6 VELIKI INTERVJU VERA VOJSKA, ČASTNA OBČANKA OBČINE DOMŽALE 8 TEMA MESECA PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ 14 KULTURA JANEZ CERAR, PEVEC SLAMNIK OBČINA DOMŽALE GLASILO OBČINE DOMŽALE 25. SEPTEMBER 2020 | LETNIK LX | ŠTEVILKA 9 | IZDAJA KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE | CENA 1,09 EUR WWW.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html Foto: Vido Repanšek Prva častna občanka Domžal Občina Domžale je prvič v vsej svoji zgodovini imenovala častno občanko, Vero Vojska, ki je s svojim dolgoletnim iskrenim in nesebičnim delom prispevala veliko v našo lokalno skupnost. Letošnja podelitev priznanj vsem nagrajencem občine Domžale nam bo ostala še posebej v spominu, saj je potekala v povsem drugačnih okoliščinah kot običajno, in prvič smo uradno imenovali častno občanko občine Domžale, Vero Vojska. Podelitev priznanj Občine Domžale običajno poteka v mesecu aprilu, ob prazniku občine, a letos nam je koronavirus spremenil vse načrte, zato smo prireditev preselili na prosto, na Kolo-vec v Radomlje. V prijetnem ambien- tu so župan Toni Dragar, podžupanja in predsednica odbora mag. Renata Kosec ter člana odbora za občinska priznanja, proslave in prireditve Andreja Pogačnik Jarc in Matej Primožič podelili občinske nagrade in plakete. Nagrado Občine Domžale so prejeli Šahovska sekcija Društva upokojencev Domžale, Spominčica - Združenje za pomoč pri demenci Slovenije (podružnica Domžale), Slavko Hren, Tone Bakšič in Pia Brodnik. Bronasta priznanja so prejeli Mirjana Kavčič, Kulturno društvo Ženski pevski zbor Stane Habe Domžale in Marta Maj-dič. Srebrno plaketo je prejela Nina Mav Hrovat za njeno nadpovprečno delo na področju promocije branja, ustvarjanju kulturnega življenja v Radomljah ter izjemnega pisanja za otroke in mladino. Prav tako je srebrno plaketo prejel tudi Ivan Kozarič, ki je eden izmed ustanovnih članov KD Domžalski rogisti, ki je zaslužen za ohranjanje lovske glasbene kulture in širitev le-te na mlajše generacije. Zlato plaketo pa je prejel dr. Franc Hribovšek, ki je folklori namenil vso svojo življenjsko pot in je predsednik Folklornega društva Groblje že od samega začetka. Vsa ta leta opravlja prizadevno delo na področju varovanja in krepitve kulturne dediščine ter s svojim zgledom spodbuja druge, da so za folkloro pripravljeni darovati čas in s plesom razveseljevati občinstvo. V letos ponatisnjeni knjigi Franca Bernika Zgodovina Fare Domžale je naš župan zapisal misel, ki je ob tej priložnosti zelo na mestu: »So ljudje, ki živijo v kraju, in so ljudje, ki kraj bogatijo.« > 8 Pletemo kite iz slame Zgodovina pletenja kit iz slame je v naših krajih zelo dolga, več kot 300 let. Seveda pa kit ne bi bilo brez osnovnega materiala, slame. Projekt pletenja kit iz lastne pridelane pirine slame bo del prireditev v Slamnikarskem muzeju Domžale, kjer bo 30. septembra odprta razstava Pri nas pletemo kite iz slame in v sklopu katere se bodo lahko tudi obiskovalci preizkusili s pletenjem kit iz slame. Več o prireditvah in delavnicah pa lahko preberete na spletni strani KD Franca Bernika Domžale/Slamnikarski muzej. > 31 ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v sredo, 28. oktobra 2020 Rok za oddajo prispevkov je v ponedeljek, 12. oktobra 2020, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@gmail.com OBRAZI DOMŽAL Zoran Smiljanic, stripar Natanko sto let po pretresljivem dogajanju je izšel strip Zorana in Ivana Smiljanica Črni plamen: požig Narodnega doma v Trstu. Smiljanic ostaja kot pripadnik t. i. tretje generacije avtorjev slovenskega stripa, angažiran in aktualen. V zadnjih nekaj letih je zrisal Ustavo v stripu, Meksikajnarje, Zadnji let Tonija Mrlaka ter biografijo Ivan Cankar: podobe iz življenja. Kot kronist slovenske zgodovine ohranja lastno striparsko pokrajino, mojstrsko spoštovanje devete umetnosti in ubranost z bralstvom. > 14 KULTURA AKTUALNO Vera Terstenjak, akademska slikarka Akademska slikarka Vera Terstenjak je čas izolacije preživela v ustvarjalnem zanosu, sprehajanju po spominih in svojem kraju ter iskanju simbolov, ki so jih odprli v njeni zavesti ti posebni časi. Nastalo je 12 slik v tehniki akrila, ki jih je septembra postavila in predstavila najprej v miru svojega vrta, platna pa so pozneje zaživela in prikazana tudi na prvi virtual-ni razstavi, po kateri nas popelje avtorica in si jo lahko ogledate na spletni strani KD Franca Bernika/Galeri-ja/ Virtualna razstava. > 24 Reorganizacija zdravstvenih storitev Dostopnost do zdravstvenih storitev po preklicu epidemije v Sloveniji se ni vrnila na prejšnjo raven, prav tako pa trenutno stanje dopušča le naročanje po telefonu ali elektronski pošti. Zato pacienti s težavo pridejo v stik z osebnim zdravnikom. O tem smo se pogovarjali z v. d. direktorice ZD Domžale mag. Renato Rajapakse, ki nam je povedala, da vlagajo vse napore, da bi njihovi pacienti čim manj občutili posledice spremenjenega načina dela, in da bi vse varno, kakovostno ter pravočasno oskrbeli. > 40 OPRAVIŠ. SPRAVIŠ-DOBIŠ Opravite tehnični pregled, spravite račun in dobite popust. POPUST. ZA FIT. VEC INFO fit-fit.net astehnicni.si é EEtfll io | slamnik AKTUALNO ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2020 | LETNIK LX slamnik@kd-domzale.si Drage bralke, dragi bralci, letošnjo podelitev priznanj vsem nagrajencem Občine Domžale so zaznamovale razmere, v katerih trenutno živimo. Zaradi tega je tako časovno kot prostorsko prestavljena podelitev priznanj, ki je namesto v aprilu, ko občina Domžale praznuje svoj rojstni dan, potekala v septembru in to na prostem, na Kolovcu v Radomljah. Prvikrat v vsej zgodovini občine je naziv častne občanke prejela ženska -gospa Vera Vojska, ki je s svojim dolgoletnim iskrenim in nesebičnim delom prispevala veliko v našo lokalno skupnost. Nekoč urednica Slamnika, danes še vedno naša novinarka, brez katere Slamnik zagotovo ne bi bil to, kar je. Ob tej priložnosti bi se ji tudi sama rada zahvalila za sodelovanje ter iskreno čestitala za naziv častne občanke. Z Vero Vojska smo se o njenem polnem in ustvarjalnem življenju pogovarjali v Velikem intervjuju. Ostale nagrajence Občine Domžale pa vam predstavljamo v Temi meseca. V Slamniku uvajamo novo rubriko Naša varnost, v kateri bomo v vsaki številki izpostavili določeno vrsto kriminalitete, ki bo v tistem mesecu najbolj aktualna, s priporočilom na večjem poudarku pri samozaščitnih ukrepih. Tokrat opozarjamo na drzne tatvine, ki so jih policisti zaznali v naših krajih, ob tem pa svetujemo, kako ravnati ob nenapovedanem obisku neznanih oseb. Novost je tudi Slami-ca - zgovorna fotografija s kratkim komentarjem, ki opozarja na večje ali manjše nevšečnosti v naši občini. Vabljeni k sodelovanju, opozarjanju in posledično, upajmo, k izboljšanju razmer. V rubriki Obrazi Domžal vam predstavljamo Zorana Smiljanica, pripadnika t. i. tretje generacije avtorjev slovenskega stripa. V zadnjih nekaj letih je zrisal Ustavo v stripu, Meksi-kajnarje, Zadnji let Tonija Mrlaka ter biografijo Ivan Cankar: podobe iz življenja. Kot kronist slovenske zgodovine ohranja lastno stripar-sko pokrajino, mojstrsko spoštovanje devete umetnosti in ubranost z bralstvom. Na kulturnih straneh pa sta naša gosta pevec Janez Ce-rar in akademska slikarka Vera Terstenjak, ki je čas izolacije zaradi pandemije preživela v ustvarjalnem zanosu. Njena dela si lahko ogledate na prvi virtualni razstavi, ki jo najdete na spletni strani Kulturnega doma Franca Bernika/Gale-rija/ Virtualna razstava. Vabljeni k branju Slamnika. Špela Trškan, odgovorna urednica Izzivi podeželja v občini Domžale Stičišče Središče v sodelovanju z Zvezo slovenske podeželske mladine pripravlja cikel predvidoma osmih posvetov med občinami in nevladnimi organizacijami z naslovom Izzivi podeželja v Osrednjeslovenski regiji. Cilj posveta je pregled aktivnosti in predlogi deležnikov za izboljšanje položaja razvoja podeželja in dolgo-žive družbe. Na posvete so vabljeni mladi kmetje, predstavniki društev, zasebnih zavodov in drugih nevladnih organizacij. V sredo, 16. septembra 2020, je v Slamnikarskem parku v Domžalah potekal posvet Izzivi podeželja v občini Domžale, na katerem se je zbralo nekaj predstavnikov nevladnih organizacij, Občine Domžale in mladih s podeželja. Med drugim so se posveta udeležili podžupanja Občine Domžale mag. Renata Kosec, podžupan Občine Domžale Marjan Ravnikar, ki je zastopal tudi društvo Lipa Domžale, Univerzo za tretje življenjsko obdobje, Marija Radko-vič iz Društva upokojencev Domžale, Andrej Jus iz Čebelarskega društva Domžale, predstavniki Zveze prijateljev mladine Domžale in nekaj mladih, ki so vključeni v Zvezo slovenske podeželske mladine. V uvodu je vse prisotne pozdravila in jim predstavila vsebino srečanja Doris Letina iz Zveze slovenske podeželske mladine. Predstavitev je vsebovala ključne izzive, kot so razvoj podeželja, mladi kmetje, aktivna participacija, občinski razpisi, pametne vasi in dolgoživa družba. Na posvetu so prišli do ugotovitve, da se pogreša hitrejši prenos znanja in poudarja, da denar ni glavni motiv mladih, ki se odločajo za kmetijstvo. Na mladih kmetih stoji prihodnost slovenskega kmetijstva in naše hrane, saj imajo veliko znanja, so iznajdljivi, podjetni in uspešno krmarijo svoje hišne zgodbe. Spodbuja naj se povezova- nje med društvi in šolami ter kmetijami, ki bo prispevalo k izmenjavi znanj in izkušenj. V nadaljevanju je Alenka Blazinšek Domenis, direktorica zavoda NEFIks, spregovorila o izzivih, s katerimi se srečujejo mladi kmetje, in oblikovanje priporočil za druženje z ostalimi društvi. Predstavniki društev, ki so se udeležili posveta, so si bili enotni, da je potrebno več sodelovanja med društvi, več medsebojnih pogovorov in druženja. Predvsem druženje in izmenjava izkušenj med generacijami pa tudi na področju prostovoljstva. Seveda za to potrebujejo tudi prostore. Podžupanja mag. Renata Kosec je povedala, da je za Občino Domžale pomembno, da se zgradi zgradba, v kateri bodo lahko razna društva imela srečanja in tudi delovala v njih, saj se društva po različnih lokacijah v občini soočajo s prostorsko stisko. Prav tako je povedala, da potrebujemo tudi dnevni center za starostnike. V zadnjem desetletju Občina Domžale daje velik poudarek tudi krajem izven mesta, kjer se gradijo infrastruktura, vrtci, šole, velike zunanje športne objekte ... Občina Domžale sicer ima že en dom krajanov na Krtini, za izgradnjo še nekaterih pa že potekajo usklajevanja, in se bo k realizaciji pristopilo takoj, ko se bodo uskladili. Po besedah podžupa-nje imamo v domžalski občini tudi projekte, s katerimi na enem mestu zberejo vsa društva, ki delujejo v občini Domžale, ko je na primer Spoznajmo se, praznujmo skupaj. Med drugim pa tudi društva sama veliko časa namenijo povezovanju med društvi in medgeneracijskemu sodelovanju. Ob koncu posveta so ugotovili, da naj se razvoj spodbuja s promocijo. Vzbuditi bi bilo treba zavest o pomenu povezovanja. Le-tega naj občina pomaga oglaševati prek socialnih omrežij in lokalnih medijev. Prav tako je treba aktivno in ažurno javnost obveščati o svojem delu. Potrebno bo tudi oblikovanje skupne platforme, kjer bi bili navedeni vsi deležniki v občini s kontakti. Znotraj občine je ključnega pomena povezovanje. Povezovanje pa mora biti tudi širše, med več deležniki in ne zgolj kmeti. Razvije naj se poslovni model za povezovanje med društvi in kmetijami. Društva bi lahko povezali s skupnimi projekti, da se člani spoznajo in bodo potem lažje sodelovali na večjih področjih. S projekti je mišljena tudi obuditev starih projektov in njihova posodobitev. Na posvetu so spomnili tudi na problematiko v zvezi z evropskimi razpisi ter projektov države in lokalnih skupnosti. Ugotovili so, da le-te povežejo relevantne deležnike znotraj občine za izvedbo evropskih razpisov, saj posamezniki na evropskih sredstvih ne morejo kandidirati, ker je za pridobitev evropskih sredstev potreben določen znesek. Alenka Blazinšek Do-menis, direktorica zavoda NEFIks, je med drugim dejala, da se lahko društva o tem obrnejo po pomoč in nasvete kar na njih. miro pivar Foto: Alenka Klinar Načrtovanje in povezovanje