GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJU6LJANA-0K0LICA IN I MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA 5 LETO II. — ŠTEV. 26. LJUBLJANA, 8. APRILA 1955 Okrajni ljudski odbor Ljubliana okolica prvi oa SMERNICE ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA V LETU 1955 1. V letu 1965 bo morala lndu-atrija povečati obseg proizvodnje, bolje izkoristiti obstoječe kapacitete in povečati uporaibo surovin domačega izvora. V ta namen je z ckonomski-uti ukrepi družbenega plana Predvidena stimulacija za povečanje proizvodnje, znižanje Materialnih stroškov in pravilno postavljanje norm. 2. Predviden je porast delovne sile za 6%. Z Izkoriščanjem novih in z boljšo izrabo obstoječih kapacitet je predviden porast fizičnega obsega industrij-skc proizvodnje za 7%. Da bo doseženo, je potrebno, da de-lovnl kolektivi: čih kapacitet In boljšo mehanizacijo v opekarnah na Vrhniki in v Črnučah. 9. V lesni industriji se predvideva povečanje proizvodnje za 7%. Povečana bo proizvodnja pohištva, lesne moke, vezanih plošč, parketa, rezanega lesa, lesne galanterije in igrač. Proizvodnjo je treba preusmeriti na končne proizvode in jo vskladiti s proizvodno zmogljivostjo gozdov. 10. V industriji papirja je predviden porast proizvodnje za 8%. Povečanje vključuje lesovino, karton, ovojni papir, ostali papir, lepenko in sulfatno celulozo. 11. V tekstilni industriji bo pove- ■ čana proizvodnja za 9%, kar bo | pri razpoložljivih surovinah iz uvoza doseženo z boljšim izkoriščanjem strojev in z racionalnejšo izrabo surovin. Predvideno je povečanje proizvodnje bombažnih tkanin, lanenih tkanin, konopljenih tkanin, gasilskih cevi, bombažne preje, kar-dirane vate in sanitetne konfekcije. 12. Proizvodnja usnja poraste v letu 1955 za 12%. Predviden porast se nanaša na svinjsko usnje, usnje drobnice, usnjeno galanterijo, spodnje usnje, odpadne maščobe in svinjske ščetine. 13. V živilski stroki je zaradi pričakovane boljše letine predviden dvig proizvodnje za 2%. 2. POGLAVJE KMETIJSTVO Vrednost kmetijske proizvodnje se v letu 1955 nasproti letu 1954 poveča za 1%, t. j. od 2,281 milijonov din na 2,311 milijonov. Pospeševanje In porast kmetijske proizvodnje z večjim donosom bo doseženo: 1. s pravilnimi agrotehničnimi ukrepi: a) z večjo In pravilno uporabo umetnih gnojil; b) z boljšo in pravilno obdelavo zemlje in posevkov; c) s setvijo odbranega in razkuženega semena; d) z zatiranjem škodljivcev in bolezni na poljskih kulturah in sadnem drevju; 2. z organiziranim čiščenjem in razkuževanjem semenskega žita, s priznavanjem semenskega žita, krmnih rastlin, z uvedbo regresa za sortna-semenska žita |n proizvodnjo semen krmnih rastlin; 3. z razširitvijo mreže za varstvo rastlin, predvsem pa z učinkovitejšim bojem proti raznim rastlinskim boleznim in škodljivcem; 4. z dvigom sadjarske proizvodnje in premiranjem za dober sadni material ter za nove in večje sadovnjake; 5. s propagiranjem reje dobrih pasem plemenske živine, premiranjem plemenskih živali na razstavah in ob priliki licenciranja, z organiziranjem postaj za umetno osemenjevanje na čim večjem področju in s subvencioniranjem plemenjakov; 8. z zatiranjem živalskih kužnih bolezni in ostalih bolezni ter škodljivcev; 7. z melioracijami, pravilnim izkoriščanjem planinskih pašnikov in z ureditvijo napajališč; 8. z boljšo in rentabilnejšo izrabo ter z pravilnejšim vzdrževanjem kmetijskih strojev in naprav; 9. z dajanjem regresa za gradnjo gnojišč, gnojnih jam in silosov; 10. z investicijskimi krediti, ki bodo dodeljevanl z natečaji; 11. z zboljšano organizacijo socialističnih obratov; 12. z izvedbo melioracijskih del na področjih, ki so podvržena poplavam; 13. z ustanovitvijo okrajnega sklada za pospeševanje kmetijstva, kamor se bo stekalo 15% sredstev iz dopolnilne dohodnine. Sklad za pospeševanje kmetijstva bo znašal 32,550.000 din. Za leto 1953 bo porabljenih 230 vagonov umetnih gnojil, zaščitnih sredstev bo porabljenih 45.000 kg, goriva pa 300.000 kg II. Kmečka dohodnina s v letu 1955 zviša, toda le za 102 milijona din, kljub temu, da se v večji meri povečajo dohodki Iz kmetijstva zaradi večje proizvodnje, ki temelji na pomoči za povzdigo kmetijstva. Kmečka dohodnina je bila v letu 1953 386.000 din; v letu 1954 pa 268,000.000 dinarjev. Kmečka dohodnina je predvidena v letu 1955 na 370,000.000 din, kar pa je še vedno manj kot v k 1953. kar pa je še vedno manj kot v letu 1953. Predvideni Izračun davčne osnove v letu 1955 bo prav tako, kot v letu 1954, temeljil na katastrskem dohodku. Razlika bo le v delni korekturi izračunanega katastrskega