1965 DECEMBER R«gi»t«r»d at th« G.P.O., Svdn#y, fot tranimiuion by poet as a pariodical. >: >; >; >: >! MISLI (Thought«) Mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji Ustanovljen leta 1952 ★ Urejuje in upravlja P. Bernard Ambrožič O.F.M. 6 Wentworth St., Point Piper. Tel.: FM 1525 ★ Naročnina £ 1-0-0 letno se plačuje vnaprej ★ Naslov: MISLI P.O. Box 136 Double Bay, Sydney. ★ Tisk: Mintis Pty. Ltd., 417 Burvvood Rd., Belmore, Sydney. Tel. 75-7094. >; >! v >; >! >: >; >; >; >; >; >; >; >; >; >; >; >; > >; >: >; >: >; >; >: >; >; >: >; imamo zopet v zalogi naslednje: SKOZI LUČI IN SENCE. I. del. Spisal Ruda Jurčeč. Knjiga polna podob iz naše narodne preteklosti. — £ 1-0-0. LJUDJE POD BIČEM, slavna povest Karla Mauserja, 1. in H-del. Vsak po 30 šil. (Tretji del je šele v pripravi.) LJUBLJANSKI TRIPTIH, moderna povest, spisal R. Jurčec — £ 1-0-0 GORJANČEV PAVLEK, spisal Mirko Kunčič. Opisuje čaroben izlet iz Argentine v Slovenijo. — £ 1-0-0. DNEVI SMRTNIKOV. — Zbirka najboljših črtic iz emigracije-Izdala SKA v Argentini. £ 1-0-0. DHAULAGIRI. Doživljali Slovenca v himalajskih gorah. Izdala SKA v Argentini. — £ 1-10-0. SIVI DNEVI — spisal Marko Kremžar. Silno napeto pripovedovanje. — £ 1-0-0. DANTE-PEKEL. — Izdala SKA v prevodu Tineta Debeljaka 700 letnico pesnikovo, ki jo je slavil ves svet. — £ 1-0-0. LJUDJE. Zbirka povesti Narteja Velikonja. — £ 1-0-0. MOHORSKE KNJIGE IZ CELOVCA bodo gotovo tu pred Božičem. Ko »e to tipka, jih še ni. Več o njih smo povedali na tem mest*1 v novembrski številki. Takoj ko pridejo, bomo začeli z delitvijo. Cena ŠTIRIM knjigam £1-5-0 ali pozneje $2.50 — dva dolarja in p°^‘ KNJIGE DOBITE PRI MISLIH J F.S. FINŽGAR III. in IV. je končno * dospel. Mnogi že težko čakate na ti dve £ knjigi. Tako imamo zdaj vseh SEDEM veza-}♦: nih zvezkov Finžgarja v zalogi. Vsak zvezek £ J stane en funt, poštnina 2 šil. Naročajte! J i '?■ *#■ >; >; >] >' >' >* >] >* >! >] >! >! >! >1 >. .♦! .♦! !♦! .♦! .♦! KAR PO DOMAČE. — Zelo zanimiva šaljivo poučna knjiga. Baragova založba v Argentini. — £ 1-0-0. DOMAČI ZDRAVNIK. Knajpova zdravilna metoda z vodo. — Šilingov 15. ČLOVEK V STISKI. — Znani dr. Trstenjak rešuje v knjigi razne človekove težave. — Šil.10. Dr. Fran DETELA I. — Ima povesti: Malo življenje, Kislo grozdje, Prihajač, Gospod Lisec in še druge. — Vezani knjigi je cena 30 šil. s poštnino. PROTI NOVIM SVETOVOM, prvič okoli sveta in druga odkritja. — 6 šil. PREKLETA KRI, povest Karla Mauserja —' 10 šil. PRI PODNOŽJU BOŽJEGA PRESTOLA, roman, spisal I.N. Krasnov — 10 šil. POTA DO ČLOVEKA, psihologija občevanj# med ljudmi. Spisal dr. Anton Trstenjak. — 10 ČLOVEK NA OBEH STRANEH STENE. P°" vest. Spisal Zorko Simčič. — £ 1-0-0. I&inku, LETO XIV. DECEMBER, 1965 ŠTEV. 12. O BOŽIČU SO NEKOČ TAKO-LE PISALI Božični večer. BOŽIČNI VEČER JE. SNEŽNA ODEJA krije tihi dol in hribe na okrog. Smrekove veje se pripogibajo pod belim bremenom; zdaj pa zdaj katera sine nagloma kvišku, ko je z nje zdrsnil južni sneg. Tih mrak nastane po dolini. Družine so zbrane po hišah, pripravljajo se •la sveto opravilo. Oče, mati in oti'oci se pokrižajo, °če vzamejo kropilo v i-oke, starejši otrok pa posodo z blagoslovljeno vodo. Drug otrok dobi lonec z žerjavico, na kateri se žge in kadi velikonočna °ljka, lavorovo cvetje in mačice. Najmlajši ima ključe v roki. In tako gredo od poslopja do poslopja, od shrambe do shrambe,v klet, žitnico in hlev. Kamor Pridejo, povsod vzamejo oče-svečenik otroku ključ roke, odpro hram, pokade ga in poškrope po vseh prostorih in kotih, potem zapro in izroče ključe (>tioku. Potem, ko se vrnejo v družinsko sobo, kako Praznično, kako častitljivo stoji tam v kotu velika Javorova miza, z belim prtom pogrnjena! In na niizi leži “poprtnik”, božični kruh, in oče vzamejo nož, razrežejo poptrnik in ga delijo družini. In po večerji gredo v cerkev k polnočni službi božji. Tako nikoli ne vabijo zvonovi, tako nikoli ne pojo orgle, tako ljubo nikoli ne doni pesem kakor na božični večer, ko se poje: Pastirci, vstanite, pogledat hitite! Jo«ip Stritar Jaslice PRI HLADNIKOVIH SO NAPRAVILI jasli,« v kotu gori pod podobo nebeške Kraljice, kjer je tudi med letom ob sobotah in pred Marijinimi prazniki brlela lučca. Navadno so pribili oče, pozneje tudi najstarejši sin Ivan, v tisti kot štiri žeblje, da so držali trioglato desko. Otroci so nanesli lepega, kakor baržun gladkega in živozelenega mahu. Ivan je nato zložil mah v hribček, ki mu je v vznožju stal hlevec. V ozadju pa je utrdil betlehemsko mesto. Po hribcu je razstavil pastirce, ovce, janjčke, koze, pse, palme, oljke, skale, plotove — Ivan jih je prestavljal sam — sv. Tri kralje, prvega na konju, drugega na velblodu, tretjega na slonu. Med njimi je bil eden zamorec. V hlevcu sta pa grela božje Dete volek in osliček s svojo sa7 po. Goli rob deske so potem še pogrnili z lepo tančico, skozi katero je vsakdo lahko razločil rdečo ruto matere Hladnikove. Ob straneh štiri in pred hlevcem šest barvanih svečic na pisanih svečnikih stoji pripravljenih, da zaplamene na vse tri božične večere. Gori pred Marijino podobo na viseči svetilnici se pa utrinja rdeča lučca noč in dan, dokler ne razdro jaslic. Na mizi je bil pri Hladnikovih vsako leto bo-žičnik ali poprtnik, pa tudi skoro v vsaki drugi hiši naše vasi so ga imeli. — Ivo Trošt. BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ, SREČNO NOVO LETO NAROČNIKOM IN PRIJATELJEM! — MISLI PRAZNOVANJE BOŽICA d Ljubljani 1964 Zmerom radi beremo poročila iz domovine — zlasti če so dobra. Pričujoče je že precej staro, ne pa še zastarelo. Objavil ga je Vestnik SPB v Argentini po pismu iz Ljubljane. Nekoliko skrajšano naj izide tudi v MISLIH. — Ur. PO LJUBLJANSKIH TRGOVINAH IN JAVNIH LOKALIH je bilo videti že več dni pred božičem praznično razsvetljena drevesca, “novoletne jelke”. V prejšnjih letih je bilo to dovoljeno šele po božiču. Tudi v prodaji na trgu so bile smrečice že ves teden pred božičem, kar je bilo prejšnja leta prepovedano. Prav tako je dobiti božične razglednice, sicer brez napisa, a z božičnimi motivi. Društvo duhovnikov je pa izdalo prave, lepe božične razglednice s primernimi voščili. Vse mesto je imelo zadnji dan pred božičem neko praznično podobo in kazalo neko tiho pričakovanje. Na sam sveti večer so se že v prve« mraku začele ulice prazniti. Vse je hitelo domov, da v tihi toploti družine praznuje sveti večer, zasebno, brez tujih “oči”. A proti polnoči so ulice spet oživele. Trume vernikov so se zgrinjale proti cerkvam. Zvonovi so sicer molčali, ali svetla cerkvena okna so vabila. Božič je seveda navaden delaven dan v Jugoslaviji in komunisti že 20 let skušajo zabrisati vsako sled o njem. Vendar ga verni narod obhaja bolj iskreno in doživeto in sveto kot morda kdajkoli poprej. Vse cerkve so bile tudi letos za polnočnice nabito polne šolskih otrok in odraslih, ki so morali potem že ob šestih zjutraj na delo. Najbo’j pretresljivo je videti dolge vrste pred obhajilno mizo, ne le otrok in žena, ampak tudi fantov in moških, po videzu sodeč akademikov. Zares Cerkev vstaja pri nas kakor iz katakomb, očiščena, plemenita in močna. To se dogaja pred našimi očmi in se razodeva vsak dan bolj. To se je pokazalo zlasti sopet ob letošnjem božiču. Na božično jutro so bile navsezgodaj cerkve spet polne. Kdor ni mogel k polnočnici, je zjutraj pohitel k maši in morda tudi k obhajilu dovolj zgodaj, zakaj tovarne začenjajo delo ob šestih, uradi pa ob pol sedmih ali sedmih. Svojevrsten “plebiscit” so napravili ljudje na trgu pri škofiji. Ta prodajni trg je ostal na bo- Tone Kralj: ROJSTVO Žič prazen, kot sicer le ob nedeljah. Le tu pa tani je bilo videti kako prodajalko, ki pripada državni trgovski mreži, in nekaj Bosancev je prodajalo svojo robo. Stolnica je bila vse dopoldne polna, zvečer pa tako natrpana, da mnogi niso več mogli vanjo. Prav prisrčne so nedeljske maše ob desetih dopoldne pri frančikanih, namenjene otrokom in mladini. Pridiga mlad simpatičen pater, ki zna mladini seči v srce. V nedeljo pred božičem je g°' voril med drugim: “In veste, dragi otroci, kaj je svetega očeta v Indiji najbolj ganilo? To, da se indijski otroci ne znajo smejati. Njihove črne oči so ga le vprašujoče gledale, oči iz sestradanih obrazkov. Vi pa, dragi otroci,* vi se radi smejete, ker imate vsega, kar potrebujete. Zato pa posebno zdaj, ko se spo* min jamo, kako se je tudi Jezus rodil v revščini, žrtvujte nekaj za te revne otroke po svetu, da bo tudi njim lepo in toplo, šele potem se bo Jezu-šček resnično rodil v vaših srcih — in tudi v njihovih.” Ob teh besedah so zažarele oči naših otrok v pripravljenosti, da pomagajo svojim vrstnikom P° svetu. A naši otroci ne hodijo pridno le k nedeljskim mašam, ampak tudi k verouku v cerkve, ker ga v šolah ni. Vidim otroke, ki prihajajo k temu pouku z raznimi glasbenimi inštrumenti, violinami in podobno. To je nekoliko čudno videti, a vedeti Je treba, da po verouku hite v šolo k glasbeni uri. Naši starši ne skrbe le za telesni kruh svojim otrokom, ampak tudi za duhovno in kulturno hrano. In to je spet pravo čudo sredi našega zmate-1'ializiranega časa. K verouku pošiljajo otroke tudi starši z visoko kulturo, ne morda samo preprosti, ki so se šele pred kratkim preselili v me- sto z dežele in so še navezani na stare verske navade, kot skušajo nekateri to razložiti. Še ena eksotična nota o našem slovenskem božiču : zamorski študent, črnec iz Afrike, štipendist komunističnega režima, pri božični maši pri frančiškanih z drugim vred poje slovenske božične Pesmi . . . Značilno je tudi, da je prav na božični dan 'zšel v DELU zanimiv članek z naslovom: Vzgojni Pomen družinskih praznikov. Napisala ga je Tončka Metelko. Sicer članek govori o novoletnih Praznikih, a namesto tega izraza bi prav lahko sta- lo: božični prazniki. Zakaj so natisnili ta članek Prav za božič? In čudno je tudi, da članek trdi ravno to, kar smo mi vedno naglašali: “družina ja Piva in najbolj pomembna šola, ki ustvarja in ob- li o ž i č Božič, najsvetejši v leti starim ti in mladim dan! Praznik, ki ga doživeti Vsak želi