Ilovi C E at.au.fc» l^lraas area Sovo *«»*° LETO V.-št. 14 V KOČEVJU, DNE 2. APRILA 1960 Plan in proračun pred Socialistično zvezo Cena 15 din POSVET V »KLJUČAVNIČARSTVU« V sredo, 30. III. je bil v »Ključavničarstvu« Kočevje posvet med , , , ... . . ... predstavniki podjetja in člani se- 24. marca je bila v Ribnici seja Občinskega odbora Socialistične na znašala letos v visim _ mili- kretariata Obč. komiteja ZK. Pred zveze delovnih ljudi. Na dnevnem redu je bil predračun Občinskega jardi 848 miljonov 898 tisoč, do- posvetom so sj ogledali prostore odbora SZDL za leto 1960, proračun in družbeni plan ObLO Rib- č rn ie znašal lani nekai nad eno podjetja in se zanimali za posa- nica, plan dela SZDL za leto 1960 in organizacijska vprašanja. milijardo 600 milijonov dinarjev, rnczne faze proizvodnje Sklenili so nai hi znašal nredračun SZDL letos 5,200.000 dinarjev. Narodni dohodek naj bi znašal „ ...... časa so razpravljal,, kobko srejistev naj b sc dodelilo gasilcem. W treba dsi so^ za narodni dobo sk(lga komite ja ZK Ludvik Golol). Sklenil, so, naj b, se jun dodelilo 500.000 dinarjev. Šmi sektor, dočim se za privatni Gost* s« bi,i na»rej seznanjeni V nadaljevanju seje so bili od- bodo morali mesečno zasledovati sektor kmeti 1st v a in obrtništva ter z deIom delavskega sveta, sintlikal-borniki seznanjeni z značilnostmi realizirano produktivnost. Tako ostalih še ugotavljalo. ne. organizacije osnovne organiza- družbenega plana in proračuna bodo lahko ugotovili nihanja pro- Letos naj bi znašalo število za- °1":. “ "stallh organizacij v občine Ribnica za leto I960. Pred- izvodnje med 'letom in sproti poslene delovne sile skupno 1259, pod ct'"' ”ato *° razpravljali o log družbenega plana sloni pred- ukrepali, da se bo plan realiziral, lani pa ie bilo zaposlenih 897. razn,h problemih s katerimi se vsem na doseženih usjftehih gospo- Delovna sila se bistveno ne bo v razpravi so osvetlili še neka- ^ra< ‘VJe.to p°v tfošniških svetov in zanimanja Seh Potrošnikov. lom so igralci ribniške Svobode liane. Izreči je treba pohvalo gar- igralo posestvo »Ugar«. Le-to nal dokazali, da so kos tudi zahtevnej- niziji JLA Ribnica, ki je organi- # Vsa svetovna iavnost je ob- »odbor deseterice«, kjer r-zprav- bi se razširilo na večje površine šim igram. zirala in pripravila vse potrebno sodila nedavni nokol črnih orehi- ljaio o razorožitvi. Do konkretnih obdelovalne zemlje. V petek, 25. marca je bila po za nastop godlxnikov iz Ljubljane, valcev v Južnoafriški uniji. V de- sklepov glede razorožitve še niso Družbeni plan predvideva razvoj redm seji slavnostna seja ObLO, 27. IH. so bile šah. in športne monstracijah črncev proti kratenju prišli, ker postavlja vsaka stran obrti. Tako nameravajo organizi- na kateri je govoril o pomenu prireditve. najosnovnejših človeških pravic, so svoje predloge in načrte. Preden ra ti močno mizarsko delavnico, ki Praznovanja občinskega praznika Reči je treba, da so vse prire- južnoafriški policisti uporabili bo mogoče vse to vskladiti. bo trebi bila zmožna izvrševati večja Predsednik ObLO Stane Ilc. ditve lepo uspele. V nekaterih ko- orožje in ubili nad 70 ljudi, veliko ba verjetno še precej sej. Sicer pa naročila, kar sedanje razdrobljene Zvečer ob 20. uri je bila v do- lektivih so imeli v počastitev praz- jih pa ranili. Zaradi tega zločina bodimo optimisti, delavnice tega ne zmorejo Pred- mu Partizana slavnostna akade- nika krajše proslave. V prazničnih nad mirnim prebivalstvom ie pro- # Sovjetski premier Nikita Hru- videvajo tudi ustanovitev nekate- miia' kateri so prisostvovali tudi dneh je bila Ribnica in ostali več- testiralo veliko dežel, med njimi ščev se že nekai dni nahaja na rih dejavnosti, predvsem takih, sekretar Občinskega komiteja ZK ji kraji v občini okrašeni z zasta- tudi naša. Sestal se je tudi Var- uradnem obisku v Franciji. Hru- kjer bi dobile zaposlitev predvsem Kočevje Ludvik Golob, predsed- vami Tudi letos so občani ribni- nostni svet pri OZN, ki bo raz- ščev ie obiskal več francoskih me- ženske. Take obrtne delavnosti naj n'k ObLO Kočevje Drago Benčina ške občine lepo proslavili svoj pravljal o krivdi Južnoafriške uni- st. Na sprejemu, ki so mu ga pribi se ' odprle v Sodražici, Gori, ’n drugi gostje. Slavnostni govor praznik. je do svojih črnih državljanov.^ redili v Reirnsu, je sovjetski gost Jurjeviči in Dolenji vasi. ie imel prvoborec Vinko Knol. V Iz sredstev stanovanjskega skla- svojem govoru ie poudaril pomen da občine se bodo letos podpirale 26. marca. Govoril je tudi o po-stanovanjske gradnje gospodarskih vojni izgradnji in o drugem, organizacii za gradnjo stanovanj. Akademije se ie udeležilo veli-stanovanjski zadrugi in individual- ko ljudi, ki so bili s pestrim pro -r- Proslava 1. maja in Tedna mladosti V Ženevi nadaljujejo z delom med drugim dejal, da sta bili Francija in Rusija, kadar sta se skupno branili, na koncu zmagovalki. Dejal je tudi, da se Zahodna Nemčija na vse pretege trudi, da bi preprečila sklenitev mirovne jx>-godbe. Hruščev ie v svojih govorih Predlogi in mnenja Zbora proizvajalcev Na občinskem odboru SZDL v harmomikaši in recitatorji. V poni prosilci, v kolikor'bodo‘imeli Samom' zalo"zadovoljni."' sodelo- Kočevju je bil 26. marca posvet častitev L ,n?al.a “ --------------- - • ---------- za to pogoje. vala je Svoboda Ribnica. Pevski o pripravah za proslavo 1. maja praznika, naj Dl imen lOKame pro- večkrat poudaril zgodovino zavez- Za izvršitev plana bodo morali zbor ie vodil tov. Franc Debeljak, in Teden mladosti. Na tem posve- slave tudi po oodjetuh v praznič- ništva mod SZ in Francijo, zastaviti sile vsi občani. Sociali- Sodelovali so še Svoboda Dolenja tovanju so se dogovorili za Okviren nih dneh pa nai Dl su aeiovni ljua- 9 Predsednik Indonezije Sukar- stična zveza in sindikati naj stal- vas z igrico, nadalie učenci rib- spored prireditev in proslav. Tako ie na izlete. no je imenoval 261 poslancev za no spremljalo izvrševanje plan-kih niške šole. pripadniki JLA ter so- je bilo sklenjeno, da bo 27. aprila _ 8. maja bo nonod »ud žici Oku- obnovljeni parlament. Med njimi nalog Le tako bo družbeni plan list ing. Marolt, ki je zapel dve v Seškovem domu centralna pro- Pirane Ljubljane«. Pri ponodu Podo 1e 13l() pripadnikov posameznih po- konec leta v celoti uresničen. ariji, na klaviriu pa ga je sprem- slava v počastitev prvega maja. sodelovale tudi ekipe iz Kočevja, mičnih strank, 131 pa sodi k tako Pa še nekaj podatkov: Vrednost ti a’ tov. Debeljak. Akademijo oz. proslavo bo prire- 15. maja je predviden začetek imenovanim funkcionalnim sku- družbenega bruto proizvoda naj bi 26. marca, to je na dan občin- dila Svoboda-mesto. Sodelovali naj del pri gradnji nove_ bolnišnice v pinam. po predvidevanjih družbenega pla- skega praznika, so v dopoldanskih bi rudniška godba, pevski zbor, Kočevju. Ob tei priložnosti ie pred- • Na delnih parlamentarnih vo- videno večje zborovanje in začetek litvah v Argentini je dobila največ prostovoljnega dela pri gradnji. glasov opozicijska narodno-radi-V Tednu mladosti, od 22. do 29. kalna stranka. Vendar pa kliub maja, ie predvidenih več prireditev temu to ne bo vrglo predsednika in nastopov. V tem času je pred- Frondizija s predsedniškega me- videnih več tekmovanj: tekmova- sta argentinske vlade. Veliko šte- V soboto je bila v Kočevju seja Zbora proizvajalcev ObLO. Na pohvalil razumevanje delavskih nje med učenci Bračičeve in Še- vilo je bilo belih (praznih) glasov- selo so bili vabljeni tudi člani obč. zbora. Oba zbora sta sprejela svetov, da vložijo precejšnja sred- škove šole. množičen nastop Parti- nic, s katerimi so volili bivši pe- nekaj odlokov. Na seji Zbora proizvajalcev, ki jo je vodil Karel stva v skupen občinski sklad, s zana Kočevje s sodelovanjem ronisti in komunisti. Obe stranki Grm, so razpravljali o predlogu družbenega plana in proračuna ob- katerim bomo gradili novo indu- športnikov iz Ljubljane in Ribnice, sta v deželi nrepovedani. čine. Za uvod je bral posamezne odstavke iz družbenega plana in jih stri jo in komunalne objekte. Pred- pionirsko zborovanje itd. • Ob proslavah muslimanskega razlagal načelnik oddelka za finance pri ObLO Stane Potisek. Za- lagal ie tudi, da bi letos ne asfal- Podrobnejši pregled prireditev novega leta ie predsednik iraške tirali Prešernove ulice, kot je to ki nastopov bomo objavili v eni vlade Kasem sporočil, da bodo (Konec na 2. strani) prihodnjih številk našega lista. spremenili osem smrtnih obsodb v zaporne kazni od 10 do 3 let. S Predsednik Z AR Naser je prispel na jjradni obisk v Indijo. Ob prihodu ga ie sprejel predsednik _____________ __________ Na zadnji seji Občinskega Ijud- odbornik. Zbore morajo sklicati Indije Prasad. V pozdravnem go- mi bomo ustvarili več dohodka ln skega odbora Kočevje so odborniki tudi odborniki zbora proizvajalcev, voru je poudaril tradicionalne pri- ga vlagali v družbeni standard. obeh zt>orov sklenili, da bo vsak Z vseh zborov je treba poslati jateljske stike med Indijo in Z AR, Nonrnviinr, in mnenie občanov odbornik sklical svoj zbor