dohodka. Katastrski dohodek bo izračunan za vsako kulturo ln njen bonitetni razred posebej ln bodo na ta način odpravljene neskladnosti katastrskega dohodka med posameznimi bonitetnimi razredi ln kulturami. Predvideni so trije cenilni okoliši: 1. Ljubljana okolica, t. j. ravninski predel ljubljanske kotline z ravninskim predelom kamniške ravnine do Kamnika In ob Savi do Litije in Smartna pri Litiji; 2. cenilni okoliš Kamniško gričevje in Dolenjsko gričevje; 3. cenilni okoliš Logaška planota in Polhovgrajski Dolomiti. L poskihijo za hitro In pra- j Vilno uvedbo ln Izvajanje no- I Vega plačnega sistema, da se Njegove prednosti pokažejo v Povečanja proizvodnje in večje Produktivnosti dela; 2- s čim boljšo organizacijo ln večjo storilnostjo izkoristijo obstoječe kapacitete ter razpoložljive surovine; 3- z znižanjem proizvajalnih stroškov in izboljšanjem kvalt-l°te še bolj uveljavijo svoje Proizvode na tu- In inozemskih triiščih; * racionalnejšo proizvodnjo *nlžujejo cene svojim proirvo-“Om ter s tem utrde ln razširja svoja tržišča. Proizvodnja In razdeljevanje *‘oktrične energije bo porasla a 9% zaradi povečanja števila elovne sile in boljše izrabe kapacitet. fizični obseg proizvodnje in Pjemenjevanja nekovin bo po-, etan za 2% zaradi boljše izra-e kapacitet. 5. v kovinski Industriji bo po-sii 8aa Proizvodnja za 18%, zla-, v sivih ln temper litinah. °vju tn fltingih, strojih za rehrambeno Industrijo, trans-Jlti ^ a***1*1 ter mlinskih stro- n boljšim Izkoriščanjem ka-Po« *t 1)0 v elektroindustriji e,^ana proizvodnja za 2%, v ljvVl?Pm zaradi povečanja pro-ui bJe razklopnih aparatov za *ga ter napetost in inatalacij- Izolacijskcga materi- vido ke,Wnl industriji jepred-ti0 Povečanje za 8%. To bo olln-k0 z večjo proizvodnjo ngj 'b barv, lakov, emajlov, fir-»vl®: zemeljskih barv, Utopona, ®ne6a minlja in Skrobov. y . 8. Haja n biti tri ji gradbenega mate-ta 6f/ C> pc>ve^ana proizvodnja Povi,/’' Predvideno povečanje je nja r*00 z začetkom obratova-boijs f>Vo Peči v Kresnicah in ba izkoriščanjem obatoje- Kot novost pri odmeri dohodnine od kmetijske proizvodnje so v letu 1955 predvidene občinske doklade na osnovno dohodnino, za celotni okraj v višini 62,000.000 dinarjev. Znesek občinskih doklad je vštet v znesku kmetijske dohodnine 327 milijonov dinarjev. Davčna lestvica se spremeni tako, da omili progresijo, kar je razvidno iz primerjave lestvic dopolnilne dohodnine v letih 1954 in 1955: Katastrski dohodek 1954 1955 I do 30.000 4 4 nad 30.000 do 50.000 7 8 nad 50.000 do 80.000 10 12 nad 80.000 do 120.000 14 16 nad 120.000 do 160.000 18 20 nad 160.000 do 200.000 22 24 nad 200.000 do 250.000 27 28 nad 250.000 do 300.000 32 32 nad 300.000 do 400.000 37 36 nad 400.000 do 500.000 42 41 nad 500.000 do 600.000 48 46 nad 600.000 do 700.000 52 48 nad 700.000 do 800.000 55 50 Družb. Krneč, plan potr. Državna sečnja 22.600 2.400 Ned rž. s., tehn. les 49.560 24.710 drva 16.000 48.650 Skupaj ned rt seč. 65.560 73.360 Skupno d rt seč. 88.160 75.160 Za večjo progresijo ni vet! razlogov, ker so se z zakonont o kmetijskem zemljiškem skl v« du zmanjšala kmečka gospodar* st v a na 10 ha obdelovalne zemlje in se dohodek v mejah t*; posesti ustvarja v glavnem lastno delovno silo. Poleg tega je uvedena posebna obdavčite*! izkoriščanja tuje delovne sile* zaradi česar tudi ni več razloga za tolikšno progresijo. 5. POGLAVJE GOZDARSTVO Značilnost plana za leto 1958 je pospeševanje obnove, nega in varstva gozdov, zmanjšanja^ poseka ter vskladitev poseka t, potrošnjo. Skupna sečnja bo X' primerjavi z letom 1954 znižana za' 6%. Plan sečnje v letu. 1955 je še vedno za 30% večjih kot znaša prirastek. Znižanje sečnje je predvideno zaradi povečanja proizvodnje premoga ln elektrifikacije podeželja, večje štednje s kurjavo in povečanega izkoriščanja odpadkov! pri poseku. i V letu 1955 so za posek iz gozdov na območju okraja Ljubljana okolica določene naslednja količine lesa: 2S.OOO 2100 2.300 S00 20.300 74.270 9.000 17.000 1.200 47.070 64.650 — — — 64.650 138.920 9.000 17.000 1.200 111.720 163.920 11.100 19.300 1.500 132.020 V letu 1955 bo potrebno zmanjšati proizvodnjo žaganega lesa in še nadalje zmanjševati število zastarelih žagarskih obratov ter venecijank. S planom za leto 1955 so določene znatno večje količine sortimentov jamskega ln celuloznega lesa Iglavcev. Za ključ- ni sortlment velja zaradi veliko potrebe pri vzdrževanju prog tudi hlodovina za železniške pragove. J, V letu 1955 je predvideno povečanje obsega gozdno gojitvenih del ln so v ta namen predvidena znatna sredstva. ; Plan gozdno-gojltveni del v indeksih; Pogozditve