Aktualno BF- Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Med 28. in 30. junijem 2001 je Biotehniška fakul- teta (Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ter Oddelek za lesarstvo) gostila preko 50 udeležencev srečanja evropske akcije COST El2, Urban Forests and Trees, iz 20 držav. Evropske akcije COST (COoperation in .Science and Iechnology) financira Evropska unija, namenjene pa so povezavi strokovnjakov iz številnih tehničnih področij , tudi gozdarstva. Tako se je razvila tudi evrop- ska akcija COST El2 Urban Forests and Trees Uunij 1997- junij 2002). Slovenija se je kot opazovalka ude- ležila prvega srečanja v Bruslju septembra 1997, s pod- pisom dne 22. l. 1998 pa je postala polnopravna čla­ nica. Slovenijo zastopamo v tej akciji dr. Brus in dr. Pirnat z Biotehniške fakultete, Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, ter dr. Oven z Biotehniške fakultete, z Oddelka za lesarstvo. Zanimanje za sodelo- vanje v tej akciji v Evropi narašča, trenutno je s podpi- som pristopilo k akcij i že 23 evropskih držav (Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Islandija, Italija, Madžarska, Nemčija, Nizozem- ska, Norveška, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slove- nija, Španija, Švedska, Švica, Turčija, Velika Britanija). Akcija COST El2 povezuje raziskovalce iz različnih evropskih držav ter tako pospešuje pretok znanja v zvezi z načrtovanjem, snovanjem in upravljanjem z mestnimi gozdovi in drevesi v Evropi. Na srečanju v Ljubljani, ki je bilo že deveto po vrsti, smo se posebej dotaknili mnogonamenskega gospo- darjenja z urbanimi gozdovi. To temo smo obravna- vali vsi uvodničarji, skušali pa jo bomo uveljaviti tudi v nastajajoči evropski knjigi o urbanem gozdarstvu. Svojevrstno piko na i našega srečanja je predstavljala strokovna ekskurzija, ki smo jo zasnovali kot potova- nje od ljubljanskega Golovca do osrčja Kočevske in jo izpeljali s pomočjo kolegov z Zavoda za gozdove Slovenije. Kočevska krajina vedno izjemno očara naše kolege, ki prihajajo s področij, kjer je okolje močno spremenjeno, nemajhen vtis pa zapusti tudi spozna- nje, kako blizu prestolnice je mogoče užiti tako bogate naravne danosti. S sodelovanjem v akciji COST E 12 želimo doseči in uveljaviti nova spoznanja v raziskovanju, poučevanju in vsakodnevnem delu na področju urbanega gozdar- stva in arboristike ter s tem prispevati k dvigu kako- vosti življenja tako v mestnem kot tudi v primestnem okolju. Janez Pirnat Iz domače in tuje prakse Prenova srednješolskih programov ' gozdarstvu Eva Č'EČ* UVODNE MISLI Prenova slovenskega šolstva je projekt Ministrstva za šolstvo in šport, ki je zajel najprej osnovnošolske programe, zatem gimnazijske programe, sledi pa jim prenova srednjega poklicnega in tehniškega šolstva. Pri prenovi poklicnega in tehniškega šolstva sodelu- jejo Ministrstvo za šolstvo in šport, Center za poklicno izobraževanje, Zavod RS za šolstvo in socialni par- tnerji: zbornice, združenja. V naslednjem prispevku želim predstaviti dosedanje delo pri prenovi srednje- šolskih programov v gozdarstvu. * E. Č. , prof, SGLŠ Postojna, Tržaška 36, 6230 Postojna, SLO GozdV 59 (2001) 4 2 ČEMU PRENOVA? Leta 1981 je slovensko srednje šolstvo pričelo izva- jati usmerjeno izobraževanje. Dijaki so izobraževanje zaključili