SPREMINJANJE NASELBINSKIH VZORCEV: DEFINIRANJE NUKLEACIJE - DISPERZIJE
Changing Settlement Patterns: Defining Nucleation - Dispersal
UDK 711.3 COBISS 1.01 izvirni znanstveni članek prejeto 1.4.2004
izvleèek
Naselbine so raznolike in do ivljajo stalno spremenljivost, ki se odvija tako znotraj oblike kot tudi v odnosu do sosednjih. Ta pa izhaja iz nestabilnosti naselbinskih vzorcev - spreminjanje nukleacije v disperzijo in obratno. Disperzija sloni na ideji individualnosti, nukleacija pa izhaja iz dejstev, ki se nanašajo na skupnost. Pri definiranju "nihanja" med obema pojavoma (ter iskanju prostorske razlage nukleacije - disperzije) je prikazana uporaba statistiène metode "analiza najblije sosešèine". Odnos med grajeno obliko in zemljo (okoliški prostor) vpliva na številne naselbinske vzorce, iz èesar sledijo definicije razliènih pojmov, predvsem v razmerju oblika - vzorec. Vplivno obmoèje naselbinskega vzorca na pode elju predstavlja vaški teritorij, ki je osnova za raziskovanje procesov na nivoju posamezne naselbine.
abstract
Settlements are varied and they experience constant changes that occur both in form and relations to neighbouring ones. The latter evolves from instability of settlement patterns - nucleation changing into dispersal and vice versa. Dispersal relies on ideas of individuality, while nucleation stems from those pertaining to community. The used statistical method "nearest neighbourhood analysis" is presented in the definition of "oscillation" between the two phenomena (and quest for physical explanations for nucleation - dispersal). The relation between built form and surrounding environment affects numerous settlement patterns, from which evolve definitions of various phenomena, above all for the relationship form-pattern. In the countryside the village territory is a settlement pattern's influential area and the basis for researching processes on the level ofparticular settlements.
kljuène besede:
naselbinski prostor, vzorec, oblika, nukleacija, disperzija, razpršenost
key words:
settlement space, pattern, form, nucleation, dispersal, dispersed settlement
Besede, kot so naselje, vas ali zaselek, se večinoma uporabljajo za opis naselbin v prostoru, vendar jih je zelo težko natančno definirati. Velikokrat so ti pojmi povezani s številom prebivalstva določene enote v prostoru. V splošni rabi vsak dojema, da imajo samotne kmetije in zaselki malo prebivalcev, mesta pa veliko, vendar že v teh kategorijah srečamo številne variacije in opredelitve. Med tema dvema skrajnima poloma pa so še vasi in naselja. Število prebivalcev se uporablja kot omejitveni in razvrstitveni dejavnik v strokah, kjer se poskuša določeno naselbino statistično opredeliti in jo uvrstiti v določen sistem [npr. Rank-size rule; Waugh, 1990:342-44]. Vendar so pri kategorizaciji in uvrstitvi s stališča prostorskih značilnosti naselbin pomembni razvoj, izoblikovanost, odnosi s prostorom itd. kottudi "številčno" stanje in spreminjanje le-tega skozi čas.
Pojmi, kot so kmetija, zaselek, vas in naselje predstavljajo izgradnjo študije ruralnih naselbin. V njih so izraženi štirje ključni prostorski pojavi, ki so prepoznavni v vsaki deželi sveta, vsak od njih je povezan z regionalno posebnostjo, zato definicije variirajoglede na lokalno pojavnost [Roberts, 1996:23].
Osnovne življenjske smernice/poti se v prostoru izražajo preko odnosa med posamezno lokacijo, naselbino in obkrožajočim zemljiščem. Ideja kraja se nanaša na zemljišče, kjer je postavljena naselbina, ne glede na to, ali je to posamezna kmetija, zaselek, vas ali naselje. Lokacija je kontekst kraja v odnosu do obkrožajočega terena. Situacijo pa defnira dogajanje, kije povezano s časovno komponento (prebivalci in njihov odnos do prostora v določenem trenutku). Pri izbiranju kraja naselitve je pomembnih predvsem šest dejstev [Roberts, 1996:33]: videz, zasèita, zemljisèe, prisotnost vodnih virov, komunalna opremljenost in lokalna dostopnost. Vloga teh dejavnikov variira od naselbine do naselbine (v odnosu do širšega prostora regije), vendar je pri tem pomembnejša hierarhija, ki si jo ustvari vsak posameznik pri odločanju o sebi lastni naselitvi. V preteklosti je
bil bolj kot notranje kvalitete kraja pomemben dostop do ekonomskih dobrin, ki so bile "zunaj" samega kraja v povezavi z dostopnostjo do njih (dostop do rodovitnih zemljišč, gozda, travnikov, pašnikov, gradbenih materialov, lokalnih medregionalnih komunikacij, morja, jezera itn.). Toje dejstvo, ki se opira na vlogo razvoja in vrednoti vsak naselbinski prostor kot interakcijo med vsemi drugimi vplivnimi dejstvi.
