Dne 28. juniju 1914, baš tedaj, ko smo se na Kranjskem veselili, pričakujoč bližnjega previsokega poseta, je segla zlobna roka v brezvestnem činu po življenju Nj. cos. in kr. Visokosti presvetlega gospoda nadvojvoda in prestolonaslednika FRANCA FERDINANDA in Njegove plemenite in vzorne soproge, jasne gospe vojvod in je SOFIJE HOHENBERG. Cesarski princ, nada avstrijskih narodov, je podlegel s svojo prehlago družico zahrbtnemu napadu. '/ njim je padla tudi odločna smer in živahno delo na torišču spomeniškega negovanja. Za Nj. Veličanstvom, našim trpko prizadetim in ljubljenim vladarjem, za vso cesarsko hišo, za osirotelo e. kr. osrednjo komisijo, med milijoni /veslih Avstrijcev, znanstvenikov in umetnikov, med neštetimi društvi, ki so si slavila resen smoter, proučevali kulturno - zgodovinske odnošaje svoje ožje domovine, žaluje ob grobu tudi Muzejsko društvo za Kranjsko, polilo in brezupno. Izgubilo je v presvetlem princu svojo najmočnejšo oporo. Zakaj rajni nadvojvoda se je zanimal za našo tako dolgo zapostavljeno kronovino in je to zanimanje pokazal dejansko s tem, da je prevzel pokroviteljstvo ..Domovinskega Varstva" na Kranjskem. Tej islinili boli se pridružuje gnus in žarko ogorčenje nad zločinom. Svet nam bo ostal spomin na prejasno in mogočno osebnost rajnega nadvojvode in Njegove plemenite soproge, ki sla šla od nas kot mučenika. Smer pa, ki jo je zarisal ta avstrijski princ v svojem delavnem življenju, nam ostane ideal, za katerim hotno stremili njemu v trajni spomin! 1 I O nedavno najdeni votivni roki. Dr. .los. MANTUANI. Leta 1911. meseca junija je poslal posestnik Anton Spiler iz Drnovegn na Dolenjskem deželnemu muzeju na ogled malo bronasto roko, na kateri so vzboklo vpodobljene razne živali in več predmetov. Nekateri so smatrali te reliefne podobe za egiptske pismenke. Ta domneva se je izkazala na prvi pogled kot neprava, kajti roka je nedvomno rimsko delo in pripada obiniselju antičnega verskega paganstva. Najdena je bila v prvi polovici meseca novembra 1910, kakor poroča gosp. Spiler, v peščeni zemlji na njivi, oddaljeni kakih deset minut (800 m) od Drnovega, to pa pri oranju: lemež jo je odrsal in vrgel iz razorja. i'iit. iir i' (inmi'ij Ležala je torej precej plitvo pod površino, dom-Sl. t. Voiivna rok«, nevno kakih 15—20 cm globoko. (J. Spiler poroča illaiiska stran. o poškodbah, da je edino to mogoče, da jo je lemež oravsal, kajti sicer da je nihče ni pilil. To poročilo je verjetno zato, ker je smer poškodbinih drs na zunanji strani peščajn enakomerna od leve proti desni. Vendar pa je morala priti roka pod lemež že pred, predno so jo izorali; kajti patina na teh drsali je stara. Najbrže je bila že večkrat pri vrhu, ker kaže tudi na mezincu podobne poškodbe, (navlako pod staro patino, kakor one nad peščajem. To je prva votivmi roka, ki je bila najdena na Kranjskem in koje najdišče je natančno znano, .le pa tudi prva in edina, katere najdišče je nedvomno dognano v C i s I i t v a n i j i. V arheološkem slovstvu je bila znana dosedaj samo ena taka roka, o kateri je bilo samo domnevati, da je najdena na avstrijskih tleh, (lasi nihče ni vedel dognali kdaj in kje. To je bila voiivna roka v zbirki grofa de Cassis v Monasteru pri Ogleju. Seve je tudi mogoče, da imajo zasebne zbirke še takih ročic, ki niso znane v arheološkem slovstvu. Vendar pa to ni zelo verjetno. Na Hrvatskem poznamo Sotin, na Ogrskem nam desnico. Zs ena (Kom. Krassö) kot najdišči votivnih rok. To je pa tudi vse na prostranem ozemlju Avstro-Ogrske. Spričo teh dejstev je naši roki pripisovati vendar toliko važnosti v arheologiji in kulturni zgodovini, da je vredno, pobaviti se ž njo natančneje na tem mestu. Žal, da nimamo toliko prostora na uporabo, kolikor bi ga vsa vprašanja zahtevala, ki so v zvezi s to novo izkopano ročico. Pri proučevanju bistva te stvari se je pojavila cela vrsta se ne razjasnjenih ali pa ne zadovoljivo rešenih vprašanj. O teh bom razpravljal na drugem mestu. V našem časopisu se omejujem na one točke, ki so podlaga za razumevanje predmeta. Voiivna ročica iz Drnovega je ena najmanjših svoje vrste. Visoka je 56 nun, tehta pa (>7 r/, ker je v polno vlita. Predstavlja kakor pretežna večina njenih sovrstnic; levice so redke izjeme. Značilni so gibljajl njenih prstov: palec, kazalec in sredinec so dvignjeni kvišku, do-č-im sta prstanec in mezinec proti dlani upognjena. Pri roki pogrešamo podstavka pod zapestjem. Ako je bila roka namenjena, da bi stala kol zahvalni dar in znak zaobljube v kakem leinpeljnu ali pa pri larih v domači kapelici, je bil podstavek razinerno široko stojalo; ako pa je imela namen, biti iiataknjcmi na palico, tedaj je bil podstavek lok ali tulec. Primeri obeh vrst so nam ohranjeni v precejšnem številu. Dasi danes ne moremo z gotovostjo določiti, kateri si. :t. Voiivna roka, izmed obeh slučajev da bi prišel v lova plat. poštev za našo roko, moremo ven-('"r smatrati prvo alternativo za verjetnejšo. Kajti masivna roka je I*'1" montirana najbrže na precej težak podstavek, kakor je sklepati lz vdolbine v zapestju; tu opažamo, da je bila ročica privita na krepak l'o je pa dosedaj konstatirano samo pri rokah s stojali; roke '•' so enotno vlite, nikdar pa v dveh delih. Palec, prej narav-1°Bt kvišku stegnjen, je sedaj lahko proti mezincu notri upognjen. Nedvomno je |() provzročila teža ali pa sila; konec je odbit. Od Kazalca in sredinca sla vrhova odkrhnjena. Tudi tu je stara patina POkrlla nalomnino. K tej točki se bodeino morali pozneje še povrniti. •'"t dr 1'. UniMI s'- Votlvna roka, JOMila plat. Kol. dr. I'. Unifti'IJ. '•»lik. S lili Kaj nam nudi ta ročica na svoji površini? Med palcem in med zadnjima prstoma stoji, oprt na stegnjen kazalec in sredinec, na notranji strani roke 26 mm visoka podoba bradatega moža. Gornji del života je nag, spodnji, od pasu navzdol, pa je oblečen v široko haljo (ntQtßhjpa), ki tvori okoli ledij krepak svaljek. Levica visi ob trupu navzdol, desnica pa mu je dvignjena kvišku; ročica mu je odkrhnjena. Tudi pokrivala na glavi ni mogoče več razločiti, ker je vrh odloinljen. Na peščaju pod palcem vidimo žrtveniški nož; ta se da razločiti pač samo še na izvirniku. Najvažnejšo podobo na ročici imamo na zapestju pod dlanjo. Vdolbini, na zgoraj polukrožno zaključeni, vidimo ležečo žensko podobo, od pasti po koncu zravnano; v rokah drži dete in je doji. V praznem prostoru na levi od njene glave je upodobljen ptič, ki se pa na naši ročici le z veliko težavo razloči, in to samo ob primerni razsvetljavi. Na vpognjcnih zadnjih dveh prstih spoznamo po skrbnem ogledovanju precej odrsano ovnov« glavo; z gobčekom je obrnjena proti notranji (dlanski) plati, z zatilnikom proti zunanji. Sedaj obrnimo ročico in si oglejmo zadlansko plat. Na vnanji strani je roka preobložena s podobami v reliefu. Tu vidimo pod prstaneem v štirih vijugali navzgor plazečo se kačo; pod njo želvo. — Pod sredincem čepi krastača, pod njo kuščarica.— Takoj pod palcem je bila upodobljena tehtnica; sedaj je mogoče to določiti samo s pomočjo obrisa, ki je še ostal; kajti vzboklo tehtnico je ostrgal lemež. — 1'od tehtnico je nek kljukast iu nek raven predmet; to sta pač dve piščalki ali flavti; ena ima navzgor vkrivljen konec, druga je ravna. 1'od tema je vpodobljeua vinska posoda z dvema ročajema. l'o obliki je dvoje mogoče: ali je čaša (*«rW«(io»), ali pa posoda za mešanje vina z vodo (x(>«r»/<>). l'o razmerju z drugimi predmeti je pač samo druga alternativa upravičena. Toliko nam nudi ročica v sedanjem stanu. Vprašanje pa nastaja, kakšna da je bila pred poškodbami. Da je imela stojalo, smo že omenili. Kako pa je bila /avršena na konceh dvignjenih prstov'.' Med rokami tc vrste jih poznamo mnogo, ki imajo na prstih proste konce, a tudi takih, ki nosijo na njih še nastavke. Na palcu pogosto češarek od pinije, na kazalcu in sredincu pa ploščico ali svaljek. na katerem sedi orel. Roko, ki ima oboje, hrani danski narodni muzej v Kodanju;1 le orel je odbit. Domnevam, da je tudi naša roka bila prvotno s takimi pridevki opremljena in da je imela tako pinjin česarek na palcu, kakor tudi ploščico z orlom na kazalcu in sredincu. To naziranje podpirani z nastopnimi razlogi. Ze zgoraj sem omenil, da ima palec odbit konec. Vendar pa pri tem prstu ne pogrešamo nič od njegove dolžine; završetek pa vendar kaže nalomnino. Kdino pravilen sklep moramo izvajati tako, da je bil s palcem ravno na oni točki v zvezi predmet, ki se je dal odkrhniti. In to pač ne more biti nič drugega, nego češarek — ako se opiramo na analogije. Podobno je nastala nalomnina nad kazalcem in sredincem. Ako bi bila ta dva prsta imela proste konce, ni mogoče misliti, da bi se bila mogla le skrajna konca odlomiti ; kajti vlita sta v polno in pa oprta na moško sobico, ki je po livu združena ž njima v eno tehnično maso, od katere je težko odlomiti tako majhen drobec. Ako pa si mislimo nad tema prstoma še orla z napol razprostrtimi perutmi, tedaj pa takoj umetno, kako je bilo mogoče, če ne naravnost neizogibno, da se je ta nastavek odkrhnil. Pri nobeni dosedaj najdenih ročic se orel ni ohranil na svojem prvotnem mestu, pač pa je pustil pri nekaterih sledove, ki nam nudijo podstav za pravilno sklepanje.2 Nasprotno pa so sc mnogo šibkeji prsti votlih livov navadno ohranili, ako niso Imeli tega nastavka. — Po leni takem moramo domnevali, da je imela naša ročica v popolnem stanu palec kvišku zravnan, a na "jeni pinjin češarek, na kazalcu in sredincu pa orla. Takih in podobnih ročic poznamo dolgo vrsto. Prvi, ki sc je bavil s tem pojavom antičnega verstva je bil Lovro PignOrius8; s'«dil mu je učeni jezuit Alana/. Kirehcr'1 in za njim je prišel Jan. 1 Naša podoba (hI. I) po: Klinken I) e rg, Arebilol. Studien (Kopenhagen-Leipzig, '"04), str. 72. Podobno roko ima muzej v Ncapelju, a brez češarka. Upodobljena •i"' najbolje v Museo II nr bon i r o doserilto ed illuslralo (Napoli, 1824 1H(I7), XVI, lav. i), št. I. Posnetek po tej podobi ima K o i nach S., Repertoire de la »tatuaire grec(p.....I romamo (Paris, 1HII7 1(101), II. 177, št. 2. ' Koke z orlom so nam znane: v Kodanju, Neapelju (dve), liudapešli, '•»ndoiiu ; dve poznamo po podobah iz starejšega slovstva, a ne vemo, kje se danes ""hajajo izvirniki. Priin. HI i n k e n h e r g, I. e., tabelo sir. 82 811. Vidi se mi, ('" spada semkaj tudi roka, ki jo hrani llcrlinski Antitpiarium. Plim, Jahn O, 'len Aberglauben des boson Mlicks ild. v. Herichte d. sJtchs. Oeselischart der Wissensrlinften, 1855, Tal. I, No. 2 a h. — Posnetek v. II a u m e i s 1 e r, Denk-"""''i' 52 1055 (4 zvezki). 1Ö6 Filip Tomasini s prvo specialno razpravo o votivnih rokah.5 Tem monografičnim razpravam so se pridružila velika in obsežna dela Bernarda de Montf a u con6 in A. Klavdija Filipa Tubieres grofa Caylus7 v Franciji; Le An ticb.it d d i Ercolano8 in Museo Borbonico descritto ed illustrato9 v Italiji. S temi deli je bilo pač zanimanje za klasične starine razširjeno, a znanje ne poglobljeno. Tudi nekatera manjša dela iz prve polovice 19. veka tega stanja niso bistveno izpremenila. Prvi, ki je dal tvarini o votivnih ročicah smotreno in znanstveno smer, je bil Otto Jahn, izvrsten filolog, a tudi mož temeljite arheološke naobrazbe. V svoji še danes osnovni študiji: Über den Aberglauben des bösen Blicks bei den Alten10 je začrtal pot za proučevanje te tvarine za nekaj generacij. Posegel je do korenin. Njegova namera ni bila, baviti se z votivnimi ročicami, ampak pokazati, kako se je pojavljalo praznoverstvo in vražarstvo v starem veku. To ga je nehote privedlo tudi do zaobljubnih ročic. On je bil prvi, ki je podal pregled njemu takrat znanih izvodov in je tako ustvaril ogrodje za prihodnje študije. — Šest let pozneje je obravnaval I. Becker'1 ponovno ročice, ki jih je bil popisal Jahn; pomnožil je število za novo objavljeno lleddernhehnsko roko, a brez novih rezultatov. Sedemnajst let pozneje je poizkusil Dillhey12 to gradivo pregledno razporediti in je izpopolniti. Njegove opazke o pomenu in o bistvu simboličnih pridevkov so poglobile tozadevno znanje in razširile naše obzorje. Vrsto raziskovalcev sklepa za sedaj Chr. BI i n k e n b e rg, ki je 20 let po Dillhey-u v svoji izvrstni študiji: „Darstellungen des Snbazios und Denkmäler seines Kultes"'1 na podlagi obsežnega gradiva podal pregled vseh v slovstvu znanih zaobljubnih ročic. Izmed Ich jih je 20, katerih najdišča so ' Miinus nonoitt! ('ocropii votuni roforontis dilucidiitio. Aiuslolodaini, 1(1(111. Vidi se mi, du utegne hiti ta izdaja že ponatis. Kajti od Toinnsinijii imamo učeno razpravo: Do donariis ol tabulis votivis, tltktno v Vidmu (litini) l(i.'ll), dolo, v kiitorom so havi z bistvom islo snovi. 6 I/ unthpiitč oxplitpioo ol represouteo on figuros. Paris ITH) 1721. Vkitpo lö zvezkov. - Dolo jo bilo ponovim prevedeno v nemščino. ' Ueoueil d' antiipiitos ögyptiennes, etrusques, greeipios, romaines ele (, /\ ) Paris 17.V2 1707. H Napol! 1757— 17JÖ, v 11 zvezkih. ' Napoli 18-24- 18(17, v Ki zvezkih. 10 V Boriehlo d. sllohs. (lesollsihaft der Wissenschaften, I8.r>r>( str. 28 nsl. " Die lleddernhei.....r Votivhand. Kraukfurl a. M. 18(11. IJ V Arehllolog. • cpigraphischc Mitthoihiiigcn aus Österreich - Ungarn, II. letnik (1878). str. I nsl. " \' obširnejši knjigi Archäologische Studien Kopenhagen - Leipzig, UHU, .lr. (.(i nsl. znana, a 23 od katerih ne vemo, kje da so bile izkopane. Največ od znanih pripada Italiji: Brescia, Cagli, Cartona, Isola Farnese, Neapel, Pompeji (3), Resina (2), Rim (2), Vado (2). Drugo mesto ima francosko-belgijsko ozemlje: Corseul, Famars, Rumpst, Sedan. Iz Male Azije ste dve: ena iz Adalije, druga brez natančneje določene točke. Iz Rusije je ena, najdena v Jekaterinoslavu; iz Švice tri, iz Sotina na Hrvaškem14 ena in iz Zsene na Ogrskem ena. — Med ročicami neznanega najdišča je ena domnevno iz Oglejske okolice. — Vse drugo slovstvo, ki je obravnavalo votivne ročice, kakor seznamki starin in dr., je uporabljeno v navedenih razpravah. Temu številu se pridružuje sedaj še bronasta ročica v ogrskem narodnem muzeju v Budapešti,15 kot najnovejša pa naša Drnovška. Število vseh v literaturi znanih ročic, ki sodijo v to vrsto, je torej 51. Raztresene so po raznih arheoloških zbirkah, čestokral daleč od svojih najdišč. Posameznih rok iz brona in drugih tvarin je seveda mnogo več; a vse ne spadajo v to omiselje, kakor naša ročica. Kaj je torej značilno za to skupino? Odločilni znak je kretnja prstov. Roke naše vrste imajo prve tri prste, to je palec, kazalec in sredinec dvignjene, kakor na prisego; zadnja dva, prstanec in mezinec, sta vpognjena proti dlani. Oblikovanje roke in posameznih prstov je zelo različno; tu vpliva sposobnost umetnikova in pa slog. Nekatere teh ročic so umetniško dovršene (Avenches), druge kažejo samo gotovo mero obrtniške spretnosti. Bazen imenovane značilne kretnje na prstih imajo te ročice navadno tudi še razvrščene po svojem površju razne simbolične znake in to v večji ali manjši meri. Le malo je teh ročic brez simbolov. Na podslavu tega opazovanja razberemo lahko vse gradivo v tii skupine: v prvo brez simboličnih znakov, v drugo z maloštevilnimi znaki (1—5) in v tretjo z mnogoštevilnimi znaki (do 10 in več). Naša ročica pripada torej zadnji skupini. Ravnokar dognane značilnosti dokazujejo, da so imele te roke Kotov smoter in izvesten pomen. Vprašanje je, kateri? Kakor še dandanes osobilo med priprostim ljudstvom, tako so bile razširjene v starem veku vraže in prazne vere v obče; tudi OPlikanOJ so jim bili večji del podvrženi. Verovali so, da gledajo M Vioslnik hrvatskega arkoologickoga druživa, godina 1. (1H7!)), str. 107 nsl. •'«'š d v i c /.avjetne rnke i/, bron/.a. 1'rva jo najdena v Soliiiu in je prava „/.av-Jotna roka". Druga je bila najdena v Vinkoveih in ne spada v to vrsto. O toni l'o/.nojo. " Führer in der Altcrthuinsabteilung (UngarUohM National Museum), liuda-l>UHt, 11*11, str. (i0) Solirank 1, št. 11», ki jo lllinkoiiborg še no omenja. zavistni bogovi škodoželjno človeško srečo, da prouzročajo bolezni, nesrečo in druge neprilike. Vsepovsodi so slutili zasedo, iz katere opazuje božansko bitje njihovo ravnanje in so strogo pazili, da se mu niso zamerili, ali da so vsaj njegovo zavist zmanjšali, protivnost omilili, kazen odvrnili. Pazili so že na misli in besede; ako je kdo izrekel pohvalno besedo o sebi ali svojem imetju, takoj je ukrenil kaj zoper čar ali uroke, ki bi mogli slediti: pljunil je trikrat sebi v nedrije"' ali pa je naredil pest in vtaknil palec med kazalec in sredinec, t. j. „kazal je ligo".17 Mnogo huje pa učinkujejo uroki izhajajoči od ljudi, ki jih z namenom provzročajo, da bi oškodovali svojega bližnjega iz zavisti, včasih pa tudi brez hudobne namere. Največkrat izhajajo taki uroki iz oči. Ta vraža je bila tako vkorc-ninjena, da so resno preiskavah način učinkovanja zlega pogleda. De mokri to s je trdil, da uroke prenašajo bilja (n/.«)( ki prehajajo i/, oči zavistnika na osovraženca; kajti ta bitja omogočujejo človeku, čegar lasi so, misliti in čustvovati.„Zle oči", „hudobno oko", „hud pogled" so pojmi, ki žive še dandanes, ne samo med Slovenci, ampak tudi med drugimi kulturnimi narodi.1" Celö cerkveni očetje '" 'I' Ii 6 o k r i I os, nth-U.iK, VI, 89! „o5j /o/ ß(tffXCO>d(Ü iti, rok «V i/itir t.irviTK x6Xnof." 1'iini. tudi isioiiiin XX, 11. — Tibullus, i 2, 64: Ter oane, ter dietis despue carininihus. Istotam I, 2, 0(1: Despuit in inollcs (d šibi quisquo sinus. Tudi Plin ins, naturalis liistorin XXVIII I (cd Mayhoff, IV, 2KK), Omenja te vražursko navade: spei alieuius audaeioris potiinus in sinuin spuendo. — Za našo dobo in slovenske kraje plim. Navralil, Slovenske narodne vra/.o in praz.ue vere. l.elop. Mat. Slov. /.a I ISIII1, str. 2. Zakaj da je treba trikrat pljunili, nas poučuje IMiiiius, mil. hisl. XXVIII 2 (ed. MayholT, IV, 28.T): Cur impares niimeros ad oiiinia veliementiores irediinus, idipie iu febribll.h dierum observaliono intellegilur'.' Vorgilius, Kclogao, VIII 7.'! nsl.: Tema libi lnico I >i-i in u m Iripliei diversa eolore , lieia eireumdo, lenpie liaec allaria cireuin i effigioin duco: II11 moro deus impare (rundet V tej zve/.i so tudi trije prsti dvignjeni na ročicah 17 Ovidius, Pasli V 4,'l.'l nsl.: signaipio dat digilis inedio euin pollice iunelis | oeeural taiilo ne levis iimbra silii. Tudi tukaj ponavlja vnuk po Irikral Iii klice ob grobu dedovem „Figo" pa dela, da ue pride duh ali pošast do njega. Prim. Plin. n. h., XXVIII 4 ti. c, IV, 2HM). .1 a h n , 1. c, str. BO. IM Plutarchos, lntt>/.niT<><, (i (od.St.p.lM2 I'): fiVWu) <| i/tii- *'£im«i rotv i( i'/oinrir«,- ovr' ic/7/ijrTMi>» liftoimt nttrriinnmr, OVffl <'(>/";»' BMMWUd t» ri/tf ii.ii) rtiir rrnnitutrtof \n>ilh,(>i((ZtVf £(CQftttUi ßwXdPOt ilWM^m, l'Vaza, ki šo danes ludi pri nas živi: počili od zavisti; lat. '»vidia rumpi. J1 M o n t Innen n - Sc ha I z (da mi vajam po nemškem prevodu) (iriechisclie Ul»d rOinische Allertlitliner, Nllruherg 17,r)7, str. 2061 In der That aller waren solche ziem pogledu24 in dokazal, da so popolnoma v duhu rimskega in grškega verstva zasnovani, dasi ni tajiti, da je prišla podhuda od iztoka. Sicer se je pa Jahn preveč zaupal specializaciji teh simbolov po posameznih bogovih in zato ni mogel dobiti enotnega stališča za tolmačenje namena tem ročicam, kar pač tudi ni imel v načrtu svoje razprave. Dilthey25 je duhovito poizkusil priti do jedra temu vprašanju po drugi poti in si je stavil vprašanje, v katerem smislu da so posvečevali in darovali te ročice bogovom: kot ročice prosečega človeštva, opremljene z zaželjenimi branili ali kot desnice zaščitnih božanstev in kot vidni znak storjene zaobljube. Dasi je sam vidno pristaš drugega naziranja, se vendar ni odločno izjavil za nobeno. Blankenberg26 je na podlagi nadaljnih lastnih in drugih preiskav za enkrat zaključil vrsto teh razprav s tem-le logičnim zaključkom. 1. Vsi raziskovalci so edini, da so te ročice votivni ali zaobljubili darovi; 2. vse te ročice so bistveno enake v zasnovi in v kretnji; 3. nekatere imajo celo votivne napise; kjer je imenovan bog, tam nahajamo ime Sabazios; torej: vse te ročice so bogu Sabaziju zaobljubljeni predmeti. Blinkenbergovi zaključki so tako podprti, da jim ni moč ugovarjati. Sedaj pa še vprašanje, čigavo roko da imamo pred seboj? Že Dilthey je opozorilna zelo važno mesto v IMutarhovih spisih, kjer se imenujejo zdravila, torej snovna in realna branila, „bo/.je roke"87. Kakor je pri snovnih, tako je tudi pri nesnovnih branilih; božanstvo ima svojo moč na obeh popriščih; lo pa v dvojnem obziru. Religiozna domneva starega veka je bila. da je moč blagoslavljanja neločljiva od moči oškodovanja ali celö uničevanja. Simbol te moči pa je roka in mnogokrat rabi v klasičnih jezikih „rokn" za „oblast" IHinde, welche sie göttlich vorehreten, nichts Hilders, als Donkinahlo von gewissen (ie lü bde n.....worauf dann geschehen, dati solche Statuen nach der Zeil sogar angebetet worden Za poslednjo trditev ne navaja dokazov. -4 Hcriehto d. sllchs. (icsellsi hilft der Wissenschaften 1855, str. 38 nsl. ■"• Arehllologisch-epigrapliische Miltheilungen aus Österreich-Ungarn, U (1878), sir. III nsl. 34 Archäologische Studien. Kopenhagen - Leipzig UKM, str. 1(8 nsl. " PlutarrhoH, irvftniiniKXMV nimfihjfiiitun, IV I, .'I (ed. Iternardakis 1883) vol. IV, str. 148). Hazgovarjajo se gostje o vprašanju, so-li sestavljene jedi loj.je prebavljive, kakor cnoslavue, ali ne. Markiou zagovarja sestavljena jedila in jih primerja /. zdravili, ki so tudi sestavljena „«»• (>n>\v flJQttf DfO/lttff llnuiTiitroitnif." — Krasiti!rutovo ua/.iranje je ostalo; lo nam dokazujejo drugi pisatelji, u. pr. (I a len os, .in/i tjvrOWHn^ i/K^CMttJ» nI* Nfltfa t6n0Vf, VI (cd. Kühn, vol. XII, str. 088)I . . . »i'in* »»(i //»nir gtffMf tinti t« OPOMMÜMI) xui luvin O00|2{ iotfg. ali „moč".28 Sila in spretnost se razodevate v roki; zato spremlja tudi v svojih kretnjah nehote duševno razpoloženost in označuje ž njimi mirna in viharna čustva. Kretnja vseh votivnih ročic pa znači svečano poudarjeno, važno autoritativno izrekane besede.29 In baš na to dejstvo se dosedaj niso dovolj ozirali v tem zmislu. Kjerkoli zalotimo roko v tej obliki, povsodi se gre za važne besede: za odločna povelja, za nujne prošnje. Ako torej uporabimo to spoznanje pri naših ročicah, vsili se nam vprašanje: Kdo govori? Proseči človek, ki ob enem zaobljublja božanstvu darček za varstvo in zaščito, ali božanstvo, ki izpolnjuje prošnjo? Ako bi to bil človek, tedaj bi nam bilo obrazložiti, odkodi hranilni simboli na njegovi roki. Tu zastaneino, ker tega ne moremo raztolmačiti. Omenjeni simboli nimajo zinisla na roki prosečega človeka, osobito ne, ako prosi božanskega varstva pred uroki, ki se odvračajo s takimi branili. Bilo bi zoper vso logiko. Ako ima človek sam toliko zaščite v svoji roki, tedaj mu ni treba iskati pomoči pri bogovih in jih nagibati z zaobljubami, da naj ga ščitijo z istimi sredstvi. Roka v tej kretnji more biti torej samo božja desnica, med svečanim govorom, zaklinjanjem,30 ali zapovedovanjein,3' v gestu, s katerim ukazuje nevarnosti, da izgine. Dilthey je zahteval v svoji obravnavi najbolj enostavnih razlogov, da se pojasnijo nagibi teh zaobljubnih darov. Ali je mogoče mislili si kaj bolj preprostega, nego misel: Na mojo prošnjo si tako-le odločno in mogočno odvrnil nevarnost, poslužujoč se pri- Dillhoy, I. i'., sir. 52 ntiviijn mesto iz Proklovoga komentarja Platonovemu Kratila : ntiii ftiiiiinviiyiyiät; kitih' /S v it'(/i kt i i; it£ Ofovnytüv nitiftu; yhiiiK^ xuhivmv; iu drugo iz komentarja 1'armenidu: iti ynfit: (tv\tßitht ilvriijiniK tiiTiv. — Tudi v cerkvenem slovstvu imamo nešteto takih primerov. Krouser, Christi. Symbolik. Hrixen 18(18, str. 102 nsl. " Dokazov za lo trditev bi mogel navesti brez števila. V antičnem kiparstvu n. pr. imamo v l.aokoonovi skupini pri siuu na desni plati roko s tem gibljajem ; tudi (ilikonov Herakles drži levico tako; dobimo jih v prizorih na grških in rimskih posodah, a tudi v krščanski umetnosti prvih pet vekov. — Priin. Benndorf-*'ou/.e, Vorlegeblllller f. arohllol. Übungen. Wien 18(19—181)1. — (iarruc.ci h., Storia doli'arte crisliana. 