Avtorica: Irena Dest
Zenske v času kmečkega gospodaijenja 1 ODPRTJE V PETEK 17. 5. 2002, 20.00 k & k Šentjanž/St. Johann ^
Glasbeni okvir » tAlenka Vidrih .
7.2002 *T(
RAZSTAVA BO
J
Celovec«četrtek»16. maj 2002
štev. 20 (3169) • letnik 57 • cena 0,73 evra
Spomin na zadnje boie v 2. svetovni vojni
II nedeljo, 12. maja 2002, je
V	bila na Poljani nad Prevaljami pri spomeniku »Svobodi in miru« osrednja slovenska spominska proslava ob 57-let-nici zadnjih bojev druge svetovne vojne na evropskih tleh.
Slavnostni govornik je bil slovenski obrambni minister Anton Grizold. Spomnil je na dejstvo, da so med 12. in 15. majem 1945, ko je po Evropi že vladal mir, na koroških tleh še zmeraj divjali boji med partizani in nemškimi enotami ter njihovimi kvizlinškimi četami.
»Kot da je Koroški usojeno, da je vedno bila prizorišče bojev, ki so bili usodni za celotno Slovenijo in za svobodo slovenskega naroda«, je dejal minister. Pri tem je opozoril na Maistrove borce za severno mejo in na boje za svobodno in samostojno Slovenijo leta 1991.
Minister je poudaril pomen partizanskega upora in boja za osvoboditev in osamosvojitev Slovenije. »Brez združene Slovenije v mejah bivše Jugoslavije ne bi bilo osamosvojitve leta 1991.«
V	narodnoosvobodilnem boju so Slovenci zgradili svojo partizansko vojsko in »brez partizanskega upora na strani zavezniških sil bi meja Slovenije danes potekala v okolici Postojne«.
V	antifašističnem boju »smo Slovenci dokazali zrelost sodobnega naroda«, je dejal minister Grizold in naglasil, da je na Poljani bilo nemške in kvizlinške enote treba prisiliti k vdaji.
Ostro je minister obsodil madež povojnih izvensodnij-skih pobojev. Odgovorni za te zločine so storili krivico partizanom in so postavili pod vprašaj smisel celotnega partizanskega boja. Minister je spregovoril tudi o včlanjenju Slovenije v Nato. Slovenska partizanska vojska je v antifašističnem boju položila temelje današnjega sodelovanja z Nato. Po besedah ministra je Nato, ki temelji na protihitlerjanski koaliciji, najbolj racionalna rešitev za varnost Slovenije. Alternativa bi bila neobvezna nevtralnost.
V	imenu Zveze koroških partizanov je svečanost pozdravil predsednik inž. Peter Kuhar. Branil je televizijsko dokumentacijo o koroških partiza-
nih, ki je na Koroškem naletela na hudo sovraštvo in poudaril, da se Korošci nikoli ne bomo odpovedali spominu na partizanski boj.
Bojan Škrk, bivši pogajalec na Poljani in član glavnega odbora Zveze borcev NOB Slovenije, je dejal, da je nacistična
herenfolkovska mentaliteta prav tu na Poljani doživela svoj usodni poraz. Svaril je pred vse glasnejšimi revizionističnimi trditvami, da konec druge svetovne vojne in poraz nacifašizma nista bila začetek svobode, ampak katastrofa. Takšne trditve so nevarnost za človeštvo. F. IV.
Na slovenski strani Koroške, na Poljani, je tudi letos bila svečanost, na kateri so se spominjali zadnjih bojev z nacističnim nasilnikom v Evropi. Nedaleč stran pa je bila prireditev druge vrste ... (stran 2). Na sliki predsednik Zveze koroških partizanov med svojim nagovorom na Poljani.
PREBLISK
■ Ljudje radi »pojamrajo«, da ne znajo dovolj dobro pisne slovenščine in se često bojijo kaj napisati. Morala bi biti sicer začudena, kajti ponavadi so to ljudje, ki govorijo čudovit, klen, jasen jezik v svojem domačem narečju. Čim pa vidijo papir pred seboj, jim pade srce v hlače in bojijo se napak.
Pa vemo vsi, da se učimo samo na napakah! Šele tedaj se bomo zavedli, kako je treba in predvsem: zakaj. In če pogledam naše ljube sosede, v povprečju niso' nič boljši v svojem jeziku (poskusite reči sosedu, naj napiše po nemško »mogoče«, da ne govorim o tem, koliko bi jih našlo napako v stavku »Der Bräuer Freudenreich ist Bräutigam und
Braut zugleich«. No, tole je mišljeno malo za hec.
Ampak ni ga, ki bi bil v katerikoli stvari tako perfekten, da bi se mu ne bi bilo treba še kaj dodatnega naučiti. Zato naj nas pomanjkljivisti ne bo sram, raje kaj podvzemimo proti temu.
Učimo se slovensko
Najboljša je seveda knjiga, tiskana beseda. Malo truda pa bomo menda le posvetili za tisto, kar nam je - kot pravimo - tako dragoceno in sveto!
Imamo dve knjigami v Celovcu. Imamo (še) tri tedenske časopise. Imamo ljudi, ki so pripravljeni pomagati, ko gre za jezik. Imeti moramo še ljudi, ki so pripravljeni ponudbe sprejemati. S, W.

Vabimo na slovesno prireditev
90. obletnica našega društva
avla ljudske šole Bilčovs sobota 25. 5. 2002, 20.00
Pričakuje vas pester kulturni spored!
ZAMENJAVA SMEROKAZOV NA AVTOCESTAH
»Povračilni« ukrep proti slovenščini
n azsodba ustavnega sodišča o l\dvojezični topografiji je na Koroškem sprožila reakcije, ki jih nekateri kratkomalo opredeljujejo kot psihozo. Kajti vsej pravni in tematski logiki navkljub so naenkrat postali prav kažipoti na avtocestah za kraje v Sloveniji in Italiji tarča napadov koroškega deželnega glavarja. Kot da bi trmastemu otroku odvzel igračo in zdaj išče priložnost za maščevanje.
Najprej je deželni glavar napovedal nemško poimenovanje krajev v Sloveniji in Italiji. Iz te skurilne diskusije, ki pač izpričuje žalostno stanje politične kulture v deželi, se je izcimil sklep, da bojo napise »Ljubljana« in »Udine« zamenjali z imeni za državi »Slovenija« in »Italija« ter njunimi državnimi oznakami.
Te dni jih nameščajo, te nove table na avtocestah. Nove table, ki so produkt zgolj egomanije ene same osebe, davkoplačevalce pa stanejo nad 20.000 evrov. To je vsota, ki bi jo lahko uporabili za bolj smiselne projekte.
Ker je Slovenija vseskozi, čeprav samo pasivno, bila vpeta v to butalsko vojno tabel, smo vprašali za mnenje generalnega konzula Jureta Zmauca:
»To je notranjeprometno in prometnopolitično vprašanje brez vpliva Slovenije na prometni režim v Avstriji,« je ugotovil. Poudaril pa je vprašljivost zadeve zaradi njenih političnih ozadij. Zdajšnje opravičevanje zamenjave, češ da gre zgolj za varnost, se ne ujema z njenimi politični vzroki in še z nedavnimi izjavami prometnega referenta Dörflerja, da zamenjava preveč stane. Za Žmauca je na-menščanje novih tabel »del povračilnega ukrepa proti slovenščini«.	Franc Wakounig
60 LET PREGONA KOROŠKIH SLOVENCEV
S pravno zvijačo ob posest
v
^ esar uradno zastopstvo Ko-V. roške ni zmožno oz. mu takšna gesta sploh ne pride na misel, namreč dostojen spomin na pregon koroških Slovencev pred 60 leti, morajo v tej deželi opraviti drugi. Na primer pregnanci sami ali pa društvo »Erinnern« (Spominjanje) v Beljaku in tamkajšnja sekcija socialdemokratskih akademikov.
V sredo, 8. maja 2002, je bilo v dvorani »Gottfrieda von Einema« v mestni kongresni hiši predavanje o deportaciji koroških Slovencev, ki se gaje udeležilo veliko Beljačanov. Med poslušalci je bila tudi skupina lužiških Srbov iz okolice Budišyna/ Bautzen.
O zgodovinskih ozadjih in dejstvih sta občinstvo seznanila zgodovinarja mag. Brigitte Ent-ner in dr. Valentin Sima, Franc Černut in Franc Rehsman pa sta nastopila kot živi priči dogodkov.
V razpravi je prav vprašanje po vzroku pregona koroških Slovencev igralo pomembno vlogo. Kot vsi ostali Korošci so tudi koroški Slovenci po anšlu-su marca 1938 za Nemčijo postali nemški državljani. Ker jim nacisti po pregonu aprila 1942 niso mogli dokazati nobenih kaznjivih dejanj, na osnovi katerih bi jih mogli razlastiti, jim odvzeti posest in imovino, so segli po pravni zvijači. Preg-
nane koroške Slovence so kolektivno razglasili za »državi in narodu sovražne«, in na osnovi te neutemeljene in nikdar dokazane obdolžitve so jim odvzeli posest.
Prof. Hans Haider, predsednik društva »Erinnern« in gonilna sila spominske kulture v Beljaku, je opozoril na nerazčiščen odnos dežele do medvojne zgodovine in na obsodbe vredno dejstvo, da najvišji predstavnik dežele zagovarja izničenje slovenskih krajevnih imen.
V živahno razpravo so posegli tudi lužiški Srbi in opozorili na podobnosti in paralele pri ravnanju nacistov s koroškimi Slovenci in lužiškimi Srbi. Obojim so namenili narodno smrt in izginotje.
Franc Wakounig
DVE PRIREDITVI, EN POVOD
»Ubijte tega judovsko-komunistič-nega in partizanskega cigana!«
Q amo majhen hrib in pa držali vna meja sta minulo nedeljo, 12. maja 2002 ločevala dve prireditvi v spomin na konec druge svetovne vojne oz. na zadnje boje v tej svetovni moriji. Dve prirditvi, ki bolj drugačni in različni, da ne rečem nasprotni si, nista mogli biti.
Prvo prizorišče:
Na Poljani pri Prevaljah. Slovenci dostojno in umirjeno, prav državniško, obeležijo spomin na zadnje boje v drugi svetovni vojni, ki so potekali prav na teh tleh. Spomin in opomin, veselje nad zmago nad fašizmom in žalost nad žrtvami.