voliv- zapisnike, v katerih nai bodo pri- ter vsemi arabskimi deželami. Na- izven mesta, ki menijo, da sred- cev najkasneje do 6. aprila. V Ko- pombe volivcev. Sveti pri občini ser pa je v odgovoru ned drugim tem je bila živahna razprava v kateri so odborniki podajali mnenja o nekaterih dopolnitvah in spremembah predloga družbenega plana. Predsednik občine, Drago Ben- hodka na osebo, kot je to okrajno in republiško povprečje. Šele z novimi industrijskimi kapaciteta- Zbori volivcev do 6. aprila čina, je dejal, da je namen seje ' .... v' “ seznaniti ljudske odbornike z osnutkom družbeneea plana in proračuna. Naloga odbornikov pa jp da skličejo zbore volilcev in z volivci pretresajo letošnji plan. V družbenih planih ie letos dan sti viozena za gospouarsKi raz- —------— ---------------------- - - —— j- —IP',;., '_______* v poudarek da nai se da velik del voi v mestu njim ne koristijo. Mo- vseh volivcev mesta, ravno tako podali mnenie na seji, ko bo ljud- petih letih spet prišel na obisk v sredstev za družbeni standard, to dernizaciie ceste, gradnja bolniš- na Rudniku in verjetno v Kočev- skl odbor spreiemal družbeni plan Indno. je predvsem za komunalne potre- nice in vajeniškega doma in še vr- skl Reki in proračun, be. trgovino, obrt, gostinstvo, šol- sta drugih objektov so toliko Na vsakem zboru se mora izvo- Za odbornike, vložena za gospodarski raz- čevju pa bi sklicali en sam zbor bodo vse predloge pregledali in dejal, da ie zadevolien. da je m _ Letos bo prišlo na obisk v ki bi tega ne domače kraie večje število roja- zbčm' OdbornikfS na So prosiS Sj^ev 1 if A^f’Fr^S Samo iz ZDA bo prišlo okrog 600 slovenskih roiakov. Po podatkih stvo itd. Kljub želji, da bi to sto- trebna za vas kot za mesto. Na liti delovno predsedstvo, zapisni- zmogli bo jdi’ v naši občini, tega ne mo primer. . ------------ -----,-----• . . - ... , remo storiti. Večii del sredstev bo stanovali predvsem mladi ljudje, ka. Pod drugo točko bodo volivci tudi za ostalo nomoč pri upravnih Nizozemske vložen v industrijo in tako ime- ki pridejo iz vasi; do moderni ce- razpravljali o predlogu družbene- organih občine. &*• ve“otaS' °rl,‘v mcsto «»»«.1«.« še vedno mani nacionalnega do- Tovariš predsednik je posebej nem planu mora poročati ljudski nost. rojaki v domovino že v maju. S SEJE OBEH ZBOROV OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA RIBNICA Več pozornosti razvoju gospodarstva! Zadruga na Hribu kupuje nove stroje V Loškem potoku delujeta dve boljšalo. Po planu morajo Vklju- kovepa lubja, 9700 kg kož, preko kmetijski zadrugi, v Travniku in čiti v pogodbeno sodelovanje 82 ha 45 tisoč kg živine, nad 52 tisoč ki! na Hribu. V naslednjem sestavku zemlje. Doslej so sklenili že 109 krompirja itd. j Oba zbora ObLO Ribnica sta imela 25. marca sejo s precej ob- izjavo tudi za KZ Dolenja V as. nameravam orisati delo in načrte pogodb za 64 ha. Največ pogodb so V okviru zadruge deluje tudi ; širnim dnevnim redom. Najvažnejša točka na seji je bila sprejem Kovinskemu podjetju Ribnica so obeh zadrug. KZ v Travniku se kmetje sklenili za travnike in ko- hranilnica in posojilnica. Konec; družbenega plana in proračuna občine Ribnica za leto 1960. Seji sta odobrili investicijsko posojilo v vi- ukvarja največ z odkupom lesa Senice (57 ha), za krompir so trije lanskega leta je bilo 212 vlagate-* prisostvovala tudi sekretar Obč. komiteja ZK Ivan Fajdiga in pred- šini milijon dinarjev, »Štolami« jn s kooperacijo. Preteklo leto ie hektari, malenkost pa ie za ječ- ljev. hranilnih vlog pa je bilo sko- sednik Obč. odbora SZDL Janez Picek. Sodražica pa so odobrili posojilo zadruga odkupila za 36 in pol mi- men, oves in detelje. v znesku 2 milijona din. lij ona dinar jev lesa in ga prodala Pri zadrugi ima jo tudi hran '1- Uvodoma je predsednik ObLO Umesten je bil predlog nekega Dodatno so na seji sprejeli tudi Poslovni zvezi v Kočevju. Odkupili no-kreditni odsek. Kmetovalci ra raj 11 milijonov. Iz tega fonda so izdali članom zadruge preko 700 tisoč dinarjev posojila. Zadružni strojni odsek se je pre- stane Ilc pojasnil, da so o druž- odbornika, ki ie «dlagal, nai bi odiok da se moralo lastniki na- so okrog tri tisoč kubičnih metrov di vlagalo svoje prihranke, tako benem planu in proračunu razprav- s- zbor proizvajalcev pogosteje se- cionaliziranih zemljišč do 1. okt. hlodovine in 1300 prostorninskih da imajo sedal že preko pet mili- teklo leto znatno razširil. Nabavili ijali na množičnih organizacijah staja! in razpravljal o industriji, 1960 izjasniti, ali na parcelah, ki metrov celuloze. Zadruga odkupuje jenov vlog. Iz teh vlog ie zadruga so novo krožno žago. prebiralec za in zborih volivcev. Poudaril je, da obrti trgovini itd. Odborniki naj ^ bile nacionalizirane, na- tudi živino in poljske pridelke, izdala okrog šest sto tisoč dinar- krompir, v letošnjem letu pa so so na zborih volivcev premalo raz- bi bili bolje informirani o vseh meravaio do omenjenega roka zi- Odkupili so okrog 5000 kilogramov jev posojil. kupili že motorno kosilnico in se- pr avli ali o problemih in nadalj- problemih v podjetju. dati stanovanjske prostore ali ne. živine in 6000 kg prašičev v skup- Zadruga V Travniku nima kakš- jalec za umetno gno.iito. Kmetje nem razvoju industrije, na drugi Z nekaterimi spremembami v p0 končani redni seji je bila ni vrednosti štirih milijonov din. nih posebnih načrtov. Se bolj na- se zelo radi poslužujejo teh stro- strani pa so veliko govorili o ko- postavkah proračuna sta ga spre- slavnostna seja, ki je bila oosve- Razen tega je zadruga odkupila meravajo poživiti akcijo za ko- jev. Lansko leto je zadruga na- munalni dejavnosti. Precej zani- jela oba zbora. čena 26. marcu — občinskemu tudi okrog 22 ton krompirja, ki so operacijo, pritegniti k sodelovanju pravila za. 380 tisoč dinarjev stroj- manja so pokazali občani tudi za V nadaljevanju _ seje so odbor- prazniku ribniške občnie. O slav- ga prodali na Reki. čim več kmetov. Nabaviti name- nih uslug, tako da so plan presegli razvoj kmetijstva. niki razrešili dolžnosti direktorja njb dneh osvobodilne vojne, trn- Vsekakor je zadnje čase najpo- ravajo tudi motorno kosilnico, za preko 6ti> tisoč din. Predsednik sveta za družbeni LIP Cirila Abrahamsberga in ime- ijenju in zmagah in velikih prido- membnejša dejavnost kooperacija, škropilnico ter zapraševalni stroj.' V sklopu zadruge posluje1 tudi plan in finance. Stane Goršič, je n ovali novega direktorja Danila bitvah NOV, izgradnji ljudske ob- Lansko leto zadruga pri pogodbe- S stroji, ki jih bodo imeli, bodo trgovina. jNjen namen je^posredo- odbornikom podrobneje obrazložil Samso. lasti ter velikem gospodarskem nem sodelovanju ni žela najbolj najznačilnejše stvari o družbenem Sprejeli so tudi več odlokov, vzponu pp osvoboditvi, ki ie bil ših uspehov. Ljudje novi obliki zemlje. pomagali kmetom1, pri obdelavi vati članom zadruge semena, umetna gnojila in sredstva za varstvo i planu in proračunu. Naivečja zna- tako odlok o notranji organizaciji dosežen tudi v ribniški občini, je obdelovanja zemlje še niso zaupali. Oglasil sem se še v pisarni KZ Faftlin- (^1la1ni zadruge so preteklo čilnost letošnjega družbenega pla- upravnih organov in odlok o si- govorji predsednik ObLO Stane zato so le nekateri napredni kmet- Hrib. Upravnik Car se je ravno r,nra’h,,, n"''kn sn 1nn ,,met' UU1UH iciuonjvfta --- M^*t*v.i*»* v ''—--- ~ "" KOV Ulil MlVU-bOUlUlkV ‘Jiauc tatu a v it uuivau.ii uuyivuw; v LIIIU. UfJl d Vimv Otu 5c 1 ct VilU ... . , na je v tem, da bodo sredstva in- stematizaciji delov, mest v uprav- Ilc Njegove besede so vsi odbor- je pristopili k tej akciji. Sklenili odpravljal v Ribnico, zato mi je neea gnonla, ka, pre™' a količino vestirana tam, kjer bodo najprej nih organih ObLO. Nadalje, odlok niki pozdravili s ploskanjem prinašala koristi. Plan daje velik 0 občinskem prometnem davku od poudarek razvoju kmetijstva, kjer prometa na drobno v občini Rib-bo imelo pomembno vlogo pogod- niča, odlok o občinskih taksah in , // T v v j. i. beno sodelovanje, predvsem pa po- odpravo odloka o dopolnilnem pro- .Krilil J-iCtSCG SG UVGlJCtVlj Ct sestvo »Ugar«. računskem prispevku iz osebnih " so pogodbe le za 25 ha košenic. vse podatke o delu zadruge pove- po^ab!l'ea®?a, l!n?e,^esa gnollla V Letos pa se ie stanje občutno iz- dala računovodkinja Iva Levstik. Tovarišica Levstikova' ie dejala, da se tudi njihova zadruga nai »Kmetijska zadruga Hrib,« j8 pripovedovala tovarišica Levstike5* va. »obsega vasi Hrib, Retje, Mali rLtSSie«.55*5 K= ■»" Za razvoj obrti in ostalega go- dohodkov delavcev. Trgovsko podjetje »Krim« v Ve- metu in epodarstva predvideva družbeni Potrdili so letni davčni račun m 1!kih Laščah se vedno bolj uve- ko — po učinku dela. Večji do J u . v ten itra in zero siaoa c gk j t bil0 vključenih V za-1 dohodku, rečemo tudi lab- hribovit in skalnat. Odkunuicio , ,17 krn„w z.artnieo'\ “T",1.’ drugo 317 kmetov.. Zadrugo'1 les. živino in kmetijske pridelke. upr«vlia 34-čianski zadružni svet. ss*".ts -.r» rs Ka«« vanjske zadruge in posamezni in- tudi potrdili odredbe o na j viši ih ga dogodka nameravajo ustvariti je so kupili pri nas za 317 tisoč teresenti v mejah gradbenega oko- maloprodajnih cenah za gove.io in v tem letu v višini 650.000 din. ^ dinarjev umetnih gnojil. — Letos liša. svinjsko meso. Podjetje združuje osem trgovskih O S0JO VDCIIlSKega IJUUSKtfyU UUUUlU $Q za kooperacijo bolj do- Predvidena gradnja hleva za 200 Nato so potrdili garancijske iz- poslovalnic s 14 zaposlenimi ose- s topni. Videli so. kako lepa trava glav živine bo stala 16 milijonov jave in sicer: KZ Jurjeviča za bami in tremi vajenci. »Krim« na- (Nadalj. s 1. strani) osebne prejemke, plačilo za nadure' je -,rasia na tisVh travnikih, ki so 700 tisoč dinarjev, ki jih bodo do- nakuip traktorja v višini 4,500.000 merava odpreti še dve poslovalni- predvideno v predlogu družbenega in ni deljenega delovnega časa. bili gnojeni po naših navodilih, bili iz investicijskega sklada okra- dinariev ter za nakup ročne mo- ci, in sicer v Škofljici. S tem bi pjana Dokler vajeniški dom ni Težko ie dobiti vajence, predvsem Nekoliko ie vplivala tudi cena pri ja. Poleg tega oa še 500.000 din za torne kosilnice v višini 449.000 di- se dejavnost podjetja precej po- dograjen, bodo cesto zaradi nape- moške. odkupu lesa ...« dokončno izdelavo načrtov za re- naidev Za isti znesek .in za iste večala. ljave raznih inštalacij še vedno Predstavnik ObLO ie povedal, Doslej so že sklenili 185 pogodb, gulacijo Bistrice. namene (za nakup ročne motorne Zaposleno osebje pri tem pod- razkopavali. Denar za asfaltiranje da jena vaseh, še posebno v Stru- tako da bodo plan 163 ha kmalu Občinski proračun predvideva kosilnice) so potrdili garancijsko jetju je plačano oo doseženem pro- bi uporabili pri dokončni izgrad- gah, veliko fantov in deklet, ki^ bi dosegli. Pogodbeno obdelovanje za- 600.000 dinarjev za razne razstave ' ° * in za zatiranje škodljivcev. Občinski proračun predvideva skupno 131,987 tisoč izdatkov. Največ je namenjeno za nrosveto in Krvodajalska akcija nji tega doma. šli radi v uk, nimajo oa sredstev Vzema največ košenice in krom- Odborniki so še predlagali, da za vzdrževanje. Predlagal je. naj Pir.. Za travnike so sklenili pogodbi nadaljevali z elektrifikacijo Aj- bi podjetja iz skladov za kadre be za 80 hektarov, za krompir 25 big in Brige, popraviti je treba dajala denar za te valence. hektarov, oves 15. krmne okoroavl- v Ribnici ščane. Vse osnovne organizacije in most v Kužliu, pokopališče v Mo- Predlagali sO še. da ie treba de- ne 6 hektarov, ječmen 5 ha..’ Krvodajalska akcija v Ribnici kulturo (41,871 tisoč)^ in državno ieps ni tako uspela kakor smo sindikalne podružnice so dobile^ ravi in drugo. Pojasnjeno je bilo, n^r ^nrav{ienf| vebk0V^r^evati jah^ DOK°db 80 sklenili v Ret' m^problemi in potrebami, ki so več*kot pa i:h je prišlo. Posamez- jim osnovnim organizacijam SZDL progeni krajevnih odborov in ogle- ne Pošte, telefona, elektrike, šole diti remizo, za kar bomo porabil' uv, iznesli na zborih volivcev. ne vasi s0 bile' zelo različno za- obvestilo, da nai pomagalo pri or- dov na mestu samem. ltd- Nl pravoda se na. nilh' kllub dva milijona lastnih sredstev. Ku Ljudje zahtevajo predvsem iz- skopane. ganizaciji krvodajalske akcije. V boljšanje osemenjevalce službe Jurjeviča 6,_Kot_LBreže 7,_2le- R1Wc1tiej^tik^e^orgmlzm- predvlden premajhen znesek za so- blu na te1 se1i zbora DroiZVaiai- torno kosilnico , , , . .... , . obljubam, vedno pozabi. pili bomo tudi tovornjak (pet mi- Nekaten so bili mnenia. da ie Kot smo v začetku povedali, so lijonov osem sto tisoč din), mo- ooi milijona. .11_ 1 — . _ rx ri — in sprejela nekaj odlokov druga ima deset milijonov lastne-in imenovani. O tem poročamo v ga denarja, zato bomo vse te na-posebnih sestavkih. črte lahko realizirali in vse na- Me bave finansirali sami...« F. Grivec <• *?>«»-"Shl;Mčst*.9-7'TlR„to»f=rT “™™s1 ass ssrrsssrs 10») skoro na vseh .bonh =o ,lec 3 Saiev« J- Butov,™ 5. o tem vse nesoče dotoit-nih kar 13 milijo- zbora Na kmcu sla x oba zb„a no drevle j, d„ zaDrašlka. Za- §fis=s ~ potrebo, da bi dobili sodišče In Vas 22, Rakitnica 20, Blate 2 Kot ^bori °™°^b ?^ " ak^ 0 Rg^ tisti, ki res nimajo drugih mož- zemljiško knjigo. V Sodražici pa pri Rakitnici 2, Lipovec 6. Grča- niso dovoli zanimali za akcija e nQst. zg preživlianie. Kdor pa ima so se med drugim volilci izjasnili rice 27. Dvorska vasi, Sodražica 1. težie pa ie tem. kier ^ v^i sP'on premoženje ali bližnje svojce, ki tud' zato, da bi bila v Ribnici Po- Na splošno ugotavljamo, da so ni osnovne °JKap^a°lla RK' b; ga morali vzdrževati, pa do sl ovna zveza. se vaščani spodnjih vasi akciie ne.vemo na koga nai W se ob ta- podpQr ^ upravičel stremeli bo- Za zbore volivcev ie trebareč,. ^^Je u^eleždi kot pa te zgo - tp da ^ p}eprl. do tudi, da ne bi tiste, ki lahko JeU. «vraT^ «ospo"- Hvalci3 Grč^c. Tz Vbnice lih ie ^ da ^ g m živilo v darstva na sploh. Med ljudmi je bilo zelo malo, vsa lete do zda odborov RK. ker Dl vaščani ne^^ ^ ^ g prjmemo podporo in ne„ še vedno preveč ozkega lokalizma, iih ie bilo preceji več. Pohvalo pa velika in bi nikomur So lahko doma živeli. Zavod za Sto Zi »e vidik, dol« to tiot ^luHk D^.dk.rn RK^^o.n. “^"LS^k SSTSS ktoo.ltov invalidov .1 to svojega kraja. Ko so govorili o šole v Dolenu vasi, sai so ODissau dr „= Marsikje velja prego- vzame skrb. da bo zaposlil vsako-potrebah za razne komunalne ure- vsako hiša Tudi mnogi P^^d- S • ^ p Ker ed ni gar. ki lahko še dela in se preživ- ditve, se niso vprašali., kje na,ti karu "owe šote v Rtenlci so ^ jM pe ^ Mnogi ie tudi ml_ lia s svojim zaslužkom, tolikšna sredstva, da bi bilo mo- blh zelo pnzadev l ta slijo. da smo člani Rdečega križa Živahna ie bila razprava o pro- goče zadostiti vsem potrebam. splošnem ne tako kot g . ]e zato_ da bomo kaj dobili. Da- blemih trgovine v Kočevju. Pred-Razen nekaj izjem ie tudi na sen do zdai. Gd sindikalmh podriiz c nalpge IlK pa so mnogo videno je 6 milijonov dinarjev za prevladovala med odborniki skrb se je izkazal smdikat Opekarne v sloblie. večje jn DOmembneiše. Res obnovo treh trgovin. Predstavnik za komunalne probleme. Reči mo- Ribnici, ki ie prišel v lepemi ste fa. bUo lepp. ko bi tudi v teh vaseh Trgoprometa ki ie tudi odbornik, ramo. da so bili odborniki preveč vilu kolektivno k odvzmm krvi. organizirali odbor RK, ki bi za je menil, da je to premalo. Ob- pod vtisom »komunalnih skrbi« In Zaradi slabe udeležbe posluša ^ akd1e RK ki so predvsem novitev trgovine na Rudniku in da se še premalo zavedajo, da je mo kritiko. Marsikomu je grma zdravstveno vzgoine, vsestransko Prehrane je veljala 16 milijonov, povečanje izdatkov za lokalne po- preprečila odziv. Z ozirom na to, dQbrQ poskrbel- Trgovina ima še posebne težave s trebe povezano z dvigom proizvod- da mnogi tme, da ie DUa oropa- D krvodaialcev 4 Ju- kadrom. Samo lani je Trgopromet nje v industriji, obrti, kmetijstvu, ganda preslaba, naj pojasnimo. tudi letos" podelili zapustilo 42 kvalificiranih moči. trgovini in kmetijstvu. O teh stva- Predvsem so ze Podnjadka«! ^ Trgovski pomočniki odhajajo v občini! S’StiPySnt* %,™ Mro‘5m“!i,(™™il v,- ko votoinlm k„oda|,l=m dru«= tod,alia, tor ore,™,o v«,e Na kmetijskih posestvih, pri zadrugah in drugod je vedno več hlevov polnih živine. Na sliki: hlevi v Koprivniku Koprivnik!... Vasica v dolini sredi mogočnih roških gozdov, vasica brez avtobusa, daleč od vlaka, zdravnika, kina, zabavišč..... Sola, pomožna pošta, elektrika, kmetijska uprava, to je vse, kar imajo... in delo, trdo delo od jutra do mraka, delo za vsakdanji •kruh... Prosti čas?... Nedelja, sobota zvečer? Nič takega ne poznajo ... , Bil je vetroven dan, ko me ie preko Knežje lipe in Nemške loke zanesla pot v Koprivnik. Pripravljalo se je na dež. Gosti, temni oblaki, ki so viseli nad dolino in okoliškim hribov j epi, niso obetali nič dobrega... Ustavil sem se na Kmetijski upravi. Čeprav je bila ura že pol treh, • sem upravitelja, inženirja agronoma Slavka Nemaniča, še našel v pisarni: »Veste, kmetijci se ne moremo ravnati po uri. Naša ura je delo; delaj, kadar sta čas in vreme za to. boš pa drugič počival .. •« V sobi ie bilo prijetno toplo, teko da sem se počutil na moč ugodno. Takoj no uvodnih besedah sem napeljal pogovor na njihovo kmetijsko upravo, na delo, uspehe, načrte »Kmetijska uprava Koprivnik,« je pripovedoval upravnik, »spada pod Kmetijsko gozdarsko posestvo V Koprivniku predvsem živinoreja! Kočevje. Naša glavna panoga ie živinoreja. Redimo samo slvoriavo pasmo. Trenutno imamo 230 krav, 85 telet domače si/e pasme, 87 telet simentalske pasme in 260 bikcev baby beef. Naš glavni proizvod je mleko, lansko leto pa smo se orientirali tudi na pitanje telet...« »Kakšna pa je molznost krav?