1'ralo IK7.'i 1880; osobito zv. VI., lav. 107—lili), kjer jo najti za to kretnjo nič manj nego 00 primerov. 10 Histvo toga naziranja je nedvomno orientalsko. Vsokako je oblika iztočnega izvora. 1'rini. zaklinjajočo pesmi in besedila kaldojskih magov v bon orni an t Pr,, Di,, Magie und Wahrsagekunst der (Tiadller. .Iona 1878, str. 17 nsl. — Hliiikenberg, I. c, slr. 101. " Treba so je spomnili samo na svetopisemska mosta, kjer Hog odrejajo ali Po»"»«"- (Ion., I 3, 0, 0, II, M, 20, 24, 2(1 itd. Malih. 8, !J; Kl. Marc. 2, 5. -r>> •''■■> H- Lue. 5, I. 7, 14. 8, 24, 21). .Jonu. 2, Ki. - 11, 43. mernih branil, v zahvalo li darujem to-le bronasto roko v trajni spomin, ker si me uslišal.32 Prav zato je bila ta kretnja vsprejeta v versko obredje. Stalno se je ohranila le v enem. V gibljaju prstov so vse ročice enake; služijo torej enemu in istemu obredu in kultu. Tri izmed njih pa imajo tudi zaobljubile napise: in vsi imenujejo boga, ki so mu ročice namenjene v dar, samo Sabazija.33 Iz tega pa je mogoče izvajati samo en pravilen sklep, namreč, da so vse bronaste roke z dvignjenimi tremi prvimi prsti posvečene Sabaziju, če tudi boga ne imenujejo. 34 Pripomniti je le še, da bi bilo napačno misliti, da so temu bogu posvečali edino le bronaste ročic«!; ohranilo se je nam tudi nekaj srebrnih in bronastih pločic z vzboklo izvršenimi podobami, potem nekaj Sabazijevih sobic iu amuletov.35 Gotovo so mu darovali tudi slikane podobe, kakor je to bilo običajno pri drugih bogovih.3h Kdo pa je Sabazios? Od nekdaj je vladala nejasnost o njegovem pokoljenju in njegovem bistvu, laikianos polaga bogovom pikre priimke na jezik, govorečim o Sabaziju. Imenujejo ga ptujca,37 pri- u Bron so smatrali stari narodi /.a posebno trpežen. Priin. Iloraliiis, III .'1(1, ki mein, da so njegove pesnitve eelo trpcžneje, nego bron. u Blinkanberg, 1. e., str. 01); prva: 'Hhiui^ ihidhjia du Zttßa£ltp, Druga: 'AffUliotäSfi tniOWItfottf iii — itßa{lq>. —Str. 72: ZovydQKi tif(iuttO( im.'h/xH' l'nßiti'io). Kna roka /. napisom CECROPIVS V C VOTVMS (str. 7(i št. II) no pride v postov, kjer je napis sumljiv. " rt 1 i nk on bo r g, 1. e., sir. 100 jo prvi izvajal ta zaključek. n li 1 i n k o n b e r g, 1 e. sir. 00 nsl. lioiliach, Ueperloiro de la slatuaire gree.ipie ot romaino, II, 478. " Kulturnozgodovinsko — no teološko! si moramo to razmerje mislili tako, kakor dandanes v božjepolnili cerkvah: iislišanci podari' v spomin in drugim v potihnilo podobo z označbo uslišane prošnjo. V klasični literaturi imamo za to mnogo dokazov. N. pr. Cicero, De natura deoruiii III .'17,80: Nonne animadverlis ex tot tabulis piclis, ipiiim multi volis villi totnpestatis olTiigeriul'.' Moralins, I 5, 18 Uli .... Mo tabula saoer voliva parios indicat uvida suspendisse polenti voslinicnlu maris den. I'riin. tudi Vergilius, Aonois, XII 7(17 nsl. .luvenalis, XII 27 nsl. Posebno pa Ti b u I I u s, I ,'l, 28 nsl: Nunc den, nunc succurro mihi, nam posso modorl Picta doeet tcmplis milita tabolla tuis. ' l.ukianos, i'/niir txxbjiriit, 0 (od. Hokker, lHß3) str. 12(1: ... itki.' i> o« '/av xiti ii ki>(>ißiu xiti n 2,'itßii^uw rt»(hv i;iiir tnnatxrx/.i^'h itki OVfW . . .,' tepenca in dvomljivega boga.38 To potrjuje tudi množina njegovih imen. Lokalno so ga istovetili sedaj s tem, sedaj z drugim božanstvom. Največkrat je Dionizos39 ali pa Zevs.40 Prilično samo gospod (jroptof).41 V posameznih slučajih se imenuje Th'\-42 in "Artje*3 Or-fični himni ga nazivajo sina Kronovega44 in „svetega" ali »častitljivega''.4'' Tudi o njegovi domovini so naziranja različna. Nekateri trdijo, da je njegova prvotna domovina Trakija,46 drugi da je prišel iz Frigije.4' Vsekako je prišel Sabazios v zapadno verstvo precej pozno in to v pretežno trigijskem bistvu in z azijatskimi običaji, tako, da se je videl Grkom ptuj in nenavaden.48 V novejšem slovstvu ga " I. u k i a n 0 s, 'fxttQopwttmOi, 27 (ed. Bekker, 1858) str. 167: . . . roitf konvßt'trziu xiti zör 'Azur xiti zor ~nßii^tor, zov( |i(fnixoii,' XOVXOVi xai i'tit ij ißoiors' Ot»v(. — Cieero, De legibus, 2, 15 ga omenja: Sabazius el quidam alü del peregrinl. '" Dokazila iz antičnega slovstva ima Höfer v svoji razpravi v Hose her, Ausführliches Lexikon d. griech. u. röm. Mythologie, s. v. Sabazios. 40 Osobito v nionunieiitalnili napisih. Prim. Ildfer, 1. c. Navzlic temu, da imamo številnejše dokazi' za enačilo: Sabazios Zeus, ostane vendar nepobitno, da je Sabazijevo bistvo d i o n i z i j s k o. To je izrekel že Hüter 1. c. — Moje nazi-ranje je, da je istovetenje Sabazija s Zevsom sekundarno in precej pozno, pod vplivom iztočnega verstva. 41 Archliol.-opigr. Mittheil. aus Österreich-Ungarn, X (188<>) str. 2Ü9: tvfrfkof ^lurrtiiitrö* . . . xr <>/<;> zitßtti'iit) ■ ■ ■ tOttflW. *' Hosycliios, s. v. mv; on trdi, da je: ri/»' Saßui^inv inlxXtjfflf. — Prim. tudi Photios, ktSftov rrvvttymyti s. v. vtvi. 41 Stephan, Thesaurus gr. ling. VII t navaja iz lex. rliel.: rii di iiziji //toi; rraßiil'to*. 44 llyinni orphic. (cd. Dietsch, 1882), st. 48: K im rov vif Ittßtii;». " Istotam, št. 41): 2,'iißov ayrov. 4,1 V prvi vrsti K reise h m er, Kinleitung in d. Oesch. d. griech. Sprache, str. 95 nsl. Ta izvajanja so učena, duhovita; vendar dokazovanje s pomočjo Körte-jevih prekopavanj v etnološkem oziru ne drži. O tem drugodi. Zanimivo je, da nahajamo Krctsehmorjevo misel že pri Strabonu, ynoynitq ixti, X 't, 15 (ed. Mei-neke, 18(1(1, H (1(12): . . . xiti ovx lirrnxti* yt, UCtUQ itvroi oi ibnvyt; Hnttxoir Birotxo/ nirir, ovzo) xiti n't ifiiti txtiihr /inifi/iijfi/i» tukaj seve brez dokazil. 47 Večina mest iz klasičnega slovstva in cerkvenih očetov. Oloj II (Sfer, 1. e. — Kretsehmor, 1.c. — Priin. Horodot, iaztmUor ßiß. Vil 78: 'l'ovyei,', mi; MuxMvti Xiyovai, ixttUorzo Hoiyt;, fiioror i'icror l'viii)r 'Aalrfl .... 4N Dem os I h (• n es pri......-ja (miii "'"l"1'1^. 259 — ed. lapsius, 1887, str. 101) svoje življenje« z Aisliinovem; temu očita, da je že kot mlad mož prisostvoval Kiibazijevim sprevodom, ki jih je vodila njegova mali: iv tli nt/c r//u'(>rti„' zoi\-xithiv; IUitiTov^ ityuir tint rtiir idat Tin»' favn) itno/tt-rov; ztö ftaiHtOtii xiti zi\ MVX|J, roi'v ii<)iu rtih tritotiit; O/.ißfir xiti tW( fjjt? HKfaiJjt CUlOfß» xiti ßowv WoJ irußoi xiti iaOQlOVfUfOf ri/s &itt]S «'";-' it]S ■ ■ ■ '"di D e in os t h e n o s , torej običajno imenujejo trakiško-frigijsko božanstvo.49 Smatrali so ga mogočnim braniteljem in radodarnim bogom.50 Ta lastnost na eni strani in podobnost imena na drugi je že v starem veku prouzročila dejstvo, da več pisateljev soglasno trdi in to neodvisno drug od drugega, da sta Sabazios in Sabaot eno in isto božanstvo.51 Da je židovski kult vplival že s svojo intelektuelno pretežnostjo na pa-ganska azijatska verstva, to je gotovo in se da posneti iz mest v staroklasični literaturi. Od todi izhaja pač tudi Sabazijev posamezno rabljen pridevek „najvisji*4 (yipunot).** Od tedaj je stopal nedvomno dionizični značaj Sabazijev bolj in bolj v ozadje in iz spojenega pojma o Sabazijevi oblasti, da ne rečem vsemogočnosti in iz vzvišenosti Sabaota se je kristaliziral na grško-rimskem zapadli Sabazios-Zevs.53 Tako smo dobili v osnovnih potezah pojem o bistvu trakiško-trigijškega boga Sabazija, čegar — po domnevi starega paganslva — mogočno in zaščitno roko imamo pred seboj. Kaj pa pomenijo posamezne stvari in predmeti na njeni površini ? Trttnannirrßua, 431 (ed. Lipsius str. 77). A r i s t op h a ne s, afHU (v Coinieonmi attieor. fragmenta, I, str. 535) odlomek št. 5(1(1: rbr i>vya, rbr «lUf/rijpa, tot 2. 'aßti^u>r. - PI u ta re h os, nt ni tttividutfioria.;, 12 (ed. Hernardakis p tili): ßanßannt Hi xai n a i> ti ro i/ n t nnb^ itQoi^ xnlatTjtoi xai nnnni^/.ay.initoi . . . — I (..Lun, 3 (ed. Hernardakis |). 40(1): oirixca* ykotiUJij xai 2aßuml> tli ntikka^ov XiytTtu . . . Plularehos, nvftrttttnaxMr nntißhjftart»r IV (I razpravlja o židovskem verstvu; o suboli pravi: niitat tli xai ti/r nor naßßartor /•'oiiri/r /117 navitinamr ännnuitniVffOf tirat. £Aßo\>t J«t> xai rrr trt nnU.ni rove BilttOVi x«/.i>r tolmači roko z napisom CKCKOPIVS V • C ■ VO'I'VM S, da so gre za obolelega Oekropijovega sina; ko jo ozdravil, jo oče to ročico daroval. Da so gre za sina, sklepa iz toga, da imamo desnico pred seboj. " Pri navadnih bolečinah pomaga zdravnikova roka, pri izvanrodnih pa |>ožja. Pesnik Krinagoras kliče ob rojstvu blnžilno roko Kplono (/tnhtxni ntott '/tioi ),,„•) na pomoč; pri H I i n k c n b e r g u , I. c., str. 102. In kadar jo porodnica '"unila, da Asklepijova žena ne bo imela dovolj zaftčitiie moči, tedaj jo klicala na Ptujca Sabazija. SI. Kot. dr. P, (iniHcIJ. Posneta po Baumeister, DenkinaTtr I, str. 75. najdena leta 1891 v Vado v Liguriji,57 so dognali, daje ta ptica orel. Nobenega povoda ni, protiviti se tej določbi. Kar vemo o njegovi simboliki, nam daje morebiti pravico, spraviti ga v zvezo i z božanstvom i s pomoči prosečo otročnico. Dokazal sem zgoraj, da so smatrali Sabazija tudi Zevsom. Sveta ptica vrhovnega boga starega poganskega sveta pa je ravno orel, to je obče znano. Zato imajo tudi nekatere ročice, posvečene Sabaziju-Zevsu, tega ptiča kot za-vršetek, kakor sem omenil v popisu naše ročice. Ker ima bog torej ptiča v oblasti, je pač umstveno mogoče domnevati, da ga pošlje prosečim kot sela, bodisi kot ugodno znamenje, bodisi kot nositelja pomoči. In tu bi se dala morebiti dobiti zveza. Aelianos™ podaja bajko, da izločuje orel iz sebe kamen, ki koristi sainodrugiin ženam, da ne porode pred časom. Sabazios bi potemtakem poslal svojega ptiča z zdravilom ali braniloin k otročnici.™ Na zadnjih dveh upognjenih prstih smo dognali, da je nameščena o v no v a glava, a na peščaju pod palcem žrtveniški nož. To dvoje spada vkupe. Sabazios je navzlic svoji zunanjosti vendarle božanstvo dionizijsko-orgiastičncga bistva; tem so darovali ovne in ovce ( Kriobolia)."" Tako ima torej ovnova glava stik z božanstvom. A tudi z otročnico ima ozek stik. Rimske matere so darovale po srečnem porodu61 ovco ali ovna. Ako je prosila Sabazija njegove posebne pomoči in zaščite, je dobil tako žrtev gotovo tudi on."2 " Buitenborg,, I.e., str. 74, 77 in 10,'t nsl. .1 u li n, I.e. Tal". 2.7 h. Vado sc je imenoval v starem veku Vada Sahatia. w llnii solmi', 1 .'!"> (ed. Men her, 18(14, I str. 20): noiißiiiltriu tli xiti xtiiivilii; «jwoiTTtT, lit rni ili rlir XiOnr, tifintQ nii i'i itirwr dttlttjf xixhj(tt' i.iytrtti ili nirn; il ).i/hi; xiti yvittiii xvnviritn it y it It ii i tinti, riti; it /J ft). tu iT tir i n nit (t i n <• dir. 1'linius, n. Ii. XXXVI 21 (ed Mayhofl', \' B6 nsl.) označuje klopotee ali aetit iu pripoveduje u njem razne hajke ter jih sklepa tako: Aetitae oiniies (naštel jih je bil 4 vrste) gravidis adalignti mulieribus vel ipiadrupeilibus in pellieulis saerificatorum animaliiim, eoiitinent partus, mm nisi parlurianl, reiuo-vendi: alioipii vulvae exeidium fit. Sed nisi parturientihus auferautiir, oninino non pariunt. Morebiti so bile za uporabo tega ptica tudi še druge prazne vere mero-dajne, n. pr. da preizkusa svoj zarod. Ambrosius, llexaemeron, V IS (Migne, Palr. lat. lom 14, p. 2,'tl): . . . ferlur probare, ipios genuil . . . Prim. tudi Ambrosius, De inlerpellalione .lob et David, II ,r> (Migne, I. c, str. H20). Isti, Iu psalmiim 118 expositio (Migne, I. c. toni. IT), str. 147:1). Isti, Serino 4(1, 2 (Migne, I. c tom. 17, str. 096). Prim. si. 5, str. 006. " 1'rim. ltlinkenberg, I c., sir. 101. ' Keller i >.. Die an like Tierwelt, Leipzig 1018, I B26 IVim. Im Ii BieokO, K. (iiltterattribule und sogenannte Symbole, .lena 1900, sir. JI, ,'l.'l, 02, 248. Keller, I. c, I ,T24. " Oven je bil tudi simbol anlmallč.uu rodovitnosti. Zato igra v starih /enilo-vanjskih običajih posebno vlogo Prim. Keller, I. c, I .'120 nsl. — Sinalrab so Nož je obredno orodje, s katerim se je izvršila usmrtitev živali božanstvu na čast. Z bogoslužjem v neposredni zvezi je še orodje in posoda. Najprej obe piščalki (flavti), ki sta bili nedvomno v rabi tudi pri Sabazijevib bogoslužnih žrtvah, kakor sta v njegovem kultu sploh bistven pripomoček.63 Na vseh vpodobljenih daritvenih prizorih vidimo navadno tudi flavtiste/'4 Najdemo pa ta glasbila istotako na drugih ročicah in na vzboklo delanih podobah Sabaziju posvečenih bronastih pločic.6S Pomen teh flavt pač ne more biti drugi, nego da označujejo pripadnost vse priprave v okrožje Sabazijevega bogoslužja. Krater ali posoda za mešanje vina je istotako združena s tem bogoslužjem, kakor flavte. Vidi se, da je bila gostija značilen del Sabazijevib inisterij. Kodanjski narodni muzej ima ročico, na kateri je upodobljen mož, držeč roko nad kraterjem, ki stoji na podstavku.6'1 Že gori omenjen Demostenov govor''7 očita Aishinu, da je po noči nosil kože jelenčetov in imel opravka pri kraterjih — najbrže pripravljaj«' gostijo. Značilno je tudi, da Demosten očita svojemu nasprotniku, da je prej«'inal plačilo za vse te opravke v pogačah, prestali in svežem pecivu.68 Krater bi bil potemtakem znak tajnega Sabazijevega bogoslužja, pri katerem so se udeleženci tudi gostili. Manj jasno vidimo pomen tehtnice, dasi jo ponovno nahajamo na zaobljubnih ročicah. Mlinkenberg meni, tla utegne biti simbol neke boginje, ki bi jo smeli imenovati „Dikaiosyne" in ki se nahaja med frigijskiini „svetimi in pravičnimi bogovi" (Vmi oirioi xiti dbuuoi); razen lega posamezne dele ovčjega telesa za zdravilo proti ženskim boleznim. 1'linius, n. b XXX M (ed. MayliolT IV 1(10): In muliebril ins maus membrana«: 11 parili milim profieiunt . . . " Arislopbaiies, u'initi (Comieor. altieor. fragmenta, vol. I, str. öllö, frag m. □66) imenuje Sabazija naravnost flavtista: rin- m /.i n .».<. Obširneje poroča o Udeležbi glasbe pri tem bogoslužju .1 a m b I i e b o s, nuji fiVfft^Qla* \6fOf, lil it (od Purthoy, tS57, str. 117): «■)■; «5» t^iirritfinmr tviol tivt* uvkwr cucovorttt '/ ttVUpaitOV i) tVptl&IHBV h nie»- ItiXoVf i t 6 <> V n i Cd ti t v, dii,- Of it xoijvßitiTt->"/"'o« xiti ni tii) žaflttCicp nitovöi .... M Wlssowa (!., Religion "i"' Kultus d. Komer (1012), str. 417. " HM u k on borg, I. e., str. 8*2-83 in 1(17. ** IhIoIiiiii, str. 73, pod. 3.3. " Ihm nufi/triw, 2511 (ed. I.ipsius, 1887, sir. 101): . . . tip (th n'xnt rlßotCu* x««r»y(»/y,„,. , . Sabazijev svečenik V i neenl i us poziva v svojem nagrobnem '•'ipisu (CIL, VI 112) naravnost: maiidiint, bule, ild. Prim. U 1 i n k e n b o rg , I.e. "tr. 107. *" litiji ,7(7,j ,;,„,. 2(10: fiuUliii kttfiflitnnr invrtur tvO^vnm xiti 9%qtniovt ">i k It T It. 15 ta da se je pridružila Sabaziju kot podrejeno božanstvo/9 Samo ob sebi to ni ravno nemogoče, a zadovoljivo pa ne vpliva to tolmačenje zato, ker noben pridevek ni vzet izven najožjega kroga Sabazijevega. Meni se vidi, da je tehtnica samo govoreč simbol za pojem »pravičnost" tega boga. Novee rimske cesarice Julije, ki je bila soproga cesarja Septimija Severa, ima na obratni strani napis „Aequitas Aug." (pravičnost cesaričina) in pa žensko, držečo tehtnico v roki. Ali ni to tudi pri Sabaziju? Mogočni bog, ki pravično deli pomoč vsakemu, ki je je potreben? Tehtnico nahajamo tudi na nagrobnih napisih starokrščanskih70 v pomenu božje pravičnosti. Arnobius zahteva, govoreč o bogovih, da bi morali imeti vse čednosti in to popolne ter da bi morali biti vsem enako pravični, kakor tehtnica.71 Smatrati jo smemo torej kot znak enakomerne pravičnosti, ki je božanstvo podbudila, da je poslalo pomoč proseči ženski, označeni na naši ročici. S tem smo proučili vse one predmete, ki so z verskim obredjem v neposredni zvezi ali ki se ozirajo na Sabazija samega. Ostale so pa še one prirodopisne stvari, ki imajo splošen obramben pomen, ki odvračajo s svojimi čarobnimi lastnostmi in s svojo vnanjostjo nesrečo in uroke. Teh se poslužuje Sabazios istotako, kakor drugi bogovi in kakor ljudje.'' Kača je v obče demonska prinašalka blagoslova (liyititniiitiiitor) zato, ker se je boje nezgode in nesreča, osobito beži pa bolezen pred njo. Bog zdravilstva je bog kač (Asklepios je etimološko dffxaXaßos, i. I plazilec). Dalje pomenja pa tudi rodovitnost; to je prvotni razlog dejstvu, da so jo nazivali Rimljani „genius loci" (t. j. varuh rodovitnosti na zadevnem kraju; genius od gignere).7J Kazen "" Uli lik on bor«, i. c. sir. 82—8.'!; 108. 10 Dr Kossi (i. lt., lnsrriplionos rlirisliiinac nrbis Komar, srplimo sacrulo aniitpiiorcH [Romae, i«r>7—\hhh), i 810 71 Advorstis nalionos, VI 2 (od. Reifferscheid v Corp. srripl. ocol. lili. nend. Villdob., 1875): . . . clinclarum esse ilchcre perfeolaniinipie virluliim . . . pari pendore eunetos lanec. — 1'rim. Clemens Alcxaiidriniis, jt«ioV; <»; i>,\ (pri Stephan, 'l'lics. graecae lingual), VII, sir. 2tVt4): ityitOiiv » vyoi n o it rt m rt n r riif fünft yroinirTititn; rov Onti, čt OS xiti riir Otiir, uinr ix COVfaffff i n u it O t m v; tyvmfitr. Torej mtriiviiost simbol pravičnega boga. 7J Aelianos, rrtni «Vm.ii', I .'l.ri (ed. Ilereher 18(11, I sir. 20): lluitxiivMr iiiyititi.ftii'v; xiti yoijTtDH ti vh'trutitt xiti nor ^iputr rit libiytt ni'itn nri inToninj ri;i xiti ihtvfntttti) . . . Kaj da je smatrali m itlnynr lo je navadno določila bajka. 71 Prim. Keller <)., Die antike Tierwelt II 284 nsl. i.ivius XXVI II), 7. - WIhnowii, I e. (11)12), slr. 175 nsl. - Navratil, 1 i\, I8IM1, utr. 10. tega je veljala za proroško žival.74 Pripisovali so pa tudi posameznim delom njenega telesa zdravilno moč.75 Kače so v zvezi s posmrtnim svetom, z duhovi umrlih.7'' Ima pa tudi zbok teh lastnosti obramben pomen. Rimljanke so nosile apotropejne zapestnice v obliki kače. Mojzesova bronasta kača je bila v svoji vnanji podobi nedvomno vzeta iz tedajnega kulturnega — ne teološkega — egipt-skega osredja v pomenu odvračevalne sile. To so vse lastnosti, ki opravičujejo in pojasnjujejo njeno zvezo s Sabazijevim kultom. Krastača ima nekaj pošastnega v svojem bistvu. Najprej je pripomniti, da imamo na naši ročici vpodobljeno krastačo z vsemi njenimi izrazitimi znaki; na nekaterih drugih pa nahajamo žabo.77 Stari pisatelji, celo prirodopisei, ne delajo razlike med obema, smatrajo pa vsekako krastačo za strupeno, žabe pa ne. Krastača je podzemsko (htousko) bitje; tudi druge stvari te vrste se pogosto javijo v podobi krastače.78 Zato je v zvezi s podzemskimi bogovi in s takimi, ki so prej spadali v to vrsto a so pozneje svoj značaj izpremenili.7" To je umevno, ker se žival zarije po zimi v zemljo. Zalo so trdili staroveški prirodopisei, da umrje,s" spomladi pa da zopet vstane od mrtvih: simbolizira torej vstajenje mesa. Ker se lo ponavlja, je postalo žabje pleme pri Kgipčanih simbol večnega rojenja (äntßhom*) in s leni tudi znak boginje lleka 74 I.o n o r ni n n I, Die Magie, sir. 1(19 izvaja, da imata pojma »kača" (na |i a sli, ali hebr, naehas t. j. I Utarica) in »prerokba" v semitskib jezikih isli koren. 75 Nikandros, Dinntxu v. .'II nsl., Ulli nsl., 500 nsl. (ed. Sehneider 185(1, str. '220, 227, 250); osobito zadnje mesto: // ftl/v xiti rtintnloio jXottf&iO( iotOf "'>'» XVIII 12): Mir Tltf fhaiTtjat ri\v Oijija, tira avti) avrioi ömiir 7i.r>, nsl. in dr. « l'linius, n. h. XXIX (i (cd. Mnylioff IV 414) poročil o dveh načinih, kako so pripravljali kamenčke (lapillos tpii voeantiir cinaedia) /oper hole/.ni na očeh. - Prav islo piše ludi Aelianos, I. c. V IS in pravi, da je lo sam videl ter sklepa: ilitxTvkiov <)t fxtiror b i<»'»)(i " ritvrit dotUTUi inj ihu/ini; liyulhtr fojcuJxtr t!i«i. Nosili so torej v prstanih lake kamenčke, mi katerih je bil vrezan kuščar. Keller navaja I o II '271 lak kamenček i/. Berlinskih /bilk; ta nosi napis: 1.urnimi reslilula " Theokritos, n8. K e 11 o r, I. c II 275. Jahn, I. c. str. »0. "I0 To dokazuje že dejstvo, da so imeli za obe samo eno ime: plibvr. Priin. Koller, 1. e. It 247. — Vendar loči l'linius, u. h. XXXII I (I o. V, str. 00 li — I > slin vntej strupenih ne pozna. 101 Keller, I.e. 11248, 250 in 51«), kjer navaja iz zbirke latinskih glos(IV): dorso pieta et est ve ne nosa. 103 Tako n. pr. Varro, de linguii Intimi VI 5: lurpiciila res in eolo siispoililitur, ne quid obsit. S takimi turpiculae res je želva največkrat v zvezi, tudi v majhnem merilu, nanizana med drugimi sredstvi, da se obesi na vrat Prim. Varro, 1. c VII 108: ipiod lini reinedia in OOllO pueris. Ilomerjeva himna llirmesu na čast pravi v XI nsl. o živi želvi: pkvf . . t/ yieo »»»;ii'fT«»;v niiXvm'ifiiiroi ItCHU ffjtU wniorir', torej sredstvo zoper »coprnijo", Prim. Jahn, I.e. 1)8. Dilthey, I. c. 54. Keller, I. c. II 251. 