56 IZPOSTAVLJAMO Barbara Kočevar, Sebastian Korenič Tratnik, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije SLOVENSKA EVROPSKA POT: 20 LET SLOVENIJE V EVROPSKI UNIJI Barbara Kočevar, Sebastian Korenič Tratnik, National Museum of Contemporary History of Slovenia SLOVENIA’S EUROPEAN PATH: SLOVENIA’S 20 YEARS IN THE EUROPEAN UNION IZVLEČEK Prispevek obravnava zgodovinski razvoj vključitve in članstva Slovenije v Evropski uniji od začetka samostoj- ne države do 2024. Izpostavljeni so najpomembnejši mejniki in dogajanja, pri čemer se vsebinska predstavi- tev dopolnjuje s prvoosebnimi refleksijami političnih osebnosti, ki so bile v tem procesu v ospredju. Kratko so predstavljeni tudi temeljni pojmi in pogodbe Evropske unije. Članstvo v Evropski uniji je Sloveniji prineslo šte- vilne prednosti, ki se kažejo v prevzemanju evropskih vrednot parlamentarne demokracije, pravne države, spoštovanju človekovih pravic, pa tudi v gospodarski ra- sti, večji blaginji in višjem standardu prebivalcev. Ključne besede: Slovenija, Evropska unija, mednaro- dne povezave, pogodbe, pregled ABSTRACT The article discusses the historical development of Slovenia’s inclusion and membership in the European Union from the beginning of its independence to 2024. The most important milestones and events are empha - sized, and, at the same time, the presentation of the con- tent is complemented by first-person reflections from the most prominent political figures in this process. The fundamental notions and contracts of the European Union are briefly presented as well. Membership of the European Union has brought Slovenia a number of benefits, including the adoption of European values of parliamentary democracy, the rule of law and respect for human rights, as well as economic growth, increased prosperity and a higher standard of living. Keywords: Slovenia, European Union, international connections, contracts, overview 56 IZPOSTAVLJAMO 57 Zgodovina v šoli 2, 2024 UVOD Slovenija, majhna, a izjemno raznolika država v osrčju Evrope, je prešla skozi številne pomembne zgodovinske prelomnice. Ena izmed najpomembnejših je bila vključitev v Evropsko unijo (EU), ki je zaznamovala novo poglavje v nje- nem političnem, gospodarskem in družbenem razvoju. Pot do članstva v EU je bila dolga in zahtevna, prepletena s številnimi izzivi, reformami in prilagoditva- mi, a tudi z neizmerno predanostjo cilju, da postane del velike evropske družine. T a članek bo osvetlil ključne dogodke in procese, ki so vodili do tega zgodovin- skega dosežka, ter ocenil vpliv, ki ga je članstvo v EU imelo na Slovenijo v za- dnjih dveh desetletjih. Spoznali bomo, kako se je država prilagodila evropskim standardom, kakšne so bile koristi in izzivi ter kako je slovensko prebivalstvo sprejelo in doživelo evropsko povezovanje. Besedilo je nastalo na podlagi razstave Slovenska evropska pot, ki smo jo v Muzeju novejše in sodobne zgodovine pripravili ob 20. obletnici vstopa Slovenije v EU, ter na podlagi pričevanj, ki so bila posneta v okviru razstavnega projekta. PREGLED DOGAJANJA Ideja združene Evrope je nastala na podlagi miselnih konceptov vplivnih oseb- nosti Evropske unije po drugi svetovni vojni s ciljem preprečiti nadaljevanje vojn v Evropi, zlasti konfliktov med Francijo in Nemčijo, ki so bili pogosto povod za širjenje konfliktov tudi na ozemlja drugih evropskih narodov. Proces evropske integracije se je začel z gospodarskimi pobudami, kjer je izstopala Evropska sku- pnost za premog in jeklo, 1 in nadaljeval s politično in pravno zavezanostjo nače- lom, ki jih spoštuje ves svet. Usmeritev Slovenije k Evropski uniji je bila jasno naznanjena že s prvimi demo- kratičnimi volitvami. Proces osamosvojitve ni bil sam sebi namen in ni imel za cilj le samozadostne demokratične države, temveč se je osamosvojitev razumelo kot fazo na poti v evroatlantske integracije. Po mnenju bivšega evroposlanca in opa- zovalca v Evropskem parlamentu iz državnega zbora Jelka Kacina (Kacin, 2024) je pomembno poudariti, da je bila ta pot mogoča šele po uspešni izvedbi projekta osamosvojitve in po tem, ko je bil ta projekt zavarovan in branjen tudi z vojaškimi sredstvi, kar je omogočilo začetek mednarodnih priznanj slovenske samostojnosti. S pridobitvijo nove mednarodne subjektivitete je bila tako Sloveniji odprta pot k integraciji v evroatlantske institucije. Jugoslovanska kriza je vsako od republik tedanje federacije prisilila k iskanju reši- tev za izhod iz težave in iskanju nove perspektive. Obstoječa oblika tedanje države se je kazala kot vse bolj nesprejemljiva. V Sloveniji se je pojavila tudi ideja, da bi Jugoslavija tedanjo krizo presegla z vključevanjem v Evropsko zvezo oz. z začetnimi procesi evropske integracije. Ta rešitev, ki je prišla v ospredje tako znotraj civilne družbe v Sloveniji kot v uradni slovenski politiki (predvsem prek gibanja Evropa zdaj!), 2 pa ni dobila podpore v drugih republikah bivše Jugoslavije. Kot opozarja prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan (Kučan, 2024), je bilo prav to vprašanje eno od glavnih razhajanj, edina izjema pa je bil Ante Marković, ki je kot 1 Evropska skupnost za premog in jeklo (ESPJ) je bila ustanovljena s podpisom Pariške pogodbe leta 1951 in je predsta- vljala novost kot mednarodna organizacija, ki je integrirala posamezne nacionalne države na nadnacionalni ravni. Podpisale so jo Belgija, Luksemburg, Nizozemska, Francija, Zahodna Nemčija in Italija. ESPJ predstavlja začetek oblikovanja Evropske unije. 