V vlogo razvoja naselbine so vključeni številni problemi preteklosti in sedanjosti, kot npr. dostop do vodnih virov, izpostavljenost vetru, poplavna območja itd., kar vse vpliva na uporabnost kraja preko stoletij (živeti na zemlji in se spoprijeti s temi dejavniki). Kljub vsemu pa je bil izbor kraja vedno v povezavi z življenjskim stilom/načinom bivanja, s kulturo skupnosti; prebivalci vetrovnih območij so npr. na izpostavljenost vetru navajeni, zato ta dejavnik ne predstavlja omejitve v njihovem življenju. V tem se skrivajo vsa tista vprašanja, ki vplivajo na dejstvo, daje percepcijski svet, kot ga doživlja vsak posameznik, mogoče za drugega drugačen, kar pomeni: življenje
Slika 1: S katerimi prostorskimi scenariji in ureditvenimi posegi bomo v prostoru v prihodnosti omogočali soobstoj preteklosti in hkrati ponudili ugodnosti bivanja sedanjosti in prihodnosti? [Gabrijelčič, Fikfak, 2002:135; foto Fifak, 2002]
Which physical planning scenarios and development interventions can we apply in the future to enable coexistence with the past and simultaneously offer the comfort ofpresent and future living?
ni nujno takšno, kot ga vidimo skozi naš naèin bivanja, preko naših izkušenj in verovanj.
Ruralni vzorci in njihov kontekst
Ruralni vzorci so navidezno enostavnejši od urbanih, vendar predstavljajo v današnjem èasu (prepletanje z urbano dejavnostjo in mešana struktura prebivalstva) bolj kompleksno sliko, ki je odvisna od posebnosti lokacije in prebivajoèih. V tem smislu lahko vidimo sodobni zaselek kot obliko preteklosti, dopolnjeno z novo vsebino v povezavi s širnim svetom. Kompleksnost teh vzorcev je skrita prav v odnosu do okoliškega zemljišèa: veèina ljudi deluje na dveh nasprotujoèih si polih - dopoldanska umska dejavnost ter popoldansko fizično aktivno delo, ki predstavlja delo na zemlji. Odnos do dejavnosti prebivalcev ni vezan na vzorec in njegovo obliko, ker slednja izhajata iz preteklosti, ko je bila zasnova vezana na dejavnost ob stalni nastanitvi oz. izgradnji vzorca v prostoru.
Osnovo ruralnemu vzorcu predstavlja vaški teritorij, ki hkrati oblikuje zaledje grajene strukture naselbine. V obliki diagrama naselbine si lahko predstavljamo, da je ta v sklopu vaškega teritorija centralna toèka, ki jo obkrožajo rodovitna zemljišèa, izkorišèena ali ne (v zarašèanju ali obdelana). V preteklosti je ta zunanji obroè predstavljal površine, namenjene pašnikom, travnikom, vlažnim, moèvirnim zemljišèem, golièavam, gozdovom idr. Današnje vplivno obmoèje, ki je bilo podvrženo moèniurbanizaciji,paboljpredstavljaprostor sosednje naselbine (novejše), pri èemer se njuna orna, rodovitna zemljišèa prepletajo.
V Goriških brdih tovrstno prepletanje in prehajanje enega vzorca v drugega še ni prisotno, kljub temu da se po pojavnosti doloèene naselbine združujejo, npr. združevanje naselbin Kozana in Vipolže v neprekinjeno pozidavo ob lokalni prometni komunikaciji. Vendar je to opazno samo na nivoju grajene strukture. Vaški teritoriji so še nedotaknjeni, posamezni vzorci torej imajo svoja vplivna obmoèja, svoj zunanji obdelovalni obroè, ki služi svojemu prvotnemu namenu. Obdelovalne površine pane izoblikujejo enakovrednih "obroèev" na celotnem obmoèju Brd, temveè že bežen opazovalec vidi vse veèje zarašèanje gozdnatih površin v smeri Zgornjih brd, po drugi strani pa krèenje v smeri Furlanske nižine. In kljub vsemu -kulturna in naravna krajina okrog naselbine je bila in bo pod vplivom subjektivnega progresivnega spreminjanja skozi èas.
Nukleacija - disperzija
Kljuènega pomena pri preoblikovanju prostorske organizacije je sprememba na ekonomski osnovi. Prva prelomnica v tem smislu se je zgodila, ko se je nomadski lovec, ki mu objekt ni bil pomemben, spremenil v kmeta. Ta se je stalno naselil inje potreboval za funkcioniranje ne samo enega, temveè veè trdno zgrajenih in stabilnih objektov. Vkljuèevalo seje vedno veè funkcij, ki so vplivale na stalnost naselitve in združevanje ljudi ter koncentracijo postavljenih objektov. Müller W. [Roberts, 1996:19-20] definira gradacijo naselbinskih tipov, ki sloni na èasu trajanja glede na izrabo prostora:
-	trenutni naselbinski vzorci, ki trajajo samo nekaj dni;
-	zaèasni naselbinski vzorci, ki trajajo nekaj tednov;
-	sezonski naselbinski vzorci, ki trajajo nekaj mesecev;
-	delno stalni naselbinski vzorci, ki trajajo nekaj let;
-	stalni naselbinski vzorci, ki trajajo nekaj generacij. Pomanjkljivost te definicije je v tem, da se ozira samo na fizièno prisotnost in izrabo naselbinskih vzorcev v prostoru. Danes, ko podeželje ne pomeni veè izkljuèno kmetijske izrabe in kmeèkega prebivalstva, se težko opremo samo na zgornjo razlago izrabe
prostora preko trajnosti naselbinskih vzorcev. Pri tem se sreèamo s problematiko slovenskega podeželskega prostora iz obdobja po letu 1970, ko so se zaèeli na veliko postavljati t. i. enodružinski tipski objekti ali "transformatorji"; tedaj je skoraj vsaka družina zgradila objekt, ki naj bi trajal veè generacij in bi bil tudi namenjen veè generacijam hkrati. Obenem pa se je zelo velik delež tega prebivalstva ukvarjal s kmetijstvom samo še v obliki dopolnilne dejavnosti v popoldanskem èasu.