1111 Keller, I. c. II 252. l'linius, n. h. IX 10 (I. c. II., slr. 121). naravnih silah, osobito iztočne boginje Astarte. Ko se je ta boginja preselila bila iz Azije v Evropo, je postala med Grki Afrodite Urania; tudi tej preporojeni Aslarti je ostal stari simbol: želva. Ta grška boginja je pa bila simbol nravne, domače ljubezni; želva kot simbol boginje je torej ob enem tudi sama simbol zakonske ljubezni.10S Žival torej, kateri so pripisavali take lastnosti, ima na zaobljubili roki upravičeno svoje mesto. Rekel sem gori, da je domnevati, da je bil nameščen na koncu palca pinjin češarek in sem to domnevo tudi podprl z razlogi. Ta sad ima svoj svet pomen v kultu iztočne boginje Kibele; a tudi Demetri je pinija sveta. Stavili so češarek na poslopja kot završelek, nedvomno zato, ker je imel kot svet sad zaščiten pomen.10'' Habiii so jederca tudi v zdravilstvu.'07 Ker je Sabazios tudi drevesno božanstvo, ki mu je smreka — in po priliki tudi pinija — sveta, kakor n. pr. Atisu, je umevno, da ima toliko zaobljubnih ročic ta simbol na sebi.108 Ce torej posnamemo uspeh teh z razlogi podprtih izvajanj, smemo reči to-le. Pred seboj imamo bogu Sabaziju zaobljubljeno ročico. Sabazios je pred nami kol Zevs, ako je moje domnevanje pravo, da je imela ročica vrhu kazalca in sredinca orla. Vsekako podpira to domnevo sobica Sabazijeva, kažoča nam postavo Zevsovo. Zaobljubljena je bila od porodnice; to potrjuje prizor na zapestju. Izmed pridevkov je nekaj znakov Sabazijevega bogoslužja, drugo so bajna branila in vražarske zdravilne sile. Po svojem slogu utegne biti naš votiv iz ."I. veka po Kr. Žal, da ne poznamo odnošajev, v katerih so našli ročico. Ako bi poznali osredje v katerem je ležala, druge drobce itd., bilo bi morebiti mogoče, natančneje določiti čas nastanka; tako nam pa ostaja na pomoč samo čut za oblike, ki seve lahko tudi vara, zato, ker so oblike posnemali. Kakor sem že zgoraj namignil, je ročica prav votiv, in je bila svojčns na stojalu. V kolikor sinemo sklepati po pismenih podatkih zemljiščnega posestnika, g. Spilerja, je bil ta zaobljubili dar izoran Nasproti tej /..ikonski iu nravni ljubezni je pa ' A/ OOoVflj ,it>nhjuu, Venus vuiR-ivatia, zastopnica in simbol javne razuzdanosti. '"*■ Dill he.v, I. c. sir. 152; «5. 107 da le no s, rtuji r rnir xktk rbnor; VI (ed Ktlhn, 1826, sir 901)) jih predpisuje zoper vnetje in /oper ulesa l'linius, n. h. XXII 22 (''d. Mayhol'f, ||| .p',s) /oper ščipanje v želodcu (in stomachi rosionibus). "" 1'rim. II (i I er pri Uoscherju, I. c. str. 250. — HlinkenberK, I. c. str. H2— (J8. — o,i .m s,.,n spadiijočih ročic, ki jih Hlinkenberg navaja, ima 'Jo izvodov piui|e\ Marek, pri štirih pa je domnevati, da je odkrhnjen, tako kakor l"'i naši. na mestu, kjer je stalo v stari dobi človeško bivališče, ne svetišče. V obližju niso ničesar našli, kar bi količkaj kazalo na kak tempelj. Zato moramo sklepati, da je bila ročica postavljena v domačem svetišču pri larih, t. j. hišnih bogovih.109 Ni pa mogoče določiti, je-li bila ta ročica v Drnovem zaobljubljena in darovana, ali jo je morebiti zadevna družina prinesla s seboj. Ako je bila tam darovana, moramo misliti spet na možnost dveh slučajev; je-li bila vlita pri nas ali je prišla kupčijskim potom od drugod? Delo kaže spretno obrtniško roko, ki je oblikovala kalup po dobrih vzorcih. To je pa bilo v srednji cesarski dobi mogoče ravno tako v Emoni, kakor v Ogleju ali celo v Rimu. Morebiti tudi na neznatnejših postojankah, kjer se je ravno naselil spreten livar,110 ki je delal podobne predmete v večjih množinah za na prodaj. Tega dandanes ne moremo več dognati, ker nam nedostnje potrebne množine tozadevnega gradiva, pred vsem pa zanesljivih podatkov o najdiščih. O teh sem poročal že zgoraj, vkolikor so ročice znane v slovstvu.111 Ce je dopustno iz teh znanih najdišč izvajati sklepe tudi glede na ona, ki niso znana, sinemo določiti meje tako: na zapadli je Ren od izliva do Andernacha (Antunnacuni), od lodi proti juzovzhodu rimski Ihnes do Abensberga na Bavarskem (Abusina), dalje pa najbrže Donava sama, dasi je poudarjati, da v vzhodnih alpskih deželah ne poznamo dosedaj nobenega najdišča severno od Drave. V obče je severna meja 50. stopinja severne širine. — Vzhodno od Rena ni pričakovali najdb le vrste v Evropi. Te meje nas pa uče, kako daleč da je prodrl Sabazijev kult v nekdanjih rimskih pokrajinah. Ko je (a kult nastopil pol i/. Krigije, ga niso povsodi radi sprejeli, dasi mu je Dionizos, katerega ime je tudi sam nosil, pripravil pot. Da so se n. pr. grški pisatelji in pesniki norčevali iz Laroin so darovali lake predmete, ki so spominjali na preteklo dni. Mladenič jo daroval svoj amulet v znamenje, da mu ui trobil več otroškega varstva. Proporlius, V 1, 1.11 n-,1. Moralins, Sutirao, I 5, 115 nsl. Posebno pa O v Id, Tristin, IV H, 22 : Miloš nt emorilis noti ost satis ulilis alinis, 1'ouit ml antiiptos iptao tulit ar m a, La ros. mesto, ki dokazuje, da ni samo dnraščajoča mladina darovala svoje spominke, ampak tudi proiskušeni ljudje V lo vrsto spada tudi naša roka. "" Prim. o leb obrtnikih H KI tu nor, II. Technologie und Terminologie der liewerbo und Künste, (Leipzig, 1874 IKS7) IV., str. .'Ulli. O bronovom livu istotam, str. 881 nsl 111 Heddernheim .kr .like ne upoštevam, ker ima votivni napis „I »o 1 ic h c n o" in kor se tudi gihljuji pr-iov razlikujejo od naše vrste. Vendar jo pa s Sabazljovlml \ olivnimi ročicami posredno v sorodstvu. Sabazija, sem že omenil; vsekako pa je bilo njegovo bogoslužje za Demostena v Atenah že ukoreninjeno kot dionizijski in orgiastični kult. Tudi v Rimu najprej niso bili naklonjeni temu vražarstvu; a v začetku cesarske dobe se je vendarle udomačilo, ne le v Rimu, ampak tudi po vsej Italiji. V provincijah je bil ta kult najbrž omejen na posameznike in na majhne sklenjene kroge. Zato so monumen-talni napisi zelo redki.112 Za našo ožjo domovino je s to ravnokar obravnavano ročico vendar dokazano, da so poznali Rimljani v Neviodunu (I)rnovo) tudi tega ptnjega boga. Najbrž so ga častili kot dionizijsko božanstvo; kajti domnevati je, da so Rimljani na Dolenjskem že tedaj pridelovali vino;"3 in naša ročica ima navzlic temu, da kaže Sabazija v podobi Zevsa, vendar tudi nepobitno gotove dionizijske embleme in simbole. Ob sklepu še eno misel. Ne more biti dvomno, da so zaob-Ijubljali in darovali vražam vdani Rimljani mnogo takih ročic. Za to ni bilo treba, da bi bil zadevnik sam v misterije vpeljan in sprejet Sabaziast; kdor je prišel z zaobljubami, tega gotovo niso zavrnili."4 Na ta način je moralo bili v svetiščih in tudi v zasebnih hišah mnogo podobnih ročic; to moramo sklepati že iz kakovosti teh proizvodov, ki nam po vsej vnanjosti svedočijo, da so obrtni izdelki, narejeni v več izvodih, nekako tako, kakor dandanes naše devo-eionalije. In kam so prešle vse te ročice? Vsiljuje se misel, da so take votive starejšega izvora polagoma poprodali in jih prelili v druge namene; kajti drugače bi morali dandanes najti cele zaloge na mestih, kjer so stala Sabazijeva svetišča. Do sedaj pa nimamo nobenega takega poročila; k večemu dve ročici vkupe so izkopali, nikjer pa ne več. Na naših domačih tleh je bilo gotovo več Rimljanov, še več pa Rimljank, ki so verovali v Sabazija ravno tako, kakor drugi v Mitra. Na poslednjega imamo ohranjenih več spomenikov, ker jih ni bilo mogoče odstraniti; ročice pa so se dale odnesti in porabiti — morebiti za bolj praktične svrhe. "J HI i n k o n I) ori{, I. c. sli- ll.r> nsl, kjer so navedena tudi dokazila in sIovhIvo. '" l>i ni i I z, (iesrhirhte Krains, I OH '" Postopanje paganskega sveeenišlva riše v krepkih poležali Seeek, (ie- »okiohte des rjntorgangi d. antiken Weit, n 428 ml. Umetnostno-zgodovinski izpiski iz arhiva cerkve sv. Petra v Ljubljani. Dr. Kranee STKI.K. (Konec.) 9. Iz: „Urbarium Sanctae Annae In Javor." Renovatum est Anno Domini 1702. Obsega leta 1702 do Inki. 1771. Die 5. May 1722 c o ep t a aedificari ecclesia S. Annae in Javor, et aedificata est nova ultra tres partes sequentibus expensis faclis — priino murariis sul)inde tribus, BUbinde 4tuor pro diebus 58, et (illiquidem ex illis singulis dielius 80 kr I. w. reliquis 24 kr l'aeil fl 94 kr 22 1. w. t'al>ris lignariis t'l 9. fahre ferrario pro uiercede ad erates fl 2 kr 24 pro ferro ad orales t'l 10 kr 24 : 2 pro elauis t'l I kr 20. pro asserilnis fl 2 kr 20. pro Skerlii (ein claffter 1 fl I. w.) fl 5. pro eolore nigro vulgo Ky'rass kr 28. operariis duobus .... diebus singulis 10 kr I. w. pro diebus 50 faeit fl 18 kr 40. vitrario cum omnihus appertinentiis ad feneslras pro 4 feneslris t'l 15 pro oalee II 50 honorarnim imirarioriuii fl 2 kr 0:10. — fl 210 kr 8:2 1. w. (piilius autem anterior minus caemeterii aedifieatus est Niool." Die 24. Juny 172.'! murariis muros eaeineterii 12 diebus acdificautihiis quatuor in singulos dies singulis 24 kr earn. moii. solvi t'l 19 kr 12 earn. Kodein die solvi operariis ad muros dictos operantibus fl 4 kr 20 earn. et hie niury eaeineterii pleno soluti sunt. Nikolaus. Die 8. May 1720 acccpti ex oista eeelesiae pro comparando novo vexillo et sneco II 71 kr .'10 gerin. exposili, tat soquitur: priino pro u litis panni Dainasceni Sei pro telae eiieruleae ulnis 2 et "_>. pro semiiinica tili sorieei. pro golluni ulnis 10 in lo t Ii (1 et '/2 coiisistenliliiis pro franzeii kleinen ulnis 15. grossen ulnis 8. eonsislon-lihus in seiiiiunicis 29 II Iii kr I gerin. pro iilna I et '/.> panni ruliri fl 2 kr 20 ger. pietori universiiii pro omiiilius neeessariis exeeptu dela caerulea et materin serieea fl 17 kr 2 1 ger. sarlori pro uiercede de facto vexilo fl 2 kr X\ ger. pro . . . uiercede sarlori de saeoo kr 12 ger. — 11 71 kr :i() ger. Die 5. Dee. 17HO facta ralione .... aedituus poneiidus alias ad vernum teinpiis propler supinam iiegligeiiliniii et caecitalein moderni. Die 18. Aprilis 1T - i 1 Dati suni syinlieis Joaiini Janzar el Prunn Sagar II 20 earn. pro acditiialiis Domo, de quibus duliunl rationem. [tem 1 >if M. Julij 1781 Dali suni syndicis deniio fl 20 cur. pro oodem iisu. Data est ratio, in qua Iiis 40 l'lnis addili sunt fl 8 kr 58:2. Conitai argo aedituatua novua, Impenala eoclesiae orcetus fl 4U kr 58:2 oern. Die 30. Jan. 1732 dedit haec ecclesia pro sutisidio soininarii epis-OOpalil nnnoruiii 18 fl tl et pro s u h s i d i o a d uodificium pnro-0 h i a 1 i s o c c I c s i a c fl I genu. moli. * Nie. Jo. Kraskowit/.. Die 5. Dez. 17)12 facto rationis . . . pro 2 candelabris inauratis et vello supra calicem — fl 1 kr 20 c. 5. Dez. 1734. — Exposita pro tecto ad ecclesiae turrim. pro scaudulis fl 3 kr 40. pro clauis, 2 quereubus et aliis art)oribus fl 5 kr 27. fabris l ignnri is ouib bibali fl 4 kr 56. 5. Dez. 1736. pro consecratione ecclesiae S. Petri fl 2 kr 30 :9. pro noua sera ad portain ecclesiae fl 1 kr 20. Anno 1739 eurrente aedificatuin fuit Sacellum S. Martini una cum Sacristia, facto accurato computu ex|)ositi sunt in eoruin aedifi-cationein Ploreni 158 kr 18 g. in. Die 5. Dez. 1741 liabita denuo huius ecclesiae ratione exposita sunt respeetive ut anno siqieriori peeunia interea asservata est apud me 10 in fl 21 consislens propler expensas in alt are faciendas. 5. Dez. 1742. ratio, pro altari fl g. m. 10. pro in au rat i one eiiisdciii g. m. fl 30. in Sacellum et Sa er i s ti a in, ac coemeterium fl c. in. 61 kr 40. pro ferreis cratibus, retilius, ae fenestris g. in. fl 24 kr 30. pro hnagine S. Martini fl g. m. 6. 5. De/. 1744 ratio, pro novo calice fl g. in. 20. 1750. — Pro fabrica ecclesiae O ti e r Ii u r g e n s i s pro anno 1750 g. m. fl 4.11 Ecclesiae in Lippoglau pro reliquiario S. Annac... Anno 1753 die S. .lulij liacc Keolesin S. Annae dedit inutuos fl 150 gerin. inon. Kcelesiae S. Nicolai in Li p poginu perfieiendo Prcsbyterio ex f u n d a in c n I i s r c a e d i f i c a t o. 6. avg. 1763 je pa lipoglavska cerkev teli 150 fl vrnila. 1763 die !). .lan. conventum est cum Petro G a bell seri nia rine url is Magistre pro nova majori ara ad S. Anuaiii umi cum arcu-lario labore pro ger. inon. fl 120. Dir IS. .lan. percepit a Conto ger. m. fl S kr 15. Die 26. .lan. percepit in Irilico et liordeo 3 modios facit ger. m. fl 2 kr 22. Die 9. Febr. percepit in parata ger. m. II. S kr 30. Hein I mod. (rilci ger m. fl I. Die 26. Kehr. 1703 denuo a ('onto in parata percepit ger. m. fl 50 lo- 14. T. W. fl 70 kr 21. ger. m. fl I Hi kr 1 Die 2<>. Nov. denuo fl 4. et sie iiniversim isle persolutus est g. m. II 120. 10 JtM, Ant. Kölscher, Vieariiis. " Ti vsakoletna postavka se nahaja zadnjikrat leta 170U in se glasi: „Ad vinu Pt.br ica ni ()b e i b u i g e nso iu pro anno 1704 g. in. fl I." Die 3. .lulij 1763 denuo Die 12. -lulij 1763 denuo fl 10 fl 35 kr 10 Mehr für 2 eyserne banckeysen kr 31 Für die 3 Sclirauffen.........kr 9 Für 6. Spitz zu Canonsstaffeln......kr 18 Sledi lastnoročni podpis: Peter Gabeil ist richtig bezahlt worden. 1763 die 20. Sept. Convention est cum Petro Plath inauratore pro nova majori ara in au ran d a pro f'lorenis 90 ger. mon. Die 20. Sept. 1763 ä conto g. m. fl 30. Die 5. Nov. 1763 denuo percepit et integre solutus est g. in. fl 60. Podpis: Peter Plath. 1766 die 31. Okt. persoluti sunt Petro Plat, Inauratori pro rcparatioue et nova inauratioue lateralis altaris Sancti Martini g. m. fl 37. 10. — Iz: „Kxlraet au Ii des Herrn Michaellen Thaller seligen Testa inent." Ljubljana, 81. a v g. 1635. „Wenn aber hey St. Peter alliier vor der Statt l.ayhach in der Kirchen der Schwibbogen, oder gewölbt aufgeführt werden solle, so verschaffe ich auch zu dissen Hude (vnd sonsten nicht) zu einer heyhilf Taussent gülden renn." Akti iz let 1703 in 1704, ki se tičejo ustanove Andreja ('brona, deželnega svetnika Kranjskega in njegove žene za večno mašo in popravo oltarja naše Ljube Gospe v cerkvi sv. Petru nasproti /. a k r i s t i j e. Kakor je razvidno iz priloženega prepisa dolžnega pisma, ki so ga izdali v Ljubljani ll.jan. 1638 „einer ehrsainheii Löh. Landschaft! des liörzogthunibs Črnin varnrdnete vnd Kineinber," sla naložila imenovana pri „einer eis. Landschaft! General Kineinber aiiihl" 500 fl po 5 " „. I/, tega dolžnega pisma izvemo, da sla imenovana postavil a o m c n j eni o 11 a r, ga okrasila in dala posvetiti na čast naši Ljubi Gospe. 11. — Iz prepisa tes t a ni e n I a inniisinjorjii Aniona Muren E0 „vescovo el conto di Triesle." Trst, 17. okl. L662. „Hein alle sacre Reliquie ed alture d'esse essislente nella chiesa di S. Gins t o, per ima uoltii taute gli sin dalo dali signori suni eredi fiorini 200. Item laacin aH' altare d i S. Francesco S n u c r i o erretto iielln cliiesa dei It. It. P. P. G es uiti, per umi uoltii tulilo gli sin dalo Fiorini 50. Hein laseia e iiuole od milina che il suo oorpo sin posto nell clioro maggiore nllu luindii destra doue slano li signori Canonici od a mano dostra deli illustrissiino cl revorondissiino Monsignorc CoroninO. Hein laseia im uffitto di lire iienliuna cd ahpianti soldi, che gli pagn K. Slane/, di Prosseco soprn un suo luogo o vigiin di cednl ullu capella di suntn Cntlerinii el S. Laznro, e quellu che ora ha fnllo fnhricarc in l.enecli sua casa: ordinando di niioiio, olio ipicllo aiieru In priinogeniluru delto elcger il capcllano roll für offieiitrc detle Capelle e se gli parera tener il capellano in casa et dargli d'onorario li affitti soliti. 12. — 1668, 14. dec. Prošnja ključarjev cerkve Naše ljube gospe in sv. Duha v Polju na ljubljanski magistrat, da bi jim podaril nekaj opeke, če pa ne, pa vsaj prodal po meščanski ceni. Iz prošnje izvemo, daje ljubljanski škof Oto Friderik grof Buech-h a i m b odtegnil cerkvi sv. Duha pri Naši ljubi Gospe v Polju pravico, da bi se v nji sv. maša brala, ker je radi pomanjkanja niso mogli okrasiti. Sedaj BO jo ljudje sklenili popraviti in imajo že dekret škofa Jožefa pokneženega grofa Ibihhatha, da naj napravijo nov tlak, velika in lepa okna in zakristijo mej obema cerkvama, tako da bo iz nje dohod v obe cerkvi. Kakor je razvidno iz notice na zadnji strani je magistrat prošnjo 14. dec. 1668 rešil z obljubo, da bo upošteval prošnjo ključarjev. 13. — Majhen listek: A di 22. Maggie 1711. bubiana. Iticevo io sotto scritto dal molto Illustre et molto reverendo signore Don Joanne Scarpin, Vicario di Santo Pietro fiorini cragnolini nomero sei dico ti, et questi ä conto delle b t uz ion i, che si l'aiino ä gloria d i Maria V ergine de Polana. Francesco Bombasi mano propria. 14. — Majhen listek: Iticcuto dal K. I). Vicario a di II. Nov. 1711 fiorini cragnolini numero 10 dico dieoi in fede inio sotto scritto Lud o vi co I', o m Iu i. 15. — Majhen listek: Dalum den 30. Julij 1711 Item porgell 6 Gulden Lonzberung. Ludovico Bombasi. 16. —- lliiuth datto den 19. Maii 1712 nah ich empfangen fünfzig gülden Iheischer werung von Iro hochwürden Herrn Johannes hei S. Peter nul'l' ein allar, so voll vor daß. I)ildthauer als vor mein Verguld-• a r w e i I Ii. Hein vor empfangen 10 gülden auch I. w. inoht zusammen sechzig gülden t. w. J o Ii a n Michael It c i n w o I d I, Maller. Na istem listu : Item empfangen • > gülden tischer werung vor daß A n t i p e n d i u in z>' den neuen al tur auch 34 krays. Uschs gelt vor gewisse sehrouffen dar mil viilig bezali worden. Dalum loühncli den 13. feher 1713. Job a n Michael Buinwoldt. 17. — 1712, 23. Juni. Ich cndls undersehribner bekhenne, das ich VOD Uno hncliwicrdcn Herrn Johannes Schiirpin, Vicario, wegen gemahlen Mall er el als 12 Station es vnd das Grucivix an der Freidhof mauer S. Petrii, auch ein fanen creiz des heilligen Martini Patsinrökha vnd also bis heindigen dato von allen inallereien völlig bezalt worden bin. Löbakh, den 23. Julius 1712. Hans Georg R ein p, Maller. 18. — 1713. Račun za nov zvon za cerkev na Rožniku. C a m p a n a d e 11 a b a 11 a V e r g i n e d i R o s i n p o c h. la m t lun peso.............../? 1060 si batte il eallo ti. 10 per eento......... 100 resta neto ff 960 catnpana noua p680 .............fi 948 17 ileuo pagarli alla resla 8 17 inetallo h kr 88 iniporla fl 8 kr .r>.r> la vecchia ehiesa mi dana pagare la faltiina di ti 943 a kr 8 il tunto..........fl 94 kr 30 il suo inetallo si disbale..........fl S kr 55 mi dano II 80 kr 41 I o-r l.i beueilieioue............ri 3 kr bito l'l 88 kr II a di 21. Dec. 1713 rieovo per saldo fl 5K kr 41. eon ipiesta suma resla tuto fl 30. (Iasparo Prauehi. 19. — Ljubljana, 2. marca 1718. Pogodba mej vikarjem cerkve sv. Petra v Ljubljani Dr. Janezom S k h e r p i p - oni in „Johann Georgen Mnyr einer löbl. Landschaft in Craln 9 u o h d r u k h e r n." 1. Mnyr se zaveže „die so henamblc 12 Weeg der selligstcn M netter Gottes Maria auf 25 bögen Papier zu druklien, vnd auf jeden bogen 1000 aufzulegen, sainbt 12000 Khupferstiehen auf fein Canzley Papier, darunter 200 von gemainen Papier in vollständigen Kxemplarien Iiis kliimfftigen Monalbs May zu verfürt igen." 2. Skherpin sc zaveže plačati za vsak izvod 12 kr nemške veljave, „vnd vor eine Kliruiig zwanzig gülden auch leuischer vehrung vnd zwar anticipali hunderl Gulden. Wim aber hemeltes buch in mehr als 25 bögen erslreklicn solle, wolle gedachter hochwOrdigcr herr jeden Dogen per drey gülden 30 kr 500 uiifflaag sanilil übrigen 500 zu pfenning gerechnel auch jedes Riss papicr per ein gülden .'tO kr souill zu diesen Rögen gebraucht würdet, vollständig bezallen." 20. — 1722, 17. Nov. Račun zu srednji zvon za cerkev Marije Device v Polju. I.ubiami a di 17. Nov. 1722. C a n p u n a m u za n a daNa Ii a I t a V e r g i n e d I Puli a pesa la noua............. fl 1130 caiipana ueellia peso............. ti (15K si bate il eallo 0 1(1 por eento resta.......503 eiusiila di metalo u 037 ;\ kr 39 il funto Import« S......... fl 349 kr 3 fattura dal suo metalo uechio h fl 10, il eento f Importe.............. fl 59 kr 18 in tuto havere............. fl 408 kr 21 a di 23. Sept. 1722. Recevei a eapana fiorini......... fl 265 kr — resta fl 143 kr 21 l.a benedieione e pagata fl 4 kr 30: (13 a di 9. De/.. 1722 riceuo fl 80:21. Resta di pagare fl 80 kr 21. (iasparo F rane hi. a di 19. Okt. 1723. riceuo per saldo del sudeto con fiorini 80 kr 21. saldato. 21. — 1723, 25. maj. Račun A. Raab a. 1723, 25. May in Laibach Fmpfangen : der Keiiiewaldt, Maller, 5 eilen Plan Ländler I,einbaut II 1 kr 25 '/2 loth zwiern kr 1 '/2- Slede še druge reči, ki so za nas popolnoma nezanimive. Kr 12. ,Iuny zu dankh par bezali Antoni Rani). 22. — Račun A. Raab-a. 1724, priino J u n y in Luibach. Empfangen der Reinwaldt, Maller, vor die Kilrelien Vnser Lieben Frauen in Fehlt. 1 Stab viin weißer Leinbath. Kr H. Aug. paar zu dankti bezalt. Antoni Raab. 23. - Račun višjega mestnega blagajnika za cerkev pri Mariji Devici v Polju. 1721), 13. .F 111 y /.11 Laibach. Daß ehrwürdige Gottes Hauß zu M a rinfe II soll geben vmb «000 gwelh ziegl.........fl 48 kr — 22. dito 800 delo ziegl . . . . . . . II (i kr 24 fl 54 kr 24 8. aug. paar /.all. Oberstadtkiiiiiinerer. 24. Iz: „Copia I e s t a 111 e 111 i des Andreas K a miliar von < tborkasehel." Ljubljana, 31. juniivarija 1720. „Drittens der Filial Kirchen S. Andreae zu Kiischl sollen vor ein mallige rep ura t i 011 des von mir u u f g e r i e h t e t e n ge-111 a 11 e r t e 11 Kreil I/, es auf der Straßen nach Saloch fl 20 I. w. /•iiekboinen, führliin weite der naclikoniende auf meinem Grundt dieses Kreuz nicht stüfft vnd betillieh erhalten, daz solhes abkhonien.u 25. L j u b I j a 11 a , 7. d e c. 1730. Kupna pogodb hn mej ljubljnn jskiin magistratom in Flori janoin v Grnffliaideu, ključarjem cerkve sv. Petra v Ljubljani. Pogodila določa : I- Cerkev sv. Petra proda po svojem zastopniku ljubljanskemu magistratu: „19 Hoffitarten, 18 Qärtten, 48 Ikher vnd ein wisen mit allen an und zugehörigen .liiribiis, einohiiiienlen, verlirieffungs gellern vnd sonst all übrige recht vnd gerechtigkeiten (priložen je urbar, iz t katerega so te pravice razvidne) jedoch auf ewige widerlös un g.u 2. Magistrat se zaveže plačati za to 4500 fl nemške veljave. 3. Magistrat se zaveže „zu disen neu angefangenen Kirchen gebey St. Petri alliier alle die bis hero genombene vnd bezalte vnd annoch kinfftig zu disen gebey brauchende vnd bis vollstendiger anfl-führung solches gel)ey erforderliche Mauer vnd gewelb ziegl, wie auch K a 11 i c h in dem b u r g e r 1 i c h e n w e r t ti aufl zu volgen, das bis hero in fremloden wertli bezalte aber an der kinftigen nenibiing der ziegl realiter abzunehmen und abzuziehen vnd noch über alles das zu einem leykauff .'10.000 gewell) ziegl gratis ohne einiger praetendierender boni-fication jedoch nur in drey .lahren all jährlichen zu 10.000 ziegl zu verabfolgen." Iz leta 1768 se nahaja v arhivu več aktov nanašajočih se na to pogodbo, ki so pu za nas brezpomembni. 