2 Evropa zdaj! je bil politični program, ki so ga v času demokratizacije v Sloveniji predstavile stranke demokratične prenove za prve večstrankarske volitve leta 1990, pri čemer je šlo za reformno politiko Zveze komunistov Slovenije. 58 IZPOSTAVLJAMO takratni predsednik zvezne vlade stremel k uresničitvi te ideje in videl Slovenijo kot ključni dejavnik pri dosegi tega cilja, a pri tem ni dobil podpore. Kot poudarja predsednik vlade v času obeh predsedovanj Slovenije Evropskemu svetu Janez Janša ( Janša, 2024), je bil proces osamosvojitve Slovenije in razdruže- vanja Jugoslavije večplasten in je zajemal širok spekter dejavnikov. Socialistična ju- goslovanska ureditev je bila v svoji naravi protislovna, saj so avtorji jugoslovanskih ustav poskušali ustvariti paradoksalno ureditev z vidika koncepta samoodločbe. Zadnja jugoslovanska ustava iz leta 1974 je sicer formalno priznala pravico vsakega naroda do samoodločbe, hkrati pa vključevala številne člene, ki so Jugoslaviji za- gotovili centralizirano oblast ene stranke, zveze komunistov, kar je pravico naroda do samoodločbe de facto izključevalo. Ko so Slovenci izrazili željo po samostojni državi, kot je bilo izraženo v Majniški deklaraciji, 3 so temeljili na tistih delih jugo- slovanskega ustavnega prava, ki so podpirali pravico do samoodločbe. Proces osa- mosvojitve Slovenije je bil zato bolj razdružitev kot pa groba odcepitev. Storjen je bil prek ljudskega soglasja in uresničen na najbolj demokratičen in miren način, z organizacijo glasovanja in plebiscita. Kljub začetnim zadržkom mednarodne jav- nosti je pogled na razmere po napadu JLA ob razglasitvi samostojnosti postopoma vodil do naklonjenosti projektu osamosvojitve Slovenije in do končne mednaro- dne podpore. Jugoslovanska izkušnja skupnega življenja, ki se je končala z neuspehom v luči eko- nomske krize in nacionalnih konfliktov, je tako vodila do nove slovenske ustave, ki je postavila konec stari družbeni ureditvi in uveljavila nov model družbenega sobivanja znotraj EU s pravnimi, vrednostnimi in ideološkimi temelji. Pri projektu osamosvojitve je šlo za zavestno odločitev slovenskega naroda, družbe in države oziroma volilnega telesa, da se pravni red spremeni in da se prihodnje življenje na področjih politike, gospodarstva in razvoja organizira v okviru EU. Na začetku združevanja so iz slovenskega državnega zbora v Evropski parlament odšli t. i. opazovalci. 4 Šlo je za ugledne politike, ki so obiskali skoraj vse parlamente držav članic Evropske unije ter preučevali njihove procese vstopanja v EU in spre- minjanja zakonodaje. Slovenija je za možnost, da bi postala članica EU, morala iz- polniti 32 pogajalskih poglavij. Kot izpostavlja bivši evroposlanec in opazovalec v Evropskem parlamentu iz državnega zbora Janez Podobnik (Podobnik, 2024), za vstop v Evropsko unijo ni zadoščalo le izpolnjevanje zahtev evropske birokracije, temveč je šlo za zavestno odločitev, za kompleksen in dolgotrajen proces, da se dr- žava in življenje v državi prilagodita evropskim standardom na vseh področjih. Opazovalci Evropskega parlamenta iz Slovenije že od samega začetka pričajo o vi- soki stopnji organiziranosti in ustrežljivosti v Bruslju, ki jim je zagotovil uspešno in netežavno integracijo v delo parlamenta od prihoda dalje. Tako bivši evropo- slanec in opazovalec v Evropskem parlamentu iz državnega zbora Ljubo Germič (Germič, 2024) poudarja pozitiven odnos, ki ga je imela skupina opazovalcev iz državnega zbora, ne glede na politično pripadnost oziroma ideološko ozadje ter da so bili dobro sprejeti tako med političnimi skupinami kot med parlamentarni- mi kolegi ob koncu njihovega mandata. Evropski parlament predstavlja prijetno vzdušje sodelovalnosti, ki omogoča odprto izmenjavo mnenj in idej ter je glede na izkušnjo slovenskih pričevalcev tudi bolj odprt za diskusijo v primerjavi s sloven- skim parlamentom. 3 Majniška deklaracija je bila politična izjava, nastala leta 1989, v kateri je bila izražena zahteva po suvereni in demokra- tični državi slovenskega naroda, v kateri bi samostojno odločali o povezavah z dru- gimi narodi v okviru prenovljene Evrope. Podpisniki deklaracije, ki se je simbolično navezovala na Majniško deklaracijo iz leta 1917, so bili Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, Slovensko krščansko so- cialno gibanje, Socialdemokratska zveza Slovenije, Univerzitetna konferenca ZSMS in Društvo slovenskih skladateljev. 8. maja 1989 je pesnik Tone Pavček besedilo dek- laracije prebral na množičnem zborovanju v podporo četverici JBTZ, ki je potekalo na Kongresnem trgu v Ljubljani. 4 Opazovalci v Evropskem parlamentu iz državnega zbora so bili: Roman Jakič, Jelko Kacin, Ljubo Germič, Alojz Peterle, Mihael Brejc, Feri Horvat in Janez Podobnik. Slovenska evropska pot: 20 let Slovenije v Evropski uniji 59 Zgodovina v šoli 2, 2024 Ugled Slovenije v Evropski uniji je od samega začetka dalje na razmeroma visokem nivoju. Kot članica je morda doma ocenjena slabše, kot jo ocenjujejo v Evropski uniji. Razlogi za dobro sprejetost Slovenije so predvsem v tem, da je bila od začetka konstruktivna partnerka, ki za politični proces ni predstavljala zapletov ali imela ekstremnih političnih skupin, s čimer je prispevala h konstruktivnemu dialogu in kompromisom. Velikost države znotraj političnega procesa Evropske unije sama po sebi ne pred- stavlja težave. Medtem ko je samoumevno, da so večje države z več ekonomske in politične