brez mature. Tehniške šolstvo je doživelo razcvet. Skoraj vsi dijaki so imeli kadrovske štipendije, delovno prakso so opravljali v podje~ih. Po enotnem prvem letniku so dijaki glede na svoj učni uspeh v prvem letniku nadaljevali šolanje v poklicni ali v tehni- ški usmeritvi. Nezadovoljstvo univerze z diplomanti srednjih šol je privedlo do uvedbe zaključnega izpita in marsikje tudi do uvedbe višjih šol leta 1991 ter do vrnitve mature leta 1995. Družboslovne in naravoslovne šole so znova postale gimnazije. Te so tedaj na široko odprle svoja 209 ,. 1 1 l ~ - ~qče ·n tuje prakse vrata. Seveda so se lahko tudi tehniki pripravljali na maturo, le da so bili prikrajšani pri izbiri predmetov na maturi, saj so tehnične šole pripravljale dijake na maturo predvsem pri naravoslovnih predmetih (biolo- gija, kemija, fizika), Id so pa jih gimnazijci redkeje izbirali. V tehničnih šolah je zaključni izpit pomenil okrepitev splošnih predmetov, z uvedbo mature pa se je število ur splošnih predmetov znova povečalo (seveda na škodo števila ur strokovnih predmetov). Prestrukturiranje gospodarstva, uporaba novih teh- nologij in posledično težave z zaposlovanjem mladih so opravil i svoje. Spremenilo se je delovno področje tehničnil1 kadrov, tako da njihova v šoli pridobljena znanja niso več zadoščala za primerno zaposlovanje. Predvsem se je abiturientom zamerila slaba praktična usposobljenost, saj s prihodom inženitjev telmild niso več opravljali vodstvenih funkcij kot dotlej. V tehnične šole vpisana populacija ima v devetdesetih letih pov- prečno oceno za ena nižjo kot v osemdesetih letill. Našteti razlogi so utemeljevali prenovo izobraževal- nib programov. Naj naštejem strateške cilje prenove: - doseči bolj ustrezna razmerja med teoretičnim in pra- ktičnim vidikom poklicne usmerjenosti, - dograditi in posodobiti izobraževalne programe, - uveljaviti načelo pretežnega učnociljnega načrtova- nja v pripravi katalogov znanj in pri izvedbi učnega procesa. Dolgoročni cilji: - razviti poklicno izobraževanje, ki bo v skladu s pot- rebami sodobnega tehnološkega in socialnega raz- voja omogočalo kakovost izobraževanja in sposo- bnost globalnega razumevanja razmerij med tehno- loškim razvojem, razvojem dela, socialnim razvojem ter osebnostnim razvojem posameznika; - zagotoviti širšo poklicno oziroma strokovno izobra- zbo; - razviti povezanost in prepletanje izobraževanja in dela; - oblikovati ustrezno programsko ponudbo z dograje- vanjem celotne vertikale izobraževalnega sistema (od nižj ih, preko srednjih in višjih šol do univerze); - razviti sistem spodbujanja mladine in odraslih k poklicnem izobraževanju; - zagotoviti ustrezne programske rešitve za permanen- tno izobraževanje; - postaviti temelje za prehodnost med izobraževalnimi programi; - omogočiti samoizobraževanje za odrasle, ki bi si želeli pridobiti poklicno izobrazbo. 