26. — 1730, 17. Nov. Pogodila mej Mihaelom Bolko, mizarskim mojstrom in Nikolajem Kraskovitz-em, predstojnikom cerkve Marije Device v Polju radi oltarja v novi kapelici sv. Barbare. Heut vntergeset/.ten Dato ist nactivolgender co nt raci mit lierrn Michael Bol k o, t i s c Ii 1 e r m a i s t e r n in der Vorstatt, dan mil dein wolehrwürdigen herrn Nieolo Joanne Kraskovitz, als Vorstehern vnser lieben Krawn Kirchen in Feld t per ein a Mar in die n e u a u f f g e r i c Ii t e I e Capellen auffgerichl vnd geschlossen worden in bey seyn admodum reverendi I). Pauli Franc hi, v i cur i i ad S. Petru m. Kestens vor alle t i s c Ii I e r a r b e i I , welche iliiner /.um ultnr gehörig nichts aiiOgenombeu, per alles vnd jedes fl 82 t. w. versprochen worden iliine herrn W o 1 k Ii o. Anderstens vor die Ii i I d Ii au er arbeit (uberedetcr masseii mit figure n vnd Statuen) fl l.'Oi I. w. versprochen per alles vnd t jedes, vndl diese Dil) fl I. w. solle der h i Id t hau er Mathueiis V e r h n i k uuLl luiiidlcn Michaelis Bolko mich verrichteter seiner urheil par empfangen. Drillens berr Michael Bolko obligirt, verbündet sich vnd alle seine Krben die Kirchen vnscr lieben Frawn in Feld! per nlle ä conto vor sich vnd herrn Bildhauer genoinene summa gclts scIindenloU zu hüllen. Alles by Inndtschudenbundt in ('ruin. Dutum Luybnch den 17. Nov. 1780. N. .lo. Kraskovitz m. p. Michuel Wollklui m. p. 27. Pismi načrt zu oltnr sv. Burbnre v cerkvi Marije Device v Polju in izdatki M. Bolku do K), okt. 17.11. Alture S. Bar burne ihivii m: iu medio liisloriaiu S. Slanislni, ut in hislorin vieunensi, emu Anggelis el S. Barbara cum molosso do-vorarc volenlc cl Barbaram illiuii uhigentem. Suprtl in medio hs Trini-lali-iu cum gloria. K\ parte ud iiiediiim s. Barburae in dextrn S. .loaunein Nepomucenum 12 ex parte sinistra s. Franciscum Xaverium. Ex parte ad medium ss. Trinitatis S. Ursulain ex una et ex altera parte s. Apolloniam; in supremo loco, si erit spatium s. Angeluin custodein cum puerulo ad inanus tenentem. In capella s. Barbarae ex parte erit confessionale ita formatum, ut antesit una mensula, ut)i sacerdos sedens conscribet confratres in oont'raternitatein. Antiq uum a 1 tare ponetur ad ecclesiam s. Barbarae 13 in cuius medium veniet s. Isidoras confessor etc. S. Seba-stiani altare veniet ad oapellam s. Spiritus ex parte altare maius (? nečitljivo!). Na drugi strani istega listka so našteti vsi izdatki M. Bolki, ki se začno s 17. nov. 1730 in se končajo z 10. oktobrom 1731. 28. — Natančen dnevni zapisnik o Izdatkih za zidanje kapelice sv. Bar tiare pri M. Devici v Polju. Na koncu: Altare S. Barbarae conslal universim 1 723 kr 37 1. \v. T o t um aedif icium cum labore, ornatu et altaribus re para I is eliam allari S. Barbarae et Isidori fl 2200 kr 24 1. vv. 29. — RaČUIl za oltar sv. Barbare pri Mariji Devici v Polju. 1731, 25. Aug. Laibach. Našteto je po dnevih vse, kar so kupili za napravo tega oltarja pri kupcu. Naštejem samo predmete, ki so jih kupovali, v računu se seveda vsak večkraj ponavlja in bi tudi navedba malenkostnih posameznih izdal kov za javnost ne imela nobene zanimivosti. Kupovali so sledeče reči: Blattgold; buecli silher; buech mellall; Berliner blau; florentiner lackh; distolierten gricnspan; wollenmesser kieide; Pianu Roth; mollig; Ohl sehmoldlcn ; Plei weiß; Kogl lackh; Pauinboli bleigelb; zinober; bort Indicli; horl grienspan ; vmbra ; schwarz Erden ; ollaun ; leinöhl. Vse skupaj je lo slalo fl 203 kr 11. Plačal je to 19. dec. 1731 Nik. Joannes Kraskovitz. Sledi še tole: Die 2t). Dez. 1731 persolviM eliam pictori Androno .1 n m h s b i k pro hihore ail all are s. Unrbarae. II 10O gorm. nion. et pro ii 250 waihcr Kreiden a kr 1..... II 1 kr 10 60 <■' leimt) A kr 10............ fl S kr 20 12 D lein ool A kr 10........... fl 2 kr — 12 mali brnndtwein............ fl 3 kr 24 2 a okergelb.............. fl — kr 20 Polmenth................ fl 0 kr — 4 11 weili gorbor leimb.......... fl — kr 54 Kolben fllmeU.............. D 1 kr 30 vor 4 Ulkige Kost vnndl Irunkli deli hillaiier . . II I kr 0 ergo fl 27 kr 47 g. mon. " Pod tem prečrtano: S. Igmititiin mini noiuine Jesu. I'od lern prečrtano Spiritus. " sc. Kraskovitz. In fidein Nieolaus Joannes Kraskovitz in. p. persolvi etiam seulptori et scriniario fl 218 gerin. pro altari s. Barbarae. 30. — 1731, 12. j uly. „Johan Franz Rain Wählt, Maller" v Ljubljani potrjuje prejem fl 32 kr 34, ki jih je prejel „vor ein S. Barbare altarblath vnd vor ein s. I s i d o r i altarblath sambt 5 Taffein in die Saeristiam a u f f Maria fei d t." 31. — 1731. Verzeichnis der Arbeiten beim neuen Altar in Maria Feld t zur die die untergenannten bezahlt worden sind. Tischlerarbeit..........fl 82 kr — Bildhauerarbeit.........fl 130 kr — Zusammen fl 218 kr — Michael W o I k h o, b u ige r vnd T i s e h I e r. M a t h e u s V e r m i g k h ,1S t) u r ge r vnd B i l d t h a u e r. Na istem listu potrjuje kipar še posebej 28. Avg. 1731, da je prejel 186 fl. 32. — Dalum Laib a oh bey SI. Peter den 20. Dez. 1731. „Andree Joseph .1 ä m b s c b i k Ii, L a n d I s e b a f f I Maller" potrjuje prejem fl 120 kr 25, ki jih je prejel deloma za svoje delo, ,,'l'hoil auch an denen Materialien bey St. Barbara Altar zu Maria Fei dt." 33. — Ljubljana, 1734, II. oktober. Copy quitt, u n g des V ergo hier. „Valien I in J a m h s e h i g, b ur ger vnd Vergiihler," potrjuje prejem fl 20, ki jih je prejel od Floriana von Qroffhaideii, blagajnika cerkve sv. Petra, za nakup la neue ga olja. 34. — 1731. Contracls Coppy H- II o n r i c h L ö h r, I) i 1 d t Ii a u e r, betreffend. Per die 5 S t a I u e n "' isl accordicrl worden in gegenwarlli Ilire (inadeii herrn herrn Vicari Generalis per alles vnd jedes, wa 1.1 von bi hl tli au er a r bei t Ii darzuegehörig mit I. w. II 300 dau Icykhauff in speeie diicaten fl 8 kr 18. Datum Laybach den 18. Jiiny 1731. Temu sledi: ä conto habe ich endtshoniindter empfangen den 18. Juny 1734 fl 150 I. w. ahcrmallen habe ich gegenwerlig beniindter ä ('onto empfangen I. w. den 5. Aug. 1731 fl 50 mehr empfangen den 10. Sept. II 30 den 8. Okt ...ehr empfangen n 20. ,, r | „,.j,.h Michael Lohr. h u r g e i u. b i Id I Ii a u e r. den 20. Nov. 1731 mehr empfangen II 25. " Verhnik. 10 Itrikuno so naiiiiAu tu pogodba im eerkov iv, Petra, ko Ja bila HB VW) dozidana. 35. — Iz: „Exposita pro inchoando ecclesiae aedificio ad B. M. V. in Rosenbach." Zapisnik obsega leta 1740, 1741, 1742, 1743, 1744, 1745, 1746, 1747. 1743. — Den 19. .luly bezahlt dem H. Bombashi die bisanhero gelieferte stain arweit mit t. w. fl 64. den 24. Okt. geben den II. Bombashi ä conto der gelifferten Stain arweitb t. w. fl 17. 1744. — Den 19. .luny bezahlt dem H. Bomhash an dem gelifferten Stain mit I. \v. fl 34 kr 51. Kodein dem Mahler geben vor das anstreichen t. w. fl 2 kr 30. den 4. Sept. geben dem H. Bombashi ä conto der arweit t. w. fl 30. den 20. Nov. geben dem II. Bombashi ä conto der arweit sambt denen in Sept. gegebenen t. w. wieder andere 40 fl t. w. ergo siniul fl 70. 1715, no. Jänner. Ergo bis anliero hat das (lebey gekostet I. w. fl 4957 kr 7 : 8 landes w. fl 5K31 kr 54 : 3. den 19. .luny gewen ä conto dem II. Bombashi t. w. fl 50. den 2.3. Nov. bezahlt dem II. Bombashi den Uwerrest mil t. w. fl 55. N. B. ist also besagter II. Bombashi an der gelifferlen Ro-seiibaelieriselicn arweit ganz bezahlt worden laut vndlorschribener bekanlnuss. Den 23. Dez. bah awermalter dem Stahlbau er M a t Ii e u Ii Wraidekh geben I. w. fl 26. Tu Matevž Wraidekh se večkrat omenja v računu. 174«. Den 19. .luny bazahlt das bil d t vor Maria in Bosenbach für den Ii oben Altar mit I. w. 11.25. mehr bezahlt den hohen a 1 I a r dem T i s c h I e r vnd h i Id t hu nur mil I. w. fl 110. mehr bezahlt dem S eh lo Ii er das beschlachl vor den Tabernacul II I kr 30. mehr liezalilt das bildt Marine Magdalcnae mit fl t. w. 20. den 9. Nov. he/.uhlll dem M a h I e r das B i I d I II. Cosinne el Daiuiniani mil I. w. fl 20. N. B. Vor die c o n s e c r a I i o n der K i ich en in allen ausgeben fl 171 kr lil I. w. mehr bezahlt dem Sc li loti er wegen ein brueh des d i eil s II 3 kr 30. 36. — 1711. S p e z i f i ca t i o n , was ich enls vnlerschribener durch die aiiscbafl'mig des bohgelerten woUehrwürdigen vnd in g«»i geistlihen herrn Josepfen Koser ali wolbestelten Vicario Primüniaarlo Sanoti Petrl auf Rofienpaoh "i S t o m i z arbeil geniaht habe; niso erstens 73 Suell Stizsiiiips nceor-«lirl ein Sueb per 17 kr II 20 kr 41. item dns Tut'fei Oberholl) sein 73 Such, ein per (I kr II 7 kr IH item I Kensler ein mil IM Such 5 zoll Ohne denen S Korlellnei......hl ztisainen 73 Suell 8 Zoll ein Such zu 80 kr t'l 36 kr 30. die 8 Kortellen fl 4. item die Khlampfen einzubauen sein 11 'lag ein zu 30 kr t'l 5 kr 30. — Summa fl 73 kr 59. darauf empfangen einmoll........lit fl das andermoll............17 Ii 86 fl den ('onto richtig hezolt den 19. .luny 1744. Lodovicus R oni ha s i m. p. 37. — 1766. Folgen die Expensen zu dem Thurau; S. M a r t i n i lici Sau I7titi. Slede podrobni izdatki, zanima nas mej temi le: 1786, den 20. .lunv zahlte dem Peter Plath, Vergolder, von vorgolden des T h u r m k n o p f f vnd anstreichung des (Iren t/, vnd h a n n I. w. II 18. Alle Kosten iu t. w. II 34» kr 24 : 3. 38. — Iz : „F m p f a u g und A u s g a h c u der Pfarrkirchen SI. Peter in Laubacher Voratati seit i. juny 1768 his dahin 1769." Den 26. Nov. zale dem g 1 o c k e n g i e s s e r vor reparation /.wovor fligl des in medio eoclesiae pendenlis c a n d e I a t) r i aenei mil 51 kr. 39. Iz: „Kmpfang und Ausgaben ... SI. Peter ... seil I. ju n.v 1769 his dahin 1770." Den II. Julv zale II. /.che v, Maller, den Itisch des Ii och en al I a rs, cl ä conto des malendes a 11 a r h I a t h fl 8 kr 24. 40. — Iz: „Tag /.edel oder Voiiniirkiiiig des Kmpfiuigs und andrer Seilen der Außgaaben der Pfaarkdrchen Sl. Peter de Anno 1772." Den 17. Sept. zahle den Vcrgoller von II Knopff zu der Ampi mit fl 2 kr 88. 41. — I/.: „Mein Josephen Main, Vicaery und respective Adnii-nislralorn der Pfarr Kirchlichen (Ulli Sli Petri gelegte Schluß Rechnung seil 24. Apr. 1771 Iiis dahin 1772." Den 21. May vor die in großen Thiirn Sli Nicolai angekelule Reparation fl 13. Den 15. .luny von Reparation der gruben (Hocken in der Dom Kirchen fl 1. Den 20. .luly wegen bey der großen g locken angehe lirlcu reparation denen Ziiiunerleiilci) gegeben II 1. Den 21. Aug. von l Ichcrschwcißuug des Schwengels hey der großen Glocken, dan BeifQrung nach und von Neumarkt] fl 80. 1772. Den I. Fein, für einen Altar st ein gegolten fl I kr 15. Den I. Marls vor ein K i r c h c n s i g i I gegeben fl 3. 42. - 1769. Izkaz I.orenca Prager-ja, zidarskega mojstra (llaiiineister) o oseliah, ki sov njegovi družini dolžne plačevati „S o h u I d e n - S I e u o r" za vojaški) leto 176». Nach der Classe Personen Steuer jede Zusammen fl kr fl 1 kr ich Endes benannter . . 5 1 5 — 5 1 Knecht....... 1 1 —' 15 - IT, 1 2 — 15 30 Summa 4 — 5 45 Za leto 1770 seje tudi ohranil njegov izkaz; stanje njegove družine je isto kot 17(59. 43. — 1855, 28. Nov. P i sin o Janeza Bürge rja, župnika na Brdu pri Podpeči, Luki Zierer,-ju, župniku pri sv. Petru v Ljubljani. Župnik brdski prosi, da hi mu šenlpelerški župnik prodal „den B a s s i o n s w e g, der in Ihrer Pfarrkirche a h gest eil I worden ist, für jene große anno 1520 sehr schön erhaulc Kilial-Kirche Sti Luccae in Praprezhe." Vsako leto leto namreč zapre sneg Praprečaiiom pol do farne cerkve, zato hi bilo dobro, če hi imeli oh lakih slučajih doma kaj za premišljevanji!. Soseska je revna, obstoji „aus 9 Huben, (i Kaischen." Pri cerkvi je pokopališče; blizu sla vasi (! rad išče in Koseze, ki spadata v moravško faro, zato bi tudi leni lahko služila prapreška cerkev. Cerkev jo velika, zalo ho šent-peterški križev pol pripraven zanjo; „Kleinere Taffeln Kreuzweg habe ich nebst Baclnnen in C J.'7 gekauft um 5 fl, lieb selbe renovieren und verwendete solche für die kleine Kirche Slae C a t h a r i n a e in B lifo Iz h e, nun wünscht man in der grüßten unter den hiesigen Kirchen um die leeren Mauerwände zu zieren doch einen Passionsweg aufzustellen so einen zu Kaufen wie der Ihrige ist." Prosi naj mu naznani ceno. 44. I u v e n I a r po Job. .Inc. S c h i I 1 i n g u. V njem se nahaja obširen seznam slik iz njegove zapuščine brez navedbe avtorjeve. Naslov lega dela inventarja se glasi : „Bilder und Spiegel, weliche erstem durch Hr. Valentin Mcn-tzinger M a hier in Lay buch betheuerl worden". 45. Nedalirana prošnja na magistrat. Podpisani „Josef Koscher, Vinn ins Sli Polili Pfärrkürcheii vnd N. Kürehenhröhsl St. Vdalriei Kürchen in Dohrun." Bržkone iz prve polovice 18. stoletja. Najprvo se ponovno zahvaljujejo za 10.000 opeke, ki jim jih je magistru! prejšnje leto dovolil za zidavo cerkve sv. Hiba „im bürgerlichen werlh"; ker cerkev še ni dozidana iu zalo potrebujejo še 20.000 opeke, '■"'ikveiia blagajna pa je zelo slaba, zalo prosijo, da Iii jim dovolil tudi l('h 20.000 „Im bürgert, werth." 46. (.j,, sreda 1 H. stoletju. — „Projekt die abkliomeiie K h (1 r c b e n des 11. J o a ii n i s d e s T a u f fers nldu w i d e r z u bauen". " C'arnioln inferior! ? Iz tega izvemo: 16. A v g. 1538 sta podpisala ključarja cerkve sv. Janeza v mestnem delu, ki se imenuje „bei St. Johann", Laure Schmidt in Markho Schmidt neko kupno pismo. — Cesarski odlok 20. apr. 1554 je naložil Hans Ungmid-u, „obersten Feldhauptmann in Steier,. Kärnten und Krain und der windischen Grunze", Jakobu Lamberg-u zum Stein, „Verwalter der bandcshauptmamischaft in Crain" in Krištofu v. Knüllen-berg, vicedomu kranjskemu, naj poderö cerkvi Naše Ljube Gospe „in Piirgstall" in sv. Janeza „in der Vorstadt", kamenje pa naj porabijo v mestu; obe cerkvi bi namreč lahko škodovali mestu, če bi ga napadli Turki. Cerkvi so podrli. Turške nevarnosti pa sedaj ni več, zalo naj bi cerkev sv. Janeza zopet sezidali. Stara poročila ne povedo določno, kje je stala. Deloma se poroča, da je bila „unweit des S e Ii n ed i z i s c h e n Meierhofes", druga „daß. unweit des zeihenes besagten hcilligens, teils mütten zwischen diessen heyden örthern und zwar wo der s|)itallerische Garten gelegen stehet." — Spomenica predlaga naj bi novo cerkev sezidali tam, kjer je vrt poleg vrta in hiše Schelle n h u rgo v e. 47. — 2 osnutka i/, srede 18. stol. /.a oltarje. Nič se ne da dognali, kam sla bila namenjena in kodo ju je narisal. 1. osnutek: cm I7'4 X 26*8. Dve varianti, katerih vsake je polovica izpeljana. — S tušem lavi-rana perorisha. 2. os u u tek: cm I 8-3 x 25. Nad oltarno mizo, ki je samo splošno naznačena, se dviguje na nizkem podstavku vrh hriba Golgole. Sredo zavzema križ z napisno tablo; Čez rame mu visi prt. Zgoraj ob križu na levi so oblaki s solncem, na desni z luno. Pod križem sedi žalostna Mali božja s truplom Sinovim v naročju, na levi sv. Janez stoječ, na desni neka svetnica tudi stoječa. — Krepka perorisha, lahno tuširana. Die dritte Okkupation Idrias durch die Franzosen im Jahre 1809. Von der k k Bergdlrektloo Idrla, (Schluu d. L Teilet.) Im Monate September ließ der französische General Hartoletti nachfolgenden Aufruf verlautbaren: „taue große Quantität Waffen isl in der Nähe der l.andeshauplsladl unlcr der Knie vergraben gefunden worden; 10.000 Peiiergcwelii e wurden genommen, als sie in Presshurg anlangten, mehrere Millionen Gulden wurden bei dem Kiiirlickcn der Ii-anzusehen Armee in Wien verborgen, nach der Hand entdeckt und abgenommen. Mehrere Millionen Bankozettel und eine große Anzahl dem österr. Gouvernement gehörigen Effekten befinden sich noch an verschiedenen Orten verborgen. Mit dem Vorsatz, diejenigen zu belohnen, welche zu derlei Entdeckungen behilflich sind, versprechen Se. Majestät den 4. Teil von dem Werte des Vorgefundenen einem jeden, der Gewehre, Kriegsmunition, Monturen, bankozettel, Kostbarkeiten oder Kreditspapiere, dem österreichischen Ärario gehörig, entdecken wird. Die Aufschlüsse darüber können schriftlich oder mündlich entweder dem Intendanten der Provinz, dem hiesigen General-Intendanten oder dem Landes-Guhernium und endlich auch allen französischen Agenten gegeben werden." Die Unsicherheit im Bezirke — es wurden französische Soldaten Überfallen — veranlasste die provisorische Landesregierung ZU einer Warnung der Bevölkerung und den General Bartoletti in Adelsberg zur Einziehung sämtlicher im Privatbesitze befindlichen Gewehre und sonstigen Watten. Idria lieferte zuerst 32, später 127 Gewehre und 60 Patrontaschen ab. Nachdem das französierte General-Kommando Anfangs August die Entfernung aus der Provinz nur gegen einen vom Platzkommandanten ausgestellten und vom Divisionsgeneral vidierten Pass gestattete, wurden am 2H. September 1809 die Vorsiehtsinassregeln verschärft. Von diesem Tage an durfte kein Kreisinsasse weder aus der Provinz noeli im Kreise selbst reisen und die französischen Wachposten passieren, wenn er Dicht mit einem kreisäinlliehen vom Adelsherger Plalzkoininaiidanten vidierten Passe verschen war. Den Waffenstillstand benutzten beide Mächte zu ihrer Stärkung und Organisierung. Österreich gieng zur weiteren Organisierung lies seil Mai in Bildung begriffenen Landsturmes, welcher, unterstützt durch das Militär, dein allenfalls sich zurückziehenden feinde allen möglichen Abbruch tun sollte. In dieser Hinsicht erhielt Bezirkskonunissär Karl Bitter von Gariboldi den Auftrag, mit möglichster Klugheit und eingreifendsten Belehrung das unterhabende Volk bei eintretender Not und bei Anzug der Sturmglocke zum Aufstände vorzubereiten und aufzumuntern. Den gewünschten Eindruck auf das Volk versuchte Gariboldi durch eine lebhafte Schilderung der Mühseligkeiten und Drangsale, die das Land durch die Anwesenheit des Feindes bereits erlitten hat, zu erzielen. Wenn der feindlichen Gewalt Dicht mit Vereinten Kräften Sehranken gesetzt werden, wird das Volk bei einem clwuigcii Bückzug noch empfindlicher in die Mitleidenschaft gezogen werden. Weil es übrigens eine ausgemachte Sache war, dass in derlei Fällen die Geistlichkeit heim Volke besonders viel auszurichten vermag, so wurden die bezüglichen höheren Anordnungen allen herrschaftlichen Pfarrern, Kuraten und der sonstigen Geistlichkeit mitgeteilt und dieselben im Namen des Krcisainles aufgefordert, dass sie nicht nur durch öffent- liehe Kanzelreden, sondern auch selbst durch vertrauliehe Belehrungen das Volk zur Bereitwilligkeit und in gute Stimmung zu bringen um so het'liessener sein sollen, als derjenige von ihnen, der überwiesen wird, zu einer Zeit, wo alles für die Erhaltung des Staates mit angestrengten Kräften arbeitet, seine Pflichten nicht erfüllt haben wird, ohneweiters nicht nur die augenblickliche Kntfernung von seiner Pfründe, sondern überdies noch eine empfindliche Strafe unnachsiehtlieh zu gewärtigen haben wird. Ebenso wurde jedem Geistlichen zur Pflicht gemacht, soweit ihn nicht zu hohes Alter, oder andere wichtige Gründe davon abhalten, mit seiner Gemeinde selbst auszurücken und ihr durch gutes Beispiel den nötigen Mut zu geben. Der Geistlichkeit und dem Gariboldi wurde besonders aufgetragen, das Volk von der eigentlichen Absieht der Landsturm - Organisation zu unterrichten und demselben die Pflichten zur gesamten Mitwirkung auf das lebhafteste einzuprägen. In Bezug der Waffen wurden alle noch erhältliehen Schiessgewehre und sonstige wie immer Namen habende Waffen aufgebracht und in Bereitschaft gehalten. Weil jedoch die nötigen Waffen nicht in hinlänglicher Anzahl vorbanden waren, lieb Gariboldi Mistgabeln auf 0 bis 7 Schuh lange Stöcke pflanzen und in Bereitschaft stellen. Kinen besonderen Augenmerk inussle Gariboldi den Vcrpflegs-artikehi zuwenden. Zu diesem Ende inusste vorgesorgt werden, dass jeder ausrückende Mann einige Lebensmittel bei dem Aufbruche mit sich nehme, und wenn er damit selbst nicht aufzukommen vermag, solche von einem wohlhabenderen Nachbar erhalte. Ihn aber auch im Bücken der Volksinasse Verpflegsarlikel in Bereitschaft zu haben, wurde Gariboldi angewiesen, sowohl die bei der Herrschaft seitist, als auch hei den übrigen Herrschaften und sonstigen Privaten befindlichen Vorräte an diesen Artikeln, dann Ochsen und anderes Schlachthams Vieh genau zu beschreiben, um in Kenntnis zu sein, von wo und welche Lebensmittel-Quantitäten, im Bedarfsfälle der Volksinasse zugeführt werden können. Allein in Beireff des Getreides zeigte sieb mehr Mangel als Vorini und die Bauern inussleii tatsächlich für ihre Notdurft Getreide in fremden Orlen erkaufen. Die Bcrgw ei ksmagiizine aber standen ganz leer. Ebenso wenig war ein Vorrai an Wein zu finden, indem die Wirtshäuser nur für den Notfall mil kleinen Quantitäten versehen waren. An Vieh befanden sich im Bezirke 402 Stück Zugochsen und 700 Kühe, aber kein eigentliches Schlachtvieh, Wo und an welchen Punkten das Aufgebot eigentlich zusammen rücken solile, solile erst bestimmt und nachträglich bekannt gegeben werden. tu dieser Hinsieht enlwail Gariboldi bezüglich der Herrschaft Idria folgenden Plan: 0 R T Anzahl der Land-Hturni-MllllIHT ldria...... 306 Jeličenvrh. . . 24 Unteridria . . . 21 1 1111 • 1 U. lih Ulli, i 43 Mitterkanomla 36 Karnil/.o .... 16 Ohcrknnoinln . 17 11 Cekovnik . . . 