moči lažje in prej slišane, k temu prispevajo tudi njihova večja dejavnost, zavzemanje za konkretne cilje ter prevzemanje pobude. Kot je potrdil tudi prvi evropski komisar iz Slovenije, Janez Potočnik (Potočnik, 2024), občutka manj- vrednosti kot nekdo iz manjše države v evropskem prostoru nimaš, temveč šteje uspešnost tvojega dela, ravnanje z ljudmi in posledično zaupanje, ki si ga pridobiš s strani drugih, pri čemer pa so ključni samozavest, pogum in zavedanje o temeljnih vrednotah v luči prihodnosti. Vstop države v politični prostor, ki je organiziran glede na določene vrednote in standarde, za to državo še ne pomeni takojšnjega preoblikovanja. Kot nadaljuje Potočnik (Potočnik, 2024), je spreminjanje strukturnih elementov državne ure- ditve dolgotrajen in težaven proces, ki pa ga okvir Evropske unije prek njegovih mehanizmov lahko podpira in regulira. Ključno vlogo pri spremljanju tega procesa in uveljavljanju normativov pri posameznih državah članicah imata Evropska komi- sija in Evropski parlament, ki v primeru neizpolnjevanja obveznosti države opozar- jata na njihove dolžnosti ter prek pogajanj stremita k izboljšanju njihovih pogojev življenja in dosego skupnih ciljev. Finančna sredstva, ki jih ima za to EU na voljo, so namenjena infrastrukturnim in razvojnim projektom. Ta finančna podpora je na- menjena specifičnim načrtovanim investicijam in ne more biti brez soglasja evrop- skih institucij preusmerjena za poljubne namene. V Sloveniji je vpliv evropskih sredstev na razvoj gospodarstva in napredka države viden in dokazuje učinkovitost sodelovanja v skupnem prostoru EU kot poti do višje stopnje razvoja. Od samega začetka so bili kot ključen apel EU njeni solidarnostni skladi, ki so jih posamezne družbene skupine videle kot ključne za nadaljnji razvoj Slovenije. Pri tem so najbolj izstopali kmetovalci, ki so bili z evropskimi subvencijami za kme- tijstvo dobro seznanjeni, znanstveniki, ki so poznali transnacionalno znanstveno skupnost in programe za zbliževanje študentov, pa tudi gospodarstveniki. Ker je bila Slovenija pod povprečno razvitostjo unije, je na takšna sredstva lahko računala in jih je v prvem finančnem obdobju tudi dobila v znatnem deležu, ki je presegal 4 milijarde evrov. Koristi teh sredstev so bile velike, prek njih pa se je lahko prispeva- lo h konsolidaciji gospodarstva, hkrati pa prek kohezijskega sklada tudi k izravna- vanju regijskih razlik. Kot pravi evroposlanka prve generacije Mojca Drčar Murko (Drčar Murko, 2024), so ti korektivi nudili stabilizacijske mehanizme za evropski skupni trg z nadzorovano konkurenco, kar je bilo bistvo EU vse od njenega začetka leta 1992. 5 Pristop desetih novih članic leta 2004, ko je vstopila tudi Slovenija, je predstavljal pomembno preizkušnjo za EU, ki je uspela uspešno integrirati te države. Vendarle pa krize zadnjega desetletja prinašajo tudi nove izzive, s katerimi se mora soočati EU. Med temi je bila finančna kriza, ki je močno prizadela Grčijo in nekatere druge 5 Evropska unija (EU) in Evropska zveza (EZ) sta dva različna slovenska izraza za isto politično-ekonomsko združenje, pri čemer je prvi bolj uveljavljen uradni izraz. 60 IZPOSTAVLJAMO države članice, sledili so migrantska kriza, kriza ob vojnah v Ukrajini in Gazi ter izzivi podnebnih sprememb. Na globalni ravni smo nadalje priča prerazporeditvi moči, gospodarskim krizam, izzivom ob razvoju novih tehnologij, zlasti umetne inteligence, ter zaradi tega pomanjkanju delovne sile, energentov in materialov ter problemom samooskrbe oziroma proizvodnje temeljnih dobrin, kjer so države odvisne od uvoza. Samozadostnost se tako pojavlja kot ključen pojem za nadalje obvladovanje teh izzivov znotraj Evropske unije kot okvira, ki lahko še naprej zago- tavlja razvoj na vseh področjih. Kot eno izmed temeljnih gesel EU je multikulturnost z idejo enotnosti v razno- likosti v ospredju še danes. Kar se izkazuje kot vse pomembnejše, je nuja po tem, da Evropa ohrani svojo identiteto, kulturno raznolikost in demokratične vrednote. Ljudje, ki prihajajo v Evropo iz različnih delov sveta in so pripadniki različnih sve- tovnih kultur, vplivajo na spreminjanje evropske družbe, kar odpira vprašanje, kako nove priseljence ustrezno vključiti novo okolje. Kot povzema evroposlanka prve generacije Ljudmila Novak (Novak, 2024), je odgovornost, ki jo ima družba za nji- hovo integracijo, v tem, da zagotovi vključitev in sodelovanje v družbi ter prepreči njihovo marginalizacijo, hkrati pa pomaga pri sprejemanju demokratičnih vrednot ter evropskega načina življenja. Od začetka širitve EU so bile prisotne razlike med Zahodno in Vzhodno Evropo. Ob začetku integracije bivših vzhodnih socialističnih držav v EU je bila opazna razlika v njihovemu delovanju v primerjavi tistim, ki je značilno za države z zaho- dno kapitalistično preteklostjo. Poslanka prve generacije Romana Jordan ( Jordan, 2024) priča o tem, da so imela desetletja razvoja v različnih družbenih sistemih za države in ljudi potencialen dolgoročen vpliv, zlasti kar se tiče percepcije kon- ceptov osebnih svoboščin in človekovih pravic. Medtem ko so države z zahodno kapitalistično preteklostjo poudarjale individualno svobodo in neodvisnost, je za bivše socialistične države, vključno s Slovenijo, imela večji pomen družba, ki je bila deloma zaščitni mehanizem, vendar je hkrati omejevala posameznikovo svobodo. Eden izmed izzivov procesa integracije je bilo prav preseganje teh ideoloških razlik. Pogosto se je