LUI SA koristi delav-skege l|udetve. Delavci eo opr»vló«nl do VttgA htr product rn|o. Thi« p«p«r »• devoted I o the Inter««»» of the working clas«. Work-tre ere entitled to »II whet they produce. sc Ktii»r»d ••»cond-olata «iUm, 0«m\ 4. 11107, »t t be pout offl 't »I CbkcftfO III- uud»l ll»r Ac' « Í ougret* of Maroli lr«l . Of/ice: 2146 Blue island Ave. "Delavci vseh dežela, združite PAZITE! -v ^ ne številko v oklepaju, ki ee nahaja poleg ve« iega naulnva. prilepile» nege «podat ah ne ovitku. Ako (197) |e številke teda| vem e prihodnjo številko nešege liete poteče naročnina. Prosi, mo ponovite |o tako). Stev. (No.) 196. Chicago. IU.. 13. |uni|a (June). Ml. Iz polja delavstva. pozor delavci v Chieagu! £aii Souci - park in White City, mano zabavalisče na 63. ulici, je Chicago Federation of Labor proglasila "unfair", to ae pravi, da tAaeujena poletna zabavaliWa ne Kiialužijo, da bi jih delavci podpirali a svojimi obiska. Vzrok je ta ker je vodstvo San Sonci parka in White Ciy pri raznih pre-utmH>ah tamosiijih zabavaliških prostorov prezrlo in potlačilo zahteve unijskih delavcev in najelo neunijce. 5 — V Clevelandu je zaatrajkalo (¡000 kivrjačev in krojačic združenih v "Cloak and Shirtmakers' T'nion". Gre za pripoziuinje uni- m l — Unija železohvarjev je v letošnjem prvem četrtletju napredovala za 2015 članov in v istem času je izplačala svojim članom $4">.327.60 bolniške podpore. I '— v Carigradu, glavnemu mestu Turčije, so delavci letos prvič praznovali prvi maj. Tobačni delavci so vodili praznovanje, i — V Los Angelesu, Calif., so ' mizarji izvojevali štrajk. kteri je .fcajal od 1. maja. .Pla£a jim je zvišana na $4 dnerno. kakor /6o zahtevali. ____ SOCIALISTIČm PREGLED. # — "Chicago Daily Socialist", dnevni organ chiknskih socialistov. je prišel ,v velike finančne stiske, tako da je zadnji teden v greti o morala mwtati jedna številka. Chikaski sodrugi so pa v 24 urah zbrali čez $1000 in s tem postavili list zopet na noge, da zamorc izhajati redno naprej. W svoto so prispevali izključno posamezni detarvei; oglasilo se je le par lokalnih unij. List ima se okrog $11.000 deficita, kteri mora biti plačan v par mesecih, na kar bo listu bodoč nI »t osigurana. — Danes (13. jnn.) se vrše v Avstriji dtžavnozborske volitve. Slovenka soc ialnoal emok rat jena stranka je postavila v vseh volilnih ofkrajih svoje kandidate in pričakovati je velikega napredki ka glasov, kljub temu. tla je bila doba \f lilne kampanje zelo kratka. — 3. junija je izšel v Ljubljani socialistični dnevnik "Zarja Izdaje ga jugoslovanska social-aodemokratična stranka. Da je novi dnevnik zlasti sedaj ob času volitev in za poznejše boje na Slovenskem velikanskega pomena ni dvoma. Zato moram. < samo pozdraviti ta korak sodrugov onkraj morja in želeti novemu dnevniku "Zarja" kar naj vet vspeha. —L. (¿uitterez Da Sara, socialistični organizator za Meksiko, ; je imel pred nekaj dnevi svoj pr vi javni govor na ulici v Juarezu. i To je bil prvi socialistični govor v Meksiki. Poslušalcev je bilo I kar natlačeno. Svoboda govora je končno zasijala tudi v Meksiki, namreč s padcem Diaza. [ — Socialistično gibanje zelo napreduje med Armenci v Turči-in r Perrtj*. ----- Ali to ni edini slučaj. Na stoti-aoče delavk živi danes v istih razmerah, tisočo in tisoče mladili življenja in obupapoLuih deklet izkoriščajo, derejo, skubijo, vni-čujejo in izmozgavajo kapitalisti. In proti temu zločinskemu sistemu, ki daje posamezniku pravico, tla izkorišča druge, se resno borijo edino socialisti. Vsakdo, ki zagovarja s katerikoli strani danawuji kapitalistični družabni red, je ljudski sovražnik in slepar, navaden sebičnež, pa naj že nosi talar ali pa cilinder. e e ♦ — Šovinisti v Franciji in v Nemčiji že zopet ščuvajo zavoljo Maroka. Nemčija je poslala Franciji svarilno neto, da se ne sme kršiti pogodba konvencije v Alge ricasu. Šovinisti v Franciji pa pritiskajo na francoska vlado, naj vodi svojo pot. —Vendar! Ameriška legacija v Lisa bonu je dobila nalog, da prizna portugalsko republiko v imenu "Zdr. drž.", k?kor hitro bo zakonodajni zbor sprejel ustavo. e s * — Mi nismo naklonjeni našel-> niškemu carju Villiamau. Ker je i m raznim '' pobožnim " dražbam, li so last ovale še bolj "pobožne" domove za naseluike, katere so strigli s pravo ameriško prefri-ganostjo. nametal toliko polen pod noge. da so se umaknile v svoje brloge in ne morejo več do žepov naselnikov, mu zapišemo to delo k dobrem. e e ♦ — Po poročilu presbiterianske sinode izda vsaka družina v Zdr. drž. $118 na leto za opojne pijače. Ako prevdarimo, da so posredni dohodki ameriškega delavca le $460 na leto, poltem nam ne sme nihče zameriti, ako sumničimo, da so pobožni presbiterianski gospodje za podlago njih šolske naloge vzeli svoje lastne račune za žganje. Lesni trust je dobil zopet jednega "Jolin Dietza" v svoje kremplje. — Na jubileju kardinala Gib-bonsa se srečajo vse velike korife-je: Taft, Bryan, Roosevelt, predsednik najvišjega sodišča White. Cannon, Champ, Sherman in La Folette. Hearst i senator Penro- Po Chicago Daily Socialist. Peter Vrbanič. (Gornja slika.) Vrbaničev dom v gozdu 18. milj od Eveletha, Minn. (Spodnja slik».) Vrba-ničeva žena in otroci. Splošen pregled. — Po njujorškem tVorniškem požaru, v katerem je 129 deklet ubilo svoje življenje, je neki »t spoznal svojo zaročenko po »ročnem prstanu in torbici, v kateri je bila njena tedenska plača v znesku treh dolarjev. Smrt uboge deklice je bila res strašna tragedija. Ali njeno življenje je bilo pekel. Kdo naj izha-g« sirota je morala zjutraj ob sla-ja s tremi dolarji na teden? Vbo-bi kavi v tvornico, po celodnevnem te*kem delu jo je čakala pa zopet kava s kruhom. Pokopane *o bile želje tega mladega dekleta, v nič en o je bilo njeno življenje, še prodno ae je doigrala tragedija v .požaru. Iz Virginije. Minn., pišejo "Chicago Daily Socialistu" z dne Vsi različnega mnenja. V 5. jun.: — Triust lesa je po svo-marsičem si nasprotujejo: v veri jih "žandarjih" zopet spravil s in polit rtu.' Ali v enem so pa le fx>ta jednega .John Dietza. Peter edini. Današnji kapitalistični dni- Vrbanič ali "Črni Peter", kakor žabni sistem je za nje zlat rudo- «o mu rekli, ae je postavil v bran kop katerega najbolj zvesto čuva P™ t i Northern Lumber - kompa-k atol iška cerkev. ki podjetje Frederieka e e Wcyerhaeusera, a kompanija je „ n . . .v | „ • i,«, ooslala nanj svoje oborožene hla- — V Parizu je prišel v preiska- » . . J J . ., , * , „ • pce. Stin mesece ho hlapci lcsne- vo stotnik dc Gail, ker je svoje- » 1 i j i » ga kralja "čakali na Vrbanica; mu eskadronskemu sefu zaupal. * i i ii * «„ kotiečno so ga tloluli . . tla ne bo nikdar streljal na ljudstvo Peter Vrbanič danes le/i v ječi Ta dogodek zopet dokazuje, da težko ranjen. Bil jc brez orožja, kapitalistične države vzdržujejo ko so ga obstrelili. Lesni trust ni vojaštvo ratli tega. da držijo ljud- miroval, doikler ga ni podrla krc* stvo k tlom. gla. Kako lahko delo. Bila je le • • gozdna afera — v samoti, tlaleč _ Debata o postavnem umoru proč od ljudi. Frančiška Ferrera, ki se jc pred Kdo pa je Vrbanič! Da jc pa- kratkiin vršila v španski državni 4)(.i „d kroglje iz puške braneč zbornici, je tlokazala, da klerikal- iVoje pravo pred samoailnimi ka- cem gorijo tla poti nogami. Kapi% pit al isti. rb tem se, seveda, zu- t a lis ti nalagajo denar vittiiZC ni5- „ ttiniji sv ft. ni v U^m ke banke. In kurz španskim vreoj za obali se odloči za liberalce ali kleri-' »tanek, tudi bijejo človeška srca. kajee Življenje je tem pinroztlnim pre. In Canalejas se jc prodal kleri- bivalcem ravno tako drago, ka- kalcem. V praksi so sedaj najhuj- kor jc milionarjcm ki žive ob a» nasilstvn. Po vseh mestih so nasladah ob prof,tu od smrek. ~ vladni ovaduhi. Republikanci pa Med Vrbaničem in Dietzem ni do- pravijo, da vladni teror priprav- sti razlike v tem slučaju. Diet* je j. tla za revolucijo, ki bo baje hotel od*kodni no za hI ml e, ki so kmalu zapela svojo divjo pesen, plaval, cez C ameron jercro. Vrba- Vbcgi slovenski na roti v stari nic je zahteval od l^n^a trusta domovini, če pride v Španiji do $1000 za poakodbo svojega zem- revolucije. Zopet btslo zasedle ce- lj.