Drugo prizorišče
Med Libučami in Pliberkom, blizu Hrasta na avstrijski strani, tik ob državni meji. Na polju poleg majhnega gozdička stoji oltar z napisom Bleiburg 1945. Okoli njega vse polno hrvaških zastav s šahovnico, vmes tudi precej črnih zastav z velikim belim U. Črka »U« kot simbol za ustaštvo, razpoznavni znak za pripadnike enega od najbolj grozovitih modelov fašistične ideologije.
Okoli 5000 Hrvatov iz Hrvaške, Avstrije in Nemčije, pa tudi nekaj avstrijskih neofaši-stov, se je zbralo na tem kraju,
nadvdušena nad Haiderjem in mu želi veliko uspeha.
Glavna izpoved pridige duhovnikov in političnih govorov med sveto mašo je: Hrvati med drugo svetovno vojno niso nikomur nič zlega in žalega storili, borili so se le za Boga, narod, demokracijo in Evropo. Vsega so krivi drugi, na primer partizani, Srbi, Slovenci, zavezniške sile, Jugoslavija in zahodna Evropa, ki hrvaške žrtve nikoli in nikdar ni dojela.
V govorih in pridigah niti besedice obžalovanja in spoko-ritve zaradi grozodejstev, ki so jih nad Srbi, Židi in muslimani, pa tudi nad lastnim narodom, storili ustaši...
Fizični napad
Ko je bil napovedan podpredsednik sabora (hrvaškega parlamenta) Zdravko Tomac, se dvigneta bobneč vrišč in trušč, ki ga spremljajo najrazličnejše psovke in pozivi, da je tega »ju-dovsko-komunističnega in partizanskega cigana treba ubiti«.
Ko naokoli stoječe vprašam, zakaj Tomac ne sme spregovoriti, sem za nekatere sumljiv subjekt. Ko se obrnem, eden od njih z mano obračuna fizično in me od zadaj podre na tla. Do zdaj se mi je nekaj podobnega pripetilo le na zborovanju koroških do-
BELJAK
Skrbno pripraviti širitev EU
Če je to ponos demokratične Hrvaške, ki hoče v EU
Q retekli četrtek so se v be-r ljaškem Parkhotelu srečali na posvetu EURES/EURALP predstavniki sindikatov in drugih združenj iz Julijske krajine, Slovenije in Koroške. EURES/EURALP je organizacija oz. omrežje EU, ki se ukvarja s čezmejnim sodelovanjem na področju delovnega trga in gospodarstva.
Avstrijski poslanec v evropskem parlamentu (od leta 1997 dalje) Harald Ettl, ki tudi sodeluje v dveh odborih EU parlamenta (odbor za gospodarstvo in valuto, odbor za zaposlovanje in socialne zadeve) je na novinarski konferenci obsežno poročal o procesu širitve EU na jugovzhod. Med drugim je dejal, da so v parlamentu že bila predložena delna poročila za ši-
ritvene pogodbe, ki jih mora ratificirati evropski parlament.
Fakti in skrbi
Ettl je odločno zavrnil podpihovanje emocij in ustvarjanje strahov v zvezi s širitvenim procesom in pristopom držav kandidatk v naslednjih letih. Avstrija bo vsekakor pridobila, saj se že leta gospodarsko uspešno uveljavlja na trgih v Sloveniji, Madžarskem in Češkem. »Dejstvo je, da so nekatere države, med njimi je tudi Slovenija, zelo dobro pripravljene na vstop, nekatere pa se bodo še morale zelo pomujati, da bodo izpolnile kriterije Maa-strichtove pogodbe.« Slovenija je s koncem aprila uspešno zaključila 26 poglavij pridružit-venega postopka.
Upravičene pa so skrbi raznih držav v zvezi prestrukturiranja oz. reorganizacije industrije. Ettl je menil, da bo kratkoročno naraščala brezposelnost. Nespametno pa bi bilo nove članice takoj vključiti v skupno evropsko valuto evro, ker ne bi mogle izpolniti strogih kriterijev. »Tudi strogo varčevanje bi imelo fatalne posledice za te države,« je menil Harald Ettl. Upravičene skrbi pa imajo obmejne regije, katerim EU pomaga z raznimi pospeševalnimi programi (Inter-reg idr.).
Ettl se je zavzel za širitev EU kljub vsem problemom in različnim stališčem in zahteval evropsko charto človekovih pravic, evropsko ustavo in uveljavljanje in zagotavljanje socialnih standardov.
Slovenija je zanesljiv partner
Predstavnica ZSS Slovenije Metka Roksandič je dejala, da Slovenci ne bodo migrirali v večjem številu v Italijo ali Avstrijo. »Ne želimo pa, da bi tujci v gotovih poklicnih panogah prevladovali in da bi tuja podjetja s seboj pripeljala tudi lastno delovno silo.« Za prehodno obdobje bo Slovenija zahtevala vzajemno rešitev s sosedi na osnovi dvostranskih sporazumov glede zaposlovanja tuje delovne sile.
Pred enim mesecem pa se je v Vrbi konstituiral medregijski sindikalni svet Koroške, Gorenjske in avstrijske Koroške.
Po najnovejših podatkih je v Sloveniji sedaj zaposlenih 1.500 delojemalcev iz držav EU. M. Š.
da bi se spomnili »križevega pota hrvaškega naroda«, ki se je menda na koncu 2. svetovne vojne začel na tem kraju. Tu so sredi maja 1945 končno kapitulirale nemške enote pod komando generala Löhra in kvizlinške vojaške formacije jugovzhodne Evrope, ki so se borile na strani nacistov. Med njimi tudi ustaši in hrvaški domobrani.
Kdaj nov hrvaški duce?
Mnogi od navzočih v nedeljo nosijo uniforme v ustaškem kroju in z ustaškimi emblemi in znaki. Zastave z napisom NDH (Nezavisni dragovoljci hrvatski) in majce z esesovskim geslom »Naš ponos je naša vjernost« (»Unsere Ehre heißt Treue«), desnoekstremni propagandni material in prodajalci nalepk s Paveličeviin portretom so povsod prisotni. Časopis Ultimatum na prvi strani pod Musollinijevo sliko sprašuje, kdaj bo Hrvaška končno dobila lastnega dučeja. Prodajalka tega produkta je vsa
movinskih združenj davnega leta 1983 pri mostu čez Krko.
Čim sem na nogah, vprašam, zakaj so me napadli. Odgovor: »Ker si Srbin, ti imaš brado!« Da imajo tudi mnogi navzoči Hrvati brado, mojih neprijate-ljev nič ne briga. Zanje sem nevaren, pa mirna Bosna. Zato čimprej odtod.
Legalno razkazovnje Avstrijski varnostni organi, ki jih opozorim na javno razkazovanje usta*ških in drugih fašističnih simbolov, odgovorijo, da oni samo urejujejo promet.
Dejansko bi ne mogli ukrepati proti nošenju in razkazovanju imenovanih simbolov, kajti po avstrijskem zakonu je prepovedano le nošenje in razkazovanje nacističnih simbolov ter uniforme nemškega wehr-machta. Simboli tujih fašističnih gibanj, na primer ustašev, italijanskh, madžarskih in slovaških ali norveških fašistov, je v Avstriji dovoljeno.
Metka Roksandič, Harald Ettl, Milena Sitar, Lojze Raško in Adam Unter-rieder (z leve)	f«o siumi
IZ SPOMINOV FLORIJANA LAPUŠA, »FRJANA« IZ PODSINJE VASI (1894 - 1985)
Samo zato, ker se priznavamo za Slovence
Posebno dragocena dediščina za nas in bodoče generacije so izročila naših prednikov. Pozitivna identiteta posameznika in identiteta narodne skupnosti je povezana s tem, da se zavedamo svojih korenin, spoznavamo preteklost in se soočamo z načinom, kako so generacije pred nami usmerjale in krojile svoje življenje.
Florijan Lapuš, moj ded, nam je zapustil takšno dragoceno izročilo: obsežen opis svojega življenja.
To je prikaz življenjske poti globoko zavednega, aktivnega koroškega Slovenca in njegove družine od zadnje dobe avstro-ogrske monarhije tja do druge polovice prejšnjega stoletja. Politični dogodki, ki so pretresli 20. stoletje, so močno posegli v njihovo življenje. Istočasno pa nam v svojem življenjepisu posreduje tudi pestro in pisano sliko domačega vaškega življenja, kulturne in gospodarske dejavnosti naših prastaršev in staršev v Šentjanžu in okolici, ter njihovih političnih prizadevanj na občinski ravni.
Življenje »Frjäna«, kot so ga klicali domačini, prijatelji in znanci, je desetletja stalo v znamenju zavzetega kulturnega, gospodarskega in političnega dela med Slovenci. Pri tem so bili zanj značilni močna samozavest in zaupanje v lastne zmožnosti, odprta miselnost, optimizem in organizacijski talent. Po poklicu čevljar, saj mu starši - kot mnogim drugim nadarjenim otrokom njegove generacije - zaradi pomanjkanja denarja želje po nadaljnjem šolanju niso mogli izpolniti, je bil pravi samouk. Iz lastnih moči si je širil znanje, mnogo bral in se učil jezike. V Slovenskem prosvetnem društvu Šentjanž je bil gonilna sila: pevec, igralec in izvrsten režiser. Bil je aktiven v občinski politiki in se trudil za gospodarski podvig Slovencev. Postal je tajnik domače Hranilnice in posojilnice. Nekaj časa je bil odbornik Zveze slovenskih zadrug, od leta 1935 naprej pa več kot štirideset let predsednik.
Kot aktivnemu in zavednemu Slovencu, njemu in njegovi veliki družini z osmimi otroki, nacistična strahovlada ni prizanesla. Nekaj časa je bil v zaporu gestapa, nato pa je bila vsa družina izseljena v Nemčijo. Ž močno življenjsko voljo in zaupanjem v boljšo prihodnost so zdržali ta leta kot izgnanci.
Pripravila in uredila vnukinja
mag. Vera VVutti-Incko
(Nadaljevanje)
Takoj je poskusil priti z nami v stik. (...)
Ob koncu šihta sem pri izhodu obvestil skoro vse naše delavce, da se nahaja tukaj v Mainzu nam vsem znani dr. Markič.
Ta zdravnik, ki je bil iz celovške bolnice premeščen v Mainz (tudi nekako izseljen), zelo skrbi za izseljence v tovarni.
