov. Sprejela je bolezen s pogumom in zaupanjem v Božje načrte. Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in sorodnikom, ki ste ji po- magali v času bolezni, jo obiskovali in molili za njeno zdravje. Bog povrni g. Toniju Burji za obisk doma in na hospic, molitve v pogreb- nem zavodu, daritev svete maše in obrede na pokopališču. Iskrena hvala pevskemu zboru Naša Pesem in organistu Jožetu Oražmu za lep poklon pri pogrebni sv. maši. Iskrena hvala tudi vsem, ki so pripravile pogrebščino, posebno ge. Mariji Soršak in njenim pomočnicam za dobro kosilo in postrežbo, Mirotu Vodopivcu in darovalcem peciva. Hvaležni smo prijateljem in sorodnikom za tolažilne besede sočutja in to- lažbe, cvetje, darove za Ian Anderson House in vso pomoč, ki ste nam jo nudili v težkih trenutkih. Naj Bog povrne in poplača za vse, kar ste na kakršnikoli način pomagali. Draga mama, hvala za tvojo skrb, ljubezen in dobre spomine. Zelo te bomo pogrešali. Bila si srce naše družine in v naših srcih boš ostala vedno živa. To- laži nas to, da si zopet srečno skupaj z Ata. Počivaj v miru. Žalujoči in hvaležni: hčerka Marjana z Možem Ed, vnuk Justin in vnukinja Sarah; hčerka Irena z možem Travis, vnuki Jacob, Lucas in Nicholas ter sin Joe z ženo Nichole, vnuki Ryan, Joshua in Liam. Šele ko prepoznamo plitkost naše pameti, pomislimo na modrost, ki je modrejša od naše. Šele ko izpolnimo voljo, ki je večja od naše, postanemo del te volje. Šele ko doživimo vse svoje neizogibnosti, dozorimo za večnost. Zvone Modrej 24 • Božja beseda Januar/Februar/Marec 2016 ZAHVALA Z žalostnim srcem sporočamo, da je 11. februarja 2016 naša ljuba mati, stara mama in prastara mama Slavka Jereb spokojno zaspala v Gospodu. Rodila se je 2. aprila 1927 na Preski pri Medvodah, v Sloveniji. Bog povrni našemu dragemu duhovniku Toniju Burji za obiske, molitve, pogrebno mašo ter besede upanja ob slovesu. Prisrčna hvala g. Jožetu Božnarju iz Clevelanda, ki je prišel, sodeloval pri pogrebni sv. maši in spremljal mamo na pokopališče. Lepo se zahvaljujemo pevcem Danilu Volku in Suzie Stajan-Hanna za prelepo petje pri pogrebni sveti maši. Najlepša hvala kuharicam za okusno pogrebščino. Prisrčna hvala sorodnikom, ki so nosili krsto, vsem ki so darovali za rože, svete maše ali poklonili darove. Bog povrni vsem, ki so se udeležili svete maše in pospremili pokojno na zadnji zemeljki poti. Hvala vsem, ki so našo mamo obiskali v bolnišnici ter v pogrebnem zavodu. Vaša podpora, prijazne besede in molitve so nam pomagale pri težkem času. Žalujoči: hčerki Slavica in Bernadka z družinama in hčerka Marjetka. ZAHVALA S težkim srcem in žalostjo, nas je 18. februarja 2016 za- pustila naša ljuba mama in stara mama Helena Smolej roj. Zupan. Rodila se je 10. avgusta 1933 v vasici Lom pod Storžičem, na Gorenjskem, v Sloveniji. Iskrena hvala g. Toniju Burji za obiske, podelitev sv. maziljenja in sv. obhajila, tolažilne besede v pogrebnem zavodu, pri pogrebni sv. maši in na pokopališču. Prisrčna hvala pevskemu zboru ‘Naša Pesem’ za krasno petje in Katoliški Ženski Ligi za zadnje spremstvo Helene. Zahvalimo se vsem, ki ste prišli kropit drago mamo in ste izrazili sožalje, se udeležili pogrebne