si' kristijan. '*«i, pobožni prihitite, čudež velik se godi; Pokleknite in molite, Dete v jaslicah leži. Angelci pojo v višavi; Čast Bogu, človeštvu mir! Da Zveličarja pozdravi, kralj prišel je in pastir. Jožef in Marija Mati •lete gledata ljubo; volek in oslič uhati Vanje dihata gorko. Jos. Stritar likuje človeka kot družbeno bitje.” Seveda družina z več otroki, zakaj edinec se le redkokdaj izoblikuje v “družbeno bitje.” Te resnice, ki jo oznanja krščanski svetovni nazor, ni mogla omajati nobena “napredna”, a v resnici zastarela teorija, ker jo življenje samo pobija in zanika. In človek, ustvarjen po podobi božji, tudi naš slovenski človek, gre tiho in potrpežljivo, kot vedno v zgodovini, a vztrajno in zato zmagovito svojo pot. Tako naši ljudje brez besed, le v dejanju in delu, izvojujejo vsak dan nov košček svobode. Naš človek si sicer v potu svojega obraza služi vsakdanji kruh, a njegove oči so uprte v višje ideale. Njegovo čelo se jasni in pogled mu vedno bolj žari, ker vidi na obzorju nove zarje. In tako stopa z optimizmom v novo leto, kljub podražitvam in vedno večjemu javnemu neredu. Saj od tega sistema ničesar be pričakuje dobro vedoč, da “kjer ni božjega blagoslova, ne more biti nič dobrega.” SKUPNI PASTIRSKI LIST V JUGOSLAVIJI PRVIČ PO 20 LETIH so jugoslovanski škofjs letos v septembru spet izdali skupen pastirski list. Brali so ga v vseh cerkvah kar tri nedelje zapovrstjo. Zelo pogumno so se škofje v svojih izjavah postavili za versko svobodo napram komunističnim oblastem. Poudarjajo, da državna ustava vsaj na papirju izrecno garantira versko svobodo vsem državljanom, da pa oblasti zmerom najdejo načine in pota, po katerih omejujejo versko svobodo kar re le da. List navaja dolgo vrsto takih omejitev in zahteva, da oblasti s tem prenehajo. Na drugi strard spodbuja vernike, naj se ne dajo strahovati, zakaj vedno se lahko sklicujejo na ustavo in tako pridejo do svojih pravic. Med drugim je rečeno: “Mi škofje pričakujemo, da bodo ustavne do-ložbe pošteno upoštevane vsepovsod. To pričakujemo od tistih, ki so odgovorni za izvajanje obstoječih postav, pa prav tako pričakujemo od vernikov, da se ne bodo dali strahovati, ampak bodo brez strahu javno priznavali svojo vero.” Na drugem mestu škofije znova ostro obsojajo splave in opozarjajo na to, da je vsak splav umor nerojenih, torej velik zločin, čeprav svetna postava drugače določa. Škofje zaključujejo svoj list z besedami: “Stojimo na križpotu nove dobe, ki prinaša važne odločitve za bodočnost”. KOROŠKI SLOVENCI - NJIHOV DANAŠNJI POLOŽAJ III. DANES, KO SO SE RAZMERE USTALILE, bridko obžalujemo, da ni med nami tolikih slovenskih izobražencev, ki so razkropljeni med tujci po Ameriki, severni in južni. Če bi ostali tu, bi bili danes avstrijski državljani, pomagali bi dvigati naš narod tu, vzgajati njegovo mladino, nemškutarji pa jim ne bi mogli nič. In za mnoge bi bilo morda tudi bolje v zdravstvenem pogledu in tudi drugače. Zelo bi potrebovali velikih vidcev vnaprej, ki bi znali premeriti daljo in plan, in povedati, kako naj narede, da bo za naš narod prav . . . Sleherni drobec, ki je ostal tu, nam je v pomoč. Nekateri res odlično vračajo koroškemu ljudstvu to, kar so naši koroški begunci naredili po plebiscitu v Jugoslaviji za dvig slovenskega naroda in njegove kulture. Ali ni v tem neki skrivnostni prst božje Previdnosti? Avstrijci so se po letu 1945 deset let trudili, da bi bila Avstrija prosta zasedbenih sil. Samo po sebi je bilo za tiste, ki so smatrali Avstrijo kot prvo žrtev Hitlerja, to čisto razumljivo. Za Slovence pa to ne bi mogel reči. Predobro smo čutili na lastni koži, da so bili premnogi Avstrijci in nemški Korošci najhujši nacisti in jih je malo brigala Avstrija, kot jih še sedaj malo briga dan avstrij ske zastave. Odhod angleških sil od tu je za nas pomenil takoj poslabšanje položaja in dvig nacističnih sil, ki so se zabarikadirale na mnoga javna mesta, posebno med nemške desničarske, katoliške sile in zlezle celo v cerkvene službe. Njihova prva misel je, kako zbrisati s koroške zemlje sleherno slovensko sled. Njihov največji praznik vsako leto je 10. oktober, spomin na za Slovence nesrečni plebiscit. To glasovanje, ki se da na različne načine tolmačiti in ga je kancler dr. Klaus tolmačil kot priznanje Slovencem, nacistično navdahnjeni ljudje stalno tolmačijo kot odpoved koroških Slovencev svojemu jeziku, svojim navadam in svojemu narodu. Končno so se Rusi odločili, da odidejo iz Avstrije. S tem je bila dana možnost, da postane Avstrija svobodna. Avstrijci so nai-edili vse mogoče, da bi le prišli do pogodbe. Tako so pristali tudi v pogledu manjšin, kot je rekel dr. Tončič, dunajski politik, da so prišle v novo avstrijsko državno po godbo veliko pomembnejše določbe, kot kar J-bil v senžermenski pogodbi. Avstrijci so morali podpisati nasproti velesilam tudi te določbe, čudim se, da naši časopisi ob desetletnici niso ponovno objavili vseh točk podrobno. Objavila jih je le nia-la Družinska pratika za 1965, ki izhaja v Celovcu. Te slovesno podpisane točke so važen temelj pravic Slovencev in gradiščanskih Hrvatov v Avstriji. Zato se Slovenci v Avstriji stalno nanje sklicujemo. Zahtevamo, da jih avstrijski politiki uveljavijo, v kolikor jih še niso. Na to naj tudi Sl°' venci v tujini opirajo svoje zahteve, kadar nar' pomagajo. “UMRETI NOČEJO’' Dunaj, dne 30. okt. 1965. Dragi dobrotniki in prijatelji! Vam lahko sporočani, da smo z zidanjem visokošolskega doma na Dunaju že skoraj pod streho. V teku je gradnja šestega, zadnjega nadstropja-še pred koncem novembra bo stavba v surovem končana. Vendar v notranjosti bo šlo delo tudi pozimi nepretrgano naprej, da pridemo v določenem času do otvoritve, ki mora biti pred začetkom pr1' hodnjega šolskega leta. Priložena slika kaže lepo pročelje visokošolskega doma, kakor ga je zasnoval naš koroški arhitekt ing. Janko Oswald. V kratkem bo naš načrt razveseljivo dejstvo. Vsem dobrotnikom, ki ste mi s svojimi prispevki pomagali za dosego tega važnega cilja, se iz vsega srca zahvaljujem. Zahvaljujem se Vam tud1 v imenu vseh naših študentov, ki bodo v teku desetletij in morda stoletij stanovali v našem “Korotanu”. Prosim Vas pa tudi, da še naprej sodelujete pri podporni akciji, in sicer do konca prihodnjega leta, ko se bo dom začel že sam vzdrževati. “Kar storiš zase, že s tabo mine, kar storiš za narod, ostane vselej.” (Simon Gregorčič) Z najlepšimi pozdravi ostanem vaš vdani Ivan Tomažič Našim znanstvenikom po svetu pa bi priporočali raziskati ozadja na teh pogajanjih. Z Dunaja smo namreč zvedeli, da so bila določila glede ko roških Slovencev šele zadnji trenutek vstavljena v pogodbo. Zakaj? Če gledamo ta določila (člen 7.), vidimo, da so zelo pomanjkljiva za našo zaščito. Kako je mogla jugoslovanska delegacija na to pristati? Ali so ti zastopniki sploh poznali koroško vprašanje? Vse izgleda tako, da so bili do zadnjega prepričani, da bodo dobili ozemlje do Drave in se sploh niso brigali za zaščito Slovencev, ki bi ostali še naprej pod Avstrijo. Kajti Slovencem pripada tudi ozemlje nad Dravo. Tudi tam še danes žive Slovenci in govore slovenski jezik, čeprav je zunanji videz krajev ponemčen. Sodimo, da so vstavili določila za Slovence Sele potem v državno pogodbo, ko so videli, da ozemlja južno od Drave ne bodo dobili. Ta pa se je naredilo s takim nepoznanjem položaja, da je žalostno. Kar so zahtevali za gradiščanske Hrvate, so Potem zahtevali tudi za Slovence in so kratkomalo k beseli gradiščanski Hrvati dodali še besedo koroški Slovenci. Na podlagi člena 7. državne pogodbe o Avstriji smo Slovenci na splošno doslej bolj malo dobili. Jasno je vidna ustanovitev slovenske gimnazije, ki smo jo dobili le zato, ker so se nemški so- deželani zmotili v presoji. Mislili so, da je koroški Slovenci ne bodo zmogli. Dali SO jo v trenutku, ko so mislili, da bodo svetu pokazali svojo dobro voljo, a vsled naše slabosti mi tega ne bi mogli izrabiti. Tu gre še vedno za vprašanje moči in sile. Če bi bili mi močnejši, bi nas več spoštovali in bolj upoštevali. Zato je tako važno, da Slovenci po svetu podpirajo koroške Slovence v boju za obstanek. S tem, ko podpro koroške Slovence, delajo za slovenski narod sploh. Ta podpora je potrebna, kajti narod tisočkrat opljuvan in bičan, komaj še stoji pokoncu. Drevo, v katerega je treskalo in' mu klestilo veje, potrebuje časa, da si opomore. KONCIL V RIMU SLOVESNO ZAKLJUČEN PO ŠTIRI LENEM TRDEM DELU so v sredo 8. decembra, na praznik Brezmadežne, v Rimu zaključili 21. vesoljni cerkveni zbor, ki je zdaj /e odšel v zgodovino kot drugi vatikanski — VATI-CANUM II. Noben cerkveni zbor doslej ni izzval toliko odmevov po vsem širnem svetu. Že zato ne, ker v prejšnjih časih svet ni bil tako “majhen” in novice ter poročila niso tako lahko prodirala do skrajnih mej okrogle zemlje. Dogodki so se tikali poedinih krajev in zanimanje zanje je ostajalo omejeno na dosti ozke kroge. Je pa tudi res, da bi v naših dneh kljub lahkim svetovnim zvezam koncil ne vzbujal tpliko pozornosti, da se ni Cerkev izkazala kot močna moralna in kulturna sila sredi modernega sveta. Pred slovesnim zaključkom je papež pozval ves svet, naj ob tisti veliki uri skuša z njim vred doživljati zgodovinski dogodek. Posebno je prosil katoličane, naj se v molitvi, zahvalni in prošnji, združijo z njim. Zato so bile po vsem svetu tri-dnevnice in na praznik sam večerne maše prav ob času, ko so v Rimu zbrani škofje obmolknili in se začeli poslavljati od večnega mesta. Papež čuti, in je v poslanici škofom jasno povedal, da koncil ni zadovoljil vseh enako. Mnoge je razočaral. Ali jim je prinesel preveč novega, ali pa premalo. Oboji so se že oglašali in se bodo verjetno še. Pa bodo sčasom oboji uvideli, da koncil ni iskal trenutne popularnosti, ampak je mislil, delal in sklepal za dolgo bodočnost Cerkve. Celokupnost vernikov mu je bila pred očmi, ne le ta ali ona posamezna skupina. To bodo po boljšem premisleku uvideli vsi, ki se čutijo razočarane, in vesoljna Cerkev bo priznala, da je koncil velik uspeh. Res smo lahko zanj vsi brez