zdelo, da zahodnoevropski kolegi niso popolnoma razumeli izkušenj in stališč, ki so izhajala iz življenja v enopartijskih sistemih, kar je vplivalo na de- mokratično kulturo in vzgojo ljudi v teh državah. Projekt EU je zato pomemben, saj omogoča razumevanje med različnimi evropskimi regijami, hkrati pa prinaša odprtost, dinamičnost in željo po spremembah iz vzhodnih držav. Vprašanje identitete Slovenije znotraj EU je poseben problem. Gre za problem, skupen vsem članicam. Evropska unija se od samega začetka ponuja kot okvir, ki temelji na spoštovanju in varovanju identitet svojih držav članic. Edinstvenost do- jemanja evropske identitete s strani očetov EU je v tem, da narodnih identitet po- sameznih držav ne zanikajo, temveč da jih nadgradijo z dodatnim slojem znotraj skupne evropske identitete, ki različne posamezne narodne identitete združuje v eno. T a skupna evropska identiteta je nekaj, kar se ves čas razvija in kar odseva idejo EU. Kot izpostavlja bivši evroposlanec in opazovalec v Evropskem parlamentu iz državnega zbora Lojze Peterle (Peterle, 2024), je ideal v tem, da države prek vzpo- stavitve te evropske identitete znotraj okvira EU uresničujejo ter presegajo preteklo poudarjanje nacionalnih identitet in interesov na škodo drugih držav, kar je vodilo do vojn in konfliktov v Evropi. Prostor EU tako omogoči sobivanje v raznolikosti. Slovenska evropska pot: 20 let Slovenije v Evropski uniji 61 Zgodovina v šoli 2, 2024 Glede možnosti ožjega povezovanja v smislu konfederativnih ali asimetrično fe- derativnih ureditev 6 trenutno zaradi kriz, s katerimi se sooča EU, ni pretiranega zanosa. Slovenska izkušnja s poskusom tovrstnih ureditev in iskanjem kompromi- sa v osemdesetih letih znotraj tedanje Jugoslavije kažejo, da takšni pristopi za EU niso najbolj ustrezni. Namesto tega se kot bolj prikladen način ponuja to, da se v EU znotraj obstoječega sistema skuša najti možnosti za boljše delovanje. Kot raz- laga bivši evroposlanec in opazovalec v Evropskem parlamentu iz državnega zbora Roman Jakič (Jakič, 2024), se npr. Slovenija danes zavzema za spremembe, kot je prehod iz enoglasnega glasovanja v Svetu EU na kvalificirano večino. Zaradi mož- nosti različnih interesnih sfer se bolj radikalni koncepti konfederacije ali federacije v luči trenutnih problemov na primerih Madžarske in Poljske ponujajo kot nezaže- leno radikalni. Delitve znotraj EU seveda obstajajo, pri čemer pa se kot temeljno nasprotje vse bolj omenja vprašanje suverenosti. Države se tako vse bolj delijo na tiste, ki skušajo okrepiti svojo državnost ter nasprotujejo evropskim direktivam, ter tiste, ki stremi- jo h krepitvi skupne evropske politike in nadaljnjemu prenašanju suverenosti na evropske institucije. Kljub temu se v zvezi z idejo konfederacije tudi v Sloveniji izraža naklonjeno stali- šče, ki se pridružuje manjšini evropskih politikov in intelektualcev, ki se zavzemajo za evropski federalizem, seveda v posebni obliki (sui generis). Ideja je v tem, da zgodovinski razvoj EU nakazuje neizogibno težnjo k večjemu povezovanju in pre- vzemanju značilnosti federalizma ali konfederalizma v ustavnem smislu sui generis. Ne glede na potrebno pazljivost glede uvajanja tovrstnih organizacijskih oblik pa je izpolnjevanje ciljev notranje povezanosti in zunanje moči skoraj polmilijardne skupnosti težko predstavljivo brez razvoja nekaterih dodatnih institucionalnih in drugih instrumentov federalizma in konfederalizma. Kot razmišlja evroposlanec prve generacije Borut Pahor (Pahor, 2024), sta od tega odvisni učinkovitost in uspešnost nadaljnjega razvoja EU. Zadnja leta se v kontekstu evro-atlantskih povezav krepi tudi javni diskurz zadrža- nosti do zveze Nato. Že volilni rezultat referenduma leta 2003 je pokazal, da obstaja razlika v naklonjenosti javnosti do EU in Nata. Javnomnenjske raziskave leta 2024 kažejo, da se podpora Natu v Sloveniji niža (Esih, 2024). 7 Severnoatlantsko zave- zništvo (Nato) je bila organizacija, ustanovljena z namenom zagotavljanja varnosti svojim članicam. Vendar je bila že od samega začetka obstoja organizacije opazna jasna hierarhija moči, kjer so Združene države Amerike, kot prva svetovna velesila, imenovalno in dejansko vplivale na usmeritve in odločitve organizacije. T a položaj je kljub obljubam o zagotavljanju varnosti vzbujal dvome glede vstopa Slovenije v Nato. Ti zadržki so se, kot meni evroposlanec prve generacije Aurelio Juri (Juri, 2024), kasneje krepili ob opažanju, da Nato pogosto sodeluje pri reševanju kon- fliktov z uporabo sile, kar je razvidno iz primerov kot so Irak, Libija in Afganistan, kar je dobro dokumentirano v javnosti. V luči tega se pristop Slovenije v Nato, za razliko od EU, vse bolj problematizira. Dosežek EU iz leta 2012, ko je bila prejem- nica Nobelove nagrade za mir, se v luči sodelovanja z Natom v aktualnih vojnih konfliktih v Ukrajini in Izraelu marsikomu kaže kot danes nedosegljiv vzor. Kljub določenemu porastu skepticizma v odnosu do EU tudi najstarejši evroposlan- ci izpostavljajo pomen temeljne ideje EU. T a presega nacionalne meje in poudarja 6 Razlika med federacijo in konfede- racijo je v tem, da prva predstavlja ožjo združitev, kjer višja zvezna raven države članice v določenih pristojnostih podredi, medtem ko v drugi države ohranijo svojo suverenost. 7 Podpora je po eni od raziskav javnega mnenja leta 2024 padla s 66,05 odstotka iz časa plebiscita leta 2003 na 52 odstotkov. 