šča. kterega jc poplavila voda o tolpe lenih menihov in redov- iz jeza zgrajenega po Northern nic slovenske ozemlje, slovenski lumber Co. Zagrad,1 je jez ,n delavec in kmet bodetn pa bežala strnil tam s puško. Vrbamč se " ; e največ zant^sel na svojo pusk<». v Ameriko. Morda je že slišal o Dicizu. Vsa-kikrat. ko ao prišli gozdarji v službi trusta z grožnjo, tla podere jo njegovo «igrajo, ulgnal jih je s puško. Ko so lazili /a njim šerifi, prepodil jih je s puško. Po štiri mesečnem boju so pa Vrbaniča zalotili — brez puške. Klical je sina. da naj mu hitro prinese (rožje, a bilo je prepozno. Šerif jc ustrelil pre j pred no je pritekel deček. Vrbaničeva žena je sicer rekla dečku, da naj ustreli na šerife, ki so vlekli Petra, ali fant ni mogel vsled bojazni. Petra so odvlekli v ječo težko ranjenega. Vrbanič je bival ob reki \Va-terhen blizo Buhla, nekako 18 milj od Eveletha. sedem let s svo-j družino. Poseduje 160 akrov zemlje večinoma poraščene s smrekovi no. Po zimi je Peter sekal železniške polage. poleti pa obdelaval farmo dveh akrov. Ime. še4ero trtrek iz meti kterih samo najstarejši fant za silo govori an-Njegovi sosedje t gozdo-vih so sami inozemci. Večina teh ne sočustvuje z Vrbaničem; izjavili pa so, tla v slučaju, če bo poskušal lesni trust aretirati tudi njegr.fvo ženo — rapomo povelje je baje že iztlano —. potegnili se bodo za njo in obeta ne h,nI boj. (Prosimo sfMlrugč in sfwnišljc-nike v Kvelethu ali drugih bližnjih naselbinah, da nam v tem slučaju še natamenejc poročajo. Ured.) ♦ | Za govorništvo na delu za brata Mc Namara. l^is Angclcs, Cal. (National Socialist Press,- — Clarence Dar-n>\v in Job Tlarriman. glavna zagovornika bratov Mc Namara, sta izposlioVala. tla je prva zasliiš-ba obtožencev preložena na 5. julija. S tem je zagovorništvo dobi- lo prvo zmago. Distriktni pravdni k John I). Fredericks je sicer delal ovire, toda ni opravil ničesar.. Pri zaslišanju bosta Darnvw in Harriman zahtevala, da se razveljavijo obtožene točke. Dar-row je setlaj >v Indianapolibijajo, zapirajo, obsojajo ali oproščajo. Zakaj t Iz več vzrokov, predvsem zato, ker hočejo bogastvo; hočejo udobnosti; hočejo domovanje in rodbinsko srečo. Ti ljudje so iz vseh slojev, iz vseh razredov. Nekdaj visoko čislani bnkir umira v ječi; v Los Angelesu čakajo obravnave delavski voditelji; policaji strelja-jajo n št raj kujoče delavce; na tisoče je ubitih, ae žgani h in zastrupljenih v tovarnah za užigalnice, v rudnikih in pri plavžih. Čez tisoč žensk je bilo nedavno umorjenih v New Yorku. Revolucija je. Samoumori, prostitucija in — gladna deca. Deca umira vsled vročine, vsled zapuš-čenosti, vsled pomanjkanja hrane. Umirajo sredi bogastva, sredi čezmernega rzkošja in potrate. Revolucija je. Tukaj ni vprašanje .o zlodejcili ali o "poštenjakih" in "pravičnikih". Prepirljiv ca. izzivača. malega tatu ustrele na cesti ali v gostilni. Lorimer se-di v scrnitu. Kdo je boljši J Ne vemo. Ne brigamo-Te. Jeden kot drugi je žrtva okolščin, kterih ne more kontrolirati. Okolščine, razmere, sistem, — kterega jeden sam človek, niti peščica ljudi ne obvlada, golta dan za dnevom žrt-vo za žrtvo. mori in uničuje milio-ne življenj. Revolucija je. Boj za sužnje in za bogastvo. Sužnjev hočejo in bogastva hočejo. Revolucija zahteva, da si ljudje sami pomagajo, sami sebi in drugim. Sv^je velik: naturni zakladi so neizmerni. Pustite človeka v prirodo. Človeštvo se mora organizirati in treba je vedo in umetnost v proizvajanje potrebščin: hrane, obleke, stanovanj itd. Vsi ljudje naj proizvajajo in vsi uži-' vajo. Dela naj se Za porabo, ne za profit. , Vsa mladina mora v šolo. Stradati ne sme. Dovolj je dobrin za nasičevanje. Delavne ure se morajo zniževati tako dolgo, dokler bo dela za vse. Samo na ta način bodo ljudje srečni. Ne bodo pa nikdar srečni, dokler jih bodo "osrečevali" s tem, d jih zapirajo v ječe, streljajo in obešajo. To je revolucija. Zmagala bo, kajti zavedamo se, tla je na svetu vsega dovolj za vse ljudi, vsled-česar je neumnost, pobijati drug drugega v sedanjem boju za obstanek. — V Meksiki jc bil silen potres, ki jc napravil ogromno škodo in zahteval tudi mnogo človeških žrtev. Poročila o včinku potresa nasprotujejo. Eno poročilo se glasi o ©00 mrtvih, drugo o 1500, in tretje pa o 5000. Približno 50.000 oseb je brez strehe. Radovedni smo, če bodo nekteri farji zopet to nesrečo, ki je zadela mehUcansko ljudstvo in je po*-sledica naravnih sil. zopet izrabili po svoje, kot so bluvanjc Mont Pele'a na Martiniku. Takrst^s*! farji ~ ne duhovniki — bluvanje Mont Pele'a podtaknili bogu, ki po njih zatrdilu kolne in preklinjal k« t kakšen "star soldat" in mori kot kak krviženji cestni ropar. da bi iz ljudi, ki si ne morejo iu ne znajo tolmačiti naravnih prikazni, izprešali več denarja. Slovenski delavci! Če ho kteri far sedanji potres v Mehiki hotel izrabiti kot božjo kazen, mu zalučajte v «braz, da je htfmbugar in lažnjivec. — V ameriški republiki nimamo taktvzvanih višjih štiri sto. To pomeni 400 najbolj bogatih kapitalistov. Razpomke med temi 400 so nekaj navadnega. Vzlic temu se pa škofje ne upirajo, če je treba poročati milionarje v cerkvi. Ej. le ti plačajo mastno! Vse pritožbe glede neredu osti pošiljanja lista in druge stvari ti-čoče se "Proletarca" je poslati na sodr. Frank Podlipca, 604 N. Cur-tis St. Chicago, 111. DELNIČARJI JUGOSLOV/' SKE DELAVSKE TISKOVNE DRUŽBE POZOR! V soboto 17. junija t. 1. ob 8 uri zvečer se vrši občni zbor delničarjev goriimenovane tiskovne družne s sledečim -dnevnim redom: 1. . Čitanje zapisnika zadnjegi obč. zbora in direkterijev. 2. poročilo blagajnika: poročilo upravnika; poročilo uredniš. odbora: poročilo nadzor, odbora: Odpovedi in volitev odbo- ti. rov: 7. 8. Razno; Zaključak seje. Seja se vrši v Kostkovi dvorani, vogal 26. cesta in Avers ave. Vsak delničar naj bi bil navzoč! Direktorii. Dne 18. junija je mednarodni Picknik v Riverview Parku! PltOLET AREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Laetnik m iadajatelj: j»rtil«Tiukj ddatika tiskovna dreiba v Ckkifo. 