Florijan Lapuš
(...) Povedala sva mu, da v tovarni niso direktno zapostavljeni, pač pa se kot kmetje težko vživijo v delo v tovarni. Pri nekaterih se zelo močno opaža domotožje, ki vede do popolne apatije. Posebno zdaj, ko nismo več vsi skupaj na enem mestu kot poprej v taborišču. Bil je mnenja, da se mora to domotožje in ločitev od družine, ki vede v bolestno stanje človeka, na vsak način olajšati. Morali bi najti možnost, da vsaj ob nedeljah pridemo vsi skupaj. Ko je izvedel, da nas v prostem času ne nadzirajo, nam je predlagal, da do prihodnje nedelje, ko je on prost službe, s tov. Wieserjem organizirava naše delavce za skupen izlet z ladjo, ki vozi iz Mainza po Renu do znane vinske pokrajine Mosel. (...)
Dejansko je uspelo organizirati ta izlet, ki je potekel v sproščenem vzdušju. Končno spet so bili možje skupaj in so se mogli meniti o svojih težavah, si drug drugemu dajati poguma in se pogovoriti o svojih družinah v Frauenaurachu, ki so prestale hude čase, ker so bombardirali tovarno v bližini taborišča.
Ded opisuje, s kakšno to-plosrčnostjo jih je dr. Markič, katerega je večina izseljenih mož že poznala od prej, duševno bodril in jim prigovarjal, naj ne klonijo usodi ter se nikar ne vdajo malodušju in obupu. To je bil žal prvi in edini skupni izlet moških izseljencev, ker so se kmalu zatem začeli bombni napadi na mesto Mainz. Tovarna ni bila poškodovana in vsi izseljenci so bombardiranje srečno prestali. Deli mesta in predmestja pa so bili močno
prizadeti, mnogo je bilo ranjenih in mrtvih.
Zaradi rane na nogi, ki ni prav zacelila, dobi ded dvakrat bolniški dopust, ki ga sme preživeti pri svoji družini v Frauenaurachu.
Marca 1943 dobi zaradi nezadovoljivega zdravstenega stanja delo bliže taborišča, v neki čevljarski delavnici, v mestu Erlangen.
Do marca 1944 se kot večina drugih izseljencev vsak dan vozi z vlakom iz taborišča v Erlangen. Nato ga za nekaj mesecev pošljejo v čevljarsko delavnico v opuščeno taborišče Windsheim, kjer so bili prej internirani Slovenci iz Gorenjske. Tam med delavci sreča znanca Banča Olipa iz Sel.
Čez nekaj mesecev ga odpustijo in zopet pošljejo nazaj v taborišče Frauenaurach, kjer z nekaterimi drugimi možmi, ki iz zdravstvenih razlogov niso zmožni delati v tovarnah, dobi nalogo povečati zelenjavni vrt v taborišču.
(...) Mene in deset drugih možje lagertuhrer poveril s povečanjem zelenjavnega vrta. »Gartenbaugruppe« je imenoval to našo skupino. Mi pa smo ji dali ime »Družba za kultiviranje Ukrajine«.
Eden od nas je bil stalno zaposlen s tem, da je hodil poslušat radijska poročila v jedilnico, kjer je bil nastavljen radio skoraj vedno na glas. Nihče ga ni izključil, tudi lagertuhrer je pozabil nanj. Na dnevnem redu so bila stalna poročila o položaju v Rusiji. To je bilo ravno v času, ko so potekali boji pred Stalingradom. Vsakega izmed nas so veliki uspehi ruske armade navduševali in nam vlivali upanja, da bo kmalu konec trpljenja.
Dnevi v upanju so veliko hitreje minevali. Med našimi predstojniki, lagerfiihrerjem, njegovo ženo, sestrami Rdečega križa in gospodarskim vod-
jem pa se je pričelo pojavljati malodušje in nekak strah pred bodočnostjo. Nekoč, ko je prišel gledat naše delo, mi je dejal: »Ich bemerke unter euch Leuten kaum verdeckte Fröhlichkeit, seit aus dem Radio die großen Gefechte und unsere Mißerfolge bei Stalingrad und im übrigen Rußland gemeldet wurden.« Odgovoril sem mu, da jaz tega ne opažam, da pa imajo naši delavci pri napravi novega zelenjavnega vrta res veselje in pravijo, če nam nič več zelenjave in krompirja ne bodo dali, bomo pa sami imeli za največjo potrebo. Nasmejal se je in zmajal z glavo.
Takoj nato je pri apelu zagrozil, da bo tistega, ki bi se upal v jedilnici nastaviti radio na tujo postajo, takoj javil centrali v Nürnberg. Poslušanje radia čez dan je od tedaj naprej bilo strogo prepovedano, samo še pol ure po večerji je smel biti vključen. (...)
Meseca avgusta 1944 so bili vsi naši delavci nenadoma prestavljeni iz Mainza v tovarno za tanke in letalske dele v Nürnbergs
Moj sin Flori je bil v začetku avgusta 1944 vpoklican k vojakom in je po dveh mesecih odšel na fronto v Rusijo. (...) Meseca oktobra pa je bil vpoklican tudi sin Janko.
Zadnji dan septembra 1944 smo morali zapustiti taborišče Frauenaurach. Premeščeni smo bili v taborišče Hesselberg, kamor nas je šlo od naše družine sedem oseb. Dve starejši dekleti sta ostali na svojih službenih mestih. Najstarejša Micika, 17 let, je že pet mesecev služila v gospodinjstvu nekega zdravnika v Fürthu. Druga hčerka Kristina pa je morala v taborišče Eichstätt, v tovarno, kjer so pod zemljo izdelovali aluminijaste dele za letala. (...)
20. oktobra 1944 je naša družina bila odpuščena iz taborišča Hesselberg. Čakati smo morali le še, da so obe starejši hčerki odpustili iz službe.
Vedeli smo, da noben od nas
Moški zbor v taborišču. Petje je pregnanim rojakom dvigalo moralo. Ob enem pa je bilo tudi smiselna zaposlitev v skopem prostem času
izseljencev še ne sme nazaj na svoje posestvo na Koroškem. Morali smo si poiskati delo nekje drugje v Avstriji. Našo družino je po posredovanju tovariša Rauterja dobil iz taborišča posestnik neke tovarne v Freistadtu v Zgornji Avstriji, Anton Haberkorn. Trije smo dobili tam delo, dve hčerki v pletilnici in jaz kot čevljar. Istočasno se je z nami odpeljala v Freistadt tudi družina Wastl, pozneje sta tja prišli še družini Dragašnik in Wutti z Brda.
V začetku novembra smo prispeli v mesto Freistadt. Naši prijatelji izseljenci, ki so bili že pred nami tam, so nas pozdravili. Moški so vsi delali pri neki drenaži tik ob tovarni, ženske in dekleta so delala v tovarni sukanca.
Stanovali so v barakah poleg tovarne, hrano smo dobivali iz tovarniške kuhinje. Pozneje je Lapuševa družina dobila v prazni strojnici svoje stanovanje s kuhinjo in smo lahko sami skrbeli zase. Otroci so tudi imeli pouk v razredih, ki so bili porazdeljeni po privatnih hišah.
(...) V Freistadtu smo imeli vsaj mir, da nas nihče ni žalil, če smo med seboj govorili slovensko in včasih kaj slovenskega zapeli.
(...) V mesecu marcu sem od bližnjega kmeta najel majhno njivo, kjer smo sadili solato, kumare in razno drugo zelenjavo. Nasadil sem tudi nekaj krompirja, ki nam ga je od jeseni ostalo, da bi v slučaju, da še ne bo mogoče priti hitro domov, vsaj za prvo silo imeli nekaj živeža sami.
(...) Polom tretjega rajha se je silno hitro bližal. Nacisti so se zdeli silno nervozni. Sedež kreisleiterja je bil zastražen podnevi in ponoči.
Na tisoče vojakov se je pomikalo preko Freistadta proti zahodu. Vse je bežalo iz strahu pred Rusi, ki so prihajali preko Češke proti Freistadtu. Naša tovarna je prenehala obratovati, zmanjkalo je surovin, bili smo vsi brez dela.
Posajeno zemljo smo začeli pleti in rahljati, zdaj je bilo delavk dosti, ko sta bili obe dekleti pri hiši. Z živežem je postal križ, tako mleka kot tudi kruha je bilo težko dobiti.
Dalje prihodnjič
NOVOST NA LITERARNI SCENI
Jože Blajs: »Na konici jezika«
KI ovosti na literarnem področ-l\lju v življenju koroških Slovencev niso ravno pogoste. Tem bolj se razveselimo vsake »bele vrane«; če pa je novost tudi po kvaliteti nekaj posebnega, je vredna tem večje pozornosti.
Jožeta Blajsa, ki je po poklicu pedagog in ravnatelj Mladinskega doma v Celovcu, poznamo kot literata že vrsto let. Nekdanji marljivi sodelavec revije »mladje« je tudi v zadnjih letih pisal in občasno objavljal krajše črtice in spise. Pesnik in pisatelj, ki je očitno ob vsakdanjem, napornem, zahtevnem delu le težko najde mirno uro za literarno ustvarjanje, pa vendar ni odložil literarnega peresa in nenadoma se je pojavil roman. Jože Blajs je z njim presenetil.
Jože, kaj je bil tisti vzgib, ki
vas je »privedel« do tega, da
ste napisali roman?
Človek potrebuje distanco do vsega, kar se v vsakdanjiku okoli tebe dogaja. Potrebuješ drugačne misli, drugačno globino, da se odtrgaš od utečenosti.
Pa vendar verjetno to ne bo
vse...
Seveda ne. Morda je bilo pisanje zame tudi neka vrsta terapije po materini smrti, poskušaš pač po svoje obdelati neizogibne trenutke v življenju. Posebno pa me je seveda mikalo eksperimentiranje z jezikom, hotenje, da se izrazim na druga-
čen način, iskanje izraznih možnosti in meja jezika. Je že tako: včasih presediš ob formulaciji enega stavka uro ali več, drugič pa ti spet kar zdrkne z jezika. Pravzaprav odlična metoda za učenje spretnosti v jezikovnem izražanju.
Jože Blajs
Poleg tega pa sem seveda hotel sebi dokazati, da sem toliko dosleden, da bom izpeljal ta projekt do kraja. Začneš iz podzavestnega hotenja, vendar moraš vključiti razum, da stvar izpelješ.
Od kod ideje za zgodbo v knjigi?
Zgodba je večplastna in mislim, da bo berljiva za bralce različnih pričakovanj. Enim bo dovolj zgodba, drugi bodo v osebah, pa tudi v lokacijah našli dovolj simbolnosti. Kraji, ki jih bo morda kdo prepoznal, pa so
seveda mogoči vsepovsod in upam, da si jih bo znal predstavljati tudi kdo, ki ni tu doma. »Kriminalni« moment v zgodbi sicer povečuje napetost, vendar roman ni prava kriminalka. Vzgib v zgodbi - nepričakovan pozdrav v materinščini - je
Na konici jezika
sredstvo, s katerim protagonist začne urejati svoje odnose do okolja, se začne zavedati svoje identitete in tako naprej.