Disperzne naselbine predstavljajo stanje v prostoru, kjer so kmetije, zaselki in naselja razpršeni po celem obmoèju. Disperzni sistem omogoèakmetovanje in obvladovanje širšega obmoèja, ne da bi bilo potrebno obvladovati veèje razdalje, vendar vpliva na vzdrževanje socialnih stikov (ameriške farme). Bolj zgošèeni vzorci lahko vplivajo na zmanjšanje razdalj med sosedi, tako da manjši zaselki, samotne kmetije delujejo kot del naselja, vendar so na nivoju svoje enote še vedno razpršen vzorec. Nukleacija pa predstavlja tiste situacije, kjer je veèina bivalnih enot zgošèena in deluje kot enoten vzorec.
Nukleacija je naselbinska oblika, ki je velikokrat povezana z naèinom obdelave in izrabe zemljišè. Pojem skriva v sebi tendenco prebivalstva k združevanju v naselbinske vzorce, ki se širijo in zgošèajo (porast prebivalstva). Nukleacija je bila stimulirana z naslednjimi dejavniki (povezani z delovanjem v preteklosti - izvorno):
-	kooperativni sistem obdelave zemlje; to pomeni združevanje manjših zemljišè v veèje obdelovalne površine;
-	obramba naselbine in ljudi; postavitev na griè ali znotraj meandra reke (omejen in viden dostop);
-	izviri pitne vode; to pomeni upoštevanje naravnih zakonitosti in tokov v prostoru;
-	potreba po suhih lokacijah na moèvirnih obmoèjih;
-	pomanjkanje gradbenih materialov; naselbine so se v preteklosti koncentrirale na obmoèjih, kjer je bil izvor gradbeno uporabnega materiala;
-	planirane naselbine, izgrajene kot koncentrirane strukture pod vplivom skupnosti ali posameznega lastnika;...
Danes pajo spodbujajo še številni drugi, medkaterimi so:
-	sodobni prometni komunikacijski sistemi (avtoceste);
-	samoorganizacija (nadaljevanje oblike tradicionalnega socialnega življenja);
-	odnos do prostorskih vrednot - izkorišèanje kvalitetnih lokacij (lega, osonèenost, zraènost, klima itd.);
-	vraèanjekmodelutradicionalne družbene kulture,.... Nasprotujoèi si pol delovanja nukleacije predstavlja disperzija, na katero pa so vplivali naslednji dejavniki (povezani z delovanjem v preteklosti):
-	razdrobitev posestev na manjše enote, deljivost zemljišè na vedno manjše parcele; razpršenost posameznih zemljišè in njih lastnikov;
-	nizka koncentracija prebivalstva;
-	prenakopièenost naselij ingibanjevsmeriodpiranjaprostora;
-	emigracije in propadanje obstojeèih objektov; zamiranje oddaljenih naselbin;
-	migracije in spreminjanje odnosaèlovek - zemlja;
-	tudi kot planirana disperzija v obliki zakupnih zemljišè zunaj obmoèij koncentracije,...
Na nivoju delovanja doloèene skupnosti definira Roberts štiri razliènapoljadelovanjanukleacije - disperzije:
-	disperzija, ki ima zelo nizko stopnjo v delovanju skupnosti;
-	nukleacija in disperzija, kjer se delovanje skupnosti poveèuje s centralnimi funkcijami;
-	nukleacija kot oblika delovanja skupnosti samo znotraj posamezne enote (neizmenjavanje funkcij med enotami,
naselji);
- urbanost kot oblika višje stopnje nukleacije z intenzivnim delovanjem skupnosti (prepletanje in obogatitev funkcij, vendar znotraj ene enote, pojav mesta). V tem okviru manjka definiranje možne prihodnje skupnosti, kjer se bodo funkcije prostorsko popolnoma prestrukturirale in ne bodo več odvisne od položaja vzorca v prostoru:
difuzija (višja stopnja disperzije), ki pomeni popolno prestrukturiranje naselbinskih vzorcev, pri čemer bodo ti dislocirani vzorci vsebovali številne dejavnosti in bodo delovali povezovalno na nivoju sistema.