1)1. Naročnina: Za Amarico »150 aa calo lato. 7Sc aa 9»! lata. Za Evropo $2 m calo leto. ti aa po! lata. --------rrfyr*m«mbi HvíUWo «Mfcfaot«po natnm^iU tudi ATAÑÍ tyulot. PROLETARIAN Owned and poblithad Bveby Tuasoav by Soa I h Slavic Workmen'» PeblUhlaf Coiapaay Chkifo. ¡diaoift. Olaailo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki. i ¿ a ti a á'«dllpoc. Proaldoot; Joba l'etrtek. borretarj. K rank JaneilC. Treaaarer. ioaacbirnom natis: United Stat«« aad Casada. UJS a year, 75c lor batf year. Foreign conatriaa S3 a year. $1 lor half year. a0vb8tuing bates on agreement. NASLOV «ADDRESSh "PROLETAREC" 1146 Blue Island ave. Chicago, 111. RAZREDNI BOJ. V ameriški republiki kakor tudi drugod sta dva razreda : razred kapitalktov (delodajalcev) in razred delavcev (delojemalcev). Prvi raared želi večji profit, drugi pa večje plače. Kadi delitve proizvodov pa nastaja med obema prepir. Ta prepir je pa podlaga razrednemu boju. In ta boj bo trajal, dokler delavec ne bo prejel eelo vrednost izdelka. Človeški rop. ki »o ga dali zvrniti kapitalisti nad bratoma Mc Namara, nam kaže in priča, kako hiHpo divja razredni boj. V tem boju pft kapitalistom ne gre toliko, da bi ugrabljena brata bila jspoznuna krivim. Njim je največ na tem, da bi oslaboglasili i rganizirane delavce. In najbrž »e ta kapitalistični manever ne bo uresničil. Zakaj? No, ker delavci niso tako neumni, da bi samim sebi uročili slaboglasno spričevalo. Delavci vsega «veta so pa tudi pričeli u-mevati, da kapitalisti kot razred nitma jo najmanjših pravic do simpatij iz delavskih vrst^ da delavci ne smejo dovoliti kapitalistom tudi najmanjših koncesij. V tem boju med kapitalisti in delavci se pa bodo delavske unije po ameriškem sistemu kmalu preživele, ako kmalu ne spremenijo svoje bojne taktik»* in način organizacije. Ako hočejo ameriške unije v tem razrednem boju voditi delavce od zmage do zmage, potem se morajo reorganizirati. Kako? V prvi vrsti je potrebno, da tvorijo falango proti edinemu sovražniku — kapitalizmu. Iztrebiti morajo iz svojih vrst Ijubofeirmne boje. ki divjajo med raznimi unijami in koristijo le kapitalistom. Vmevati morajo.ako se enemu članu unije zgodi krivica po kapita-listih, da krivica zadene vse unij-ce. Form« organizacije se mora predelati tako. da lahko vsi unij-ci v ameriški repnbliki zastavka-jo ob določenem času. ako tako zaključijo njih zaupniki, oziroma zastopniki. Pripravljeni morajo biti vaški dan za splošno stavko. Nadalje se morajo delavci organizirati tudi politično v socialist ič ni stranki. Voliti morajo svoje zastopnike v vse zakonodajne zastope. državne in mestne uradnike, dobiti morajo oblast potom volilnega listka nad civilno in vojaško gosposko. Napram taki pojit ieni in strokovni skrajno dovršeni delavski organizaciji, bi bili kapitalisi pravi «siromaki vzlic svojemu bogastvu in ne upali bi se zvrsevati človeških ropov. Taka organizacija se kaj lahko z vrši in dodela, ako le delavci hočejo izvojevati sebi gospodarsko in politično enakopravnost. Delavci zdramite se in se bojujte za osvoboditev svojega razreda iz Jcapifatlisične snžno«ti. Vsak človek, ki dela z umom ali z rokami. je vaš brat, zategadel se ne prepirajte med seboj, temveč obrnite svoje bojno kopje proti kapitalistom in plačanim hlaipcem. ki s. pomočjo vere ali liberalizma zagovarjajo kapitalizem. I>elavci! Vi ste bratje in kapitalist vatn je tujec Borite se proti njemu in zvrtšite svojo dolžnost.: vstopajte v unije in v »ociaHutiene klube 1 USTAVA IN LJUDSTVO. Opustimo najvišje sodiAče v ameriški republiki in dajmo ljudstvu moč, «1« |Kitom iniciative in spkmnega glasovanja uveljavi ali pa razveljavi zakone, ki soglašajo ali nesoglašajo z ustavo. Ljudstvo bi se poslužilo te pravice le tedaj, kedar bi bilo treba, ker ima več patriotizma kot uajvišje so dičče in senat. Ustave ae delajo za ljudi, ki živijo takrat, ko jih delajo. Valed tega ima ameriško ljud*tvo tudi pravico, da «premeni ustavo, ako je potreba in uvede direktno zakonodajo. Sedanja ustava je bila narejena pred sto leti. In nihče ne more zanikati, da današnji ljudje imajo boljše in več zmožnosti za izdelavati ustavo, kot ljudje, ki so živeli pred enim stoletjem. Jeffers: n je učil, da se mora ustava spremeniti vsakih dvajset let. Trudil se je, da bi enak para^ graf tudi iltulali ustavi. Ali na-zadnjaki so glasovali proti njemu. Opustimo tudi senat, in dajmo ljudstvu pravico do vetiranja zakonov, ki jih je »prejela nižja zbornica. Vendar se ljudstvu lag-lje zaupa kot pa senatu,v katerim sedijo nekateri možje — tako je dognala preiskava — ki so s podkupnino prišli do svojih sedežev. Ako je pa po današnji ustavi nemogoče /vršiti kaj takega, tedaj je treba spremeniti ustavo, da bo ustavno, kar se smatra za protiustavno. Caveant consules! Ljudstvo in Rim. Pod tem zaglavjem piše 4' Chicago Daily ^ eialist" i dne 9. t. in. sledeče: "Pravična moč vlade izvira is skupine in volje vladaniB. To je temeljni kamen naše re-publike in živ princip napredka. Temu nasproti stoji doktrina: 44vlada po bošji milosti": vlada kralja, papeža, carja ali cesarja, kteri ni odgovoren ljudstvu, temveč dobiva svojo (»blast iz "nekega višjega vira." TU »e ne tiče vere. Ne gre za vero ali nevero v boga Kljub temu se pa ljudje slepijo, da ima ta stvar opravit» z vero. (»lavno vprašanj« je: ali s» naj ljudstvo samo vladat AH naj bo njegova volja najvišji zakon, ali se naj uklone tiraniji "višjih", ki ga naj izkoriščajo v imenu boga in vere? Ta «h j je že star Traja že stoletja. Milione ljudi je bilo trpinčenih. ker so si lastili pravico, misliti po svoji lastni pameti. Milione ljudi je izkrvavelo na bojiščih v bitkah za versko in |k>-litično svobodo aa pravico ljudske vlade. Naša republika prvači med mnogimi državami glede sir* hode, enakosti in bratstva. (???) Naši zakoni, dasi imperfektni in zveriženi vsled krivičnega ekonomskega sistema, kteri je ded-seina barbarske dobe, temeljijo na načelih samovlade. Po Abrahamu Lincolnu naša republika je "vlada ljudstva po ljudstvu za ljudstvo". Toda boj še ni končan. Zmaga je še daleč. Temne sile nazsdnjaštva se ru. jejo. Rod plaščem vabljivih form iti (lip lom a tie ne nljudnosti kujeta zaroto Rim in kapitalizem. Kardinal (»ihbons. /a papežem najvišji dostojanstvenik rimske cerkve, je zadnji torek praznoval v Baltimore jsddeset letnico svojega mašništva. Very well. To je njegova zadeva. zadeva njegovih prijateljev Irrsovernikov: Niti-h*»s«dice hi ne spreg! 'vorili, ako bi bila ostala le zadeva" rimske cerkve. A bila je javni, državni pomp, pri kteri ko sodelovali predsednik, podpredsednik. ekspredsednKk, glava vrhovnega -smlišča, več senatorjev, kongresmanov in governerjov kot častni gostje cerkve. Rimski kardinal in predsednik Zedinjenih držav sta prišla roko v roki na sijajno dekorirani oder. Kardinal je imel na sebi cf>li "re-galia" svojega urada. Oder je bil natlačen zastopnikov trase vlade in rimske cerkve. Toliko kar se tiče kulis na odru. Sedaj pa pride drama. Pred-sednik Taft je ponižno «klonil glavo pred kardinalom in koval v zvezde njegov "plemeniti »pa-trijotizem". In kardinal je odgovoril. Ni se d« bi premogarski baroni ne tr-obotavljal; izrabil je priliko. 