izjeme Bogu iskreno hvaležni. ★ LEPA SKUPINA ROJAKOV JE prvo nedeljo v novembru obiskala grobove. Zdi semi, da nas je vsako leto več zbranih okrog križa in kipa Slovenke pod njim. Kot ena družina smo vsaj ta dan, se mi zdi, ko gledam resne obraze množice okrog sebe. Mrtvi nas združijo v mislih, da je vse pehanje in vsa zavist, vsa osebna nasprotstva le mahanje po zraku, ki ni vredno človeka. Tudi romanje v Sunbury po obisku grobov je bilo lepo. Letos se je zbralo okrog 32.000 ljudi. Vreme smo imeli dobro in ni bilo nič prevroče. Žal mi je samo, da je toliko narodnih noš manjka- lo. Lepo število noš je že med nami, vsaj enkrat na leto naj bi prišle vse na dan! Ni prav, da smo postali leni. ★ Našo mladino bo obiskal Miklavž na prvo nedeljo v decembru, enako slovensko mladež v Geelongu. Škoda bi bilo, če bi opustili ta naš stari običaj obdaritve otrok, ki je pristen in' krščanski — rdeči pajac Santa Claus je samo njegov izrodek. Kako smo Miklavža otoroci doma z veseljem pričakovali in šteli dneve! Vsako jabolko in vsak oreh se nam je zdel poslastica. Tu je res vsega preveč skozi vse leto in so otroci izbirčni. Nedavno mi je eden slovenskih očetov dejal: “Pa še Miklavž — mi naj pa spet kupujemo ta presneta darila . . .” No ja, saj Miklavž ni vsak mesec. Otroku čez leto ne kupuj vsega, kar si izmisli, pa bo nekaj šilingov več za Miklavžev dar. Bo mnogo bolj vzgojno in bo otroku ostalo v spominu, ne pa ga razvadilo za vso bodočnost. ★ Nedavno sem na poti skozi Benallo zvedel, da je družina Vinka Čoperja in Albine r. Kruleč izgubila sinka JOHNA. Rojen je bil dne 12. oktobra letos, umrl pa je v melbournski otroški bolnišnici dne 20. novembra. Staršem naj bo v tolažbo, da imajo angelčka, ki prosi za družino. ★ Neizprosna smrt je obiskala tudi našo naselbino ter pridodala nov grob številnim keilo- iškim. Terjala je žrtev v osebi mladega moža in očeta dveh nedoraslih otrok, Stanka Domjanica. Pred nekaj dnevi je pri krstu v St. Albansu še botroval. Dne 25. novembra se je na motornem kolesu vračal z dela proti svojemu domu v St. Albansu, ko ga je avto pahnil s ceste. Padec mu je zadal smrtne poškodbe. Pokojni Stanko je bil rojen 16. oktobra 1936 v Novem selu na meji Medjimurja, kjer ima še starše, dve sestri in štiri brate. Leta 1956. se je v Ožboltu ob Dravi poročil z Antonijo Tertinek, naslednje leto pa sta pobegnila v Avstrijo. V Avstralijo sta emigrirala v decembru 1957 in dospela v Melbourne na “Toscani”. Iz Bonegille sta pri" šla v Sunshine, nato pa sta si postavila dom v St. Albansu. Stanko je bil miren in priljubljen značaj, dober in skrben družinski oče. Mašo zadušnico smo imeli v ponedeljek 29. novembra ob desetih v cerkvi Srca Jezuvega v St. Albansu, nato je bil pogreb na keilorsko pokopališče. Iskreno sožalje žalujoči družini ter svojcem v domovini! Stanko, Ti pa počivaj v miru božjem! ★ Krščevale se sledeče družine: 14. novembra je v St. Albansu krstna voda oblila VALENTINO, hčerko Štefana Baligača in Roze r. Ko-prek. Pokojni Stanko ji je bil z ženo za botra. — Dne 20. novembra so bili štirje krsti na avstralskih Brezjah: Prvorojenec Jožeta Voharja in Pavle r. Žižek (North Altona) nosi ime po očetu; Stanko je sin Hinka Bedrača in Štefanije r. Val-her (Thomastown); Doro bodo klicala hčerko Alojza Mavriča in Marije-Ane r. Kirn (Foots-cray), za Ireno pa prvorojenko v družini Janeza Petkovška in Ivane r. Kovačič (Ehvood). — Dne 21. novembra smo krstili Jožefino, hčerko Rudolfa Retelj in Irene r. Ključovski, St. Albans; Silvija pa je ime njeni sestrični, hčerki Ivana Retelj in Gertrud Renate r. Korge, Glenroy. — Stella je prirastek družinice Josipa Zemiča in Milke r. Posavec (St. Albans), Janet Senkica pa prvorojenka Ladislava Smrk in Nade r. Sklepic (East Bentleigh). Oba zadnja krsta sta bila 27. novembra. — Najboljše želje srečnim družinam! ★ Kaj pa poroke? Takole so se vrstile ta mesec: 6. novembra sta si v St. John’s Church, East Melbourne, podala roke Vjekoslav Durut in Zora Frank, ženin je iz Dalmacije, nevesta iz Huj, župnija Pregarje. Zora je pela pri našem cerkvenem zboru in uspešno nastopila tudi pri zadnji odrski prireditvi. Upam, da jo bomo še vedno videli na koru in na odru. — Isti dan sta se poročila v St. Mary’s, Geelong, Peter Dekleva in Frida Chwastek. Ženin je iz Petelinjega, župnija Pivka, nevesta pa je poljskega rodu in rojena v Nemčiji. — V Geelongu (Sv. Družina, Bell Park) je bila poroka Alojza Berginca iz znane Berginčeve družine s Pamelo Lynette Mayne, rojeno v Avstraliji. — Dne 19. novembra sta si pri Mariji Pomagaj v Kew obljubila zakonsko zvestobo Zvonko Grzunov (Privlaka, Dalmacija) in Barbara Emeršič (rojena v Repišču, župnija Cirkulane pri Ptuju). — Dne 20. novembra pa sta pri istem oltarju izrekla svoj “hočem!” Franc Kerec in Marjeta Majhen'. Ženin je iz Sulincev, (župnija Petrovci), nevesta pa iz Tibolcev pri Ptuju. Vsem novoporočencem čestitke! Obilo sreče na življenjsko pot! ★ Kdor obišče Baragov dom, si ogleduje tudi napredovanje pri zidavi cerkvice. Saj gre — Počasi pa gotovo. Dne 14. novembra zvečer so imeli naši gradbeniki malo sestanka, da so se pomenili o organiziranju prostovoljnega dela. Uspeh je bil dober, četudi se vsi naprošeni niso odzva- li. Sem pa ostalim zato bolj hvaležen'. Slovensko gradbeno podjetje “Triglav” nam je darovalo dva dneva brezplačnega dela, dva hrvaška zidarja zadnjo soboto (Marko Martinovič in Ante Josipovič), Podjetji Franca Gomizelja in Ivana Marcina zadnjo nedeljo. Iskerna zahvala vsem! Radi bi po božiču zalili cementno ploščo (strop dvorane oz. tla cerkve) če le pravočasno dobim železje. Vsaj za počitnice bomo menda lahko dobili delavcev za veliko in važno delo. P i-tem bo vsaj dvorana že pod streho. Do danes smo nabrali za cerkev £7,849-5-0. Lepo bi prosil gospo, ki je v nedeljo 28. novembra v moji odsotnosti pustila v Baragovem domu dar petih funtov, da bi mi sporočila ime. V kuverti je bil samo denar. ★ Božič je tu in z njim polnočnica na prostem pri votlini. Bog nam daj lepo vreme! Spo- mnil bi rad vse že zdaj, da je dvorišče pred votlino za sveto noč Cerkev in se je treba temu primerno obnašati. Ne pozabite tudi, da sem zopet sam, zato ne odlašajte s spovedjo do zadnjega. Prilike bo dovolj, a polnočnico bomo začeli Točno. — Vsem želim blagoslovljene praznike, v novem letu pa tudi obilico milosti božje. Bog je z nami dober — kažimo mu hvaležnost s tem, da zares vestno vršimo svoje krščanske dolžnosti. Sledi BOŽIČNI SPORED: MELBOURNE: Tretja nedelja v decembru (10. dec.) Sv. maša ob osmih pri Mariji Pomagaj v Kew ter ob petih popoldne v hrv. cerkvi, Clifton Hill. Prilika za božično spoved. Petek, 24. dec.: Spovedovanje v Kew kadar koli čez dan, zvečer od 9 — 12. Opolnoči procesija z Jezuščkom iz kapele, blagoslov paslic, polnočnica. Sledi še ena sv. maša, po njej spovedovanje. Nedelja, 26. dec.: Sv. maša ob desetih pri Ms-riji Pomagaj v Kew. Popoldanska slovenska maša ob petih v Clifton Hillu. Novo leto (Sobota, 1. jan.) Sv. maša ob osmih v kapeli v Kew, ob petih popoldne pa pri lurški votlini na prostem, (v slučaju slabega vremena bo ob isti uri popoldne v hrv. cerkvi v Clifton Hillu.) Nedelja, 2. jan.: Slov. maša ob osmih v kapeli v Kew, ob pol dvanajstih v hrv, cerkvi v Clifton Hillu. ST. ALBANS: Božično spovedovanje v sredo dne 22. dec. od 7.30 zvečer dalje. GEELONG: Božično spovedovanje v četrtek 23. dec. od sedmih zvečer dalje v Bell Parku BALLARAT: Božično spovedovanje v torek 21. dec. ob sedmih zvečer. MORWELL, Gippsland: Božično spovedovanje v ponedeljek 20. dec. od 7 — 8 zvečer. ADELAIDE, S.A.: Božična sv. maša na božični dan (sobota 25. dec.) ob štirih popoldne v cerkvi Srca Jezusovega, Hindmarsh, spovedovanje od dveh dalje. Slovenski Škofje PIŠEJO IZSELJENCEM Dragi rojaki! V svetem pismu beremo, kale je angel Rafael spremljal mladega Tobijo, ko je šel v tujino. Po poti ga je varoval nevarnosti, v tuji deželi mu je pomagal, da je srečno opravil očetova naročila, nazadnje ga je srečno pripeljal nazaj k staršem. Tudi vas, dragi rojaki, je spremljal na poti v tuje dežele angel varuh. Bil je sicer neviden, a vas je prav tako skrbno vodil, kakor je Rafael vodil mladega Tobijo. Pomagal vam je, da ste pri tujih ljudeh dobili kruha in zaposlitve tei ste si, vsaj premnogi, mogli postaviti drugi dom. Bog je po svojem angelu čudovito skrbel za vas. Bodite Bogu za to skrb hvaležni. To hvaležnost skazujte na ta način, da na Boga in njegove za povedi ter na svoje verske dolžnosti tudi v tujini nikoli ne pozabite. Pa kakor je Bog Tobiju dal vidnega angela varuha in spremljevalca, ga je dal tudi vam — v podobi domačih dušnih pastirjev. Kjer koli vas je več skupaj naseljenih, tam imate, vsaj cesto, med seboj tudi domačega duhovnika ki prihaja k vam, da vas in vaše otroke poučuje v sveti veri, da vam opravlja sveto mašo in vam deli zakramente. Papež Pij XII. je kmalu po zadnji strašni vojni izdal posebno pismo, ki se začenja z besedami: “Begunska sveta Družina.” Z njim je uredil dušno pastirstvo za izseljence, da naj imajo rojaki katerega koli naroda med seboj tudi domačega duhovnika, ki naj skrbi za njihove duše. Duhovniki naj gredo za ljudmi, ko se izselijo in naj kakor angel Rafael skrbe, da se izseljeni rojaki med tujimi ljudmi versko ne izgubijo. Naj jih vodijo tudi na tujem v srečno večnost. Hvala Bogu, za naše izseljence je glede dušnega pastirstva dokaj dobro poskrbljeno. Vi ste vi razšli po vsem svetu, toda škofije so za vami poslali duhovnike, tako kakor je Kristus poslal apostole. Ti žive med vami skromno, včasih celo ubogo. Prišli so med vas, poslani po škofih v živi veri, da ni dovolj, če človek najde kruha in si ustvari tudi med tujimi ljudmi urejeno življenje. Ima tudi neumrljivo dušo, ki je ne sme vekomaj pogubiti. Kristus namreč pravi: “Kaj pomaga človeku, če si ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi.” Zato, dragi rojaki, se radi oklepajte svojih dušnih pastirjev. V tolažbo vam bodi, da slišite iz njihovih ust božjo besedo v domačem jeziku, pa tudi da morete pri njih v domači govorici opraviti