Difuzija kot prostorska oblika hkrati pomeni združevanje in ločevanje skupnosti na posameznike (vsak posameznik ima na voljo možnost izbire prisotnosti v prostoru, vendar to hkrati tudi pomeni kontrolo odzivnosti - možnosti, ki jih nudi sodobna informacijska tehnologija z internetom in mobilno telefonijo). Oblika prostorske organizacije pomeni tudi grožnjo pred razpadom sistemske organizacije poselitve v popolno razpršenost (svojo hišo ima lahko posameznik kjerkoli, saj ni odvisen od prometnih komunikacij, ker ga tehnologija povezuje s svetom, pa tudi sodobna tehnologija gradnje to omogoča). V tem smislu tudi koncentracija ne bo več merilo urbanosti, temveč se bo urbana integracija uresničevala s pomočjo novih komunikacijskih tehnologij, ki bodo omogočale dislokacijo nekdaj fizično povezanih dejavnosti v prostoru. To bo povzročilo temeljno spremembo v sistemu (poselitvenem ali kateremkoli drugem). Tudi na novo oblikovani prostorski, še vedno "urbani vzorec", tako kot je to historični sediment, bo/je plastovit in dvoumen ter ne bo izključeval predhodne strukture. Postal bo sestavni del večjega števila parcialnih kompozicijskih potez, kar bo omogočalo doživljanje posameznega območja skozi raznolike plasti prostora. Nove prostorske strukture in zmožnost njihovega dojemanja skozi različne plasti (layerje) presegajo omejeni ustaljeni koncept členitve prostora v posamezne funkcionalno in socialno-upravno zaključene dele. Preoblikovanje urbanosti bo usmerjeno v dopolnjevanje obstoječe kvalitetne in nekvalitetne strukture z dodajanjem programsko kompleksnih struktur. V okviru teh sprememb bodo glavno vlogo igrala pravila različnosti in izjemnosti, začasnosti in nedokončanosti ter stalne odprtosti do novih vplivov na urbanizem mesta.
Centričnost doživlja inverzen sistem, obrat in težnjo po vzpostavljanju novih centrov. Iz predhodne točkovne usmeritve se oblikuje mrežna struktura. Pri tem gre za rehierarizacijo v smislu drobljenja, za razpad centričnih sistemov in oblikovanje novih na drugem, višjem nivoju dojemanja. Iz enega samega centra se bo razvilo neskončno število centričnih točk. Fizična decentralizacija strukture skriva v sebi pravila novega-ih sistema-ov. Svet postaja vedno bolj kompleksen in navidezno vedno bolj nečitljiv, nerazumljiv. Individuum naj bi bil tisti center, ki mu je omogočeno, da deluje na vsaki ravni mesta, kjer pomeni ideja centralnosti "nov red" in novo možnost razbiranja, razumevanja prostorskih sporočil.
Ob spoznavanju teh sprememb se znajdemo pred dvomom: ali se ti prostorski procesi resnično odvijajo na takšen način, oziroma: kako bi lahko to spreminjanje "ulovili" in izmerili ter znanstveno dokazali?
Izračun stopnje nukleacije - disperzije
Ko uporabljamo pojme kot so: zelo disperzen, nekoliko disperzen, v smeri disperzije/nukleacije, gosto zgosèujoè (nukleacija) itd. postaja naša presoja subjektivna, ker določeni pojem različnim ljudem pomeni različna dejstva. Eden možnih načinov, da se izognemo subjektivnosti presoje, je pri določanju
NUKLEACIJA IN DISPERZIJA

M
v I'll «81
L-»

MEŠANI NASELBINSKI VZORCI DISPERZIJA

Italijanska brda-Colilo POSELITVENIVZORECGORIŠKIH BRD
Slika 2: Nukleacija in disperzija. Razprševanje točk v prostoru (20 točk, ki so različno oddaljene in prikazujejo težko določljivost definicije nukleacija disperzija).
Nucleation and dispersal. Dispersal of nodes in space (20 nodes, that are at different distances and show the difficulty of defining nucleation and dispersal).
stopnje nukleacije - disperzije uporaba kvantitativne ali statistične tehnike, kot je "analiza najbližje soseščine" ["Nearest Neighbour Analaysis"; Waugh, 1990:340-42]. To tehniko je razvil botanik (Cain, S., 1944: Foundations of Plant Geography. New York: Hafner), kije želel opisati vzorce distribucije rastlin. Lahko jo uporabljamo za identifikacijo tendence določenega vzorca v smeri nukleacije ali disperzije (za naselbine, trgovine, industrijo itd.). Formula, ki se pri tej analizi uporablja, nam pokaže, v katero smer se določen vzorec, kije podvržen analizi, nagiba: v smer zgoščevanja (nukleacije, R^ = 0), razpršenosti (brez določenega vzorca, R^ = 1) ali enakomernosti (v smeri enakomerno razporejenega vzorca, Rn = 2,15), oba pa pomenita večjo ali manjšo stopnjo disperzije.