maše in jo pospremili na pokopališče. Hvala tudi vsem, ki ste darovali za sv. maše, Apostolskem Krožku ali za Dom Lipa. Hvala gospe Marici Komavli in njenim pomočnicami za dobro kosilo. Prav tako tudi dobrim gospem za pecivo. Draga Mama in stara mama, počivaj v miru in naj Ti bo ‘lahka’ Kanadska zemlja. Za vse Ti še enkrat hvala. Žalujoča družina: sin John z ženo (Ani Čontala), sin Marijan z ženo (Tricia Berry), hčerka Helen (pokojni mož Marc Schaeffer), sin Jerry ter vnuki in vnu- kinje: Stephanie, Sara, Jonathan, Peter, Emily, Stephen, Christopher, Sean in Alison ter sorodniki v Ameriki, Sloveniji, Zambiji in Argentini. Božja beseda Januar/Februar/Marec 2016 • 25 Naslednji člane objavljamo, ker tudi v Kanadi poteka razprava, ali naj se evtanazija uzakoni kot pravica ali ne. Ker vodstvo katoliškega doma za ostarele ni želelo ugoditi prošnji svoje varovanke po evtanaziji, je njena družina proti domu vložila tožbo. Sodišče v belgijskem mestu Leuven obravnava precedenčni (vzorčni) primer tožbe proti katoliškemu domu za ostarele Sint-Augustinus, ki zdravniku leta ni dovolilo, da bi v njihovih prostorih opravil evtanazijo. Zanjo je leta 2011 zaprosila 74-letna oskrbovanka doma Mariette Buntjens, obolela za rakom v zadnjem stadiju. Bolníco so nato preselili domov, kjer so jo evtanazirali. Njena družina se je odločila za tožbo, z utemeljitvijo, da je selitev in zakasnitev evtanazije »povečala fizično in psihično trpljenje varovanke.« Ima zdravstvena ustanova pravico, da evtanazije ne izvaja? V Belgiji zakon od leta 2002 dopušča aktivno pomoč pri končanju življenja (evtanazijo). Še vedno pa poteka spor okoli tega, ali ima zdravstvena usta- nova pravico, da evtanazijo zavrne. Zakon jasno omogoča ugovor vesti samo posameznikom, torej zdravnikom in drugim zdravstvenim delavcem. Jozef de Kesel, od lanskega decembra nadškof škofije Mechelen-Bruselj, je v enem prvih intervjujev po umestitvi razburkal belgijsko javnost s trditvijo, da imajo katoliške zdravstvene ustanove zaradi moralnih in ver- skih razlogov pravico odkloniti izvajanje evtanazije (pa tudi splavov). Iz krogov zagovornikov evtanazije (tako zdravstvenih kot političnih) so nato sledile obtožbe o nepravilnem interpretiranju zakonodaje – katoliške bolnišnice naj bi zaradi dejstva, da jih sofinancira država, morale imeti obvezo, da omogočajo evtanazijo. Toda del pravnikov nasprotno trdi, da imajo državljani sicer pravico do evtanazije, vendar zakon ne predvideva, da se jo mora izvajati povsod. Belgija: Družina toži Dom za ostarele, ki ni omogočil evtanazije svoje varovanke 26 • Božja beseda Januar/Februar/Marec 2016 Opozarjajo pa, da bi bilo treba paciente v tem primeru vnaprej seznaniti, da jim ustanova ne bo omogočila evtanazije, če bodo zanjo kdaj zaprosili. Fernand Keuleneer, nekdanji član evalvacijske komisije za evtanazijo, opozarja, da zakon iz leta 2002 samo dekriminalizira zdravnike in osebje, ki iz- vajajo evtanazijo, ne zahteva pa do vseh zdravstvenih ustanov , da jo izvajajo. Ranljivi so postali še bolj ranljivi, pritisk se povečuje Leta 2012, 10 let po zakonskem sprejetju evtanazije, je skupina uglednih zdravstvenih delavcev pripravila poročilo, ki