20 Sammelplatz 'lat/, wo die Alarmstüeke und POller aufzustellen wären Idria Pri Hamen Unteridria Na bazeh Na Lazeb oder llnter-iilria beim Hauteukar Trohovše llleviäe Na Paru, Lome, Zagodov vrh Velka ravan, Beim Kavčič in Jel. Vrh home, Zakovni vrh Na t)orovem grien, Kasj)otje, Abramovse Otankarše, Paspotje, I.omsk Zavrli, Kendov vrh, Kal Navršje, Okivnik .lelouk, Zakovni vrh, Na korenini Na Meli, Ozki rob, Žontov Jalove Kr l)cstiinmte weiter die l)esteu Observalionspunkte, von wo aus man die Bewegungen des Feindes beobachten könnte, ferner Individuen, welche den zu den Alnrmstangen kommandiert werdenden aktiven Offizieren zugeteilt werden sollten und berittene Ordonanzen, welche aus dem Stande der Bergbeamten und Honoratioren genominen waren. Ober das Eingeleitete und den (lang der Sache, vorzüglich aber über den Eindruck und die allgemeine Stimmung, welche diese Verfügung auf das Volk gemacht hat, mussle Gariboldi dein Kreisanile Bericht erstatten. Diesem Auftrage entsprechend t)erichtete er am 27. Juli, dass die erlassene Verfügung den erwarteten und erwünschten Findruck nicht gemacht habe. Vielmehr bekannte er offen, dass jene Äusserungen, welche sich die Bezirkshcwohner hierüber erlauben, dem echten Patriotismus und wahrer Vaterlandsliebe keineswegs entsprechen. Im Gegenteile lieben sich mehrere verlauten, bei einem allfälligen Aufgebote gar niclil zu erscheinen, sondern sich von ihren Wohnungen in die Wälder zu entfernen und sollte man gegen sie Gewalt brauchen und selbe hie/.u zwingen, so wollen sie zuerst über den Leitungsbeamton und dann über die Honoratioren herfallen. Besonders aber stützen sie sich darauf und sagen, solange nicht in den angrenzenden Herrschaften alles eingeleitet wird, wollen sie allein nicht vom Hause gehen und sich aufopfern lassen, denn da das reguläre Militär so wenig ausgerichtet habe, würden sie noch weniger tun können; man habe nur die Absicht, auch sie preiszugeben. Bei dem Umstände, als die Bevölkerung jene Stufe der Kultur noch nicht erreich! halle, auf welcher man für eine solche Anstalt empfänglich wird und sie zu würdigen weiss, bei dem Umstände, (Iuhh der Bauer gegen den Soldalenstand die grössle Abneigung balle, und diesen Stand für den schrei-klichslen hielt, bei dein Ilmstande »ndlicli, .Li er sogar mit Hintansetzung seiner Wirtschaft und Familie die Waffen ergreifen soll und sein Verstand den berechneten Vorteil nicht einsehen konnte, war gewiss zu erwarten, dass jede Einleitung des Aufstandes in Masse bei ihm keine angenehme Sensation, sondern nur Missmut und Unzufriedenheit erregen werde. Übrigens traf Gariboldi weiter die Verfügung, dass die ganze Mannschaft in kleine Abteilungen verteilt und mit Unteranführern versehen werde und da die Bezirksbewohner nicht in geschlossenen Dörfern sondern in zerstreuten Häusern sich befanden, wohin der Schall der Kirchen- oder Sturmglocke nicht (überall hindringen konnte, so hat man auf mehreren Punkten für die Nacht grosse Wachfeuer und für den Tag Polier in Bereitschaft gesetzt, um damit die ganze Bezirksmasse von dem Eintritte des wirkliehen Aufstandes zu benachrichtigen, zu welchem Ende er sich auch 3 his 4 bärmpöller vom Kreisamte erbat Zur Unterhaltung der Boten an den Landsturmkoinmissär Grafen von Auerspcrg gab Handelsmann Mathias Albrecht eine Summe von 274 fl. ohne dafür eine Vergütung gefordert zu haben. Zu einer Aktion des Landsturmes kam es jedoch nicht, denn am 19. Oktober langte nach Idria die kreisämlliehe Verständigung von dein am 14. Oktober in Schönbrunn abgeschlossenen Frieden mit Gebietsabtretungen, zu welchen auch Krain gehörte, ein. Idria war durch Abteilungen des 7. italienischen und 79. fran/.ösichcn Infanterieregiments okkupiert und der französiche Administrator Louis Teullon bemächtigte sich bereits am 20. August des Werkes und der Mcrkiirialproduklen-vorräte, welche jedoch nur in 23 Zentner unral'finierlen Zinnober bestanden haben. Aller auch diese 23 Zentner Zinnober wären demselben entrissen worden, wenn es möglich gewesen wäre, diesen noch in der Manipulation gestandenen Zinnober im nassen Zustande zu versenden, oder wäre es, als dieser unraffinierte Zinnober getrocknet und einballiert wurde, dem französichen Administrator Teullon nicht verraten worden, dass Zinnober im Hause des Werkskassiers Kajetan Kahl versteckt sei, dessen Bückstellung nun Teullon mit Androhung der Todesstrafe vom Kassier Kahl und vom Bergrate von Passelzky forderte. Der vorgenannte Mathias Albrecht, welcher eben mit dem Pcler Kandiilseh in Handelsaiigelegeiilieileii nach Fiiiiue zu verreisen halle, erhol sich, den versteckten Zinnober, über die vom Feinde besetzten Grenzen der österreichischen Regierung zu übergehen, oder im Falle der Unmöglichkeit, ihn für die österreichische Regierung zu verkaufen und den Erlös gewissenhaft abzuführen. In dieser Absicht übernahm Alhrcchl auch wirklich K Zentner dieses Zinnobers und spedierte ihn glücklich bis zu dem auf dein halben Wege von Idria nach Loitsch befindlichen Kaischier Tereek. Allein auf gemachten Verrat iiuisslen diese S Zcnlner Zinnober rolournierl und die übrigen im Hause des Kassiers Kahl noch versteckt gewesenen Lo Zentner der französischen Administration übergeben werden. Die Werksleitung war bei der grossen Menge der ärarischen Materialien über höhere Weisungen bemüht, dieselben durch Ausstellung falscher Kontrakte an die Privaten vor der Feindesokkupation sicherzustellen. Ein solcher Kontrakt wurde auch mit dem wiederholt erwähnten Handelsmann Mathias Albrecht abgeschlossen. Der französische Administrator Teullon versuchte nun den Albrecht zum Geständnisse der Unrichtigkeit dieses Kontraktes zu bewegen, er drohte ihm mit der Ein-lieferung nach Laibach und Hess ihn zuletzt samt seinem Stiefsohn auf 14 Tage in Arrest setzen und doch bestand Albrecht beharrlich auf der Richtigkeit des Kontraktes, dass er die kontrahierten Materialien vom Werke gekauft habe. Kaum einen Monat nach der Übernahme des Werkes durch Teullon brach ein Grubenbrand1 aus. Auf dem Hauptfelde brannten bereits mehrere Zimmerkappen. Zur Bewältigung dieses Brandes wurde eine volle Schichtzeit2 verwendet. Im Monate Oktober 1809 ergaben sich in Krain Aufstände gegen die französische Regierung, was den General Graf Baraguay d' Hilliers zu strengen Massnahmen, die Landesregierung zu einem neuerlichen Aufrufe an die Landbevölkerung und den Bischof Anton zu einer öffentlichen Warnung veranlasste. Auch in Idria hat sich am 17. Okt. Mittags ergehen, dass einige Individuen, von Aufständen iu Krain aufgereizt, einen Auflauf veranstalteten, den französichen Administrator Teullon gefangen nahmen und seine Wohnung ausplünderten. Da der Idrianer Bezirkskommissär Gariboldi eben bei Aufbringung von Fuhren abwesend war, haben sich die übrigen Beamten alle Mühe gegeben, den Auflauf zu stillen und alles wieder in die Buhe und Ordnung zurückzubringen. Der Administrator von dem guten Willen der Beamten, alle Unordnungen hintauzuhaltcu, überzeugt, übernahm die Vermittlung über diesen Vorfall beim Kommandierenden. Als der, Ende Okiober zum Kreisamte Adelsborg angekommene französische Kommandant Cavedoni, von diesen tumultarischcu Auftritten Kenntnis erhielt, lieb er den Ilerrsehaflsoberheamlen von Gariboldi zu sich beordern und am 1. November erlieb Cavedoni folgende Kundmachung : „Uber vom Herrn (ienoralon Zucchi Ohorkommnmlnnton von Krain erhaltene Weisung bin ich nllhier um das Militärkommando dos Kreises zu Übernehmen . angelangt. Dnu Kompagnien meines Bataillons, welche unler meinem befehle stehen, Wauden hinreichen, um Sie zu versichern, dass von nun "» die von einigen Insassen gesldrle allgemeine Hube und Ordnung werde geschirmt und auch mil Macht gehandhabl weiden Ich verbürge allenthalben die Sicherheit der Personen und des Eigentums und werde zu diesem faule slels die kräftigsten und schärfsten Massregeln ergreifen. Wehe jeder Herrschaft, Oeriehtsbarkeit, (iemeinde und Insassen, welche sich beifallen lassen würden, Aulruhr, oder was immer für Unordnung zu erregen! Wehe allen jenen, welche 1 Welcher wahrscheinlich gelegt wurde. -' Acht Stunden sich unterfangen würden, den militärischen Anordnungen und auch jenen jeder Zivilbehörde die geringste Widersetzlichkeit zu bezeugen oder der Geistlichkeit in ihrer Verrichtung des Gottesdienstes und in der Seelsorge auf welch' immer für eine Art nahe zu treten! Die Strafen werden auf das Verbrechen unausbleiblich folgen und die Schuldigen, mögen solche auch weit entfernt in Waldungen und Gebirgen sich aufhalten, werden mit Feuer und Schwert verfolgt werden. Die unüberwindlichsten Waffen des grössten aller Monarchen, begleitet mit ununterbrochenen Siegen, haibeü diesen Gegenden den Frieden wieder gegeben; mögen daher ihre wohltätigen Früchte die Bewohner im Schosse derselben Familien gemessen; mögen sich diese an die Fügungen jener Vorsehung schmiegen, die ihnen ein besseres bos vorbereitet und sie unter dem Schutze der weiseslen, mächtigsten Regierung und des Gesetzes die glücklichste Zukunft erwarten liissl. Ich ersuche Herrn Kreishauptmann von Adelsberg mein gegenwärtiges Schreiben buchstäblich in die Landessprache übersetzen, allgemein bekannt machen und auch von der Geistlichkeit verlautbaren zu lassen, somit hieraus meine Gesinnungen auf welchen ich fest und unabänderlich beharren werde, zu entnehmen und meiner Achtung versichert ZU sein." Nach dein Frieden von Scliöiibriinn wurde Krain den IIIyrisclien Provinzen einverleibt. Der iieueruannle Geiieral-Inleiidanl dieser Provinzen Dnueliv schrieb aus diesem Anlasse am Ii. November 18(19 aus Laihach dem provisorischen Werksvorslande von Passelzky Nachstellendes: „Mein Herr, ein Dekret Sr. Majestät des Kaiseis der Franzosen vom 14. Oktober hat mich Zinn Geiieral-Intendanlen der lllyrischon Provinzen, wovon Krain einen Teil ausinaohl, ernannt. Ich iniiss in Folge dessen alle Mühe darauf verwenden, um mir genaue Kenntnis von allen den verschiedenen Teilen der Administration zu verschaffen. Das Bergwerk in Idria, welches zu den Finanzen gehört und ebenso für die Kunst als für den Ertrag wichtig ist, verdient meine ganze Aufmerksamkeit. Dil- Vorsteher des Bergwerkes und der Fabriken haben sieh einen Namen von ftochtschaffoiihcil und Kiusiclil erworben, wehdien ich mil Vergnügen erkenne. Ich hin iu Voraus überzeugt, dass alle zusammen und jeder einzelne sich durch die Forlsetzung ihrer nützlichen Arheilen und durch eine gute Administration bestreben werden, die Hochschiltzung und llochachlung zu erwerben, welche ich ihnen mit Vergnügen zugestehe. Die Absicht Sr. Majestät des Kaisers der Franzosen und Sr. kaiserl. Hoheit des Prinzen Vicekiuügs Leuleiiant•Generals isl: jene der neuen Untertanen Sr. Majestlll zu befördern, zu belohnen und auszuzeichnen, welche Kifer, Tätigkeit und Einsicht beweisen und es wird mir süss sein, mein Herr, llocliselben einen günstigen Uappori über die Administration von Idria ZU machen. Bis zu diesem Allgenblicke konnte der KriegSStand, in welchen) sich diese Provinzen befanden, den Vorstehern der verschiedenen Adinhüslralions/weige Widerspräche, Unannehmlichkeiten und selbst Widerwillen verursachen. Die Un- gew isslieit des Schicksals von Krain und seiner Gcschäflsh-ilcr konnle vielleicht einen Augenblick ihren Elfer verniinderl und den Gang ihrer Tätigkeit VOndgOrl haben; aber heule, mein Herr, lud sich alles geändert Der frieden isl abgeschlossen und die Tatkraft bekannt, Krain gehört dein Kaiser der Franzosen und alle Geschäftsführer und Vorsteher der Administration, entbunden der Treue, welche siegegen Österreich hatten, müssen ihre Ergebenheit, gesetzliches Belrngon, Talente und Dienste ihrem neuen Souverain weihen. Alle Geschäftsführer werden ihre Dienststellungen beibehalten; die Dienste, welche sie Österreich geleistet haben, werden in dir Verdienst bei Sr. Majestät dem Kaiser der Franzosen haben, um bessere Anstellungen und ehrenvolle Auszeichnungen zu erhalten. Ich werde, mein Herr, ganz aufrichtig mit Ihnen, ich rechne auf ein gleiches von Ihrer Seite. Ich erwarte von Ihnen einen General-Rapport über die Lage von Idria, über Hinkünfte, Ausgaben und die nötige Versorgung aller Art und über das Verhältnis der Glasfabrik in Sagor. Sie werden, mein Herr, unmittelbar mit mir korrespondieren, Sie werden mir den Stand der Kasse alle fünf Tage einsenden; Sie werden Ihre Einnahmen wie vorhin fortsetzen mit der genauen Beobachtung, dass keine Summe in Geld, sie mag herrühren woher sie will, nicht mehr aus Krain gehe. Ich meiner seits werde alles für das Beste der Anstalt tun, die sie mit ihren Herren Kollegen dirigieren. Sie werden so gut sein, mir mit der nächsten Post die Aufklärungen über die Existenz jener 3(500 Motzen Getreides zu geben, welche Ihrer Administration gehören und Welche, wie man mich versichert, in diesem Augenblick zu Sissek in Kroatien sich befinden müssen und mir Hcchcnschnft über die Mittel geben, die sie ergriffen haben, selbe in die Magazine der Administration zurückzubringen, teil rechne, mein Herr, auf Ihren Eifer und Ihre Tätigkeit sowie auf jene Ihrer Mitarbeiter, loh habe die Ehre Sic mil Auszeichnung zu grüssen." Hergral von Passetzky antwortete hierauf: „Das günstige Urleil, welches Euer Exzellenz über unser benehmen während dos Kriegsstandes In der verehrten Zuschrift vom 5. dieses uns erkennen zu geben beliebten, ist uns Zeuge, dass Euer Exzellenz Bürgortugend und Treue nach Ihrem Wolle zu würdigen wissen und verdoppelt in uns die Hochachtung, die wir Ihrer hohen Person schuldig sind; dieses Benehmen verbürgt aber Euer Exzellenz die gerechte Erwartung, dass Sie treue, redliche und eifrige Staatsdiener an uns finden werden. Heu anbefohlenen 7 Mirlin« Weizen il li fl. 40 kr.......4411 fl. 40 kr H4 A H . :t(l.......714 ■ UM . 10 . Stroh. Aul kreisilmtliche Anordnung zum ltedarf ; im linken M, fehlt das Miniere AuUencck. Die Basis des rechten M, isl Jedoch erhallen, so dab der UmrilA dieses Zahnes und der Verlauf ' Abel O., Kritische Untersuchungen über die paläogenen RMnoetrotidtn Buropas Abhandlungen der k. k. geolog. Iteiehsansl. Wien 1111(1. Iliiuil XX. II. Bi i>. -m :i2. Tafel i. der Außenwand festgestelt werden kann. Vollständig erhalten sind also nur P4, Mt. M3." Die mir vorliegenden Reste aus der geologischen Abteilung am steiermärkischen 1. .loanneum in Graz (Inventarsnummer 3519—3522) verdanke ich wieder der Güte des Kustos dieser Abteilung, meines verehrten Lehrers, des Herrn Univ. Prof. Dr. V. Hllber, dem ich hiefür an dieser Stelle meinen herzlichsten Dank besonders zum Ausdrucke bringen möchte. Diese Reste sind um so in ehr von großem Interesse, als in der rechtsseitigen Oberkieferhälfte P,— M3 erhalten s i n d. Von der linksseitigen Oherkieferhälfte liegt nur ein Knochen-fragment mit Fragmenten von M-,—M3 vor. Was die beiden Unterkiefer anbelangt, so sind in der rechten Kieferhälfte P1—-M3 und in der linken P 4—M3, mehr oder minder gut erhalten. Die beiden Unterkiefer sind deshalb von ganz besonderem Interesse, weil sie die ersten Reste solcher Art von Meniiuillierium Telleri sind, und so für die nähere Kenntnis dieserArt ganz hervorragende R e d e u t u n g Ii a b e n. Was das Alter der Reste von Menin/itheriunt Telleri Abel anbelangt, so gehören sie der aquilanischen Stufe an, stammen somit aus dem Oheroligoeän. Über das geologische Aller der Kohle von Möltnig hat Abel in seiner Arbeit eine Milteilling Tellers zum Abdrucke gebracht, die ich hier wiedergeben möchte. Das kleine Kohlenbecken bei Möltnig in Krain, liegt am Südfube des Dachstcinkalkplalcaus der „Menina", in einer nach Süd überkippten Mulde des Iriadischen Grundgebirges eingebettet. „Die Kohle von Möltnig bildet, das westlichste Vorkommen in einem langgestreckten Verbreitlingsstriche aquitanisclier Schichten, welchen die Montanisten als den „initiieren Kohlenzug von Untersleieriiiark" zu bezeichnen pflegen. Derselbe beginnt im Osten mit den Kohlenlagern von Store und Pelschounik, übersetzt südlich von Gilli das Sanntal, isl jenseits an der Nordabdachung eines paläozoischen Gebirgsrückens durch die Rergbaue von Liboje und Riichherg iu gröberem Umfange aiifgeschloben und läßt sich weiter nach Westen, über Osterwitz und Franz, his an die Landesgreii/.e verfolgen. IInmitlelbar jenseits der Grenze liegt der Ort Möllnig, in dessen midister Umgebung ein seil 1855 bestellender Rergbau eine enge Sleinnuilde kohlenführeiider Schichten erschlossen hat. Ks unterliegt keinem Zweifel, dass diese flölzführende Scbiclil-ableilung demselben geologischen Horizont angehört wie jene des Beckens von Liboje und Buchherg, die selbst wieder durch das Vorkommen von Anlbracolbeiiuin illyrieiiin als zeitliches Äipiivalenl der lakustren Bildungen von Trifail und Sagor charakterisiert sind. In der Tat erscheint der sogenannte initiiere Kohlenzug llnlei-sleierniarks von der parallelen Zone der kohlenführenden Schichten von Tüffer—T ril'ail—Sagor nur durch einen verhülliiisiiiäUig schmalen Gebügs- rücken getrennt und auch die miocünen Meeresschichten, welche über die aquitanischen Süßwasserbildungen übergreifen, sind hüben und drüben dieselben." Was den Erhaltungszustand der mir vorliegenden beste anbelangt, so sind sie furchtbar zerquetscht und verdrückt, weshalb sich auch über die Knochenreste nichts aussagen läßt. Unter dieser Deformierung haben auch die Zähne sehr viel gelitten; doch wurde an denselben mehr durch eine wüste, unfaelunännisehe Auspräparierung der Zähne aus der Kohle vor Ablieferung der beste an die geologische Abteilung am .loanneum zerstört. Knochen und Zähne zeigen ebenso wie der von Abel beschriebene Rest eine kaffeebraune Farbe. Und nun wollen wir die Oberkieferzähne einer näheren Betrachtung unterziehen. Die Zahnreihe des rechtsseitigen Oberkiefers habe loh auf Tafel I, Fig. 1 zur Abbildung gebracht. Da nun diese Reste von Meniniillierium Telleri gewiß ein besonderes Interesse beanspruchen können und erst die zweiten Originale darstellen, so will ich mich bei Beschreibung der Zähne sehr ausführlich halten und, um einen Vorgleich zu erleichtern, in genau derselben Weise vorgehen, wie dies Abel bei seiner Beschreibung getan hat. n) Der erste Prämolar. Der erste Prämolar ist von außen nach innen stark zusammengepreßt, so daß er eine rechteckige Form, viel länger als breit, besitzt. Er scheint nicht besonders stark abgekaut zu sein. Über die Zahnkrone läßt sich nichts aussagen. Was das fein gekörnelte ('ingulum anbelangt, so kann mit Sicherheit festgestellt werden, dass es auf der Außenseite sehr kräftig entwickelt ist; auf der Innenseite hingegen ist es rudimentär: es lößl sich in einzelne Perlen auf, die schließlich zu flachen Schmelzfältchcn werden. Aus dem vorhin Gesagten gehl hervor, daß die Breite des Zahnes nicht meßbar ist. Die Längt! desselben beträgt an der Außenseile 11 mm, an der Innenseite \'.\ mm. I>) Der zweite Prämolar. Der zweite Prämolar ist ebenso wie der erste von außen nach innen stark zusammengepreßt; außerdem sind tlie Außenseite tles Vorjochs und der Metaloph beschädigt Aber Immerhin läßt sich feststellen, daß sich Protoloph und Metaloph an der Innenwand vereinigen. Der Protoloph isl länger als der Metaloph und trägt die tiefste llsurflache. Die Zahnkrone wird von einem kräftigen, fein gekörneltem <'ingulum umsäumt, das auf dem Inneneck des Protolophs auf einer Strecke von l'S min unterbrochen erscheint l&edifoseette und Postfossette sind sehr tief. P\g. 1 und 2. Meninatherhini Telleri Abel. (I. Dat (iniss(v) Die Breite dieses Zahnes ist wieder nicht meßbar; die Länge desselben beträgt an der Außenseite 10 mm, an der Innenseite 17 mm. <■) Der dritte Prämolar. Der dritte Präinolar ist rechteckig und viel breiter als lang. Der Parastyl ist abgebrochen; das Vorjoch isl an der Basis der Außenseite beschädigt, ebenso Kctoloph und Metaloph. Trotzdem kann ich feststellen, daß der Protoloph länger ist als der Metaloph; Medifossette und Postfossettc sind sehr tief. Die Zahnkrone wird von einem kräftigen, fein gekörnelten Cin-gulum umsäumt, das wieder am Inneneok des Protolophs auf einer Strecke von L'5 nun unterbrochen ist. Die breite dieses Zahnes beträgt au der Basis im Vorjoch und Nachjoch 2ö'2 mm, Die Länge desselben ist Di mm an der Außen- und Innenseite. dj Der vierte Prämolar. Der vierte Prämolar bat eine trapezoide Konn und ist viel breiter als lang. Dieser Zahn ist insoferne beschädigt, als er mm von den llrsprungsslollon vom Metaloph und Protoloph entfernt entzwei geschnitten ist und die beiden Hälften um 2 mm gegen einander verschoben sind, so zwar, daß die innere Hälfte des Zahnes nach vorne gcrückl erscheint. Ks läßt sich aber trotzdem einwandfrei feststellen, daß sich Protoloph und Metaloph an der Innenwand vereinigen. Der Protoloph dieses Zahnes bildet ebenso wie der des von Abel beschriebenen P., ein stark nach innen vorspringendes Kek, welches sein- sleil zur Basis abfällt. Kbenso glaube ich wie Abel feststellen zu können, daß eine sanfte Aufwölbung des der Medifossette zugekehrten Randes des Protolophs das Vorhandensein eines Anlecrochets bei dem intakten Zahn vermuten läßt, das aber sicherlich nicht stark entwickelt ist. Auch an dem mir vorliegenden Zahne isl die ('risla vorhanden, während jede Andeutung des ("röchet fehlt. Der nur vorliegende I'., ist weniger stark abgekaul als der von Abel beschriebene. Abel hal die Kleinheil der dreieckigen Postfossettc des von ihm beschriebenen Zahnes auf die starke Abkauung desselben zurückgeführt. Daß aber die Postfossettc des von mir soeben beschriebenen Zahnes so klein ist, isl darauf zurückzuführen, dass der folgende M, brcitgcepictscht und gegen den l\, verrückt ist und dadurch die Postfossettc lies P^ teilweise von dein hreilgeipictschlen M, verdeckt wird. Allerdings dürfte dieselbe nicht besonders groß sein. Auch die Krone dieses Zahnes wird von einein kralligen, fein ge- körnelten Cingulum umsäumt, das wieder am Inneneok des Protolophs auf einer Sirecke von 1*8 min uiilerbrocheii ist. Auch ich kann, wie seinerzeit Abel, festslellen, daß der I'., weiter nach innen vorspringt als der M, ; dafür ragt die Außenwand des P 4 TEPPNER Wv Ein Beitrag zur Datieren Kenntnis von Meninatnerium Telleri Atel. TAFEL II. nicht so weit nach außen wie die des M,, so daß der Parastyl des M, um ungefähr 3 mm über den hinteren Teil des Ectolophs von P4 vorsteht. Die Breite dieses Zahnes beträgt im Vorjoch und Nachjoch 22 mm ; die Länge der Außenwand ist 17"5 mm, die der Innenwand 12 mm. Medifossette und Postfossette sind sehr tief. c) Der erste Molar. Der erste Molar hat eine fast quadratische Form; er ist leider sehr stark beschädigt, denn seine Krone ist durch einen Druck von oben stark breitgequetscht worden. Abel sagt über den ersten Molar seines Bestes, daß er im Vergleich zu dem in sagittaler Richtung komprimierten l\, als relativ groß zu bezeichnen ist, da seine Außenwand um 5 mm länger ist als die des \\. Dasselbe gilt auch für den ersten Molaren meines Bestes, der um 1'5 mm länger ist als der was ja nur eine geringfügige Differenz bedeutet. Ich will nun Iiier die Bescbreibung, die Abel von dem M, seines Bestes gibt, folgen lassen, da ich an dem M, meines Bestes nichts anderes — infolge der vorhin mitgeteilten Deforinierung — als das (unguium einwandfrei feststellen kann. Abel sagt: „Der Kctoloph springt in der Achse des Metalophs stark nach innen in Form eines V ein und erscheint durch die Abkauung mit dem vorderen Außenpfeiler — Parastyl (Osborn) — verschmolzen. Metaloph und Protoloph sind an ihren Ursprungsslellen vom Kctoloph schwach eingeschnürt; von einer Oiste und einem Oochet isl nichts wahrzunehmen, dagegen springt vom Protoloph an der Stelle des Anle-crochel ein dicker Wulst in das mittlere Quertal vor." Im ('inguluin des M, von Abels Best und jenem meines Bestes besieht ein kleiner Unterschied, dem aber — meiner Ansicht nach — keinerlei Bedeutung zukommt. Bei Abel heißt es über das (,'inguluin des M, : „Die Krone wird von einein ('inguluin umgeben, welches wesentlich schwächer ist als das des 1',; an der Innenwand des Metalophs isl es auf eine Distanz von I mm unterbrochen, an der Innenwand des Protolophs perlschnurartig gekörnt* Das ('inguluin an dem ersten Molar des mir vorliegenden Bestes ist in weil stärkerem Maße rudimentär, wie an dein von mir vorhin beschriebenen ersten Prämolar. Ks ist auf der Innenwand des Protolophs und Metalophs überhaupt nicht vorhanden und sind am Ausgange des mittleren Qucrlalcs mehrere Zacken als Rudimente sieben geblieben. Auf der Außenwand des Vor- und Nacbjoehes ist es deutlich entwickell mit fein gekörnelter Oberfläche, am Parastyl aber nur leise angedeutet. Die breite dieses Zahnes beträgt au der Basis im Vorjoeh 21» //////. im Nachjoch 24*0 0101; die Länge an der Außenwand ist 20//(///, au der Innenwand 17 mm. f) Der zweite Molar. Der zweite Molar ist der größte und stärkste Zahn der Molarreihe. Dieser Zahn ist insoferne verletzt, als Metaloph und ein Stück Ectoloph leiden. Vom Metaloph ist ein Stück der Innenseite abgetrennt und in das mittlere Quertal hineingepreßt. Die Ursprungsstelle des Protolophs und ein Stück desselben sind gegen die Medifossette hin vom übrigen Protoloph losgetrennt worden. Trotz dieser nicht unbedeutenden Deformierimg läßt sich feststellen, daß der Protoloph dieses Zahnes länger war als der Metaloph. Auch dieser Zahn zeigt wieder eine sanfte Aufwölbung des der Medifossette zugekehrten Teiles des Protolophs, was auf das Vorhandensein eines Antecrochets schließen läßt, ohne daß alier dasselbe wirklich durch einen deutlichen Sporn ausgedrückt wäre. Was das die Zahnkrone umsäumende Cingulum anbelangt, so ist es viel schwächer entwickelt als an den bisher beschriebenen Zähnen. Ks ist auf der Außenwand des Nachjochs kaum angedeutet, an der Außenwand des Vorjochs schwach entwickelt und fehlt am Parastyl gänzlich. Am Innencck des Metalophs fehlt es gänzlich, bildet am Ausgange des mittleren Quertales mehrere Zacken als Rudimeute desselben und ist auch am Inneneck des Protolophs rudimentär, indem es in flache Sehinelzfältehen aufgelöst ist. Abel hal über das Cingulum des zweiten Molares seines Restes folgend berichtet: „Das die Krone umgebende Cingulum ist nicht nur an der Innenwand des Metalophs wie am M, unterbrochen, sondern auch an der Innenwand des Protolophs rudimentär. Ks löst sich in einzelne Perlen auf, welche zuletzt zu flachen Schmelzflächen werden." Der zweite! Molar des mir vorliegenden Restes mißt an der Basis im Vorjoch 28 mm, im Nachjoch 24 (?)