62 IZPOSTAVLJAMO prizadevanje za mir, tako znotraj kot zunaj svojih meja, povezovanje evropskih na- rodov in skupno ustvarjanje boljše prihodnosti v okviru ekonomskega, političnega in kulturnega razvoja. Ključni dejavnik za doseganje tega je politika, ki prisluhne ljudem in ki omogoča oblikovanje takšnih politik. Radikalizacija Evrope v nekate- rih pogledih se s tega vidika vedno znova sooča z izvorno idejo in temeljnimi cilji evropskega združevanja, kot so bili zastavljeni po drugi svetovni vojni. Kot poudarja evroposlanec prve generacije Mihael Brejc (Brejc, 2024), je bilo v izhodišču eno izmed ključnih, a nenapisanih pravil EU: »Ne me pritisniti tam, kjer me boli.« To se nanaša na to, da šesterica in kasnejša deveterica ne daje na mizo tem, ki preostalim članicam ne ustrezajo, ker bi to lahko ustavilo obravnave – pri tem izstopa zlasti razmerje med Francijo in Nemčijo. Ne glede na to, da je danes to pravilo pozabljeno, je v njem pomembno sporočilo, da se je treba truditi za skupno in da sta za projekt EU ključnega pomena dogovarjanje in krepitev ideje združitve, ne glede na različnosti. KRONOLOŠKA PREDSTAVITEV V nadaljevanju predstavljamo strnjen pregled slovenske poti do polnopravnega članstva v EU, hkrati pa tudi izpostavljamo nekatere za Slovenijo pomembnejše do- godke, ki so se zgodili že po vstopu v EU. Upamo, da bo besedilo v pomoč pri po- dajanju učne snovi, vezane na EU in Slovenijo kot njeno članico. S pomočjo pred- loženega besedila se lahko pri pouku odprejo tudi nove teme za nadaljnjo obravna- vo in razpravo. Razglasitev samostojnosti Republike Slovenije (25. junij 1991) 25. junija 1991 je slovenski parlament, ki se je takrat imenoval Skupščina Republike Slovenije, z veliko večino sprejel in razglasil Temeljno ustavno listino o samostojnosti Iz muzejskih zbirk: Na začetku seje je poslance nagovoril predsednik predsedstva Milan Kučan, ki je poudaril, da Slovenija s ponosom in zgodovinsko upravičenostjo stopa v mednarodno skupnost kot demokratična država, ter med drugim izrazil željo, da bi se meje s sosednjimi državami še bolj odprle (Taškar, 26. 6. 1991). Ljubljana, 25. junij 1991. Foto: Nace Bizilj, hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Slovenska evropska pot: 20 let Slovenije v Evropski uniji 63 Zgodovina v šoli 2, 2024 in neodvisnosti Republike Slovenije ter ustavni zakon za njeno uresničitev. Še pred tem so sprejeli Deklaracijo ob neodvisnosti. Prav tako je bil razglašen amandma sto k slovenski ustavi, ki je določil novo slovensko zastavo in grb (Taškar, 26. 6. 1991). Novonastala država si je že na samem začetku zadala cilj postati polnopravna čla- nica takratne Evropske skupnosti, ki se je pozneje preimenovala v EU 8 (Slovenija v EU, dostop 19. 1. 2024). Mednarodno priznanje Slovenije (leto 1992) 15. januarja 1992 je Evropska skupnost priznala Republiko Slovenijo kot neodvi- sno in samostojno državo, s čimer je Slovenija postala enakopravna članica med- narodne skupnosti (Dopisniki Dela, 16. 1. 1992). Slovenski predsednik Milan Kučan, predsednik vlade Janez Drnovšek in zunanji minister Dimitrij Rupel so 26. junija 1992 na Evropsko skupnost naslovili pismo, v katerem so se zahvalili za pomoč in podporo pri osamosvajanju. Hkrati je bila v pismu izražena tudi želja, da bi Slovenija čim prej dosegla članstvo v Evropski skupnosti (Žitko, 27. 6. 1992). Slab mesec pozneje, 22. julija 1992, so med Slovenijo in Evropsko skupnostjo stekla pogajanja o oblikovanju sporazuma o sode- lovanju. Po besedah vodje slovenskih poga- jalcev, Borisa Cizlja, je Slovenija oblikovanje tega sporazuma štela tudi kot prvo etapo na poti k polnopravnemu članstvu v Evropski skupnosti (Žitko, 23. 7. 1992). Podpis prvih samostojnih sporazumov Slovenije z Evropsko skupnostjo (5. april 1993) 5. aprila 1993 sta predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek in zunanji minister Lojze Peterle podpisala sporazume z Evropsko skupnostjo. Najpomembnejši je bil sporazum o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Slovenijo, podpisali pa so tudi sporazum za premog in jeklo, ki ureja medsebojne trgovinske tokove na teh dveh področjih, ter poseben sporazum o prometu. Slednji se nanaša na možnost, da Slovenija pri Evropski investicijski banki lahko dobi posojila za sofinanciranje nekaterih pomembnih prometnih zvez (Žitko, 6. 4. 1993). Sporazumi so stopili v veljavo 1. septembra istega leta (Vključevanje Slovenije v Evropsko unijo, dostop 23. 1. 2024). Drnovšek je ob podpisu dejal: »Prvi sporazum o sodelovanju je skupaj z drugimi sporazumi nadvse pomembno dejanje, saj gre za prvi samostojni dokument med Slovenijo in Evropsko skupnostjo, ki obsega celotne gospodarske odnose.« (Žitko, 6. 4. 1993, str. 1) Podpis pridružitvenega sporazuma med Slovenijo in EU (10. junij 1996) Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je podpisal pridružitveni sporazum med Slovenijo in EU, zatem pa je predsedniku ministrskega sveta EU, Lambertu Iz muzejskih zbirk: Priponka »All roads lead to Europe 1992« / »Vse poti vodijo v Evropo 1992«, kupljena leta 1992 pri uličnem prodajalcu v Ljubljani. Hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Iz muzejskih zbirk: Po podpisu pridružitvenega sporazuma so nazdravili s slovensko penino. Z leve: slovenski zunanji minister Zoran Thaler, predsednik vlade Janez Drnovšek, predsednik ministrskega sveta EU Lamberto Dini in evropski komisar za mednarodne zadeve Hans van den Broek. Luksemburg, 10. junij 1996. Foto: Tomi Lombar, hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. 