Formula, ki se uporablja za izračun:

Rn = Pri čemer pomeni:
Rn = opisdistribucijesistema(nukleacija-disperzija) d = razdaljamednajbližjimasosednjimatočkama(vkm) n = število točk (naselbin) v študijskem območju A = območje študije (vkm2)
Metoda "analiza najbližje soseščine" je uporabna statistična
tehnika, vendar jo moramo uporabljati zelo previdno. Upoštevati
je potrebno naslednje omejitve [Waugh, 1990:342]:
-	kritična je že lahko izbira same velikosti območja. Vrednostne primerjave med različnimi območji, regijami itd. so uporabne samo, če so območja enake velikosti;
-	izbrano območje ne sme biti preveliko, ker to vpliva na zmanjševanje vrednosti Rn (zmanjšuje se stopnja nukleacije), ali pa premajhno, ker se tako Rn-vrednost povečuje (na ta načinpa se omejuje stopnja enakomernosti);
-	distorzije so možne v dolinskih območjih, kjer je linija najbližje soseščine prekinjena z reko ali drugo naravno bariero;
-	kako velike naj bodo naselbine, ki bodo vključene kot "točke"? Ali so to lahko tudi zaselki ali je najmanjša možna vrednost vas? In spet se srečamo z dvomom: kdaj je zaselek toliko velik, da ga kot naselbinski vzorec lahko poimenujemo
vas;
-	srečamo se tudi s problemom definiranja centra naselbine za možne meritve oddaljenosti, posebno če ima linearno (obcestno) morfološko zgradbo;
-	meja območja je zelo pomembna, predvsem v primeru, če je območje del širše regije inni samostojna prostorska enota.
NUKLEACIJA
Spodnja brda
Srednia brda
Zgornja brda
Če upoštevamo slednje omejitve metode "analiza najbližje sosesèine" in jih združimo s pregledom dogajanj v naravnem in ustvarjenem prostoru, nam ti podatki lahko pomenijo uporabno osnovo za nadaljnje raziskovanje in razumevanje prostora: zakaj se v prostoru pojavljajo vzorci zgoščevanja, strnjenosti, enakomerne razporeditve idr.
Metoda ARN v primeru raziskovanja naselbinske krajine Goriških brd
Odnos med ruralno poselitvijo, naselbinami v prostoru ter prebivalci je težko doloèljiv. Diagrami, ki jih je podal Doxiadis, kažejo, da na svetovnem nivoju gradacija od posamezne kmetije do popolnoma še èiste kmetijske vasi vkljuèuje prebivalstvo, ki niha med 4 in 1.500 ljudmi. (Med 5 in 1.715 do 12.005 prebivalcev; ekistièna klasifikacija, ki vkljuèuje tudi vse tipe podeželskih naselbin (15 skupin, ki se zaène z eno enoto) in antropos do nivoja ekumenopolisa z veè miljardami prebivalcev.) [Doxiadis, 1982:88-103].
Te številène definicije zanemarjajo dva vidika: prvi -težavnost identifikacije urbano-ruralnega praga (zaèetek urbane in konec ruralne naselbine), ko govorimo o kopièenju (agregaciji) prebivalstva širnih regij; in drugi - dejstvo, daje funkcionalna klasifikacija naselitve bolj kot drugi dejavniki vezana na kratko èasovno obdobje; to pomeni, da nam bodo podatki prikazali samo kratko stanje,medtemkojenaselbinska struktura mnogo starejša, funkcije je imela in izgubljala preko let, stoletij, se razvija, raste, upada itn.
V Goriških brdih je problem številènega opredeljevanja še toliko bolj težaven, saj je to dokaj majhno obmoèje z naselbinami, ki imajo povpreèno zelo malo število prebivalcev. Vendar je pri raziskovanju izvenmestnih obmoèij predvsem pomembno, da se definirajo meje med posameznimi skupinami, ki vkljuèujejo ne samo število prebivalcev in njih funkcijo (kmetijstvo ali kaj drugega), temveè tudi odnos do naselbinskega vzorca in njegovih pripadajoèih servisnostoritvenih dejavnosti. Prebivalstvo veèine naselbin je mešane strukture, pri èemer so najbolj odloèujoèi faktorji zgodovinski razvoj in rast posamezne naselbine ter lega v prostoru (povezava z osrednjo prometno komunikacijo). Število prebivalcev variira od x (pomeni 0, to so današnje prazne naselbine, primer Slapnik) prebivalcev, hkrati pa so tudi naselbine z urbano populacijo, s številom prebivalcev okrog 150 (primer Drnovk). (Vir podatkov: Statistièni urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002.) Prav tako težko najdemo povezavo med naselbinskim vzorcem in številom prebivalstva, saj ima npr. naselbina Kozana, ki predstavlja vzorec vasi, 389 prebivalcev, Dobrovo kot urbano naselje (centralnega pomena) pa 407. Glede na število prebivalcev pa bi obe naselji spadali v isto skupino, samo v primeru, èe bi bila meja do 400 prebivalcev in nad, pa ne bi bili izenaèeni. Za razumevanje znaèilnosti in posebnosti naselbin je nujno potrebno število prebivalcev primerjati z vzorci in oblikami kot tudi z lego naselbin v prostoru. Pri tem je pomemben element oddaljenost od osrednje komunikacije (ceste), ki naselja oddaljuje ali povezuje z bližnjimi centri.