« »Po planu za letošnje leto mora dati vsaka krava 2800 litrov mleka, kar znese skupno 743.560 litrov letno... Naš drugi najvažnejši proizvod pa je meso. V letošniem letu moramo spitati za 111.777 kg telet baby beef. Poleg tega imamo tudi 85 glav mlade živine za lastno reprodukcijo (domača sivorjava pasma), vendar bi jih po planu morali imeti 117. Težava ie v tem, ker nam občutno primanjkuje hlevov. Pri pitanju beby beef je problem ravno pri nabavi živine. Kupovati jo moramo v Prekmurju in drugje. Večkrat jo zelo težko dobimo, ker je ni. Sedaj bi lahko kupili tudi 100 telet, nimamo pa dovolj prostorov. V načrtu imamo sicer grad-nio hleva za 300 glav. vendar to še ne bo tako kmalu...» Letošnji proizvodni plan pravi, da bi morali rediti 325 bikcev, imajo pa samo 260 ... »Bikce zredimo v enem letu do 350 kg,« je pojasnjeval tovariš Nemanič, »nato jih prodamo. Dnevni prirastek mora biti 0,94 kg, sedaj pa je samo 0,86 kg. To je povsem razumljivo, ker je pitanje šele v začetni fazi. Živina se mora tudi privaditi, ker smo jo kupili šele septembra.« Hranijo jih s koruzo, pšenico, s posebno mešanico za teleta, ki jo izdeluje tovarna močnih krmil v Ljubljani, dajo jim pa tudi pol do en kilogram sena na dan. »Tovariš upravnik, kakšen teritorij pa obsega vaša uprava?« »Kmetijska uprava Koprivnik obsega delovišča Knežja lipa. Nemška loka, Rajhenau in Koprivnik. Ravno zaradi prevelike razsežnosti uprave je delo precej otežkočeno (razdalja med dvema skrajnima koncema je okrog 20 kilometrov!)« »Imamo tudi 78 ha čredlnšklh pašnikov, ki jih intenzivno izkoriščamo. NjivCih površin imamo 57 ha, od tega je 27 ha zasejanih s truyami. Na ostalih 30 ha obde- lovalnih površin pridelujemo ječmen, oves, detelje, krmsko peso. Travnikov imamo 486 ha, umetnih travnikov 28 ha, gnojenih travnikov pa 3J.6 ha. Razen tega imamo še okrog 300 ha neproduktivne zemlje, bolj ali manj zaraščene, neizkoriščene, kjer dobimo samo steljo.« »Koliko delavcev in uslužbencev Je zaposlenih na vaši upravi?« »Stalno zaposlenih delavcev in uslužbencev je 53. Delavcev je iz leta v leto manj. ker se vedno bolj mehaniziramo. Nabavili smo štiri motorne ročne kosilnice in mehanizirane grablje, kljub temu pa rabimo pri spravlilu sena še 30-40 grabljic. Sezonske delavce dobimo iz Prekmurja, Medžimurja in Hrvaške, vendar jih dobimo vsako leto teže. — Tudi prevoz sena je še vedno nemehaniziran, ker so tereni za uporabo traktorjev v glavnem neugodni. Iz leta v leto se opaža tudi večja fluktuacija delavcev. Vsaj polovico stalnih delavcev se vsako leto izmenja, ker ie človeka v ta kraj zelo težko dobiti za daljši čas. Temu so krive predvsem neure- jene stanovanjske razmere. Stanovanja so slaba, stara in dotrajana. Nihče jih ne popravlja in malo jih je. Vas ie zelo oddaljena, ljudje pa so raje bliže Kočevju, bliže prevozu ... Nemška loka nima niti elektrike; upamo pa, da bo letos tudi tam posvetila ...« Predvidevajo, da bo v letu 1960 na vseh deloviščih uvedena strojna molža. V Koprivniku so jo že uvedli. Prav tako bodo mehanizirali tudi spravilo silaže; — nabavili bodo silokombajn. »Pa še tole,« je zopet povzel upravnik, »v Koprivniku ie lokacija hlevov zelo slaba. Hlevi so sicer dobri, vendar sq postavljeni na najtežjem mestu doline, kamor se odteka vsa voda. Dobro lokacijo imajo hlevi v Knežji lipi in Rajhenau. Manjka nam tudi skladišče, ki ga bomo zgradili takrat, ko bo urejen za Koprivnik urbanistični načrt. Tudi silosi so premajhni. Po planu bi morali pripraviti 1898 ton silosa, kapaciteta naših silosov pa je samo 1400 ton. Po potrebi siliramo kar na prostem • • •« •»Naj na koncu še enkrat poudarim, da bi bilo potrebno čim prej urediti stanovanjsko vprašanje. V načrtu je ustanovitev stanovanjske skupnosti v Koprivniku, ki bo z delom najemnine lahko popravi ljala stanovania. Ker pa so stanovanja stara, tudi najemnina "i velika. Del najemnine, s katerim b® stanovanjska skupnost lahko razpolagala, bo torej zelo pičel in: oe bo zadostoval teti za nainujnei^ popravila. Kje je pa denar ** ostalo? ... Za Koprivnik in Knežjo lipo st* namenjena dva televizijska sprejemnika. Dobili ju bomo v najkrajšem času, seveda če bosta kraj* primerna za sprejemanje. Ljudi* so novico o tem odobravajoče sprejeli, saj bodo preko televizorja tudi nekoliko bolj povezani z zunanjim svetom...« Zaloga vprašanj- je bila izčrpan*' Tudi zvedel sem vse. kar me ie zanimalo. V »neuradnem« del-razgovora sem zvedel še, da je tovariš Nemanič pred nekaj leti diplomiral na agronomski fakultetij da je doma iz okolice Metlike " da je v Koprivniku, kjer se dobro počuti in rad dela, že Po'" drugo leto... . , Ob slovesu sem mu zaželel * veliko uspehov pri nadaljnem del* vsem prebivalcem Koprivnika Nemške loke pa lep sprejem in v*' liko zabave pri gledanju televiz'1 skega programa ... F. Griv<*L P. s.: Med tiskom srno z vede1* da so televizor žc dobili. Obvestila Delavskih univerz in klubov DU KOČEVJE V torek 5. aprila bodo naslednja predavanja: Kočevje: ob 19. 30 v gimnaziji: V »Soli za starše« dr. Franta Mis: »Zdrav zakon — zdrav rod«. V »Soli za mlade« »Vi sprašujete — mi odgovarjamo«. Na anonimna vprašanja odgovarjajo: prof. Franc Pediček — pedagog in dr. Ana Kraker — ginekolog. V Stari cerkvi: ob 19. url v osnovni šoli: Novak: »Preventivna služba v gasilstvu«. V Fari: ob 19. uri: prof. Janko Kovačič: »O filmu«. Anketa Delavske univerze za izdelavo programa nove sezone Program Avto-moto društva Da bi gospodarske organizacije, razna društva, politične organizacije, zavodi in upravni organi ter posamezni državljani uspešneje odgovarjali na vprašanja ankete in prispevali koristne predloge, naj pripomore ta sestavek. V njem bomo na kratko opisali vse dejavnosti Delavske univerze, ki jih je doslej razvila. Ob tej priliki obveščamo javnost, da bo DU izdala v mesecu maju posebno publikacijo, v kateri bodo podana podrobnejša poročila o dosedanjem delu in podan okvirni program za naslednjo sezono, ki bo izdan na osnovi ankete. Dosedanje izobraževalno delo je novitvi novega oddelka za orga- Za zadnjem rednem občnem zbo- avto šole, in to predavalnico, spal- DU razvila v okviru 5 posebnih nizacijo in produktivnost v gospo- ru AMD Kočevje je bil izvoljen nico, garaže in potrebne kabinete oddelkov. darstvu. Ta oddelek naj bi pro- nov Upravni odbor: Veno Dovgan, motoroznanstva in prometnih pred- Ideološko politični oddelek: Po- učeval in dajal pomoč gospodar- Vinko Hren, Tone Kranjc, Jože pisov. Na osnovi vojaškega dela litična šola za komuniste (traja 6 skim organizacijam pri kadrovski Maver, Vinko Muhič, Konrad Mi- programa bo društvo za potrebe mesecev). Mladinska politična šola socialni službi, zaščiti ljudi, orga- še, Viktor Ožura, Julij Planinc, JLA izšolalo 115 mladincev-regru-(obsega 10 tem), predavanja v ok- nizaoiji proizvodnjih postopkov, Bojan Slokar, Tone Šercer, ing. tov JLA in 24 starešin za potrebe viru študija vseh osnovnih orga- ekonomiki proizvodnje, organizaciji Janez Trošt on Ivan Zgonc. Kot motoriziranih enot. Poleg tega šte-nizacij ZK v mestu in okolici, pre- izobraževalnih centrov, organiziral posebno- priznanje za delo in raz- vila šoferjev pa se bo oreko dru-davanja po posebnem programu posebne seminarje za vodilni ka- voj AMD je bi sprejet sklep o štva in sekcij izšolalo od 170 do študija mladih komunistov, preda- der, pomoč pri izdelavi izobraže- podelitvi diplome častnega član- 200 šoferjev amaterjev. Za mo-vanja po posebnem programu za valnih programov itd. stva AMD in UO tov. Sobarju Fe- ped is te bo organiziranih več krat- prosvetne delavce, občasna ide o- Za vse šole, seminarje, tečaje in tru tajniku ObLO Kočevje in di- kih tečajev in je predvideno, da loška politična predavanja za iav- poljudnoznanstvena predavanja so rektorju Avto podjetja Drofenik bo napravilo izpite za mopede v nost. v pri DU na vpogledi programi. Ude- Alojzu. Za republiška delegata letu 1960 nad 300 ljudi. — Poleg Oddelek za družbeno-ekoruomsko ieženci ankete se jih lahko poslu- AMZS pa sta bila izvoljena Trošt že obstoječih pionirskih avto moto izobraževanje: Seminarji za dielav- žijo, da bi se z njimi podrobneje lij* Maver. krožkov, ki v redu delujejo, bo ske svete in upravne odbore go- seznanili in lažje odgovorili na po- Na zaključku občnega zbora ie društvo organiziralo po šolah nove Nagradna anketa Ste vedeli, da je v Kočevju Del. univ. s 5 oddelki . Ali ste zadovoljni s sedanjim delom Delavske univerze . ....................... če niste, navedite Vaše predloge in nasvete, ki jih bi bilo treba storiti za uspešnejše delo . V čem se osebno želite še nadalje izobraziti oziroma strokovno izpopolniti ....................................... Ali naj bi se dejavnost Delavske univerze razširila tudi na Vas ...................... in kakšne predloge imate. Katere oblike izobraževanja naj bi bile na podeželju ......................... Tisti, ki že obiskujete tečaje in seminarje DU, kakšne predloge imate za izboljšanje .......................................... Vam ustreza čas in umik tečajev .................. če ne, kaj predlagate .................................. So razlage predavateljev razumljive in zadostne ........... Delavska univerza obvešča o predavanjih in šolah preko lista »Novice« v levem kotu 3. strani pod rubriko »Obvestila« Delavskih univerz in klubov in pa prek javnih lepakov. Ali ta način obveščanja zadostuje .............. če ne, kaj predlagate .................................. Na nekatera javna predavanja je prišlo prav malo poslušalcev, morda je vzrok v tem, da predavanja in predavatelji niso bili dovolj skrbno izbrani. Menite, da naj bi javna predavanja v Kočevju, Kočevski Reki, Stari cerkvi in drugod še imeli ................... Kakšna predavanja si želite? ................................. V nekaterih oddelkih je treba plačevati šolnino. Je ta po Vašem mnenju previsoka? Ali bi bili pripravljeni tud! vec prispevati, da bi lahko še izboljšali program in nastavili najboljše predavatelje ............... Navedite še vse ostale predloge za bodoče delo Delavske univerze v Kočevju ..................................... Vaše ime in priimek Poklic .............. Točen naslov ........ s/oodarskih organizacij, predavanja stavljena vprašanja za zadružne svete in upravne odbore kmetijskih zadrug, seminar za hišne svete in občasna predavanja za delovne kolektive. Oddelek za strokovno izobraževanje: Knjigovodska tečaja (začetni in nadaljevalni), administrativni tečaj, strokovhi tečaj za splošno in strokovno izobraževanje delavcev zidarske, tesarske, kovinske in rudarske stroke, predavanja za javne uslužbence, poseben seminar za knjigovodje kmetijskih zadrug, razna strokovna predavanja itd. Oddelek za splošno izobraževanje: Tečaji tujih jezikov (nemški začetni in nadaljevalni in angleški začetni), pomoč pri gospodinjskih tečajih. Poljudnoznanstveni oddelek: Aktualna predavanja v Kočevju, Kočevski Reki, Stari cerkvi. Fari in Mozlju, šola za starše in šola za mlade v Kočevju. Od udeležencev ankete želimo dobiti predloge in nove pobude za razširitev dejavnosti v okviru obstoječih oddelkov in mnenje o usta- v anketi. Upravnik DU: Stane Ocepek. bil sprejet program dela društva krožke, kep se bodo pionirji se-za leto I960. znanili z osnovo motoroznanstva in Društvo bo leta 1960 dokončno prometnih predpisov in je predvi-uredilo svoje prostore za potrebe čteno, da se bo usposobilo nad 150 pionirjev za osvojit'"' srebrne ali zlate značke AMZJ. — Za potrebe šolanja ljudi in za kondicijske vožnje članov društva, bo leta 1960 društvo nabavilo še tri vozila. »Babilonski stolp« v Šeškovem domu Ni nujno, da bi se tole moralo mučnim očitanjem: »Ti si kriv! Ti odigrati prav v Kočevju. To se si kriva!« Rešitev ie v zrelem, prav Kondicijske vozni e bodo omogo- dogaja po vsem svetu in zgodba nič v oblake zagledanem, obo.ie- sama je stara kot zemlja; o mladem fantu pa dekletu, ki sta se hotela poročiti. Spoznala sta se In se vzljubila. V parku našega me- stranskem razumevanju. Vsi smo malo krivi: jaz. ti in tudi razmere, v katerih živimo. Kaj babilonski stolp! Stanovanj- čene za minimalno odškodnino le rednim članom društva. Za člane AMD bodo erganzurani izleti, in to po Sloveniji kot tudi v inozemstvo, in to preko AMZS. sta, kjer rastejo iz tal naše stolp- ski bloki, sončne zračne stolpnice, nice in velik stanovanjski blok, v njih pa čedna stanovanja; vestno sta v tihi noči stala tesno obleta opravljeno vsakdanje delo, zvesto-in sanjala o bodoči sreči. Govoril ba še tako majhni skupnosti in ji je: najino skupno življenje bo premišljena razdelitev zaslužka — kot babilonski stolp... Ona le- to je stvarnost, ki rešuje, gende ni poznala, zato ji je razlo- Sedaj, ko sem vam povedal žil, kako so hoteli ljudje v Babi- zgodbo mladega fanta na mladega Ionu zgraditi stolp, ki hi segal do dekleta, ki sta se hotela poročiti, bi moral povedati še zgodbo drugega mladega fanta oa mladega dekleta, ki tega nista marala. O vsem tem pa vam bo govoril Du- neba. Govorili pa so različne jezike, zato je gradnja propadla. On in ona pa govorita skupen jezik: seveda bosta stolp sezidala, Stolp, svojo zakonsko srečo! Bila je oča- ško Roksandič v svoji prijazni korana: fant govori o gradnji stol- mediji »Babilonski stolp«, ki jo pov, bržkone je inženir! in ga je bodo uprizorili člani gledališke še bolj ljubila. Bil pa je samo knji- družine DPD »Svoboda« Kočevje-govodja v majhnem podjetju in mesto prihodnjo nedeljo, ponede-območja občine Kočevje, da nam tam nujno potreben, a je presedlal Ijek in torek (3., 4. in 5. aprila) v na vprašanja ankete odgovorijo drugam, kier so mu nudili — sta- Šeškovem domu v Kočevju, do 13. aprila I960. Na vprašanja novanje. Zaživela sta naše običaj- ‘Pl S Prosimo vse bralce »Novic« z odgovorite čimbolj izčrpno in resno, ker le tako bo Delavska univerza lahko sestavila program za prihodnje leto, ki je namenjen predvsem Vam. Anketo izrežite iz časopisa, jo čitljivo izpolnite s svinčnikom in jo pošljite na naslov: uredništvo »Novic«, Kočevje p. p. 39. Na no življenie: skromen zaslužek, veliko potrošniško posojilo, stanarina, elektrika itd. V opojno zakonsko srečo vdere jo skrbi. Stolp sreče, zidan v oblikah, se ruši, toliko, da ne stre mladih zakoncev. Prenekaterega nerodnega zaljubljenca in tudi zagrenjenega zakonca bi bilo treba poučiti, da ne Franc Cankar KOČEVSKI STRELCI V LJUBLJANI *t i v ’^F r lil" *<• j Vtif H "' • _________ Na zadnjem zboru AMD Kočevje, so za novega predsednika društva, Preteklo nedeljo je bilo v Ljub- ponovno izvolili inženirja JANEZA liani Okrajno strelsko tekmovanje tiajboljših strelcev v okraju za leto 1960. Občino Kočevje so zastopale na tem tekmovanju dve ekipi, ki so TROŠTA Za naše najmlajše, člane pionirskih avto moto krožkov, ki bodo z uspehom napravili izpite za značko AMSJ, bo društvo organiziralo spodnji levi del ovitka napišite: kaže izgubljati glave v oblakih ne- med moškimi ekipami, katerih je sporazumno z AMZS izlete na Plohl agradna anketa. Kuverto z an- stvarnih fantazij, ker nas praktič- tekmovalo 44, zasedle 24 in 27 me- nirski avtodrom v Ljubljano. — no življenje kaj kmalu strežne in sto. Ta plasman naših ekip je vse- Na osnovi pravil in že danih mož- nam zagreni veselje — a da prav- kakor dober. Od 3000 možnih kro- nosti iz strani AMZ Slovenije in tako ne kaže zaradi gmotnih tegob, gov, je dosegla prva ekipa petih AMS Jugoslavije, bo članom dru- keto lahko tudi osebno oddaste na uredništvu Lista. Za vse, ki nam bodo poslali izpolnjeno anketo, bomo v sredo 13. aprila ob 10. uri v prostorih uredništva izžrebali 5 lepih nagrad: 1. nagrada 3000 din 2. nagrada 2500 din 3. nagrada 2000 din 4. nagrada 1500 din 5. nagrada 1000 din zaradi tistih nesrečnih nekaj tisočakov, ki skoraj nam vsem konec pa 2431 krogov, meseca manjkalo, izgubljati potrpljenja in vere v mirno, lepo sožitje v zakonu. Premalokrat pomislimo. da nevšečnosti vsakdanjega življenja težijo tudi našega OBVESTILO Vse naše cenjene komitente in ostale stranke obveščamo, da bo od 1. aprila I960 dalje spremenjen delovni čas za stranke, in sicer od 7. do 11. ure. komunalna BANKA KOCEV je članov 2448 krogov, druga ekipa štva nudenih niz ugodnosti oz. jim je že nudeno v pogledu nabave do-Vsak tekmovalec je moral stre- kumentov za izlete v inozemstvo, 1 jati 60 nabojev, s katerimi je bilo za nabavo mednarodnega vozni-možno doseči 600 krogov. škega dovoljenja, pri manjših ok« u tekmovalcev ie bil naj- varah na cesti, ko se lahko poslu- zaknnskesa druga Ne najdeš iz- /Sip ~ Šilo potujočih servisov AMZS brez- hodov s tistim večnim, jalovim in R0V nato ro sledili postati5Vik' oz' za minimalno odškod- tar' Knžnit * ™n°' ter VTsto drugih Ugodnosti. ' ? :n < ' °?' A,^ron, Ho^var Poleg tega izvlečka iz programa 495, Lado Plamrtc 495, Alojz Ho- dela pa bo društvo moralo izvršiti cevar 476. še vrsto drobnih nalog in akcij, ki V drugi ekipi so dosegli sledeče so v programu zajeti le v grobem, rezultate: Za izvršitev vsega dela ie pred- Jože Zupančič 506, Vlado Pia- videno, da bo društvo imelo pri-ninc 494, Ferdinand Fink 485, Jan- bližno 7 milijonov dohodkov in neko Vidič 471 in Franc Žvab 449 kaj manj kot 6 milijonov izdat- krogov. kov. Ce upošetvamo, da je bilo po- Novo izvoljenemu UO AMD Ko-vprečje kočevskih strelcev vsak čevje želimo, da bi delal prav ta-strel osem krogov, potem smo z ko uspešno kot v letu 1959 in da bi rezultatom lahko zadovoljni. dosegel še več uspehov. GIBANJE PREBIVALSTVA DRAGA Rodila je Volf Marija, gospodinja iz Črnega potoka 16 — deklico Marijo. DOLENJA VAS Rodila je Tekavčič Marija, gospodinja iz Prigorice 36 — dečka Marjana, KOČEVJE Rodile so: Žlebič Ana, delavka iz Rajndola 1 — deklico Jožico, Burja Štefanija, gospodinja iz Kočevja, Tomšičeva ul. 5 — deklico Marijo, Poljanšek Vanda, profesorica iz Kočevja, Ljubljanska c. 8 — deklico Snežano, Zajc Zorka, gospodinja iz Šalke vasi 20 — dečka Stanislava, Rogan Terezija, delavka iz Mlake 9 — dečka Karola in Faflik Agata, delavka iz Cviš-lerjev 1 — deklico Nado. Umrli so: Slak Ivana roj. Cetinski. gospodinja iz Kočevja, Crno- izdaja In tiska CZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje urednl-odbor. Odgovorni urednik Matija Cetinski. Uredništvo in »Prava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14 a, telefon uredništva in uprave 3-89. Naročnina Je 500 din, Polletna 250 din In jo je treba Plačati v naprej. Za inozemstvo 1000 din oz. 3 ameriške dolarje. Tekoči račun 600-713 