povzema, kaj se je v državi spremenilo, odkar je evtanazija dovoljena. »Ranljive osebe so postale še bolj ranljive. Prepad med generacijami se je poglobil. Številne osebe se zaradi različnih pritiskov (pogosto tudi nezavednih) čutijo dolžne, da izrazijo željo po evtanaziji, tako ne bi bili več v breme sorodnikom itd.,« navaja poročilo. Poročilo hkrati opozarja na številne nepravilnosti pri izvajanju evtanazije in na pogosto pomanjkljiv nadzor. Poročilo med drugim izpostavlja, da je pogoje za evtanazijo mogoče in- terpretirati na več načinov. Včasih se tako evtanazira tudi paciente, ki ne tr- pijo za neozdravljivimi boleznimi, kar je v nasprotju z zakonom. A ker je termin »neznosno trpljenje« (ki je eden od pogojev za evtanazijo) subjek- tivne narave, ga komisija za nadzor praktično ne preverja. V Belgiji vsak dan evtanazirajo 5 oseb Število evtanaziranih v Belgiji medtem vsako leto vztrajno narašča. Lan- sko leto je preseglo mejo 2.000, kar pomeni, da evtanazirajo v povprečju dnevno več kot 5 oseb. Od sprejetja dekriminalizacije evtanazije leta 2002 se sicer krepi oza- veščenost in odločenost krogov, ki nasprotujejo evtanaziji, a obenem narašča tudi javnomnenjska podpora evtanaziji. Še posebej močna je v flamskem delu Belgije. Javnomnenjska raziskava, ki so jo denimo izvedli, preden je bila leta 2014 sprejeta možnost evtanazije za otroke (Belgija je edina država, ki to omogoča, brez starostne omejitve), je pokazala, da 3/4 anketiranih pod- pira to možnost. Zakonska določba je bila potem sprejeta z veliko večino v obeh domovih parlamenta. Znaten del belgijske javnosti je bil ob tem celo presenečen nad negativ- nimi komentarji iz tujine. »Jezi me, ko v tujih medijih berem, da 'ubijamo otroke'. Takega jezika tu ne uporabljamo več. Gre za drugačno razpravo na drugačni ravni,« je tedaj zapisal Bart Sturtewagen, urednik desno usmerjena časopisa De Standaard. Levo usmerjeni De Morgen pa je zapisal, da so državljani Belgije lahko ponosni, ker imajo »etično progresivne voditelje«. Vir: Spletna (internetna) stran iskreni.net Božja beseda Januar/Februar/Marec 2016 • 27 V odstvo, osebje in stanovalci doma LIPA želijo vsem dobrotnikom, prijateljem in Slovencem velikonočno praznovanje, polno radosti in upanja 52 Neilson Dr., Etobicoke, Ont., M9C 1V7 • Tel.: (416) 621-3820 KATOLIŠKA ŽENSKA LIGA v župniji Brezmadežne s čudodelno svetinjo želi vsem dekletom, ženam in materam ter vsem rojakom, DA BI VEDNO ŽIVELI IZ VERE V VSTALEGA KRISTUSA VINCENCIJEV A KONFERENCA župnije Brezmadežne pozdravlja vse rojake, posebno ostarele, bolne in zapuščene. Obljublja jim nadaljno pomoč, molitve in jim kliče: KRISTUS JE VSTAL, VSTALI BOMO TUDI MI! KATOLIŠKA ŽENSKA LIGA župnije Marije Pomagaj želi vsej skupnosti, posebno članicam in sodelavkam blagoslovljeno velikonočno praznovanje “Z MARIJO RAZVESELI SE, PRAZNUJ VSTAJENJA PRAZNIKE!” 