kolesarskih in drugih poti -LAS Za mesto in vas Projekt šestih občin - Domžale, Vodice, Mengeš, Komenda, Medvode in Trzin - vzpostavlja mrežo varnih kolesarskih poti in povezav med vključenimi občinami. Projekt omogoča trajnostne oblike mobilnosti krajanov ter spodbuja zdrav in aktiven življenjski slog, prispeva pa tudi k spodbujanju turističnega razvoja, saj omogoča različne izbire rekreativnih poti ter dostop do naravnih in kulturnih zanimivosti na območju. Mreža kolesarskih povezav poteka po podeželju in v večji meri mimo občinskih središč, na že obstoječih prometnih površinah - občinskih javnih cestah in poteh in le izjemoma, kjer drugih možnosti ni, po regionalni cesti. Vse poti so urejene in označene s prometno signalizacijo in talnimi označbami, na poti pa vas spremljajo tudi informativne table. Poleg osnovnega cilja, to je povezava med posameznimi občinskimi središči, ponuja mreža kolesarskih poti šestih občin tudi možnost izbire rekreativnih poti in dostop do posameznih zanimivosti na območju vseh sodelujočih občin. Projekt pripomore k spodbujanju trajnostnih oblik mobilnosti na območju šestih občin in ponuja možnost izbire re- kreativnih poti do posameznih zanimivosti na območju vseh sodelujočih občin in prispeva k spodbujanju turističnega razvoja na območju LAS. Mreža kolesarskih poti na območju LAS Za mesto in vas je namenjena vsem obstoječim in potencialnim uporabnikom kolesa, tako začetnikom kot rekreativnim kolesarjem za aktivno preživljanje pro- stega časa. Hkrati so poti namenjene tudi vsem obiskovalcem regije, saj poti povezujejo številne turistične znamenitosti na območju LAS. S povezovanjem in vzpostavitvijo kolesarskih poti smo poskrbeli tudi za večjo varnost ranljivejših in hkrati najštevilčnejših skupin v prometu, kamor uvrščamo predvsem mlade in starostnike. Z vzpostavitvijo mreže kolesarskih poti na območju LAS Za mesto in vas smo vzpostavili 11 celovitih kolesarskih poti, ki se razprostirajo v skupni dolžini 64.372 metrov. Nameščenih je bilo več kot 200 usmerjevalnih tabel, več kot 1000 m2 talnih označb kolesarskih poti ter 10 informativnih tabel s prikazom kolesarskih poti. Skupna vrednost projekta je znašala približno 50.000 evrov, od tega smo občine pridobile 75 odstotkov nepovratnih EU sredstev. Projekt se izvaja v okviru programa LAS Za mesto in vas in je sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada: Evropa investira v podeželje. Občina Domžale, Urad župana SLAMNIK, GLASILO OBČINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 14 000 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Trškan / E-naslov: uredništvo. slamnik@gmail.com / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: Zavod Zank / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Tajnica: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, faks.: (01) 722 5 0 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah pa tudi od 15. do 17. ure / Tisk: Delo, d.d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov. LETNIK LX I SEPTEMBER 2020 | ŠTEVILKA 3 slamnik@kd-domzale.si slamnik I ii aktualno Barvita jesen vas vabi v Arboretum Ne samo jesenska razstava buč, temveč številne prireditve in stalne razstave so tiste, ki naredijo pravzaprav vsak obisk Arboretuma Volčji Potok pravljico zase, v kateri obiskovalci podoživijo svoje spomine ali le polepšajo trenutke ob pogledu na lepote, ki jih v ta naš čudoviti park prinaša posamezni letni čas. Nekateri skoraj prisegajo, da je prav jesen najlepša v parku, ko je v njem največ barv. Letošnjega septembra so ob ogledu parka v arboretumu posebej povabili na razstavo buč, povezano z vrsto tradicionalnih delavnic, na edinstveno razstavo eksotičnih vrst živih metuljev v rastlinjaku, ki si jo lahko ogledate tudi v oktobru, čaka vas več kot tisoč kaktusov, poleg tega še očarljive orhideje, še posebej za otroke pa zanimiva srečanja z dinozavri in junaki morskih globin. Še nekaj dni - do 30. septembra imate čas za ogled razstave Čar lesa 2020, s katero promovirajo les in lesne izdelke v dveh vitrinah, v trgovini s spominki Arboretuma Volčji Potok. Na pozabite pa tudi na obisk Cvetličnih iluzij. In če ste zamudili strokovno vodenje Izgubljena in ohranjena tehniška dediščina Arboretuma Volčji Potok, namenjene Dnevom evropske kulturne dediščine in Tednu kulturne dediščine, imate še čas, da se ob Svetovnem dnevu turizma pridružite strokovnemu vodenju 27. septembra ob 10. uri. Spoznali boste zbirko lesnatih rastlin z vseh kontinentov. Pa še nekaj povabil za oktober: V parku vas čakajo okrasne trave. Opazili jih boste kot samostojen okras vrta, lahko jim družbo delajo trajnice, lahko so dodatek v skalnjakih, na samostojnih gredicah ali ob vodi. Ob sprehodu po parku boste zagotovo našli še kakšno domiselno obliko zasaditve. Barvita jesen so v parku poimenovali obdobje, ko se drevesa pripravljajo na zimski počitek. Preden odvržejo liste in iglice, ponudijo paleto tisočerih barv, ki se dnevno spreminja, listje pa zapleše jesenski ples in med sprehodom za-šelesti pod nogami! Vabijo vas tudi, da v cvetličnem centru izberete najljubše čebulice. Od konca septembra do novembra, ko se zemlja ohladi, je najprimernejši čas, da jih posadite. Ljubitelji ptic - dobrodošli na or-nitološkem sprehodu s strokovnim vodenjem 18. oktobra in 15. novembra. Prepričali se boste, da so tudi jutra v parku lepa, če že ne najlepša. Če se raje rekreirate, vabljeni 3. oktobra na nordijsko hojo. Profesionalna foto-grafinja tudi v oktobru: 2., 4., 9., 11., 16. in 18. od 16. do 18. ure čaka, da v cvetočih ambientih ujamete družinski, zaljubljeni ali slavnostni trenutek za večne spomine. Ljubitelj vrtnic vabljeni na strokovno delavnico Vzimovanje vrtnic v soboto, 7. novembra, v rozari-ju pod vodstvom Matjaža Mastnaka. Pa še povabilo. Migimigi bo 26. septembra - prek spleta. Pridružite se družbi vrhunskih imen športa, psihologije in Migimigi ambasadorjev. Vabimo vas, da se jim pridružite! Svojo prijavo oddajte na www.migimigidan. si in si zagotovite dostop do brezplačnih treningov, predavanj in delavnic Migimigi ekipe. Srečno! VERA VOJSKA FOTO: ARBORETUM VOLČJI POTOK Znanja ni moč zadržati zase Že štiriindvajsetič se odpirajo šolska vrata Univerze za tretje življenjsko obdobje društva Lipa Domžale. univerza za tretje življenjsko OBDOBJE - DRUŠTVO LIPA domžale »Največ dobivamo, kadar dajemo. To velja tudi za znanje, ki ga ni moč zadržati zase,« je le ena od misli, ki jih najdemo ob predstavitvah univerz za tretje šolsko obdobje, med katerimi med bolj uspešne obraževalni tabori, delavnice, sodelovanje v pevskih in glasbenih skupinah, ročna dela, dobrodelne dejavnosti (Unicef), rekreativnih aktivnostih ipd. Ob tem pa posamezne skupine svoje delo predstavljajo navzven z razstavami, kulturnimi prireditvami, koncerti, literarnimi večeri, zbor- Mentorji Univerze za tretje življenjsko obdobje - društva Lipa Domžale, ki so sodelovali na dnevih odprtih vrat pred začetkom letošnjega šolskega leta. spada tudi domžalska, ki je na kratko znana kot društvo Lipa Domžale. Že 23 let ustvarja možnosti za izobraževanje, učenje, delovanje in druženje različnih generacij starejših, ki z novim znanjem izboljšujejo svoje življenjske poti in velikokrat v jesenih življenja uresničujejo marsikaj, kar morda zaradi delovnih poti in pomanjkanja časa prej ni bilo mogoče. Domžalska univerza za tretje življenjsko obdobje v oktobru tako že 24. odpira svoja vrata za vse starejše, ki si želijo novih znanj, novih spretnosti, predvsem pa novega ustvarjanja, ki jim prinaša nova zadovoljstva, uresničitev njihovih zamisli, včasih tudi sanj, predvsem pa veselja in prijetnih trenutkov v družbi. V študijskih krožkih, mentorji in mentorice ter študenti in študentke drug drugemu s svojimi izkušnjami, odkrivanjem in kulturo gradijo novo znanje zase in za skupnost. Ob študijskih krožkih pa uspešno izvajajo tudi druge oblike študija: ekskurzije, študijski ogledi in obiski, predavanja, iz- niki ipd. Odločitve o obiskovanju posameznih oblik sprejemajo študenti glede na svoje potrebe, glede na želje po ustvarjalnosti, druženju in pridobivanju specifičnih znanj, ki jim prinašajo še posebno veselje in srečo. Ker smo v posebnem času, ko je potrebno upoštevati ukrepe, povezane s ko-ronavirusom, sem nekaj vprašanj zastavila Marjanu Ravnikarju, predsedniku društva Lipa Domžale. Za začetek je povedal, da so program njihove univerze za tretje življenjsko obdobje sedanji in bodoči študenti in študentke lahko spoznali iz brošure z njihovim programom. Letos so vsebino študijskih krožkov in drugih oblik dela razširili s tremi novimi programi, ki so bili predstavljeni v prejšnji številki Slamnika: v zvezi z zelenjavnim vrtom, izdelavo mozaika in restavratorstvom. Na vprašanje, kako bo na njihovo delo vplival koronavirus, pa je Ravnikar povedal, da jim bodo v veliko korist izkušnje iz spomladanskega pouka, ko so posamezni študijski krožki sami našli nove načine in oblike Novi predsednik Gasilske zveze Domžale je postal Matjaž Korošec Delegati prostovoljnih, industrijskih gasilskih društev in poklicne gasilske enote CZR Domžale so se v petek, 11. septembra 2020, zbrali na skupščini Gasilske zveze Domžale, ki tradicionalno vsako leto poteka v dvorani gasilskega doma na Žejah pri Sveti Trojici. za delo. V študijskem letu 2020/2021 bodo zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe dejavnosti potekale na več načinov. Kjer bo prostor omogočal upoštevanje predpisanih pravil, in pri tem se lahko s prostori pohvalijo, bo izobraževanje potekalo v predavalnici, v nekaterih skupinah bo potekalo kombinirano učenje (del izobraževanja bo potekal v živo v predavalnici, del na daljavo). Nekatere študijske skupine se odločajo za izobraževanje na daljavo, prek različnih aplikacij, najmanj težav pa bo na področjih, kjer bodo študijske skupine delale predvsem na prostem. Ob trem pa poudarja: »Želim si, da bi pouk predvsem potekal v prostorih društva, saj slušatelji pogrešajo druženje, pogovore med seboj, pomoč in prijateljevanje.« Računa, da bo, upoštevaje interes, pouk potekal prav na vseh področjih, pa naj gre za vrsto jezikovnih programov, dejavnosti s področja kulture, kjer bodo s svojimi dejavnostmi nadaljevali literarni krožek in glasbene skupine, še najmanj težav pa pričakuje na področju rekreativnih, plesnih in podobnih dejavnosti. O vsebini in odmevu odprtih vrat Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, ki so bili 21., 22. in 23. septembra, pa je predsednik društva Lipa povedal, da so bili dnevi lepo obiskani, pohvalil je predstavitve dela posameznih študijskih skupin in vedoželjnost bodočih študentov in študentk, posebej s področja virusa, kjer pa še enkrat zagotavlja, da bodo v vseh oblikah dela zagotovili upoštevanje vseh ukrepov. Ne odlašajte, še vedno se lahko vpišete v katerega od programom univerze in tudi tako izboljšate kvaliteto svojega življenja in življenja ljudi okoli vas, predvsem pa lahko s študenti in študentkami preživite veliko prijetnih ustvarjalnih trenutkov. Dobrodošli! Na skupščini so delegati in gostje prisluhnili poročilom funkcionarjev zveze za leto 2019 in načrtovanim planom dela za leto 2020. Podelili pa so tudi priznanja 3. stopnje Regija III. Skupščina je potekala v duhu priporočil NIJZ, v primerni razdalji in nošenju zaščitnih mask. Ker je januarja nekdanja predsednica GZ Domžale podala odstopno izjavo, so na skupščini volili novega predsednika GZ Domžale za obdobje 2020-2023. Kandidata sta bila dva. Matjaž Korošec iz PGD Domžale - mesto in Tadej Šinkovec iz PGD Rova. Ker je bilo glasovanje neodločeno - 8:8, sta kandidata vlekla žogice z listki (žreb) z nazivom predsednik GZ Domžale. Srečnejšo roko je imel Matjaž Koro- šec, ki je tako postal novi predsednik GZ Domžale. Matjaž Korošec je v gasilsko dejavnost vključen že od malih nog, in sicer kot prostovoljni gasilec deluje v PGD Domžale - mesto, kjer je do zdaj opravljal že več funkcij, med drugim je bil tudi poveljnik društva. Gasilstvo ga spremlja tudi na poklicni poti, saj je kot poklicni gasilec zaposlen v Centru za zaščito in reševanje Domžale, kjer je vodja III. izmene. Že ves čas je aktivno