Hvala za pogovor!
S.	W.
Predstavitev knjige, ki je izšla pri založbi Drava, bo v torek, 21. maja 2002, ob 19.30 v Musilovi hiši v Celovcu. Ob tej priložnosti bo knjiga, ki stane v redni prodaji 16 evrov, naprodaj za posebno ceno 10. evrov! Vabljeni!
FILM ANDRINE MRAČNIKAR
»... o uporu borca za svobodo...«
1 I Musilovem Literarnem do-V mu v Celovcu je 8. maja dvajsetletna avtorica in režiserka Andrina Mračnikar predvajala film o svojem starem stricu »Andriju 1924- 1944«, s podnaslovom »... o uporu borca za svobodo zoper nacistični režim«; mladeniča, kije dezertiral in so ga kot partizana umorili novembra 1944.
Njen proizvodno-režijski postopek je presenetljivo svež. Določata ga skopo besedilo in nemima kamera, oboje pogojeno iz njene rodbinske, latentno podzavestne sle po odkritju resnice: zakaj in kako je njen stari stric Andri kot dvajsetleten koroški partizan prišel v kremplje gesta-pa, se pravi v smrt. Sledov za njim po šestdesetih letih ni nikjer, nacistični protokoli so zlagani, sosedje-vaščani še zmeraj ustrahovani, ostane ji kot informacijska asistentka režije edinole stara mama Elizabeta Ogris-Sitter, resna, redkobesedna, naravna, z lepim gurskim narečjem, zanesljiv vrelec pomnjenja. Pretresljiva ubesedena podoba koroške Picassove Gvemike, razkropljena in razbita slovenska koroška domačija ... In po dveh generacijah se prikaže mlada potomka, ki z ljubečo mislijo in trepetajočim srcem, rahločutna
kakor grška Antigona Polineike-sa išče mrtvega strica Andrija, da bi ga z golimi rokami izgrebla in dostojno pokopala.
To je vse. Suho stvarno, brez zdihujočega naricanja. Njen film ni naphan z dokumentarnimi predmeti in dodatnimi dokaznimi poročili. Njeni filmski zapisi so fotografsko hladni, že sami po sebi tako silovito grozljivi, da njihova neubesedena izpovedna teža gledalca do dna presune, se pravi, da nanj faktografsko učinkuje. Samo na robu nekje mi prihaja na misel povojni italijanski realizem, sicer pa je to njeno delo »preprost« protokol mučeništva, v katerem deluje dramatizem dejstev samih, torej defilmizacija, s katero režiserka v gledalcu in gledalki doseže toliko globlje moralno ogorčenje. Vprašujeta se, katera, kakšna beseda je še potrebna ali mogoča. Ko gledata nedolžno ustreljenega mlade-niča-borca za svobodo z luknjo v čelu!
Tudi brez L. Wittgensteina občutiš resnico: o čemer ni mogoče govoriti, o tem je treba molčati. Andrina Mračnikar se tega zaveda. In si pomaga že kar v uvodu s hreščečimi, škripajočimi in ropotajočimi akustičnimi klicaji, povezanimi s
preskakujočimi in kobacajočimi se podobami nemirne kamere. Rahločuten opazovalec in poslušalec kaj kmalu dojame te
Andrina Mračnikar
klicaje kot izrazne filmske elemente za prikazovanje grozovitega strahu pred neizogibno smrtjo, strahu tudi v glavi in prsih poustvarjalke tega Andrijevega strahu pred šestdesetimi leti, da bi oblikovala kar se da avtentičen, estetsko čist filmski zapis.
Od tega njenega neslišnega krika groze je občinstvu vzelo sapo.
Kakor je tudi v šentjanškem k & k 27. aprila pozabilo dihati, ko sta Martina Spitzer in Maria Hofstätter »igrali« pomnjenje holokavsta na Dunaju v času
Orkester GŠ pod vodstvom Romana Verdela 20. SREČANJE OBMEJNIH GŠ
Visoka raven glasbene dejavnosti
Q reteklo sredo je v ORF-tea-r tru v Celovcu potekalo jubilejno 20. srečanje slovenskih obmejnih glasbenih šol, na katerem je sodelovalo 12 zavodov iz Italije, Slovenije in Koroške (Glasbena matica Trst, šola Speter, Šola glasbene matice Gorica, Center za glasbeno vzgojo Koper, G. šole Sežana, Nova Gorica, Tolmin, Tržič, Jesenice, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Celovec).
Glasba povezuje Predsednik GŠ na Koroškem Božo Hartman je ob začetku glasbene revije prisrčno pozdravil vse predstavnike GŠ ter nastopajoče interprete. Dejal je, daje zamisel skupnega kulturnega prostora Evropa v malem in opozoril na pomembno poslanstvo, ki ga opravljajo glasbene šole obmejnih regij.
Eden najstarejših glasbenih zavodov je Glasbena matica v Trstu, ki uspešno deluje že 90 let, šteje pa približno 500 učencev in učenk. Vsem šolam sta skupna glasbeno-instrumentalna
kulturno in glasbeno življenje v mestih in na podeželju. Šole imajo različne oddelke, kjer izobražujejo glasbeni naraščaj v skoraj vseh instrumentih kot so klavir, harmonika, violina, kitara, trobenta, flavta, tolkala itd.
Mladi talenti
Mladi umetniki so na srečanju pokazali visoko raven znanja in interpretatorske zmogljivosti, glasbena literatura pa je segala od klasike do ljudsko-narodne literature.
GŠ na Koroškem je predstavila s svojim virtuoznim nastopom violinistka Nina Popotnig, poleg nje pa so nastopili še flavtistka Marija Oraže (ob klavirski spremljavi Monike Thur-ner) ter orkester in ansambel GŠ. Med nastopajočimi je bilo kar nekaj talentov, ki bodo v bodoče še opozarjali nase.
Priznanja
Po uspešnem nastopu učencev posameznih šol se je ravnatelj GŠ na Koroškem Roman Ver-del zahvalil vsem za sodelova-
I
Roman Verdel in pobudnik srečanja, glasbeni pedagog Lovro Sodja (desno)
in pevska vzgoja na kar se da strokovni in kakovostni ravni; šole organizirajo interne nastope, učenci in učenke pa nastopajo na lokalnih, medregional-nih, zveznih in mednarodnih tekmovanjih. Glasbene šole pa so tudi del izobraževalnih sistemov, ki pomembno vplivajo na
nje in podelil predstavnikom glasbenih šol priznanja za dolgoletno sodelovanje. Priznanje pa je prejel tudi zaslužni organizator in učitelj Lovro Sodja, ki šteje med prve pobudnike tega pomembnega medregio-nalnega srečanja.
M. Š.
nacizma in njegovega taborišča Auschwitza v režiji koroške Slovenke Nike Sommeregger po knjigi Ruth Klüger »Weiter leben - eine Jugend«. Gledali-ško-adapcijski postopek je režiserka realizirala z razdelitvijo proze v dvoje paralelnih mono-lognih, dopolnjujočih se vlog z minimalnimi telesnimi gibi in
disciplinirano eksaktno mimiko. Z njunih obrazov je občinstvo bralo enak grozljiv strah pred bližnjo nasilno smrtjo, kakor so ga izražali njuni ubesedeni orisi groze ali pa redkobesedne fotografske podobe v filmu Andrine Mračnikar.
Dvoje vrhunskih umetniških dosežkov!	Janko Messner
»ŽIVLJENJE V DVOJEZIČNEM PROSTORU«
Potovanje 4. r. ledinske ljudske šole k lužiškim Srbom
1 / ponedeljek, 29. aprila, smo V se učenci in učenke 4. razreda LŠ v Ledincah skupaj z učitelji Anico Lesjak-Ressmann, Elči Ressmann in Marjanom Gallobom zbrali ob šestih zjutraj na kolodvoru v Beljaku in se odpeljali z vlakom proti Nemčiji.
Pot nas je vodila preko Salzburga, Mtinchna, Lepiziga in Dresdna v Kamjenec/Kamenz. Tam so nas čakali starši in učiteljici in se z nami peljali v Pančice / Panschwitz-Kuckau. Po okusni večerji smo se peš odpravili do našega stanovanja, v dom Emavs.
V torek zjutraj, po zajtrku, smo preživeli dopoldan na naši partnerski šoli »Serbska zak-tadna šula Čišinskeho«. Prisrčno so nas pozdravili. Nato smo skupaj postavili mlaj in se spoznali z našimi pisemskimi prijatelji. Peli smo, plesali in se skupaj igrali. Popoldne smo si ogledali znameniti samostan
»Marienstern« in Srbski muzej. Zvečer smo pekli klobase. Pripravili smo tudi kres in zažgali čarovnico. To je običaj »Hexenbrennen«.
V sredo smo preživeli ves dan v glavnem mestu Saške, v Dresdnu. Ogledali smo si mestno obzidje, znano cerkev »Frauenkirche«, ki je bila v drugi svetovni vojni celotno porušena, Zwinger, Semper-opero, knežji sprevod - slika, ki sestoji iz 25.000 ploščic, mestni park, grad Pillnitz - tam raste znamenita roža kamelija. Z ladjo smo se peljali po reki Labi (Elbe) in spet nazaj v Pančice. V četrtek dopoldne smo na šoli prisostvovali pri projek-tenm pouku o prometni vzgoji. Vozili smo se s kolesi, igrali taz-ne igre in skakali v daljino.
Po kosili smo se peljali v mesto Budyšin (Bautzen). Videli smo krivi stolp - Reichenturm, staro pokopališče ob razvalini, reko Spree, nakupovali smo spominke in lizali slado-
led. Obiskali smo tudi srbsko trgovino. Opazili smo, da so krajevni napisi, napisi na hišah, sploh vse table dvojezične.
Petek je bil zadnji dan našega obiska. Dopoldne smo na šoli praznično podrli mlaj. Tudi naši fantje so tekli za majskega kralja. Naš Simon sije izbral majsko kraljico Michele. Slavnostni sprevod nas je vodil skozi vas do doma za pohabljence. Tam smo spet zarajali. Od naših pisemskih prijateljev smo se nato poslovili v otroški diskoteki. Pa še kviz o Evropski uniji smo uspešno rešili. Popoldne smo se peljali v Kamjenec na železniško postajo. Preko Kamjenca, Dresdna, Lepiziga in Miinchna smo se ponoči vrnili spet domov na Koroško, kjer so nas starši v Beljaku že težko pričakovali.
Potovanje je bilo zanimivo, poučno, skratka edinstveno!