210 3 PRENOVAIZOBRAŽEVALNEGAPROGRAMA ZA GOZDARSKEGA TEHNIKA Prestrukturiranje gozdarstva in preoblikovanje goz- dnih gospodarstev v dve različn i sferi, javni zavod in izvajalsko podjetje, je vneslo v srednješolsko izobra- ževanje izjemno negotovost. V začetku devetdesetih let so se tako v program za gozdarske tehnike vpisovali predvsem dijaki, Id jim ni uspelo najti mesta na drugih šolah, in le malo je bilo takih, Id so se za izobraževanje odločili zaradi veselja do dela v gozdu. Zadnja štiri leta se je vpis polagoma normaliziral. Letno vpišemo en polnoštevilen oddelek gozdarskih tehnikov (najmanj 30 dijakov). Veseli smo, da se dijaki za šolanje odločajo že ob prvem vpisu, kar kaže na to, daje zanje srednje izobraževanje v gozdarstvu spet zanimivo. Razvoj tehnologije, Id se uporablja pri delu v gozdu, ter novi vidiki gojen ja in varstva gozdov so narekovali spremembo izobraževalnega programa za gozdarskega tehnika. Konstanten vpis v zadnj ih letih je bi l prav posebna spodbuda za začetek prenove. V šolskem letu 1998/99 je bila v Sloveniji izvedena raziskava o ustreznosti znanj, ki jih diplomanti sred- njih šol potrebujejo, ko iščejo zaposlitev. Raziskavo je koordiniralo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, financiral pa FAO. Zajela je diplomante zadnjih petih let, dijake zaključnih letnikov in učitelje, ki poučujejo na poklicnih in tehničnil1 šolah kmetijske, vrtnarske, veterinarske, živilske in gozdarske stroke. Raziskovalci so svoje delo opravili do marca leta J 999. Posebej temeljito so obdelali kmetijsko in živi lsko stroko. Na predstavitvi rezultatov raziskave se je poja- vi la celo ideja o združevanju izobraževalnih progra- mov za kmetijskega in gozdarskega tehnika. Gozdarski tehnik bi tako postal tisti kmetijski tehnik, ki bi si v četrtem letniku izbral strokovne gozdarske predmete (seveda z omejenim številom ur). Prenova izobraževalnega programa za gozdarskega tehnika je stekla oktobra leta 1998. Delo je koordiniral sektor za gozdarstvo na Ministrstvu za kmetijstvo, goz- darstvo in prehrano. Najprej je bilo potrebno pripraviti novo nomenklaturo poklica. Ob sodelovanju MKGP, Zavoda za gozdove, Gospodarske zbornice Slovenije in Združenja za gozdarstvo se je oblikovala njena končna podoba. Učiteljem, ki poučujejo na SGLŠ Postojna, so pri- skočili na pomoč nekateri nekdanji učitelji na gozdarski šoli, predstavniki GG Postojna, Zavoda za gozdove in g. Pavel Kumer, ki ga je za sodelovanje pri pre- novi pooblastilo Združenje za gozdarstvo. Poleg zgoraj omenjenih ciljev so si zastavili še naslednje cilje: GozdV 59 (2001) 4 Iz domače in tuje ~r'"' - v program jasneje vplesti skrb za okolje - varstveno usmerjanje bodočih gozdarjev, - oblikovati tak strokovni predmet, ki bi že v prvem letniku pritegnil dijake (doslej je edini strokovni pred- met v prvem letniku začenjal z lastnostmi in napa- kami lesa ter s spoznavanjem ročnega orodja), - vrniti vaje strokovnim predmetom (v devetdesetih letih so se namreč vse vaje izvajale v okviru prak- tičnega pouka, ki ga je praviloma poučeval učitelj praktičnega pouka). Za pomoč pri prenovi smo se zgledovali po pred- metnikih avstrijske (Gainfam) in čeških gozdarskih tehniških šol (Hranice in Trutnov). Delo je v sodelo- vanju s svetovalcem na Centru za poklicno izobraže- vanje koordiniral vodja študijske skupine za gozdar- stvo. Skupina je v nekaj mesecih pripravila predmetnik, korelacij ske tabele in kataloge znanj . Prva obravnava na strokovnem svetu za poklicno izobraževanje marca 1999 pa je postregla z nekaj bistveni mi spremembami začrtanega dela. Po dodatnem usklajevanju in prepričevanju pred- vsem predstavnika Ministrstva za šolstvo in šport je strokovni svet za poklicno in tehnično izobraževanje 1 