vključen tudi v delo GZ Domžale, kjer je deloval v različnih komisijah, kot inštruktor in predavatelj pa sodeluje tudi pri usposabljanju in izobraževanju prostovoljnih gasilcev. MIHA ULČAR FOTO: MIRO PIVAR hIšS ROTAF Club v mssssssi So SS&ra VABILO na DAN ODPRTIH VRAT Rotary klub Domžale, ki deluje v okviru dlstrlkta1912 Slovenija In svetovnega združenja Rotary International, v okviru svoje humanitarne dejavnosti posebno pozornost namenja otrokom, ki prebivajo kot rejencl pri rejnlšklh družinah na območju občin Upravne enote Domžale. Ta prostor je namreč že dolga leta znan po velikem številu rejnlšklh družin, ki prevzamejo skrb za otroke, ki zaradi različnih razlogov ne morejo živeti pri svojih starših. V okviru tega že enaindvajset zaporednih let na prireditvi »Mlklavževanje« poskušamo tem otrokom pričarati vsaj malo prazničnega pridiha In potom Miklavža skromno obdariti otroke iz rejnišklh družin. Letošnje leto pa smo si zadali, da bomo poleg Izpeljave Miklavževega večera zbrali sredstva tudi za tridnevni tabor, na katerega bi popeljali celotne rejniške družine, jih s tem vsaj malo razbremenili, jih še dodatno povezali In jim pokazali, kako zelo pomembno je njihovo delo. Ker se želimo predstaviti širši javnosti, prirejamo DAN ODPRTIH VRAT. Vsi, ki vas naše delovanje zanima, ki Imate tovrstne ideje in bi jih želeli deliti z nami, ste dobrodošli. Dan odprtih vrat bo v četrtek 15. oktobra 2020, s pričetkom ob 19:30 uri na sedežu našega kluba, to je v Restavraciji Park na Kopališki cesti 3 v Domžalah. Za dodatne Informacije in vaše prijave na dogodek ste dobrodošli na telefonski številki 041 697 642 ali na e-naslovu martina.orazem@gmail.com Iskreno dobrodošli! io | slamnik ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2020 | LETNIK LX iz URADA ZUPANA slamnik@kd-domzale.si Oktober, mesec požarne varnosti Listje na drevju že menja barvo in naznanja najbolj jesenski mesec v letu. Oktober je pred vrati. To je mesec, ki je kljub jesenskim barvam zagotovo najbolj prepoznaven po živo rdeči ognjeni barvi. Mesec požarne varnosti. Sam in tudi celotna občina je zelo prepletena z gasilci in gasilstvom na splošno in zato mesec, ki je pred nami še posebej lepo pozdravljam. Vsi se izredno dobro zavedamo pomena gasilstva, in menim, da smo glede na letošnje poletje lahko ponosni, da imamo okoli nas tako dobre in srčne ljudi. Še enkrat dragi gasilci, drage gasilke - iskren HVALA za vse vaše delo. Za vso dobroto in dobro voljo, ki jo delite med nas, in najpomembneje - izredno uspešno prenašate na mlajše generacija. Garaško je vaše delo in veseli me, da vsakič, ko je to potrebno, stopite skupaj. Hvala vam! Prav tako pozdravljam tudi novega predsednika GZ Domžale Matjaža Koro-šča, ki je pravkar nastopil novo funkcijo. Srečno in vse dobro! Vem in verjamem, da bomo še naprej tako dobro sodelovali. Močno sem se veselil tudi vseh srečanj, predvsem vsakoletnega humanitarnega koncerta, kjer se ponovno pokaže vaša dobrota. Veselil sem se tudi preostalih gasilskih aktivnosti, vendar je jasno, da jih v letošnjem letu žal ne boste mogli izpeljati. A vendar aktivnosti meseca oktobra ostajajo - mesec požarne varnosti ima, tako kot vsako leto tudi v letošnjem zelo pomembno temo. Slogan se tokrat glasi: Kdor za požarno varnost poskrbi, je v prostem času brez skrbi. Namen je opozoriti na to, da tudi med počitnicami obstaja veliko nevarnosti. Izredno pomembno je zavedanje, da s preventivo lahko preprečimo marsikakšno neprijetno situacijo, preprečimo požare in tudi v času, ko smo na počitnicah in dopustu, na ta način poskrbimo za kakšno intervencijo manj. Tako, kot so gasilci konec julija dokazali, da v težkih situacijah nismo sami, bodimo na drugi strani tudi mi skrbni in odgovorni na področjih, kjer lahko poskrbimo, da bo do neljubih dogodkov prihajalo čim manjkrat. Na pomoč! Župan Občine Domžale Toni Dragar Občina na obisku V okviru partnerstva Europe Goes Local, ki ga vodi Nacionalna agencija MOVIT, se nadaljuje jesenski del dogodkov Predstavitev dobrih praks - Občina na obisku, in srečanj med občinami. Tokrat sta predstavnici občine Kungota obiskali občino Domžale in si ogledali dobro prakso vzpostavitve Placa za mlade v Centru za mlade Domžale. Plac za mlade je zaživel leta 2016 ob podpori in sodelovanju občine Domžale. Podžupanja občine Domžale mag. Renata Kosec je izpostavila dobro sodelovanje med občino in mladinskim centrom ter predstavila proces vzpostavitve Placa za mlade, ki se je začel z analizo potreb mladih in delavnicami ter pogovori z mladimi. Poudarila je, da je pomembno, da so mladi v občini slišani, in izrazila podporo centru in njihovim aktivnostim. »Veseli smo, da naš mladinski center deluje tako dobro in da so aktivni na področju mladine. Se pa tudi na občini zavedamo, da se mora vsaka zadeva prijeti in da je za to potreben čas,« je še dodala podžupanja občine Domžale, ki se zaveda, da prihodnost stoji na mladih. Predstavnici mladinskega centra Tjaša in Klavdija pa sta predstavili, kako jim je uspelo urediti Plac za mlade od ideje do opreme in kako so Srečanje v okviru dogodka Predstavitev dobrih praks pri tem sodelovali mladi. Predstavili sta tudi trenutne aktivnosti in dejavnosti, ki se dnevno odvijajo v pla-cu, kot ga mladi radi imenujejo, saj so ga vzeli za svojega in pod mentorstvom in podpori mladinskih delavcev izvajajo načrtovane in spontane aktivnosti ter se neformalno dru- žijo. Mladinski center tako poskrbi za voden proces aktivnosti za mlade, ki skozi mladinsko delo pridobivajo dodatna neformalna znanja in kompetence. Po predstavitvah delovanja centra se je razvil prijeten pogovor, sledila pa je še medsebojna izmenjava izkušenj na vseh področjih delovanja. Udeleženke so izpostavile tudi pomembnost medgeneracij-skega sodelovanja in vključevanja občanov v aktivnosti znotraj občine. Predstavnica občine Kungota Maja Kolomanič je ob zaključku dejala, da so tovrstna srečanja zelo dobrodošla, saj sta s sodelavko dobili mnogo idej, kako vključiti mlade v različne aktivnosti, da bodo le-ti imeli možnosti udejstvovanja v lokalni skupnosti. MAJA HOSTNIK MAMA - MLADINSKA MREŽA Foto: Alenka Klinar Gradimo za vas Občina Domžale nadaljuje z investicijskimi deli na Ljubljanski cesti v Domžalah. Investicijsko-vzdrževalna dela na vodovodu in kanalizaciji s strani Prodnika so zaključena. Investicijo, pomembno za celovito vodooskrbo centralnega dela Domžal, je v torek, 22. septembra 2020, prevzela Občina Domžale, ki bo na novo uredila cestno površino. V sklopu obnovitvenih del je bilo zamenjanih 498 m li-toželeznih vodovodnih cevi in 27 vodovodnih hišnih priključkov. Investicijsko-vzdrževalna dela na vodovodu v tem trenutku potekajo še na Župančičevi ulici v Dobu. V okviru investicijskih del bo obnovljenega 456 m glavnega vodovoda in 16 hišnih priključkov, sočasno pa bo obnovljena tudi kanalizacija. Na Kolovcu pa bo v okviru del obnovljenih 380 m glavnega vodovoda in 14 hišnih priključkov. Na rekreacijski poti ob Kamniški Bistrici na Viru, med kolesarskim poligonom Kolovoz in otroškim igriščem, nadaljujemo z gradnjo novega mostu na Viru. V času gradnje je vzpostavljena popolna zapora občinske kolesarske poti KJ 957161 - Kolesarska pot ob Kamniški Bistrici. Obvozi so označeni. Zaključeno je razo-paženje opornikov na obeh bregovih. V izdelavi je nosilna konstrukcija za opaž mostne plošče. Dela bodo potekala najmanj do konca oktobra. Na Osnovni šoli Rodica izvajamo gradnjo nove jedilnice in kuhinje, pred tem smo obnovili že obstoječo jedilnico, ki je predana v uporabo osnovni šoli. Izveden je opor- ni zid novega zahodnega prizidka -jedilnice. V okviru prenove ceste Turn-še-Češenik-Dob bomo izvedli prestavitev javne razsvetljave, položili robnike za nov pločnik, sanirali in prestavili komunalne vode (vodovod, kanalizacija, TKK vodi ...). Dela bodo potekala predvidoma do sredine novembra 2020. V času del bodo vzpostavljene delna in občasne popolne zapore občinske javne ceste LC 072061 Dob-Radomlje. Dela na Študljanski cesti so v zaključni fazi, zaključujemo z deli na mostičku, prevezavi vodovoda in sanaciji ostalih komunalnih vodov ter nadaljujemo z zunanjo ureditvijo. Če bodo vremenske razmere dopuščale, bo do konca septembra izvedeno tudi asfaltiranje vozišča. Prav tako bo do konca septembra zaključeno asfaltiranje vozišča, pločnika in kolesarske steze na Igriški ulici v Preserjah. Uredili bodo bankine in okolico. Obnova Prešernove ceste v Dobu je zaključena. Prav tako je zaključena obnova I. dela Župančičeve ulice od križišča s Čopovo do križišča z Linhartovo. Obnova II. dela Župančičeve ulice od križišča z Linhartovo do križišča z Ljubljansko cesto se bo predvidoma začela po 1. oktobru 2020. Na tem odseku sta v projekt vključeni tudi dve asfaltirani hitrostni oviri. OBČINA DOMŽALE, URAD ŽUPANA FOTO: VIDO REPANŠEK Dela na Ljubljanski cesti prevzema oddelek za investicije Občine Domžale. Dela na zahodnem delu prizidka jedilnica, OŠ Rodica. Prenova ceste Turnše-Češenik-Dob Dela na Študljanski cesti Igriška ulica v Preserjah Prvi del Župančičeve ulice je zaključen, nadaljujemo z II. delom. LETNIK LX I SEPTEMBER 2020 | ŠTEVILKA 5 slamnik@kd-domzale.si slamnik I ii iz URADA ŽUPANA Mala šola kriznega komuniciranja Občine Domžale v Radencih ob Kolpi Zadnje počitniške dni so se mladi gasilci tudi letos izobraževali in usposabljali na taboru mladih gasilcev v idiličnem kraju ob reki Kolpi, ki je od 23. do 29. avgusta potekal v Centru za šolske in obšolske dejavnosti Radenci ob Kolpi. Na topel poletni dan, v sredo 26. avgusta, so mladi gasilci na 22. Taboru gasilske mladine Gasilske zveze Domžale v Radencih prejeli obisk iz domače občine. 47 nadobudnih mladih gasilk in gasilcev ter 11 mentorjev so obiskali podžupanja Občine Domžale mag. Renata Kosec, poveljnik Občinskega štaba Civilne zaščite Marko Žagar, podpredsednik Gasilske zveze Domžale Anton Pa-vlič, direktor Centra za zaščito in reševanje Andrej Jarc in poveljnik Gasilske zveze Domžale Matjaž Merku-žič. Mladi gasilci so sodelovali v različnih delavnicah. Spoznavanje veščin kriznega komuniciranja Otroci so se spoznavali z veščinami kriznega komuniciranja in sprejeli njim do zdaj nepoznane vloge. In moramo jih pohvaliti, da so se zelo dobro odrezali v javnih nastopih pred kamero in pred novinarji. Letošnja tema delavnice kriznega komuniciranja je bila Neurje s točo, ki se nam je v konec juli- Uspešno opravljena Malo šolo kriznega komuniciranja. trenutek ni bilo dolgčas. Spoznavali so različne gasilske veščine in preventivo, uživali v športnih aktivnostih in izletih, na dan našega obiska so se v popoldanskih urah namenili na rafting. Ob različnih gasilskih in športih aktivnostih, ki so jih pripravili skrbni mentorji, se pod njihovim budnim očesom najde čas tudi za kopanje v reki Kolpi. S svojim prihodom sta otroke presenetila tudi skrivna gosta, predstavnika karate kluba Sankukai iz Domžal. Mentorji so pripravili veliko poučnih delavnic, med drugim poslikavo kamenja, peko slaščic, izdelavo zapestnic, ži-marjenje, lokostrelstvo ter poligon spretnosti in curling, izvedeno je bilo tudi tekmovanje v hitrostnem izdelovanju vozlov. Ob zaključku tabora so za starše in predstavnike prostovoljnih gasilskih društev vključenih otrok pripravili dan odprtih vrat. Predstavili so jim izvedene dejavnosti in njihovo himno. Občina Domžale, Urad župana Foto: arhiv občine Domžale ja tudi sicer pripetila v Domžalah. Na koncu so prav vsi uspešno opravili malo šolo kriznega komuniciranja. Gostje so pohvalili gasilski tabor in vse sodelujoče ter poudarili pomembnost vključevanja mladih v tovrstna društva. Mentorji pa so poskrbeli, da so otroci prijetno preživeli taborni teden in da jim niti za odkrivanje Plečnikove zapuščine. ... kolesarjenje po domačem kraju. družinsko pustolovščino na Pravljičnem Šumberku. io | slamnik VELIKI INTERVJU ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2020 | LETNIK LX slamnik@kd-domzale.si VEDNO SO MI BILI POMEMBNI LJUDJE VERA VOJSKA, ČASTNA OBČANKA OBČINE DOMŽALE Za njo je pestra in raznolika delovna pot, vedno z mislijo na sočloveka in napredek. Cveta Zalokar Foto: Vido Repanšek Polno in ustvarjalno