Mira Zenz, Yasmin Stoderegger, Rebecca Kopeinig, Alexander Arneitz
I ;
Um;

L»	4 Ä
,	um \ ■*			■ T	■
lin m L*» ■	fr«		š	j*' v	
			
Šolarji in učitelji iz Ledine pred sbrsko šolo s srbskim napisom
KONCERT PRI CINGELCU NA TRATI
Kvartet »V črnicah« je pel na koncertu »Trte«
VIGREDN1 KONCERT V ŽITARI VASI
Letos v znamenju 30-letnice MoPZ »Trta»
v
/‘'lovek mora obrajžati veliva ko sveta, da najde kraj, kjer trta že vigredi bogato rodi. Ta kraj je Žitara vas. Tu so pred 30 leti v okviru SPD »Trta« ustanovili moški zbor, ki danes sodi med najbolj znane in priznane moške pevske zbore na Koroškem.
Pomembnega dogodka ustanovitve zbora se bojo pri »Trti« seveda še posebej spomnili. Preteklo soboto, 11. maja 2002, pa je »Trta« vabila v žitrajski narodni dom KUMST na svoj vigredni koncert, ki je tudi tokrat zelo dobro uspel. Pester spored so oblikovale naslednje skupine oz. zbori: MoPZ »Trta«, moški zbor »Sept akkord« iz Trga/ Feldkirchen, radiški vokalni kvartet »V črnicah« in pa do-brolski instrumentalni ansambel »Samostanski odmev« pod vodstvom Janeza Tratarja
Za začetek sta Katarina Lomšek in Gabrijel Gregom v vaškem narečju recitirala znano pesem o vigredi, nato pa so oder prevzeli pevci. Najprej MoPZ »Trta« pod vodstvom Pavlija Sterna. Solistično so se odlikovali Peter Stern, Peter Grilic in pa Mirko Ogris.
Zbor bo za svojo 30-letni-co, ko je zima kulturnega mrt-
vila končno zapustila Žitaro vas, priredil dve večji prireditvi, to sta open air na domačih tleh in pa slavnostni koncert v KD Pliberk.
Moški zbor »sept akkord« iz Trga rad brska po drugi pevski literaturi in jo z veseljem ter užitkom izvaja. V Žitari vas so poleg koroških nemških pesmi peli še umetne in ameriške. Da so se šli msko pesem v nemščini, pa morda ob širini repertoarja le ne bi bilo treba. Vrhu tega takšna izvedba kratkoma-lo ne zveni dobro in avtentično, ampak posiljeno.
Posebne vrste cvet je radiški kvartet »V črnicah«. Nastal je pri šmarnicah, tem lepem majniškem opravilu v čast Mariji, vmes pa je seveda že presegel ozek namenski in tudi krajevni okvir in lepo bi bilo, če bi mlade radiške glasove drugje še slišali.
Žitrajski vigredni koncert, ki je kot običajno bil zelo dobro obiskan, je zaključil dobrolski Samostanski odmev, skupina mladih trobentačev pod vodstvom župnika Janeza Tratarja.
Med posameznimi točkami je povezovala Leni Petek. Po prireditvi je sledilo družabno srečanje, ki je v okolišu Trte vselej zelo prijetno.
Harmonija, zlita v skupno pesem
Tf nan slovenski pregovor pra-/Lvi, da ima vsaka vas svoj glas. To pregovorno resnico je SPD »Borovlje« že pred leti izbralo za geslo koncerta v mesecu maju, ki je, kot vemo, prepoln prijetnih občutkov, naravnih lepot ter čudes.
V petek, 10. maja zvečer, so Borovljanci pod tem geslom spet vabili na koncert pri Cingelcu na Trati. Po stari šegi so povabili goste iz sosednjih vasi in iz Tržiča, da bi sodelovali na tem srečanju pevcev in godcev. Vabilo ni bilo zaman. Poleg obeh društvenih grupacij, to je Komornega zbora SPD »Borovlje« in bratov Roman in Manuel Oraže so nastopili še Kvartet iz Šmar-jete. Mešani pevski zbor Sele in Kvintet iz Loma pri Tržiču.
Po pozdravnih besedah predsednika Melhijorja Verdela, ki
je na predvečer materinskega dneva zaželel prav posebno dobrodošlico navzočim materam, je sledil pevski pozdrav Komornega zbora SPD »Borovlje« pod vodstvom Romana Verdela. Domači pevci so za ta večer izbrali pester pušeljč narodnih, ponarodelih in umetnih pesmi ter ga z ubranim petjem podarili občinstvu. Navzoči pa so marsikaj zvedeli tudi o zgodovini Cingelca.
Iz sosednje Šmarjete v Rožu je prišel mešani kvartet, ki že dolgo sodi med krajevne nosilce pevske tradicije in rad ter uspešno nastopa v Borovljah.
Velik godčevski obet za prihodnost sta Oražetova fanta Roman in Manuel iz Borovelj. Dijaka slovenske glasbene šole, eden na harmoniki, drugi na klarinetu, sta med posameznimi
zbori korajžno in živahno urezala polke in valčke, da so navzoče kar zasrbele pete. Pa tudi sicer nista nič kaj strahopetno sramežljiva.
S kulturnim utripom v občini Tržič povezujejo SPD »Borovlje« zelo tesni in redni stiki. Zato je bilo jasno, da bo na koncertu sodeloval kvintet iz Loma, ki ni bil prvič gost na senčni strani Alp. Korajžni lomški pevci so prinesli prisrč-
ne pevske pozdrave rojakov v Sloveniji. Zadnji v nizu zborov je bil mešani zbor iz Sel, ki ga vodi Roman Verdel. Selanom se je poznalo, da so dobro vpeti, saj te dni, prav pri Cingelcu, zaključujejo snemanje lastne zgoščenke. Bivši zmagovalec koroškega zborovskega natečaja v Trgu je izvajal zahtevno literaturo, posebej pa so se odlikovali številni solisti.
Letos se spominjamo 100-letnice rojstva pesnice in vzgojiteljice Milke Hartmanove. Mešana zbora sta skupno pela eno Milkino, za konec pa so vsi pevci z dvorano vred in ob instrumentalni spremljavi zapeli še eno ljudsko pesem.
V Borovaljah pa se že pripravljajo na naslednji koncert. 21. junija bo pri Cingelcu že tradicionalno petje pod lipo. Nanj smo vsi prisrčno vabljeni.
fr,-
Za konec je donela pesem z odra in iz dvorane.
PRIREDITVE
ČETRTEK, 16. 5._______________
CELOVEC, slovenska gimnazija
19.00	Redni občni zbor združenja staršev
PETEK, 17. 5._________________
CELOVEC, javna LŠ, v telovadnici
10.00	Jubilejna proslava ob 10-letnici javne dojezične šole
ŠENTJANŽ, k & k - SPZ
20.00	Odprtje razstave »Moč šibkih«. Vloga žensk v času kmečkega gospodarjenja na primeru Šentjanža in Šentjanških Rut. Avtorica: Irena Destovnik. Glasbeni okvir: Alenka Vidrih; razstava odprta do 28. 7.
PLIBERK, Kavarna Pazzo 20.00 Odprtje razstave Hermana Germa »Barvni zvoki«
SOBOTA, 18. 5.________________
ŽITARA VAS, Kumst 20.00 Rock3. Koncert s skupinami Sound of colours, Snifferson Familiy in Bališ
OBIRSKO, pri Kovaču
20.30	Vigredni ples. Zabava vas ansambel Rosa
PONEDELJEK, 20. 5.____________
ŽELEZNA KAPLA, pred zadrugo -SPD Zarja in SPD Celovec 8.00 Romanje k Sv. duhu nad Solčavo. Ob 11. uri sv. maša
SELE, farni dom - KPD Planina
18.30	Mladinska igra »Žogica Nogica«. Nastopa mladinska gledališka skupina KPD Planina
TOREK, 21. 5.__________________
CELOVEC, Musilova hiša - SPZ, Založba Drava
19.30	Predstavitev knjige Jožeta Blajsa »Na konici jezika«
(roman)
SREDA, 22. 5.__________________
TINJE, v domu Sodalitas 19.30 Minderheitenschutz und
Staatsvertrag - predava univ. prof. dr. Karl Stuhlpfarrer
ŠENTJANŽ, k & k
20.00 Gledališki abonma »Zgodba o uspehu« (D. Marqulies). Gostuje Mestno gledališče ljubljansko
ČETRTEK, 23. 5.________________
ŠENTJANŽ, k & k 20.00 Predavanje »Deportacija
koroških Slovencev«. Predavata: dr. Folti Sima in mag. Brigitte Entner
PRAZNUJEJO! Milan Rasinger z Bistrice pri Šentjakobu - 25. rojstni dan; Marija Koletnik iz Pliberka - rojstni dan; Rozi (iolavčnik iz Sinče vasi - rojstni dan; Joži Tazol z Brega pri Miklavčevem - rojstni dan; Mara Miro iz Celovca - rojstni dan; Janez Čepin iz Pod-gore - rojstni dan; Marija Jenič z Letine - rojstni dan; Alojz Vavti z Repelj - 70. rojstni dan; Zofka Sturm iz Mokrij -rojstni dan; Janez Hobel iz Nagelč - 70. rojstni dan; Anton Okorn iz Vinogradov pri Žitari vasi - 80. rojstni dan; Bernhard Mikusch iz Goselne vasi - rojstni dan; Pavla Wrölich z Dobrove - rojstni dan; Herman Stantschar z Bistrice -55. rojstni dan; Marko Trampusch z