Pri "analizi najbližje sosešèine", kije bila izvedena v primeru Goriških brd, so bile upoštevane vse zgoraj naštete omejitve. Narejena je bila za celotno obmoèje, v smislu raziskovanja stopnje disperzije. Kottoèke so bile opredeljene tiste naselbine, ki ustrezajo seznamu naselij [Zakon o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb, Ur.l. SRS, 5/80,42/86,8/90].
Brda nam že na videz dajejo obèutek moène razpršenosti, ki pa je zelo relativna, odvisno ali to jemljemo kot sistem ali kot posamezni naselbinski vzorec. Uporabljena metoda je potrdila
Slika 3: Naselbinske oblike in njih zasnova. Razvidne so tri izstopajoèe
oblike: nadaljevanje prvotnega vzorca v obliki gruèe/aglomeracije (Zgornja brda) in razložene naselbine (sestavljivost iz veèjega števila vzorcev; Spodnja brda) ter obcestna zasnova. Settlement forms and their layout. Three emphasised forms can be seen: continuation of the primary pattern seen as cluster/ agglomeration (Zgornja Brda) or scattered settlement; (Spodnja Brda) and linear layouts alongside roads.
Slika 4: Število razlonolikoh vzorcev v okviru naselbinske enote s
pripadajoèim vaškim teritorijem. Glede na lego v prostoru (nagib in ragibanost terena) je zaznavna tudi prisotnost sestavljivosti naselja iz veèjega števila naselbinskih vzorcev v okviru pripadajoèega vaškega teritorija.
Sum ofvarious patterns within the framework ofa settlement unit with pertaining village territory. With respect to their physical position (inclination and terrain structure) the presence of composite settlements, which are composed of many settlement patterns within the pertaining village territory, can be seen.
LEGAkV PftdSTiDftu
9 slemenska lega (delno na pobočju) • slemenska lega (delno na poboèju i
Slika 5: Lega naselbinskih struktur v prostoru. Izstopajoèa je lega naselbin na slemenskih legah v krajini, ki ima zelo razgiban teren s spreminjajoèim naklonom.
Position ofsettlement structures in space. Settlements positioned on ridges stand out in the landscape, which is vertically structured and with changing inclination.
vizualno vrednotenje prostora, in sicer: za poselitveni sistem Brd velja razpršenost posameznih naselbin v prostoru, ki nima določenega vzorca (R^ = 1,15, kar pomeni, da se nagiba k vrednosti R^ = 1). Pri preverjanju razpršenosti na območjih, ki delijo Brda na tri enote, se stopnja razpršenosti ni bistveno razlikovala (R^ za Spodnja brda = 1,12; R^ za Srednja brda = 1,18;R, zaZgornjabrda=1,15).
Naslednji pojav, ki je bil preverjen z "analiza najbližje soseščine" je bila razdelitev funkcij (servisnih in storitvenih dejavnosti) v prostoru Brd. Pomembna ugotovitev, ki je sledila iz
Analiza najbližje soseščine - postopek izračunov in način dela (statistična tehnika povzeta po Cain; opredelitev "Nearest Neighbour Analaysis" Waugh, 1990:34042).
Slika 6: Definiranje točk v prostoru. Defining nodes in space.
Slika 7: Točke s pripadajočimi številkami (sistem dela).
Nodes with pertaining numbers (work system).
Slika 8: Odnosi med točkami po metodi ARN.
Relations between nodes in the NNA method.
tega, je bila, da za distribucijo funkcij v poselitvenem sistemu Brd prav tako velja razpršenost posameznih funkcij po naselbinah v prostoru, ki nima določenega vzorca (R^^ 1,08, kar pomeni, da se nagiba k vrednosti R, = 1). Pri preverjanju razpršenosti na območjih, ki delijo Brda na tri enote pa se je slika bistveno razlikovala (R^ za Spodnja brda = 1,04; R, za Srednja brda = 1,39; R, za Zgornja brda = 0,84). Ta podatek nam pove, da so funkcije v Spodnjih brdih razpršeno razporejene po naselbinah brez slehernega vzorca, v Srednjih Brdih se razpršenost nagiba k enakomerni disperziji funkcij v prostoru (pri R, = 2,15 bi vsako naselje imelo enako število funkcij), v Zgornjih brdih pa razpršenost nagiba v smeri nukleacije (pri R, = 0 bi imelo funkcije samo eno naselje).
Za primerjavo uporabnosti metode je bil preverjen še pojav pomembnejših prostorskih elementov. Za razporeditev prostorskih elementov v poselitvenem sistemu Brd še velja razpršenost posameznih elementov po naselbinah v prostoru, vendar se ta že nagiba k enakomerni razporeditvi (R, = 1,32, kar pomeni, da se vrednost nagiba stran od vrednosti R^ = 1). Pri preverjanju razpršenosti na območjih, ki delijo Brda na tri enote, pa nam je slika celote podala dodatno razlago (R, za Spodnja brda = 1,13;Rn zaSrednjabrda= 1,65;Rn zaZgornjabrda= 1,33).Ta podatek nam pove, da so prostorski elementi v Spodnjih brdih razpršeno razporejeni po naselbinah brez slehernega vzorca, v Srednjih brdih se razpršenost že močno nagiba k enakomerni disperziji v prostoru (pri R, = 2,15 bi vsaka naselbina imela enako število posebnih prostorskih elementov), Prav tako se razpršenost nagiba k enakomerni disperziji v prostoru v Zgornjih brdih.