In izpolnitve Nega sestojev Urejanje gozdov "f'7,dne komunikacije — ndne komunikacije — Drevesnice 1954 = 100 1955 - 100 Plač 1954 190 138 203 popravila 164 novogradnje 142 100 Pri pogozdovanju bodo precej | spravllnlml in prevoznimi po- pomagaJe okrajne gozdne drevesnice, ki bodo prispevale približno 800.000 sadik. Z nadaljno graditvijo gozdnih komunikacij bo doseženo večje izkoriščanje lesa; z ugodnimi goji bo zaradi pocenitve prevoza mogoče Izkoriščati tudi sečne odpadke. V letu 1955 bodo sredstva gozdnega sklada uporabljena tudi za urejanje hudournikov. PREDRAČUN sklada za obnovo in gojitev gozdov v letu 1955 a) NEDRŽAVNI SEKTOR (v 000 din) Sredstva OLO OBLO Skupaj Sklad OLO 38.986 38,988 Dotacije OLO za OBLO — 64,764 64,764 Saldo 1. I. 1955 101,882 20,253 122,135 Sadike 2,897 — 2,897 Izterjani zaostanki 38,309 — 38,309 Skupaj: . . . 182,074 85,017 267,091 Izdatki Splošni stroški 23,089 3,456 26,545 Drevesnice' 1,130 — 1,130 .Varstvo, obnova, urejanje 6,688 25,743 82,431 Gozdne komunikacije — 39,309 89,309 Ostale investicije 10,676 — 10,676 Hudourniki 9,000 — 9,000 Gozdne ceste — 15,600 15.600 Za invest. sklad podj. »Belinka« 70.000 — 70,000 Skupaj: . . , 120.583 84,108 204,691 35% odvod LR Sloveniji 49,720 — 49,720 35%' odvod za dec. 1954 11,771 — 11,771 Skupno 182074 84,108 266,182 Saldo 1. I. 1948 909 909 , Skupaj: ... 182,074 85,017 267,091 b) Državni sektor za 1955. leto 61,336.000 din. Bruto dohodki gozdnega skla- Predvideni izdatki za gozdno da v državnem sektorju znašajo gojitvena dela v letu 1955: a) drevesnice 1,503.000 din b) obnova ln nega gozdov c) varstvo gozdov d) urejanje gozdov e) vzdrževanje gozdnih komunikacij f) vzdrževalna dela gosp. poslopij g) urejanje hudournikov h) nabava osnovnih sredstev 1) amortizacija j) obresti od osnovnih sredstev k) zemljarina , 1) neporavnane obvez, iz leta 1954 35% vplačilo v republiški sklad 22,369.000 din 1.466.000 din 1.014.000 din 787.000 din 300.00 din 100.000 din 1,000.000 din 3.374.000 din 1.441.000 din 1.829.000 din 4,826.000 40,009.000 din 21,327.000 din Skupno 61,336.000 din 6. POGLAVJE k GRADBENIŠTVO I V letu 1955 je v primerjav! * letom 1954 predvidene zmanjšanje gradbenih storitev tako v finančnem kakor tudi v fizičnem obsegu. To je posledica znižanja investicijskih sredstev republike in okraja. Zaradi zmanjšanega obsega del bo padlo tudi število zaposlenih v gradbeništvu. Za dvig produktivnosti bo Izvedeno pravilno normiranje del in plačevanje po učinku; posebna pozornost bo posvečena pravočasni ln popolni Izdelavi tehnične dokumentacije za vse objekte. Večja produktivnost dela, zboljšanje mehanizacije, uporabe fabriclranih elementov, urejena dokumentacija in zmanjšan obseg del, bodo omogočili pocenitev gradbenih storitev. Gradbena Inšpekcija bo intenzivneje nadzirale popolnost tehnične dokumentacije in kvaliteto dela na objektih. I 7. POGLAVJE i TRGOVINA V letu 1955 Je predvideno povečanje blagovnega prometa za 6%, kar je v skladu s pričakovanim porastom kupne moči ter z večjo industrijsko in kmetij-ako proizvodnjo ob istočasnem upoštevanju delnega zmanjšanja prometa z gradbenim ma-jterialom. Osnovni pogoji za razvoj trgovine to bili podani že v letu ,1954 z uveljavitvijo novih organizacijskih oblik ter z določanjem plačnega sklada po doseženem prometu. Na teh osnovah se bo trgovina razvijala p letu 1955. Kljub pomembnemu napredku, ki Je bil dosežen v zadnjih letih, uporablja še vedno precej trgovin lokale in opremo, ki ne odgovarja pogojem sodobnega trgovanja. Ta pomanjkljivost Je bila upoštevana pri določitvi Instrumentov družbenega plana. To »e odraža v ekonomskih Ukrepih, e katerimi je omogočeno ostvarjanje potrebnih sredstev ze prilagoditev poslovanja s tehničnim in sanitarnim predpisom. Podjetjem so individualno, po njihovih potrebah, določeni lastni investicijski skladi. Razen tega pa je OLO določil državnim trgovskim podjetjem 5 % participacijo od celotnega dobička v korist investicijskega sklada. Višja participacija podjetij ne bi bila umestna, ker bi to spodbujalo k ostvarjanju večjih dobičkov, oz. zvišanju nivoja cen. Iz dela dobička, ki pripada okraju, se bo odvajalo v okrajni investicijski sklad trgovine 20% celotnega dobička ostvarjenega v državni trgovini. Na ta način bodo sredstva investicijskih skladov v primerjavi z letom 1954 povečana približno štirikratno. Ostanek dobička trgovine kmetijskih zadrug je prepuščen zadrugam za pospeševanje kmetijske proizvodnje. 