življenje. Dejavna na številnih področjih in raznolikih aktivnostih, ki so jo povezala z mnogimi ljudmi. Prepoznavna in vedno pozitivno naravnana, ugledna in cenjena, ne le v občini, tudi širše, zlasti na področju bivše občine. Sama je skromna in hvaležna življenju, mi pa smo hvaležni njej. Zato se z njo veselimo, saj je letos postala tudi častna občanka. V najbolj žlahtnem pomenu besede časten. Kakšni so tvoji spomini na otroštvo? Življenje v manjši vasici Češenik pri Dobu je bilo prijetno. Rojena sem v začetku leta 1953, mama Til-ka in oče Rok Grošelj, po domače se je reklo Pr' Lšajevih, sta kme-tovala na večji kmetiji, kjer je bilo vse povezano z delom, pri čemer smo sodelovali tudi štirje otroci, sama sem bila najstarejša. Obiskovala sem Osnovno šolo Dob, ob nedeljah pa smo se družili na vasi. Veliko večerov in včasih tudi ob nedeljah smo imeli pri nas doma 'šolo' in pomagali drug drugemu pri nalogah. V šoli mi je šlo dobro, in po spričevalu sodeč, sem bila uspešna učenka, ki je z recitacijami nastopala na različnih proslavah, posebej pa imela rada slovenščino - tudi zaradi najljubše učiteljice Mare Pangeršič, ki me je navdušila za slovenski jezik, kar mi še danes pride zelo prav. Kakšnih posebnih konjičkov nisem imela, smo se pa lepo razumeli s sošolci in sošolkami, na kar kaže druženje 8. razreda OŠ Dob - tudi po petih desetletjih od valete. Predvsem po zaslugi sošolke Majde, hvala Majda, se dobivamo vsak prvi četrtek v mesecu, skupaj pa praznujemo tudi jubileje valete. Odločila si se za učiteljski poklic, študirala si slovenski jezik in zgodovino. Kje si poučevala in kakšne so tvoje izkušnje s šolo? Obiskovala sem Gimnazijo Bežigrad, po njej pa sem se vpisala na Pedagoško akademijo v Ljubljani, predmeta slovenski jezik s književnostjo in zgodovino. Ker sem želela čim prej priti do kruha, sem pridno študirala in po koncu drugega letnika našla krajšo zaposlitev v OŠ Dob, kjer sem nadomeščala učiteljico slovenščine na porodniškem dopustu. Prve izkušnje so bile pozitivne, tudi zaradi pomoči zaposlenih, zlasti ravnateljice Majde Ni-količ, moje razredničarke iz osmega razreda, ko nas je navduševala s svojo mladostjo. Sledil je kratek izlet v tajniške vode pri tedanji ZSMS. Ko pa se je odprlo delovno mesto učiteljice slovenskega jezika na OŠ Janko Kersnik Brdo pri Luko-vici, odločitev ni bila težka: grem delat tisto, za kar sem usposobljena. To so bila lepa leta, v glavnem Z nasmehom se spomnim, kako je bila sprejeta odločitev tedanje občinske konference ZSMS, da me kandidirajo za eno najmlajših predsednic zbora KS v Sloveniji: češ, kaj bo ta, saj se ne 'zastopi' na vodovod, kanalizacijo, ceste ... Pa smo kmalu ugotovili, vsi skupaj, da KS ni samo komunala, ampak tudi šolstvo, sociala, koordiniranje društvenega življenja. sem učila slovenščino, iskrena hvala tedanjemu učitelju, žal danes že pokojnemu Valentinu Perne-tu za vse nasvete in pomoč. Učila sem tudi družbeno moralno vzgojo, nekaj ur sem bila tudi v šolski knjižnici, organizirala nekatere prosto-časne aktivnosti in bila zadovoljna. Posebno lepe spomine imam na razred, ki sem mu bila štiri leta razredničarka. Z učenci smo se kar težko razšli. Posebej ljubo mi je bilo, ko sem nekatere pozneje kot poo-blaščenka poročila in bila zelo zadovoljna, da sem jim tudi pomagala pri tlakovanju življenjskih poti. Pozneje si se odločila za drugačno kariero, kaj te je potegnilo k delovanju z mladimi? Pravzaprav do svojega 20. leta o kakšnem včlanjevanju v ZSMS ali katero od društev nisem razmišlja- la. Vožnja v Ljubljano, ali z avtobusom ali z vlakom, kar je pomenilo s kolesom v vseh letnih časih in ob vsakem vremenu do Domžal, včasih pa tudi celodnevni pouk, pa delo doma, in pa želja, da čim prej pridem do poklica, so mi zapolnjevali ves čas. Odločitev v letu 1973, da sprejmem ob nastajanju KS Dob funkcijo predsednice Krajevne organizacije ZSMS, pa tudi prva zaposlitev, so mi omogočile, da razmišljam tudi o tem, kako bi prosti čas, kolikor sem ga imela, lahko izkoristila za druge namene, in pri roki je bila prav ZSMS. Bila si tudi predsednica občinske organizacije ZSMS. Kaj vse je obsegalo delo v mladinski organizaciji? ZSMS in njeno vlogo sem podrobno spoznala pri opravljanju tajniških del in ni mi se bilo težko vključiti v moje prvo aktivistično delo. Cenila sem pomoč tedanjega 'šefa' Lada, pozneje pa sva se spoprijateljili z Ju-sti, ki jo imam še danes v prijetnem spominu. Potem, ko sem se odločila, da se vrnem v učiteljske vode, sem se v večji meri vključila v prostovoljno delo ZSMS - tako v Dobu kot v tedanji Občinski konferenci ZSMS, kjer sem neprofesionalno opravljala funkcijo predsednice. Zelo uspešno organizacijo ZSMS smo imeli v Dobu, svoje prostore ter kulturne in športne prireditve, svoj časopis Hrast, posebno na družabnem področju smo sodelovali s sosednjimi organizacijami, kamor smo šli največkrat kar peš, saj je bilo malo mladih s svojim avtom. Tedanja Občinska konferenca ZSMS Domžale je bila uspešna, z Justi sva imeli dobro ekipo, ki je med drugim mlade na različnih področjih vzpodbujala, da se v večji meri vključujejo v delo KS, tako da so postajali člani vodstev KS, delali v sindikatu, iskali pa smo tudi po- membnejše mesto med družbenopolitičnimi organizacijami, sodelovanju s tedanjo občino, na katero smo naslavljali veliko pobud, povezanih z mladimi - in bili kar uspešni, pomagali društvom ... Rada se spominjam udeležbe na MDA Kozjansko, pa tudi obeh enotedenskih mladinskih delovnih akcij, ki smo jih organizirali v Domžalah, ko smo kopali vodovod na Brdo pri Ihanu in Peče. Naj povem še, da smo v času ZSMS organizirali veliko oblik izobraževanja za mlade, zagotovili sodelovanje štipendistov, predvsem pa bili prijatelji. Pri tem si stkala široko mrežo poznanstev po celotni takratni občini Domžale... Res je in z mnogimi smo še danes prijatelji in se radi spominjamo začetnega dela v mladinski organizaciji, a ne samo zato, ker smo bili mladi. Z mnogimi sem se pozneje srečevala v vodstvih KS in družbenopolitičnih organizacijah, pri dogovarjanju o posameznih investicijah, aktivnostih, povezanih s samoprispevkom, tudi marsikateri delegat je izšel iz množice mojih sodelavcev iz tedanje občine Domžale. Spoštovali smo se in si zaupali, zato mi nikoli ni bilo težko zaprositi za pomoč, pa naj je šlo za volitve, različne javne obravnave ali druge oblike skupnega dela. Lepo je bilo. Kotpredsednica Zbora krajevnih skupnosti v domžalski skupščini si zagovarjala tudi druge vsebine, ne le komunale in gradnje cest . Z nasmehom se spomnim, kako je bila sprejeta odločitev tedanje občinske konference ZSMS, da me kandidirajo za eno najmlajših predsednic zbora KS v Sloveniji: češ, kaj bo ta, saj se ne 'zastopi' na vodovod, kanalizacijo, ceste ... Pa smo kmalu ugotovili, vsi skupaj, da KS ni samo komunala, ampak tudi šolstvo, sociala, koordiniranje društvenega življenja. Je pa res, da je bilo ljudi najlažje dobiti skupaj za konkretne investicije. Lahko rečem, da je bilo v vseh krajih občine veliko pripravljenosti, ob samoprispevku smo v KS za posamezno investicijo zbirali še posebne prispevke, lažje pa je bilo pridobiti tudi potrebna zemljišča. Nikoli nisi pozabila, od kje izhajaš. Na katerih področjih si bila aktivna v svojem Dobu? Pravzaprav na večini. Če ne drugače sem o življenju in delu KS pisala v lokalni časopis. Bila sem predsednica ZSMS v Dobu, delegatka v Zboru KS Domžale, kakšnih drugih funkcij pa nisem imela. Spomnim se vloge v igri Sosedov sin v izvedbi Kulturnega društva Jožef Virk, kjer se je izkazalo, da igralka ravno nisem, bolje mi je šlo kot šepetalki; dolga leta sem urejala glasilo Hrast, bila dvakrat izvoljena v svet KS, kjer sem bila vesela, da sem na volitvah prejela največ glasov, danes sem v nadzornem odboru. Posebej me veseli, ker je v KS Dob toliko prostovoljcev, ki v številnih društvih in organizacijah pridno delajo. Sama, ob veliki pomoči vodstva, že kar nekaj časa vodim Krajevno organizacijo za vrednote NOB Dob Krtina, lepi so tudi spomini na prijatelje iz nekdanje LDS Dob. Sledil je prehod in delo v Socialistično zvezo delovnega ljudstva, kar nekaj let si bila predsednica (p. s.: to je bilo tudi najino prvo tesnejše sodelovanje, ko sem delala s teboj kot sekretarka)... Iz OŠ Janko Kersnik na Brdu sem se preselila na Občinsko konferenco SZDL in opravljala profesionalno delo najprej sekretarke, nato pa predsednice. Bilo je pravzaprav nadaljevanje mojega prejšnjega javnega dela. S sodelavci in sodelavkami smo se trudili, da bi v različne aktivnosti vključevali čim več ljudi, da bi jih seznanjali z delom občine, zbirali njihove pripombe za proračune, vodili aktivnosti v zvezi s samoprispevkom ipd. Sama praviš, da nikoli nisi bila le političarka. Čemu si pri svojem delu dajala pomen? Vedno so mi bili pomembni ljudje, njihove potrebe, želje, pobude, predlogi. Vesela sem, da lahko rečem, da sem si za večino vselej vzela čas, jim prisluhnila, pomagala, velikokrat tudi kaj napisala, predvsem pa bila žalostna (nikoli jezna), če zadevo kljub dobri volji in pripravljenosti ni bilo mogoče rešiti. Lahko rečem, da mi je bilo marsikdaj bolj hudo kot pa tistemu, ki je nekaj pričakoval. Vselej sem poskušala narediti več, kot pa se je od mene formalno pričakovalo, zbirala sem izkušnje ter aktivnosti drugih in jih poskušala uveljaviti v Domžalah. Nekaj je uspelo, nekaj ni. Če se me ljudje spomnijo v dobrem, potem sem uspela. LETNIK LX I SEPTEMBER 2020 | ŠTEVILKA 7 slamnik I ii siamnik@kd-domzaie.si VELIKI INTERVJU Kakšne so razlike, ki jih opaziš med političnim delovanjem pred 40,50 leti in dandanes? Pred desetletji smo bili prijatelji in sodelavci bistveno bolj povezani, predvsem pa odločeni, da skupaj delamo, uresničujemo interese, ki smo jih zaznali na terenu. Morda tudi nismo tako hiteli. Vzeli smo si čas za rešitev posameznih problemov, predvsem pa, v to sem prepričana, smo držali skupaj. Večina, da ne rečem vsi, smo na posameznem območju vedno delali v dobro vseh. Nisem pa nikoli opazila razlik v delu s sodelavci, s katerimi se še danes rada srečam, čeprav sem bila najbrž včasih tudi 'težka'. Vseskozi si bila tudi aktivna v številnih društvih, med drugim si kar 25 let delovala v atletiki. V atletiko oziroma Atletski klub Domžale sem se vključila tako kot večina: hči Bojana se je začela aktivno ukvarjati s tekom in 'mami, pridi zraven, da bo lažje'. Posebej me je pritegnil nekdanji predsednik Marjan Gorza. Vrsto let sem bila tajnica, ustvarjalka različnih biltenov, napovedovalka, celo na državnih prvenstvih, soorganiza-torka vrste atletskih tekmovanj v občini (olimpijski teki, krosi) in še in še bi lahko naštevala. Rada se spominjam BAVI - prvenstva veteranov z vsega Balkana v Domžalah. Bili smo prostovoljci, in še danes se rada nasmejem, ko se spomnim, da smo plačevali članarino, da smo lahko delali. Z našo atletinjo smo prevozili vso Slovenijo, se veselili uspehov in bili zadovoljni, ko so drugi ugotavljali, da AK Domžale spada med najboljše tovrstne kolektive v Sloveniji. Vesela sem, da se tradicija dobrega dela nadaljuje. Kaj ti pomeni dolgoletno delo v Društvu izgnancev Domžale? Pravzaprav mi še vedno pomeni veliko, saj sem po smrti dolgoletnega predanega predsednika Jožeta Kvedra prevzela funkcijo predsednice. Začetki pred skoraj tremi desetletji so bili težki, saj je bilo treba popisati vse, ki so bili izseljeni ali tako ali drugače žrtve med drugo svetovno vojno. Pri tem sta mi posebej veliko pomagali sestra Mojca in prijateljica Mojca, s katerima smo potem v desetletjih skušale peljati delo društva in z različnimi aktivnostmi tudi popestriti njihova življenja. Žal nekatere zadeve še niso uresničene, moram pa reči, da tako hvaležnih in prijetnih ljudi z območja celotne nekdanje občine ni - in to znajo tudi povedati in te pohvaliti. Tvoj prvi članek je bil v Občinskem poročevalcu objavljen leta 1972, si dolgoletna sodelavka občinskega glasila, vmes si bila članica uredništva in odgovorna urednica. Kaj ti pomeni tovrstno poslanstvo? Rekla bi, da je bilo to ob družini in delovni poti najpomembnejši del mojega življenja. Nekaj tisoč člankov, napisanih z kdo ve katerih območij in področij, je