PETEK, 24. 5.__________________
CELOVEC, v Mohorjevi ljudski šoli
20.00	Noche latina; igra Carlos Arriagada
PLIBERK, Gostilna Dom
20.00	Dalmatinski večer. Vrhunska glasba in dalmatinske kulinarične špecialitete.
SOBOTA, 25. 5._________________
BILČ0VS, ljudska šola - SPD Bilka
20.00	90. obletnica SPD Bilka v Bilčovsu
NEDELJA, 26. 5.________________
Bleiberg Kreuth/Rute, SPD Dobrač
8.00	5. spominski pohod na Dobrač ob 9-letnici smrti planinca Marjana Tschertoua
ČEPIČE PRI GLOBASNICI, gostišče Juena - SPD Edinost Šteben
14.00	Tekma koscev. Sodelujejo: MePZ iz Pragerskega, MoPZ Franc Leder Lesičjak, domači ansambel in instumentalna skupina iz Pragerskega
ŠENTILJ, Marijina cerkev na Humcu - Šentiljski cerkveni pevci, Vaščani pojo
19.00	Šmarnice s petimi litanijami in koncert Marijinih pesmi
PLIBERK, v Kulturnem domu -MePZ Podjuna
20.00	Koncert »Tam, kjer Peca riše sence«. Sodelujejo: MePZ Podjuna, Mlada Podjuna, Ansambel Korenika
TOREK, 28. 5.__________________
TINJE, v domu Sodalitas
19.30	»Koroški rožni venec« s pesnikom Andrejem Kokotom
ČETRTEK, 30. 5.________________
ŠENTJAKOB, farna cerkev - SPD Rož, SKD Jepa-Baško jezero
14.30	Koncert. Nastopa vokalni ansambel Voskresenije iz St. Petersburga; vodi: Jurij Maruk
PETEK, 31. 5.__________________
D0BRLA VAS, farna cerkev -K KZ, SPD Srce
19.30	Koncert. Nastopa vokalni ansambel Voskresenije iz St.
______Petersburga; vodi: Jurij Maruk
Doba - rojstni dan; Mihi Seher iz Velin-je vasi - rojstni dan; dr. Draga Smolle z Bistrice v Rožu - rojstni dan; Nataša Hobel iz Nagelč - rojstni dan; Carmen Malle iz Šmarjete v Rožu - 30. rojstni dan; člani društva upokojencev v Selah: Franci Stern, Kristijan Leo, Primi Mlečnik in Hanzi Korenjak - rojstne dneve; Malči Valeško iz Drveše vasi -40. rojstni dan; Martina Traunik iz Malčap - rojstni dan; Izidor Oraže z Obirskega - rojstni dan; Eric Kumer z Blata - rojstni dan; dr. Zdravko Inzko iz Sveč - rojstni dan; Hanzej Mlinar iz Škocijana - rojstni dan; Jože Jenschatz iz Gradca - rojstni dan; Slavi Karničar z Obirskega - rojstni dan;
Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu!
SOBOTA, 1. 6._________________
TINJE, v domu Sodalitas
20.00	Odprtje razstave »Lepota Koroške - kozolci in znamenja«; razstavlja Peter Pokorn iz Škofje Loke
NEDELJA, 2. 6.________________
SELE, farni dom - KPD Planina
14.30	Slavnostna prireditev ob 100-letnici društvenega kulturnega delovanja v Selah
BOŽJI GROB, romaska cerkev -K KZ, KP Pliberk
19.30	Koncert. Nastopa vokalni ansambel Voskresenije iz St. Petersburga; vodi: Jurij Maruk
ČETRTEK, 6. 6.________________
DUNAJ, Slovenski kulturni center, Albertg. 48 (Korotan)
19.30	Odprtje razstave del Bojana Kova
TINJE, v domu Sodalitas
19.30	Podijska diskusija »Die
Regelung der zweisprachigen Topographie bei unseren Nachbarn«; diskutirajo mag.
Rudi Vouk, Roberto Batelli, dr. Damijan Trpin, dr. Karl Zeller, mag. Zlatka Gieler
SOBOTA, 8. 6._________________
PLIBERK, kulturni dom
20.00	Osrednja proslava ob 100-let-nici Milke Hartmann »Beseda materina, ti tisočletni slavni spev«. Sodelujejo: igralci in društva iz Pliberka in okolice; scenarij in režija: mag. Eva-Marija Verhnjak-Pikalo
PETEK, 14. 6._________________
TINJE, v domu Sodalitas
19.30	Odprtje razstave »Ptice - sanje mojega življenja«; umetnika Toni Blatnik-Blaton iz Žalca
SOBOTA, 13. 7.________________
ŽELEZNA KAPLA, občinsko kopališče - SPD Zarja
20.00	Poletna noč
Vaš partner zn transport r turizem
-tZ/, 'Jafa
KKSSÄ	DOBRI A VAS
VABI
NA PETDNEVNO POTOVANJE
v Pariz
od 4. do 8. junija 2002
Organizacija, prijave: Milka Kokot, Celovec, tel. 0463 / 51 43 00-40.
Slovenski vestnik - usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
tel. 0463/514300 0 » faks-71 e-mail: sonja.wakounig@slo.at
UREDNICA
Sonja Wakounig ..............................(-50)
Tajništvo.......................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba ..............Milka Kokot (-40)
Prireditve .................Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
----------------------- VSI--------------------------
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299
ČE 16. 5. | 18.10 Rož - Podjuna - Zilja
PE 17. 5.1 18.10 Utrip kulture__________
SO 18. 5. | 18.10 Od pesmi do pesmi - ...
NE 19. 5. | 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Praznična________
PO 20. 5. | 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Glasbena_________
TO 21. 5. | 18.10 Otroški spored________
SR 22. 5. | 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored____________________
DOBER DAN, KOROŠKA
FE 19.5.11330ORF 2 «»Ziljski žegen«: Učenci in učenke ljudske šole Straja vas predstavljajo star ziljski običaj. «Koroška turistična karta »Kärnten Power Card« na svojevrsten način združuje obisk znamenitih turističnih ciljev dežele in doživetje ob nakupovanju. «»Na konici jezika«: Prvi roman Jožeta Blajsa je zgodba o iskanju znanke iz mladosti, ki se konča s kriminalom. »»Samo ljubezen« obljubljajo v naslovu: »Sestre« pa so pred evropskim popevkarskim festivalom poskrbele tudi že za »vroče« razprave. »»Ko zarja zlati nam gore«: Marijino pesem bo za binkoštni praznik zapel Moški cerkveni zbor Loče,
PO 20. 5.14.40 ORF 2 15.55 TV SL01 (Pon.)
RADIO DVA - 105,5
DNEVNI SPORED OD PONEDELJKA DO PETKA:
6.00	Dobro jutro 9.00 Sol in poper 12.07 Žurnal, nato glasba 3 krat 3 13.00 Klub Radio dva 15.00 Lepa ura 17.17 Žurnal 17.30 Naša pesem_________________
SO I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Otroški vrtiljak 9.00 Sobotno dopoldne 12.00 Glasbena 3 krat 3 13.00 Evropa v enem tednu 13.23 Glasba 14.00 Slovenske po-pevke 15.00 Farant______________________
NE I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Zajtrk s profilom 10.00 Zimzelene melodije 10.30 Svetopisemske zgodbe 11.00 Iz zlate dvorane 12.00 Glasbena 3 krat 3 13.00 Radio dva v zrcalu 15.30 Narodnozabavna in zborovska glasba 16.00 Vikend________
RADIO AGORA 105,5
Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at
Dnevno po programu do 6. ure Glasba -jazz/worid 5.45 Na današnji dan_________
PE 17.5. | 19.00 Zrcalo kulture 23.00 Rdeči Boogie glasbeni magazin s koncertnimi termini in drugimi glasbenimi poro-čili 24.00 Soundtrack Tokrat: Sphere
SO 18.5.118.00 Campus Radio Delo univerze predstavljeno širši javnosti 23.00 Siesta Oddaja kabareta, zabave in nonsensa_____
NE 19.5. | 21.00 Nedelja drugače Esma Redžepova, kraljica romske glasbe 22.00 For those about to Rock Vse to, kar drugi nikoli ne bi vrteli_____________________
PO 20.5. | 18.00 Zdrava ura dr. Franz Inzko 23.00 Context XXI Različna stališča, teoretične nasprotujoče si premise kritike in protislovne ocene političnih dogajanj 24.00 Forum univ. prof. dr. Karl Stuhlpfarrer ___________________________
TO 21.5.119.00 V pogovoru Andrej Wakounig in Anke Sporendong 21.00 Noche Latina s Carlosom Arriagado 23.00 Vešča Glas-ba vseh stilističnih in zemljepisnih smeri
SR 22.5.1 19.00 Literarna kavarna Literatura iz Trsta 20.06 Voz Latina Glasba in informacije iz Latinske Amerike 21.00 Ruff Radio
ČE 23.5.1 19.00 Po Koroškem Delo v integracijskih razredih (pon. 24.5. ob 1.00) 22.00 Izven Zakona Lovin Spoonful_______
Rlismo mogli verjeti. Kot IM strela nas je zadela vest, da je minulo soboto v celovški bolnišnici veliko prezgodaj preminil eden najbolj znanih kulturnih delavcev med koroškimi Slovenci, igralec, pevec, predsednik domačega društva, odbornik Slovenske prosvetne zveze, mož in oče Miha Kap.
Miha Kap, kmet na Zgornjih Žamanjah ob Zablatniškem jezeru, je tako rekoč vse življenje posvečal kulturnemu delu. Zato je bilo nekako logično, da je bil tudi predsednik Slovenskega prosvetnega društva »Vinko Poljanec« v Škocijanu, Miha je bil dolgoletni odbornik Upravnega odbora Slovenske prosvetne zveze, pel je v domačem pevskem zboru, najraje pa je sodeloval pri gledaliških uprizoritvah in pri najboljši volji ne moremo našteti vseh odličnih vlog, ki jih je ustvaril. Za svoje gledališko delovanje je prejel tudi najvišjo nagrado republike Slovenije, ki jo lahko amater dobi na gledališkem področju: nagrado Staneta Severja, poimenovano po velikanu slovenske gledališke umetnosti.
ZGORNJE ŽAMANJE
Umrl je Miha Kap
Miha, ostal nam boš v spominu kot trda kmečka korenina Karničar, ki si jo ustvaril v Prežihovih Samorastnikih ob koncu sedemdesetih let. kot nepozabni, pravični in pošteni Matija Gubec v Bratkovi Veliki Puntariji, kot vdani Davorin v Miklovi Zali. Nepozabne
vloge v »Buge waz primi« v Borovljah, v dramatizaciji Prežihove »Požganice« v Spodnjih Vinarah, v Grumovi »Veleji« v Sentprimožu, v Cankarjevih Hlapcih Gledališča ob Dravi, v Linhartovem Matičku in še in še. Bilo jih je dolga vrsta.
Nikoli te ne bomo pozabili kot velikega šaljivca, ki je z izredno bistroumnostjo znal vedno zadeti v jedro stvari. Ne bomo te pozabili kot dobrega človeka, ki je nesebično, samoumevno priskočil na pomoč, ko je bilo treba. Ne bomo te pozabili kot razgledanega samouka, ki je svojo dušo in srce posvetil naj lepšemu biseru slovenskega naroda: Prešernovim poezijam.
In tvoji rojaki te ne bomo pozabili kot ponosnega, zavednega koroškega Slovenca, ki je žrtvoval nešteto ur in dnevov v hotenju, da se ohrani ta njegov ljubljeni jezik tu na Koroškem, jezik v plemeniti, čisti obliki, pa naj bo to narečje ali zborni jezik. Malokdo gaje cenil tako kot Miha Kap.