8. POGLAVJE GOSTINSTVO V letu 1955 je predvideno 4% povečanje celotnega prometa. Jamstvo za tako povečanje je v tem, da bo v letu 1955 v celoti izvedeno načelo odvisnosti plačnega sklada in drugih skladov od doseženega prometa. Zraven tega omogočajo novi ekonomski ukrepi gostinstvu širši razmah. Za boljši razvoj gostinstva in turizma so gostinska podjetja oproščena plačevanja zveznega, davka od dobička, vrh tega so ustanovljeni še razni skladi: Investicijski sklad pri podjetjih bo pripomogel k modernizaciji gostinskih naprav in ureditvi gostinskih prostorov, sklad za kadre pa bo omogočil nadaljnje dviganje strokovnosti osebja v gostinstvu in pripomogel s tem h kulturnejši postrežbi. 8. POGLAVJE OBRT Nasproti letu 1954 se družbeni produkt poveča za 12%, kar bo doseženo z večjo produktivnostjo ln obsegom dela predvsem v kovinski, gradbeni in lesni stroki. Glede na enoten kriterij, po katerem so bile določene stopnje amortizacije in zato, ker Je treba čimhitreje obnoviti opremo v obrtništvu, ae v letu 1955 plačuje amortizacija po obstoječih predpisih z delnimi korekturami v živilski, oblačilni in obutveni stroki obrtnih podjetij. Obrtni obrati lahko uporabljajo celotno vplačano amortizacijo. Obresti od osnovnih sredstev se znižajo od 6% na 2% in 4%. Obresti od osnovnih sredstev in delež od dobička obrtnih obratov se stekajo v sklad za investicije obrtništva pri OLO. Prav tako bo iz deleža dobička obrtnih obratov kmetijskih zadrug in deleža od dobička obrtnih obratov Okrajne zadružne zveze formiran sklad za gospodarske investicije v kmetijstvu. 10. POGLAVJE INVESTICIJE Plan za leto 1955 ne predvideva finančnih sredstev za gospodarske investicije. Gospodarske organizacije bodo razpolagale v letu 1955 z neizrabljenimi investicijskimi krediti iz leta 1954, ki jih je po določilih družbenega plana za leto 1951 moči Izrabiti do 1. julija 1955. Za tovarno »Belinka« Je v letu 1955 predviden investicijski kredit 70,000.000 din iz sklada za obnovo in gojitev gozdov. Kolikor nastanejo med letom presežki dohodkov, bodo uporabljeni za kreditiranje investicij v industriji. Za negospodarske investicije so predvideni naslednji zneski: za komunalne objekte 2,000.000 din za zdravstvene objekte 150.000 din za prosvetne objekte 43,000.000 din Skupaj . . . 45,150.060 din Z investicijskimi sredstvi, ki so predvidena za prosvetne objekte, ne bo mogoče kriti vseh potreb, vendar so bili z dograditvijo šol v Dolu, na Ilovi gori, na Vrhu in gimnazije v Komendi rešeni najnujnejši primeri. Za objekte šolskih zgradb v Ožboltu, Krki, na Topolu, v Vačah, v Šmarju, v Borovnici, Vrhniki in Brezovici, so zagotovljena potrebna sredstva in bodo ti objekti v letu 1955 delno ali popolnoma izgotovljeni. Potrebna finančna sredstva so predvidena tudi za graditev gimnazije v Medvodah in za izdelavo investicijskih programov ter glavnih projektov za nove šole. Elektrifikacija vasi v okraju je v zaključni fazi in so zaradi tega predvidena le manjša finančna sredstva. Pereč problem predstavlja graditev vodovodov, zlasti v epidemioloških področjih. Zaradi tega je bilo treba investicijska sredstva primerno povečati. Investicije za regulacije in melioracije, ki so potrebne za izboljšanje zemljišč ln povečanje kmetijske proizvodnje, se krijejo iz sklada za urejanje voda. Posebna skrb Je posvečena investicijam za stanovanjske namene. Sklad za zidanje stanovanjskih hiš predstavlja 120 milijonov dinarjev dohodkov. Vanj se steka tudi del dobička gradbenih podjetij. H gradnji stanovanj bodo prispevala tudi podjetja iz sredstev za samostojno razpolaganje. Sredstva sklada za zidanje stanovanjskih hiš bodo znašala: 3*/o vseh dohodkov okraja, 45 milljzonov din; 25ty« okrajnih investicij, v katerih je vračunan del dobička gradbenih podjetij, 75 milijonov dinarjev. Skupaj 120 milijonov dinarjev. Z 11. POGLAVJE IZVOZ V LETU 1955 Predvic" no je, da bo plan izvoza za leto 1955 po vrednosti za 3% večji kot v letu 1954. Pomembne spremembe v strukturi izvoza so: Povečanje Izvoza nekovin, predvsem surovega barita (3.000 ton več). V kovinski Industriji bo izvoz povečan za 56% pri fitin-gih (140 ton več), orodju (3 tone več), okovju (32 ton več) in ostalih izdelkih (9 ton več). Elektroindustrija bo tudi začela izvažati. Predviden je izvoz instalacijskega materiala (1,1 milijona komadov v vrednosti 185 milijonov din). Kemična industrija bo izvozila manj kot lani zaradi manjše proizvodnje lltopona in pomanjkanja surovin. V lesni industriji bo narasel izvoz za 2% (finalni produkti lesne galanterije, lesna moka, pohištvo, furnir, vezane plošče, rezan bukov les, parket ter zaboji). V proizvodnji celuloze in papirja se poveča izvoz zaradi večjega izvoza lepenke (250 ton več) in