pri Komu-1-265 **W banki Ljubljana, podrui-aiea ea Kočevje maljska 6, stara 27 let in Usenik Pavliva, roj. Gornik, gospodinja iz Kočevja, Trata, stara 54 let. RIBNICA Umrl je Peterlin Janez, preužit-kar iz Velikih Poljan 40, star 84 let. KINO JADRAN, Kočevje: od 1. do 3. aprila Italijanski barvni cinema-scopski film »Herkules«, 3. in 4. aprila italijanski film »Na robu propasti«, 6. in 7. aprila italijanski film »Zapeljivec«, od 8. do 10. aprila ameriški cinemascop-ski film »Dogodek v Monte Carlu«. SVOBODA Rudnik: 2. in 3. aprila ameriški barvni film »20.000 milj pod morjem«, 3. aprila matineja mladinskega barvnega filma »Pata Patak«, 9. in 10. aprila francoski film »To je čas morilcev«. RIBNICA: 2, in 3. aprila francoski 'barvni film »Moj stric«, 9. in 10. aprila ameriški barvni film »Puščava živi«. SODRAŽICA: 2. in 3. aprila nemški film »Dekle Rozemari«, 9. in 10. aprila francoski film »Nata-U.1a«. VELIKE LAŠČE: 2 .in 3. aprila angleški film »Tomi Stil poje«, 9. in 10. aprila sovjetski barvni film »Kneginia Meri«. LOŠKI POTOK: 3. aprila ameriški barvni film »Velika noč Casanove«, 10. aprila italijanski film »Umberto D«. KOČEVSKA REKA: 2. in 3. aprila ameriški barvni film »Nežni akordi«, 9. in 10. aprila avstrijski film »Noč v Benetkah«. OSILNICA: 3. aprila sovjetski film »Don Kihot«, 10. aprila poljski film »Kanal«. PRED GRAD: 2. in 3. aprila francoski film »Muti voda«, 9. in 10. aprila jugoslovanski film »V soboto zvečer«. BROD NA KOLPI: 3. aprila češki film »Pokorno javljam«, 9. in 10. aprila jugoslovanski film »Edini izhod«. PREKLIC Preklicujem neresnične besede, katere sem govoril v gostilni v Rajndolu, novembra 1959, ker so bile neresnične. Pintarič Viljem, Rajdol 6. __ *_ Preklicujem, kar sem govoril o Vidmarju Martinu iz Kočevja, Rožna ulica št. 26 in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Žagar Štefan, Slovenska vas 27. PRODAM V Gorenji vasi 2 pri Ribnici, prodam stanovanjsko hišo, vseljivo, primerno za obrtnika. __*___ Posestvo pri Kočevju v velikosti 2.5 ha zemlje, ter zidano poslopje, prodam. Miller Slavko, Slovenska vas 27 ZAMENJAM Komfortno stanovanje v novem naselju na Rudniku zamenjam za manjše v Kočevju — mesto. Naslov v ogl. oddelku »Novic« ZA SMEH Nace: No, kaj ti je rekel zdravnik? Jaka: Da imam sladkorno — pomisli! Nace: Zakaj pa se potem tako kislo držiš? ČESTITKI Ljubemu možu, dobremu očku Vinku Rajnoviču želijo za njegovo praznovanje mnogo lepega žena Cvetka s hčerkama Cvetkico in Zlatico in ostali sorodniki. __ * _ 14. aprila bo praznoval 72 letnico rojstva Lojze Fink iz Clevelanda. Za njegov praznik mu želijo še veliko zdravih let sorodniki in znanci iz Clevelanda. SPREJMEMO V UK Zavod za zaposlovanje invalidov v Kočevju sprejme v uk tri vajenke _ v pletilj ski stroki. Interesenti naj se zglasijo na upravi zavoda v Kočevju. IZGUBLJENO Dne 30, marca t. 1. sem izgubil od gostilne »Brezec« do Trate očala. Najditelja prosim, da jih vrne proti nagradi. Vodušek Ivan, Kočevje. Trata 24. ZAHVALA Ob smrti moje drage žene in mamice ANICE SLAK iz Kočevja se lepo zahvaljujemo vsem, ki so ii poklonili venet in jo spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo tov. Draškovičevi in Poličnik ovi, ki sta ji nudili popioč ob njeni bolezni. Lepa zahvala tudi tov. Duriniju za poslovilne besede. Žalujoči: mož Franci, sinček Franci, oče in mati, bratje, sestre ter ostalo sorodstvo. Na podlagi 47. člena Zakona o finansiranju gradnje stanovanj (Uradni list FLRJ številka 47/59) razpisuje UPRAVNI ODBOR STANOVANJSKEGA SKLADA pri Občinskem ljudskem odboru Kočevje 1. NATEČAJ za posojila, ki se bodo dajala v letu 1960 iz občinskega stanovanjskega sklada za gradnjo stanovanj. 1. Upravni odbor stanovanjskega sklada bo dajal na tem natečaju iz stanovanjskega sklada posojila za gradnjo stanovanjskih hiš. Pravico udeležbe na tem natečaju imajo vse družbeno pravne osebe (gospodarske in družbene organizacije, zavodi, ustanove) in osebe iz delovnega razmerja, ki bodo gradile stanovanja na področju občine Kočevje. 2. Posojila na tem natečaju se bodo dajala pod naslednjimi pogoji: a) vsak interesent mora ponuditi najmanj 25 % lastne udeležbe od vrednosti objekta, za katerega prosi posojilo, b) najmanjša obrestna mera za posojila na tem natečaju znaša 2 % na leto, c) rok za vbnitev posojila ne more biti daljši kot 10 let, d) interesent mora položiti od zneska zaprošenega kredita 5 % gotovine, e) kot zavarovanje morajo priložiti družbeno pravne osebe garancijsko izjavo Občinskega ljudskega odbora, osebe iz delovnega razmerja pa izjavo o vknjižbi obveznosti v zemljiški knjigi. Ostalo potrebno dokumentacijo bo predložil koristnik posojila ob sklepanju posojilne pogodbe. 3. Ponudba se vloži pri ObLO Kočevje, oddelku za gospodarstvo in komunalne zadeve. 4. Ponudbe se bodo sprejemale do 30. aprila 1960. 5. Izid natečaja bo objavljen v lokalnem časopisu »Novice« in na običajni način na oglasni deski pri Obč. ljudskem odboru. UPRAVNI ODBOR KLIČE Vaš odgovor, ki ste ga nedavno dali v tei rubriki, da mi ie podjetje dolžno preskrbeti stanov anie, me ie razočaral. Sem v upravnem odboru podjetja, in vem, da ni sploh mikake možnosti, da bi naše podjetje kupilo stanovanje, ker nima denarja. Prosil bi. da bi dali odgovor na to vprašanje: kdo razpolaga in komu se dodeljujejo izpraznjena stanovanja iz katerih se stanovalci izselijo ali kako drugače opustijo stanovanje? Povedal sem, da podjetje ne bo moglo kupiti stanovanje, če bi si denar sam sposodil, koliko ga bi bilo potrebno, da bi dobil stanovanje v blokih, ki jih gradijo nasproti občine in kdaj bodo ta stanovanja vseljiva? Zanima me še to: nasproti gasilskega doma v Kočevju gradi občina majhno dvostanovanjsko hišo, za katero je že v naprej določeno kdo se bo vselil, čeprav tisti že ima moderno stanovanje! D. G. Kočevje 2-61 — Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve ObLO Kočevje, načelnik Stane Ocepek: S stanovanji, ki ostanejo prazna razpolaga in jih dodeljuje Obč. ljudski odbor. Dodeljujemo jih najbolj potrebnim in V dogovoru z gospodarskimi in družbenimi organizacijami. Tu je možno, da s prošnjo na ljudski odbor in potrebnimi priporočili vašega podjetja, lahko pridete do izpraznjenega stanovanja. Za stanovanja, ki bodo dograjena v blokih nasproti upravne zgradbe ObLO je treba vnaprej plačati 25 % od vrednosti stanovanja, ostali znesek pa vplačati nafltasneje v 10 letih z najmanj 2 % obresti. Stanovanja bodo stala 2,5 milijona dinarjev, ker je treba takoj vplačati 25 %, morate imeti 625.000 din gotovine, nadaljni letni obroki odplačila pa bi znašali 187.500 din in 2 % obresti. Teh stanovanj pa zasebniki sami ne morejo kupiti, temveč samo prek gospodarske organizacije. To pomeni, da vse te pogoje nudite podjetju, kjer ste zaposleni in bodo za Vas preskrbeli stanovanje. V tej številki »Novic« bomo objavili tudi razpis o natečaju za dodelitev teh stanovanj. Ni res, da bi bila stanovanja v dvojčku nasproti gasilskega doma že v naprej oddana. Dodeljena bodo ko vsa nova stanovanja. Vem pa, da se zanje potegujejo gasilci. Z novo uredbo morajo podjetja ki izdelujejo ali uvažajo razne aparate za gospodinjstvo in druge potrebe, ustanoviti potrebne servise, ki imajo rezervne dele. Prosim za odgovor, če v Kočevju obstoji že kak servis in za katere izdelke? BranKa L., Rudnik Tehno-servis: Trenutno opravljamo servisne preglede za vse vrste radioaparatov. V kratkem bomo uredili tudi servis za razne gospodinjske aparate, poznanih izdelovalcev: Tobi, Eka, Tiki in drugih. Strokovno popravljamo pa vse vrste tehničnih aparatov. 2-72 — Trgovina »Tehnika«: V Kočevju ni servisnih delavnic za pregled raznih aparatov. Ce se komu pokvari stroj, zanj pa je jamstvo, ga na naše stroške pošljemo v servisno delavnico v Ljubljano. 'lZNA5IH***mi , h krajev' Raziskujejo podzemlje ribniške dolin* „llakarji“ so pridni in vztrajni! Z ozirom na to, ker nekateri Naši študentje se udejstvujejo na ljudje Iz hudobije ali iz nevednosti Univerzi tudi v družbenem življe-govoriio. da gimnazija v Kočevju mu. predvsem jih privlači šport, ne nudi dovolj izobrazbe, sem pri- kar je seveda zasluga kočevske Potom zahvaljujejo ObLO Kočev- AMBULANTA V STRUGAH Pred kratkim je začela v Strugah z delom zdravstvena ambulanta. Vsekakor je za ta kraj lep napredek. Prebivalci Strug se tem merjal uspehe kočevskih študentov gimnazije, z uspehi kolegov iz drugih krajev Naj na kraju poudarim, da nudi Slovenije. 