1 peli škmie na profitu. Proglasil je vso teorijo mule vla- Zastopniku "Clev. Amerike" de za krivo in napačno, po iije- se dozdeva priznanje unije inaj-govem mnenju in mnenju njego- hna stvar. Seveda on sodi po «vo-ve cerkve predsednik iti očitali ' je. In ne zamerimo mu, ker naj- uradniki republike nis» zastopniki ljudstva, ktero jih je izvolilo, po svoji folji, teimveč m> izstavljeni "Po božji milosti, zajamčeni iz Rima". Tukaj slede izdajalske besede kardinala Gibbonsa: Pomnimo,, da «o predsednik j brž razrednega boja ne razume. Saj drugače bi vedel, da je za organiziranega delavca priznanje organizacije najvažnejša stvar. Ako kapitalisti ne priznajd unije, ne priznajo tudi nobene zahteve organiziranih delavcev. Ako je zastopnik "Clev. Anke- in vsi podrejeni irnagis tratvrji a-trike'* videl, da «ta organizator in geutje iii ministri Boga (!) od | zastopnik premogarskih družb v kterega imajo božansko oblast | dogovoru, zakaj ni pribil ime te^ (!). da jim pomagamo, kar je v ga izdajalca v "Clev. Amer.", da naših močeh, voditi in kontrolira- ; bi ga promogarji izobčili iz unije? ti ¡sita naše slavne republike". Seveda je ¿e čas, da zastopnik I)a! pomnimo, tla Kini «asuo se- "Clev. Amerike" popravi, kar bi prisvoja diktarstvo čez celi svet. In pomnimo, da »o se krivični bogataši vedno <11 povstsl zvezali z Rimom v «vrbo. da zasužnjijo svet. To je zarota mamona in Rima proti ljudstvu". ALI SO SLOVENSKI ČASNI KARJI POSTAU TUDI JU DEŽI? Obraz "Clev. Amerike", je dvojen. Pravi Janov obraz je! 1'ganj-ka je. ktero je treba rešiti. In čas je, da afis >» »lov. delavci v Ameriki glede omenjenega lista na jasnem. "Clev. Amerika" z dne 9. junija t. I. prinaša na drugi strani članek "Zakaj štrajkamo?" Proti temu članku ne more nastopiti noben delavec, kdor količkaj razume razredni boj. . je pozabil. In če "Clev. Amerika" ne pribije ime izdajalskega organizatorja, se nehote v nas vbuja sum, da se je "Clev. Amerika" prodala premogarskim baronom, da s članki fioltii sumničenja do linijskih odbornikov |K>dira v junaških srcih * štrajkarjev up d'o zmage. Nehote se na tu vpva misel, da morda "Clev, Amerika" igra »ilo-go italijanskega lista "La Italia" ki «e je pristal premogarskim baronom v državi Illinois ob eaau premoga rake sta/vke in blatil in grdil odbornike premogarske unije. Ce pa "Clev. Amerika" noče. da bi sum p Vi lega izdajstva ob-visel mi nji, smo prepričani, da ho razglasila ime "podlega in izdajalskega" organizatorja, ki je kar vspričo njenega zastopnika pro- Ali "Clev. Amerika" ima v isti izdaji in na prvi strani dopis dajal štrajkarje zastopniku pre-"Kako živijo siromašni št raj kar-j moga rskih družb, ji fr Westmn reland Co.", ki je [>i- Med organiziranimi delavci v nan direktno hujskajoče .sem za-1 Ameriki je javna tajnost, da čutit čut. da bi bil prvi. ki bi4e-jansko nastopil proti onim, ki hodijo tfkcbat) in kateremu vzlic tej pitalistijiajaincjo pislle osebe. Ha! ot> rek uje j o «slbornike unije ob Času «tavke. To je že star anieriš- neuinni hujskanji ne bi noben k» kapitalistični trik. ki ga ame- zaveden delavec ne prisojal vaz- riški kapitalisti vselej izigra jo ke-' nosti, da se zadnji «slstavek do- dar ne morejo vpogniti štrajkar- pisa ne glasi <1 slednje: jev. " Na prostoru je bilo zbranih Mogoče je zastopnik "Clev. kakih 2000 štrajkarjev. Ne bom Amerike", "ki ima dolsr nos", govoril, kaj sem povedal takrat ne pozna pa razrednega l>oja. »e- štrajkarjem, to«la em> stvar bi del kakšni kapitalistom prodani vseeno rati v javnost spravil. Po- duši na spretno nastavljene lima- vem vam. ubogi štrajkarji, da va- nice. Mi želimo, da bi bilo zadnje rujte »e Ijitlike. ki j » imate v «re- i— da bi slov. naroda v Ameriki dini, t a ko rekoč za organizatorja, ! ne zadela sramota, dtt so med na- ki je podkupljen od kompanije. mi časnikarji z dvojnim licem, ki Povem vam. da sem govoril z ose- prodajajo slov. ¿rt raj kujoče dela v- bo po ki nčanem sprevodu, ker ce ameriškim kapitalistom, imam v ta'kih slučajih vedno do-1 "Clev. Amerika"! Na dan z ber nos. Ko sem govoril z dotieno imeni unijskih odbornikov, ki iz- osebo, sem jo vprašal, kaj neki dajajo štrajkujoče delavce v je vzrHik, da štrajkarji ne doseže- We.stm< reland okraju. Unijaki de- jo toliko časa tako malo stvar kot lavei IksIcuio skrl>eli, da b(sio iz- jo zahtevajo. Na t«> vprašanje mi dajice zletele iz premogarske uni- ni znal odgovoriti. In ko ga še je. | nadalje vprašujem in pravim, da Unijski delavci niso ovce, ki se mi čudn<* »li, da morajo štraj- slejm sle»dijo svojint pastirjem. To karji biti tako pokorni in ubogati j naj si zapomnijo tudi taki ljud- j vse, kar jim pravi ena oseba, po- je, ki ne razumejo ali nočejo ra- «ta-vljena («I kompanije. Zopet zunapti delavskega gibanja, molči in pomiga z rameni, da ne ♦ - nerazumne živali, katere ne more jo biti deležne vladanrtva. In po zatrdilu jezuita Laineza je "vele-učeni g asp u< 1 ' iz So, ( liicagc ve-leumni znamftvonik in učenjak daai mu vsakdo lahko na obrazu čita, da je navaden bedak, ki ni ma nobenega pojma: 1) da je vaemir večeu, m^skon-četi ui noojnejen; 2.) da aubatauisi ptdui ves neskončni prostor in se vedno gi bije; .'i.) da se to gibanje končuje v neskončni dobi kot enoten razvoj, ft časovno spremembo stvarjenja in umiranja, razvoja in nazadovanja. 4.) da «o vsi neštevihii svetovi, ki so razdeljeni v eterju. ki (rolni prowtor, podvrženi zakouu sub stance; inejtem ko gibajt mu on žvižga Že je bila od kompanije, da izve <*l j ta. da se dobi (Kseba med slovaškim narodom. v politiko, v delavske boj¿ s kapitalisti in ima vse njegove slabe in dobre lastnosti. Ali učeni "gaspud" v So. Oli- ki se da prodati od kapitalistov, j cagj njnia ¡p Boga pod palcem. Stra jkarjem pa rečem, pazite se marveč mm i v mezincu tudi- \-s<» in vrzite ljuliko iz svoje srede, znan« st in vedo. Darwinovo teori- In če bi bili v počet kli bolj pre- pj0 o nastanku pasmi rešuje na vidni, bi mogoče že zdavne.i do- kratko z vprašanjem, kedaj so člo- W'gli rakav seda j tn>ite že lo veku odrezali rep. No. če bi bili mesecev. hudomušni, fir rekli takrat, ko so Ulavni zastojmik njemu mlrezali že itak pičlo pa- Clev. Amerike. Mji ,)M takrat, ko je po ultra V tem odstavku modruje "glav- montanski školastiki naaianjaje ni zastopnik ", da strajk radi te- j se na bogo«lovske, in druge svet- ga traja že 15 mesecev, ker orga- no znanstvene razloge ali pa po nizator premogarske unije že 15 prepričanju jezuitske knjige " Pa- mesecev izdaja štrajkujoče pre- met in vera", prišel do prepričan- mogarje premogarskim dnižbam. ja. da j(? prepričanje lahko le dvo-ki lastujejo pre m odkope v West-j je: matematično ali pa zgislovin- moreland okraju. Motlra misel' sko. Mar ne? Ako je res organizator Mi nismo hudomušni, marveč petnajstmesečni izdajalce tedaj je zaključujemo, da je "veleučeni premogarskim baronom storil ze- gaspud " iz So. Chicage čcstilec in lo »labo uslugo, ker premkigarji že učence jezuita I^ainez«. ko je ob šrnjkajo 15 mwecev, kar pomeni, eami trulentinskega zbora v lfi. da premogarski baroni že 15 me- stoletju trdil, da je duhovščina OAntti' ti n ilnintro sedan-jem svetovnem napredku v eni ali drugi stvari, človek ne more zapreti oči preti |s»gledom v bližnjo bodočnost. Na jasnem sem. da tekom pri-luslnjega polstolctja l»o veda odpravila moč. S pomočjo elektriei-tete, najmogočnejše prirotlne sile,! zamogli bomo prekucniti fizični fenomen dneva in noči, Tak<> radikalnega vporabljenja prirodnih sil proti prirodi naravno še ni bi-.' lo. Doba večnega dne bo prišla I*>tom izpopolnjene električne ln-č». Ta ideja, da bo elektrika tekmovala sol no u, se lahko podpre s faktom, da najmočnejša električna luč, kar jih je danes v rabi, prestavljajo komuj pet odstotkov svojo sile. Petindevetdeset odstotkov sile se zavrže, potrati. Ta fiotrata ali nevporabljcnje električne sile. so brez dvoma v kratkem omeji. Takrat bo električna svetloba, dvajsetkrat močnejša, vplivnejša kot je sedaj. In te daj izgine noč v naših mestih. Kaj bomo pridobili z odprav nočne teme? Seveda, če izgine noč, spanja s tem še ne moremo odpraviti. Veliko lažje pa bo o-1 pravljati razna nočna del», ki iimijo danes še toliko ovir. Z eno liesedo: izvrše\alo se bo z lahkoto vsnko delo kakor po dnevu. Pri dobila 11« z It V za bo veliko /rakoA rnarstvo in \sakovret3l portaeija. Tema je vedno tfin Samo v tem ozim restana svetloba pravi človeštvo. ^^^ Velikanski napretlek v bliinii bodoč m «t i je tudi zagotovljen^ polju aviatike ali zrakoplovi Konj n« cesti bo izginil; zameaij ga Ik> električni voz. S tem se po. polnoma spremene vozne ceste Izp« polnitev v stavbin^tvu IM> pretlrugačila sedanji način staoo. vanj. Navadni delavec ne bo v«m. v lastni hiši. ktera se 2 bo p(» lepoti in zdravstvenih na-pravah nič Itičila od hiše njeg<»ve. ga delodajalca. Socialno ne*ig|g| je bo izginik», kadar bo vsak de lavec imel lastno domovanje. 