pisalnega papirja (70 ton več). Večji izvoz bo dosegla tudi usnjarska industrija pri galanterijskih izdelkih (20.000 kv. metrov več), svinjskem usnju (35.000 kv. metrov več), cepljen-cu (10.000 kv. metrov več), ščetinah (5 ton več) in podplatnem usnju (5 ton več). TRETJI DEL PREDPISI 0 EKONOMSKIH INSTRUMENTIH IN UKREPIH X. POGLAVJE I Amortizacija 1. Podjetja za izdelovanje zidne ln strešne opeke obračunavajo amortizacijo za leto 1955 po veljavnih stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi. 2. V kmetijstvu so oproščena obveznosti plačevanja amortizacije naslednja posestva, ki so bila proglašena za poizkusna: a) Posestvo OZZ: Logatec, Verd, Brest, BoStanj, Stična. Šmartno pri Litiji, Prevoje, Vodice; b) posestvo PSata — Mengeš; c) posestvo Selo pri Radohovi vasi; d) posestva KZ, ki delujejo kot samostojni obrati: Polhov Gradec, Hotederščlca, Medvode, Komenda, Moravče, Preserje, Breg pri Borovnici, Pleši-' vica pri Notranjih goricah. 3. Gostinska podjetja ln gostišča obračunavajo amortizacijo za leto 1955 po veljavnih stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi, za gradbene objekte pa samo za vzdrževanje v višini 30% predpisane polne amortizacije. 4. Obrtna podjetja In delavnice obračunavajo amortizacijo za leto 1955 po veljavnih stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi, razen naslednjih podjetij In delavnic, ki obračunavale le 50% amortizacije: 1. Oblačilna zadruga, Medvode. | 2. Pekarija, Vrhnika. 3. Zadružna mlekarna, Vrhnika. 4. Mizarstvo, Hotedrščica. 5. Šivalnica, Domžale. 6. Čevljarska delavnica, Domžale. 7. Čevljarstvo, Litija. 8. Prevozništvo s konji, Kamnik. 9. Žaga, Medvode, 10. Zadružna opekama, KZ Vrhpolje. 11. Zadružni kino, Šmarje — Sap. 12. Čevljarska zadruga, Vrhnika. 5. Komunalna podjetja so v letu 1955 oproščena plačevanja amortizacije. XI. POGLAVJE Obrestna mera od osnovnih sredstev i. Obrestna mera od osnovnih sredstev gostinskih podjetij ln gostišč znaša 2% na leto. a. Obrestna mera od osnovnih sredstev obrtnih podjetij in delavnic znaša: 2% za: o) manjše obrtne obrate v kolektivnem upravljanju (z do 5 delavci), katerim so družbene obveznosti v letu 1955 določene v pavšalnem znesku; b) obrtna podjetja in delavnice Okrajne zadružne zveze Ljubljana-okoltca; e) mline; d) obrtna podjetja in delavnice v strokah obrtnega predelovanja tekstilnega blaga, obrtnega predelovanja usnja. 4% za: vsa ostala obrtna podjetja ln delavnice. Komunalna podjetja ne plačujejo obresti od osnovnih sredstev. XII. POGLAVJE Uporabo okrajnega kreditnega sklada za Investicije In roki za odplačevanje Investicijskih posojil V okrajni sklad za kreditiranje investicij se vplačujejo: a) obresti od osnovnih sredstev gostinskih podjetij in gostišč, obrtnih podjetij in delavnic; b) 40% dobička gostinskih podjetij in gostišč; c) 50% okrajnega deleža dobička obrtnih podjetij in delavnic; d) celotni dobiček manjših obrtnih obratov (z do 5 delavci), ki je določen v pavšalu; e) 20% dobička državnih trgovskih podjetij In trgovin; f) celoten pavšalni znesek, k ga plačujejo gostišča kot dele okraja pri dobičku in kot sta " ne prispevke družbeni skupnosti; g) presežek proračunskih dohodkov iz gospodarstvo v le1 1955. Iz tega sklada se sredstv^ pod točkami a), b) in f) upoi® bljo za kreditiranje gostinstv ' (Nadaljevanje na 131. strani) DRUGI DEL INSTRUMENTI DRUŽBENEGA PLANA OKRAJA LJUBLJANA-OKOLICA ZA LETO 1955 STRUKTURA PRESEŽKA DELA ZA LETO 1955 (državni sektor) 1 a n o g a austrija bistvo Gozd, arstvo ^dbeništvo fotnet Presežek dela 8,916.082 18.275 65.023 526.899 2.316 63.923 61.931 141.521 9,785.970 Socialno zavarov. 599.017 14.188 17.609 152.704 789 23.350 14.575 59.071 881.303 Obresti od osnovnih sredstev 542.639 «.621 21.676 2.844 917 6.349 578.256 Prometni davek 2,332.372 11.239 5.919 39.790 4.565 2,393.885 Rezervni sklad 98.550 382 756 4.318 5.161 842 1.363 110.905 Ostali skladi Ostanek presežka 14.732 75.225 636 10.292 8.349 5,328.772 3.705 21.798 272.977 647 16.357 2.958 19.817 50.356 124.051 5,697.570 družbeni PROIZVOD PO PANOGAH v 000 din P a n o g a Indi, . 