2e bežno primerjanje kočevska gimnazija glede na gim-popolnoma demantira take neum- nazije v ostalih krajih prav tako ne in naivne sodbe. Primerjanje je kvalitetno in zadostno podlago za pokazalo, da uspehi kočevskih štu- visokošolski študij. dentov prav nič ne zaostajajo za drugimi, še več, na nekaterih fakultetah so kolegi, ki so prišli iz kočevske gimnazije odlikujejo pred drugimi. Opozoriti pa moramo na nekaj drugega. Mnogi izmed nas, ki smo dokončali gimnazijo v Kočevju, nimamo dobrih materialnih pogo- Student prava 2. I. je za vso njegovo skrb in prizadevanje, da imajo tudi prebivalci Strug zdravstveno ambulanto. Naj še povemo, da bo hodil redno enkrat tedensko zdravnik iz Kočevja v Struge, medicinska sestra pa bo vsak dan v ambulanti. Občni zbor podružnice jamarjev v Ribnici je že za nami, vendar je prav, da povemo nekaj iz dela in življenja ribniških jamarjev. Podružnica društva za raziskovanje jam Slovenije v Ribnici je začela z delom leta 1958. Podružnica jamarjev je kmalu polno zaživela in v času od ustanovitve do sedaj dosegla velike uspehe. Najvažnejše raziskovalno delo in urejanje je bilo izvršeno pri »Francetovi jami«. Jamarji so omenjeno jamo uredili tako, da je dostopna vsem ljubiteljem jamskega sveta. Člani so opravili pri ureditvi jame nad 1.3001 prostovoljnih delovnih ur. trebni pri delu. Te so nabavili s pomočjo, ki so jo dobili iz Ljubljane in Obč. ljudskega odbora Ribnica, nekaj sredstev pa so si sami preskrbeli. Omeniti pa je treba, da ie inventar jamarjev še preveč skromen, da bi lahko še bolj uspešno vršili svoje delo. Na občnem zboru so predložili spisek potreb za nabavo potrebne opreme v skupni vrednosti nad 200.000 dinarjev. Potrebovali bi tudi prostor, kjer bi jamarji shranjevali svojo opremo. Bogat je program dela za leti? 1960. Med drugim bodo pregledali in opravili druga dela nri raziskavam u dveh jam v Goriči vasi. Poleg omenjene jame so raziska- Lip j o jamo v Veliki gori, Tentero, Ivan je dobil pohvalo iz Amerike li še več drugih jam. tako »Kap-ljivo jamo«, »Mivnico«, »Lipnja jamo« in druge. Poseben velik uspeh so dosegli pri raziskovanju jame »Žiglovica«. Brezno je globoko 86 metrov. Jama ima lepo zasi-gano dno. Pri vhodu v jamo se Mivčjo jamo in še več drugih manjših jam v okolici Ribnice. Organizirati nameravajo tudi krajši tečaj za jamarje. Pri Francetovi jami nameravajo zgraditi turistično kočo. Povedati moramo še to, da so Sobota, dne 12. marca 1960. Pis- Njegov spis je bil objavljen v na- ie pokazala vsa veščina mladih ja- ribniški jamarji sodelovali z ljub- monoša je potrkal na vrata razreda. »Moharja Ivapa, učenca 2. razreda, bi rad; ima priporočeno jev za študij. Nekateri se celo vsak pjsmo ;z Amerike.« Imenovani uče> dan vozno na Studu z vlakom iz na Ribnice, Ortneka in Lašč. Nekateri si pomagajo s honorarno zaposlitvijo ali priložnostnim delom. Tako stanje seveda neugodno vpliva na uspehe študija. Bili so tudi taki, ki so študij opustili, to pa zaradi tega, ker so jim »prakse« v Nemčiji popolnoma spremenile življenjske načrte. Bilo je celo nekaj primerov, ko so posamezniki želeli in dobili »stalno prakso« v nec je z negotovimi koraki stopal po razredu, kakor bi hotel reči: »Pismo menda ni moje, kdo bi meni pisal iz Amerike?« Toda ne! Pismo je pravilno naslovljeno in lastnik ga je dobil v svoje roke. Otrok je drhtel, ko je odpiral pismo in še vedno je dvomil, ali je pismo res njegovo. 2e pri branju prvih vrstic, mu spominček. ših »Novicah« konec januarja. Za drugošolčka ie bilo že to nekaj velikega. da je bral svoi prispevek v časopisu in pod njim natiskano svoje ime. Temu dogodku je sledil še drugi, večji. Iz daljne Amerike mu je pisal ameriški Slovenec, ki je bral v »Novicah« Ivančkove vrstice, vzpodbudno nismo, v katerem tudi hvali njegovo skrb za uboge ptičke. Dodal je še pesmico, ki naj jo pove svoji mamici, ter priložil de je ves obraz zažarel od veselja. Pri- tujini. Teh je bilo na srečo le malo. letno presenečeni smo bili tudi vsi Kljub vsem težavam pa so kočevski študentje med najuspešnejšimi na Univerzi. V ilustracijo naj povem, da so se nekateri bivši »vlakarji« pokazali za izredno vztrajne in marljive študente. ostali v razredu. In kaj je dalo pobudo, da ie prispelo pismo iz daljne Amerike? Nič drugega, kakor kratek prosti spis, v katerem je mali Ivan napisal, kako pomaga ubogim ptičkom pozimi. Je to človeški odnos do poškodovanca? 25. marca, bilo je že v večernih sem doživel glede tega veliko raz- Majhno dejanje na videz, v resnici pa zelo veliko in pomembno. Gotovo bo to Ivgn pomnil vse življenje. Ali ni ta izredna pozornost ameriškega Slovenca do malega šo-larčka v domovini vredna pohvale? Ali ni to dejanje tudi vzgojno? Prav gotovo ie to za otroka doživetje, ki bo zapustilo v nežni otroški duši lepa in globoka čustva. marjev. Ogledali so si tudi Fri-covo jamo, ki je tudi po svoje zanimiva, Po soustu kakih 6 metrov, se odpre prelepa dvorana, ki je proti severozahodu močno zakapa-na s kristalnočisto sigo in mogočnimi kapniki. Jamo bi bilo treba čimprej zavarovati, ker je prizadejana že precejšnja škoda. Zalarjeva jama je podobna jamam v Mali gori. Jama ima tri vrhe — je brez kapnikov, njena notranjost pa liči na miniaturno katedralo. Kljub temu, da so ribniški jamarji opravili že veliko dela in raziskali veliko jam na Mali gori in delno tudi na Veliki gori, jih čaka še veliko dela. Kraško podzemlje pa so raziskovali tudi v drugih krajih. Tako so raziskali Pavletovo jamo v Loškem potoku, katera je bila po pripovedovanju domačinov zelo globoka in strašna. V jami niso našli nič posebnega. njeno dno r>= se ie končalo pri 31 metrih. Ribniško društvo jamarjev je urah, sem se peljal s kolesom z dela iz Loškega potoka, kjer sem zaposlen kot zidar nri gradnji zdravstvenega doma, proti domu — Dolenjim Lazom. Nekaj sto metrov pred Vagovko se mi je pripetila nezgoda. Zaradi blatne ceste sem padel s kolesa in si pri tem težje poškodoval desno ramo. Udarec je bil tako hud. da sem nekaj minut obležal nezavesten na cesti. S težko muko sem se dvignil in se napotil po cesti do Vagovke. Bilo je okrog 8.30 ure zvečer. Tam sem skoraj pol ure prosil stanovalce, da bi dobil nekaj vode. Bil sem ves blaten in trpel hude bolečine, da sem komaj stal na no- očaranje. Te vrstice pa sem napisal zato, da se v bodoče kaj podobnega ne bi pripetilo še komu drugemu. Emil Turk, Dolenji Lazi pri Rib. In na koncu, kdo ie ta ameriški razmeroma še mlado, pa šteje že Slovenec, ki se ie spomnil malega šolarja v domovini? To je naš rojak Jože Okoren iz Clevelanda. Marta Grebenc TO IN ONO GOSTILNE V PRIVATNI NAJEM s priznanjem III. stopnje pa so Občinski možje so na zadnji seji bili odlikovani: Mirko Ruparčič iz sklenili, da se sedanje gostilne v Kočevja, Jože Bončina iz Stare Mozlju, Livoldu in 2eljnah oddajo cerkve, Jože Klarič iz Vas-Fare, v privatni naiem. To je potrebno, Viktor Lavrič iz Črnega potoka, ker so poslovale z izgubo in niso Alojz Pretnar, Franc Kordiš, Ani-mogli ustvariti sredstva za obno- ca Bradač, Ivan Dednikar in Vik-vo lokalov. V najem bodo gostilne tor Mihelič, vsi iz Dolge vasi, An-dobili tisti, ki bodo nudili najbolj- ton Omerza iz Loži n ter Ivan gah“po"dolgem“ukanju“ie'stano- pogoje. Vsi bodo morali urediti Drobnič, Abel Cingerle in Leopold in me nah-ru- lokale m organizirati prehrano za Krivec iz Šalke vasi, delavce, Za likvidacijski postopek sedanjih gostiln na so imenovali posebno komisijo, v kateri so B. Ci-glič, M. Benčina in V. Hren. 50 članov. Delo jamarjev je naporno in večkrat nevarno, vendar je v Ribnici vedno več ljudi, predvsem mladih, ki jih mičejo čari našega podzemlja, ki skriva v svojih nedrjih še veliko jam. Za uspeh jamarjev v Ribnici gre zahvala tudi temu, ker sodelujejo s sorodnimi društvi, s Turistično olepševalnim društvom, Lovsko družino, gasilci, JLA in Ijanskimi jamarji. Izkušeni tovariši iz Ljubi'ane so v marsičem koristili pri razvoju podružnice jamarjev v Ribnici. Na kraju so izvolili nov upravni in nadzorni odbor podružnice. Požrtvovalnim ribniškim jamarjem želimo veliko uspehov pri njihovem delu in da bi odkrili še veliko jam in jih pripravili za dostop širši javnosti. DRUGA SKUPINA NA AVTOCESTO 30. marca je odšla iz Kočevja na gradnjo avtoceste v Makedonijo druga skupina kočevskih mladincev in mladink. Prva skupina, ki je odšla na gradnjo ceste 25. februarja, je štela 16 brigadirjev, druga skupina, ki je odšla ta teden, pa šteje 12 mladincev in mladink. Tudi ta skupina je iz vrst delavcev in kmetov. Med mladimi brigadirji je troje deklet: dve iz Oneka, ena pa iz Stalcarjev. Fantje so doma iz Kočevja in bližnje okolice, en mladinec pa je iz Podpreske. Kočevski brigadirji so vključeni v 18. ljubljansko brigado »Ljuba Šercerja«. VRTEC POD STANOVANJSKO SKUPNOST Občinski ljudski odbor Kočevje je sklenil, da se otroški vrtec Kočevje priključi Stanovanjski skupnosti. Razrešili so sedanjo upravnico Cvetko 2nidaršič, ki odhaja na novo dolžnost, in natočili Sta- imenuje valka odprla okno lila, da naj se moberem od hiše stran in me še zmerjala, češ da sem pijan. Nesreča se lahko pripeti tudi treznemu človeku, kot sem bil jaz tisti dan. na tudi drugače se le redkokdaj srečam z alkoholom, ker vem da škoduje zdravju. 