spoved. Duhovnikova dolžnost je tudi, da vam v kateri koli stiski pomaga, zakaj tudi za duhovnika velja beseda apostola: “Vera brez del je mrtva, “če ne izvršujemo del ljubezni, nismo Kristusovi učenci. Mnogi ste bili duhovnikove pomoči že deležni in ste se prepričali, da duhovnik ne živi med vami, da bi mu stregli, ampak da bi stregel, kakor je rekel o sebi naš Gospod. Tudi duhovnikova živa veva se mora pokazati v nesebični ljubezni do bratov! “Kar koli ste storili kateremu mojih najmanjših bratov, ste meni storili,” nas je učil Kristus. Tudi tisti, ki pridete v tujino samo za nekaj časa na de lo, radi poiščite stik z domačim duhovnikom. Tako boste tudi zunaj domovine ostali stanovitni v veri, si prizadevali za dobra dela ter tako živeli po Kristusovem nauku. Prav tako ljubite, dragi rojaki, in se radi oklepajte svojih domačih katoliških skupnosti. Kjev vas je več, se radi shajajte tudi zunaj cerkve. Med svojimi ljudmi se čutite domače, med enako mislečimi boste tudi v svojem verskem prepričanju bolj utrjeni. Vaše največje bogastvo in vaš ponos so vas: otroci. Zanje vse žrtvujete, v skrbi za svoje otroke vidite velik smisel svojega življenja in v tem občutite tudi notranjo srečo. Radi pošiljajte otroke, če le mogoče, v katoliške verske šole. O ko bi se le dovolj zavedali, kakšna sreča je za otroka katoliška šola. Veselite se s svojimi otroki, ko gledate, kako napredujejo ne le v svetnem znanju,, temveč tudi nebeškega Očeta in Kristusa, našega Odrešenika, ter njegovo mater vedno bolje spoznavajo in se z vnemo prizadevajo, da uravnajo po božji volji svoje življenje. Kako ste vi srečni na dan, ko gredo vaši otroci k prvemu svetemu obhajilu ali k sveti birmi. In če doživite, da se vaš otrok tudi srečno in katoliško poroči, ste upravičeno ze- lo srečni, ker vidite, kako je vaša verska vzgoja kronana z uspehom. Vzgoja, posebno verska vzgoja, pa zahteva od vas tudi veliko posebno gmotnih žrtev. Bodite pogumni in za otroke radi vse žrtvujte! Prizadevajte si, da jih boste vzgojili tako, da bodo hodili po vaših dobrih zgledih in po Kristusovih potih. Dona skupaj z otroki radi molite. Preden sedete k mizi jest, skupaj z otroki prosite Boga, naj vašo jed blagoslovi, in preden od mize vstanete, se skupaj z otroki Bogu zahvalite za prejete darove. Vsak dan zmolite v družini vsaj nekaj rožnega venca, kakor ste to delali doma. Naj ta lepa krščanska navada naših domov ne izgine iz naših družin, pa naj bodo doma ali na tujem. Z otroki pojdite v ne- deljo in na praznik k maši in pogosto z njimi skupaj prejmite sveto obhajilo. Tako bo vsa družina rasla v resnični dobroti in iskreni medsebojni ljubezni. Tudi kadar nimate domačega duhovnika med seboj, v nedeljo nikar ne zanemarjajte svete maše. Hodite radi v svojo župnijo, seznanite se s svojim krajevnim župnikom, pa naj govori kateri ko- li jezik. Ta vas bo vzljubil, ker mora posnemati Dobrega pastirja in bo očetovsko skrbel za vas. Končno vam moramo še nekaj sporočiti. Da bi imeli doma izobražene duhovnike in da bi tudi vam v tujini za bodoče zagotovili dušne pastirje, smo v Rimu s pomočjo svetega sedeža ustanovili zavod za slovenske duhovnike, kakor jih imajo drugi narodi. Dali smo mu ime Slovenicum t.j. Slovenski zavod. Tja bodo hodili duhovniki iz domovine na višje bogoslovne nauke, da se bodo pripravili na duhovniške naloge pri nas. Tja pa bodo ho dili tudi naši duhovniki in bogoslovci v inozemstvu, da bodo potem delovali med vami. Tako naj zavod druži vse Slovence doma in po svetu. Seveda ta naša ustanova še nima svoje hiše, Pač pa je že sprejela prve gojence, ki so začasno gostje v drugi duhovniški hiši v Rimu. Od razvoja tega zavoda je v veliki meri odvisna bodočnost Cerkve v naši domovini in tudi med vami, ki ste Po svetu. Zato nam je novi slovenski zavod v Rimu zelo pri srcu. Želimo in prosimo vas, da se zanj zavzamete tudi vi. Zavod naj bi bil tudi vaša srčna zadeva. Treba bo kupiti zanj najprej zemljišče, Potem pa seveda na njem tudi zidati. To pa bo mogoče storiti le s pomočjo vas, velikodušnih rojakov v inozemstvu. Pomagajte, prosimo, da se na ta način zagotovi zadostno število dobrih globlje izobraženih duhovnikov doma in v tujini. Vsak gmoten dar, četudi vdovin vinar, dan zaradi Boga v dobre namene za zavod, bo dobrodošel. Kdor zeli to važno delo podpreti, kar gotovo želite vsi naj svojo pomoč izroči svojemu dušnemu pastirju S tem, da bomo ostvarili zavod, bomo očitno pokazali, da je vera v naših srcih trdna in živa, ker se bo kazala tudi v velikodušnih zunanjih delih. S to materialno pomočjo boste pokazali, da r.s Vedno ljubite svojo staro domovino, njena narodna m verska izročila. Čeprav smo Slovenci majhen narod, hočemo živeti in ostati neomajno zvesti sveti katoliški Cerkvi. Zavod za slovenske duhovnike v Večnem mestu Rimu naj nam bo kakor svetilnik, ki bo kazal še bodočim rodovom pot v pz-istan časne in večne sreče, obenem pa dostojen slovenski spomenik na II. vatikanski cerkveni zbor. Dragi rojaki! Vedno vas vklepamo v svoje molitve in prosimo, da tudi vi ne nehate za domovino moliti. Kakor ste hvaležni svoji telesni materi, tako bodite hvaležni tudi materi domovini, ki vas je prva naučila spoznavati svet in Boga in vas je vzgojila. Če vas kdaj obide domotožje, se ravnajte po apostolovih besedah: (“Če je kdo med vami žalosten, naj moli!1”) Ne predajajte se trenutnim in minljivim čustvom, rajši za domovino i'i svoje drage doma molite. Predvsem molite za to, da bi vsi doma in v tujini ostali v veri trdni in da bi se naša vera kazala v števlnih dobrih delih. Tako boste ob času, ko vas bo Gospod poklical k sebi, stopili pred Očeta v nebesih bogati z dobrimi deli. Bog, ki vse dobro plačuje, vas bo obilno poplačal. Blagoslov vsemogočnega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride na vas in na vas vedno ostane! Amen. t Jožef Pogačnik, nadškof ljubljanski f Maksimilijan Držečnik, škof mariborski t Janez Jenko, škof koprski. ,\NN\ WW\\N> Izpod T r i g I a v a OBČINA BREŽICE je na svojem ozemlju ukinila tri šole in sicer v vaseh Orešje, Pečica in Bojsno. Občinski oblastniki se izgovarjajo, da je bilo treba to napraviti zaradi varčevanja. Otroci teh in sosednjih vasi morajo zdaj hoditi v zelo oddaljene šole. Prizadeti so sprejeli odločitev občine z veliko nejevoljo. Pravjo, da bi lahko na ves glas povedali, kje naj bi se rajši začelo z varčevanjem. “OČA S KRANA” še vedno zganja svoje šale v gorenjskem tedniku. Beremo na primer: “Čeprov navaden državlan do zdej, po pravic, sploh ni simi valute met, ampak jo je mogu oddat, že dandons lohka kupeš za dolarje vse sorte mašine, pa tud cement, cegu, leder, pleh, sploh vse kar nucaš. Noben boh te na vpraša, kje si jih dobiv. Kdor je za prazenke gledov televizjon, je lohka vidu dolarje naložene kar na vagončke. Ubožčku dinarju je pa ena roka moliva prov debevo figo.” “PENZJONAR”, NE UPOKOJENEC, naj se reče tistim, ki dobivajo pokojnine, predlaga isti Oče s Krana: “Pokojnine? Ta pravga pomena nima že beseda sama. Kdor je enkat pokojen, na nuca neč druzga kuker en par dil, z žaganam na-filan povšter pa papirnate cupate za šter kovače. Bašta! Dokler je pa čvovk še živ, al pa vsaj na pov živ, se mu pa reče penzjonar. To je mende tuja beseda, pa jo jest kar belj obrajtam, scer imamo pa že toko rad tujke.” UČITELJICA NA BLOKAH zasluži manj kot snažilka v Kranju ali drugih mestih. Tako je bilo nekje zapisano. Potem ni čudno, da vedno bolj manjka učiteljev in učiteljic. Plačujejo jih namreč občine, pa ne po kakih splošnih uredbah, ampak tako kot pač morejo, oziroma mislijo, da morejo. Bogate občine plačujejo več, revne manj, nekatere prav malo. V teh razmerah se ni čuditi, če mladina ne sili v učiteljski stan in morajo šole ukinjati. RIMSKIH MISALOV, molitvenikov z vsakdanjimi mašami, so škofje v Sloveniji dali natisniti 15,000 izvodov. Knjiga ima zelo različne vezave, od preproste do najfinejše. Delo (tisk in vezava) je stalo blizu sto milijonov dinarjev. Naročila so prihajala še preden je bil misal dovršen. Prihajala so v takem številu, da je bil novi misal že vnaprej razprodan. V TRSTU SO IZDALI nov katekizem za razrede ljudskih šol. Poročilo pravi, da je katekizem sestavljen pod vidiki najnovejših pedagoških dognanj. Isto poročilo omenja, da imajo tako sestavljen katekizem tudi v Sloveniji. Morda se ne bo moglo več reči, da “Slovenci niti poštenega katekizma nimamo” . . . V TRENTI ob gornji Soči je pri hiši št. 24 letos stara mati Katarina Kravanja praznovala stoletnico rojstva. Je še zelo čvrsta in brez očali bere in prede. Ob nedeljah ne more redno k maši, pa doma bere mašo iz molitvenika. Za stoletni rojstni dan so jo obiskli mnogi znanci vse od Tolmina navzgor. Prinašali so ji tudi darove. Zvesto so jo poslušali, ko je pripovedovala zgodbe svojega življenja. Vsa leta je bila samo enkrat bolna in zdravnik iz Bovca ji je dal neke kapljice, da bi jemala vsak dan po žličko. Pa jih je toliko naenkrat popila, da je skoraj umrla. Ostanke je snaha vrgla na gnoj, mati pa ni bila nikoli več bolna in še danes ni. V MORAVCIH PRI MURSKI SOBOTI so uredili zdravilne toplice, ki od leta do leta bolj slovijo. Odprte se vse leto in kopalci prihajajo tudi iz tujine, največ menda iz Avstrije. Tuji gostje pra-vijo, da bi želeli nekaj več čistoče, z vsem drugim so zadovoljni. G VELENJU v šaleški dolini gre glas, da j'? najlepše mesto v Jugoslaviji. Slikovit je pogled na cvetoče vrtove ob hišah in na obilico cvetja p° balkonih in oknih. “ČE GA ŽE LOMIMO, dajmo ga lomiti sami med seboj, ne pa z inozemskimi gosti!” Tako je zapisal ljubljanski dnevnik DELO, na naslov tistih, ki so vzporedno z novo gospodarsko reformo povišali cene v raznih gostiščih tudi inozemskim turistom. Čeprav so imeli vse dogovorjeno glede stroškov že od prej, jih je vendar zadela reforma. Nekatere tako v živo, da so pospravili svoje stvari in odšli letovat v eno sosednjih držav. DR. AVGUST SFILIGOJ je bil izvoljen v ožji občinski svet mesta Gori,ce s 26 glasovi kot zastopnik Slov. demokratske zveze. Tako ima vendar enkrat slovenska manjšina delež pri upravi