O. junija 1999 potrdil pripravljeni program. Po novem tako gozdarske tehnike izobražujemo že od šolskega leta 1999/2000. Prva štiri leta bo nad prenovljenim programom bdela evalvacijska komisija, ki bo v praksi preverjala ustreznost sprejetega izobraževalnega pro- grama in doseganje zastavljenih ciljev. Do šolskega leta 1957/58 je bil program petleten. Reforma leta 1961/62 je pomenila prehod na štiriletno izobraževanje. Leta !980/81 je bila reforma usmerje- nega izobraževanja. Leta 1987/88 je reforma uvedla zaključni izpit, ki se mu je za vpisane v šolskih letih 199 1/92 do 1997/98 pridružila še matura. Leta 1999/2000 je refonna uvedla poklicno maturo, ki z opravljanjem dodatnega izpita iz splošne mature omogoča nadaljevanje šolanja tudi na univerzi. Goz- Preglednica 1: Primerjava deleža strokovno-teoretičnih predme- tov in praktičnega pouka (strokovni del) v različnih izobraževal- nih programih za gozdarskega tehnika (m- matura, zi- zaključn i izpit) Šol. Splošni Strokovni Skupaj Delež strokov- leto del (ure) del (ure) (ure) nega dela (%) 1957/58 3.045 3.360 6.405 52.5 1961/62 2.520 2.415 4.935 48.9 1974/75 2.765 2.3 10 5.075 45.5 1980/81 2.800 1.750 4.550 38.5 1987/88 3.150 1.645 4.795 34.3 1991/92 m 3.330 1.470 4.800 30.6 1991/92 zi 3.050 1.750 4.800 36.5 1998/99 3.050 1.750 4.800 36.5 1999/2000 2.997 1.873 4.870 38.5 Preglcdmca 2: Prime~ava predmetnikov splošnih predmetov po šolskih letih začetka veljavnosti s skupnim številom ur za izobraževanje gozdarskih tehnikov (srednja gozdarska šola) Predmet 1 šolsko leto do 1957/58* 1961/62 1974/75 1980/81 1987/88 1991/92 m* 1991/92 zi** 1999/2000 Slovenski jezik in književnost 525 420 385 455 455 560 490 487 Tuj jezik 525 350 280 350 385 420 420 417 Z~odov.ina 175 105 105 140 140 140 140 140 Zemljepis 175 140 o o o o o o Geo~afija s kl imatolo~ijo o o 70 70 o o o o Geo~rafija o o o o 105 70 70 70 Temelji državne in družbene ureditve 70 70 o o o o o o Samoupravljanje s temelji marksizma o o 315 175 140 o o o Telesna vz~oja 175 280 280 280 280 280 280 417 Predvoiaška vz~oja 350 140 o o o o o o Obramba in zaščita o o 70 140 140 o o o Družbena in moralna vz~oja 140 o o o o o o o Matematika 560 490 595 • 420 455 560 490 417 Fizika 210 105 245 210 245 140 140 140 Kemija 140 140 140 210 210 280 210 140 Zdravstvena vz~oja o 70 70 140 105 o o o Biolo~ija o 210 210 o o o o 209 Biolo~ija z dendrolo~ijo o o o 140 350 o o o Biologija in ekologija o o o o o 350 280 o Umetnostna vzgoja o o o 70 70 70 70 70 Računalništvo in informatika o o o o 70 70 70 70 Ekonomija ali psiholog. Ali sociolog. o o o o o 70 70 70 Obvezne izbirne vsebine o o o o o 320 320 352 Skupaj splošni del 3.045 2.520 2.765 2.800 3. 150 3.330 3.050 2.997 Delež splošnih pred. V skupnem št. Ur 48 % 51% 54 % 62 % 66% 69 % 64% 615% -*m - matura, ** ZI - zakljucm tzp1t GozdV 59 (2001 ) 4 211 r~"mače in tuje prakse darski tehniki lahko z izpitom iz biologije na splošni maturi nadaljujejo šolanje na univerzitetnem programu gozdarstvo, z opravljenim izpitom iz matematike, slo- venščine ali tujega jezika pa tudi na univerzitetnem programu strojništvo. Naslednje šolsko leto smo posvetili prenovi izobra- ževalnega programa gozda~jev. Program smo posodo- bili in ga z veliko vajami približali dijakom. V šolskem letu 2001/02 ga bomo uvajali