veliko delo, 10 let urednikovanja, ko ni bilo vedno lahko, prinese človeku veliko zadovoljstva, kdaj pa kdaj tudi malce grenkobe. Rada se spomnim začetkov in z njimi povezanega sodelovanja z Matjažem Brojanom, s katerim sva še danes iskrena prijatelja. Najraje pišem o dogodkih, povezanih s prostovoljnim delom, ki je med nami premalo cenjeno. Veselim se pogovorov z ljudmi, še najmanj so mi šli od rok prispevki, napisani po službeni dolžnosti, pa tudi teh ni bilo malo. Upam, da dočakam, da s Slamnikom čez dve leti praznujem 'zlato poroko'. Sledila je zaposlitev na Občini Domžale. Kdo te je povabil v občinsko upravo in kakšno delo si opravljala? Na občino sem prišla v času župa-novanja Petra Primožiča in v času samoprispevkov, ki so zahtevali sodelovanje vseh KS. Sodelovala sem pri koordinaciji dela treh zborov tedanje skupščine, javnih obravnavah in občnih zborih KS, informiranju občanov in občank, usklajevanju obiskov občanov ... Pozneje sem več pozornosti namenjala obveščanju javnosti, še vedno pa so bili v ospredju stiki z občani. Posebej rada se spominjam tudi organizacije različnih 'odprtij' ob izgradnji komunalnih in drugih objektov, kjer smo se res znali iz srca veseliti. Veliko dela je bilo tudi na področju volitev, posebej ob ustanavljanju novih občin, kjer sem pomagala pri njihovih začetkih, tudi pri prvih volitvah Občine Moravče. Ob tem naj povem, da so me volilna opravila spremljala več desetletij in da je posebej prijeten spomin na predsednika Občinske volilne komisije Petra Primožiča. Najine poti so bile poklicno prepletene kar 12 let, saj si v času mojega županovanja skrbela za stike z javnostjo. Priznam, da si brez tvojega sodelovanja in pomoči sploh ne zamišljam svojega dela. Bila si moja vez z občankami in občani... Kako ti vidiš tisto obdobje? Mislim, da povem vse, če rečem, da sem vedno rada hodila v službo. V času najinega dela to sploh ni bilo težko, ker sva se poznali že od prej in si včasih misli 'kar brali'. Ljudje so te imeli radi, te spoštovali, ker sicer te ne bi izvolili kar tri mandate. Je pa res, da smo se zelo trudili, da bi čim bolje obveščali širšo javnost o dogajanjih, jih skušali pritegniti. Je bil pa to tudi čas številnih novih investicij, ki smo se jih znali veseliti. Iz tega obdobja je tudi tesnejše prijetno sodelovanje s sedanjim županom Tonijem Dragarjem, s katerim se sicer poznava že iz sodelovanja v ZSMS in LDS ter sva še sedaj dobra prijatelja. Hvala,Toni. Pa še na nekaj ne smem pozabiti. V tem obdobju sem skupaj s Pavletom, Igorjem, Darinko in Janezom pridno delala tudi na področju turizma, kjer so aktivno delala številna turistična društva z vrsto prireditev in aktivnosti za vse generacije. Kdo se ne spomni HIT-ovega sej-marjenja, ustvarili pa smo tudi kar nekaj publikacij, med drugim tudi publikacijo o kolesarskih poteh. Lepi so spomini na dolgoletno sodelovanje s Slovenskih društvom Slovenija v Švici, posebej ko so na srečanje povabili svojce padlih v vojni za Slovenijo, rada pa sem sodelovala tudi s prijatelji iz Koprivnice. Dvakrat si tudi kandidirala za poslanko. Ali kdaj obžaluješ, da nisi vstopila v visoko politiko? Sploh ne, saj kandidat tedaj ni bil pomemben, volivci so predvsem gledali stranko. Kljub temu se posebno rada spominjam volilnih kampanj. Zame so namreč pomenile predvsem prijetna druženja s sokandidati in njihovimi podporniki, pa tudi mojimi prijatelji, bile pa so tudi priložnost za pogled naprej, ko smo predstavljali programe in načrte, velikokrat vedoč, da je njihova realizacija vprašljiva. Pa še ena anekdota iz tega časa, ko se mi je ena od zvestih članic društva izgnancev po volitvah prišla opra- vičit z besedami: nisem volila vas, ker bi potem šli v Ljubljano in ne bi bilo več izletov ... Naj povem ob tem še, da štiri leta, ki sem jih preživela kot predsednica Medobčinskega sveta SZDL v Ljubljani, ne uvrščam med svoja dobra obdobja, ker je bilo v njih že preveč politike. Kaj ti v življenju pomeni družina? Največ, čeprav bo morda kdo, ko bo prebral tole najino pogovarjanje, rekel, kdaj pa je imela čas zanje. Pa sem si ga vzela in rada sem s svojo družino, z možem Rajkom, ki je moral imeti kar precej razumevanja za vse moje odsotnosti, pa tudi pomagati je bil vedno pripravljen. Ponosna sem na hčerko Bo-jano, ki je ostala športu zvesta tudi zdaj, saj z možem Nikom prenašata ljubezen do športa v atletskem klubu, športnika pa sta tudi oba vnuka, Aleks in David, ki pa sta se odločila za zimski šport - nordijsko kombinacijo. Ponosna sem na sina Mateja, sicer nogometnega sodnika, še posebej pa srečna, ker tako Bojana kot Matej nikoli ne odrečeta, ko mami rabi pomoč. Z družino smo krajši čas preživeli v Lu-kovici, nato pa v času, 'ko se je še dalo', v lastni režiji zgradili hišo v Dobu, kjer je življenje zelo prijetno, najbrž tudi zato, ker smo zadovoljni z majhnimi stvari in smo vedno znali in še znamo prebroditi težave, ki pa so tudi del življenjske poti -tako posameznika kot družine. Na kratko - dobro nam gre, in upam, da tako tudi ostane. Že nekaj let si upokojenka, kako preživljaš svoj prosti čas? Rada sem upokojenka in nikoli ne rečem, da nimam časa. Rada sem doma, pogledam TV, kakšen šport ali slovensko oddajo, skoraj vse leto z možem kolesariva ob Kamniški Bistrici, se zapeljeva tudi dlje, nekaj časa gre za obisk prireditev, za pisanje člankov, za delo v društvih - pa za obiske domačih, ki so vedno dobrodošli. Z možem že desetletja vsako leto za par dni obiščeva toplice, za bivanje na morju poskrbita Bojana in Niko, za obisk katerega športnih dogodkov od evropskih ali svetovnih prvenstev v Ljubljani pa Matej. Dolgčas mi ni nikoli. Čemu si v življenju hvaležna in kaj morda obžaluješ? Pravzaprav sem hvaležna vsem, ki so v dobrem stopili na mojo življenjsko pot, saj bi bila ta brez njih najbrž precej drugačna. Hvaležna sem, da sem imela delovno pot, ko sem vedno rekla, da grem rada v službo, kar žal danes ni ravno pravilo. Obžalujem pravzaprav ničesar. Sem zadovoljen in še kar srečen človek, ki takoj podpiše verz pesnika Pavčka: Sreča je, če delo dobro opraviš in ko imaš nekoga rad. In na koncu: kaj ti pomeni naziv častne občanke, ki si ga prejela pred kratkim? Predvsem hvaležnost vsem tistim, ki moje delo cenijo in so ga letos tudi nagradili. Zato hvala vsem. Delček naziva častna občanka je tako tudi njihov, enako pa delček priznanja pripada tudi moji družini. Rada bom častna občanka in rada bom še naprej, če bo potrebno in bo v moji moči, prispevala k promociji Občine Domžale, ki jo imam rada, kot imam rada moj rojstni kraj Če-šenik in Dob, v katerem živim. Naj pa se ob koncu pogovora še zahvalim prav vsem za vse številne čestitke in dobre želje, ki sem jih prejela v teh, zame prazničnih dneh. Hvala in vse dobro želim vsem, tudi tebi, draga Cveta. □ MestniKino Domžale PADATI OKTO BER 2020 MESEČNI KINO SPORED 11.|16.|19.|27.|30. oktober drama/Fölling/režija: Vlggo Mortensen/scenarij: Viggo Mortensen/igrajo: Lance Henriksen, l Mortensen, Terry Chen, Sverrir Gudnason, Hannah Gross, Laura Linney, David Cronenberg / 2020, Kanada, Velika Britanija/distribucija: Cinemania/112' John živi s partnerjem in hčerko v Kaliforniji, daleč od tradicionalnega podeželskega življenja, ki ga je pred leti pustil za sabo. Njegov oče Willis, trmast in nestrpen možakar iz nekega drugega časa, živi na odmaknjeni kmetiji, kjer je John odraščal. Ko sin ostarelega očeta pripelje na zahod, da bi mu poiskal nov dom v svoji bližini, drug ob drugega silovito trčita dva povsem različna svetova. Režijski prvenec igralca Vigga Mortensena je intimna drama o zapletenem razmerju med sinom in starajočim se očetom; zgodba o izgubi, spominih in odpuščanju. drama/Le jeuneAhmed/režija:Jean-Pierre Dardenne, Luc Dardenne/scenarij:Jean-Pierre Dardenne, Luc Dardenne / igrajo: Idir Ben Addi, Olivier Bonnaud, Myriem Akheddiou, Victoria Bluck, Claire Bod-son, Othmane Moumen, Amine Hamidou, Yassine Tarsimi, Cyra Lassman /2019, Belgija, Francija / distribucija: Fivia/90' Zgodba o trinajstletnem Ahmedu, belgijskemu najstniku, ki po sprejemu ekstremne interpretacije Korana, ki mu jo vcepi lokalni imam, začne načrtovati umor svoje učiteljice. Zgodba o brezpogojni radlkallzacljl mladostnika, razpetega med Ideje o čistosti ter skušnjave življenja, ki je za dosego svojega cilja pripravljen iti do konca. Nagrada za najboljšo režijo v Cannesu. »Napadi, ki so se dogajali v Franciji in Belgiji so naju pripravili k razmišljanju. Geografska bližina naju je zelo pretresla. Zato sva se začela spraševati, kako lahko skozi najine filme nekaj poveva o teh groznih dogodkih.« Jean-Pierre Dardenne romantična drama / Photograph / režija: Ritesh Batra / scenarij: Ritesh Botra / igrajo: Nawazuddin Siddiqui, Sanya Malhotra, Sachin Khedekar, Denzil Smith, Brinda Trivedi, Lubna Šalim, Rajesh Kumar Sharma, Shihaan Bakshi/2019, Indija, Nemčija, ZDA/distribucija: Demiurg/110' Ulični fotograf, ki ga gospodovalna babica priganja k poroki, prepriča plaho dekle iz premožnejše družine, da se izdaja za njegovo zaročenko. Kljub velikim kulturnim razlikam se par zbliža, nepričakovano prijateljstvo pa obrne na glavo njun pogled na svet. Film Ritesha Batre (Okus po ljubezni) je nežna, nostalgična in humorja polna romanca o dveh osamljenih dušah, ki se srečata na kaotičnih ulicah Mumbaja. dmžinska komedija/Trolls World Tour/režija: Walt Dohrn/scenarij:Jonathan Aibel, Glenn Berger/slov-enski glasovi: Katarina Bordner, Klemen Bunderla, Ambrož Kvartič, Srdan Milovanovič, Jernej Kuntner, Matevž Mueller, Lija Trunkeij, Maša Tiselj, Rok Kunaver, Žiga Bunič/2020, ZDA/distribucija: Karantanija / 91 /sinhronizirano, 6+ Dogodivščine malih bitij, ki Imajo rada glasbo In ples, se nadaljujejo. Tokrat jih bo pustolovščina popeljala dlje od tistega, kar so do sedaj spoznali. Poppi in Branch odkrijeta, da pripadata le enemu od šestih različnih plemen Trolov, ki so razpršeni po šestih različnih deželah, vsako pleme pa je zvesto svoji zvrsti glasbe - funk, country, techno, klasična, pop in rock In njihov svet bo tako postal veliko večji in precej glasnejši. MESTNI KINO DOMŽALE REZERVACIJE Ljubljanska 61,1230 Domžale t. 722 50 50 www.kd-domzale.si/kinoblagajna@kd-domzale.sl io | slamnik ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2020 | LETNIK LX TEMA MESECA PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ IN IMENOVANJE PRVE ČASTNE OBČANKE V sredo, 2. septembra 2020, smo v prijetnem jesensko poletnem vzdušju na Kolovcu podelili najvišja priznanja Občine Domžale, občinske nagrade in plakete, ki bi jih morali podeliti že v aprilu, ob 68. prazniku Občine D omžale, a je letošnji dogodek zaradi aktualnih ukrepov potekal v manjšem obsegu kot običajno. Fotografija je bila posneta v začetku septembra, pred zaostritvijo ukrepov za preprečitev širjenja koronavirusa. Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek Ob 15. uri smo začeli na prireditvenem prostoru Ko-lovec v Radomljah s sprejemom povabljenih gostov. Za glasbeno vzdušje je poskrbela glasbena družina Juvan skupaj z Alenko Godec. Moderatorka Ajda So-kler je s prijetnim nagovorom pozdravila vse udeležence in se prisotnim zahvalila za svojo prisotnost. Sledil je županov nagovor, kjer je izpostavil pomembnost navzočih občanov, ki s svojo prisotnostjo in izrednimi prispevki naše mesto pomembno bogatijo. Prijetni glasbeni vložki so sprostili že tako lepo vzdušje, fanfare Godbe Domžale pa so oznanile vrhunec dneva, podelitev priznanj Občine Domžale, ki jih je podelila predsednica odbora za občinska priznanja, proslave in prireditve mag. Renata Kosec. Podelitev nagrad Občine Domžale Najprej so sledile podelitve nagrad Občine Domžale, katerih prejemniki so: Šahovska sekcija Društva upokojencev Domžale, ki spada med najboljše ekipe na področju upokojenskega športa. Nagrado je prejelo tudi Spominčica - Združenje za pomoč pri demenci Slovenije (podružnica Domžale), ki s svojim izjemnim delom pomaga in ozavešča na področju demence. Sledila je podelitev nagrade Občine Domžale Slavku Hrenu za njegovo delo v Moškem pevskem zboru upokojencev Janez Cerar Domžale. Nagrado Občine Domžale je prejel tudi Tone Bakšič za dolgoletno nesebično delo v društvih in v društvu Lipa Domžale. Za svoje izjemno delo in dvajsetletno sodelovanje je bila podeljena nagrada tudi Pii Brodnik za sodelovanje v Kulturnem društvu Miran Jarc Škocjan. Po glasbeni točki je sledila podelitev bronastih priznanj. Na oder je bila povabljena Mirjana Kavčič, ki je nagrado prejela za aktivno članstvo v društvu Foto kino in video klub Mavrica, ter aktivnosti v društvu Lipa in organizaciji Unicef. Bronasto plaketo je prejelo tudi Kulturno društvo Ženskega pevskega zbora Stane Habe Domžale ob njihovi uspešni 40-letnici. Za izjemno ljubiteljsko požrtvovalno delo v domačih gledaliških predstavah v Kulturnem društvu Miran Jarc Škocjan je bronasto plaketo prejela tudi Marta Majdič. Kot inspicientka je na predstavah nepogrešljiva. Srebrno plaketo je prejela Nina Mav Hrovat za njeno nadpovprečno delo na področju promocije branja, ustvarjanju kulturnega življenja v Radomljah ter izjemnega pisanja za otroke in mladino. Prav tako je srebrno plaketo prejel tudi Ivan Kozarič, ki je eden izmed ustanovnih članov KD Domžalski rogisti, ki je zaslužen za ohranjanje lovske glasbene kulture in širitev le-te na mlajše generacije. Zlato plaketo je prejel dr. Franc Hribovšek, ki je folklori namenil vso svojo življenjsko pot in je predsednik Folklornega društva Groblje že od samega začetka. Vsa ta leta opravlja prizadevno delo na področju varovanja in krepitve kulturne dediščine ter s svojim zgledom spodbuja druge, da so za folkloro pripravljeni darovati čas in s plesom razveseljevati občinstvo. Razglasitev naziva častne občanke, ki ga je v naši občini prvič prejela ženska Po podelitvah priznanj je sledil glasbeni premor, nato pa so se nam na odru pridružili župan Toni Dragar, podžupanja in predsednica odbora mag. Renata Kosec ter člana komisije, Andreja Pogačnik Jarc in Matej Primožič. Sledilo je najpomembnejše dejanje popoldneva, razglasitev častne občanke, ki ga je v naši občini prvič prejela ženska, spoštovana gospa Vera Vojska. Naziv se podeljuje ob izjemnih dosežkih življenjskega dela, ki ga odlikujejo vizionarstvo, dobrobit, sodelovanje in skrb za blaginjo in promocijo občine. V svojem zahvalnem govoru je izpostavila: »Veliko mi pomeni, da so danes ob meni moji domači in zelo veliko mi pomeni, da sta z mano danes tudi moji dolgoletni sodelavki, Nataša in Helena, s katerima smo dolga desetletja delale. Ve- Iskren govor nove častne občanke liko mi pomeni, da sta danes tukaj, pa tudi ostali, ki jih ne bom posebej naštevala. Najbolj se zahvaljujem mojemu možu Rajku za razumevanje in pa seveda za pomoč, hvala lepa moji hčerki Bojani in sinu Mateju, ki mi vedno dajeta podporo, kadar jo mami potrebuje. Imam tudi zeta Nika ter dva vnuka Davida in Aleksa, ki sta posebej zaslužna za to, da je mama vesela. Hvala lepa županu Toniju Dragar-ju, lahko rečem mojemu prijatelju, ki se je tega predloga spomnil, če ga ne bi bilo, danes ne bi stala tukaj. Nikoli nisem razmišljala o tem, da bi nekoč postala častna občanka. Pravzaprav nisem v življenju naredila nič posebnega, se pa strinjam, da sem v življenju naredila veliko drobnih stvari, s katerimi sem skušala razveseliti in pomagati ljudem. V čast si lahko štejem, da sem si vedno vzela čas, ko so to ljudje želeli. Sami veste, da je včasih to težko, a za to lahko rečem, da mi je uspelo. Pa še za nekaj sem vesela, da lahko rečem, da sem vse življenje rada hodila v službo in to mi še danes zelo veliko pomeni. Želim si, da bi to lahko danes reklo veliko več ljudi. To bi bilo skoraj vse, če ne bi bilo še nečesa, s čimer bi se rada pohvalila. Namreč, na drugem mestu, takoj za mojimi domačimi je moje skoraj petdesetletno delo pri Slamniku oziroma Občinskem poročevalcu. Čez dve leti bova z mojim Slamnikom praznovala zlato poroko. Moja želja je, da jo praznujeva. Upam, da sem toliko veselja, kot ga imam sama s pisanjem, dala tudi vsem tistim, ki so bili v teh letih v Slamniku, in upam, da so bili veseli in zadovoljni, da so bili na straneh Slamnika, kjer sem, in to tudi odkrito priznam, najraje pisala o ljudeh, ki so se odlikovali s svojimprosto-voljnim delom. Spoštovani, še enkrat hvala za vse prijetne trenutke. Od tedaj, ko sem izvedela, kakšna čast me je doletela, do danes, ko ste mi res polepšali dan in verjamem, da tudi vsem nagrajencem in nagrajenkam. Rada bom častna občanka in rada bom tudi v prihodnje kaj naredila za občino, ki jo imam rada, tako kot imam rada svoj rojstni kraj Češenik in Dob, v katerem živim. Še enkrat, vsem skupaj ampak res vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k temu, da ste nam danes pričarali tak praznik, iskrena hvala. Vsem želim veliko prijetnih trenutkov, veliko zdravja, veliko vsega tistega, kar si sami želite, tudi sreče, za katero je naš pesnik Tone Pavček dejal: »Sreča ni v glavi in ne v daljavi, ne pod palcem skrit zaklad. Sreča je, ko se delo dobro opravi. In ko imaš nekoga rad.« Hvala vsem, ki s svojim delom resnično pripomorete k boljšemu jutri na različnih področjih naše občine. Naj vas ta energija nikoli ne zapusti in naj se bera uspešnih zgodb polni še naprej. Iskrene čestitke vsem nagrajencem.« ČASTNA OBČANKA - Vera Vojska Vera Vojska je ena najbolj prepoznavnih osebnosti v domžalski občini. S svojimi aktivnostmi in pozitivno osebnostjo ter željo pomagati sočloveku, tudi v stiski, pušča izjemen pečat v lokalnem življenju. Pri svojem delu se je povezala z mnogimi občani, skupnostmi, organizacijami in društvi ter je ostala aktivna tudi po upokojitvi. Vera Vojska je po poklicu predmetna učiteljica slovenskega jezika in zgodovine in je poučevala na Osnovni šoli Janko Kersnik Brdo pri Lukovi-ci. Že mlada se je vključila v politične aktivnosti in delovala na različnih funkcijah. Poklicno pot je nadaljevala kot sekretarka v SZDL in zatem na Občini Domžale. V občinski upravi, kjer je bila zaposlena več kot 20 let, je skrbela za obveščanje javnosti, občinski protokol, pomagala je pri organizaciji dogodkov, hkrati pa je ob vsem delu še spodbujala dobrodelnost in poma- gala ljudem, ki so pomoč najbolj potrebovali. Svojo občino odlično pozna, zato jo je promovirala v različnih turističnih aktivnostih in bila avtorica ali soavtorica številnih predstavitvenih publikacij in zloženk. Vera Vojska si ves čas prizadeva biti seznanjena z dogajanjem v lokalni skupnosti, predvsem z namenom, da so o vsem obveščene tudi občanke in občani. Zato ni naključje, da je več kot 40 let sodelovala pri snovanju občinskega gasila Slamnik (prej še Občinski poročevalec), sprva kot dopisnica, pozneje pa kot glavna in odgovorna urednica. Občani smo bili skozi njene prispevke v stiku z občinsko politiko, dogodki na področju kulture, športa, humanitarnimi aktivnostmi, turističnimi zanimivostmi ter mnogimi drugimi področji, ki jih je pokrivala. Beležila je vse pomembne dogodke za Domžale, prav tako uspehe posameznikov in dogajanja v društvih. Sklenila je mnoge zakonske zveze, osebno pisala o obiskih starostnikov - jubilantov in častnih občanov, doživeto o gledaliških predstavah kulturnih društev, posebej tistih na Studencu, in o slamnikarstvu. Po upokojitvi je ohranila stik z vsakodnevnim dogajanjem v vsej občini - en mandat kot občinska svetnica, kot dopisnica Slamnika, obiskovalka prireditev in pomemben člen številnih društev, ki so jo vzela za svojo. V okviru Občine Domžale je vrsto desetletij skupaj s svojimi sodelavci in Osnovno šolo Domžale skrbela za uspešno sodelovanje s Slovenskim društvom Slovenija Ruti v Švici, poleg tega pa je izvedla mnoge aktivnosti na področju turizma in dela turističnih društev v občini Domžale. Od samega začetka v letu 1991 prostovoljno pomaga Društvu izgnancev Domžale, več kot 15 let je opravljala funkcijo tajnice Atletskega društva Domžale, sodelovala in pomagala je v drugih društvih ter bila aktivna v svetih različnih javnih zavodov. Aktivna je LETNIK LX I SEPTEMBER 2020 | ŠTEVILKA 9 slamnik I ii TEMA MESECA bila v Krajevni skupnosti Dob, kjer je v mladosti vodila mladinsko organizacijo, pozneje pa bila članica sveta KS, bila je urednica lokalnega glasila Hrast, vrsto let pa je vodila Krajevno organizacijo borcev za vrednote NOB Dob, Krtina. Njen izjemen socialni čut in naklonjenost depreviligiranim posameznikom in skupinam občanov jo je pripeljala v organizacije, ki so potrebovale pomoč organizatorja in zaupnika. Življenjska pot jo je pripeljala tudi v šport, kjer je bila mnogokrat nepogrešljiva voditeljica in organizatorka dogodkov. Pri samem delu je zanjo značilna popolna osebna angažiranost, čut za sočloveka in pomoč tistim, ki si sami težko pomagajo. Na vsakem koraku pa je opaziti njena neposredna prizadevanja, da so občani čim bolj dejavni, vključeni in povezani. Vsa njena prizadevanja in delo sta v mnogočem prispevala, da je zadovoljstvo občanov s splošnim življenjem v občini na tako visoki ravni, kot je pokazala vseslovenska raziskava. ZLATA PLAKETA - Dr. Franc Hribovšek Dr. Franc Hribovšek je folklori namenil vso svojo življenjsko pot in je predsednik Folklornega društva Groblje že od samega začetka. Člani društva pravijo, da jih zna gospod Hribovšek s svojim zgledom vedno spodbuditi, da so za folkloro pripravljeni darovati svoj čas ter s plesom razveseljevati občinstvo. Za njim je uspešna bančna kariera, folklora pa je bila zanj ljubezen na prvi pogled. Za zakonca Hribo-všek je folklora pravzaprav način življenja, Folklorna skupina Groblje pa njuna velika družina. Dr. Hribovšek je najbolj zaslužen za delo folklorne skupine in s svojimi organizacijskimi sposobnostmi vseskozi vodi njeno delo. S svojo prizadevnostjo in pridnostjo, predvsem pa veliko ljubeznijo do kulturne dediščine, pa za folkloro navdušuje ne samo plesalce in godbenike v skupini, temveč pod njegovim vodstvom folklorna skupina prenaša tradicije in ljubezen do te dediščine tudi v vrtce in šole. Prav njegova zasluga je, da je folklora vse bolj priljubljena med mladimi, k čemur prispeva zdaj že tradicionalno srečanje otroških folklornih skupin Pleši, pleši črni kos. K popestritvi kulturnega življenja v občini prispeva tudi vrsta nastopov folklorne skupine, ki v svoje plese in predstavitve vpleta lokalno zgodovino. Posebej so folkloristi znani po tradicionalni prireditvi V Gro-bljah kot nekoč. Dr. Franc Hribovšek pravi, da je folklora nekaj tako lepega, da nima besed. Vseskozi poudarja željo, da folklora in izročila naših prednikov ostanejo tudi prihodnjim rodovom in tako ostanejo pomemben del naše kulturne dediščine. SREBRNA PLAKETA - Nina Mav Hrovat Nina Mav Hrovat je po poklicu profesorica predšolske vzgoje, magistrica, zaposlena v Vrtcu Domžale kot pomočnica ravnateljice. Najraje dela z otroki, a še zdaleč ne le tistih obveznih, službenih stvari, temveč je njeno delo usmerjeno v spodbujanje ustvarjanja, kulturnega udejstvova-nja, branja in izražanja. Delo z otroki in ljubezen do pravljic sta jo pripeljala do prvih avtorskih del, ki so bila objavljena v revijah za otroke. Postala je ena najbolj uveljavljenih in priljubljenih pisateljic leposlovja za otroke ter mladino in je članica Društva slovenskih pisateljev. Napisala je že več kot 20 pravljic, med drugim tudi pravljico Občine Domžale z naslovom Hro-šček Simon širi zadovoljstvo. Za svoje delo je prejela mnogo nagrad, med drugim nagrado Izvirna slovenska slikanica, njena dela pa so bila prevedena v tuje jezike. Pri Založbi Miš je Bronasta plaketa - Mirjana Kavčič Bronasta plaketa - Kulturno društvo Ženski pevski zbor Stane Habe Domžale Bronasta plaketa - Marta Majdič Nagrada Občine Domžale - Šahovska sekcija Društva upokojencev Domžale Nagrada Občine Domžale - Spominčica - Združenje za pomoč pri demenci Slovenije, podružnica Domžale Nagrada Občine Domžale - Tone Bakšič Nagrada Občine Domžale - Slavko Hren Nagrada Občine Domžale - Pia Brodnik nazadnje izdala slikanici: En, dva, tri slon! in Ne misli na slona, ki ju odlikuje povsem nov pristop in približevanje novih vsebin. Veliko nastopa kot pravljičarka in je spodbujevalka branja, še posebno med otroci in mladino. Ukvarja se z ljubiteljsko kulturo in je tudi ustanovna članica Kulturnega društva Mlin Radomlje. Preizkusila se je kot igralka, scenaristka in