tako zelo poitalijančenega mesta. NOVA KNJIGA O SLOVENCIH V ANGLEŠČINI V zbirki pod naslovom STUDIA SLOVE-NICA v severni Ameriki je izšlo v angleščini že več knjig. Tudi v Avstraliji smo svoj čas razpečali nekaj izvodov pod naslovom: Slove-nia in European Affairs in dve knjigi, ki jih je napisal rajni dr. Alojzij Kuhar. Letos je v isti zbirki izšla nova knjiga, ki razpravlja o gospodarstvu Slovenije med leti 1848 — 1963. Naslov ji je THE STRUCTURE OF THE SLO-VENIAN ECONOMY. Spisal jo je (drugače nam neznan) Toussaint Hočevar, ekonom strokovnjak. Poročilo o knjigi smo našli v glasilu slovenskih akademikov v ZDA “ODMEVI”, ki iz' ha ja v New Yorku. Izdaja ga društvo SAVA. — Ur. KNJIGA IMA PREKO 70 statističnih tabel in dobro izbrano bibliografijo glavnih del. Razdeljene je na tri dele: doba avstroogrske monarhije, doba prve Jugoslavije, doba sedanje Jugoslavije. V prvi dobi. posebno od srede 19. stoletja da- * je, je pri nas nastajala industrijska proizvodnja, ko je industrijska revolucija srednje Evrope nekoliko pljusknila tudi na naše ozemlje; železnice so se zarile v našo zemljo in si utirale pot proti l'rstu. To je bila hrbtenica našega gospodarskega razvoja do prve svetovne vojne. Doba med obema vojnama je prinesla premnoge spremembe. Nekatere so nam koristile, druge škodile. Kmetijstvo je pešalo, tekstilna industrija rasla, da omenim le glavno. Nove meje so nas odrezale od tradicionalnih trgov. Nova država je nudila popolnoma nove pogoje, kar je narekovalo strukturno spremembo v proizvodnji. Po drugi svetovni vojni, ki je prinesla ogromno duhovno in materialno škodo, pa je komunistična Jugoslavija uvedla novo gospodarsko po 1'tiko, ki uničuje podjetnost, išče teorijo na škodo Prakse in vklepa Slovenijo v iracionalen in uničujoč centralizem. Morda bo komu ta tekst preveč zgoščen in prekratek, morda ga avtorjeva interpretacija ne bo zadovoljila. Morda bi želel dodatne in podrobnejše analize problemov. V vsakem primeru pa bo knjiga dosegla svoj namen. Odprla bo javno debato o teh doslej zanemarjenih in takorekoč ignori-ranih temeljnih problemih. Dokler nam prehojena pot ni jasna, si ne moremo misliti, kako naj bi jo spremenili v bodočnosti. Na solidnih temeljih dejstev je možno graditi boljšo stavbo. Saj bi bil že čas, da bi se rešili škodljive tradicije, ki nas je vodila v svet romantike in meglenih idej. Prav vesel mora biti človek, ko vidi pred seboj knjigo o slovenskem gospodarstvu. Kar nekaj izrednega je, če pomislimo, da je to prvi tekst s tega področja v kateremkoli jeziku. Prvi tekst je torej izšel v angleščini, čeprav imajo v Ljubljani ekonomsko fakulteto in pol tucata nekih inštitutov ki naj bi se bavili z ekonomskimi problemi. Čeprav je Edvard Kocbek še pred zadnjo svetovno vojno zabeležil svoje prepričanje v duhovno sterilnost emigrantstva, je sedaj emigracija edina, ki lahko o teh stvareh mirno piše, ne da bi se avtorji bali nevarnega posega v interese politikov na oblasti — ali da jih potiplje beograjska roka. Knjiga je resnično strokovno delo izpod peresa človeka, ki je ekonomske probleme obravnaval ekonomsko in ne politično, kot je bilo pogosto pri nas. Eha stran je fantazirala o uspehih stranke, druga pa prav tako šablonsko kritizirala vse, kar je bilo storjenega in česar sploh bilo ni, da se le ohrani doslednost v kritiki. Seveda, danes ima doma besedo le ena stranka in zato so spisi o teh stvareh še toliko bolj omledni in niso niti karikature resničnosti. Javna debata je resnično potrebna. Nihče si ne more lastiti zadnje besede v tej zapleteni mreži problemov, niti ne more biti prepričan o dokončnosti svojih spoznanj. Knjiga, ki jo imamo na razpolaganje, je šele začetek študija, ki mora iti na široko in globoko. Veliko je še arhivalnega gradiva, ki čaka na marljive delavce. Posebno je še treba preštudirati vpliv svetovnega gospodarstva na gospodarski razvoj našega “majhnega slovenskega sveta.” Prav gotovo tega ne moremo ignorirati, ampak z ozirom na te zunanje faktorje moremo najti svoje mesto v svetovni proizvodnji in delitvi uspehov. PRIPOMBA: Knjiga The Structure od the Slovenian Economy stane vezana 7 dolarjev, nevezana 5 dol. Naroča se na naslov: STUDIA SLOVENICA P.O. Box 232 N.Y. 10032. U.S.A. — Ur. V NEW YORKU SO VIDELI ZVEZDE Tone Newyorčan NE VEM, KOLIKO SE JE V AVSTRALIJO ZVEZDELO o znanem štrajku, ki ga nam je priredila naša elektrika tam sredi novembra. Morda bo bralce MISLI zanimalo kratko poročilo o tem dogodku. Jaz sam sicer nisem nič kaj posebnega doživel, bil sem ravno hudo prehlajen in sem se držal doma. Zelo sem pa vlekel na ušesa in pozneje bral, kako je prav za prav bilo. Najprej se mi zdi vredno poudariti, da so nekateri newyorčani prvič v življenju videli zvezde na nočnem nebu. Naše mesto je namreč zmerom tako razsvetljeno, da zvezde kar ugasnejo, oziroma se še prižgati ne morejo. Le luna plava po nebu in se nam pokaže. K sreči smo jo tisto noč ime- li. Ker mnogi Newyorčani ne gredo nikoli tako daleč iz mesta, da bi kje drugje videli zvezde, so jih res dotično noč prvič videli. Pa še v drugem smislu so Newyorčani tisto noč videli zvezde. Doživeli so mnogo takega, kar je bilo zanje novo in so sredi prave egiptovske teme kljub vsemu spoznali, da so bili rojeni “pod srečno zvezdo”, čeprav je tema trajala od zgodnjega večera do zgodnjega jutra in je promet povsod obtičal, z njim vred pa vse, kar je količkaj pod oblastjo vseobsežne elektrike — in bi skoraj rekel, da je pod njeno oblastjo prav vse — ni bilo nobene smrtne nezgode, ranjencev pa tudi komaj kaj. Zvezde medsebojne pomoči in vljudnosti do bližnjega so zasijale vsepovsod med ljudmi, ki se drugače še ne pogledajo ne. Noč je bila kakor nalašč za delovanje “temnih sil”, pa se niso lotile dela. Zločinov je bilo manj kot druge noči. Zvezde potrpežljivosti so vladale med tisoči in stotisoči, ki so nenadoma obtičali na podzemeljskih vlakih, na dvigalih nebotičnikov, na postajališčih železnic, tramvajev in avtobusov, pa še na sto drugih krajih, odkoder se niso mogli ganiti. čakali so ure in ure, si delali družbo, se tolažili in šalili. Čudili so se drug drugemu in samim sebi. Kako vendar, da nihče ne povzroči panike? Vse je vdano čakalo. Ginljivo je bilo poslušati, kako je slepa žena s svojim psom vodila ljudi z zdravimi očmi s postajališča podzemeljske železnice preko temnih stopnic navzgor na cesto. Ginljivo, kako je pome-talka v velikem uradu newyorški mestni dami pomagala po stopnicah v visoko nadstropje tam zgoraj, pa odločno odklonila nagrado v obliki dolarskega petaka, češ: nocoj je čas, da si med seboj pomagamo brez nagrad! Ginljivo zopet, kako so razni mežnarji prinašali na ceste naročja oltarnih sveč in jih delili med ljudi. Ginljivo zopet, kako so nešteti moški in celo prav mladi fantje na križiščih nadomestovali policaje in odlično urejevali promet — avtomobili so se pač premikali z lastnimi svetilkami, rdeče in zelene luči so pa bile n: ali pa v .*s ... $ Masonic Hall, na voglu Caliope & Kane Sts., Guildford. $ % A R S Dvorana na obeh krajih bo odprta ob osmih. Preskrbljeno je za muziko. BOGAT SREČOLOV. fi 9 _ * r; ■J* Torej na svidenje v petek, 31. decembra ob osmih zvečer v St. Francis Hall, Paddington, ali pa V Masonic Hall, Guildford. Iti ... K i*i Opomba: Imeli se boste tako prijetno, da niti opazili ne boste, kdaj bo šlo leto mimo in se & V boste šele naslednje leto vrnili domov. Š*i ft 5 Odbor AKCIJE ZA DOM J ... AKCIJA ZA DOM Veseli smo uspeha “Škrjančkov” na dveh koncertih: 13. in 20. novembra. Nudili so nam dva lepa večera, polna užitka, ko so nam s svojimi umetnimi in narodnimi pesmimi pričarali košček domovine. Ker imamo “Škrjančke”, nam tujina ni več tako pusta in mrzla. “Škrjančki” zato zaslužijo vso pohvalo in priznanje. Vemo, da je koncert zahteval mnogo osebnih žrtev in odpoved’. Koliko vaj je bilo treba in to ob nedeljskih večerih! Tudi žene in družine pevcev, ki so poročeni, so doprinesle svojo žrtev, da so se odpovedale moževi ali očetovi družbi, ko je šel na pevsko vajo. — Pevci žive raztreseni po raznih delih velikega Sydneya. Zato jih ni tako lahko skupaj dobiti, kot so se včasih fantje zbrali na vasi, da so pod vaško lipo zapeli in je vsako uho prisluhnilo. . . Nova in omembe vredna pridobitev zbora je zvočna školjka, ki si jo je zamislil in izdelal z nekaj pomagači Danilo Gašperšič. Naša želja je, da bi “Škrjančki” še naprej užigali srca rojakov v Avstraliji z našo lepo pesmijo. Da vam “Škrjančki” svojo pesem ponesejo tudi v vaše domove, so se odločili, da bodo izdelali gramofonsko ploščo s svojimi najlepšimi pesmimi. Upamo, da boste pridno segali po plošči, ko bo izdelana. Že v pretekli številki sem na tem mestu omeni!, da bo letos SILVESTROVANJE na dveh krajih istočasno. Eno bo tam, kjer lansko leto, to je v ST. FRANCIS HALL, PADDINGTON, drugo P« v MASONIC HALL, Calliope and Cane Sts., GUILDFORD. Na obeh krajih začetek ob osmih Na ta način bo marsikomu prihranjen čas in milj® potovanja, ker bo vsakdo lahko izbiral kraj, ki mu je bližji. Na obeh silvestovanjih bo POSEBNO PRIVLAČEN IN BOGAT SREČOLOV s praktičnimi dobitki! Pridite in pripeljite s seboj tudi prijatelje, saj boste s tem podprli AKCIJO ZA DOM in ji pomagali doseči cilj: DO KONCA LETA MORA BITI V SKLADU DVA TISOČ FUNTOV! Naj omenim tudi že tradicionalno pobožično zabavo, ki bo letos dva dni po božiču, to je v ponedeljek 27. decembra v Paddington TOWN HALI>-SREČOLOV NA TEJ PRIREDITVI BO ZA SKLAD AKCIJE ZA DOM!' — Vsem našim dosedanjim P« tudi bodočim podpornikom AKCIJE ZA DOM i>' vsem prijateljem se ob koncu leta iskreno zahvaljujemo in se jim tudi v bodoče priporočam0 za naklonjenost, ker jo bomo še ZELO potrebova- li. Vsem želimo blagoslovljene praznike in srečno novo leto! V zadnjem mesecu smo prejeli sledeče darove za DOM: £15.15.0: Vinko Ovijač, £10.0.0: Jože Marinči .12.0.0: Mr. & Mrs. Zlatar, 10 šil.: Zofija Brkovee. Vsem darovalcem iskrena hvala. Želimo posnem0-valcev! Za odbor Akcije za Dom P. Valerijan O KONCERTU “ŠKRJANČKOV” 1)A USTREŽEM p. UREDNIKU in držim obljubo, opišem lastno doživetja koncerta