/;»///; die bange desselben beträgt an der Außenwand 23 mm, an der Innenwand 21 (?) mm. •>! Breite Im Vnrjurh im Naohjooh — — Länge im (Irr AuUenwand au (Irr Innenwand Iii 17 •-.! breite Im VnrjiH'h im Nm-liiiM-h 20 2 202 Länge au dri AtiUenwuud an «Irr Innen wand 13 13 breite im VOfjOOb im Niirlijnrh •)>) 29 22 22 Länge an der Autieiiwiuid an drt Innenwand n 17 r> 12 M, Breite im Vorjoch Im NiK-hJet-li 24 28 2(1 24 5 Länge an der Aullniwiiud au dn Innenwand 21 17 'JO 17 breite Im Vorjorh im Na<-hjnrh '_'ii 29 28 2 1 '.' Länge im der AnUi'iiwaud an der Innenwand 2fi 18 23 21? Mi j breite im Voriocb Im Nurlilm'li 2f> 246 Läng« au der Aulleiiwiuid an der Innenwand h 20 8 22 Wenn wir nun die Maße für die Zähne der beiden Reste von Meninnilierium Telleri vergleichen, so können wir eine wunderbare Übereinstimmung feststellen, die vielleicht noch größer wäre, wenn die Deformierung einzelner Zähne des mir vorliegenden Restes nicht so stark zum Ausdrucke käme. Abel Teppner I l\—M3..........— mm 118 mm Unge I 1\-M3 .......... 74 , 72 , Auch die Längen für P4—M3 stimmen sehr gut zusammen; die größte Differenz hei allen Maßen beträgt höchstens 3 mm, was sehr unbedeutend ist. Was das Cingulum anbelangt, so isl dasselbe an den Zähnen des von mir beschriebenen Restes mehr rudimentär, als an dem von Abel beschriebenen. Doch kommt dieser Erscheinung wohl keinerlei Bedeutung zu, wie ich dies vor kürzester Zeit gelegentlich der Untersuchung von Besten neogencr Itliiiiocerofiden nachweisen konnte. Ich habe bereits ganz vorne erwähnt, daß auch ein Knochen-fraginent des linken Oberkiefers mil Bruchstücken von M,—M, vorliegt. An den wenigen Bruchstücken läßt sich nur feststellen, daß vom Protoloph und Metaloph des M, die Innenwände teilweise vorhanden sind und daß au ihnen das Cingulum ebenso rudimentär isl, wie ich dies vorhin vom rechten M, geschildert habe. Vom Mj Bind überhaupt nur ganz geringfügige Splitter vorhanden. Als Reste v..... M, sind ein Stück des Protolophs und Metalophs stellen geblieben. Der Protoloph trägt die tiefste Usurfläche; das Cingulum isl stark rudimentär. Ks fehlt an der Innenwand des Protolophs und Metalophs und isl in form mehrerer Zacken als Rudimente am Eingänge des mittleren Quertalcs sieben geblieben. Schließlich muß ich bemerken, daß die Länge der Zahnreihe, Pi—M3, bei einein vollständig intakten Reste wahrscheinlich 2— -51 mm weniger betragen wird, als ich angegeben habe, da die beiden ersten l'i'ämolaren des mir vorliegenden Restes infolge der Ziisainmeiupielscliung etwas länger wurden, als dies sonst der Kall wäre. Was nun die beiden Unterkiefer anbelangt, Tafel I, Fig. 2, so läßt Hicb Uber dieselben nichts weiter aussagen, denn diese beiden Kieferhälften wurden sowohl gegeneinandergeprcßl, wobei die linke Kicl'ci-hälfte nach aufwärts verrückt wurde, als auch zusammengeipielschl und ebenso von unten nach oben verdrückt. Der aufsteigende, rechte Kieferast wurde nach vorne gedrückt, der linke breitgeipietscht. Außerdem wurden V()ii der linken Kicferhälfle an der Außenseile Teile des Kieferknochens und der Zähne weggerißen, so daß von M, nur die Hälfte, vom P., nur MO Drittel und v.....len übrigen Präinolareii überhaupt nichts vorhanden isl. Die Unterkieferzähne haben keinerlei charakteristische Merkmale und sind sehr schlecht erhalten. Ich habe die der linken Kieferhälfte auf Tafel II, Fig. 1, die der rechten Kieferhälfte auf Tafel II, Fig. 2 dargestellt. P2 und F3 besitzen drei Joche. Die Zähne des Unterkiefers scheinen bei intaktem Kiefer in einem sanft gewölbten Bogen zu stehen. Maße für die Unterkieferzähne (mm). Links Hechts I Größte hänge........... 14 2 \ „ Breite........... 8 I QrOfite hänge........... 155 j j „ Breite........... 10 I Größte Länge........... 17 4 j „ Breite........... 13 5? I (iroüte hänge . ... 20..... 21 1 j „ Breite........... 11 I Grüßte hänge .... 225..... 22-5 2 j . Breite .... 14..... 14 t (iroüte Länge........... lllfi 3 I „ Breite........... 11 Aus der vorstehenden Tabelle gehen die Grüfien Verhältnisse der Unterkieferzähne zur Genüge hervor; natürlich dürften auch zwischen diesen Mafien und jenen von den Zähnen eines intakten Bestes ganz geringfügige Differenzen bestehen, was wieder auf die starke Verletzung des mir vorliegenden Bestes zurückzuführen sein wird. Vom ersten l'rüiiiolaren ist nur eine abgebrochene Wurzel zu sehen, doch dürfte derselbe nicht länger als !) mm und nicht breiter als 7 ////// gewesen sein. Die Zähne laben bezüglich des Cingulums auch nur wenig erkennen. IV, und I', rechts werden von einem kräftigen ('inguluin umsäumt. I'.|, M, und M_, laben auch ein solelies erkennen, doch dürfte es auch hier die ganzen Zähne umsäumt haben, isl es auch infolge der verdrückten, teilweise die Zähne bedeckenden Knocbeiuiiasse nichl erkennbar. An den Zähnen der linken Kieferhälfte labt sich vom ('inguluin nichts wahrnehmen, denn dieselben sind durch einen Druck von oben noch viel stärker iu den Kieferknochen hineingepreßt worden, als jene der rechten Kleferhälfte, Die Zähne sind nicht besonders stark abgekaut. Der Schmelz der Zähne der mir vorliegenden Beste zeigt die bereits von Aiici festgestellte, eigentümliche Qitterskulptur. Bs verlaufen höchst feine, anaslomosierende, vertikale Blinzeln über die l »bei fläche, welche von rcgelmäbigen einfachen transversalen Streifen durcliscbnillen werden. „Die Abstände je zweier Traiisversalstreifen sind ungefähr doppcH so grofi als die zweier Vertikalrunzeln. An der Kreuzungsstelle der horizontalen Streifen mit den vertikalen erhebt sich ein Schmelzknöpfchen, wodurch die ganze Oberfläche der Zahnkronen gegittert erscheint. Die Transversalstreifung ist übrigens viel feiner als die vertikale, so daß die erstere nur bei besonders günstiger Beleuchtung sichtbar wird." Somit lautet nun auf Grund der bisherigen Ergebnisse die Zahnformel für Abels Genus Meninatherium:—z—;—7—t— 1 1 4 .i Hierzu muß ich bemerken, daß in den beiden Unterkiefern die Wurzeln von 1 und C sichtbar sind. Die Dimensionen der beiden Alveolen betragen : Größte Länge: C, — 9 mm; I2 = 6'5/71///. „ Breite: C, 6"5/;///(; I2 (>//)//;. Ks zeigt sich sonnt, daß auch 1 sehr groß ist und daß I und C in ihrer Größe wenig verschieden sind. Schließlich will ich nun noch A bels (1. c. p. 32 j Diagnose für Meninatherium Telleri wiedergeben. „7. Diagnose. Meninatherium Telleri nov. (jen. nov. spee. — Ober-oligocän (Aquitanien) von Möltnig (Krain). — Größe ungefähr die eines Mufflon. — Bekonstruierte Schädellänge 280 /////;. — Schädel mil langer Sagittalcrista; die Temporalkanten divergieren unter einem Winkel von 80°. — Augenhöhlen klein. — Vorderrand der Choanen bogig abgerundet, hinterer Abschnitt der Choanen verschmälert. — Vom Gebiß bekannt : I'.,, M,, M2, M, „(nach meinen Untersuchungen nun auch I',, l\. |>3 und im Unterkiefer I,, !,, 1>„ 1\, l'„ I».,, M,, M ,. M,>;" l\, in sagittaler Bichtung stark komprimiert, Metaloph und Protoloph durch Abkauung vereinigt, eine kleine! Medifossette umschließend, kleine, dreieckige! Poslfeisselte vorhanden, sehr schwache Crista, kein Crochei und AnleeTochet. Molarem sehr e-infach gebaut, e)hne! Crista und ('röchet, daher Metaloph geradlinig verlaufend, an den- Siedle' de-s Anlccrochet Verdickung eles Protoloplis. M( trapezförmig. Parastyl an allem Molarem kräftig. — Alle Zähne sehr nicelrig. — Schmelzskulptur: Ana-slomosiereiide Vertikalstreifen, ve)ii schwächeren unel weiter ahslehenden Ilorizonlalslreiten gekreuzt." Slovstvo. ('ruden dr. Josip, Zt/odoninn slooenslteija naroda, 3. zvezek, sir. 321 • hi 528, izdala Družba sv. Mohorja, Celovec 1013. Tretji zvezek zavrnejo zgodovino srednjega veka. V njem obravnava Gruden kulturno zgodovine) slovenskega naroda. V pivih poglavjih nam slika Ilirske- navale koncem srednjega veka do snuii cesarja Friderika lil., posvetovanja o deželni hrambi OS deželnih In državnih zborih, pripoveduje, kaki) so ljudje naznanjali prihod turških llrokohlaÖnlkOV s tUlikiml glaSOVi In kresovi in kako so se branili 18* v tabrih. Pri tem poglavju zelo pogrešam karte, na kateri bi bili vpisani kraji, ki se omenjajo pri popisu turških bojev. Sploh bi bile karte tudi pri drugih poglavjih potrebne, tako n. pr. pri teritorialnem razvoju dežel. Zanimivo je naslednje poglavje: Zgodovinski dogodki v narodnih pesmih in pripovedkah, be-tu navaja Gruden najvažnejše pripovedke o starih gradovih, Ivanu Hunjadiju, kralju Matjažu, kraljeviču Marku in junakinjah. V nadaljnjem poglavju riše Gruden viteško vzgojo, razvoj deželnili stanov, deželnih zborov, deželnih odborov in pravosodje (organizacijo županov in več). Pri drugi točki je prezrl buschinove razprave o notranjeavstrijski deželni upravi in Vlad. Levčev sestavek o potrdilih kranjskih deželnih pravic. 'Počno popisuje Gruden razvoj mest, mestnih pravic, dolžnosti meščanov, razvoj obrti in trgovine, cehe, ceste in denar. Pri ustroju škofjeloških cehov ne omenja pekovskega ceha, čeprav so njegova pravila še ohranjena. — Temeljilo in pregledno je sestavljeno naslednje poglavje o rudarstvu na Gorenjskem. Izvrstno riše pisatelj razmere kmečkega stanu, razdelitev kmečkega ljudstva, davke in opravke, srednjeveško poljedelstvo iu gospodarstvo, kmečke upore ob koncu srednjega iu v začetku novega veka. Zaradi enotnosti nomenklaturo naj bi pisatelj v prihodnjih zvezkih uporabljal izraze, ki jih je našel Kaspret v urbarjih, patentih, aktih. Tudi se opaža, da upošteva Gruden v tem poglavju ponnjveč štajerske iu škofjeloško razmere, ker za ostale kraje še niso izdani urbarji. Naslednji dve poglavji nam nudita zgodovino oglejske cerkvene države od sredino Ki. do konca 15. stoletja in solnograške nadškofijo od začetka 12. do začetka 16, stoletja ter cerkvene organizacijo v teh dvoli teritorijih. Koncem tretjega sešilka nam riše Gruden delovanje starih in novih moških ter ženskih rodov, šolstvo, znanstveno in slovstveno delovanje; dalje našteva srednjeveške slovanski! slovstvene spomenike; krasno popisuje umetnostne spomenike cerkvenega in svetnega značaja; ra/.jasnjuje ustroj cerkvenih bratovščin, ho-spitalov, omenja romanja in nas slednjič seznani z bivališči ter narodno nošo. Priznali se; mora Grudnu, da je težavno snov tretjega zvezka jako spretno, poljudno, vsestransko in temeljilo obdelal. V leni oziru zasluži tem večjo pohvalo, ker ni imel za uekalera poglavja na razpolago tozadevnih del, ampak je moral po najrazličnejših knjigah iu časopisih zbirali snov za la ali drugi pojav kulturnega življenja slovenskega naroda. Pohvalno moram omenili, da sem našel jako malo tiskovnih napak Pač bi pa mogel prinesti voč slik, tako n. pr. pogrešam marsikatero /.namenilo listino, važen rokopis, pečat, novec itd. /V. Komuttir. Gruden dr. Josip, K zadnjemu iimešcenjti komškegu vojvode. Koledar družbe sv. Mohorja zal. 1915. Celovec 1914, sir. 55 (il. Kenda Robert, 1'ctsloletnicn ustolicenju koroških vojvod n/i (iospo-svetsltem polju. Slovan, Ljubljana 1911, sir. 1 H.'t 1K9. Ro&ič dr. Valentin, Spomin nu Oosposvelsho polje. Celovec 1914. Spominska knjižica, založil pisatelj. Strani 24. Petstoletnico zadnjega uineščonjii koroških vojvod so se spominjali slovenski zgodovinar j i v navedenih treh drobnih spisih. Najvažnejši je spis dr. Grudna, ker podaja na podlagi novih študij nekaj novih, vpoštevanja vrednih misli. Dr. Gruden povdarja, da je unieščenje korolanskih vojvod zadnji ostanek slovenskega državnega prava, ki je imel svoj izvor v nekdanji demokratični in socijiilni uredbi našega ljudstva. Naši predniki so živeli v zadrugah iu lupah. Med županu JS zavzemala posebno važno iiiohIo h r v a I s k a ž upa ni j a, ki se je nahajal« na Sedanjem OospOSVOtskem polju. Njen političen pomen le/i v leni, da se je osnovala pod njenim vodstvom nekaka kmečka slovenska zvezna država pod skupnim vladarjem, ki so ga volili in umeščali slovenski župani. Od umeščanja na knežjem kamnu pred Krnskim gradom je treba razločevati poklonitev na vojvodskem prestolu. Za nekdanjo slovensko državno pravo so važni le obredi pri umeščenju. Obredi so se v teku časa izpreminjali, vzbujali pa so vsled svoje posebnosti zanimanje sodobnih evropskili zgodovinarjev in pravnikov. Pri obredu je igral važno vlogo kmet - umestitelj - svobodnjak, ki ni nič drugega kot ostanek nekdanjih slovenskih svobodnih kmetov, ki so si ohranili tudi pod nemško vlado svojo neodvisnost. Kenda povdarja, da je priimek Schatter, kakor se je imenoval kmet-umestitelj pri zadnji umestitvi 1. 1414. slovenskega izvora in pomeni še sedaj v vzhodnostajerskem in kajkavskem narečju čarovnijo. Požigalno pravico Pertovčanov je po Grudnu razlagati tako, da Pertovčani niso morda s požiganjem pustošili domov, marveč da so zažigali pri poklonitvi na vojvodskem prestolu le kresove v čast novemu knezu, dočim so morali pripraviti Gradnikarji, ki so imeli pravico kositi travo, prostor za umeščenje. Iz vseh teh obredov izhaja, cla je koroški vojvodi slovenski poglavar zvezne, kmečke države, katere deli so županije. Starejšine in župani, ki nastopajo v njegovem spremstvu, ga volijo in mu v imenu ljudstva podele vladarsko oblast. Vojvoda je le prvi med enakimi in ostane tudi kot vladar mož ljudstva. — Zopet nekaj prispevkov in pojasnjevanj k nekdanjemu slovenskemu državnemu pravu, ki ga je prvi zasledoval dr. Janko Habnik. ./. li. Matolcsy, Die Brigade Nugent im I leihstfeldzug 1813. Mit einer Text-ski/.ze. Mitteilungen d. k. u. k. Kriegsareliivs. Dritte Folge. Bd. VIII. S. 201—814. Wien 1914. Die Krinneruug an die weltbewegenden Kreignisse der napoleonischen Zeit, namentlich aber an jene des .lahres IHl.'l haben mannigfach wenig gehallvolle Festschriften aber auch ernsle Spe/.ialsludien angeregt. Zu letzteren gehört auch die oben zitierte Studie Matolcsys. Sie; bringt uns eine willkommene Ergänzung, Vertiefung, vielfach auch Richtigstellung der bisherigen Arbeilen Uber die kriegerischen Kroignisso, die sieh im Herbst des Jahres IHI.'t im Süden der Monarchie abspielten. Matolcsy benutzte ftlr seine Studio nicht nur die einschlägige Literatur, sondern auch und das ist Widdig — die im Kriegsarluv aufgespeicherten Quellen. Kr beleuchtet die Persönlichkeit Nugents, gibt uns Aufseddüsse über dessen l'lau, verfolgt dann die Ausführung desselben und kommt zu Resultaten, die sieh besonders mit denen französischer, ahm- auch mil denen bayerischer Forscher nicht decken. Man kann die Resultate der Studie knapp iu folgende Hauptpunkte zusammenfassen 1. Nugent ist ein militärisch hochbegabter General, der auf Grund seiner Vertrautheit mit dem Lande und der Bevölkerung den Plan entwirrt, eine Insurrektion der Kroaten hervorzurufen, die Verbindung mit der englischen Kskadre in der Adria herzustellen und dun Ii einen Vorstoü über Karlsladl, Fiume nach 'Priest die rechte Flanke und den Kücken der Franzosen unter Kugen Beauharnais zu bedrohen und dadurch diesen zum Kückzilge hinter den Isonzo zu nötigen. 2, Der Plan gelingt, weil alle Voraussetzungen Nugents zutreffen, namentlich Weil die Bevölkerung einen aul.lerordenllich regen Anteil au der Verlreibung der riinzosen nimmt, und sich die Gegner als Führer ungleicher geistiger Qualität gegenüber stehen: Nugent auf österreichischer, Pinn auf französischer Seile. .'!. Die Aktionen Nugents entspringen seiner eigenen Initiative; sie werden durch Verfügungen Radivojevioh eher behindert als veranlaßt. 4. Es ist unrichtig, daß die Bewegungen der Armeen Beauharnais und namentlich Killers iinlcr dem Einflüsse der Bayern erfolgten Die Erzwingung des Rückzuges und die Eroberung Illyriens ist ein ausschließlicher Erfolg der Armee Hillers, namentlich aber der Division Nugents. Es ist nicht möglich in knappen Worten die Unternehmungen Nugents wiederzugeben, namentlich aber die Kooperation der Brigade Nugent mit der englischen Eskadre unter Freemantie zu schildern. Die Studie Malolcsys löst und beleuchtet eine der zahlreichen geschichtlich und militärisch wichtigen Spezialfragen und ist auch als Beitrag zur Geschichte Kraius zu begrüßen. /. Vesenjak. Komatar Frana, Verzeichnis der archivalischen Literatur Kraius. Mittl. des k. k. Archivrates 1914. B. I. 2. H., S. 1—17. V omenjenem sestavku, ki je izšel tudi v posebnih ponatisih, podaja prof. Komatar na kratko vso literaturo, ki govori o vsebini, stanju in organizaciji kranjskih arhivov. Omenja /.lasii skrb cerkvene uprave za ohranitev farnih arhivov, kar se zrcali jasno v lepem številu doslej izdanih farnih zgodovin naše škofije. V abecedno po krajih urejenem seznamkii raznih večjih iu manjših arhivov naše dežele nam podaja pisatelj kratko sliko o njihovi dosedanji usodi in znanstveni izrabi, a se ne omeji samo na podatke, ki jih je vestno zbral i/, najrazličnejših tiskanih virov, marveč je mnogokrat mi bi želeli še večkrat dodal tudi izkušnje in vtise lastnega opazovanja. I/, vsega posnamemo, da je bilo vse delovanje osredotočeno I. v skrbi za rešitev iu ohranitev ogroženega arhivalnega materiala ter '1. v skrbi za invenlariziranje, II. mnogo, zlasti starejšega gradiva je pa objavljenega bodisi v celoti, bodisi v obliki regeslov. Ta spis, ki je objavljen v Mitteilungen des k. k. Archivratus l/'J, nam implieile nudi mnogo poučnega: v ravnanju /. arhivalijaini se je pri nas doslej mnogo zagrešilo, čiivajmo, da se v prihodnosti ne bo dogajalo več kaj sličnega! Svarilnih primerov najdemo dovolj. Dr. .los. Mal. Steklasa Ivan, '/.namenila arhhm šentruperslie župnije. Tako je naslovljen spis, ki je izšel kol uvodnik v Dolenjskih Novicah, 11)13, štev. '1 4. Poročna malica v Seid Ruperte na Dolenjskem, ki so jo začeli spisavali 1. 1(1(14, je vezana v pergamonl, ki je popisan z glagolico. Vsebina lega spisa so: lisi sv. Pavla, dvoje drugih beril in odlomek i/, evangelijev. Ta pergainenlni list je torej odlomek glagolskega mislila, in sicer bržkone i/. II. veka Pisava je pokončna glagoliea hrvatske recenzije Pisatelj po leni uvodu v poljudni razpravi razlaga postanek glagoliee iu nje slovstvo, nje razširjenost in /godbo do današnjih časov. V. SI. „loobraäezialna knjiauica." Mesto Gorenjske knjižnice bo odslej izhajala „l/.nhra/.cvaluu knjižnica". V njej se bodo ponaliskovali leposlovni iu zgodovinski podlistki iz „Goreiijea". Cena zvezku 10 h. Prvi /ve/ek prinaša spise i/pod peresa dekana Aniona Kohlarja: 1. Stoletnica osvobojenja cerkve (II -D). — 2. Slikarji v Kranju (10 14). 3, l.uterani v Kranju (lä 4'_>). 4 Koslniška kapela v Kranju (43 5f>). f>. Kako so nekdaj rekriile lovili (Pili fiil). (i. Francoska ginuia/i|a v Kranju. (60 li'-). Na koncu je prulejal P. Bohinjec (str. Ii."> 68) se/nam Knhlarjcvih /godov niskili spisov ob njegovi šestdesetletuici. Spisi segajo od 1. 