1954 1955 Indeks 1954—100 'Atrija StiJstvo Sarstvo Cr*™ >vina 11,372.591 11,424.466 100,4 2,281.010 2,310.845 101,3 115.900 106.248 91,6 , 993.728 972.409 97,8 7.137 7.526 105,4 322.666 322.461 103,0 133.644 135.129 101,1 678.321 705.599 104,0 k U p a j 15,904.997 15,994.683 100,5 >^PpNl DOHODEK 1*7 PO PANOGAH v 000 din Karija £>stvo (Sarstvo Oemštvo »S* 10,421.437 10,327.343 99,0 2,044.671 2,076.859 101,5 105.751 95.976 90,7 903.630 882.034 97,6 3.971 4.150 104,5 303.791 312.129 102,7 124.024 124.347 100,2 s v 624.873 650.581 104.1 k u P a j 14,532.148 14,473.419 99,5 RAZDELITEV DOBIČKA ZA LETO 1955 Skupni dobiček gospodarskih organizacij Zvezni davek Rezervni sklad Anuitete od republiškega kredita Obveznosti iz dobička po zakonu Sklad za vzdrževanje rud. bogastva Invest. sklad podj. cest. prometa Investlc. sklad pooblaščenih mlinov in tn podj. za promet z žitom 50% dob. gostinskih, obrtnih tn kmetijskih organizacij oz. podjetij Del dobička kmetijskih zadrug, ki ga okraji prepustijo zadrugam za investicije Skupaj 2,875.722 105.610 48.396 35.084 1.654 636 12.651 73.895 33.049 v 000 din 5,926.703 3,186.607 Ostanek dobička za razdelitev med OLO Ljubijana-okollca in gospodar, organizacije 2,740.006 Od tega delež okrajnega ljudskega odbora a prispevkom za kritje potre b LRS 2,285,178 Delež gospodarskim organizacijam: a) za povečanje plač e prispevkom za socialno zavarovanje 235.233 b) za samostojno razpolaganje 219.595 454.828 >*twa SKUPNEGA DRUŽBENEGA PROIZVODA PO PANOGAH V LETU 1955 v 900 din t) a /M Skupni družb. proizv. Amorti- zacija Narodni dohodek Sklad za plače Presežek dela 11,424.466 1,097.123 10,327.343 1,399.125 8,928.218 s at:° 2,310.845 233.986 2,076.859 1,557.576 519.283 Gfadktv° 106.248 10.272 95.976 40.953 55.023 972.409 90.375 882.034 355.135 526.899 C* 7.526 3.376 4.150 1.834 2.316 332.461 20.332 312.129 103.042 209.087 tvo 135.129 10.782 124.347 49.692 74.655 Sl 705.599 55.018 650.581 398.331 252.250 U P a j 15,994.683 1,521.264 14,473.419 3,905.688 10,567.731 lektura DRUŽBENEGA PROIZVODA PO PANOGAH ZA LETO 1955 [**Aruinih organizacij in privatnih proizvajalcev N loga si1.™ u pTj~ «>tv^Lanje s 130. stri b Nlje P°k a)' c) in d> z *a kr«!>rti’ sredstva | tSaia „d tlranic trgov! bloditi redstva se upe eNoje nje ‘ndustrijc o sr Svet : p*'1 POGLAVJE °bčWk?nie,n* dtivek Prometni dav Skupni Amorti- Narodni Sklad Presežek družb. proizv. zacija dohodek za plače dela 11,404.217 1,095.074 10,309.143 1,393.061 8,916.082 51.519 246 51.273 32.998 18.275 106.248 10.272 95.976 40.953 55.023 972.409 90.375 882.034 355.135 526.899 7.526 3.376 4.150 1.834 2.316 128.491 11.845 116.646 52.723 63.923 103.317 7.476 95.841 33.910 61.931 299.630 20.733 278.897 137.376 141.521 13,073.357 _ 1,239.397 11,833.960 2,047.990 9,785.970 predpisal OLO na podlagi Uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o prometnem davku. Tarifa prometnega davka bo objavljena s posebnim odlokom okrajnega ljudskega odbora. XIV. POGLAVJE Premlranje prihrankov Gospodarska organizacija v panogi industrije, ki doseže v letu 1955 znižanje lastne cene, izloči del dobička za premlranje prihrankov pred delitvijo dobička med komuno in gospodarsko organizacijo, če izpolni naslednje pogoje: Ako zniža gospodarska organizacija lastno ceno v letu 1955 nasproti realizaciji v letu 1954: a) za 3%, Izloči pred razdelitvijo dobička med komuno in gospodarsko organizacijo 2% sklada za plače po tarifnem pravilniku; b) nad 3%, izloči pred razdelitvijo dobička med komuno ln gospodarsko organizacijo 4% sklada za plače po tarifnem pravilniku. Znižanje lastne cene mora biti rezultat povečanja proizvodnosti dela, oziroma znižanja materialnih stroškov in se ugotavlja po predložitvi letnega zaključnega računa gospodarske organizacije. XV. POGLAVJE Delitev dobička gospodarskih organizacij Od doseženega dobička po odbitku zveznega davka in obveznosti iz dobička po zakonu (39. členu Uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o celotnem dohodku gospodarske organizacije in njegovi delitvi — Ur. 1. FLRJ št 54-54) pripada gospodarskim organizacijam naslednji delež. Izražen v stopnjah: (Glej razpredelnico na 132. str.) V kolikor preseže delež gospodarske organizacije iz ostanka dobička, ki se sme uporabiti za povečanje sklada za plače, 15% plač po tarifnem pravilniku (brez socialnega zavarovanja), se udeležba gospodarske organizacije na ostanku dobička znižuje. Odstotek udeležbe gospodarskih organizacij se zniža za enak odstotek, kot je prekoračen v prejšnjem odstavku maksimalno določen odstotek povečanja sklada za plače. B. Kmetijstvo 100 80 C. Gozdarstvo 60 65 D. Gradbeništvo 50 70 Del dobička gradbenih podjetij, ki gre kot dobiček sedežu podjetja, bo določen naknadno, ko bo omejitev tega dela dobička določil republiški Izvršni svet E Promet 100 35 F. Komunala 80 90 Znesek, ki se lahko največ izplača iz dela dobička za plače s prispevkom za socialno zavarovanje, ne sme presegati 30% plač po tarifnem pravilniku brez soc. zavarovanja; ostanek preko tega odstotka prenesejo podjetja v svoj investicijski sklad, s G. Obrt L