Sočustvujemo z ženo Marijo in z otroki Borisom, Mihom in Sonjo ter vnukoma!
PROJEKT »LEPA PUŠČA, SCHÖNE ÖDE, BELLA BRULLA»
Prekomejna morbidna lepota razpada
I INIKUM, od uradne vJ Koroške nič kaj porajtani kulturni center celovške univerze, spet zbuja pozornost in zanimanje. Skupaj s partnerji iz Koroške, Slovenije in Furlani-je-Julijske krajine ter s podporo Evropske unije in zveznega ministrstva za umetnost je postavil na noge prekomejni projekt »LEPA PUŠČA, SCHÖNE ÖDE, BELLA BRULLA«.
Vsa vsebinska razsežnost estetsko dovršenega naslova projekta se skriva za podnaslovom »Biotopi lepega v pokrajini propada«.
Unikum namreč pripravlja razstavo o umiranju in propadanju treh nekdanjih industrijskih krajev ob vznožju in v osrčju Karavank. Te kraje, Bistrico v Rožu, Jesenice in pa Rajbelj, je nekoč povezovala skupna okronana država. Najpomembnejša vez pa je bila njihova skupna industrijska zgodovina in pa usoda postindustrijskega razpada in propada.
Projekt je naslovljen troje-zično, slovensko, nemško in italijansko. Tudi s tem unikovci izpovedujejo, da usode in razvoji po svoji logiki presegajo jezikovne, kulturne in državne meje, predvsem pa se požvižgajo na počutje in potrebe ljudi. Vse tri regije, Rož, Kanalska dolina in zgornjesavski rajon okoli Jesenic, se od propada železarske industrije niso opomogli. Kot rebra v zrak in nebo štrleče stavbe, železniške proge, ki so podobne mrtvim kačam, in kupi jalovine spominjajo na nekdaj cvetoča mesta in vasi.
V trojezični zgibanki je Unikum zapisal: »Trije nekoč pomembnim kraji v obmejnem trikotu Avstrije, Slovenije in Italije stojijo v središču trilate-ralnega umetniškega projekta: koroška tržna občina Bistrica v Rožu, slovensko industrijsko mesto Jesenice in furlanska rudniška naselbnina Rajbelj«.
O namenu projekta pa je zapisano: »S tem projektom bi radi razkrili skrite čare teh na videz »grdih« krajev in obiskovalcem odprli nova polja zaznavanja«.
Pri projektu poleg omenjenih občin sodelujejo še Slovenska rosvetna zveza, k & k center v entjanžu, Slovensko kulturno središče »Planika« v Ukvah in pa Zgornjesavski muzej na Jesenicah. Ravnateljica muzeja Nataša Kokošinek je na predstavitvi projekta omenila tesno sodelovanje s k & k centrom (na primer razstava o jeseniških plavžih), posebej pa je naglasila skupno skrb za ohranitev kulturne dediščine, kamor sodi tudi industrijska zgodovina krajev.
Rudi Bartaloth, predsednik SKS »Planika» je poudaril potrebo po sodelovanju, ker »danes imamo vsi podobne probleme, ki jih bomo le vzajemno zmogli pametno rešiti«.
Projekt »Lepa pušča, Schöne Öde, Bella brulla« bo trajal eno leto, od junija 2002 do maja 2003. Razdeljen je na šest stopenj: Prihod (8. 6. 2002), Decay & Readymade (junija 'n julija 2002), Muzej (septembra 2002), Lepo govoriti (oktobra 2002), Ni umetnost ne (aprila in maja 2(X)3) in Razvodje (maja 2(X)3).
Prva stopnja PRIHOD je na vrsti v soboto, 8. junija 2002. To je celodnevni »pohodniški Roadmovie« v dvanajstih prizorih v pokrajini med Beljakom, Jesenicami in Trbižem. Glavna oseba je pokrajina sama. To bo vizualno akustično potovanje, polno poezije, melanholije in tankočutnih šal. Pričelo se bo v soboto, 8. junija 2002, ob 9. uri na zahodnem kolodvoru v Beljaku in bo trajalo do večera.
Kdor se potovanja želi udeležiti, naj se prijavi pri Emilu Krištofu ali Gerhardu Pilgramu na naslov: www.unikum.ac.at.
Pristojbina je 30 evrov. Potrebni so dobra pohodniška oprema, potni list, nahrbtnik in pitna voda ter kondicija. Za otroke pod 12 let PRIHOD ni primeren. Franc Wakounig
Slovenska študijska knjižnica
v Celovcu
obvešča
mentorje, bralke in bralce, da bo branje za bralno značko potekalo še do 7. junija.
Letošnja zaključna slavnostna prireditev bo predvidoma v sredo, 12. junija 2002, ob 18. uri v Mladinskem domu v Celovcu
Vsi prisrčno vabljeni!
Naznanjamo smrt našega očeta
Miha Kapa
Zapustil nas je 11. maja 2002 v 68. letu starosti. Rajnega smo položili v sredo, 15, maja, ob 18. uri na mrliški oder v mrliški veži v Škocijanu.
Pogreb bo v četrtek, 16. maja 2002, ob 15. uri izpred mrliške veže v Škocijanu.
Žamanje, dne 11. maja 2002 V globoki žalosti: žena in otroci ter vnuka v imenu vseh sorodnikov
Namesto cvetja prosimo za podporo otroškemu vrtcu v Šentprimožu, Posojilnica-Bank Podjuna, BLZ 39104, Kto. št. 4110219
Koroška dijaška zveza za vidno dvojezičnost!
rv iskusije o dvojezičnih topoli grafskih napisih so privedle Koroško dijačko zvezo do tega, da organizira akcijo o dvojezični Koroški.
Zato so mladi dali tiskati majice z napisi »Kamten/Koroška«, ki opozarjajo javnost, da živita na Koroškem dve narodni skupnosti. Predvsem pa je akcija namenjena tudi nemško govorečim mladim, kajti z njimi vidijo mladi KDZ-jevci možnost odvračanja od politike predsodkov. Če uspe, da se mladi priznavajo k dvojezičnosti in se s tem priznavajo k nemški in slovenski Koroški, bo mogoče živeti v miru. Poleg majic so tiskane še nalepke in letaki, ki informirajo o tem, zakaj se koroški Slovenci borimo za svoje pravice in na
kratko je opisana zgodovina boja za dvojezične napise.
Akcija opozarja tudi, da mladi Slovenci na Koroškem ne spijo! Tudi oni se zavedajo položaja slovenske narodne skupnosti in se prav tako zavzemajo za njene pravice.
Majice (velikosti S, M, L, XL) stanejo 10,00 evrov in naročite jih lahko pod: kaerntenkoro-ska@gmx.at ali pa kličite 0676/7318540 - Matej Merkač.
RAVNE NA KOROŠKEM
Predavanje o dialektih Roža
1 / Koroškem muzeju Ravne na V Koroškem nadaljujejo s ciklusom predavanj iz kulturne dediščine, z naslovom »starožit-ja«, saj menijo, da tudi iz starega lahko vzklije novo žito. Nedavno je gostovala etnologinja in slavistka dr. Herta Maurer-Lau-segger, zaposlena pri Slavističnem inštitutu na celovški univerzi. Med drugim se ukvarja z narečji na južnem Koroškem in beleži pogovore ter kmečka in obrtna opravila. Nastajajo dokumentarna gradiva, ki bodo ohranila kulturno in zgodovinsko dediščino še zanamcem. Sicer pa strokovnjakinja sodeluje z raznimi univerzami po Evropi, tudi z mariborsko. Pot jo je zanesla še na Japonsko.
Tokrat je predstavila Rožance iz Slovenjega Plajberka pri Ljubelju. V tej idilični vasi prebiva in se tja vrača le še okrog 350 ljudi. Veliko pove podatek, daje nekdaj tam obiskovalo šolo dobrih sto otrok, sedaj le še trinajst! Vse manj je stikov med ljudmi na deželi, zato tudi narečni slovenski jezik slabi. Občinstvo si je ogledalo video projekcijo dokumentarnega gradiva o peki
kruha v črni kuhinji, ki je tam ponekod še v uporabi, ter poslušali »plajberški« pogovorni jezik gospodinje. Resnici na ljubo, kar precej staroizrazja ni bilo (lahko) razumljivega. Številne narečne izraze, ki izvirajo iz kmečkega življenjskega okolja, pa je gostja sama pripovedovala. Kot zanimivost - največ sopomenk je imela beseda plevel.
V nadaljevanju je bil predstavljen »Rožanski narečni besednjak« iz leta 1957, delo Josipa Šašlja, po rodu iz Slovenjega Plajberka. Potrebna bo še dialektološka obdelava s strani dr. Lauseggerjeve, ki ji ob obilici dela že primanjkuje časa. Za nameček je predavateljica prebirala še (humorne) narečne tekste koroškega bukovnika Andreja Šusterja Drabosnjaka, ki je živel ob Vrbskem jezeru; zapisoval je narečna besedila, predvsem ljudske pesmi, jih sam pisal in izdajal v rokopisni obliki.
Na vprašanje poslušalca o prihodnosti slovenskega jezika v EU je predavateljica med drugim menila, da so dandanes jeziki in narečja malih narodov tam cenjeni; ob vstopu Slovenije pa naj bi bilo slovenščini na avstrijskem Koroškem bolje. Njena želja je, da bi se rojaki v večjem številu odločali za študij slavistike in tako dvigali raven jezika.	S. Š.
KOROŠKA LIGA
Mojstrska krona je že zelo blizu
KI ogometno prvenstvo v IM koroški ligi je več ali manj že odločeno. Tri kroge pred zaključkom prvenstva vodi SAK s šestimi točkami (53) prednosti pred rivalom iz Šent-andraža (47).
Nedeljsko tekmo na domačih tleh proti neporaženi eki-
pi St. Michael iz Labotske doline, so atletiki gladko dobili z 4:0 (1:0). Roman Oraže je že v
3.	minuti s silovitim strelom poskrbel za vodstvo, nekaj minut kasneje pa je Jani Pate s krasnim prostim strelom poslal žogo v prečko! Gostje pa se niso ustrašili in s požrtvovalno
Ekscelentni tehnik in dvakratni strelec golov Mathias Zimmerling fo» swwi
in domiselno igro so si priigrali nekaj priložnosti, katere je odlični vratar Erih Oraže izničil. V zaključku pred golom so bili brez sreče. Domačini so bili v prvem polčasu dejansko v zadregi, trener Lojze Jagodič pa z igro nikakor ni bil zadovoljen.