Na nivoju naselbine je bila preverjena in uporabljena možnost prilagajanja matematičnega zapisa. Faktor prilagajanja se nanaša na sledeče dejstvo: večina naselbin je sestavljena iz večjega števila posameznih vzorcev (vasi s pripadajočimi zaselki in samotnimi kmetijami). Kritično točko predstavljajo pripadajoči zaselki, ki so sestavljeni iz več enot stanovanjskih objektov, iz česar sledi, da so za posamezne objekte najbližje "točke" prav v vzorcu zaselka. Na ta način se izgubi razdalja med zaselkom in vasjo.
V primeru, da je naselbina sestavljena iz več zaselkov (npr. v Goriških brdih Neblo, Plešivo, Hum) je končni rezultat nerealen, saj nikoli ni upoštevana razdalja med enim zaselkom in drugim. Zato je bila prilagoditev sledeča: razdalje med posameznimi vzorci na nivoju naselbine se merijo vedno (za prvo točko) od prvega vzorca do naslednje prve točke sosednjega vzorca. Med ostalimi točkami je postopek enak kot pri predstavljeni povzeti metodi "analize najbližje soseščine". Kot primer izračuna, kije prikazal to nihanje, je bila vzeta naselbina Plešivo, ki je sestavljena iz številnih zaselkov in samotnih kmetij. Na območju 36 ha je bilo definiranih 5 točk. Po prvem izračunu (po povzeti metodi) je bil R, = 1,1, kar pomeni disperznost naselbine brez določenega vzorca (in tudi brez nihanja v smer zgoščevanja ali enakomerne razpršenosti). Vendar že na pogled vidimo, da slika naselbine ne ustreza razlagi izračuna. Z vnosom "elementa prilagajanja" paje bil R^ = 1,42, torej se naselbina nagiba k dokaj enakomerni razpršenosti na celotnem območju.
Naslednja pomembna ugotovitev, s pomočjo katere lahko definiramo pomembne razlike med obliko in vzorcem, je bila: razložena naselbina (kot jo vidimo v prostoru preko subjektivne presoje) ne predstavlja nujno disperznega vzorca, temveč se lahko nagiba k nukleaciji. Vzorčni primer: naselbini Fojana in Kožbana. Naselbini nista primerljivi med seboj (različno število prebivalcev, različno veliki vaški teritorij kot tudi prostorske danosti), vendar dokazujeta sledeče: večje kot je število točk, ki
opredeljujejo vzorec, bolj se izenaèujejo vrednosti in nagibanost vzorca; npr. naselbina Fojana - ima dokaj velik vaški teritorij, prevladuje število toèk, ki so v obmoèju obcestnega dela naselbine (vzorec vasi), ima nekaj toèk, ki odstopajo od osrednjega vzorca. R^ = 0,45 - zgošèevanje, kar je na nivoju naselbine razumljivo. Tega vzorca pa ne moremo primerjati z naselbino Kožbana, kjer je vaški teritorij pol manjši, toèk pa samo 11, R^ = 0,23. Manjše število toèk opredeljuje veèje zgošèevanje, kije odvisno predvsem od velikosti obmoèja.
Hkrati pa to še ne pomeni, daje vzorec po obliki strnjen ali razpršen, saj je le-to potrebno preveriti na nivoju objektov, ki doloèeno naselbino sestavljajo. Pri tem je velikega pomena funkcija, saj ta opredeljuje, ali sosednjo enoto predstavlja bivalna enota ali pa je ta oddaljena še za nekaj objektov (èe vzorec sestavljajo kmetije, ni nujno, da sta sosednji toèki stanovanjski hiši.)
Vendar so pri doloèanju kategorije naselbine (poleg vzorca, oblike in velikosti naselbine ter njej pripadajoèega vplivnega obmoèja kot tudi števila prebivalcev, njih aktivnosti itd.) pomembni tudi prisotnost servisnih dejavnosti, odnos do okoliškega prostora (izkorišèenost kmetijskih površin) ter historièno ozadje nastanka in razmestitve v prostoru. Če hoèemo opredeliti naselbine v Goriških brdih v kategorijo urbano-ruralno s tega stališèa, smo stalno v dvomu, kateri dejavnik naj bi prevladal:
-	èe naj bi prevladala velikost naselbin (glede na število objektov), potem Goriška brda spadajo v ruralno obmoèje;
-	èe naj bi prevladalo število prebivalcev po posameznih naselbinah, potem spadajo Brda v ruralno obmoèje, hkrati z upoštevanjem dejavnosti prebivalstva pa v ruralno-urbano obmoèje...
Vsak dejavnik nam poda drugaèno sliko in nam prikazuje, kako je nivo naselbinske strukture bogat in kako posploševanje le-tega iznièuje njegovo posebnost v prostoru. Vendar so pomembna tudi splošna naèela, pri èemer je vpetost doloèene naselbine v njihov sistem pomembna, saj nam prikaže odnos naselbina - prostor (ožji in širši).