Državna obrtna podjetja in delavnice: 1. Obrtno predelovanje kovia 70 85 2. Predelovanje zemlje, kamna tn stekla, kamnolom 90 90 JD2 Verd 40 90 3. Elektrotehnične obrti 5» 80 4. Kemični obrati 30 80 5. Stavbne obrti 40 85 6. Obrtno predelovanje lesa 65 BS 7. Obrtno predet tekstilnega blaga 90 90 8. Obrtno predelovanje usnja 90 90 9. živilske obrti 40 70 10. Druge obrti 40 90 Valjčni mlin Stična doti ra 50% dobička v lastni sklad za investicije, ostanek pa deli pe gornjih procentih. Kino podjetja 80 50 a) Kino Domžale 40 50 b) kino podjetje družbenih organizacij 100 30 n. Obrtna podjetja ln obrati kmetijskih zadrug: Celotni ustvarjeni dobiček pripada obrtnim podjetjem in obratom in se deli: a) 50% v investicijski sklad kmetijske zadruge za gospodarske Investicije, b) 15% OZZ v sklad za pospeševanje kmetijstva, c) 30% za plače s prispevkom za soc. zavarovanje, d) 5% v sklad zfl samostojno razpolaganje. III. Obrtna podjetja ln delavnice OZZ Ljubljana: Celotni ustvarjeni dobiček pripada obrtnim podjetjem in obratom in se deli: (Nadaljevanje na 132. strani) Izdaja »Založništvo UhitoMansti dnevnik«, direktor Stane Skrabar, odgovorni urednik Ivo Tavčar. t Razpredelnica k XV. poglavju na strani 131. Delež Od tega za Naziv gospodarske organizacije gosp. organ. plače s pri-spev. za soc. zav. A. Industrija: 111 Elektro Ljubljana okolica. 20 64 Ljubljana Elektrarna, Medvode 17 56 116 Rudnik barita, Pleše 23 62 »Tesnilka«, Medvode 10 18 Rudnik kaolina, Črna 18 55 Keramično kemična industrija, Kamnik 15 42 Tovarna gumbov, Kamnik 28 72 117 »Titan«, Kamnik 14 44 Tovarna kovanega orodja, Kamnik 30 78 Kovinska Industrija, Ig 30 68 Mlinostroj, Domžale 25 64 119 »Jambor«, Črnuče 14 37 »Elma«, Črnuče 13 37 120 Kemična tovarna, Domžale 13 34 »Helios«, Domžale 11 20 »Color«, Medvode 10 17 »Jub«, Dol pri Ljubljani 17 49 »Kamnik«, Kamnik 10 70 121 Kresniška industrija apna. Kresnice 20 45 Opekarna, Boštanj 50 80 Opekarna, Črnuče 35 50 Opekarna, Draga—Ig 35 50 Opekarna, Mengeš 35 50 Opekarna, Radomlje 35 50 Opekarna, Vodice 50 80 Vrhniške opekarne, Vrhnika 35 70 122 »Stol«, Duplica 15 45 Lesno predel, industrija — Podpeč 28 72 Lesna Industrija, Polhov Gradec 35 64 »Sora«, Medvode 35 76 Lesna Industrija, Domžale 35 79 »Zales«, Litija Kombinat lesne Industrije, 30 50 Logatec 28 66 »Žaga«, Ljubljana Lesno tnd. podjetje, Ljub- 30 40 Ijana 30 72 Tovarna glasbil, Mengeš 40 77 »Hrušica«, zadr. lesn. pred. podj., Logatec KZ Verd — obrat Ljubljen- 50 80 skl vrh 40 60 123 Tovarna celuloze, Goričane • 16 Papirnica, Količevo e 21 12« Motvoz m platno, Grosuplje 17 47 Predilnica, Litija 16 40 Tekstilna tovarna, Medvode ✓ 14 - 33 Tovarna sanitet, materiala. 15 47 Vir »Induplati«, Jarše 13 35 »Svilanit«, Kamnik 15 30 »Univerzale«, Domžale 50 80 •Rašica«. Gameljne 27 63 Tovarna filca. Mengeš 20 50 •Trak«, Mengeš 20 53 125 Tovarna usnja, Šmartno pri Litiji 17 42 Industrija usnja, Vrhnika 16 52 Tovarna usnja, Kamnik 12 20 »Toko«, Domžale 2« 65 127 Mesno podjetje, Stična 25 65 Živilska Industrija, Kamnik 20 30 Mlinsko podjetje, Domžale 30 53 »Sončnica«, Vir—Domžale 30 70 (Nadaljevanje s 131. strani) Del za Sklad Investlc. *" Podjetja oz. delavnice plače s soc. za v. za sam. razpol. sklad OZZ •z. •/. •z. OZZ Agroservis, Ivančna gorica 40 « 56 OZZ Tesarstvo, Komenda 20 4 76 OZZ Mleko, Kamnik 50 20 30 OZZ Mleko, Stična 50 20 30 a) Državni sektor 1. 50*/« celotnega dobička — zvezni davek; 2. 57» celotnega dobička — za investicijski sklad podjetja; 3. 20*/> celotnega dobička — OLO za investicijski sklad trgovine; 4. 25*/« celotnega dobička — OLO. b) Trgovska podjetja OZZ 1. 50% celotnega dobička — zvezni davek; 2. 5*/« celotnega dobička — za investicijski sklad podjetja; 3. 45*/« celotnega dobička — OZZ. Ta delci sme OZZ porabit! samo za Investicije v cilju pospeševanja kmetijstva. c) Trgovina in odkup KZ 1. 50,;> celotnega dobička KZ. Ta del se sme po določilih zveznega družbenega plana porabiti samo za gospodarske Investicije v kmetijstvu. 2. 40*6 celotnega dobička KZ za gradnjo gnojničnih jam in sHoeov. 3. 10V. celotnega dobička KZ za druge sklade. Kolikor pa bi kmetijska zadruga nameravala del sredstev pod 2. uporabiti v druge namene, mora biti za to predhodno odobrenje OLO. I. Gostinstvo Dobiček gostinskih podjetij in gostišč se delt: 1. 50'/» pripada OLO; 2. 407. se steka v investicijski sklad gostinstva pri OLO; 3. 