režiserka, napisala pa je tudi komedije za odrasle in več otroških predstav, ki so bile uprizorjene v Radomljah ter na drugih manjših odrih po Sloveniji. SREBRNA PLAKETA - Ivan Kozarič Ivan Kozarič je eden izmed ustanovnih članov KD Domžalski rogisti in edini ustanovni član, ki je v vsem tem času tudi neprekinjeno nastopal - aktivni član je že vse od leta 1991. Umetniški vodja rogistov je od leta 1997 ter s tem srce in duša društva. Zaslužen je za več kot 15 zlatih rogov -priznanj z mednarodnih tekmovanj v Avstriji, istočasno pa tudi za ohranjanje lovske glasbene kulture in širitev le-te na mlajše generacije. V letu 2014 je društvo zapustilo več aktivnih članov in Ivan Kozarič je osebno pripeljal več novih članov. Zahvala za preživetje društva od leta 2015 dalje gre izključno njemu. Brez tega dejanja bi občina Domžale ostala brez edinega društva lovskih rogistov, država Slovenija pa brez najuspešnejšega društva lovskih rogistov po merilu mednarodnih priznanj. Gospod Kozarič je že od leta 1973 aktivni član KD God- ba Domžale, bil pa je tudi njen predsednik v letih 1992 do 1995. Njegova največja pozitivna lastnost je njegova zmožnost povezovanja, združevanja in usmerjanja različnih generacij ljudi med seboj. Mirnost, preudarnost ter mladostna navihanost in razumevanje mladih je nekaj, česar se ne da naučiti, to je nekaj, s čimer se rodiš in to je tisto, kar ga dela posebnega ter nepogrešljivega. BRONASTA PLAKETA -Mirjana Kavčič Mirjana Kavčič je dolgoletna aktivna članica društva Foto kino in video klub Mavrica Radomlje. Deluje in ustvarja v foto sekciji ter s svojimi fotografijami uspešno sodeluje na klubskih in medklubskih fotografskih razstavah. Poleg ustvarjalnega sodelovanja je vestna, natančna in dosledna predsednica nadzornega odbora društva. Zelo je aktivna tudi v drugih društvih, zlasti v društvu Lipa (pevski zbor in izdelava popularnih punčk), in v organizaciji Unicef. Več let je bila aktivna tudi v športu kot tajnica smučarskega društva in sodnica za alpske discipline ter teke. BRONASTA PLAKETA -Kulturno društvo Ženski pevski zbor Stane Habe Domžale V letu 1979 je bil v okviru Društva upokojencev Domžale ustanovljen Ženski pevski zbor, za katerega je dal pobudo tedanji predsednik Ivan Radenšek. Od 27. marca 1998 se zbor na pobudo Ilonke Šarc imenuje Ženski pevski zbor Stane Habe. Pevo-vodja Stane Habe je zbor vodil do leta 2000, nato pa je vodenje prevzela Marika Haler. Kvaliteta, številčnost in tudi prepoznavnost zbora je vsako leto višja. Pevke pojejo pretežno slovenske narodne pesmi, uspešno pa se lotevajo tudi naro-dnozabavnih in zabavnih skladb ter spadajo med najboljše upokojenske zbore, kar so dokazale na številnih koncertih in revijah. Brez nastopov Ženskega pevskega zbora Stane Habe bi bilo kulturno, predvsem pevsko življenje, v občini siroma-šnejše, enako tudi življenje sodelujočih pevk, saj pojejo z ljubeznijo in iz srca. KD Ženski pevski zbor Stane Habe Domžale je v letu 2019 uspešno praznoval 40 let petja. BRONASTA PLAKETA - Marta Majdič Marta Majdič je članica Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan že od leta 1974. V tem letu je odigrala vidno vlogo v predstavi Bratova kri in pozneje vse do leta 1995 prevzemala večje ženske vloge. Gospa Maj-dič je bila v tem času nepogrešljiva igralka in vsako vlogo ali katero koli drugo zadolžitev je vzela zelo resno ter bila v veliko pomoč pri ustvarjanju programov v gledališču. Njeni igralski liki so bili vedno karakterni in občinstvu všečni. Po njeni zaslugi je v gledališče na Studencu vključena tudi vsa njena družina. Potrebe v društvu pa so narekovale poleg igranja tudi druge zadolžitve, zato je leta 1996 prevzela mesto inspicient-ke in od takrat pa vse do danes sodeluje prav pri vsaki predstavi ter skrbi za pravočasni vstop igralcev na oder in je zato nepogrešljiv člen v predstavah. S prevzemom te zadolžitve si ne more ogledati niti ene same predstave v živo kot gledalka. Marta Majdič je kot inspicientka zelo cenjena in nepogrešljiva pri predstavah. NAGRADA OBČINE DOMŽALE - Šahovska sekcija Društva upokojencev Domžale V okviru Društva upokojencev Domžale je izjemno aktivna šahovska sek- cija, ki jo sestavljajo nekdaj uspešni šahisti - upokojenci. Spadajo med najboljše ekipe na področju upokojenskega športa in se redno uvrščajo v finale državnih ekipnih šahovskih prvenstev Zveze društev upokojencev Slovenije. Kapetan ekipe je Mirko Čokan, največkrat pa ekipo sestavljajo še Jože in Boris Skok, Marjan Karnar in Janez Hribar. Domžalski šahisti so skupaj s Šahovskim društvom Domžale tudi odlični organizatorji šahovskega regijskega tekmovanja ekip z območja gorenjske regije, v zadnjih letih pa uspešno organizirajo tudi spominski turnir, s katerim počastijo spomin na enega najboljših domžalskih šahistov Vida Vavpetiča, ki je zmagoval tudi v okviru šahistov - upokojencev. NAGRADA OBČINE DOMŽALE - Spominčica - Združenje za pomoč pri demenci Slovenije, podružnica Domžale V občini Domžale že od leta 2013 potekajo srečanja Alzheimer Caffe in v letu 2017 je nastala domžalska podružnica Spominčice - Združenja za pomoč pri demenci. V tem času je bilo pripravljenih več kot 60 pogovorov in drugih dogodkov, ki so namenjeni bolnikom, svojcem ter strokovnim delavcem, in na katerih so sodelovali vodilni strokovnjaki s področja. Redno pripravljajo tudi srečanja ob svetovnem dnevu demence v septembru ter organizirajo Pohod za spomin. V letu 2019 so začeli tudi z novo obliko druženja sorodnikov v skupinah za samopomoč. V Domu upokojencev Domžale, kjer ima podružnica svoj sedež, je bila v letu 2018 razglašena tudi prva Demenci prijazna točka v občini Domžale. NAGRADA OBČINE DOMŽALE - Tone Bakšič Tone Bakšič je član društva Lipa Domžale od leta 2008. Gospod Ba-kšič v društvu opravlja zahtevne naloge in je dolgoletni mentor kolesarske skupine. S petnajstimi leti je postal član planinskega društva, v katerem je bil tudi član upravnega odbora, prav tako pa je bil član domžalskih tabornikov Rod skalnih tabornikov Domžale. NAGRADA OBČINE DOMŽALE - Slavko Hren Ljubezen do petja prevzame marsikaterega človeka in tako se je tudi Slavko Hren pred dvajsetimi leti odločil, da se pridruži Moškemu pevskemu zboru upokojencev Janez Cerar Domžale. Poleg petja je uspešen tudi kot organizator, v zadnjih dveh mandatih pa je opravljal tajniško funkcijo, ki je povezana z organiziranjem nastopov. S svojo pedagoško avtoriteto je prispeval k rasti in uveljavljanju zbora. Poleg sodelovanja v zboru je prostovoljno delo opravljal tudi v Društvu upokojencev Domžale, še posebno na stanovanjskem področju. NAGRADA OBČINE DOMŽALE - Pia Brodnik Pia Brodnik je članica Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan že od leta 2000. Njena prva glavna vloga je bila Katja Silvana v opereti Planinska roža. Vse od začetne vloge pa do danes Pia Brodnik prevzema številne karakterne igralske in pevske vloge. Kot odlična solistka je nastopila na Glasbi treh dežel in na številnih drugih koncertih ter tudi na odprtju Poletnega festivala na Studencu. Je nepogrešljiva igralka in pevka v gledaliških in operetnih predstavah ter ljubiteljsko sodeluje v Kulturnem društvu Miran Jarc Ško-cjan že 20 let..G io | slamnik KULTURA ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2020 | LETNIK LX slamnik@kd-domzale.si JAVNO NASTOPA ZE OD MLADOSTI JANEZ CERAR, PEVEC V ŠTEVILNIH ZASEDBAH Janez Cerar iz Zaloga pod Sveto Trojico, ki je konec avgusta dopolnil 77 let, je še vedno zelo dejaven. Ves čas je služboval v Domžalah, že od malega je glasbeno dejaven, predvsem kot pevec, nekaj časa tudi v ansamblu znamenitega Franca Flereta. Jože Skok Foto: Tilen Kotnik Rodil sem se na domačiji, po domače Pri Boštenk, ki pa so jo Nemci poleti 1944 požgali. Ko je pogorela hiša, sem bil star 11 mesecev in izseljen drugam. Nad domačijo je bilo pet bunkerjev brez straže, v njih so bile obleke in veliko materiala za partizane. Izdajalec iz vasi je pokazal Nemcem, kje so, kdo je to bil, se je govorilo na glas, dokazov pa ni bilo. V enem bunkerju so Nemci našli fotografijo, na kateri je bil z nekim partizanom tudi moj oče. Nemci so hodili po hišah, da bi odkrili, kdo je na fotografiji. Pri nas doma je poročna slika visela na steni in tako so prepoznali mojega očeta, ki je že zgodaj odšel v partizane in za njim razpisali tiralico. Partizani so bili tedaj na Sveti Trojici in so s hajko pregnali Nemce tja do Studenca. Doma je bilo pet otrok in mama nas je še isti večer zmetala na voz s konjsko vprego in peljala proti Moravčam. Naslednji dan, 26. julija, na dan sv. Ane, je prišla okrepljena enota Nemcev. Pri nas so pobrali vse, pri hiši je bila krava in zažgali domačijo. Ena sosedova hiša je pogorela, bi pa še druga, če ne bi sosed hitro ukrepal, saj so bile takrat hiše krite s slamo. Mama je kmalu odšla v partizane, otroke pa sta starša oddala. Jaz sem ostal v Krašcah pri Novakovi Tončki tja do konca vojne. Janez je vojaški rok služil v Titovi gardi, v JLA se je izučil za kurjača. To je bil uradni državni izpit. V vojski sem imel civilnega mojstra. Več- SLAMICA FOTOGRAFIJA S KRITIČNIM PRIDIHOM Kaj ostane pešcem, če se mudi na kavo? krat sem videl Tita od blizu, ko smo stražili na Bajnicah. Kot intendant sem skrbel za podoficirsko kasarno, kjer so dajali stražo Titu. Velikokrat smo držali špalir zanj od Zemuna, kjer so pristajala letala, pa do Dedinja, kjer je bila Titova rezidenca. Prvo službo je s 15 leti nastopil v Tosami, pozneje je delal v Oljarni Sončnica na Viru. Junija 1970 pa je dobil službo v 1. Osnovni šoli Domžale. Šola, rekli so ji nižja gimnazija, je bila zraven gostilne Keber, kjer je bil tudi učitelj fizike in kemije Anton Bukovec. Izpit v vojski sem dobil leta 1963, v Tosami sem moral dobiti potrdilo, koliko časa sem bil kurjač v JLA. V šoli sem bil hišnik in kurjač ter dobil tudi stanovanje na podstrešju. Ravnatelj profesor Milan Flerin je bil za naju z ženo Ber-to kot oče, čudovit človek. Leta 1972 sem šel na OŠ Šlandrove brigade in dobil stanovanje v njej, na 8. februar, Prešernov dan. Bil sem zadolžen za vzdrževanje: elektriko, vodovod, pleskanje. Flerin mi je včasih dejal, da imam dopusta, kolikor ga hočem, hkrati pa, da ga nimam nič. Do upokojitve leta 2001 sva bila z Berto v šoli, ona se je zaposlila v šoli nekaj let pozneje kot jaz. Raje se je upokojila, saj je prejemala boljši 'penzion' kot plačo. Iz šole sva se preselila v Zalog pod Sveto Trojico v obnovljeno hišo, s prenovo sva začela leta 1999. Glasbeno se je začel ukvarjati že kot fant, star dobrih 17 let. To so bile oddaje Pokaži, kaj znaš. Nastopal sem v Dobu in na Viru. V Dobu sem nastopal že s pokojnim Moricem Kvedrom. Na klavirski harmoniki naju je spremljal Gustelj Potočnik, ki je vodil tosamski oktet. Nastopal sem tudi v Godbenem domu Domžale, tudi v oddaji Pokaži, kaj znaš. Takrat so ravno prišle pesmi Dobrih znancev - Spomini mi hitijo in Ko te čuje gozd domači. S Kvedrom sva dosegla drugo in tretje mesto, dvakrat naju je prehitel Potočnik, ker je znal jodlati, kar je bilo tedaj zelo popularno pri nas. Naju je spremljal s harmoniko, po- tem pa solo zapel Oj, ta mlinar, po koroško, in zraven še zajodlal. Z znanim harmonikarjem Francem Fleretom sta se poznala že od majhnega in skupaj hodila v osnovno šolo na Krtini. Doma je iz zaselka Dolenja vas, ki spada pod Krtino. Na harmoniko je vlekel že v osnovni šoli, je dve leti mlajši od mene. Melodije je sam zlagal, pesmi mu je večinoma pisal Ivan Sivec. Svoja besedila je uveljavljal prav prek Flereta, zato ga je imel rad in je napisal trilogijo o njem: Godec pred peklom, Godec v vicah in Godec v nebesih. Sivec je celo s kolesom prihajal k Fleretu. Janez bi moral peti v stalni pevski zasedbi s Fleretom, vendar je žena Berta temu nasprotovala, saj je bil zaradi nastopov velikokrat odsoten. S Fleretom smo peli od leta 2001 dalje. Imam nekatere pesmi, za katere je napisal besedilo Sivec, pa niso bile objavljene. Smo jih vadili, pa jih nismo toliko dodelali, da bi jih lahko posneli, pa tudi Flere ni kazal dovolj zanimanja za to. Morda je bil problem tudi, ker Flere spočetka ni imel menedžerja. Flere je nastopal že kot vaški godec in ni imel