v izobraževanje gozdar- jev. Vsaka šolska reforma si postavlja drugačne cilje. Zadnja reforma podpira oblikovanje takih strokovnih predmetov, ki interdisciplinarno rešujejo posamezne probleme in primere. Novi izobraževalni programi pra- viloma vsebujejo manjše število strokovnih predmetov. Predmetniki avstrijskih in čeških šol, ki smo jih upo- rabili za primetjavo, vsebujejo številne ožje strokovne predmete. Strokovni del predmetnika našega prenov- ljenega programa vsebuje šest strokovnih predmetov: dendrologijo, gojenje in varstvo gozdov, pridobiva- f'rc.,;kunu. ~. Primerjava predmetnikov strokovnih predmetov po šolskih letih začetka veljavnosti s skupnim številom ur za izobra- ževanje gozdarskih tehnikov (srednja gozdarska šola) Predmet 1 Solsko leto do 1957/58* 1961/62 1974/75 1980/81 1987/88 1991/92 m* 1991192 zi** 1999/2000 Geologija 105 o o o o o o o Meteorologija in klimatologija 70 70 o o o o o o Pedologija 140 105 70 o o o o o Botanika 210 o o o o o o o Dendrologija 105 105 o o o o o 175 Gojenje gozdov 420 350 o o o o o o Gojenje in varstvo gozdov o o 560 630 420 315 350 382 Tehnično risanje 105 o o o o o o o Opisna geometrija 105 105 105 70 70 o o o Varstvo gozdov 21 0 140 o o o o o o Dendrometrija 140 140 140 140 140 o o 172 Dendrometrija in gozdno gospodarsko o o o o o 140 140 o načrtovanje Urejanje gozdov 245 140 70 70 o o o o Geodezija 245 105 105 105 105 o o o Geodezija in gozdno gradbeništvo o o o o o 140 175 173 Tehnična mehanika 105 o o o o o o o Gradnje v gozdarstvu 315 70 105 o o o o o Urejanje hudournikov 175 o o o o o o o Anatomija in tehnologija lesa 105 o o o o o o o Pogoni in delovni stroji 70 o o o o o o o lzkotišča~egozdov 245 280 385 140 o o o o Organizacija in ekonomika o o o o o o o 138 Lovstvo 105 70 70 70 70 o o 68 Administracija, finančno poslovanje 140 o o o o o o o in planiranje Orodle _gozdnega delavca o 245 o o o o o o Strojništvo o 315 o o o o o o Motorke o 105 o o o o o o Ekonomika z organizacijo proizvodnje o 70 o o o o o o Ekonomika organizacij združenega dela o o 70 70 o o o o Gozdno orodie in stroji s tehniko dela o o 630 o o o o o Osnove tehnike in proizvodnje o o o 105 o o o o Gozdni QTOizvodi o o o 70 70 315 315 o Pridobivanje gozdnihp_roizvodov o o o 280 350 o o 313 Gozdnogradbeništvo o o o o 70 o o o Psihofiziologija in osnove org. dela o o o o 70 o o o Izbirni predmeti o o o o o 210 210 o Proizvodno delo - praktični pouk o o o o 280 350 560 452 Skupaj strokovni del 3.360 2.415 2.3 10 1.750 1.645 1.470 1.750 1.873 Delež strokovnih predmetov v 52% 49% 46% 38% 34% 31% 36% 38,5% sk-upnem št. ur Skupaj ur 6.405 4.935 5.Q75 4.550 4.795 4.800 4.800 4.870 .. • m - matura, ** ZI - zaključm 1zp1t 212 GozdV 59 (2001) 4 Iz domače in tu.~e pr'""1 ~ nje gozdnih proizvodov, dendrometrijo, geodezijo in gozdno gradbeništvo ter lovstvo. 