7 Zdravilska veda lw» premagaL bolezen. Socialna veda bo uničil» bedo, siromaštvo. Zračna plovba bo odpravila vojno. Svetovni mir Ih> zagotovl jen čim .se dožene, d« za more letalni stroj, kteri nt*e človeka, ravno tako neKti 150 funtov nitroglicerina. Dvajset tisoč takih letalnih strojev za more n« ta način razdjati vse vojno bro-dovje na svetu. Z odpravo bede, bolezni in vojne zagotovljen je človeštvu neiz- 1 merni umstveni napredek. Bodoči čkivek bo umski velikan. Veda bo preustrojila svet fizično in moralno. In dobremu delu tega velike-gw triumfa bomo priča — tako upam — tekom bodočih p''tdeae»j tih let. Dopisi« Cambridge, Ohio. i Cenjeni sodrug! Tukaj vam pošiljam $2.00 za istkovni sklad " Pr«letarca ". kaj teri je bit nabran v veseli družbi I pri J. Šmulu na Decoration Day" Obenem želim, da se priobči tudi mali dopis iz tukajšnega kraja. Tukaj in v sosednem Bvesvilh» nas je le okoli 15 Slovencev. V obeh metttih so tovarne, toda S1(H j venci delajo le v premo^>kopih. Dela ae le po 2 do 3 dni v tednu in vse zgleda tako, kot tla bi se kapitalisti bali. da bi si ljudje kaj (»rihranilt. da bi potem lažje zadušili štrajk, kteri bo najbrže izbruhnil prihodnjo pjmilad. Z aprilom 1912 poteče namreč pogodba med delavci in operatorji. Zato nas tiščijo k tlom; toda ako tudi zmagajo in mi propademo s strajkom. (kar je pa skoraj neverjetno, ker delavci tukaj za-vedni) politično nas ne bodo več ubili. Po celi okolici se vstanov- ' Ijajo socialistični khibi raznih narodu» Mi. Da smo napredovali, so pokazale zadnje volitve v novembru. Vidi se, da je država Ohio skoraj prva s številom socialističnih glasov, mnogo izmed teh je iz naše okolice. Bližnje mestece Bvesville s svojimi 4 ti^oč irebivalei ima socialističnega žu-sina in tudi drugi člani mestne uprave sf> socialisti. Le nekaj bi jim štel v zlo. to je ko nimajo socialistični dnevnik, zakav ako lahko Cambridge s svojimi 11 tisoč prebivalci vzdržuje dva dnevnika zakaj ne bi Bvesville jednega socialističnega. Sedaj pa poplavlja je Bvesville "The Guernsey Daily Times" in "Daily Je- i ffersonian" iz Cambridge s svo- J jimi protidelavskimi članki. Pre- \ pričan sem, da se bode tudi v tem pogledu v bližnji bodočnosti kaj zgodilo, kajti naše geslo mora biti: naprej, in ne nazaj. Socializem hiti z vso hitrostjo naprej in marsikateri, ki je pri zadnjih volitvah volil s kapitalisti, se je spreobrnil in bode pri prihodnji! volitvah volil Wocialisiicno. Da, da. socializem, gre kvišku, in vas je strah. Je-li vas? Rockefeller ji. Morgani, Armourji. Vandorbilti in drugi iz Wall Streets? S pre vi- j doli ste, da je socializem stranka; j s ktero jo treba računati, ktera , ima natančno začrtan program, j ki b dovedel v boj do cilja in i zmage prej *ili slej. Par let nazaj 1 ste se socializmu še pomnehovak J in sedaj se delavstvo probnja, 1 vstaja, socialistični voditelji so ji znali z besedo in vzgledom pro J buditi ljudstvo za soeialistična načela v njih lawtno dobro. S si^cialistionim pozdravom j A. Mekinda. 1 Ste že obnovili naročnino "Pro-letarca"? — Če jo Se niste, storite to takoj, da se Vam ne ustavi lista. Stran Ka Tajnik naj na seji v navzočno- gu, ki se t »h v i * povestmi bi »Kasti članov prečita vsak predlog boječih ljudi iu ki bodo izhajale _ po sebej, nakar naj se takoj o v "Prolotarcu" slov. delavcem V ^OMO^oooflsTftififttt;11^1" odpre dehft& in glasovanje, pouk m zabavo. — Zdravil s vzdiganjem roke. Prvič za DA; Dopisnikoma iz Olevelauda: Tu-če niso vii glasovali DA, se vpra- di vajin dopi» smo izrodili »odr, ša še enkrat nasprotno, nakar se povest ičar ju, zapiše na črto DA toliko glasov, j -- na črto NE toliko glasov. Po do- SPANJE OTROKA, končanem glasovanju, se podpi-! Urni telenni in duševni razvoj CEK SKLEPOV Z ODBO JjVE SEJE JUG08L SOC ZVEZE DNE 11. JUNIJA 1911./ N'a seji eksekutive Jugosl. Soe. Zveze, ki «e je vršila v nedeljo Epotdne, je bilo rešenih zopet v»* važnih točk v očigled agitacije in pro|>agaude za socializem med jugoslovanskimi delavci v A-meriki. Med drugimi važnimi zadevami, je bila ena najvažnejih delno re-¿cna tista — o kteri se je razpravljalo že na seji 16. aprila, namn ko se je zaključilo, da se za drugo leto povabi nw agitacijako pot v Ameriko, sodr. Etbina Kristana Na isti seji je bilo sklenjeno, da se prasa «t. 85 J s. Z. priredi dne J. jnll-Jugosf? Soc. Z\ezel in se hrani v > t. 1. velik Picknik v Taskas Zvezni blagajni etJino za ta na- «rove, vogal Beloit Hoad in Lin-men. * - ! eoln Ave. Sklene se tukli, da krajevni klu- ' Začetek točno ob 2 uri popol-bi ob času. shodov, na katerih bo dne. Vstopnice so po lOc. /a nagovoril Kristan, nastavijo ust op- ške, žene »n otrobi so vstopnine niuo, primirno njih razmeram in proati. da gre čisti prebitek od tistega v- Jugoslovanski delavci v W, tiskovni fond jugosl. socialističnih Allisu in Milwaukee naj ne zo-listov v Ameriki. ! mude priti na ta Picknik. T isti V krajih, kjer ni socialistične dobiček Pieknike je namenjen v organizaeje, pa bi ivjaki želeli prosvetne s vrhe delavstva, prirediti shod za Kristana, bi bilo Sodrugi iz MHwaukee naj vza-to mogoče storiti le na ta način, mejo Burnharn Str. kart» do .">1te da se organizira otlbor, ki bi oskr- Ave., od tam bo vozil voz do par-bel vse potrebno za prireditev ka brezplačno. shoda in poravnal tiaMale petne ali druge slučajne stroške. V tem slučaju je treba javiti tajniku Zveze \>wj 4 mesece pre (3x) J. (VIich. tajnik. VABILO. Na picknik, katerega priredi dno se namerava prirediti tak podporno družtvo "Zaveznik" shod. št. 3 S. D. P. Z., v nedeljo dne 1*. Kristanov prihod se je določil jun. pop. na prostorih Jos. Ilrva- za aedaj začetkom septembra o-zir. konoem» avgusta 1912. O glavnih točkah tega izvleč ka, bodo <*dglasovale organizacije. • • * Na priporočila sodr. Beseniča, da se pošlje na konferenco srbskih socialistov S. L. P. stranke, katera se vrši v Olevelandu dne )12. in 3. julia, enega čaaniškeira poročevalca, " reporterja " \ ki naj bi zastopal liste jugosl. s« e. Zveze se sprejme soglasno.» da to ! delo prevzame sod. Besenič. za "kar se plača za potne in drugi» nt roške $20.00 iz Zvezne blagajne. Sklene se tudi, da se povrne iz Zve/ne blagajne $15.00 "Nar. Glasa'", ki je. posodil sodr. M. IittČieu. da je mtvgel iti na pot v ChWi 4m. Minn., kamor mu je ' viled zahteve ondotnega . kluba dal direktivo na pot gl. odbor. Na mesto radi odpotovarrja od-stoplega sodr. M. Lučiča iz gl. odbora, je naznanjen od srhske-ffa o srednjega odbora v gl. odbor «odr. Steve Perin. Odborniki so bili navzoči: Tho-iat Bcšenič, Spasoje Markovich. Katarina Strahota, Frank Petrah, B. R. Savich, J. Delia in ^teve Perin. 