Pri raziskovanju ruralnih naselbinskih vzorcev in oblik se vedno sreèamo z vprašanjem: zakaj na tem obmoèjuprevladujejo disperzne naselbine, v drugem pa nukleacijske? Kljub iskanju vseh možnih metod, ki bi dejansko stanje v prostoru objektivno predstavile, pa je pomembno, da je raziskani proces le trenutno stanje, na katero vplivajo številni dejavniki. Med temi so pomembnejši: položaj/lega v prostoru, tehnološki, socialni in ekonomski dejavniki, demografsko stanje ter najpomembnejše dejstvo - historiène okolišèine nastanka doloèene naselbine, njen razvoj ter izkušnje in kultura bivanja - celovit refleks na prenovo v prostoru, èasu in materialni kulturi. Našteta dejstva predstavljajo splošni okvir, vendar je njihova vloga v kontrastu med disperzijo innukleacijo opredeljivaznaslednjimitoèkami:
-	razširitev - kaj je determiniralo nukleacijo/disperzijo;
-	kontrast med lokacijo in naselbino ;
-	vpliv socialnih in ekonomskih moèi, ki so vplivale na nukleacijo.
Temeljni vprašanji, ki zadevata problematiko razumevanja disperzije - nukleacije, se nanašata na samo pojavnost obojega: Kaj vpliva in spodbuja eno ali drugo obliko (in vse vmesne stopnje)? Katere sile vplivajo na ljudi, da se združujejo in bivajo v zgošèenih enotah?
Če sloni disperzija na ideji individualnosti, potem izhaja nukleacija iz dejstev, ki so povezana s pojmom skupnost. Nukleacija pa je povezana tudi z idejo kolektivnosti (ne v smislu
marksistiène teorije), ampak v smislu prepletenega delovanja: "skupnost" kot koherenca skupine. Prepletanje in povezovanje poteka na treh nivojih:
-	enotnost skupnosti (družinske vezi, navezanost; iz tega izhaja osnova za nukleacijo - skupin posameznikov, med katerimi so posebne vezi in trdni sosedski odnosi);
-	ekonomija skupnosti (uspešnost vasi je izhajala iz zasnove produkcijske enote, pripadajoèih zemljišè, kar bi bilo lahko povezano z individuacijo, vendar je organizacija slonela na skupnih dobrinah);
-	skupnost prisile (povezano s postavitvijo naselbine v bližini gradov, cerkva, s koloni - gospodarski procesi, ki so vplivali na razvršèanje ljudi v enote in skupine, o èemer niso odloèali sami, temveè lastnik, posestnik).
Viri in literatura
Ažman Momirski, L., Fikfak, A., 2002: Uvodne besede. V: Ažman Momirski, L., Fikfak, A., (ur.), 2002: Oblike prostorskega naèrtovanja: od mestnega naèrta do urejanja naselij. Publikacija Mednarodnega posveta dec. 1999. Fakulteta zaarhitekturo,Univerza v Ljubljani Ljubljana.
Doksijadis, K., 1982: Čovek i grad. Nolit, Beograd.
Drozg, V., 1995: Morfologija vaških naselij v Sloveniji. Inštitut za geografijo, Geographica Slovenica, Ljubljana.
Fikfak, A., 1999: Spreminjanje vloge mestnega naèrta - urbanistièna teorija, arhitekturno projektiranje ali kaj veè? Urbani izziv - Mestni naèrt, 10/2, str. 3-16, 157-163.
Fister, P., Deu, Ž., Lah, L., 1993: Glosar arhitekturne tipologije. Ministrstvo za okolje in prostor RS, Zavod RS za prostorsko planiranje, Ljubljana.
Gabrijelèiè, P., Fikfak, A., Zavodnik, A., Šolar, H., Lenart, M., 1997 a: Urejanje prostora z vidika razpršene gradnje. Gradivo 1., 2., 3. in 4. faze raziskovalne naloge. Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana.
Gabrijelèiè, P., Fikfak, A., 2002: Rurizem in ruralna arhitektura. Univerzitetni uèbenik. 1. izd. Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana.
Ilešiè, S., 1950: Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana.
Mlinar, Z., 1994: Individuacija in globalizacija v prostoru. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana.
Rihtar, F., Rihtar, K., 1996: Koherence v prostoru, na primeru vasi Volèji grad pri Komnu. Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana.
Roberts, B. K., 1996: Landscapes of Settlement - Prehistory to the Present. Routledge, London.
Schaur, E., 1991: Ungeplante siedlungen - Non Planned Settlements. Universität Stuttgart, Institut für Leichte Flächentragwerke, Stuttgart.
Stres, P., Podveršiè, B., Mariniè, D., Kodermac, Ž., Simoniti, V., Morenèiè, B., Avguštin, M., Štekar, D., Mariniè, B. (ur.), 1999: Briški zbornik 1999. Prva kniga. Obèina Brda, Dobrovo.
Waugh, D., 1990: Geography - an integrated approach. Walton-on-Thames [etc.]. 1st publ., Nelson.
Vir grafiènega gradiva:
Fikfak, A., 2003: Evolucijske konstante naselbinske kulture v prenovi (osnutek doktorske disertacije). Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana.
asist dr Alenka Fikfak Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo alenka.fikfak@arh.uni-lj.si