1879 1914, torej objemajo dobo 86 pisateljskih let. Kazen prvega naštetih spisov, ki je bolj splošne vsebine, se vsi ostali spisi tičejo naše domovine in so sestavljeni po arhivnih virih, zato so lep donesek iz domače zgodovine. Pisatelj nam v 2. spisu našteva matične podatke kranjskih slikarjev, ki so živeli v zadnjih treh vekih. Tu srečaš lepo število umetnikov, med njimi tudi prav dobre slikarje, na pr. rodbino Layerjevo, Egartnerja, dva Bizjaka 'Wissiak) in razno Gützeine. Tretji spis nas prestavi v 16. vek, v dobo burnih verskih bojev, ki so tudi v Kranju hrumeli. Za slovstvenika je znamenita opomba o učitelju Žigu Wassermannu, ki je v Kranju poučeval (1576—1582) na nemški protestantovski šoli latinski in nemški jezik, računstvo, glasbo in katekizem. V prostih urah je prevajal v slovenščino cerkvene pesmi in vsled vzpodbude ljubljanskega tiskarja tudi „lep katekizem" in ga poslal v Ljubljano (Str. 112). Četrti spis slika zgodovino kostniške kapele ali karnerja v Kranju, peli spis pa riše romantični način, kako so nekdaj rekrule lovili. Zadnji spis nam pojasnjuje zgodbo gimnazije v Kranju v francoski dobi (1810-1812). Na čelu tega zvezka je Koblarjev portret. Viktor Steaka. Kropdč y., Über die Lagerstiittenverhiiltnisse des lienjluiuaebietes von ldrla. Seite 1—52, tiiezu 30 Tafeln. Berg- und Hüttenmännisches Jahrb. LX. Bd. Heft 2, Wien 1912. Die Einleitung (S. 1 11) bietet eine kurzgefaßte Geschichte der bergmännischen und geologischen Erschließung des Borgbaugebietes von Idria. Der Anfang des Bergbaubetriebes fällt nach Valvasor in das Jahr 1497 Beachtenswert sind die Angaben (Iber die alleren Einbaue. Eine eingehende geologische Orientierung verdanken wir dein Bergdirektor M. V. Lipoid, welcher „die slraligraphische Bestimmung der Eormalionsglieder und Gesteine" „im wesentlichen richtig durchgeführt hat". (Lipoid, Erlaub z. geolog. Karle v. Idria. Jahrb. d. Geol. h. A. Wien 1874. Mil Karlen u. Profilen) „Ziemlich eingehende Studien und ein interessantes Beobachtiingsiniilerial verdanken wir Prof. Dr. F. Kossmal" (1899 u. 1911) (Hel'eralo darüber in d. Mitteil. d. Musealver. Laibach 1900, S. 82—86, beziehlich Carniola 1912, S. 139—141, woselbst die Arbeiten Kossmals nach ihrer Bedeutung gewürdiget wurden). In der vorliegenden Arbeil sind die Ergebnisse der eigenen Beobachtungen des Verfassers, Oherbergkoiniiüssär .1. Kröpfte zusammengefaßt und die Darstellung durch eine reiche Ausstattung von in Farbendruck ausgeführten Tafeln gestützt. Die beigegebeno geologische Karle der Umgebung von Idria (1 : 5760) wurde „zum großen Teile auf Grund einer neuen detaillierten Aufnahme unter Benützung der Karlen von Lipoid und Kossmal verfaßt". Die beigeschlossenen 15 Horizontkarlen und 13 Profile sind neu angefertigt, sie erleichtern die Vorstellung von der Lageriuigsform und dem Schichtcnhail im Sinne der Auffassung des Autors Es folgt eine Beschreibung der im Gebiete des Bergbaues beteiligten Formationen (Karbon, Perm, Trias, Kreide, Eozän) (S II 23) und alsdann eine Schilderung der Lagerung und des Verbandes der Gesteinsmassen (S. 23—1(1). Auf diesen, die Tektonik behandelnden Abschnitt lud der Verfasser das Ilaupigewicht seiner Untersuchung gelegt. Eintretend iu die Besprechung der Tektonik weisl der Autor auf die Publikationen von K o s s m a I und I. i m a u o \v s k y hin, die diesen Gegenstand behandeln (IJmaiiowsky, Wielkie przeniieszczenia mal skalnych w dynaridach kolo Poslojny) (Referate über zwei diesbezügliche Abhandlungen dieses Autors sieh in „Carniola" '012, S. 'j().i '206), Heferenl erlaubt sich ergänzend hervorzuheben, daß die Auf- fassungen der zitierten zwei Autoren nicht etwa übereinstimmen, sondern wesentlich auseinandergehen. Nach Kossmat ist der komplizierte Bau der Lagerstätte von Idria durch Überschiebungen herbeigeführt und beherrscht, Limanowsky ist Anhänger der gegenwärtig von vielen Geologen mit Eifer verfochtenen Schub-decken- oder Deckfaltentheorie, und es erscheinen ihm die tektonisohen Verhältnisse von Idria erklärbar als drei Digitationen (sekundäre Kalten) des Karbonkernes der Überfaltimgsdeeke des Ternowaner Plateaugebirges. Diese Auffassung hält auch Oberbergkommissär Kröpfte für die zutreffende, und bringt seine Anschauung in folgendem Satz zum Ausdruck: „Das eigentliche Bergbaugebiet ist gekennzeichnet durch eine Wiederholung von Gesteinsschichten, verursacht durch eine dreifache Faltung, welche eine charakteristische und ausgedehnte Überfall ungdecko aufweist* (S. 25). Zwei Profilskizzen auf S. 24 veranschaulichen diese Vorstellung im allgemeinen, die kolorierten Profile im besondern. Sie verraten den Standpunkt des Autors durch die teigartig fließenden Kormalionsgren/.linien. Was die form und den Inhalt der Lagerstätte (S. 4(i—50) anbelangt, so sind die Anreicherungen in den nicht mächtigen Wengeuerschiefern (lokal Lagerschiefer oder Skouzaschicfer genannt richtige Schreibweise vermutlich Skalnica-Sohiefer, Zusatz des Ref.) lagerarlig, während die Imprägnationen in den Dolomiten, Breceien und Konglomeraten in Stockwerken oder iu Klüften vorkommen, an Gestcins-kontaktflächen hat sicli das Erz gangartig abgesetzt. Abbauwürdig sind nur einzelne Reviere, der Durchnillsgohnll des verhütteten llauwerkes isl tr7 °/„ Hg und die jährliche Menge derzeit über 1,000.000 q. Das Vorkommen von freiem Quecksilber meist in Karbonschiefern und Sandsleinen ist von geringer Bedeutung. An Mineralen ist Idria ziemlich arm. Auf die Enlslehungsweise der Lagerstätte (S. 50—52) weist insbesondere folgender Talbesland hin: die Kalke, Lagerschiefer und Sandsteine sind nur dort in abhauwürdiger Weise mit imprägniert, wo sie zerklüftet oder zerrieben und durch ein dichtes Gestein (/. B. Karbonsclücfer) überdeckt sind Ks ist also wahrscheinlich bei der Kaiteubildung und Deckenbewegung durch Reibung soviel Wärme entstanden, daß bereits vorhandene Imprägnationen von Zinnober und Quecksilber verflüchtigt wurden; die Gase drangen in das zerklüftete Gestein ein, gelangten bis uider das gasdichte Dach und wurden bei der Abkühlung kondensiert. (Nach Limanowsky ist das Metall mit den Karbonschiefern oder Wengener Schichten aus der Kerne gebracht worden und bewirkte während der Gleitungen die Imprägnationen uuler dem gasdichten Dach. Zusatz des Hei) Das Vorkommen freien Quecksilbers kann bei Gegenwart von Ht/S und Eiseuverbindiiugen auf die größere Affinität des S zu Fe und auf die gleichzeitige Einwirkung des Bitumens zurückgeführt werden. (S 51). „Das Quecksilber kann in der eruptiven Wengonerperiode noch während der iisprOnglichen ruhigen Lagerung der Schichten aus dem Erd-iiinern stammen. Bei dieser Annahme isl ein Teil der Quecksilber- beziehungsweise /.iunoberdäinpfe von den Schiefern aufgenommen worden, während ein anderer Teil des Quecksilbers in die hüheru Gesteinsschichten vordrang, wo er iu die LOsungeil Uborgieug und aus diesen wieder ausgeschieden wurde". F. S. Kossmat F., Die Arbeit tum ./. Kropiic: Otter die L/igcrstiitteiwerh/ilt-nisse des lieiybiiiifp'ltietes von Ittrin. Verhandlungen d. Geol. It. A. Wien 1918, s. 868- 878. „In einem der interessantesten Gebiete der nordliehen dinarisidien Region gelegen, eignet sieh der Bergbau von Idria ausgezeichnet zur Beobachtung leklo nt.seher Erscheinungen, da seine ausgedehnten, durch 12 Urubcnliori/onle reichenden Aufschlüsse geradezu das körperliche Bild aller Details eines komplizierten Über-sehiebungsgebietes geben". „Den Grund zu den neuern Untersuchungen wurde durch sorgfältige Studien des bekannten Aufnahmsgeologen M.V.Lipoid gelegt", welcher unter Berücksichtigung der ihm vorliegenden altern Arbeiten „tatsächlich erst eine Geologie von Idria geschaffen hat". Mit diesen Worten beginnt Kossmal seine Darlegungen, welche den Zweck haben, zu obiger Arbeit von Kröpfte Stellung zu nehmen. Den Hauptunterschied gegenüber seiner eigenen Auffassung sieht Professor K os s m a t darin, „daß an Stelle stark zerrissener Schubkörper fließende Falten angenommen werden". „Diese Abweichung in den beiderseitigen Darstellungen beruht nicht etwa nur auf verschiedener Auslegung gleichartiger Beobachtungsdaten, sondern ist tiefer begründet. Die straligraphische Einreibung einiger wichtigen Gesteinszüge wird von Kröpfte in anderer Weise vorgenommen als von mir, so daß schon bezüglich der Grundlagen viele Differenzpunkte bestehen." Ein solcher Differenzpunkt ergibt sich, wie Kossmat des nähern ausführt, daraus, daß typische Werfner Schichten in der Karte von Kröpfte als Wengen er Schichten eingetragen erscheinen, also glimmerige plattige Schiefer und Mergelkalke etc. mit kennzeichnenden Fossilien (Myacites fassaensis, Pecton discites) der Werfenerzone mit kieseligen Tuffen und dunklen Sandsteinen der Wengener Abteilung Identifiziert wurden stellenweise vielleicht, „weil die Deckfaltenteklonik dies forderte". In der neuen Darstellung ist ferner auf die Eintragungen des Streichens und Fullens der Schichten verzichtet worden. Infolge! dessen kommen Profilbilder zustande, welche unter anderem verknettete fließende Fallen vortäuschen, in denen die Schiehtenlage mit den Forniationsgrenzen übereinstimmt, während tatsächlich die Schichten gegen Jone Grenzen einfallen, so daß Überschiebungen mit Soheruiigs-fläehen vorhanden sind. Audi iu anderen Fällen scheint die Überfaltungstheorie zu großen Einfluß auf die kartographische und profilmäßige Darstellung genommen zu haben. In dem bedeutsamen generellen Profil auf Seite 21 des Textes betrachtet Kröpfte einen Wengener Zug als mit den Kaibierschichten (mit Kaineolbrec.cien Myophorien etc.) identisch und erhält so eine inverse Triasserie über der Kreide, wie es der Deckfallentheorie genehm ist. Kossmat macht ferner aufmerksam auf eine Eigentümlichkeit dieses Profils von Kröpfte, der als Bergmann strali-graphisehen Fragen ferne sieht: auf der einen Seile des wenige hundert Meter breiten Erosionsfenslers wird die Kreide unmittelbar überlagert von Karbon und Werl'ener Schichten, auf der andern Seih! aber bildet eine liegende Antiklinale aus llaiipldolomit und Kaibier Schichten den Anschluß was wohl nicht möglieh ist. Es fehlt übrigens • wie Kossmat bemerkt der Anlaß zu einer gewaltsamen Ilmdeutung der Stratigraphic, da die Verhältnisse! von Idria ohne! Verän-(lerung seiner Karle; im Sinne' eler Deckontheorie deutbar sinel. Eine sohdie Deutung hat Kossmal erwogen, jedoch fllr nblehnbar befunden (KXJü, Ulli). Zum Schlüsse kommt Kossmat auf die Genesis eleu' /.innoberlagerslälte! zu Sprechern. Er hat seinerzeit (lilll) auf eleu möglichen ursprünglie-hen /.usammenhang mit eleui Porphyreruptloneo eler heimischen Zeiil hingewiesen, spätere' hydrothermale Vorgänge! hätten die- Erze auf ihre Jetzige Stätte ge'bracht. Die! Gründe!, welche duse Ansicht stützen, werelen wiederholl und ergänzt. Auch elie- Sublimalions-Iheorie bittta mnne-lws fllr sich, eleie-h wäre ilie' Wärmeepielle nichl in Dei'ken- bawegoBgM su suchen, dean In diesem Falle hinten ehe Kalke- eler Kreide von Idria ihr Bitumen nicht behalten. F. 8. Seidl Ferd., Die in Krain und Görz-Gradisca 1911 beob. Beben. Allgemeiner Berieht und Chronik der in Österreich beobachteten Erdbeben. Offiz. Publikation der Direktion der k. k. Zentralanstalt für Meteorologie und Geodynamik. Wien, Nr. VIII. 1914, pag. 47—64. Ravnateljstvo c. kr. osrednjega zavoda za meteorologijo in geodinamiko je izdalo svoje VIII. uradno poročilo, ki vsebuje poročila deželnih poverjenikov o potresih, ki so se pojavili 1. 1911. v avstrijskih deželah. Iz uvodne kronološke tabele je razvidno, da se je pojavilo skupno 197 potresov; od njih je prišlo na našo deželo 22, toraj približno le ll°/0. Najbolj so razburjale to leto potresne sile nemško češko ozemlje, kjer so našteli v vsem letu 52 potresov. Skupno poročilo o potresih na Kranjskem je sestavil deželni poverjenik za Kranjsko in Goriško, prof. Ferd. Seidl iz Gorice, z njemu lastno vestnostjo iu preglednostjo. Tekom let si je vzgojil cel krog poročevalcev — med njimi večjidel učiteljev — ki s hvalevredno vnemo sodelujejo pri splošno- iu domovinsko-znan-stveni nalogi poročanja o potresih. Njih mnogoštevilna poročila je uredil avtor po mesecih, obsežnejši slučaji so podrobneje obdelani, tako, da nam ne nudi Seidlovo poročilo le suhoparne potresne statistike, temveč vpošteva tudi geološke odnošaje potresnih izvorišč in sploh označuje vsak potres nekako v celoti kol pojav fizikalnega in geološkega bistva. Na koncu je splošen letni pregled z dvema tabelama potresnih sunkov z ozimni na letni iu dnevni čas. I,. 1911. se je izprožilo na Kranjskem le 22 podzemeljskih stresljajev in sicer v 19 dneh. Nadvladah) je število sporadičnih, le v enem kraju opaženih potresov, ki jih je bilo II. Izmed S obsežnejših sla imela dva potresa vnanji izvor. V črnomaljskem okraju so čutili 13. januarja potres, ki je izviral v sosednji Hrvatski; v bohinjski dolini in Kranjskogorski okolici dne S. februarja opaženi potres pa je imel svoje izvorišče V Benečanskih alpah. Avtohtonih (i potresov je imelo naslednja I potresna ognjišča: 1. Ljubljanska kotlina II. februarja; premer potresnega okrožja 50 km. I. Ribuo pri Rledu 2(1. ; , , 5 « (?) 5. Križnogorskn planota 13. majuika ; „ „ „ 15 „ (i. Krška dolina pri Sv. Petru 25. oktobra; „ „ „ 25 Najobsežnejši potres I. 1911. je bil II. februarja, izviral je v Ljubljanski diluvialni kotlini. Potresno okrožje s premerom 50 km je imelo svoje središče pri Domžalah. Gibanje samo je bilo zmerne jakosli iu je povzročilo le rahlo tresenje, topotanje raznih predmetov in žveiikelanje steklovine; napravilo ni nikakšne škode. Kot posledica lega potresa sla se izprožila še dva slabotna sunka ravnotam in sicer 21. iu 25. lebruarja. Srednje jakosli je bil tudi potres z izvorom v Križnogorski planoti; potresa v Ribnem iu Krški dolini sla bila slabotnega značaja. Tudi sporadični slresljaji spadajo med slabotne potresne pojave. Tudi I. 1911. je bilo ponoči več polresnih sunkov (18) kakor podnevi (9) Z ozirom na letni čas pripada večje število sunkov zimski dobi (15), manjše poletni dobi (7). Ako primerjalno število potresov v naši deželi I. 191(1 in 1911, vidimo, da se je zemeljska notranjščina Kranjske v zadnjem času močno umirila. L. 1910. so opazovali 10, I. 1911 samo 22 potresnih slučajev. Vsa dosedanja opazovanja nam pričajo, da potresno gibanje v naši de/eli slaluo iu močno pojeiijuje, kar spoznamo najlažje i/, povprečnega šlevila potresnih sunkov v posaine/nih dobah. V dobi od I. 1890—1900 se je izprožilo vsako leto povprečno 136 potresnih sunkov, od 1. 1901—1905 69, od 1.1906—1910 63 in 1911 le 22 - tako izdatno upadanje potresne sile je gotovo za prebivalstvo najbolj razveseljivo dejstvo. Dr. Gu. Sajovlc. * * * Agneletto Jos., Gospodarski položaj Slovencev. Veda, Gorica 1914, str. 368—381. an., l.aibach, Adria und Ostalpen. Klagenfurt, Jahrg. VI. Heft 12, S. 203-207. Barle Janko, Beinete; Zagreb 1914. Strani 93, s 8 slikami in tlorisom. Povjesni podacl o samostanu, župi i crkvi. Dimnik Jakob, Rojstna stoletnica dr. Frančiška viteza Močnika. Učiteljski tovariš. Ljubljana 1914, št. 40. (obširna biografija slovenskega učenjaka — matematika). Dolenc dr. Metod, Pravosodstvo kostanjeviške opatije v letili 1631 do 1655. Časopis za zgodovino in narodopisje. Maribor 1914, str. 33—66. Erker Josef, Georg Jonke als Priester, Bienenzüchter und Patriot. Ol» petdesetletnici Kiiirli (t lKli-1) rrnioKnjiKkcKn /.upniku .Ilirija Jonke, znanemu čebelarja, je priobčil njegov /.IvljenjcpiH kanonik .los. ICrkrr v „(Inttachecr Hole", 1(114, ütcv. 4—8. Jenkovega Čebelarja je poslovenil I.ovro 1'inlar. .lonke je vsled svoje IjudomiloHti rešil hvojo župnijo in knčevnko meHlo liuilih nadlog pred franeoHkimi vojaki, zalo zasluži čaHtno ime v 7.|{odoviili. Golob Pavel, Bogomil Brinšek. Slov. Narod, 1914, št. 233, podlistek. (Spominska črtica znanega raziskovalca jam in turista.) »Gorenjska knjižnica« je prinesla doslej naslednje zgodovinske članke: e. n i>.: loiderik II., (jrof celjnki, na (iorenjnkem. (Snopič I, Hlr. 44—47). — Veronika DcHeniška. (II, 13—111). — Konce celJKkih grofov. — (111, 47—18). — Kr. Pokoril: Šmarlin pri Kranju. (VI, .1 :il). IV llohinjee: ZjjodovinNke črtice o slovenskih Šinnrnicnh. (VI, 32—3(5). — Dr. Iv. Pregel: Slomšku - Stava: (VI. :I7 41). 1'eler llohinjee: l'eler llicini;cr (XI, 11 25). A. Koblar: Meje loškega KOHpoKtva freisiiiskih škofov. (XI, X> II). P. llohinjee : I.amberunr in Pegam — kdo «In liiln V (XV, 40—4(1). — I*. Bohinjec: Toma/. 1'ire, sloveči zdravnik. (XX, :i -2(1). (lorenjsko knjižnico je izdajalo NTiskovno društvo v Kranju". l/.Alo Je 2(1 snopleev po 30 b, Spisi ho ponn-liHki i/, „(lorcnjca". Hegemann Dr. Othmar, Die Wiedervereinigung Kraius mit Österreich vor hundert Jahren. Laib. Zeitung 1914, Nr. 131, 132. Die l.aibaclier Polizei vor hundert Jahren. Laib. Zeitung 1914, Nr. 137. — Rekrutierung in l.aibach zur Fr a n zose n ze i t. Laib. Zeitung 1911, Nr. 102, 164. Horvat R, Ob stoletnici ljudske šole v Trnovem na Notranjskem. Izdalo šolsko vodstvo v Trnovem 1914. Strani 20. Jakopič Rlhard, Ivan Grohar. Slovan 1914, str. 111 113. Kaspret Anton, Juri Dalmatin kol zagovornik škocjanskega žup- I j n n a. Časopis za zgodovino in narodopisje. Maribor, 1914. sir. 1H 33. Kobal Franc, Das Bestal I ungsvvesen in Laibaeli. Laib. Zeitung 1914, Nr. 163—169, 171, 173, 171. Komatar Prane, Kranjski mestni arhiv. Lei no poročilo c. kr. Franc Jožefove gimnazije v Kranju 1914. Sir ,'t 32 (akt 24 do l>7). Lenard dr. Leopold, Fany II a u s m a n i ca , prva slovenska pesnica. Čas, Ljubljana 1914, str. 457 472. Lovšin Branjo, Žonitovanjski iu drugi belokranjski običaji Slovan, 1914, str. 229 232. S 6 slikami. Maierhofer Jan, H stol iče uj e koroških knezov na kamniti mizi pod lipo na Krnskem griču na G o s p o s v e I s k e m |>olj n v Goro lanu. Slovenec, 1914. it. I3K (podlistek). Obrazložitev nekaterih obredov. Mal dr. Jos., Janez Puhar. (Ob stoletnici slovenskega kaplana in izumitelja fotografije na steklo). Slovenec 1914, št. 30, podlistek. Pettauer Leopold, Vor hundert Jahren. (I. Die Landeshauptstadt Laibach.— 2. Bad Töplitz in Unterkrain. — 3. Stellenausschreibungen). Laib. Zeitung 1914. Nr. 147. — Belgrad und seine Bedeutung in der vaterländischen Geschichte. Laib. Zeitung 1914. Nr. 180. Pintar Luka, O krajnih imenih XV1II-X1X Ljub. Zvon 1914, št. 6, 7, 8—12. Pirnat Maks, Die Wahlfahrtskirche in Michelstetten, ihre Kunstschatze und ihre Renovierung. Laib. Zeitung 1914. Nr. 158, 159, 160. Steklasa Ivan, Novomeški kapitelj za Zagreb leta 1545. Dolenjske Novice 1914, št. 19. — Črtica izza časa obrambe proti Turkom. Stroh Franz, Die altslawische Besiedlung dos oboron M il h I v i er I el s. Jahresbericht des Museums Krancisco Karolinum. Linz 1914. Seite 03-106, mil 1 geogr. Übersichtskarte. Vavpotlč Ivan, Grohar, javnost in kritika. Slovan 1914, str. 113—115. Wester Josef, Vor hundert Jahren. Kino Erinnerung an die Kriedensfeier in Laibach am 10, 11, und 12. Juli 1914" Laib. Zeitung 1914, Nr. 155-157. Zentralkommission für Denkmalpflege, k. k., Tätigkeitsbericht, Krain. Mitteilungen d. k. k. Z. K., Wien 1913. png ir.: iinischach (Hut«™), Sein, si. Veit oh l.nihach ; pag. III: Laihiich, (lolo, Mlehelstotlctl, ituUchueh, Seisciiherg: pag. 57: l.aibach, Itrcsuil/., Dornegg, Kieselstein, Krtina; pag. 7:1: St, Primus hei Stein, Zirkhieh; pag 117: Itreg, IleiligenUreu/, St. Katharina hei Ncumiirkll, Vodstenje, lludulfswert, Suha; pag. 121: l.lll-haeh, Soleska, Allenmnrkl, Khrengruhen; pag III: I.edine, Muljnvn, Sl. Primus hei Stein. Sava: pag. IUI: liolo, Untcrloltflch; pag. 222: l.og, Seisenherg. — Mitteilungen der k. k. Zentralk o m m ission 1914: pag. 22: Los, Bodeaohlta; pag. 15: Krtina, l.og hei IVHIatld, Plllhlnd; (tag. BBl Muljava; pag. III : As|i, Kisneru, Kiaiuhurg, Oherloitseh, Slopli-e, St. Wolfgang iu l.og hei Pftllund Zois Baron Mihelangeio, Der Tintoretto in Rudolfswert. Mitteilg der k. k. Zenlralkomm. für Denkmalpflege Wien 1911. Band XIII. S. 12 15. Zupan dr. Vinko, Nemški pisatelj K. K. K ran/.os in Slovenci. Slovan 1914, sir 248-252. Žlgon dr. Avgust, Levstikovo delo za Prešerna. Slovan 1914, šlev. 9 12. Bevk dr. Stanislav, Mimikrija in podobni pojavi, l/.voslja c. kr. drž. višje realke v Idriji 1914. Str. 1 27. Razprava je izšla tudi v posebnih odtisih. Bock lici m.in, Der Karst und seine Gewässer. Mitteilungen für Höhlenkunde. Gras, 1913, Jahrg. 4 II. 13, S 1 23. (ilow.uk i Julij, Klora slovenskih dežel Poljudno - znanstvena knjižnica Slovenske Šolske Malice III zvezek, Ljubljana. I. snopič 1 1912,2. snopič I. 1913. Prva dva snopiča, ki ju je uredil prof. dr. Leopold Pnljaut-c v Mariboru, obsegala 43 družin. Obširneji referat priobčimo o dokončanem delu. tierltsch Dr. Franz, Verzeichnis der geologischen Literatur der Österreichischen Alpen III n der. I.eoben 1914. Verlag Ludwig Niissler. (19 Seiten Navedeni seznam obsega tudi tozadevno literaturo Kranjske. Sajovic dr. (iv , Beil r lige zur R e p t i I i e u k u n d e Krni tis. Verhandlungen der k. k. zoologisch - botanischen Gesellschaft iu Wien, Hill, Bd. I.XIV, Hell ,Vli, pag, 150-175. Mit 12 Kiguron im Texte. Ra/.prnva je izšla tudi v posebnih odtisih Seldl Ferd., Geološki i/prehodi po Goriškem. Izdala Socialna Matica v Gorici 1914 Strani 40, /.eniljevidiia načrta 2, geoloških prerezov 8, fot. po- dobe 4. — V tem izredno zanimivem delu omenja pisatelj mestoma tudi Goriškemu sosedno kranjsko ozemlje Obsežneji referat v prihodnjem letniku. Seliškar Albin, Albinizem in melanizem pri živalih. Lovec 1914, štev. 4—9, strani 20. S 4 slikami. V obče splošno zasnovana razprava se ozira mestoma na albinistične in melanistične pojave med kranjskim živalstvom. — Lovcev izprehod po deželnem muzeju Kudolfinum. Lovec, Ljubljana 1914, štev 10—12, strani 12'/a- S 5 slikami. Članek razpravlja o priro-dopisnih zbirkah deželnega muzeja v Ljubljani. Zarni k Boris, I? i o loški zapiski, (O ploditvi inočelk — Hoverijevi nazori o uzrokili raka. — Število kromosomov pri človeku. — 0 določitvi spola pri bonellia viridis. — 0 uplivu žive snovi na delovanje nekaterih encimov. — Kiianthropus davvsonii. - Zavod za eksperimentalno biologijo). Veda 1914, Gorica. Štev. 4, str. 419—42S. Zapiski. Civilne poroke v Ljubljani v francoski dobi. V svoji „Iliriji", čije glavno meslo je bila naša Ljubljana, so bili Francozi v /.mislil svoje ustave in uprave in na podlagi svojega zakonika „Code Napoleon" uvedli seveda tudi civilno poroko in r a z p o r o k o. L. 1818. meseca oktobra je razpadla Napoleonova Ilirija, niso pa prenehali francoski zakoni, marveč so veljali še dalje do 1. avgusta I. 1814., ko je nastopil /op,l avstrijski status quo ante /. vsemi IVOJiml pOSlodic&mi. Zato so se tudi civilne poroke sklepale v Ljubljani še po odhodu Francozov od oktobra 1. 