28 • Božja beseda Januar/Februar/Marec 2016 SALZBURG INTERIORS & FURNITURE LIMITED ŽELI VSEM VESELO VELIKONOČNO PRAZNOVANJE JOSEF IN CHRISTINE DOMA (905) 791-0111 IMPERIAL CENTRE 1009412 Ontario Limited, 37 Sandiford Drive, Suite 405, Stouffville, ON L4A 7X5 Tel.: (416) 473-9100 Fax: (905) 889-3194 Lojze Kocjančič z družino želi vsem Slovencem in bralcem Božje besede veselje in upanje velikonočnega jutra Blagoslovljeno velikonočno praznovanje vam želi DRUŽINA Agate ŽOLDOS Slovenski okulist Dr. Joseph Gasser, M.D., F.R.C.S. (C) Ophthalmologist (eye physician & surgeon) ŽELI VSEM JASNEJŠE GLEDANJE VELIKONOČNIH ČUDES 28 Bartley Dr. (Eglinton &Victoria Park) Toronto Ont., M4A 1B8 Tel.: (416) 750-8149 Božja beseda Januar/Februar/Marec 2016 • 29 Vstal je Kristus, aleluja! Vstali bomo tudi mi; speve pojmo aleluja tudi božji Materi. ŽUPNIJSKO OBČESTVO MARIJE POMAGAJ vošči vsem VESELO PRAZNOVANJE KRISTUSOVEGA VSTAJENJA DUHOVNIK IN ŽUPLJANI CERKVE SV . GREGORIJA VELIKEGA V HAMILTONU VOŠČIMO VSEM VESELJE IN BLAGOSLOV VSTALEGA GOSPODA SLOVENSKI MISIJON Sv. VLADIMIRJA v Montrealu župnik in župnijski svet voščimo vsem veselo praznovanje Kristusovega vstajenja 3470 Blvd. St. Joseph, Montreal, Que., H1X 1W6 Tel.: (514) 254-8286 30 • Božja beseda Januar/Februar/Marec 2016 RIDLEY Funeral Home Ltd. 3080 LAKESHORE BLVD. WEST (at 14th St.) ETOBICOKE, ONTARIO, M8V 1K3 Lastnik Brad Jones želi vsem bralcem Božje besede blagoslovljeno velikonočno praznovanje Priporočamo vam, da z nami predčasno uredite pogreb, kot to storimo z nakupom zemljišča na pokopališču. Naše območje dela vključuje Etobicoke, Toronto, Mississauga. Za informacije kličite: Telefon: (416) 259-3705 Dan presveti, dan veselja, o pozdravljen bodi nam! Spolnjena je sveta želja, z groba vstal Gospod je sam! Glej, kak’ svetijo se rane, ki jih zate je prejel; Jezus tvoj iz groba vstane, bodi ga, kristjan, vesel! Aleluja, aleluja! VSEM VESELO PRAZNOVANJE GOSPODOVEGA VSTAJENJA ŽELI ŽUPNIJSKO OBČESTVO BREZMADEŽNE S ČUDODELNO SVETINJO 739 Brown’s Line, Toronto, Ont., M8W 3V7 Božja beseda Januar/Februar/Marec 2016 • 31 Odbor Slovenskega letovišča v Torontu želi vsem članom, prijateljem in obiskovalcem Slovenskega letovišča veselo velikonočno praznovanje "GOSPOD BO ZOPET V LUČI ZLATI ČASTITLJIVO OBUDIL NAS..." BLAGOSLOVLJENO VELIKONOČNO PRAZNOV ANJE IN POLNOST VESELJA V VSTALEM GOSPODU vam želi Mija Ferkul z družinami 183 Beta Street, Toronto, M8W 4H5 ◊ Tel.: (416) 255-2179 A. LAMPIČ Z DRUŽINO OLGA, MARY & DA VID želimo Veselo, srečno, zdravo in milosti polno velikonočno praznovanje 32 • Božja beseda Januar/Februar/Marec 2016 JOŽE in DARJA SLOBODNIK z DRUŽINO voščita vsem sorodnikom, prijateljem in rojakom VESELJA IN RADOSTI POLNO VELIKONOČNO PRAZNOVANJE “I know that my Redeemer lives, and on the last day I shall rise again; In my body I shall look on God, my Saviour.” Prayers for a Blessed Easter from Catholic Cemeteries Archdiocese of Toronto CATHOLIC CEMETERIES ARCHDIOCESE OF TORONTO ASSUMPTION CEMETERY 6933 Tomken Road (at Derry Road) Mississauga (905) 670-8801 www.catholic-cemeteries.com Božja beseda Januar/Februar/Marec 2016 • 33 34 • Božja beseda Januar/Februar/Marec 2016 Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike Kristusovega vstajenja ter prijetno pomlad želimo članom, njihovim družinam in Slovencem po svetu Odborniki in uslužbenci We invite you to become a member and experience the difference we can make! VESELO VELIKONOČNO PRAZNOV ANJE želi STANE UGOVŠEK Z DRUŽINO