80DRUG0M TAJNIKOM KLU ♦ B0V JUGOSL. SOC. ZVE ZE NAZNANJE! Koncem tega tedna se razpoš Ije na vse jugosl soc. klube £la sovnice radi obiska sodr. Etbina Kristana, socialističnega govorni ka in 'predavatelja v Ameriko. P» Ena glasovnica je dovolj za g v** člane v klubu. Glasovnica bo prirejena takole: Pri vsakem posameznem predlogu bodo dve *rti. Na koncu ene črte bo bese *a DA na koncu druge pa NE. a na Bon Air. nad Franklin i t i končani in tla \e in zua vse, prečitali lekcijo, pa so jo znali, ali pa da so si kar zapomnili profesorjevo predavanje. <*'e bi bilo učenje drug m tako lahko, bi ga 1111 morali prekašati. Zakaj so zaostajali za njim? Sama zavist je bila, pa so ga hoteli poniževati, kakor da je njegov duh slal»ši šti, k železnici — ee te vzamejo. Zagrehi ves dosedanj trud, vse nade, vso bodočnost. Zoper take naskoke zahrbtnega škodoželjnega sovražnika je nje gov ponos gradil nepremagljive nasipe in trdnjave. Ob vsakem novem vprašan ju je vztrepetal, a ta koj se je vzravnal, mu pogleda ostro v oči in našel odgovor. Vse do konca. In zdaj naj bi bil res konec. Vedno je tako mislil v svo jih sanjah. Kajti njegova duša je znala tntli sanjati in čini okrutne je ga je zunanje življenje brcalo suvalo v rebra, mu nastavljalo nož na prsi in ga trpinčila s prozo vsakdanjega kruha in denarja tem več sijaja in svetlih barv je prihajalo v njegove sanje, ki so prezirale sedanjost in liki-breztelesne prikazni blodile po krasu bodočnosti. Marsikatero uro bile močnejše od življenja, da so ga premagovale, da je moralo iz giniti in na njegovo mesto so postavljale drugo življenje, polno Molnca in rož in melodij, polno ra dostnih odgovorov, a brez vpra sanj. Njegova duša jim je verje la. Iz njegove zakladnice je zaje mala vsak dan novo moč. tla je nadomeščala tisto, ki se je obrab ljala in porabljala v bdeči vsak danjosti. A zdaj bi moral biti čas, da bi se uresničile sanje. Konec bi moral biti vprašanj. Saj je dosežen cilj, ob katerim bi moralo živ I jen je razgrniti svoje lepote svoja bogastva pred njim. Vlak leze proti jugu. tako po časi, da ne rtiore brzina pregnati sitnih misli. In solnčna svetloba ne da očem, da bi zadremale. Du ša je silno potrebna počitka in bi rada sanjala, pa ne inore. dokler jo motijo nadležne misli: Kaj bo zdaj* Kaj začeti? Advokatura Sodnija? Ali ni bilo neumno tako zgodaj rigorozirati. Drugi tudi ne hite tako. A drugi ne čutijo tako živo. kaj je ponos. In drugim se niso v sanjah kazala vrata, s kate-'rim se odpirajo vrtovi . . . Zakaj se zdaj ne odpro? Pred očmi «o mu plesale številke. To so bila leta. Pri sodni ji...? Pri odvetništvu , . .? Koliko je še poti do cilja? In dotlej — nova Polagoma se je zunaj začel zijati mrak, v vozu so se majale udue sence, sopotnikom so se iz-ireiuinjali obrazi, kakor da so se nenadoma postarali. In poteui so se oddaljevali. Stemnilo se je in srce je zlezla nerazločna žalost, to j m i t koles je bil močnejši in njegov ritem je žugal — kdove kaj. Poteui je prišel sprevodnik in irižgal svetilko pod stropom. Motno je brlela in v tej medli svetlobi st> se |H)lagoma Z metlic misli. Samo kakor utrinki so se še pojav-jale in ničesar niso zahtevale. Tu-i njim se je zahotelo pokoja. Po-ajioma so padale nekam v globo-ino kakor zadnji žarki večernega solnea nad morjem. In ko so zginile vse, je naenkrat vstala ena, sama. jasna in pokojna. Minka Im) srečna, ko se vrne in i pove, tla je končano. brzoja-vil ji ni. Še spomnil se ni, tla čaka nemara* bolj željno od njega kako ne izvrši. Ztlaj bo njena sreča cm večja, ker jo bo rešila dvoma. Vprašala ga bo, zakaj ji ni naznanil tisti hip, morda ho nabrala ust niče v šobo, a nič mu ne bo zamerila, ker ve, da jo ljubi radi njene lepote in dobrote radi njenega »rezinejnega zaupanja, ki se ni o-majalo niti v najtežjih urah? Bodi zdaj že tako ali tako. Kar )o treba radi poklica, radi bodočih priprav iu takih reči, sklene, (o bo doma . . . pozneje . . . saj se še ne mudi tako, kakor da gori . Pa bodisi, da se je nekoliko motil v svojih sanjah, da bo treba še čakati . . . seveda ... to nič ne de; sanje se vendar uresničijo, saj čaka Minka nanj in |>očaka. dokler bo treba. Njegova Minka, ki bi bila vredna, da jo naslika Michelangelo iu opeva Petrarca. Uboga Minka ( S svojimi skrbmi je šivala, kadar je bilo najhuje, tla mu je |*>magala pripravljati bo-ločnoat, ki bo tudi njena. Bodi zdaj kakorkoli ... Ta bodočnost bo lepa, posvečena dvojici ljudi, ki sta v ljubezni trpela zanjo, in ljudem, ki trpe in bodo še trpeli za bodočnost, za otldaljeuo srečo Njegov mirni pogled je bil uprt v brlečo svetilko. Medla svetloba je tiho plavala v njegove oči in polagoma so se spuščale trepalnice navzdol. S smehljajem na obrazu je zadremal. so Če bi bila Minka sama dobila akademičnr naslov, ne bi mogla biti srečnejša. Srca ji nič ni težila misel, da bo treba še čakati. Če mur se je nadejala doslej, se je zgodilo; tako se izpolnijo tudi tlrug-e nade. ki znajo brzdati želje da ne polete čez mejo, kjer ni več ciljev, ampak razočaranje. Izpol nitev ho krasna, a tudi priêakiv vanje je lepo, vse lepše in le|iše čimbolj se krajša. In Minkin ob raz je cvetel in njene oči so bile jasnejše od dne do dne. Veli mir pa se je zopet mučil z vprašanji. Ponosno veselje prvega hipa se je bolj in bolj umikalo nezadovoljnosti. Za ves t ruti in vse žrtve je plača premajhna. Cemu je nadkriljeval sošolce, čemu so bili njegovi izpiti odličnejši, če ni ztlaj nič več od drugih? Ali ne plava Ha njih ustnih porogljiv najglatfovitejsemu odvetniku, Mi-an praktieira pri deželni sodniji, Josip je pri železniškem ravna-eljstvu iii Peter, leni« dolgočasni Vter pri državnem pravdništvu. Tomaž, ki je študiral več pri litru takor pri knjigah, vstopi v treh dneh pri policiji. A on...? Odprlo mu je, kar je otip rt o vsem drugim. Lahko se vrne v odvetniško >isarno, a kaj Iki tam druzega kakor vsi njegovi tovariši in v čem bo razlika, za katero se je bojeval dolga in težka leta stradajoč, prezebajoč in učeč se bolj pridno od vseh drugih ?... Pravičnost!... Ivan, ki mu je bil vsak izpit loterija, v kateri mu je le slepa sreča vedno naklanjala zgoditke, je pogodil hčerko bogatega veletržca in živi liki velika gtispoda. on pa mora preštevati denar, preden se upa uročiti drugo četrtinko vina. Pavle, neresni Pavle, ki je po-»cgnil še preti prvim izpitom iu je celo (KJiiavljal sesto šolo, je izdal knjigo, o kateri pišejo vsi časopisi. Hes, da nima v žepu toliko denarja, da bi bil preskrbljen za teden dni, a njegovo iine je vendar v vseh listih. A kdo se meni za njegovo, za Veliuiirovo ime? Odkar se je vrnil, ga tudi sanje nočejo obiska vat i. Morda se jim zde njegove oči premalo jasne in njegovo čelo preveč nagubančeno. A morda jih je prepodil razum, ki je zgradil sovražen plot iz strogosti iu številk. Sanje ljubijo toploto. a to uničuje nervozna treznost primerjajočih računov . , . (Konec prihodnjič.) DETELJICA ALI TRUE KRANJSKI FARJI. Slike iz narodnega življenja. n. smehljaj. ka.Ur miilijo. ,1» jih ,„■ ■ _____T— «nlf n(n>.l i.n nbokt? in dolge potirke ii buteljke konjaka, ki ga je postavila kuharioa ua »tiri-oglato inizieo, ki je navadno služila IW'ku za blazino, kadar je svojemu višjemu pastirju pove-dati le golo in čiato reanieo . . . 