kot takega. Mogoče ne bo vsem po volji, vendar vsakemu posebej ni moči ustreči. Letošnji koncert je imel kar štiri različne in zelo pestre dele. Prvi je obsegal sedem slovenskih umetnih pesmi. Vsi skladatelji teh pesmi so več ali manj doživeli prvo svetovno vojno, zato so jim ti neljubi dogodki vedno pred očmi in jih kaj radi omenjajo v svojih skladbah. To je tisti posebni značaj slovanskih narodov, ki se mu pravi melanholija. čeprav smo imeli Slovenci še v stari Avstriji in po prvi svetovni vojni dokaj čeških glasebenih vzgojiteljev (Belar, Ned-ved, Foerster), ki so predobro poznali to našo občutljivo točko, vendar niso mogli prevzgojiti naših umetnikov iz tega melanholičnega razpoloženja. Marsikdo bo dejal, skladatelj dobi najprej pesem od pesnika, nato on pesem obogati z melodijo. To je res. Vendar imamo Slovenci tudi nekaj veselih in bojevitih pesmi, ki pa še danes čakajo po-gumnejših skladateljev. Kljub melanholičnemu občutku v tem prvem delu so bile pesmi izbrane z vso nežnostjo in ljubeznijo in to prav tako, kot so Pesmi same. Pesmi so zvenele dosledno in tako občutljivo v vseh izrazih od najtanjšega pianissima do skoraj bučečega fortissima in to s tisto skoraj strašno pedantno netančnostjo, ki je tako svojstvena samo g. Klakočerju. čestitam dvakrat vsem skupaj. Drugi del je bil posvečen naši narodni pesmi. Prve tri so manj poznane, dočim zadnjo N’mav čez izaro poznamo prav vsi. Želela bi, da bi tudi ta del obsegal vsaj še enkrat toliko pesmi, kot jih je. Tretji del bi jaz za koncert izpustila, šaljiva točka, ki nam je predstavila vse pevce s pevovodjem, bi bila zelo primerna za gostovanje na mešani predstavi skupno s kakšno komedijo ali recitacijami. Bolj primeren bi bil šaljiv prizor kot so: Snubači, Svarilo, Rožmarin, itd. Vsekakor sta bili Pesmi o sladkem vincu zelo primerni. Zadnja točka “Žabja svatba” z lepimi oblekami in maskami je naredila iz naših pevcev tudi igralce. Odlično so odigrali in zapeli. Za nameček smo slišali še “Sem fantič z zelenega štajerja”, ker je “večina” pevcev Štajercev. (Drži, če seže Štajersko do Vipave — Ur.) Sedaj pa nekaj o spremljavi na orglah. Orgle same so sila slovesno glasbilo in naj tudi za slovesnosti ostanejo. Niso pa primerne za spremljavo naših umetnih pesmi, ker se sliši samo spremljava in ne petje. Na to slavno navado sta me že davno opozorila moj oče in stric Vinko. Velikokrat pride mo pri petju do tiste točke, ko ne vemo, ali imamo petje s spremljavo, ali spremljavo s petjem. Dvakrat so pevce orgle pustile na cedilu, vendar tisti del brez spremljave je bil najlepši. Pevci so že tako dobro izvežbani, da jim ni treba nobene podpore s strani orgel. To se je najbolj občutilo v Redfer-nu, ker dvorana ni pravilno akustična. Ko so pevci peli pianissimo, smo slišali samo orgle in ne- ko šumenje. Tako lepa pesem, kot je Jerebova “Pelin roža” v Redfernu ni prišla do izraza, zato je bila toliko lepša v Auburnu. Mogoče, če hočejo imeti pevci malo podpore, bi bil primeren klavir nekje za odrom, tako da se komaj sliši. Vsekakor je harmonika zelo posrečen inštrument za spremljanje narodnih pesmi in naj še v naprej tako ostane. Kaj pa mi vsi-poslušalci? Kakor so poslušalci zelo pazljivo sledili v Redfernu, tako je bilo manj pazljivosti v Auburnu. Mogoče, ker je bila dvorana veliko večja. Mogoče pa, kakor je poslušalce opravičil sam g. Klakočer, ko je dejal, da moramo malo potrpeti z otroci, ker imamo pač sama mlada gnezda in starši ne morejo pustiti ptičkov samih. Pa niso bili ravno ti najmanjši ptički, oni malo večji, šolska mladina je delala zgago. Mlad gorenjski “Škrjanček” se mi je potožil: “Sam ne vem”, je dejal, “skoraj sem malo razočaran. Štirideset nedeljskih popoldnevov sem zapravil z vajami in na koncert povabil avstralske prijatelje, pa so mi rekli, da so jim ugajale melodije in da je bil koncert dober, in drugega nič.” Mislim, da so dovolj dobro odgovorili. Ne vem, če je kdo tako pameten, da bi si upal ob enem samem koncertu pravilno oceniti narod in njegovo kulturo. Dragi prijatelj, raje prisluhniva vašemu ožjemu sorojaku in slavnemu pesniku, katerega tudi jaz srčno obožujem, ki je napisal sonet “Le čevlje sodi naj kopitar”. Zato pustite avstralcem kopita in kopitarje, oni so res doma v tej obrti. Ostanite pa vi in vsi ostali pevci zvesti naši tako edini slovenski pesmi, čeprav melanholični. Malo je narodov na svetu, ki bi imeli toliko čustvenih pesmi, kot jih imamo ravno mi. Samo prelistajte katerokoli našo pesmarico in boste videli, da so naše pesmi biseri, ki jih je izjokal narod v teku svojega težkega življenja. In kakor pravijo, da samo pesnik razume pesnika, tako tudi samo Slovan razume Slovana. Avstralci imajo težko tevtonsko naravo, ki nima nič skupnega z našo. Antonija Vodopivec Iz Slovenske Duhovniške Pisarne n.s.w. Tel. za p. Valerijana: FA 7044 BOŽIČNA POLNOČNICA Dvorane pri sv. Benediktu na Broachvav letos ne moremo rabiti za polnočnico. Pa smo se odločili, da bomo imeli. POLNOČNICO NA TREH KRAJIH CANLEY VALE — CABRAMATTA: Ukrajinska dvorana, 32 BrOOmfielld St., poleg' OLIMPIC POOL-a. Spovedovanje pred polnočnico od 10. naprej. (P. Valerijan) BLACKTOVVN (v cerkveni dvorani med obema cerkvama). Spovedovanje pred polnočnico od 10. naprej. (Dr. I. Mikula) SYDNEY, St. Patrick, cerkvena dvorana na Herrington St., samo okoli ogla od cerkve. Smo že imeli tam kako nedeljsko mašo in je kraj mnogim dobro znan. Spovedovanje pred polnočnico od 10. naprej (P. Bernard) S to uredbo bo mnogim udeležba pri polnočnici olajšana in približana. Razdelite se . po lastni previdnosti in po krajevnih razmerah. Službe božje Nedelja dec. 19 (tretja v mesecu): Leic/jhardt (sv. Ježef) ob 10:30. Petek 24. dec. (božični predvečer) 1. Spovedovanje v Cabramatti pop. od 1 do 2:30 v župnijski cerkvi. 2. Spovedovanje v Blacktownu pop. 3 — 5:30 v župnijski cerkvi (slovenski napis na spovednici). 3. Spovedovanje v Sydneyu (St. Patrick) pop. od 2 — 4. 4. Spovedovanje v Paddingtonu (St. Francis) od 6 — 7 zvečer. (Slovenski napis na spovednici.) 5. Spovedovanje dve uri pred polnočnico. X Sobota 25. dec. BOŽIČNI DAN: Leichhardt (sv. Jožef) ob 10:30 \YOLLONGONG (katedrala) ob 5 p°P-(spovedovanje od 4. naprej). Nedelja 26. dec. (Sv. Štefan) četrta v mesecu): Sydney (St. Patrick ob 10:30. Villawood (Gurney Rd.) ob 10:15. HAMILTON (izredno) ob 6. zvečer kot navadno. Sobota 1. jan. 1966 — NOVO LETO (zapove«!®11 praznik) : Leichhardt (sv. Jožef) ob 10:30. Villawood (Gurney Rd.) ob 10:15. Nedelja 2. jan. (prva v mesecu) IME JEZUSOVO: Blacktown (stara cerkev) ob 10:30. Croydon Park (sv. Janez) ob 10:30. Nedelja 9. jan. (druga v mesecu) SV. DRUŽINA: Sydney (St. Patrick) ob 10:30. WOLLONGONG (katedrala) ob 5. p°P- VSEM ROJAKOM PO ŠIRNI AVSTRA- .. LIJI VOŠČIJO BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ " IN SREČNO NOVO LETO 1966 slovenski f duhovniki dr. Ivan Mikula p. Bernard Ambrožič p. Bazilij Valentin p. Valerijan Jenko. Nedelja 16. jan. (tretja v mesecu): Leichhardt (sv. Jožef) ob 10:30. MOLIMO ZA BLAGOR DOMOVINE V nedeljo 3. januarja (PRAZNIK NAJSV. IMENA) bomo zopet molili v gornji namen v znani kapelici sv. Frančiška v Paddingtonu ob 4. popoldne. Lepo vabljeni! IZ MATIČNIH KNJIG N.S.W. Krsti Tanja Vidic, Padstow. Oče Franc, mati Štefanija, r. Maljevec. Botrovala sta Ivan in' Marija Rubeša — 10. oktobra 1965: Branko Tripo Paško Matkovič, Canley Vale. Oče Paško, mati Vida, r. Verzel. Botrovala Jože in Terezija Grča — 14. novembra 1965. Eddy Vučko, Camperdown. Oče Alojzij, mati Marija r. Schaffer. Botrovala Ernest in Marija Kovač — 13. novembra 1965. Rozalija (Zalka) Svenšek, Alexandria. Oče Albert, mati Angela, r. Horvat. Botrovala Rozalija Kučan — 7. novembra 1965. Peter Robert VALENTI, Narrabundah, A.C.T. Oče Mihael, mati Marija r. Plošinjak. Botra Miroslav in Milka Penca — 5.6.1965. Sandra Risa, Downer, A.C.T. Oče Alojz, mati Helena r. Kozic. Botra Oto in Etelka Ihlenfeldt. Nemčija, — zastopnika Setimo in Jožica Silve-strin — 16.10.1965. Paul Anton Tadina, Downer, A.C.T. Oče Janez, mati Elizabeta Katarina r. Ettima. Botra Frančiška Kavčič in Vladimir Kunstelj. — 17.10. 1965. Daniela Luigia Ferlat, Ashfield. Oče Narcis, mati Arduina r. Stampetta. Botra Sergij Ferlat in Redenta Costanzo — 2.10.1965. Linda Frančiška, Brala, Cabramatta. Oče Ma-to, mati Angela r. Grlj. Botrovala Ivan in Marija Žic — 28. novembra 1965. Poroke Bruno Bolka iz Lokavca in Lidija Venika iz Kožbane. Priči sta bila Fred Portelli in Silvano Brentin — 10. oktobra 1965. Albert Svenšek, Maribor, in Angela Horvat iz črenšovcev. Priči Alojz Kučan in Toni Bohm — 7. novembra 1965. Franc Maljevec iz Vinice in' Terezija Plut iz Metlike. Priči Franc in Janez Šveb — 12. novembra 1965. BOŽIČNE PLOŠČE ima v zalogi p. Valerijan v Paddnigtonu iz Melbourna, iz Amerike in Argentine. Vse so lepe, segajte po njih! >• | ŠTEFANOVANJE $ J ;v !»