Aleluja! Božja beseda Januar/Februar/Marec 2016 • 35 Z a d o b r o v o l j o 36 • Božja beseda Januar/Februar/Marec 2016 “Le kako si mogel dati svojemu psu ime Baraba?” “Nimaš pojma, koliko ljudi se ozre, ko ga pokličem.” * * * “Zakaj pa si tega človeka pozdravil z ‘dober večer’, če je šele poldne?” “Ker se mi vsakič, ko ga zagledam, stemni pred očmi.” * * * Največ govorijo tisti, ki sproti pozabijo, kaj so pravzaprav hoteli povedati. * * * “Moj mož je kot vulkan.” “Kako? Ali je tako ognjevit?” “Ne, ne... Vsakih nekaj let en izbruh.” * * * “Želim vam prijetne počitnice in še, da bi vas srečala pamet,” se na koncu leta od učencev poslovi učitelj. “Hvala, enako, gospod učitelj,” zagrmi ves razred. “Gospod doktor, po kosilu me vedno premaga spanec. Kaj naj storim, da ne bom zaspal pri mizi?” “Pojdite v posteljo!” * * * “Oče, zakaj si brcnil Marjana v zadnjico, ko me je poljubil?” “Jezen sem bil.” “Srce si mu strl.” “A res? Nisem vedel, da ga ima tako nizko.” * * * “Sonja, ali je bil tvoj zmenek s fantom uspešen?” “Tako na pol.” “Kako na pol?” “Jaz sem prišla, on pa ni prišel.” * * * “Gospod natakar, pri sebi imam samo pet dolarjev. Kaj mi lahko priporočate? “Drugo restavracijo!” * * * “Očka, zakaj je bil Adam ustvarjen prvi in ne Eva?” “Zato, da je mogel nekaj besed sprego- voriti.” TRY HARD INDUSTRIAL SUPPLY CO. LTD. 1411 Courtneypark Drive, Mississauga, Ont., L5T 2E3 Tel.: (905) 565-8700 Fax: (905) 565-8018 Toll Free: 1-888-798-7533 Abrasives, Carbides, Digital Readouts, Fasteners, Hand Tools, HSS Cutting Tools, Lubricants, Machine Tools Accessories, Power Tools, Precision Measuring Instruments, Bandsaw Blades Naša odlična zaloga bo ugodila vsaki vaši želji Frank Ferko, President Hours: 7 a.m. - 5 p.m. Mon. - Fri. 9 a.m. - Noon Sat. Slovenski okulist se priporoča Dr. Joseph Gasser, M.D., F.R.C.S. (C) Ophthalmologist (eye physician & surgeon) 28 Bartley Dr. (Eglinton &Victoria Park) Toronto Ont., M4A 1B8 Tel.: (416) 750-8149 DOM LIPA - Slovenski starostni dom smo zgradili za Slovence. Ste osameli in oslabeli? Potrebujete pomoč ali družbo rojakov? Obiščite nas zlasti ob torkih, ko imamo program za starejše. Morda se odločite, da se naselite v lepem in mirnem domu. Vsem pomoči potrebnim so vrata vedno odprta. Kličite (416) 621-3820. 52 Neilson Dr., Etobicoke, Ontario, M9C 1V7 CATHOLIC CEMETERIES FUNERAL SERVICES www.catholic-cemeteries.com Tel: (416) 733-8544 Assumption, Mississauga (905) 670-8801 Holy Cross, Thornhill (905) 889-7467 Mount Hope, Toronto (416) 483-4944 Queen of Heaven, Woodbridge (959) 851-5822 & A R C H D I O C E S E O F T O R O N T O Our funeral home is now open at Holy Cross Cemetary ADDRESS Canadian Publication Sales Agreement #40022296 • March 2016 BOŽJA BESEDA — THE WORD OF GOD, Religious quarterly period- ical, is published by Slovenian Missionaries of St. Vincent, 739 Brown’s Line, Toronto, Ontario. Printed by Golla Graphics Inc. Subscription rates in Canada $28.00, in United States $35.00 per year. Changes of address and undelivered copies should be sent to Bozja Beseda, 739 Brown’s Line, Toronto, Ontario, M8W 3V7. We invite you to become a member and experience the difference we can make!