4,llin ... je dejal akof, "Imv uio že preiskaliM iu namignil je TWkii, Äa je avdijeina kooenua. Tonček je hitro segel po ikofo- pozno v noč prihajal kot klada vi roki. da bi s poljubom zopet pijan domov. i pokazal na videz svoj.) pa*jo po- "lleheke — he — hihi — Ui — ) uižnost do vladike. Ati akof je he", se je režal Tonček ko je za-1 roko umaknil in mu še enkrat napenjal zadnji guuib na suknji in mignil, naj gre. .stopal proti eeatni železnici.--, Komaj je bil Tonček zunaj, »s- — "Haha — hi;.to bodeta delala i je nekdo škodoželjno zakrohotal __he, he — Kranjski Janez v njegovi duši Angeljnka po-nkž- in Nožev Janezek, ko ju skof po-, nost, ki je ve« čas zarila na nje-kliče na odgovori ' govem obrazu, dokler je bil v av- V škofovi palači je Tonček nar dijenci. ae je tak gledale zadovoljno v avet kot ker ima poročati o zelo važni za- j rabelju, ko spravlja v žep svoto devi za av. katoliško cerkev.! denarja, ki jo je prejel, da je ob-Dvorni kaplan je sprva hotel soj ene u z vrvicAjpomagal na drugi in boljši svet. Tonček je jemal kar f»o dve atopnjiei nizdol. Tako ne odhaja človek, ki je zvršil nekaj lepega in dobrega, l^e hudodelec beži tako, ker m boji, da bi ga kdo ne zasačil pri ravnokar zvrsenem zločinu. Se na ulici je stopal Tonček, kot bi mu bil vrag za petami, do- Importiran starokrajski | tobak vsake vrste za cigarete, pipe in žvečenje. lm-portirane cigare in cigarete. Vse >riatno in po zmernih cenah. vac. kroupa, 225 W 18th 8t. Chicago. IU. je spretno izvabiti Tončku skrivnosti, ki jih je namenil povedati škofu. Ali Tonček ae ni dal speljati. Njegove ustnice so se nabrale v oduren lisičji usmev, v njegovi duši se je pa zarežal neki satanski glas: "Revše, neumno . . . zaman ae trudiš----som učenec Jegličeve sole. Mene ne vjamešl Ko je dvorni kaplan uvidel, da | kler ni zginil v gostilni za bliž- se vsi njegovi poskusi razbijajo ob Tončkovi jezuitski premetenosti je odšel v bližnjo sobo od koder ae je kmalu vrnil in namignil Tončku, naj mu sledi. Komaj je Tonček prestopil njim vogalom. V gostilni je bilo mnogo gtrtov. ki so se drenjali okoli mize s prostim prigrizkom in ob dolgi piv-niški mizi, na kateri je bilo vse polno čas pive in druge raznovrst- prag, je že hinavsko zdrknil na ne pijače. Bilo je poldne. In de-kolena in poljubil prstan na ško- lavei niso pazili kdo je prihajal fovi roki. .. *4 Vaša eminenca" jecljaje Tonček . je pričel in odhajal. Mudilo se jim je nazaj v tvornice in na stavbisča in radi tega ni nihče bodril Tončka, ki je Le vstani sin moj" ga je do- mimo njih švignil na stranišče. brohotno prekinil škof. "Ne kleči' kjer jo duhovniški ovratnik — pred ljudmi . ... Le govori ! KajJ edino znamenje njegovega stanu, pa imaš važnega!" | hitro zamenjal s posvetnim . "Vaša eminenca", je Tonček Tako kot je Tonček prišel, je pričel potuhneno, ko se je pobral tudi odhajal. Vleklo ga je dol v s tal, "težko, zelo težko mi je rde«Vlučni okraj, kjer ao se vrsti-agitirati za novo cerkev. Zaupan- la svetišča boginje Venere drugo je med verniki do duhovnikov je j za drugim. Tam je bil Tonček do-izginilo. Povsod mi zapirajo vra-, ma, in zapravljal in trosil jo deta,in me podijo iz hi;i n«r z obema rokama, ki ga je iz "Kaj je pa temu vzrok! hitro vprašal vladika. je prešal iz f a rano v —--- Vaša railoat je počasi prihajalo iz njegovih usrt. "Ne u-pam se govoriti, ker bi moral pričati proti svojim kolegom." "Le govori sin moj! Povej vse, kar teži tvojo dušo," ga je vzpodbudil škof "Največ sta kriva moja kolega Nožev Janezek in Kranjski Janez", je zdaj pogumno nadaljeval Tonček, da nočejo verniki prispevati za cerkev. Prvi je ukradel kelih in plašč in ju prodal baje nekemu Židu, denar pa zapil v družbi zloglasnih žensk. Drugi pa zahaja v hišo sramote k Erniku. Tam je stalen gost. Delavci ga «rečavajo v jutro, ko se vrača domov. In prav nič ga ni sram. ko ga srečava jo f a rani in se ziblje in guglje pijan domov. Nesramno življenje teh dveh kolegov so pa izrabili socialisti in svobodomisle-ci za agitacijo proti sv. rimsko katoliški cerkvi." Ko je Tonček izgovoril tožbo proti svojima kolegoma, katerima «e je vedno hlinil za najboljšega iu odkritosrčnega prijatelja, ke-dar je občeval ž njima, je sveto-hlinsko pogledal škofa, da bi či-tal na njegovem obrazu, kakšen včinek je napravila zahrbtna o-vadba. ' "Sin, ali je vse tudi resnica kar si povedal!" je vprašal škof. "Da* da, vaša milost." je hitel Tonček. "Zavedam s»*, da smem Sodr. John Petrich je gl. zas topnik "Proletarca" za Youngs-town in okolico. Pooblaščen je pobirati naročnino, kolektati oglase in urediti sploh vse posle tičoče se agitacije lista. Direktorij. Vse je dobro, če je konec dober. Ne smete obupati, če je videti vse proti vam. Bili sen ljudje, ki so izgubili vse, eelo vsako upanje, ko jih je naenkrat jasno obžarila sreča, da se je povrnilo zaupanje v samega sebe in z njim nova ljubezen do življenja in nova nada Če vas nadleguje dolgotrajna bo lesen, ki ae upira vsem zdravilom nikarte nikdar obupati. Ce je bo lezen prebavnih < rganov, pa š< niste poizkusili Trinerjevega amc riškega zdravilnega grenkega vi na, ne obupajte. Poizkusite to zdravrlo, ker je dostikrat oadra vilo baš take ljudi, ki so mislil? da je njihova bolezen neozdravljiva. Milo vam izpodbudi organe k delavnosti ter jih zajedno» okreni. Bržko prebavila zopet zaposlujejo, se vam zdravje izboljša. t'ži-, vajte to zdravilo ob izgubi slasti, ob nervoznosti, onemoglosti, malokrvnosti, zapeki, ščipanju in krčih, glavoboli, bolesti v hrbtu j in vseh želodčnih neprilikah. V j lekarnah. Jo*. Triner, 1333-1339 So. Ashland A ve., Chicago. L STRAUB . ÜRAR 1010 W. 18th St. Chicago, lb Im« vsčjo zalogo or, veriftie, prev» nov la drufik drafotia. Uvr*u> veakovrstua popravila f tej stroki t» Eelo a i ski ObiMite fat POZOR! POZOR! IG. KUSLJAN GOSTILNIČAR 221-lit Ave., Milwaukss. Vit, In» n.jbol). i»t)a*e In v. ,.ri,>ri»vl)*u uri-griuk, po imeralb oeaati.—Lokalni ta potejoti roiaki dobrudoiUt Dr. W. C. Ohlendorf, M. D Zdravnik sa notranje boisaai La raaocalalk. (»travniika preiskava brezplafrao—j4a «ati js u sdavila, lWi-36 Blue UUoi Ave., Chicago. Za dne ort: Od 1 <*> I popoV Od 7 do 9 z več or. Is vos Ohl*** živeči bolniki naj piMo «tov "Feelinö Better Already S roöe sem, ker 8cm poslušal vuš svet zdravil z Dr.Richterjevim PlIK-ElPElIERJElll. Za dobre fotografije dobropoznanemu fotografu, ki izdeluje vsakovrstne In na|f!rte|&e alike: otroke, družine, akuDine, ženitve in druitvene skupine. Fotografira tudi zvečer po naročilu. 1438-1440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. NA VOGALU 14. PLACB. TELEFON CANAL 287. ÜBT a NO V LJHNO 1 1 N ATUR AL1ZA0IJSKI ZAKON" sa imenuje knjižica, ki je namenjena za tiste rojake, ki žele postati državljani Zed. držav. Zakoni za naseljence so čedalje bolj strogi, treba je, da ii vsak nabavi tozadevno knjižico, v kte-ri se razlaga, kako se postane ameriški državljan. Knjižica stane 16 ct. s poštnino in se jo naroči pri sodr. Fr. Petri-ču, 1830. So. Oenter A ve., Chicago, m. DOBRO SLUŽBO lahko dobi vsak mladenič ali go-apodiČna na železnici ali pa pri "brezžičnem brzojavu"* Odkar je oaemurni delavnik poatal .zakon in ae množe brezžične postaje, primanjkuje približno 10.000 brzojavnih vslužbencev. Začetniki dobivajo $70 do $90 mesečno. Nasa šola je pod nadzorstvom višjih brzojavnih uradnikov. Vsem, ki dokončajo šolo s povoljnim ! vspehom, so službe osigurane. Pi-i šite za podrobnosti šolskemu zavodu, ki vam je najbližji. Natio-i nal Telegraph Inatitute, Cincin« ; nati, O., Philadelphia, Pa., Mem-1 phi8, Tenn., Columbia, S. C., Davenport, la., Portland, Ore. Stara navada je zdraviti rcv-matizem, trganje po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jevim "Pain Expeller". Pravi Pain Expeller 8e dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 centov ateklenicc in ae apozna po varatveni znamki a sidrom.. Pri kupovanju je treba na to paziti. ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice. mineralne vode in raznih neopojnfh pijač. 1837 So. Flak St. Tel. Canal 1406 aia.a.A A« Ai -A- Skladišče za dame, možke in otroke Domača Ivrdka Izdeluje nove čevlje po meri in prevzame vaa popravljalna dela, spadajoča v čevljarsko obrt! Za obila naročila se priporoča al. občinstvu JOSIP JECMENJAK, lastnik , U Slovencem in Hrvatom priporo-" čara svoje moderno brivnico. FRANK ZORN J A K 1837 So. Centre a ve., Chicago, 111. www AVSTRO-AMERIKANSKA Črta. pse i 1AJBOLJSA KUHINJA i! Billiards, Pool Table Jidi pripravljene po domače. P. Pertč, im vi. is 9 Prenočišča za polnilce. Odprto po dnevi in po noči. St.. Chicago. 111. *c***124™ 1831 So. Cestre Ave.. Chlcseo, 111. Najpripravn«j4a in najceuejU paro brodna ¿rta ta Slovence in Hrvate. Naznanilo. Občinstvu naznanjamo, da je nada pomladanska zaloga moških in dedkih oblek z novo zalogo Rpopolnjena in sicer z novim in zadnje mode blagom najboljše kakovosti. Pridite in poglejte! J. J. DVORAK & CO. 1853-55 Blue laland Ave. edini izdelovalec unijskih oblek in prodajalec na zapadni strani Chicage. NAREJENE OBLEKE, želimo tudi Heznamiti občinstvo z naAo veliko zalogo po meri narejenih oblek, zadnje mode v mostu za svoje blago jamčimo, ker vemo, da je však naft odjemalec zadovoljen, kdor nas obiliče. ČEVLJI! Pridite in oglejte si nafio veliko zalogo unijskih čevljev vseh vrst in kakovosti. J. J. DVORAK, lastnik. Regularna vožnja med New Vorkom, Trstom In Reko. Itrsi poitni in novi parobrodi na dva vijaka: Martha Washington, Laura, Alice, Argentina in Oceania Druge nove parni ke, ki bodo vozili 19 milj na uro, gradijo.—Parniki odpluje-jo iz New Vorka ob sre^ih ob 1 popoldan in iz Trsta ob sobot i h ob 2 popoldan proti New Yorku.—Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetjavo in so moderno urejeni —Hrana je domata. — Mornariji in zdravnik govorijo slovensko in hrvatsko. Za nadalne informacije, cene in vozne listke obrnite se na nafte zastopnike ali pa na: PHELPS BROS. & CO. 6en'l Agt's, 2 Washington St., Ne« York. Zastopnik za Zapad: K. W. Kcmpf, 120 N. La Salle St., Chicago, HI. POZOR DELKIC/^JI, tfi še niso dobili delnic B.J D T D v upravniatvu je fe nek»j ¿1 nic B., katere čakajo, da w od. pošljejo tiatim delničarjem, ki «f ae niso oglasili zanje Naj h.- t" stori prej ko ii1Ugo<* da bo atvar glede delnic B. vredu Odbor J. D. T. D Jako važno vpra*aa|e? 44Ali aem ¿e poalal zaostalo roČnino ua •'Proletarca"! fis ne! — Podpirajte socialistično i pisje! Naročaju, čitujte in fttrtli 'Proletarca'l Priporočajte brv* ikim delavcem 'Eadničko Strila*. Spomladanske ia letne HNobby obleke a po smerni ceni za odraščene in mladeniči | Najnovejše mode. I^L^rimGHOUSE S.WCorner 26 Ceni rat Parket Rudolph Layer, lastnik. PRVA SLOVENSKA Vinarna in v Kaliforniji, kj«r m toči dobra vina in inportirano pSi pivo. Prodaj« vina na ralone in na drobno. 1 AnL Schnabl, ccr. Trumbull iti. in 26. Str., Chicage, IU. Najboljše in najfinejše obleke so po nizki ceni na ?jrodi|| pri H. SCHWARTZ, 16—18 N. Halsted St., Chicago. Velika zaloga klobukov, čepic, čs-vljer, perila in kovčekov. Kdor kupi za pet dolarjev, dobi darilo. Dolžnost vsakega socialista ja, podpirati svoje časopisje. Agiti-rajte za "Proletarca". Pridobit« mu nove naročnike. ; Zdravljenje v 5 dneh Ozdravel me je bolečin v in križu, da Be počutim sedaj čisto zdravega. Vsaka družina bi ga morala imeti. Čuvajte se ponaredb. 25 in 50c. steklenice. F. AD. RICHTER ö CO.. 215 Pearl Stro*. New York. N.Y. r>r. Richter)**. Cngn Pllal« olaJAajo. (33a. aU 50c.) Varicocele' Hydrocele! ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ BREZ -NOŽA Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoceli, Structurl; dalje ozdravim nalezljivo zastrupljanje, živino nezmožnost, vodenico in bolezni tičočih se moških. Ta prilika je dana zlasti tistim, ki so izdali že velike svote zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, pokazati vsem, ki so bili zdravljeni po tucatih zdravnikov, brezuspešno, da ]K>sedujem le jaz edino sredstvo, s katerim zdravim vspešno. Popravite Vaše zdrav|e Pridite v moj urad in KO"°rit« zaupno. Govorimo rse jezike. "Dobili l>oste nnjboljfte nasvoto in prednosti, ki srnv si jih iztekel v moji 14 letni praksi kot specialist v boleznih pri moških. Ce je upanja v vafti zadevi, vam pojasnem, kake se treba zdraviti. Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice in nepriUke v jetrih. (Za neuapcftno zdravljenje ni treba plačati). moSkeboleznl A^^ I Zastrupl|en|e ijuna nafo»a. i»kim v L L . .. ledicah in | tnh L ^ kol° h zdravim hitro za stalno f^fL kak°1f in tajno. živ,'..ne one 1 m 'u,,|je. onemoglost itd. moglosti, slabost, napor, zastrupi jenje in zguba vode. PLJUČA naduho, Bronchitis, srčne bolezni in pljnčne zdravim po moji najnovejši metodi (Friitkovliiji brezplačno) Zdravljenj« za stalno, je, kar teli vs&kdor; ozdravim vsakogar, kdor mi zaupa njegov položaj. Moje zahteve so dostopna in nrimirne napram natančnemu zdravljenju in obroki lahki. Pridite danes in olajAajte bolečine. (Nasveti zastonj.) DR. ZINS, 183 Chicago ^Mprto: 8 sjutraj do 8 zvedsr. Ob n«daljah od 8 ajutr. do 4 Največja trgovina in smodkaini z žganjem, debelo. vinom nn Ženske bolezni beli tok, bolečine v o/a-tnre, garje, otekline, po-dju in druge organske j bolezni zdravim za stalno. Vse blago prve vrste! Dve prodafalne:. JOSEPH H. MILLER et Comp., 917 Woodland in 6030—6032 8t. Clair ave. Cleveland, Ohio. Telefon: Cujahoga C. 4254 R in Princenton 2002. Blago pošiljamo tudi izven Cleve-landa. PiAite slovensko!_Cene nizke._ Potrelba točna! ROJAKI * Wa»ke«anu? —_______ Ce kocete piti dobre ^S^ij** pijače in «c znbnviti po domače pojdite k B. Mahnich-u, 714 Markel Street, Wmkegan. Pri n jemu je vae nnjl>olje. Kdor ne vrjnrnc, noj »e prcpičn. POZOR! SLOVENCI! P0Z0RI SALOON s modernim ketlji&en Sveie pivo v sodčkih ia butaljka* in drug« raznovrstne pijače ter onijske smodke. Potniki dobe čedno pre»« čiAčf za nizko eeno. Postrežba točna In izboraa. Vsem Slovencem in drugim Slovssn« •e toplo priporoča MARTIN POTOKAR, 1625 So. Centre Ave. Chici DOBRA, DOMAČA GOSTILNA v Clevelandu, Ohlo J. SVETE po domače pri ZALARJU 6120 St. Clalr ave to^t rino. pivo tu ft^anj. prve vrat«. S mod k. prv. kvalitet* m> na pmriaj. Za mimffohroirn poe*t m prlpnrata rojakom v Clevelandu. pa potnikom lantnik Valentin Poti se GOSTILNIČAR 1237-lst St., La Salle, m 1 Toči we, gostilni podrejene pitali ism priporoča rojakom za obbea M. A. Weisskopf, M. D. Izkušen zdravnik Uradu je od 8—11 predpoldl^ in od 6—9 zvečer. 1842 So Aahl&nd Ave. Tel. Canal 476 Chicago, J. Kosirnik, krojač izdeluje nove obleke, čisti, lika ia popravlja. Cene zmerne. J. Kosirnik, 3708 W. 26th St. Tel. Lan wd a le 1761. Cfi LOUIS RABSEL moderno urejen salun IA 460 GMIO AVE.. KENOSHA. Vil Telefon 1199.