4 SPREMLJAVA PRENOVLJENIH IZOBRAŽE- VALNIH PROGRAMOV Sprem lj ava novega programa bo upoštevala mnenja dijakov, staršev, učiteljev in vseh, ki zaposlujejo abi- turiente. Želimo si, da bj nam svoje mnenje o priprav- ljenih programili posredovali vsi tisti , ki menijo, daje srednješolsko izobraževanje v gozdarstvu pomembno za gozdarsko stroko. V letih, ko ocenjujemo, da je najhujša kriza sred- nješolskega izobraževanja v gozdarstvu za nami, pred- stavlja zastavljena naloga pomemben mejnik v stro- kovnem delu na šoli. Veseli smo dviga povprečnih ocen vpisanih dijakov. Od uspešnosti spremljanja bosta v naslednjih letih, ko upada številčnost generacij otrok, ki zaključujejo osnovno šolo, odvisna vpis na gozdarsko šolo in pri- hodnost srednješolskega izobraževanja v gozdarstvu. Drugi, zelo pomemben pogoj za obstoj edine slovenske gozdarske srednje šole paje sistemska ureditev financi- ranja šole. V tujini poznajo številne oblike sponzorstva strokovnim šolam, v našem primeru pa se nam vsiljuje občutek, da smo nepotrebni in dragi. Žal se nekaterim izvajalcem del v gozdu še vedno zdi , daje vsaka izo- brazba delavcev nepotrebno razkošje. 5 PRIDOBITEV FORMALNE IZOBRAZBE ZA ODRASLE V zadnjih dvajsetih letih se je v formalno izobra- ževanje za poklice v gozdarstvu vključilo veliko dija- kov, ki so svoje izobraževanje po letu, dveh ali celo treh prekinili. Med odraslimi se pogosto pojavlja tudi potreba po pridobitvi drugega poklica. Na šoli se zadnja leta prilagajamo odraslim z željo, da bi svoje nekoč PokJicne kvalifikacije E\a čE('* 1 UVODNA MJSEL Hiter razvoj delovne tehnologije, slaba izobrazbena struktura delavcev v podjetjih in želja po širitvi mož- nosti posameznika, da si pridobi poklicno kvalifikacijo, * E. Č. , prof., SGLŠ Postojna, Tržaška 36, 6230 Postojna, SLO GozdV 59 (2001) 4 začeto izobraževanje tudi zaključili oziroma da bi si pridobili drug poklic. Omogočamo jim pridobitev izo- brazbe s samoizobraževanjem. Priznam o jim vse pozi- tivno opravljene izpite in določimo pogoje za pridobi- tev poklica. Posamezniki se v samoizobraževanje lahko vključijo kadarkoli med šolskim letom. Koordinator izobraževanja odraslih pomaga odraslim pri komu- niciranju z učitelji , kj skladno s katalogi znanj dolo- čajo pogoje za opravljanje izpitov in preverjajo nji- hovo znanje. Za večje zaključene skupine odraslih smo pripravljeni organizirati pripravo na izpite in izvedbo izpitov tudi drugod po Sloveniji. Zaključni izpit ozi- roma poklicno maturo opravljajo odrasli po veljavnih katalogih znanj, na šoli in v rokih, ki so določeni za mladino. 6 ZAKLJUČEK S sprejetjem javno veljavnih srednješolskih izo- braževalnih programov za področje gozdarstva je bilo opravljeno pomembno delo. Z letom 2000 je namreč prenehala veljavnost starih izobraževalnih programov in javno veljavnih programov usposabljanja USO v gozdarstvu. Za pridobitev formalne izobrazbe so tako postavljeni solidni temelji. Seveda ostaja skupna skrb vseh gozdatjev popularizacija formalnega in nefor- malnega izobraževanja, za šolo pa je najpomembnejša sklenitev dolgoročnega socialnega partnerstva z goz- darskimi institucijami in gozdarskimi podjetji z name- nom izboljšanja kakovosti izobraževanja in uspešnosti diplomantov. Viri V: Srednje tehniško izobraževanje, izobraževalni program goz- darski tehnik, I 999. V: Sredoje poklicno izobraževanje, izobraževalni program gozdar. 2000. V: Zbornik - 50 let srednje gozdarske šole, Postojna, 1998. so pogojevali vključitev naše države v projekt Phare Mocca z naslovom Posodabljanje izobraževalnih pro- gramov, razvoj certifikatnega sistema in preveijanje kakovosti v poklicnem izobraževanju za mladino in odrasle. V projektu so poleg naše države sodelovale še Danska, Nemčija in Nizozemska. Rezultate skoraj 213