Po pavzi je trajalo 20 minut, da je končno ekscelentni tehnik Mathias Zimmerling z lepo akcijo, preigral je obrambnega igralca in potem podal žogo čez golmana v dolgi kot. Za 3:0 je poskrbel Martin Bürger s presenetljivim strelom na gol, nekaj minut navrh pa je ponovno pokazal svoje sposobnosti M. Zimmerling, ki je hladnokrvno izrabil priložnost v malem kazenskem prostoru in povišal na 4:0.
Čez teden dni bo nastopil SAK v Borovljah proti tamkaj-šnemu ATUSu. Z zmago SAK bi bilo prvenstvo predčasno odločeno. Obeta se torej napeto srečanje.
Ostali rezultati:
Marija na Zilji-Šentandraž 0:2, Magdalen-Trg 2:1, Welze-negg-ATUS Borovlje 1 : 0, Wietersdorf-Nußdorf 4 : 1, Landskron-Lendorf 1 : 1, Trei-bach-Breže 2:1
M. Š.
NIŽJI RAZREDI
Podliga zahod
DSG Borovlje tik za prvim
Za en dan so Borovljani v skupini prevzeli vodstvo z zmago na domačih tleh proti Šmohorju s 3:0. Toda vodeči Fellach (44 točk) je doma prepričljivo ugnal Gmünd z 4:1 in je sedaj samo še eno točko pred Borovljani (43). Obeta se torej napet razplet v borbi za mojstrski naslov,
1.	Fellach	23	13	5	5	45:25	44
2.	DSG Borovlje	23	13	4	6	34:19	43
S. Gmünd	23	12	3	8	31:19	39
4.Sachsenburg	22	II	5	6	37:27	38
5.	Matrei	22	10	7	5	29:19	37
6.	Draulal	22	9	5	8	35:33	32
7.	Mölltal	23	8	7	8	23:22	31
8.	Šmohor	23	8	5	10	26:29	29
9.	Möllbrücke	22	9	2	II	26:32	29
10.	Admira	23	8	3	12	31:37	27
11.	Baškojezero	23	7	6	10	31:39	27
12.	Radenthein	23	7	5	II	20:22	26
13.	SV Lienz	22	3	15	4	20:23	24
14.O.Drauburg	22	3	2	17	15:57	II
Podliga vzhod
Kot kaže so Bilčovščani pozabili, kako se zmaga. Že tri tekme zapored jim ni uspelo točkovati. Preteklo soboto so izgubili na tujem proti ATSV Wolfsberg tesno z 2:3. Z 29 točkami so na solidnem 8. mestu. Vodi Metnitztal, ki je premagal Launsdorf z 4:1, Podkr-nos je visoko podlegel proti ASV z 0:5 in se še nahaja v iz-padni nevarnosti. Žrclec je zadnjega na lestvici, Klopinj, namazal z 9: l. Tudi v tem razredu
bo razplet še napet. ASV je z 51 točkami na drugem mestu.
1.	Metnitztal	23	18	1	4	61:19	55
2.	ASV	23	16	3	4	62:22	51
3.	Zrelec	23	15	4	4	60:24	49
4.	Wolfsberg	23	12	6	5	35:28	42
5.	Liebenfels	23	10	7	6	37:15	37
6.	Grebinj	23	11	4	8	43:36	37
7.	Mostič	23	9	6	8	38:34	33
8.	Bilčovs	23	7	8	8	31:30	29
9.	Velikovec	23	8	3	12	46:46	27
10 Launsdorf	23	6	5	12	33:35	23
11. St. Margar	23	6	5	12	27:49	23
tt.Podkrnos	23	5	4	14	26:57	19
13 Ruda	23	3	6	14	21:63	15
14.	Klopinj	23	3	2	18	18:60	II
Adi Blažej (Šmihel) je v dvobojih zelo močen	Foto: Štukelj
I. razrerd D
Šmihelčani so z zmago na tujem proti Metlovi z 3:0 spel prišli korak bliže, da si osvojijo mojstrski naslov v tem razredu. Sotekmec Bad St. Leonhard je gladko premagal Železno Kaplo z 3:0 in je šest točk za vodečim Šmihelom (53).Tudi Globasnica je spet zabeležila
poln uspeh	-3:2 proti zadnje-
mu na lestvici, ekipi iz Pokrč. Labot in Žitara vas sta igrala	
neodločeno 0:0.	
1. Šmihel	23 17	2	4 55:23 53
2. Stieonhard	23 14	5	4 47:25 47
3. St. Stefan	23 13	4	6 38:23 43
4. Mehova	23 9 8	6 38:25 35
5. Žitara vas	23 9	8	6 32:28 35
6. Vovbre	23 8 10	5 41:26 34
7. Rikarja vas	23 9	6	8 34:30 33
6. Labot	23 8	4 11 33:32 28
9. Globasnica	23 8	4 11 33:36 28
10. Šentpavel	23 8	4 11 30:36 28
II . Železna Kapla 23 7	6 10 28:38 27	
12. Eitvveg	23 7	4 12 23:40 25
13. Tinje	23 6	1 16 26:57 19
14. Pokrile	23 4	2 17 19:58 14
2. razred E	
V tem razredu je še vse odprto in kar nekaj ekip se bori za na-	
slov prvaka; vodeča Sinča vas (51) pa je na domačih tleh proti drugouvrščeni ekipi Šempeter	
na Vašinjah igrala le neodločeno 0:0. Selani so na tujem ugnali St. Margarethen z 2:0,	
Dobrla vas je premagala Galicijo s 3:0, Žvabek je slavil zmago	
proti VaŽenbcrku z 4:1, Djekše pa so visoko podlegle v Frant-schachu z 0:8.	
1. Sinča vas.	23 15 6 2 73:16 51
2.Šentpeter	23 16 3	4 56:27 51
S. Frantschach	23 14 5 4 42:16 47
4. M Rojach	23 14	4	5 74:33 46
5. DSG Sele	23 14 4	5 58:27 46
6. Dobita vas	23 13 4 6 47:25 43
7. žvabek	23 13 4 6 49:31 43
8. Galicija	23 5 6 12 30:44 21
9. Pliberk II	21 5 6 10 25:45 21
lO.Preitenegg	22 4	7 11 38:47 19
11 DjekSe	22 5 3 14 2460 18
12. Rerchenfets	23 4	5 14 19:55 17
IS, St Margar.	23 3 6 14 1760 15
U.Važenberk	23 1	3 19 18:83 6
	M. S.
Dob se je že okrepil
K/lesec dni po zaključku IVI odbojkarskega prvenstva in po odhodu kapetana Petra Goge je klubu uspelo pridobiti slovaškega legionarja Petra Jonaka, ki je v pretekli sezoni igral pri slovaškem vi-cemojstru Dubavi, proti kateremu so Dobljani nastopili v tekmovanju Interlige.
Drugi igralec Miha Kosel iz Slovenije pa je že vsem znan, ker je že eno sezono igral v Pliberku, prej pa je bil v dresu slovenskega prvaka Kamnik.
Peter Jonak bo ostal v Pliberku dve leti, zanj pa se je v prvi vrsti odločil trener Vladimir Pridal.
SLOVENIJA
EP v judu v Mariboru
Maribor bo od 16. do 19. maja gostitelj 51. evropskega prvenstva v judu, na katerem bo nastopilo rekordno število judoistk in judoistov iz 41 evropskih držav, prvič v zgodovini EP bo zaključni turnir potekal v posamični in ekipni konkurenci. Nastopila bo tudi 25-članska slovenska reprezentanca.	D. T.
Franc Wiegele st. odlikovan
Qretekli teden, 8. maja, je I trener zahomških lastovk in zavzeti odbornik ŠD Za-homc Franc Wiegele st. slovesno prejel v zrcalni dvorani deželne vlade odlikovanje z naslovom »Koroški lovor za prostovoljno dejavnost v zlatu z briljantom«. Podelitev odlikovanja je soglasno sklenila koroška deželna vlada.
K odlikovanju čestita tudi uredništvo SV
GIRO D' ITALIA
»Paco« je optimističen
Q retekli teden seje v Groningenu, na Nizozemskem pričela kla-i sična dirka Giro d' Italia, ki bo letos prvič vodila skozi nekatere evropske države. Naporno kolesarsko tekmovanje traja tri tedne, atleti pa bodo morali prevoziti nad 3.000 kilometrov, zaključna etapa pa bo 2. junija s ciljem v italijanski metropoli Milano.
Naš Peter »Paco« Wrolich iz Loč sodeluje prvič v svoji karieri s timom Gerolsteiner in je zelo optimističen. Mogoče mu uspe celo zmaga na kakšni etapi, to so upanja in sanje vsakega udeleženca na taki slavni krožni dirki.
Prvo etapo (215 km) je zmagal Italijan Mario Cipollini, odlično pa je odrezal Avstrijec Mathias Buxhofer, »Paco« pa si je pričakoval boljši rezultat. Na drugi etapi (Köln-Ans/Lüttich, 209 km) se je »Paco« za zmagovalcem Stefanom Garzeliijem (1TA) uvrstil z zaostankom + 1:14 min. na 87. mesto. Mathias Buxhofer in Georg Totschnig sta bila 34 (+25). V skupnem seštevku vodi po dveh etapah Italijan Garzelli (11:10:45), odlični osmi je Mathias Buxhofer (+34 sek.), Peter Wrolich pa je na 84. mestu (+2:28 min.) M. Š.
ŠAHOVSKI OREH Št. 199	Silvo Kovač
Rada - Kostal / Praga 1942
Črni lovec se je hrabro spustil v jemanje kmeta na polju b2, ne-meneč se za slabosti, ki so nastale na poševnici al - h8, saj se je nadejal možnosti vstopa črne dame v to območje. Beli, ki je na potezi, pa se odloči za kom-
binacijo in postavi črnega pred narešljive probleme. Pred vami je kratka, vendar jedrnata pot do zmage belega!
Rešitev štev. 198 Na koncu naloge smo omenili belo trdnjavo, ki s potezo 1 ,Tc 1! prihaja v odločilen razplet partije. Čmi je odigral L..Del:, imel pa je tudi druge možnosti: a) l...Tb3: 2.Tc6: Tb2+ 3.Ka3; b) l...Dd7 2.Sf6+! gft» 3.Db7: Db7: 4.Tc7+! Po odigrani potezi I...Dcl: pa sledi zmagovita kombinacija belega 2.Sfb+! gtb / 2...Kh8 3.Dg8 mat / 3.Db7:+ Kg8 4,Db8+ K17 5.Dc7+! in po zamen javi dam je čmi izgubljen!