8 7. februarja 1992 je bila v nizozem- skem mestu Maastricht podpisana pogodba o Evropski uniji (EU), imenovana tudi Maastrichtska pogodba, ki je stopila v veljavo 1. novembra 1993. Pogodba je razširila pooblastila Evropske skupnosti in jo preoblikovala v EU, kar je privedlo do oblikovanja Ekonomske in monetarne unije, enega od temeljev EU, ter evra. 64 IZPOSTAVLJAMO Diniju, izročil še vlogo za polnopravno članstvo Slovenije v EU. Poleg Drnovška so sporazum podpisali še Lamberto Dini, evropski komisar za mednarodne zadeve Hans van den Broek in vseh petnajst ministrov članic Evropske unije. Slovenski zu- nanji minister Zoran Thaler je ob tem dejal: »Sporazum pomeni, da je Slovenija ujela vlak, ki pelje v EU, kdor pa je za nami, ga ne bo več kmalu ujel, kar je jasno vsakomur, ki spremlja dogajanje. Seveda nas glavno delo še čaka, zavedamo se, da vse ne bo šlo gladko. Slovenska diplomacija bo znala zagovarjati naše interese.« (Žitko, 11. 6. 1996, str. 1) Obisk predsednika Evropske komisije v Sloveniji (11. april 1997) 11. aprila 1997 je predsednik Evropske komisije Jacques Santer obiskal Slovenijo. Med svojim obis- kom je posebej opozoril na pomen čimprejšnje rati- fikacije pridružitvenega sporazuma med Slovenijo in EU s strani slovenskega parlamenta, saj je bil to pogoj za začetek pogajanj o vstopu v EU (Vidmajer, 12. 4. 1997). Slovenski poslanci so sporazum ratificirali 15. julija 1997, dobre tri mesece po Santerjevih opozori- lih ( Jakopec, 16. 7. 1997). Sporazum je stopil v veljavo 1. februarja 1999 po potrditvi s strani Italije, ki je pred tem blokirala vstop Slovenije v EU. Razlog blokade je bila italijanska zahteva, naj Slovenija nacionalizirano in drugače odvzeto imetje Italijanov v Istri vrne v naravi, čeprav sta se Jugoslavija in Italija že leta 1983 dogovorili, da bodo za to premoženje izplačane denarne odškod- nine (Cerar, dostop 6. 2. 2024). Pogajanja za vstop Slovenije v EU (31. marec 1998–13. december 2002) 31. marca 1998 so se začela pogajanja za vstop Slovenije v EU (Slovenija v EU, do- stop 19. 1. 2024). Aprila 1998 je vlada imenovala ožjo pogajalsko skupino pod vodstvom Janeza Potočnika (STA, 26. 9. 2002), ki je pozneje kot prvi Slovenec postal član Evropske komisije (Drnovšek, 4. 7. 2007). Pogajalska skupina je pregle- dala usklajenost domače zakonodaje z evropsko in pripravila pogajalska izhodišča Slovenije za vsako od pogajalskih področij. Pristopna pogajanja s Slovenijo in še devetimi drugimi kandidatkami so se zaključila na zasedanju Evropskega sveta v Københavnu 12. in 13. decembra 2002 (Grabbe, 2002). Referendum o vstopu Slovenije v EU in zvezo Nato (23. marec 2003) Na ta dan sta v Sloveniji potekala dva referenduma – o vstopu Slovenije v EU in v zvezo Nato. Udeležba na obeh referendumih je bila 60,4-odstotna. Za vstop v EU je glasovalo skoraj 90 % volivcev, za vstop v Nato pa dobrih 66 % (Taškar, 24. 3. 2003). Janez Potočnik, takratni minister za evropske zadeve, je dejal: »Podpora na referendumu je višja, kot sem jo pričakoval. Je dokaz, da Slovenci razumejo Evropo kot prostor, ki mu pripadajo.« (N. R., 24. 3. 2003, str. 2) Iz muzejskih zbirk: Predsednik Evropske komisije Jacques Santer in slovenski predsednik vlade Janez Drnovšek pred pogovori. Ljubljana, 11. april 1997. Foto: Tomi Lombar, hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Slovenska evropska pot: 20 let Slovenije v Evropski uniji 65 Zgodovina v šoli 2, 2024 Podpis pristopne pogodbe k EU (16. april 2003) 16. aprila 2003 je deset novih pristopnih članic EU, med katerimi je bila tudi Slovenija, podpisalo pristo- pno pogodbo k EU. V pogodbi je bilo določeno, da bodo države podpisnice s 1. majem 2004 postale čla- nice EU. Slovesnost ob podpisu je potekala v Atenah v času grškega predsedovanja EU. Na slovesnosti sta v imenu Slovenije pogodbo podpisala slovenski pred- sednik Janez Drnovšek in predsednik vlade Anton Rop, pozneje pa jo je podpisal tudi zunanji minister Dimitrij Rupel. Drnovšek je ob podpisu poudaril: »Za Slovenijo in Evropo je danes pomemben dan.« (Mešanović, 17. 4. 2003, str. 1) Slovenija postane članica EU (1. maj 2004) 1. maja 2004 se je zgodila največja širitev v zgodovi- ni EU, saj se ji je poleg Slovenije pridružilo še devet novih članic: Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska in Slovaška. V Sloveniji je bil ob tem dogodku organiziran bogat prireditve- ni program. Ena izmed osrednjih slovesnosti pa je v noči s 30. aprila na 1. maj 2004 potekala na skupnem novogoriško-goriškem trgu – Trgu Evrope. Trg sta skupaj uredili Nova Gorica in Gorica, mesti, ki sta bili pred tem ločeni z državno mejo, začrtano leta 1947. Prav zato je tudi prireditev, ki je bila organizirana s sodelovanjem obeh mest, potekala v duhu ideje Dve Gorici – eno mesto: skupaj v Evropi (STA, 1. 5. 2004). Trg Evrope predstavlja simbolno povezavo obeh mest, hkrati pa je tudi simbol evropskega združevanja. (» Trg povezuje / spoznajmo se!«, 8. 5. 2018) Prve volitve v Evropski parlament v Sloveniji (13. junij 2004) Prvih volitev v Evropski parlament, ki so potekale v Sloveniji, se je udeležila malo več kot četrtina vseh volilnih upravičencev, in sicer 28,35 % (Uradni izidi volitev v Evropski parlament 13. junija 2004, dostop 13. 2. 