2enski nisem mogel dopovedati, da sem trezen. Ko sem jo prosil za dovoljenje, če lahko spravim vsaj kolo pod njeno streho, mi tudi tega ni dovolila. Nič ni kazalo drugega kakor to, da sem se napotil proti Sodražici. Kmalu od Vagovke sem srečal voznika Jožeta Knavsa iz Gore, ki se POJASNILO V drugi številki našega lista t. 1. DVA POŽARA 24. marca je na Bregu pri Stari cerkvi pogorelo gospodarsko poslopje, last D. iz te vasi. Požar ie nastal zato, ker dimnik od brzooa-rilnika ni bil pravilno speljan. Škode ie za okrog 300 tisoč din. ______________ * _ Zadnjo sredo pa ie izbruhnil požar v stanovanju H. D. v stavbi Komunalne banke v Kočevju. Neprevidni stanovalec 'e pustil na smo pod naslovom Spor med ženskami objavili notico, da sta H. F. in M. H. pretepli P. M. Vse tri so iz Rudnika. Kakor se je naknadno ugotovilo, ni prišlo do pretepa. je vračal proti domu. Naprosil sem mjzj vključen likalnik, in ko ga ni ga, da bi me proti nagradi (obtiu- bilo doma ie začelo goreti. Zgo-bil sem mu najprej 1500, potem pa re]a je miza in i kvadratni meter 2000'din), da bi me peljal z v o- b,al,keta zom do zdravnika v Sodražico. v obeh primerih so hitro in od-Najprej je na to pristal, potem ločno posredovali kočevski gasilci, pa ga je stanovalka v Vagovki pregovorila in me ni hotel peljati. ODLIKOVANI GASILCI Do smrti utrujen sem po treh Za posebne zasluge pri razvoju urah prišel do zdravnika v So- gasilstva v občini Kočevje, so bili dražico. Ta mi je nudil takoj po- na zadnjem letnem občnem zboru moč in me potem še z avtomobi- občinske gasilske zveze odlikovani lom zapeljal domov. Dr. Kumeliu naslednji: se za njegovo skrb zahvaljujem. s priznanjem II. stopnje: Jože Toliko "ovorimo o humanosti do Oberstar, Alojz Lesar in Franc sočloveka kadar je v nesreči. Jaz Kenda, vsi trije iz Rudnika. drugim. . , . , ... Društvo je za silo preskrbljeno novamski skupnosti, da z nujnimi rekviziti, ki so jim po- novega upravnika vrtca. Planinsko društvo na Bračitevl šoli Na osnovni šoli Mirka Bračičadobrega izkušenega planinca, smo ustanovili »Planinsko dru- Sestavili smo načrt celotnega de-štvo« Zanimanje za ta krožek ie la. Med letom bomo hodili na eno-bilo veliko. V petek 25. tega me- dnevne izlete na bližme hribe, ho-seca smo imeli prvi letni občni dill bomo tudi na enodnevna ta-zbor. Za začetek nam je tov. Ka- bor en, a m podobno Med tem smo lan povedal nekaj glavnih stvari, Predlagali da na; b. delovalo več , . ____ xi nin krožkov, ki oa bi vsi spadalii po a ki i,h mora vedet v ,,, skupno ime »Planinsko društvo«, moškega droštva. Ko ie končal. « b^. nai M bm. iamareki> nam le prebral se „ prirodopisni, propagandist, in G. S. Jamarji naj bi obiskovali kočevske kraške iame, ki jih je na kočevskem mnogo. V Mestnem logu pa je celo jama. v kateri živijo človeške ribice. To je znamenitost kočevskih jam. sai živijo 'človeške ribice le v Postojnski jami in na Kočevskem. V prirodopisnem krožku nai bi zbirali in sušili rastline, ki rasejo po Kočevskem, ter rh potem vlagali v šolski herbarij. Pionirji-propagandisti bodo javljali in pisali članke o našem delovanju v Novice, Pionirski list. Planinski vestnik in drugam. GS (gorska straža) je postavljena po vsej naši domovini zato, da ščiti redke rastline. Cilj nas vseh je, čeprav so to le tihe želje, da bi nekoč stali na Triglavu, slovenskem simbolu. To pa je tudi želja skoraj vsakega Na sliki so udeleženke gospodinjskega tečaja na Vimolju pri Prcd-gradu. Mladinke in mlade žene so se naučile pripravljati zdravo in okusno hrano. Tečaj, ki je trajal 100 ur je požrtvovalno vodila P. Tekavec. V jeseni pa bodo imeli tečaj za vlaganje zelenjave in sadja planinca. Tisto jutro, aprila 1941. se je pokazala nad vasjo skupina mobilizirancev stare jugoslovanske vojske. Med njimi so bili posamezniki, ki so menili, da ie sedaj konec večne pripravljenosti na volno. Pod vplivom večletne propagande iz Tretjega Raiha in v svoji preproščini, so si razlagali, da ne bo nič hudega gotovo na ne slabše, kot je bilo doseda.i, češ, saj pravijo, da je Hitler dober za delovnega človeka. Rodoljube pa. ki smo z bolečim sovraštvom spremljali Hitlerjevo početje v svetu, nas ie še bolj stisnilo v srcu. Zadnji upi. da bo vojska vzdržala, dokler ne bodo posegle vmes velesile, zlasti SZ. so šli po zlu. Vračaioče skupine vojakov in oficirjev stare jugoslovanske vojske, so z gnusom govorile o velikem izdajstvu v vodstvu armade in o delovanju pete kolone. Preklinjali in jokali so obenem. Kulturbundovci v sosedni Kočevski so triumfirali. Postavili so desetine mlajev s transparenti in hitlerjanskimi zastavami ter se pripravili na svečan sprejem »bratov osvoboditeljev«. V Kočevju so pri- Peter Romanic: Poljansko dolina ni klonila čeli mrzlično postavljati vislice hoteč uresničiti staro kulturbundov-sko grožnjo zavednim Slovencem, da se bodo ob prihodu Hitlerjeve armade v Kočevje balinali s slovenskimi glavami. V naše vasi. to je na Podgoro in Zagozdac v Poljanski dolini je pridrvela skunina devetih oboroženih kulturbundovcev iz Brezovice in Nemške loke. Hoteli so zapreti šolo in občino in grozili, da bodo sedai obračunali z rusofili. Na to hudo razgretost kulturbun-dovske domišljavosti ie kot mrzla prha deloval prihod italijanske namesto nemške vojske. Pod slavoloki, namenjenimi Hitlerjevi vojski, je šla italijanska voisk i Teh je prilezlo tisoč in tisoč prek Gorskega kotaria in se kot roji kobilic razlezlo do vaseh. Spotoma so prosili kruh. cigarete, mleko 'a:cu. Bilo iih ie kot listia in trave ve:-dar so lezli z na'več'o nrev’dno-stio Ob stiku s civili so nainrei poizvedovali, če se morda kie v bližini ne nahajajo četniki. Prihod italijanske namesto nemške okupacijske vojske v naše kraje, je imel velik vpliv na odločitev Kočevarjev, da se preselijo v Nemčijo, kamor so jih vabili. To sodim po tem. ker so se šele potem, ko je bilo jasno, da bo na Dolenjskem ostala italijanska armada, pričeli množično podpisovati za odselitev. Profesor Jože Šeško, sekretar okrožnega komiteja KPS za Kočevsko. ie že pred temi dogodki budil politično zavest tudi v naši dolini. Osebno ali nrek sodelavcev ie pošiljal podružnici Ciril-Meto-dovega društva ilegalno literaturo, na ranrh predavanjih seznanjal Dudi z dogodki v svetu in o stanju na bojiščih t°r- tako pripravljal tivinno z naJb"li zavednimi ljudmi tla liudski vstah v dolini. Nekako '»on ec m cin nam je sporočil, da je treba ‘a’roi mačeti z, postavljanjem zaupnikov OF o katere ustanovitvi smo že zvedeli, dali«, da ie treba organizirati vaške in rajonsko celico OF, zbirati "orožje in drugi vojaški material in podobno. Kot posebno nalogo ie naročil postavljanje zaupnih obveščevalcev. Potem se je začelo. Najprej smo postavljali zaupnike iz najbolj zanesljivih in predanih ljudi. Iz teh smo formirali vaške in nato še rajonsko organizacijo OF. Prek teh organizacij OF je šla že naslednje dni vsa ilegalna literatura, ki smo io dobivali iz Črnomlja in Kočevja. Italijani so z hudimi grožnjami zahtevali, da prebivalci izroče kakršnokoli orožje njim. mi pa smo iim naročili, da ga hranilo za nas. Ni bilo primera. da kdo ne bi upošteval poziva OF. Kolikor je biilo orožja pri posameznikih, smo ga dobili. Ob prvih radijskih poročilih 22. junija 1941, v katerih je bilo povedano, da je Nemčija napadla SZ, so možje in fantje, ki so se ob tej vesti nahajali v gostilni gestapovskega obveščevalca Alojzija Shut-teja na Brezovici, dali duška svo- jemu slovanskemu razpoloženiu. Peli so slovenske pesmi in vzklikali slovenski enotnosti. Gostilničar, sin slovenskega očeta, ie o tem takoj obvestil fašiste. 2e naslednje dni so italijanski fašisti izvedli množične aretacije. V grad v Predgradu so nrignali okoli 140 moških, ki so iih imeli na seznamu kot antifašiste. Po nekaj dnevih zasliševanja, so dva od teh odgnali v zapore v Italijo, ostale pa izpustili. Konec julija 1941 so se pričeli nad Miklarji zbirati prvi belokranjski partizani. Vodil iih ie Fabjanov Lojze iz Črnomlja, ki je pobegnil iz zaporov. S to prvo oboroženo pestjo belokranjskega ljudstva smo bili v stiku takoj od pričetka njenega snovanja. Politično delo v dolini ie dobilo s tem močno oporo. Do bi narodno izdajstvo ne imelo uspehov, ie bilo potrebno takoj podvzeti ukrepe proti posameznim izdajalcem. Aretacije zavednih ljudi so se množile, z akcijami proti izdajalcem je bilo potrebno pričeti takoj. To nalogo pa lahko opravi le oborožena skupina. 15. septembra popoldne 1941 — bil je lep jesenski dan — sta se pojavila v Schuttejevi gostilni na Brezovici dva mlajša moška. Vstopila sta v lokal tik za odhodom italijanske patrulje. Naročila sta pol litra vina, ga spila in se pripravila za odhod. Gostilna je bila prazna, le domača hišna pomočnica Mima je bila v bližini. Eden od gostov ie stopil na stopnice in dvignil dva prsta v obliki črke V. Ko je v denar in izdajstvo zaverovani gestapovec prejemal denar od drugega gosta, je hkrati prejel tudi zasluženo plačilo za svoje izdajalsko delo. Ljudska maščevalca sta pustila na mizi listek, na katerem je bilo z roko napisano: »Enaka usoda čaka vse izdajalce poštenega slovenskega ljudstva. Smrt izdajalcem!« Ne številna kuiturbundovska svojat v vasi, ne tisoč oboroženih fašistov ni moglo ubraniti izdajalca pred ljudsko sodbo. 2aupanje v OF je močno poraslo, zlasti še, ker je nekaj dni zatem prejel na cesti med Starim trgom in Tančo goro enako Plačilo tudi nevaren fašistični konfident in zvodnik Marko Mihelič. (Se nadaljuje)