181,'t. dalje do 1. avgusta IHM. I. V ljubljanskem mestnem arhivu imamo civilno poročno matriko v običajnem toliantiicm formatu. Knjiga obsega 45 s številkami zaznamovanih listov, ki imajo po dva vtisnjena kolka, in lo v francoskem jeziku: „Illyrie" s sedečo žensko podobo republike iu z nemškim kolkom: .K. k. Conlrol-Stenipel." Na vsakem listu ima vrhutega svojo rhiffro še prezident ljubljanskega sodišča prve instance, Vogou, ko je zapisal na prvem listu tole opomnjo: „Gegenwärtiges Khestands- und F.hc-scheidungsregisler der Mairic Laihach enthaltend 45 Platter, ist von mir, Präsidenten des Tribunals der 1. Instanz zu Laibacli auf dein ersten und letzten Platte eigenhändig geferligol, auf allen Übrigen aber mit der fortlaufenden Zahl und meinem ilaud/.iige bezeichnet worden. So geschehen zu Laibacli am 10. November 18111. Der obgedachlo Präsident Vogou s. r." Ta civilna poročna matrika obsega 0 porok in eno rn/.poroko. Vseh deset Uradnih aktov Je sklepal na magistratu V imenu župana (Codellija) adjunkt Jurij Mulle. Zanimivo je pri tem, da datirajo vsi ti uradni akti i/, pofrancoske dobe, •■ j. Od novembra IKl.'t do .11. decembru 1K1U. Poroenl, O Siroma rnzporočni akl ni vpisan, kakor dandanes kratko po rubrikah, marveč z obširnim tekstom v kniicelijskem slogu. Za primer naj navedem tukaj jeden poročni akl iu pa edino razporoko. Heuraths-Akt. Heute den 18. November des Jahres 1813. um 3 Uhr nachmittag sind in dem Saale des Gemeindehauses vor mir Georg Mulle, Adjunkten und Civilstands-beamten der Gemeinde Laibach erschienen: Herr Johann Dominik Michieletti, Signator beim Stempelamt, ledig in der Stadt Nr. 297. wohnhaft, grossjiihriger Sohn des verstorbenen Anton Michieletti, Besitzer zu Col. Saint Jean, Departement de Po, und der noch lebenden Angelika geborenen Pomeri, einerseits und anderseits Anna Malavereh, ledig in der Stadt Nr. 295. wohnhaft, grossjährige Tochter des verstorbenen Mathäus Malaverch und Maria geborene Weulschitsch, Bauersleuten aus dem Dorfe Slappe in der Mairie Salloch; diese ersuchten mich um die Abschliessung der Ehe, davon das öffentliche Aufgebot am Sonntage den 7. November d. ,1. zum erstenmal und am Sonntage den 14. des niimlicheu Monates zum zweytenmal, jedesmal um 10 Uhr vormittag vor diesem Genieindehause geschehen ist; ferner erweiset der BrJiuligaiu mil seinem Taufscheine, dass er im .1. 1785. den 1. Jiinner in Col. Saint Jean geboren worden ist und die Braut erweiset mit ihrem Taufscheine, dass sie im .1. 1789 den 2. Juni im Dorfe Slappe geboren sey. Der Bräutigam erweiset auch durch den vom Herrn Johann Baptista Higololti, kais. Notaire der Gemeinde Col. Saint Jean ausgefolgten ehrfurchtsvollen Akl, dass seine Mutter ihre Einwilligung zur Denrath ihres Sohnes, .loh. Dom. Michieletti schriftlich gegeben hat; ebenso erweiset der Bräutigam durch den vorgebrachten Totenschein, dass sein Vater im .1. 1798, den 4. May in Col. Saint Jean gestorben ist; endlich erweiset die Braut durch die vorgebrachten Totenscheine, dass ihr Vater im Jahre 1809, den 9. Dezember und ihre Muller im .1. 179(1, den 24. April, beide im Dorfe Slappe gestorben sind. Da keine Einsprüche wider diese Honrath vorgefallen sind und die beiden Theile alles erfüllt haben, was die kaiserlichen Gesetze vorschreiben, und nachdem ich die anwesenden /engen von allen obangel'llhrlen Urkunden iu die Kennlniss gesetzt, den Brautleuten das (i. Capitol Uber die gegenseitigen ehelichen Pflichten und Verbindlichkeiten aus dem Code Napoleon vorgelesen, den Bräutigam und die Braut nochmal jeden einzeln befragt habe, ob sie standhaft bei dem Vorsätze bleiben, sich ehelichen zu wollen, und nachdem jeder von ihnen bejahend geantwortet hat, so habe ich im Namen der bestehenden kais. Gesetze erklärt, dass Herr Johann Dominik Michieletti mit Anna Malaverch ehelich verbunden isl. Worüber ich den gegenwärtigen Ileuralhs-Akt ausgeferligel habe in Gegenwart der /.engen: des Herrn Johann Kainsor, Signatur im Stempelaml, 34 Jahre alt, in Gradischa-Vorstadt Nr. 31. wohnhaft, des Herrn Kranz Guy, Beamter im Stempelamto, II Jahre all, iu Pollana Nr. 79 wohnhaft, des Herrn Job.Sellin, Gold-arbeiler, 38 Jahre alt, in der Sladl am Platz Nr. 237. wohnhaft, und des Herrn i'ascuale Croci, 27 Jahre all, Koch, in Pollaua Nr. 60 wohnhaft; die Braut und einer der /engen erklären, des Schreibens unkundig zu sein, hat der Bräutigam nebst den übrigen drei /engen mit mir diesen Akl unterzeichnet, nachdem ich solchen vorgelesen habe am ohhenaiiliten Tage, Monathe und Jahre. • ♦ Hazporočiii akt (divoreo) se lire znanega ljubljanskega voletržca Domiaiiii, čigar hiša je bila .sedanja inngislratua hiša, V kateri imajo svoje prostore zglašc- valui, policijski in stavbni urad. Domina je bil ugleden .....ščnn ter bil mestni občinski svetovalec, oziroma v francoski dobi član magistralne komisije. Njegova razpoToka je protokolirana tako: „Heute den 27. November im .1. 1813. um 5 Uhr nachmittag ist vor mir, Georg Mulle, Adjunkten u. Civilstandsbeamten der Gemeinde Laibacli erschienen. Herr Kranz Xaver Doinian, Grosshändler und Präsident des Mercantilgerichts in Laibacli, hier in der Stadt am Platz Nr. 2. wohnhaft, welcher in der Besorgniss, dass (Iber den unter 29. September 1. .1. hier abgeschlossenen Khescheidungs-Aktes wegen Abwesenheit der Krau Josefa Puchner oder ihres Bestellten einige Anstände slatl haben könnten, um einen neuerlichen Ausspruch der Ehescheidung ansucht; zu welchem Knde er durch den palentirlen Audienz-Huissier bei dem Appelhof, Wilhelm, die gesetzlich vorgeschriebene Vorladung zu dieser Ehescheidung und zwar in dem gesetzlichen Wohnorte der Krau Josefa Puchner, nemlich in dem Hause des Herrn Doinian, welches in ihrer Abwesenheit Herr Georg Pradatsch, Buchhalter der Handlung Doinian, unterfertigte, sowie an Herrn De la Gautraye, avoue beim Appelhof und Bestellten der Krau Josefa Puchner, zustellen liess, worauf auch Herr De la Gautraye in dieser Eigenschaft vor mir erschienen ist und sieh mit einer von dem Herrn Karl Edlen von Adlenburg, k. k. österr. Notar unter 17. Juli 1. .). in Wien ausgefertigten, hier unter 26. November d. ,1. einregi-slrirten Vollmacht, dann mit einem Briefe des Herrn De Milly als Vertretter der Krau. Josefa Ptichner von 21. Sept. datirt und Iiier den 26. November d. .1. ein-regislrirl ausweiset berechtiget zu sein im Namen der Krau Josefa Puchner in diese Ehescheidung zu willigen; worauf ich die hier mitgekommenen Herrn Zeugen: den Herrn Caspar Cnndulsch, Handelsmann, 44. .1. all, wohnhaft in der Stadt Nr. 260., den Herrn Ainnble Pascal -aine puraj (?) Berthon, avoue beim Appelhof, 43 .1. all, wohnhaft in der Stadl Nr. 183, den Herrn Nikolaus Gasperolti, Handelsmann, 46 .1. alt, wohnhaft iu der Capuzinervorstndt Nr. I. und des Herrn Josef Wagner, Apotheker, 40 .1. all, wohnhaft in der Stadt Nr. 4. von allen hierauf Bezughabenden und mir überreichten Dokumenten in Keiintniss gesetzt, dann Herrn Kranz Xav. Doinian, ob er bei dieser verlangten Ehescheidung iinabweiehlieh beharre, so wie Herrn De la Gautraye, als Bestellten und Vertretter der Krau Josefa Puchner, ob er in diese Ehescheidung einwillige, befragt habe, nachdem beide Theile bejahend geantwortet haben, so habe ich im Namen des Gesetzes den Ausspruch gelliau, dass die zwischen dein Herrn Kr. Xav. Doinian und der Krau Josefa Puchner stattgehabte eheliche Verbindung Krall des beim hiesigen Appelhof unter ls. August 1. .1. geschöpften Urlheils aufgelösel isl. Hierüber habe ich gegenwärtigen Akt ausgefertiget, und nachdem ich solchen vorgelesen und den Inhalt in französischer Sprache initgelheill habe, so haben die betreffenden Piirllieyen so wie die I Herrn Zeugen mit mir zugleich unterfertiget am nbbesagten Tage, Munal und Jahr." f A. Aikerc. (irobovi odličnih učenjakov, znanstvenih družb, s katerimi je „Muzejsko društvo za Kranjsko" v zvezi. Trem najvišjim znanstvenim organizacijam je ugrabila letošnje leto smrl njihove voditelje. Dne 27. avgusta 1914 je umrl eks. dr. Kvgen vitez p L Bö h in-Ba werk, p rez i de nt Cesarsko akademije znanosti na Dunaju, Nj. Vel. pravi lajni svetnik, član gosposke zbornice, bivši finančni minister, eden najznamenitejših pravnikov - učenjakov. Nekaj tednov nato je izgubila Češka cesarja Kranen Jožefa akademija znanosti v Pragi dva svoja odlična člana. Dne HI oktobra 191 I je umrl v Pragi c. kr. dvorni svetnik prof. dr. Jaromir Celakovsky, zaslužni član Češke akademije iu slovit češki znanstvenik, ki je predaval na češki univerzi pravno zgodovino. V Dobiichovicleh je preminul 6. oktobra 1914 eks. Anion vite/. Rands, p rez i d o n t Češke akademije znanosti, Njega Veličanstva pravi tajni svetnik, bivSi češki minister - krajan, in redni profesor češke univerze. Pokojni učenjak, ki je slavil tri mesece pred smrtjo (8. julija t. 1.) svojo osemdesetletnico, je bil eden najodličnejših čeških znanstvenikov, pravnik, čigar ime je častno slovelo v tu- in inozemstvu. ,Jugosta venska akademija znanosti i umjetnosti v Zagrebu je sporočila 8. junija vsemu znanstvenemu svetu, da je umrl njen visokočislani president Tade Smičiklas, najznamenitejši hrvatski zgodovinar (vide Carniola 1914, pag. 270.) Na Dunaju je umrl 26. aprila I. I. najslovitejši geolog sedanje dobe, dr. Edvard Suess, kije bil od 1. 1898. do 1. 1911. president Cesarske akademije znanosti na Dunaju (vide Carniola 1914. pag. 180). Prizadetim visokim znanstvenim organizacijam je izrazilo „Muzejsko društvo" svoje sožalje. Slovitim učenjakom bodi časten spomin! Društvo aa zgodovino in narodopis koroških Slovencev so ustanovili v Celovcu 24. junija 1914. V imenu pripravljalnega odbora jo otvoril ustanovno zborovanje dr. Valentin Kožic s pozdravom na došle zastopnike znanstvenih družb iu na udeležence sploh. Nato je začrtal v jasnih potczali cilj novega društva, ki je za koroške Slovence izredne kulturno-znanstvene važnosti. „Muzejsko društvo za Kranjsko" je zastopal muzejski ravnatelj, prof. dr. .los. Mantuani, ^Zgodovinsko društvo za Slovenski Štajer" pa dr. Pavel Turner. Mnogo slovenskih znanstvenikov jo pozdravilo ustanovno zborovanje brzojavno. — Za predsednika novega društva so izvolili zaslužnega koroškega zgodovinarja Štefana Singe rja, župnika v bogi vesi nad Vrhskim jezerom, ostali izvoljeni odborniki pa so si razdelili odborniška mesta tako-le: podpredsednik prof dr. Gregor Rozman v Celovcu, tajnik in arhivar gimn. prof. dr. I'r Kotnik v Celovcu, blagajnik dr. Valentin Kožic, odbornika: akad. slikar I Markovič iu učitelj P. K o s c h i e r. Namestniki odbornikov : vladni svetnik ,1 a n. Scheinigg, prof. dr. Kovačič iu phil. Ignac Woschtar. Pregledovale)! računov: .los. Zeichen in prof. Štefan Podboj. Priglasilo seje nad 60 udov, iidninn znaša letlllb 5 K. Društvo namerava izdajati svoje lastno znanstveno glasilo. Zelo važna točka dnevnega reda je bilo predavanje ravnatelja prof. dr. .los. Mantuanija „O varstvu s p o m <• n i k o v". Zanimivo in stvarno razpravljanje je vzbudilo vsestransko pohvalo in živahno debato. - Začasno sprejema društvene pošiljnlve blagajnik dr. Valeiijtin Kožic, Celovec (Mohorjev dom). Mlademu društvu pa želimo prav krepkega razvoja in uspešnega delovanja na tako važno izbranem torišču. ,V. S. Društveni vestnik. t Tadija Smičiklas. Zopet je zahteval grob svojo žrtev, v znanstvenem življenju jugoslovanskega Dflroda, v naši kulturi zazijala je praznina in nepremostljivo brezno: Tade Smičiklas, predsednik jugoslovanske akademijo in prvi hrvatski zgodovinar, je poslal sam del hrvatske prostosti, katero je tako ljubil iu za katero je deloval tako s svojim razumom kol s svojim srcem. Umrl je v Zagrebu h. junija t. I. T. Smičiklas se je rodil 1. vinotoka 1843 onstran Gorjancev, nedaleč od kranjske meje, v sein ReŠtOVU pri Žumberku kot sin siromašnih starišev. Ljudsko šolo je obiskoval doma v Sošicah. Vsled izredne nadarjenosti ga je dal njegov rojak grško-katoliški škof v Križevcih, Jurij Smičiklas, v grško-katoliško semenišče v Zagrebu, kjer je maturiral 1. 1863. Študiral je tudi na dunajskem vseučilišču, kjer je bil eden prvih članov novoustanovljenega avstrijskega zgodovinskega inštituta in se posebno temeljito seznanil z zgodovinskimi pomožnimi vedami. Okrog 1. 1865. je bilo narodno in kulturno življenje osredotočeno na Dunaju iu v kolu teh za narod navdušenih in delavnih mož pod vodstvom Strossmayerja in škofa Ožegoviča najdemo tudi Smičiklasa. Po končanih študijah je bil 1869. imenovan učiteljem na tedanji hrvatski gimnaziji v Reki, odkoder je čez 4 leta prišel na zagrebško gimnazijo. Po smrti Matije Mesiča, prvega profesorja hrvatske zgodovine na novoustanovljenem vseučilišču v Zagrebu, je bil Smičiklas 1.1882 imenovan javnim rednim profesorjem za hrvatsko zgodovino s posebnim ozirom na avstrijsko in ogrsko zgodovino. Na tem mestu (kjer je bil 1. 1886 dekan, 1. 1887 pa rektor) je ostal do 1. 1910, ko je bil na lastno prošnjo umirovljen, da je lažje posvetil vse svoje moči akademiji, katere član je bil že od 1. 1881, od 1. 1900 pa njen predsednik nepretrgoma do svoje smrti. Cesar mu je za zasluge podelil zlali križec, kr. brv. vseučilišče pa mu je podelilo čast dr. phil. li. c.; bil je tudi rastni meščan najodličnejšib hrvatskih mest. Smičiklas je začel svoje znanstveno delovanje najpreje na književnem polju: programska razprava reške gimnazije 1. 1871 je prinesla prvi njegov spis „o pivih dveh dobah književnosti hrvatske". V naslednjih letih je uredil več čitank za srednje šole. V programu zagrebške gimnazije 1. 1876. je objavil življenjepis Vekoslava Habukiča, razprava, ki se ozira zlasti na hrvatski kulturni pokret najnovejše dobe. Medtem je pa Smičiklas marljivo zbiral i gradivo za hrvatsko zgodovino ter se odločil v Matici hrvatski izdali celotno zgodovino svojega naroda (I. 1879, 1883), ki je doslej edina iu prva popolna zgodovina hrvatska; odlikuje se zlasti po svoji jedrnati jasnosti in lepem, mestoma vznesenem slogu. Siniči-klasova zgodovina je postala v kratkem času najbolj popularna knjiga, ki je v knjigotrštvil, dasi izdana v več tisoč izvodih, kmalu pošla. Pokojnik je nameraval izdali drugo popravljeno izdajo tega svojega dela z oznako črpanih virov; toda zaposlen z drugimi važnimi opravki ni dobil časa, da bi izvedel lo namero. Vire za hrvatsko zgodovino je pozneje začel izdajali Iroškom akademije v svojem monuineiilaliiem delu ..Diplomatički zbornik,, (Codex diplomalieus regni Croatiae, Dalmatiae et Slavoniae), doslej izšlo 11 zvezkov do I. 1350, toda material je zbral ves za celotno delo — do XV. stoletja, katerega gradiva bo skupno za nad 15 debelih zvezkov. To gradivo je izčrpano i/, vseh arhivov naše monarhije, pa tudi iz zunanjih, Smičiklas je izčrpal dalje tudi vse že doslej tiskane zbornike naše in tuje zemlje, kjer je mogel naleteti virov za domačo zgodovino: vse to ogromno delo je slalo mnogo truda in časa, a prihodnji zgodovinar ima s tem uglajeno in kritično varno obdelano pot. — Zadnji čas je marljivo delal Smičiklas razen kodeksa posebno tudi pri pripravah za jugoslovansko enciklopedijo. Tudi iz političnega življenja, kjer je nekaj časa kot poslanec deloval, se je vsled nekulturne borbe popolnoma umaknil in živel le znanstvenemu delu krog akademije. V saboru je bil slovit zagovornik hrvatskega zgodovinskega prava. — Ob priliki 200letnice osvobojenja Slavonije (1. 1891) je objavil večje znanstveno delo o tem zgodovinskem dogodku, kjer je uporabil vse vrste poročil poslancev tujih držav iz raznih arhivov doli do bornega gradiva, ki se da izluščiti iz narodne pesmi. Kdor preštudira to delo, dobi še-le pravi pojem o grozoti turškega jarma. Zanimivo iz osvobodilne vojske je dejstvo, da je skušal cesarski vojni svet hrvatskega bana z njegovimi četami podvreči glavnemu zapovedniku cesarske vojske, kateri zahtevi so se pa Hrvati odločno uprli: ban je ostal vedno neodvisen zapovednik svoje vojske na Hrvatskem. •— V Letopisu in Radu akademije je napisal več nekroiogov, člankov in življenjepisov znamenitih Hrvatov (Lopašič, Ljubic, Strossnuiyer, Kukuljevič, Rački itd.), v Moniiinenta bist. Slavor. merid. je objavil zapiske zagrebškega kanonika A. R. Krčeliča poznate pod imenom „Anmute"; sodeloval je tudi pri „Zborniku za narodni život i običaje južnih Slavena". Tudi še pozneje se je Smičiklas rad bavil z literarno zgodovino ter na podlagi historičnih podatkov in razlogov očital vzroke začetka in propadanja hrvatske književnosti v raznih dobah. Zanimiva in važna je /lasti v Radu objavljena razprava o obrani in razvitku hrvatski' narodne ideje od I. 1790 — 18H.r), ena najboljših razprav sploh o hrvatskimi preporodu, katerega nadaljni razvoj izza dobe iliri/.ma je v jasnih pole/.ah očrlal v spominski knjigi Malice Hrvatski« (1812 —1892). Kol vseučiliški profesor si je znal odgojiti marljivih mladih zgodovinarjev, katerih naloga je, da obdelajo ledino, ki jo je njih učitelj s tolikim trudom in vestnostjo načel. Rajnik je hi! vnet prijatelj Slovencev — saj mu je v njih soseščini tekla zibelka - ter dolgoleten član našega Muzejskega društva; v Dom in Svetu 1. 1901 (XIV.) je Iv. Steklusa seznanil pokojnega učenjaka tudi z našim širšim občinstvom. Ol) vsaki važnejši priliki je Smičiklas dvignil svoj glas, kazal na velike momente hrvatske prostosti, ki naj oživljajo in okrepčujejo našo sedanjo odporno silo in moč; oglasil se je osobito takrat, ko so po nalogu grofa Kimona lledervary-jii odnesli važne hrvatske arhivalije v Budapest«), odkoder se težko povrnejo. Smičiklas je bil predstav ilelj in naslednik onih velikih domoljubov, ki so od ilirskih časov kamen do kamna gradili palačo današnje narodne kulture, ni delal prehitro, a zalo solidno in življenje preko 50 lel v nepretrganem delu mora zapustiti izza sobe plodove, ki se težko dado vsi našteti: hrvatska znanost, lepa knjiga in volne celo kultnimi stremljenje hrvatskega naroda gubi s Tadejem Smičiklasoni enega največjih svojih sillOV. I>i: .Ins. M.il ('mrli udje: Na Gorenjskem je umrl 16. septembra t. 1. v svojem gradu Grimšioi pri Gorjah odličen sin Kranjske, ekscelenca Josip baron Schwegel, vitez reda železne krone I. in III. razreda, imovitelj reda sv. Štefana in tudi mnogih inozemskih redov, tajni svetnik, c. kr. sekeijski šef in posestnik posestva Grimšica na Bledu, Visoki pokojnik je bil od leta 1890. ud našega društva. — Na severnem bojišču svetovne vojne 1914 sta umrla junaške smrti reservni poročnik p. p. 67 Podboj Štefan, c. kr. profesor na gimnaziji v Celovcu (padel v bitki 31. Vili. 1914) in rezervni poročnik p. p. 97 Berce Josip, lieejski profesor v Ljubljani (umrl 12. XI. 1914 na težki rani, ki jo je dobil v boju pri Novem Jarlu v Galiciji 17. X. 1914). Pokojnika sta bila vneta uda »Muzejskega društva", neumorna delavca na prosvetnem polju in vsled njihovega simpatičnega značaja v vseh krogih visoko spoštovana in priljubljena. Neminljiv jim bodi časten spomin! Novi udje: Colič Josip, posestnik v Dornbergu na Goriškem. — Dr. Wilfried Teppner, Gradec. — Adolf Jurca, posestnik v Postojni. Zbirka na 1'alvazorjevo spominsko ploščo: vlč. g. Steska Viktor, kan-celar in ravnatelj knezoškofijske pisarne v Ljubljani 10 K, vlč. g. Vrhovnik Ivan, župnik v Trnovem pri Ljubljani 20 K, vlc. g. Leveč Franc, c. kr. dvorni svetnik in dež. šol. nadzornik 5 K, vlc. g. prof dr. Josip Mantuani, ravnaleij dež. muzeja 2 K in vlc. g. Podkrajšek Franc, ofieijal juž. žel. v p. 2 K — skupaj 39 K. Vsem darovalcem iskrena hvala 1 Muzejsko društvo svojim udom! Izredni dogodki se odigravajo na evropskem pozorišču — v času svetovne vojne živimo. Vsi telesno zmožni so odhiteli na branik naše domovine, doma ostali pa moramo predvsem skrbeli, da i mi prinesemo vsak svoj vojni oholus na oltar domovinski' obrambe. V drugi vrsli smo pa udje našega društva poklicani skrbeli za to, da tudi med bojnim viharjem ne preneha kulturno delo. To dejstvo je tudi uvaževal odbor v svoji seji in je sklenil izdali I. zvezek letošnjega letnika „Cnrniolo". Ob rednih razmerah bi izšel ta zvezek že sredi oktobra, sedaj se je pač za par tednov zakasnil. — In prihodnje leto? Uredništvo ima pripravljeno II n c q u c t o vo številko, ki sicer ne ho izšla za jubilejni dan, pač. pa po možnosti čiinpreje; za prihodnji letnik je pripravljena pregledna monografija kranjskih ujed (s 3.r> litografičnimi tabelami, na katerih je 68 slik) izpod peresa veščega ornitologa d r. J. P o n o h š k a ; nadalje več rokopisov, zapiskov in referatov odličnih znanstvenikov. Toda v izrednem času ne moremo zanesljivo računati z rednimi podporami. Društvo je predvsem vezano samo na se. Zato prosi odbor vso voleeenjeno ude, da vplačajo udnino za leto 1915. tekom meseca januarja 1915 po priloženih položnicah — odbor so pa obrača s posebno prošnjo še do vseh udov, ki dolgujejo udnino za I. 19 14 ali celo 1913, da čiinpreje poravnajo zaostalo udnino. Obžalovanja vredno hi bilo, ko bi moralo naše društvo vsled netočnega vplačevanja udnino v tem času prekiniti svoje kulturno znanstveno delo, če tudi le za ono leto. Prosimo vse ude, da izpolnijo svojo dolžnost do društva. Odbor. Izdaja in zalaga „Muzejsko društvo za Kranjsko" V Ljubljani. Tisk .1. Blasnika uasl. Muzejsko društvo za Kranjsko" oddaj« nečlanom staro letnike po sledečih cenah: Po 2 K: Izvestja, letniki VI—XVII. — Mitteilungen letu. I —IV. VII, X—XX. Po 3 K: Izvestja, letnik XVIII. — Mitteilungen, letnik IX. Po 4 K: Izvestja, letniki III—V. - Mitteilungen, letnik V., VI. (Vsak letnik sestoji iz zgodovinskega in prirodopisnega dela, ki se oddajeta ločena po 2 K). — Od letnika Mitteilungen IV, je le prirndopisni, od VII. zgodovinski del v zalogi [po 2 K|). Po 8 K : Carniola II in Carniola (nova vrsta) I. do V. letnik. Od onih letnikov, ki jim je nastavljena cena na 2 K, so oddajejo posamezne številke lzvestij In Mitteilungen po 60 vin., dvojne po 1 K; posamezne številke Carniole se prodajo po 2 K. Pošli so letniki Izveslja L, II., XIX. (seš. 1/2), Mitteilungen VIII. in Carniola I. (seš. 1. in 2.). Kol separatni odtisi so v zalogi po naslednjih cenah: (iralzy, Repertorium zur 50 jährigen Geschichtsschreibung Kraius. (Mittellungen xi., lieft 5/6.).................Kl' (iratzy, Repertorium zu Valvasors »lihre des Herzogtums Krain«. (Mitteilungen XVI., Hell 4—8).................Kl s.indri II, Die rranzoseukämpfe In Krain 1809 (Carniola 1012. 88 Seiten ; 4 mehrfachige Heilagen)..................K JV~ SeidI Kord., Široko.rim los v starejši dlluvljalnl naplavini Ljubljanskega barja. (Csrhlola 1912, II strani, l slika, 1 tabela) .... K 1' Sajovlo dr. (iv, Herpetološki zapiski za Kranjsko (popis kranjskih kuščarje iu kač). Carniola 1913, 32 strani | II slik........K 150 Sajovic dr. (i v.. Kranjski mehkužci (l/.veslja 1808, 22 Stranj | večbarvna tabela RobiOSVlll originalov f-tabela vseh rodov kranjskih polžev iu školjk). K 1*00 Člani in oni, ki naroči- več kot 10 letnikov, dobe primeren popust. „Carniola" izhaja štirikrat na leto. Člani »Muzejskega društva« plačajo letnih 6 kron iu dobivajo »Carnlolo« brezplačno. Članarina naj sc vplača v prvem četrtletju vsakega leta. Upravništvo In ur ed n I št v o »Carniole« je v Ljubljani (deželni muzej).