2024). Na volitvah je bilo izvoljenih sedem evro- poslancev iz Slovenije: Mihael Brejc (SDS/Evropska ljudska stranka), Mojca Drčar Murko (LDS/ Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo), Romana Jordan (SDS/Evropska ljudska stranka), Jelko Kacin (LDS/Zavezništvo liberalcev in demo- kratov za Evropo), Ljudmila Novak (NSi/Evropska Iz muzejskih zbirk: Med februarjem 2006 in junijem 2007 je potekal skupni projekt Urada vlade Republike Slovenije za komuniciranje (UKOM) in Banke Slovenije »Evro – za vse nas«, namenjen informiranju in komuniciranju v podporo uvedbi evra v Sloveniji. 22. novembra 2006 je Banka Slovenije v 700.000 gospodinjstev razposlala brezplačne »evrokalkulatorje«, ki so bili v pomoč pri preračunavanju in primerjanju cen v tolarjih in evrih. Hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Iz muzejskih zbirk: Protokolarno darilo, ki ga je ob podpisu pristopne pogodbe slovenskemu predsedniku Janezu Drnovšku podaril predsednik grške vlade Konstantinos Simitis. Na podstavku je ploščica z vgraviranim napisom v angleškem jeziku: »SIGNATURE OF THE TREATY OF ACCESSION TO EUROPEAN UNION, ATHENS, 16 APRIL 2003« / »Podpis pristopne pogodbe k Evropski uniji, Atene, 16. april 2003«. Hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Iz muzejskih zbirk: Vstop Slovenije v EU je obeležilo tudi legendarno podjetje Beti Metlika, ki je ob tem dogodku naredilo »EU-kolekcijo« spodnjega perila, spalnega programa ter oblačil za prosti čas. Oblačila so bila v beli, rumeni in modri barvi. Iz te kolekcije v muzeju hranimo »EU- spodnjice«, ki so v tem času že postale »zgodovinske«. Hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. 66 IZPOSTAVLJAMO ljudska stranka), Borut Pahor (ZLSD/Stranka evropskih socialistov) in Lojze Peterle (NSi/Evropska ljudska stranka) (Slovenski evroposlanci, 15. 6. 2004). Leta 2008 je Pahorja, ki je bil izvoljen na državnozborskih volitvah, v Evropskem parla- mentu zamenjal Aurelio Juri (STA, 7. 11. 2008). Uvedba evra v Sloveniji (1. januar 2007) 11. julija 2006 je Svet EU odobril prošnjo Slovenije, da z naslednjim letom vstopi v evrsko območje. S 1. januarjem 2007 je Slovenija uvedla evro kot prva izmed držav, ki so se EU pridružile 1. maja 2004. S tem je evro postal zakonito plačilno sredstvo in je zamenjal prejšnjo valuto – slovenski tolar. Do vključno 14. januarja 2007 je bilo obdobje dvojnega obtoka, ko se je pri gotovinskem plačevanju lahko uporab- ljalo tudi tolarje, od 15. januarja 2007 naprej pa je bilo možno plačevati izključno z evri (Uvedba evra v Sloveniji, dostop 12. 2. 2024). Vstop Slovenije v schengensko območje (21. december 2007) 21. decembra 2007 je Slovenija skupaj z osmimi drugimi državami postala članica schengenskega območja, ki se je razširil s takratnih 15 na 24 držav. Za slovenske državljane je bila to ena izmed najbolj otipljivih koristi članstva v EU, saj so se s tem dnem ukinili mejni pregledi na mejah z Avstrijo, Italijo in Madžarsko. Slovensko- hrvaška meja je postala nova zunanja schengenska meja, njeno varovanje po schen- genskih standardih pa je morala zagotavljati Slovenija (T . K. B., 21. 12. 2022). Prvo predsedovanje Slovenije Svetu EU (1. januar–30. junij 2008) V prvi polovici leta 2008 je Slovenija kot prva izmed novih članic, kot prva izmed nekdanjih komunističnih držav in kot prva izmed slovanskih držav nasploh prevze- la predsedovanje Svetu EU – vodenje in zastopanje skupnosti, ki je takrat združe- vala 27 držav in skoraj pol milijarde ljudi (Slovenija bo predsedovala Svetu Evropske unije, dostop 14. 2. 2024). V tem času je bilo izpeljanih več kot 8.000 dogodkov, od tega 283 v Sloveniji. Pomembnejši dogodki, ki so se odvijali v Sloveniji, so bili: srečanje Vlade Republike Slovenije s konferenco predsednikov Evropskega parla- menta in s kolegijem Evropske komisije, dogodek ob razglasitvi evropskega leta medkulturnega dialoga, neformalna srečanja na ministrski ravni in vrh EU – ZDA, ki je tradicionalna in najpomembnejša oblika srečanja med EU in ZDA (Rupel, dostop 14. 2. 2024). Drugo predsedovanje Slovenije Svetu EU (1. julij–31. december 2021) V drugi polovici leta 2021 je Slovenija po 13 letih zopet prevzela predsedovanje Svetu EU. Tudi tokrat, tako kot v času prvega predsedovanja, je bil predsednik slo- venske vlade Janez Janša. Izvedba predsedovanja je bila zaradi pandemije covida-19 z logističnega vidika še zahtevnejša. V tem času je bilo v Sloveniji izpeljanih 222 dogodkov, med vidnejšimi so bili obisk Evropske komisije ob začetku predsedo- vanja, neformalna ministrska srečanja in vrh EU – Zahodni Balkan (Predsedovanje Slovenije Svetu EU 2021, dostop 22. 2. 2024). Iz muzejskih zbirk: Kristalno skledo z zvezdicami, ki so tudi skupni evropski simbol, je izdelala Steklarna Rogaška. Skleda je spadala med protokolarna darila najvišjega ranga v času prvega slovenskega predsedovanja Svetu EU. Tako protokolarno darilo je bilo podarjeno vodjem delegacij ob neformalnih srečanjih ministric in ministrov za zunanje zadeve, ministric in ministrov za okolje, ministric in ministrov za zdravje, ministric in ministrov za promet in ameriškemu predsedniku Georgu W. Bushu ob vrhu EU – ZDA. Hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Iz muzejskih zbirk: Faksimile cenzuriranega rokopisa pesmi Zdravljica Franceta Prešerna, katere sedma kitica predstavlja besedilo slovenske himne, je bilo najvišje protokolarno darilo v času drugega slovenskega predsedovanja Svetu EU, ki so ga prejeli predsednice in predsedniki držav, vlad ter evropskih institucij. Darilo vključuje tudi prevod Zdravljice v vse uradne jezike Evropske unije. S tem je bila poudarjena zavezanost slovenskega predsedovanja spoštovanju