! V PADD1NGTONU S $ KER LETOS SV. ŠTEFAN PRIDE NA J | NEDELJO, BO NAŠA TRADICIONALNA £ H POBOžlčNA ZABAVA ZA EN DAN |«j $ pozneje : 5 V v ^ v ponedeljek 27. decembra zvečer $ | PADDINGTON TOWN HALL J Iijrala bo domača slovenska godba. $ A J Vse rojake vabi k udeležbi Slov. Karitas — p. Valerijan $ v a >' >: >; a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a >; >; >; > NADALJNJI DAROVI ZA SKLAD in druge namene £ 4-0-0: Stanko Samsa; £ 1-0-0: Darko Skoberne, Jože Pahor, Roman Perko, Jože Miklavčič, Franc Salamon; £ 0-10-0: Drago Grlj, Vlado Ferluga, Dušan Vran, Neimenovan. ZA KOROTAN: Lucijan Mozetič £ 1-0-0. ZA P. PODERŽAJA: £ 10-0-0: Anton Požar, P. Bernard namesto božičnih voščil po pošti) : £ 2-0-0 Justina Kosmač, Neimenovana. Tako je vsota narasla ravno na stotak: Odposlal sem ga 3. decembra. V imenu nas vseh patru prav vesel Božič! Prisrčna hvala! Imejte “odprto srce, odprte roke” za vse te namene (in druge, ki ta mesec niso omenjeni . . . ) tudi v novem letu! Za SKLAD lista bo verjetno posebno potrebno. Cene vsemu stalno rastejo, naročnine pa ne želimo povišati. Zato naj SKLAD skrbi, da bo mogoče račune poravnavati. Zanesem se, da boste razumeli. — P. Bernard. KOTIČEK NAŠIH MALIH Dragi Ivotičkarji: — Precej časa je že, odkar smo nazadnje pisale. Smo vse tri zelo zaposlene, pa nam zelo manjka časa. Sedaj tudi mama hodi na delo in moramo vse tri v hiši pomagati. V šoli imamo tudi izpite in je vse drugo bolj pri kraju. Mama in ata pravita, da prvo je le šola za nas. (To je napisala Majda). Od začetka nam je zelo manjkalo časa, sedaj smo se pa že malo privadile našega dela in je bolje. V naši šoli smo imeli/šport. Zelo smo bili veseli, ko smo dobili “cup” za bascet bali in to po 13 letih zopet. (To je pisala Cvetka) Tudi jaz se oglašam. Ves čas, ko sta se veselili Majda in Cvetka v šoli s športom, sem bila jaz v bolnici. Bila sem operirana na mandeljnih. Sedaj sem že doma, ali še vedno ležim. Ne morem nič napisati o športu. Izpite sem naredila, preden sem šla v bolnico. Moji so zelo veseli, da sem zdelala. (To je napisala Jožica) Vse tri želimo blagoslovljene božične praznike in srečno ter uspeha polno novo leto vsem Ko-tičkarjem, posebno pa p. uredniku. Tri Uršičeve, Moonee Ponds Ponosna mati: Komaj boš verjela, soseda, kako odličen slikar je moj sin. V kotu nad posteljo je naslikal pajčevino tako naravno, da jo je naša služkinja tri ure skušala z omelom odstraniti, pa je ni mogla. Nazadnje se je zjokala in me prosila, naj je nikar ne zapodim. Soseda: To ti rada verjamem, da imaš takega sina slikarja, ne morem pa verjeti, da imaš tako služkinjo. Riči Šimec v Sydneyu pravi po Finžgarjevo: “Konjička bom kupil** — ne avtomobil. Kmalu bo znal jahati. LAŽ, LAŽ, LAŽ G. S. Laž, laž, laž! Kod povsod krevljaš? Si jih mnogo premotila, ko po svetu si hodila? Laž, laž, laž! Kratko pot imaš. Kdor ima pošteno lice, branil se ne bo resnice. Laž, laž, laž! V kraj ne hodi naš! Jih po grbi boš dobila, da boš komaj jih nosila. Laž, laž, laž! Zdaj dovolj imaš. Nikdar več se ne prikaži, ti kar sama sebi laži! URA BIJE — KOLIKO? Zjutraj, ko zbudim se spet, vem, da ura bije----------------— — Ko se k zajtrku usedem, vem, da bije ura------------------------— — V razred planil že težko sem, ko je ura bila---------------------------- Rad pojem svoj kruh in med, kadar ura je----------------------------------- V šoli čas poteka leno, preden ura bije — V razred zopet se mudi, kadar ura bije------------- šolski zvonec nas pomiri, kadar ura bije —----------------— Knjige v stran! Zdaj gremo jest, saj že ura bije ---------------------- Ata pravi: Bo že red? Hitro spat, je že------------------------------ Uganka Vrtec rdeč, ograja bela. Deček priden notri dela. V vrtec ni dežja ne snega, pa vendar dovolj mokrote ima. — Kaj je to, sprašuje Ivanka Ka riž. JANEZ EV. KREK JE ZAPISAL: O razvojni teoriji Da! Svobodno znanstveno raziskovanje mora biti. A poudarjam zopet: To svobodno raziskovanje mora biti znanstveno. In zato se klanjamo strokovnjaku v kemiji, fiziki ali astronomiji, dokler ostane tam, kjer je strokovnjak. Dokler nam na primer darvvinizem kot možno hipotezo dokazuje naravoslovec, do tedaj je v pravu. Č(e pa začne o tej hipotezi razpravljati kot o faktu in iz tega sklepa, da ni Boga, ni več znanstvenik. Verska svoboda zahteva narave Vse drugo človeška narava lažje prenese nego napad na njeno razmerje z Bogom. To je svetišče človeškega srca, to je skrivnosten hram najtajnej-ših in najnežnejših misli in čustev, ki ga brani narava vedno z največjim pogumom, človeški rod ima določen namen, da išče Boga, Temu namenu se noben posameznik, pa tudi nobena družba ne more ogniti. Šola življenjske modrosti Modrosti ne uči ne šola ne gledališče ne plesni učitelj. Uči jo vera, uči jo Bog. Verno oko pritisne dogodkom na zemlji vselej nadnaraven, božji pečat. Iz njega bere več, nego je mogoče misliti slabemu človeškemu umu. Jasno mu je vse, kar se na svetu zdi slučajno, nerazložljivo in celo nemogoče. Šola trpljenja Morda res pride na človeštvo katastrofa. Morda res božja previdnost pripusti ,da se človeštvo okoplje v krvi, da šele na razvalinah in pepelu dosedanje družbe in kulture pride do spoznanja, kakšno zlo je zapustiti Boga... Trpljenje ima velev-zgojen pomen. Trpljenje navaja človeka, da začne misliti, kaj naj bi bilo vzrok, da ne more doseči prave zadovoljnosti in sreče. Če pa človeštvo začne misliti, kaj je vzrok gorja in bede, bo kmalu prišlo spoznanje. Saj kaj je bolj očividno kakor to, da je na človeštvo prišlo toliko gorja, ker je &&-pustilo Boga? Združitev z vzhodno Cerkvijo Zedinjenje Rusije z Rimom je ena prvih točk V rešitvi socialnega vprašanja. Našemu svetemu očetu (Leonu XIII.) pridev-Ijejo ime socialnega in delavskega papeža. Zlasti z ozirom na njegovo okrožnico Rerum novarum o delavskem vprašanju. Res je ta okrožnica veličastna listina za sociologijo, toda ne bojimo se trditi, da je še imenitnejše (njegovo) apostolsko pis- mo o edinosti vere in posvetovanja, kako bi so grška Cerkev privedla k stolici sv. Petra . . . Trdimo še več, da je namreč edinost vere za vso Evropo in posebej zedinjenje ruske Cerkve z Rimom prva točka socialnega vprašanja. Vprašanje unije je zdaj, ko je pal carizem in ko se Vzhod bliža čisto novi dobi, aktualno. Kdor pripomore, da Vzhod nas spozna in mi Vzhod, ta največ pripomore k zedinjenju. ♦♦♦♦•♦♦•♦♦♦♦•♦♦♦'♦♦•♦»♦♦♦♦♦•♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦v#* ♦♦♦♦♦• ♦♦ ♦♦ *♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ *♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ** :: ♦♦ *> s 8 VESEL BOŽIČ, SREČNO NOVO LETO vsem bratskim društvom in vsem rojakom širom po Avstraliji želi $ SLOVENSKO DRUŠTVO SYDNEY g 1 S s 2 ... :.s j-j Akcija za DOM — Pevski zbor “škrjan- 8 S ček” — Igralska družina — Slomškova šola j: — Dopisna šola. • * V S n • • m •• «« •• •• »» •• •• • • *,♦ •,* *,♦ v *,♦ v m v V V V V w v >; >] $ >! >' ■ >; VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO na nas želita svojim odjemalcem in vsem rojakom ALBIN & JUSTINA PORŠEK HOLROYD FITRNITURE CO. 403 Guildford Rd., Guildford Popust in lahki pogoji za odplačila na obroke. Kadar kupujete pohištvo, obrnite se Tel.: 632-9951 PEVSKI ZBOR “TRIGLAV”. MELBOURNE, vošči vsem prijateljem in obiskovalcem zborovih prireditev VESEL BOŽIČ & SREČNO NOVO LETO Poleg treh prejšnjih plošč imamo tudi BOŽIČNO, novo. Dobite jo pri p. Baziliju, v Slov. DOMU in pri VLADU TRAMPUŽU, 17 Birchwood Ave., Kawkner, Vic. Lahko naročite tudi po pošti. V SYDNEYU jih ima v zalogi p Valerijan NEW SOUTH WALES Concord. — Prav po urednikovem priporočilu sem pazljivo prebral, kar je napisal rojak Andreja-šič v novembrski številki MISLI. Počasi sem bral in s premislekom. Branje mi je dalo veliko misliti, nisem pa takoj vedel, kaj naj rečem. Ko sem bil pri kraju, sem nehote rekel sam sebi na glas: Sa-prabolsko nas je ošibal! Ob tej besedi me je pa nekaj dregnilo in zasmejal sem se. Kako si upam reči, da nas je Stanko “ošibal”, ko je polovica njegovega spisa napoved vojske — šibi! Sicer pravi, da vse veljave šibi ne odreka, vendar ga je sram, ko se spomni na pregovor, da “šiba novo mašo poje.” Veš, Stanko, tako šibo, ki novo mašo poje, si v svojem spisu tudi sam krepko rabil. Saj šiba ni vedno le tista leskovka, kot smo ji rekli doma, ki je bila zataknjena za kakšno tablo ali nad vrati, pa je včasih oplazila tega ali onega med nami. šiba se lahko reče celotni vzgoji, ki mora biti včasih trda, kadar so otroci poredni, Ti veš, da smo Slovenci v Avstraliji dosti poredni, zato nas skušaš vzgajati s trdo besedo, in to je tista “šiba”, ki te je ni treba biti sram. — Pepe Metulj. VICTORIA Melbourne. — Zelo sem radovedna, če se ie že kdo odzval na urednikov apel, da bi pisali, kaj kdo misli o članku Stanka Andrejašiča v novembrski številki. Bom zelo pazljivo prebrskala decembrsko številko. Jaz bi le toliko rekla, da mi je misel obstala pri njegovi trditvi, da so slovenske pridige “manihejsko pesimistične.” Nisem razumela, kaj je hotel reči. To sem vedela, da so bili mani-hejci neka krščanska sekta pred mnogimi leti ali bolje stoletji. Kaj imajo opraviti s slovenskimi pridigami, mi ni šlo v glavo. Poiskala sem v knjigah, kaj so manihejci učili. Eečeno je, da je po njihovem nauku človekova narava tako pokvarjena, da se ne more nič zboljšati. No, to je res strašen pesimizem, ne zdi se mi prav, da kdo pripisuje tak pesimizem slovenskim pridigam. Jaz jih res ne poslu- šam vsako nedeljo, moram pač največkrat k angleškim. Kolikor sem jih pa slišala, se mi niso zdele pesimistične. Tudi si mislim, če bi bili naši duhovniki kakšni manihejci, ki mislijo, da je človek do konca pokvarjen in se ne pusti nič poboljšati, bi sploh opustili vse delo za nas in bi ne hodili za nami celo v izseljenstvo, da bi nam kazali razna pota poboljšanja. Stanku in vsem voščim vesel Božič! — Murija N. Fieldend: — Eden hvali, drugi graja, fej te bodi. Mislim, da je nekako tako zapisal Prešeren za svoje pesmi. To mi je prišlo na misel, ko sem brala dopisa rojakov Pristova in Topovška. Jaz mislim, da imata oba prav, dokler pišeta vsak o tistem kraju, kjer imata kmetije. Ni težko verjeti, da je tako, kot pišeta, če pa mislita raztegniti vsak svoje trditve na vso Avstralijo, nima prav ne ta ne oni. Avstralija je velika in ni povsod enaka. Kdor hoče kupiti farmo, mora imeti nekaj izkušenj in ne vsega verjeti agentom. Dobijo se strokovni listi, ki dajo dober pouk in nasvete, kje je zemlja za kmetovanje in kakšne so okoliščine. Seveda je treba poprej znati jezik te dežele. Kdor se je prehitro odločil in kupil slabo zemljo, se je bo težko iznebil. Kupiti je lahko, prodati veliko težje. Zato je treba veliko previdnosti. Preden se odloči kdo za življenje na kmetih, naj dobro premisli in se pouči, kakšen je svet tam in kakšne so druge razmere. Pozdravlja in obema želi vesel Božič — Rojakinja. East Bentleigh. — Imam lepo prošnjo, če bo mogel kdo ustreči. V domovini, kjer smo bili na obisku, je potožila rojakinja, da ima v Avstralij1 brata, ki se že tri leta ni oglasil. Tam se bojijo, da ni več med živimi. Jaz ne mislim tako, po mojem mnenju je nehal dopisovati, ker staršev nima več, bratje in sestre so pa vsi poročeni. Fantov zadnji naslov