187. pripada gostinskim podjetjem, oziroma gostiščem za povečanje lastnega Investicijskega sklada. XVL POGLAVJE Plače delavcev In uslužbencev v gospodarskih organizacijah Povečanje ravni tarllnih postavk po XX. poglavju zveznega družbenega plana za leto 1955. A. INDUSTRIJA 111 Elektro Ljubljana okolica Elektrarna, Medvode 116 Keramično kemična Industrija, Kamnik Rudnik barita, Pleše—Škofljica Rudnik kaolina, Črna pri Kamniku »Tesnilka«, Medvode Tovarna gumbov, Kamnik 117 Kovinska industrija, Ig »Titan«, Kamnik Tovarna kovanega orodja, Kamnik Mlinostroj, Domžale 119 »Elma«, Črnuče »Jambor«, Črnuče 120 »Belinka«, Soteska pri Ljubljani »Kamnik«, Kamnik »Color«, Medvode »Helios«, Domžale »JUB«, Dol pri Ljubljani Kemična tovarna, Domžale 121 Kresniška industrija apna. Kresnice Vse opekarne 122 Kombinat lesne Industrije, Logatec Lesna industrija, Domžale Lesna industrija, Polhov Gradec LIP, Ljubljana Lesna predelovalna Industrija. Podpeč »Sora«, Medvode »Stol«, Duplica prt Kamnik: »Melodija«, Mengeš »Zales«, Litija 122 KZ Verd — lesni obrat Ljubljanski vrh »Hrušica«, zadružno lesno predelov, podjetje, Logatec 123 Papirnica, Količevo Tovarna celuloze, Goričane 124 Industrija platnenih izdelkov, Jarše Motvoz in platno, Grosuplje •Predilnica«, Litija »Rašica«, tov. čipk in pletenin, Gameljne »Svilanit«, Kamnik Tekstilna tovarna, Medvode Tovarna ftlca, Mengeš Tovarna sanitetnega materiala, Vir—Domžale »Trak«, Mengeš »Univerzale«, Domžale 125 Industrija usnja, Vrhnika »TOKO«, Domžale Tovarna usnja, Kamnik Tovarna usnja, Šmartno pri Litiji 127 Mesno podjetje, Stična Mlinsko podjetje. Domžale •Sončnica«, Vir pri Domžalah Živilska Industrija, Karan'1' B. Kmetijstvo C Gozdarstvo D Gradbeništvr E Promet F Gostinstvo G Obrt H. Trgovina I Komunalna dejavnost (Nadaljevanje prihodnjič) ODLOK IV. Znesek, ki se lahko največ izplača iz dela dobička ta plače s prispevkom za socialno zavarovanje ne sme presegati 30*/» plač po tarifnem pravilniku brez socialnega zavarovanja; presežek preko odstotka, prenesejo podjetja In delavnice v sv oj investicijski sklad. V. Obrtnim podjetjem tn delavnicam bodo predpisane pavšalne obveznosti s posebnimi odločbami Okrajnega ljudskega odbora. IL Trgovina Dobiček, k! ga bodo ostvari-la v letu 1953 trgovska podjetja ln trgovine, se deli: Na temelju drugega odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih ter 2. točke 1. razdelka II. poglavja »Kmetijstvo« ukaza o družbenem planu Ljudske republike Slovenije za leto 1955, (Uradni list LRS. štev. 4-23/55) je Okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica na XXIV. skupni seji obeh zborov dne 26. marca 1955 sprejel ODLOK o ustanovitvi okrajnega »klada za pospeševanje kmetijstva 1. člen Ustanov', se okrajni sklad za pospeSevanje kmetijstva za območje okraja Ljubija®3 ; okolica. sklad’ so 2. člen Sredstva okrajnega za pospeševanje kmetijstva s» namenjena za pospeševani kmetijstva ter za dotacije > propagando v kmetijski P1^ izvodnji. .j. Dotacije se dajejo k®®6?! skitn organizacijam, ki del" jejo pri pospeševanju km«®' ske proizvodnje. 3. člen V okrajni sklad za pos|N* vanje kmetijstva se steka n®! manj 15% dopolnilne doh®° 4. člen Okrajni sklad za pospek^j nje kmetijstva upravlja Sv gospodarstvo okraju®* ljudskega odbora. 5. člen Okrajni sklad za po»peScVJ nje kmetijstva ima svoj P®\, račun dohodkov tn izcU>l®\j ki ga sprejema okrajna lj°®^ odbor Ljubljana okolica. ■ Presežek oziroma prim®®/ kljaj sklada iz preteklega lc. se prenese kot dohodek o®11,, ma izdatek v predračun prihodnje leto. 6. člen Ta odlok velja od 1. jan*1^ ja 1955. P r e d s e d p okrajnega ljudskega odb®3' Miha Berčič, 1 ODLOK Na podlagi 16. čl. ter 2. 64. člena zakona o okn*!1! ljudskih odborih je Okr®/, ljudski odbor Ljubljana ca na XXIV. skupni seji <*r5. nega zboru in zboru proi*0j jaIcev dno 26. marca "' sprejel ODLOK o spremembi in dopo1®' odloka o družbenem P , okraja Ljubljana okolic® j leta 1954 (Ur. 1. L&J 27-398-54 št. 37-554-54. *[C1 ka 45-685-54 in št 51-800'’* 1. člen 3. člen odloka o sprci®®1^ in dopolnitvi odloka o dr®:'||i neon planu okraja Ljubiji okolica za leto 1954 (Ur. \ štev. 6-155-55) sc razvclj1'1 2. člen Ta odlok velja takoj- Predsedni okrajnega ljudskega Miha Berčič, s. r. OKRAJNI LJUDSKI OD® LJUBLJANA-OKOLlC* razpisuje naslednja delovna mesta x ministraciji ljudskega 3 pravnike za posle s ia gospodarskih zadev. Hva in delovne zakon 1 planerja — ekonom--davčnth reviz01"/^, fin®®' več 2 računovodja referenta: 2 delovna InšpekVrj®- , 1 referenta za rejniStV ' 3 Izurjene strojepiske a izurjene strojepisk'-, lono znanje stenografu®^ Prošnje s koloki din } t okrajno lakaj din 95,- J® , /edbo osebnega in stro^j n življenjepisa Ikra in emu ljudskemu * j, -iubliona — okolica. M i ’a. Zupančičeva 8 * .g' pozneje do 9. aprila 1J