vrednot evropskega povezovanja. Hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Slovenska evropska pot: 20 let Slovenije v Evropski uniji 67 Zgodovina v šoli 2, 2024 SKLEP V stop Slovenije v EU je bil rezultat dolgoletnih prizadevanj in številnih pomembnih korakov, ki so vodili do tega zgodovinskega trenutka. Od razglasitve samostojno- sti do mednarodnega priznanja so slovenski voditelji in državljani vztrajno gradili svojo pot v evropsko skupnost. Podpis prvih samostojnih sporazumov z Evropsko skupnostjo in pridružitvenega sporazuma sta bila ključna koraka pri utrjevanju vezi z EU. Pogajanja za vstop v EU so bila zahtevna in so zahtevala številne reforme, a so se končala uspešno. Referendum, na katerem so volivci podprli vstop v EU in Nato, je potrdil odločenost Slovencev, da se pridružijo evropski družini narodov. Podpis pristopne pogodbe in končno članstvo sta bila zgodovinska trenutka, ki sta Sloveniji omogočila, da postane enakopravna članica EU. To članstvo je Sloveniji prineslo številne koristi, vključno z gospodarsko rastjo, politično stabilnostjo in iz- boljšanje življenjskega standarda. Slovenija danes igra aktivno vlogo v EU, prispe- va k oblikovanju evropskih politik in sodeluje pri reševanju skupnih izzivov. Pot Slovenije v EU je dokaz njene zavezanosti demokraciji, pravni državi in evropskim vrednotam. VIRI IN LITERATURA Cerar, B. Slovensko-italijanski odnosi. E-enciklopedija slovenske osamosvojitve, državnosti in ustav- nosti. Https://enciklopedija-osamosvojitve.si/clanek/slovensko-italijanski-odnosi/ Dernovšek, I. (4. 7. 2007). Prvi evropski komisar iz Slovenije. Dnevnik.si. Https://www.dnevnik. si/255242 Dopisniki Dela (16. 1. 1992). Slovenija priznana! Delo, 34(12), str. 1. Ena valuta za eno Evropo. (2019). Urad za publikacije Evropske unije. Esih, U. (2024). Referendum o Natu bi razklal Slovenijo. Delo 16. 3. 2024. Https://www.delo.si/ novice/slovenija/referendum-o-natu-bi-razklal-slovenijo Grabbe, H. (december 2002). The Copenhagen deal for enlargement. Https://www.cer.eu/sites/de- fault/files/publications/attachments/pdf/2012/briefing_copenhagen-5728.pdf Jakopec, M. (16. 7. 1997). V napetem ozračju je DZ le ratificiral sporazum z EU. Delo, 39(162), str. 1. Mašanović, B. (17. 4. 2003). Slovenija podpisala pristopno pogodbo. Delo, 45(89), str. 1. Muzej novejše in sodobne zgodovine, Zbirka ustnih virov: Brejc, Mihael. 5. 2. 2024 Drčar Murko, Mojca. 9. 2. 2024 Germič, Ljubo. 5. 2. 2024 Jakič, Roman. 9. 2. 2024 Janša, Janez. 19. 3. 2024 Jordan, Romana. 5. 2. 2024 Juri, Aurelio. 3. 4. 2024 Kacin, Jelko. 5. 2. 2024 Kučan, Milan. 28. 2. 2024 Novak, Ljudmila. 9. 2. 2024 Pahor, Borut. 5. 2. 2024 Peterle, Lojze. 5. 2. 2024 Podobnik, Janez. 5. 2. 2024 N. R. (24. 3. 2003). Boljši položaj v Evropi in svetu. Delo, 45(68), str. 2. Pogodba o Evropski uniji (PEU)/maastrichtska pogodba. Https://www.europarl.europa.eu/ about-parliament/sl/in-the-past/the-parliament-and-the-treaties/maastricht-treaty 68 IZPOSTAVLJAMO Predsedovanje Slovenije Svetu EU 2021. Https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/ predsedovanje-slovenije-svetu-eu-2021/ Rupel, D. Slovensko predsedovanje Evropski uniji (2008). E-enciklopedija slovenske osa- mosvojitve, državnosti in ustavnosti. Https://enciklopedija-osamosvojitve.si/clanek/ slovensko-predsedovanje-evropski-uniji-2008 Slovenija bo predsedovala Svetu Evropske unije. Http://www.15let.gov.si/ si/15-let-samostojnosti/dosezki/predsedovanje-eu/ Slovenija v EU. Https://slovenia.representation.ec.europa.eu/o-nas/casovnica-slovenije-v-eu_sl Slovenski evroposlanci (15. 6. 2004). Rtvslo.si. Https://www.rtvslo.si/evrovolitve-2004/ slovenski-evroposlanci/19975 STA (1. 5. 2004). Nova Gorica in Gorica skupaj pozdravili vstop Slovenije v EU. Dnevnik.si. Https://www.dnevnik.si/81543 STA (7. 11. 2008). Pahorja bo v Evropskem parlamentu nasledil Aurelio Juri. Dnevnik.si. Https:// www.dnevnik.si/1042220495 STA (26. 9. 2002). Potočnik o pogajanju z EU. 24ur.com. Https://www.24ur.com/novice/sloveni- ja/potocnik-o-pogajanju-z-eu.html T aškar, J. (24. 3. 2003). Referendumski da tako za EU kot za Nato. Delo, 45(68), str. 1. T aškar, J. (26. 6. 1991). Republika Slovenija samostojna država! Delo, 33(148), str. 1. T . K. B. (21. 12. 2022). 15 let, odkar so padle meje s tremi sosedami. Čez nekaj dni v Schengen vstopa še četrta. Rtvslo.si. Https://www.rtvslo.si/slovenija/15-let-odkar-so-padle-meje-s-tremi-so- sedami-cez-nekaj-dni-v-schengen-vstopa-se-cetrta/651752 »T rg povezuje / spoznajmo se!« (8. 5. 2018). Noviglas.eu. Https://www.noviglas.eu/ trg-povezuje-spoznajmo-se/ Uradni izidi volitev v Evropski parlament 13. junija 2004. Https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2004/ Uvedba evra v Sloveniji. Https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/uvedba-evra-v-sloveniji Vidmajer, S. (12. 4. 1997). Santerjeva resna opozorila Sloveniji, da mora pohiteti. Delo, 39(84), str. 1. Vključevanje Slovenije v Evropsko unijo. Https://www.gov.si/teme/ vkljucevanje-slovenije-v-evropsko-unijo/ Žitko, S. (11. 6. 1996). Janez Drnovšek je podpisal sporazum o pridružitvi EU. Delo, 38(133), str. 1. Žitko, S. (6. 4. 1993). Slovenija je sklenila prve samostojne sporazume z ES. Delo, 35(79), str. 1. Žitko, S. (23. 7. 1992). Slovenija prva sklepa sporazum z Brusljem. Delo, 34(168), str. 1. Žitko, S. (27. 6. 1992). Zahvala Slovenije Evropi. Delo, 34(146), str. 1. Slovenska evropska pot: 20 let Slovenije v Evropski uniji