je bil: Avgust Prelec, 37 Third Ave-> Port Kembla, NSW. če bi kdo vedel za njegovo sedanje bivališče, naj bo tako dober in sporoči na naslov: Ernesta Vran (Mrs.) 44 Latham St., f" Bentleigh, Vic. Woodend. — Dragi p. urednik! Pisali ste mi, da sprva mojemu zadnjemu dopisu niste verjeli. Potem ste srečali nekega svstralskega patra, ki je blizu tu doma, in on vam je rekel, da je vse v mojem dopisu lahko res. Seveda je res, le tistemu, kako veter obrne sekiro, bi lahko kdo oporekal. Vsa čast patru! Če bi pa vi vprašali kakega kmeta, ki Je lansko leto v tem vetru vozil traktor, bi vam kar od daleč zavpil: Seveda je res, še premilo jo napisano. Naša poletna zmrzlina se imenuje “black frost” in je dobro poznana farmarjem po visoko ležečih krajih Viktorije. Nobena bolj občutljiva rastlina je ne prenese. Paradižniki na primer dobijo črne pege in je po njih. Je pač tako, da nadmorska višina naredi svoje. Saj je tudi na Triglavu bil snežni metež, ko je drugod po Gorenjskem najlepše cvetela ajda. Kako je tu pri nas, človek ne more verjeti, dokler sam ne izkusi. In tista groza pride prav gotovo vsako leto ravno za Božič. Rado traja kar cel teden. Nesrečni “black frost” ne popari le žlahtnih rastlin — krompir, fižol, kumare itd — še celo travo pobere. Sadno drevje je Po tem divjanju kar rjavo. Pozneje se sicer spet nekoliko obraste, škoda je pa le velika. Najbolj hudo je, če za takim mrazom pride val vročine do nad 100 stopinj. Takrat lahko narediš križ čez vse. Lansko leto je bilo posebno grozno. Kurili smo drva na debelo prav vse dni mojih božičnih počitnic in sploh nekaj dni vsak mesec v najvišjem avstralskem Poletju. Letos tudi kar naprej kurimo, tudi cerkev še vedno grejejo s plinom in to do srede novembra, ko to pišem. Gotovo ne za zabavo, ko je vedno premalo denarja. Preden smo mi prišli v Woodend, je nekoč celo sneg pokril ves kraj prav za Božič. Vem, da se bo marsikdo čudil, ko bo bral. Toda Slovenec na deželi je redka prikazen, da bi koga Poklical za pričo. Vem le še za enega, to je kmet Baloh nedaleč od tu. On bi lahko svoje povedal. Drugače so pa kmetje tod okoli le Nemci in Poljaki, pa Poljaki imajo nemške žene, Poljakinje se čutijo pregosposke za kmečko delo. Zdaj pa lep Pozdrav tudi rojaku Jakobu v Queenslandu. Vsem želim lepši Božič kot se najbrž zopet obeta nam v tem našem Woodendu. — Janez Pristov. VESEL BOŽIČ in SREČNO NOVO LETO vsem rojakom širom po Avstraliji vošči Janez Primožič, Brisbane V SLOVO STAREMU LETU BO SILVESTROVANJE 31. decembra v Albert Hall-u (Commonwealth Avenue) Tudi v pozdrav NOVEMU LETU 1966 Vabimo prijatelje in znance, domačine in in izletnike. ODBOR SLOV. DRUŠTVA J CANBERRA * £ SLOVENSKO DRUŠTVO V MELBOURNU £ £ prireja £ N H | SILVESTROVANJ E * >: l * y 31. decembra 196f> J £ Penn ville Hall, (Ja Coonins Rd., !♦: PASCOE VALE SOUTH $ m J Public Hall (pri železniški postaji) J >; st. alrans >; >' Za rezerviranje mest in nadaljnja pojasnila $ se obrnite na: Mr. M. Hartman, 24 Cum- J £< mins St., West Brunswick. J £ 1 g £ >; >; >; >; >: >; >; >; >; >; >; >; >; >; >; >; >: >; >] >; >; > KLUB TRIGLAV S Y I) N E Y vabi na zabavo v petek 31. dec. ob 8 zvečer DISPENSARY HALL 432 Parramatta Rd. Petergham Lep sprejem in prijazna postrežba Lepo vabljeni. ••X****-X~X**<~X~X"X~X"X~X~X~ ATOMSKO “VABILO NA NAROCBO” Urednik V STARIH DOBRIH ČASIH so razni slovenski listi v zadnji številki letnika natisnili poleg drugega tudi “Vabilo na naročbo.” Poživljali so naročnike in druge rojake, naj pošljejo naročnino za naslednje leto, pa še novih naročnikov naj poiščejo. Zraven so napovedali, kako zanimiv, poučen, privlačen, mikaven, moder, šaljiv in tako dalje bo list v novem letu. Ob zaključku trinajstega letnika imajo naše MISLI skušnjavo, da bi napravile nekaj podobnega. Nekaj podobnega, pravim, ne nekaj enakega. Najprej naj bo povedano, da bo z januarjem 1966 začela izhajati celoletna povest, ki jo je nalašč za MISLI napisal belokranjski rojak, sedaj profesor v Trstu in močno priznan slovenski pisatelj dr. Vinko Beličič. Povest ima naslov: KUZ-MOVO KRATKO POLETJE. Kdor že kaj pozna spretno pero prof. Belieiča, ima s temi vrsticami kar dovolj priporočila. Amen in Bog, bi rekel Pregelj. Glede ostalih zanimivosti (in tako dalje) novega letnika MISLI si upam reči samo to, da ne bodo nič manj “vlekle” kot so doslej. In kako so vlekle, naj priča resnična zgodba, ki jo je doživel oni dan naš najveličastnejši ŠKRJANČKAR s- Ludvik Kl&kočer. Ni še dolgo, ko je neki rojak izrekel sodbo o izklesanem jeziku v (redkih) spisih Klakočerje-vih. Bral je namreč njegov propagandni spis v prvem letnem poročilu sydneyske AKCIJE ZA DOM. In' je tipkarju teh vrstic v obraz zabrusil, naj se njegova slovenščina skrije v zadnji kotiček pod mizo pred Klakočerjevo. Pa je prišlo še hujše!' Kmalu potem se je g. Ludvik sam od sebe razkoračil in napovedal slovenščini, kot jo pišejo MISLI, najodločnejši boj. Nekoč si bo vzel čas, je rekel, vzel v roke sloven-sko-jezični drobnogled in z njim razmrcvaril jezik nesrečnih MISLIH, da se bo zemlja tresla in bodo gore pokale. Več debelih tednov je ostalo zgolj pri obljubi in napovedi, časa mož ni mogel najti, čeprav je bil drobnogled vedno pri roki. Čas je pa čudno drag. Kaj bi ne bil, ko mu ga sproti žro — ŠKRJANČKI! Končno! Na potovanju v Auburn za koncert Škrjančkov v avtu p. Valerijana se je zgodilo v Cabramatti — potovala sta po ovinkih in mimogrede je pater opravil še to in ono — se je torej zgodilo, da je naš ŠKRJANČKAR, obsedel v avtu sani in to vsaj za eno uro. Kaj naj počne? Spomnil se je, da še ni bral novembrskih MISLI. Z eno roko seže po listu, z drugo po drobnogledu. Končno ,1<ž napočil — tisti čas! Ker ima pa tudi g. Ludvik 1? dve roki, je položil MISLI na kolena in sprostil eno roko, da je segla po svinčniku. Zdaj pa — gorje ubogim MISLIM! Ni minil« pol minute, ko je drobnogled obtičal na trditvi, da so afriške “dežele postale neodvisne”. Svinčnik se je zganil in krepko prečrtal besedo postale. Dovolj je, da so neodvisne, kaj bi kdo klobasal, da so neodvisne postale! Svinčnik se je umaknil, drobnogled je deloval naprej. Pa je zgodovinsko nedognano, kako dolgo. V MISLIH ni nobenega “črtanja” več. Zgodovina pa ve poročati to: Ko se je po dobri uri vrnil p, Valerijan z namenom, da auburnska romarja spet poženeta konjička, je videl čudne reči. MISLI so pokrivale Klakočerjev čevelj, drobnogled je mižal, svinčnika ni bilo nikjer. Mož ŠKRJANČKAR je tiščal glavo med kolena in krepko — smrčal . . . Zdaj pa! Če ta resnična zgodba ni dovolj živ dokaz, kako zanimive so MISLI, kaj naj bo? 1° še to! Mislite si, koliko prej bi bil g. Ludvik zasmrčal, če bi bil začel brati — brez drobnogleda! Vi druži, ki nimate navade jemati v roke drobnogled, ko se pripravljate k branju MISLI, zapišite si za ušesa ta nauk: Kdor hočeš hitro in trdno zaspati in zraven zasmrčati, ostani naročnik MISLI in jih priporočaj vsem, ki jim spanec ni dobei znanec. Urednik ne bo snedel obljube: MISLT v novem letniku ne bodo nič manj “zanimive” — uspavalne — kot so bile doslej . . . Ali je res tako? Gospod nebes in zemlje je sklical zastopnike vseh narodov, da bi poslušal njihove želje. Neme' so zahtevali orožje, Angleži konje, Francozi ženske, Italijani godbo. Še drugi vsak nekaj svojega-Samo Slovenci so stali v kotu in se prerekali. Nazadnje jih je Bog vprašal, zakaj ne stopijo naprej in povedo, kaj žele. Načelnik slovenskega odpojva je odgovoril: Počakaj, Gospod, nismo se ševZ0(linili. > :: 2.S s: :: s.: § I a :: :: a :: § i s S NOVA HIŠA NAPRODAJ (block 80’ krat 120’, tri spalne sobe) V Blacktownu, NSW — blizu cerkve — blizu postaje — blizu vseh vrst šol — blizu kopališča in bolnice — blizu trgovin, pošte in bank — Okoli hiše sadna drevesa: jablane, slive, hruške, rodijo vsako leto zelo obilno. Cena 3,900. Če kupi Slovenec, 100 funtov popusta. Oglasite se osebno ali pišite na naslov prodajalca: STANKO FILIPČIČ 3 Springfield Ave. Blacktown, NSW. :: :: :: *♦ a a ♦ ♦ M :: :: :: it :s »»•»« *♦♦♦*♦♦♦»* •••••••••• VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1966 želi vsem rojakom auto mehanik FRANCJ BERKE 42 St. John* Road, Cabramatta. Priporoča se vam za vsakovrstna popravila avtomobilskih motorjev in sploh, kar je v zvezi z avtomobilom. Lahko pokličete po telefonu: 72-1049 108 Gertrude Street Fitzroy N. 6, Melbourne, Vic. (Blizu je Exhibition Building) Se priporoča rojakom za naročanje fotografij vseh vrst. Nevestam posojam poročne obleke po nizki ceni Odprto vsak dan od 9. do 1. in od 3. do 7. pop. Ob sobotah in nedeljah od 9. zjutraj do 7. zvečer — TEL: JA 5978 Dr. J. KOCE J G.P.0. BOX 670. PERTH. W. A. * 1. ČE HOČETE ZAJAMČENO, SOLIDNO IN HITRO POSTREŽBO GLEDE DARILNIH V. J POŠILJK Z ŽIVILI, ZDRAVILI IN TEHNIČNIMI PREDMETI (RADIO APARATI, >; * MOTORNIMI KOLESI, BICIKLI ITD.) £ 2. ČE HOČETE DOBITI SEMKAJ SVOJO ZAROČENKO, SORODNIKA ITD. POVDAR->; JAMO, DA IMA DR. KOCE PO TUKAJŠNJIH ZAKONSKIH PREDPISIH PRAVICO >: DAJATI INFORMACIJE GLEDE VPOKLICA OSEB V AVSTRALIJO. $ >: li. ČE HOČETE PRAVILNE PREVODE SPRIČEVAL, DELAVSKIH KNJIŽIC, POOB- * LASTIL, TESTAMENTOV ITD. PRODAJAMO SLOVARJE IN VADNICE ANGLEŠKEGA !♦: jezika. Zastopnik za N.S.W. Mr. R. O LIP, 65 Moncur St., Woollahra, N.S.W. Tel. 32-4806 Zastopnik za VIC. Mr. J. Kapušin, 103 Fifth Ave., North Altona, Vic. Tel. 391-4737 >; SLOVENSKA MESNICA ZA VVOLLONGONG ITD. TONE IN REINHILD OBERMAN 20 Lagoon St., Barrack Point, NSW. Priporočava rojakom vsakovrstne mesne izdelke: kranjske klobase, ogrske salame, slanino, sveže in prekajeno meso, šunke itd. Vse po najboljšem okusu in najnižjih cenah. Razumemo vse jezike okoliških ljudi. Obiščite nas in opozorite na nas vse svoje prijatelje! >: >; >; >; |DARILNE POŠILJKE ♦ 4 živil in tehničnih predmetov (bicikle, moto- * cikle, mopede, radijske in televizijske aparate, X frižiderje itd.) t ZA SVOJCE V DOMOVINI f ^ pošilja tvrdka i Stanislav Frank X CITRUS A G E N C Y l 74 ROSEWATER TERRACE l OTTOWAY. S.A. + Telefon: 4 2777 Telefon: 4 2777 SOLIDNOST — POPOLNO JAMSTVO — BRZINA — SO ZNAČILNOSTI NAŠEGA POSLOVANJA