nikogar, ki bi ga vodil. Vse je v bistvu počel sam. Tudi Ivan Sivec ga je nekajkrat nekako 'potegnil ven', ker je objavil članke o njem, saj je Flere večkrat zašel tudi v krizo. V besedilih, ki jih imam od Sivca, smo nekatere pesmi že poskusili, nimamo tudi nobenih delovnih posnetkov. Znamenito Ljubezen mamina je napisal Sivec, Flere je kar nekaj časa tuhtal, potem jo je leta 1975 vendarle uglasbil, zapeli so jo Do-bropoljski fantje. Že pred tem je uglasbil nekaj Sivčevih besedil. Fleretu se je obetal nastop na Televiziji Ljubljana, zato je prišel k Janezu in ga prosil, če mu pomaga pri izvedbi pesmi Ljubezen mamina in nekaterih drugih, in naj dobi pevce, ker jih pozna. Najprej je bil leta 2001 predviden nastop v Slovenskih Konjicah, kjer je bilo več znanih ansamblov, med drugim Franca Miheliča. Kot debi-tanti so nastopili Modrijani, kar v kavbojkah, ki so pozneje zasloveli po Sloveniji. Leta 2007 smo šli v oddajo Na zdravje na 1. programu Televizije Ljubljana. Vaje smo imeli pri Fleretu večkrat na teden, pa tudi pri meni doma v Zalogu. Celo z dvema ribniškima žlicama nam je včasih med vajo dajal takt. Oddajo Na zdravje sta vodila Boštjan Romih in Jasna Kuljaj, ki nas je tudi napovedala. V Ljubezni mamina sem pel tudi solo. Nastopal je tudi Ansambel Slovenija z vodjem Jožetom Galičem. Leta 2008 smo igrali v Žejah v oddaji Prvi na vasi na TV Pika. Na generalki smo samo enkrat zaigrali in to je bilo dovolj. Flere je imel tedaj dobrega menedžerja, Janeza Kranjca iz Trbovelj, ki mu je omogočal odmevne nastope. Peljal nas je s kombijem v Maribor, kjer smo igrali v dvorani Tabor, tam je na- stopala vrsta znanih ansamblov. Nastopati bi morali tudi na Limbarski gori, v oddaji Nagelj za 8. marec, ki jo je posnela Televizija Ljubljana. Flere pa je žal zamudil, tako da nastopa nismo mogli izvesti. Vskočil je nekdo drug, saj nismo mogli brez harmonike in Franca. V Trbovljah smo igrali v Delavskem domu. K Fleretu smo hodili na vajo še na Dolenjsko, ko se je tja preselil, ker pa je to vendarle bilo predaleč, je začel nastopati s pevkami. Kakih deset let je bival na Dolenjskem, večkrat smo šli k njemu obirat grozdje. Janez še zdaj prepeva s pevsko zasedbo Fanti na vasi, ki se je zbrala leta 1971. Najprej smo imeli vaje v stanovanju v Šlandrovi šoli v Domžalah, skupaj nas je spravil Janez Ko-derman, podjetnik iz Domžal. Peli smo kar pogosto, tudi v Kranjski Gori. Ime Fantje na vasi smo imeli tudi, ko smo s triom Flere peli v Ze-jah, pa tudi v Slovenskih Konjicah. Tam so celo napačno napovedali, da bo nastopal trio Flere s Fanti iz Praprotna, potem so to popravili. Zadnje čase nastopamo tudi z ansamblom Dušana Cerarja iz Depale vasi. Zraven sta tudi fanta Ti- Za svoje pevsko delovanje je Janez Cerar leta 2012 prejel tudi Zlato Gallusovo značko, ki jo podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. neta Stareta, ki je umrl. Duško igra na frajtonarico in pozna vse pesmi Franca Flereta. Igrali smo tudi v Beli krajini v Predgradu na memo-rialu za Tineta Stareta. Tam je ustanovil kulturno društvo, bil je tudi lovec, izhaja s Krtine. Nastopamo bolj priložnostno, javni nastopi so bili na primer na Pozdrav jeseni. Zasedba Fanti na vasi je aktivna ves čas, imeli smo vaje tudi pri nas doma v Zalogu. Janez Cerar že od leta 1987 poje pri Mešanem pevskem zboru DU Moravče, torej že33 let, večkrat tudi kot solist. V njem so pevci iz Domžal, Lukovi-ce, Trzina, Radomelj, iz vseh koncev. Iz Domžal smo jaz, pa Lipe Štefan, ki poje prvi tenor, pri pevskem zboru pojem bas, v Ljubezen mamina pa drugi tenor. Vaja z mešanim pevskim zborom Moravče je bila enkrat tedensko, pred nastopom pa večkrat. Sodelovali smo na številnih prireditvah v Domžalah, tudi na proslavah na Oklu in v Zejah, pa v Hali KC Domžale ob festivalih mešanih pevskih zborov. Peli smo tudi na festivalu partizanskih pesmi v Festivalni dvorani v Ljubljani, s svojih nastopov imamo tudi video posnetke. Pevovodja, znani kitarist v ansamblu Franca Miheli-ča Milan Kokalj, je včasih uredil, da smo peli tudi ob spremljavi ansambla ali njegove kitare. Pesem druži nas je bil nastop ob 25. letnici zbora v Kulturnem domu v Moravčah leta 1986. □ LETNIK LX I SEPTEMBER 2020 | ŠTEVILKA 9 slamnik@kd-domzale.si slamnik I ii novice NINA MAV kolumna • vzgoja bralcev KNJIGE ZA NAJMLAJŠE OTROKE Trdim, da imajo vsi otroci radi knjige. Ker ne poznam otroka, ki ga ne bi privlačile jasne ilustracije, slike, barvitost in odkrivanje sveta. Glasbeniku in častnemu občanu Stanetu Habetu v spomin Kdaj pa lahko začnemo ponujati otroku knjige? Skorajda od rojstva dalje oziroma takoj, ko otrok zna izostriti pogled in se osredotoči na podobo pred seboj. Vsak starš se najbrž spomni kartonskih slikanic, ki jih je otrok nosil naokrog in so bili vogali obgrizeni, kot bi jih obglodala veverica. Otroci v prvem starostnem obdobju, to je od prvega do tretjega leta, imajo radi jasne ilustracije ali fotografije, na katerih so prepoznavni liki, ki jim pomagajo pri spoznavanju prvih besed ali pojmov. Za najmlajše so primerne slikanice z debelimi platnicami in listi - kartonke, tipanke, igro-knjige, zvočne knjige ali pa kartonaste zgibanke, imenovane leporello, ki spadajo v prvo zahtevnostno stopnjo slikanice. Vsem naštetim je skupno to, da ne gre le za branje, ampak se otrok z njimi igra in se prek igre poda v svet besed in estetskega doživljanja, zato je predvsem pomembna likovna podoba. Če je ilustracija premalo nazorna, otrok ne prepozna dvodimenzionalno upodobljenih predmetov na slikah. Naj pojasnim: krava, ki ima v stranskem pogledu noge postavljene tako, da sta vidni samo dve, ker sta dve skriti, ni primerna. Isto velja za oči - če je vidno samo eno oko, otrok sliko obrne, da bi našel še drugo, tako kot to stori z igračo. Take nepravilnosti so najmlajšim nejasne, jih zmedejo in se zato težje vživijo. Če si želimo, da bi otrok knjigo vzljubil, naj bodo podobe nazorne, iz otrokom bližnjega sveta (npr. živali, igrače, pojmi iz otrokovega vsakdana). Kaj pa besedilo? Najmlajši imajo radi kratka besedila. Primerna so tako avtorska kot ljudska. Radi imajo pesmi, verze, rime, ritem, šaljivke, ponavljajoče se besede, besedne igre in podobno. Seveda moramo otroku brati odrasli, a bolj pomembno je, kako se zraven pogovarjamo. Pri skupnem gledanju knjige otroka opozorite na čim več stvari, ki jih lahko opazite. Četudi je na sliki zgolj krava, se pogovarjajte in sprašujte: »Kdo je to? Kaj počne? Kako se oglaša? Kakšen ima rep? Kje pa so oči? Kaj pa krava je? Ti je všeč? Je lepa? Je velika?...« Tudi pri najbolj enostavnih slikanicah se otrok lahko zadrži in zamoti precej dolgo. Bolj živahni otroci bodo med ogledom morda tekli od stola do stene in nazaj, potem pa si ogledali drugo stran v knjigi. S tem ni nič narobe, saj se otrok ob knjigi igra, in gibanje je del njegovih osnovnih potreb. Če je otrok živahen in razigran, ne morete pričakovati, da bo sedel pri miru in pol ure gledal knjigo. Vmesni sprehodi in valjanje po tleh pa ne pomenijo, da branja in knjig ne mara, kot si nekateri starši predstavljajo. Prav tako so starši v zadregi, če dvoletnik ne posluša pravlji- M Če mu boste ponudili več knjig, bo ugotovil, da tudi konji niso enaki, pač pa različni po barvi, velikosti ... takšno je prvo pravo učenje - in vaš otrok bo pravi mali modrijan. ce. Zelo redki bi jo lahko poslušali, pa še to le zato, ker vas radi poslušajo in gledajo, kako premikate usta in spreminjate obraz, vsebine pa ne razumejo. Kaj pa, če opazimo, da otrok grdo ravna s knjigo? Kaj sploh pomeni, da enoletni otrok grdo ravna? Ste ga že naučili, kakšno je pravilno ravnanje? Ve, kaj pomeni, da se s knjigo lepo ravna? Sploh razume besedo 'lepo'? Verjetno ne. Če otrok knjigo vrže stran, jo je verjetno vrgel kot žogo. Vaša naloga je, da ga naučite razlikovati ravnanja s knjigo od igre z žogo. Žogo mečemo, knjige pa ne. Morda si bo iz knjige iztrgal najljubšo podobo, na primer kravo. Ostali del knjige bo odvrgel, podobo krave pa bo nosil s seboj. Zakaj pa ne? Leporello je izdelan posebej tako, da dopušča otroku, da si vzame le tisti del, ki ga ima najraje. Odrasli potem spodbujamo otroka, da si pogleda še konja ... Navdu-šujmo ga nad vsem, kar lahko opazi. Peljemo ga na pašnik, da vidi krave in konje ter opazuje. Šele potem bo živali prepoznal tudi na sliki in bo morda konj tisti, katerega podobo bo nekaj časa občudoval v vsaki knjigi. Če mu boste ponudili več knjig, bo ugotovil, da tudi konji niso enaki, pač pa različni po barvi, velikosti . takšno je prvo pravo učenje - in vaš otrok bo pravi mali modrijan. □ V petek, 16. oktobra 2020, bo minilo 100 let od rojstva dolgoletnega ravnatelja Glasbene šole Domžale in več kot pet desetletij nosilca glasbenega dogajanja na širšem domžalskem območju, prof. Staneta Habeta, častnega občana naše občine, ki je pustil številne sledove na področju glasbe, posebno zborovskega petja. Rodil se je na Vrhniki, končal študij glasbe pri Glasbeni matici in or-glarsko šolo v Ljubljani. Med vojno je bil interniran v taborišče Gonars, po vojni pa je bil predavatelj na gimnaziji na Vrhniki in kapelnik godbe. Ob delu je študiral na Pedagoški akademiji v Ljubljani. V letui959 je prišel v našo občino kot predavatelj, pozneje je postal pobudnik za ustanovitev Glasbene šole Domžale in jo vodil 24 let - vse do upokojitve. Postal je ena najvidnejših domžalskih osebnosti, priljubljeni glasbenik, ki je s svojim delom in osebnim deležem pomembno prispeval k razvoju naše občine, posebej na glasbenem področju. Docela predan svojemu pedagoškemu poslanstvu je kot pedagog, zborovodja kapelnik, dirigent, kulturni delavec. družbenopolitični aktivist, član vrste društev ter dolgoletni direktor Glasbene šole Domžale opravil izjemno delo. Radi smo ga imeli zaradi vedrine in prijaznosti, mehkobe in razumevanja za vse ter ga spoštovali zaradi strokovnosti in predanosti glasbi ter kulturi v celoti. Glasba je postala najpomembnejši del njegovega življenja. Glasbenik Staïie labíj Vl'linii'Jin v Dnm'/.iilul' Pot prof. Staneta Habeta je v knjigi opisal dr. Velimir Vulikič. Po vojni je pomagal kulturno zdramiti rojstno Vrhniko, nato pa po posredovanju prof. Milana Fle-rina, žal že pokojnega častnega občana, prišel v našo občino. Domžale so njemu in družini postale dom, mi pa smo dobili plemenitega človeka, ki je veliko prispeval k razmahu kulturnega življenja v naši občini. Posebno v lepem spominu je ostal kot zborovodja blizu 30 pevskih zborov ter drugih glasbenih skupin in prepričana sem, da bi številni pevci in pevke povedali marsikaj lepega o njem. Bil je dober kapelnik Godbe Domžale in njen častni član, častno članstvo mu je podelila tudi godba iz Mengša, nepozaben je bil kot dolgoletni član vodstva Tabora pevskih zborov v Šentvidu, neutrudno je de- lal tudi v nekdanji kulturni skupnosti, v KS Slavka Šlandra, z njegovim delom pa smo se srečevali tudi v vrsti društev, od katerih ga je marsikatero razglasilo za častnega člana. Skromen, povsod priljubljen sogovornik, je prejel nešteta priznanja, posebno pa se je razveselil odločitve Skupščine občine Domžale, ki je leta 1994 sprejela sklep, da prof. Stane Habe postane prvi častni občan Občine Domžale, že prej pa se je razveselil najvišje slovenske nagrade za delo v vzgoji in izobraževanju, Žagarjeve nagrade. Za vse njegovo delo in prijateljstvo smo mu globoko hvaležni. Zavedamo se, da so sadovi njegovega dela del domžalske kulturne zgodovine in da te sadove uživamo še danes - 17 let po smrti, skupaj s spoštovanjem in ljubeznijo pa tudi hvaležnostjo do vsega, kar je dal Domžalam, ob tem pa ostal zvest prijatelj in pristen sodelavec. Njegovo delo zborovodje ostaja v pevcih in pevkah, generacijah glasbenikov in glasbenic, še posebej pa v pevkah Ženskega pevskega zbora Stane Habe, ki svojega zborovodje nikoli ne bodo pozabile, saj je bogastvo, ki ga je njim in drugim pevkam ter pevcem in vsem nam dal prof. Stane Habe neizmerljive in neprecenljive vrednosti ter ostaja med nami tudi v glasbeni tradiciji družine Habe. Hvala, spoštovani prof. Stane Habe! VERA VOJSKA Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. Kruta resnica o vodi - Kam s Pšato? Vljudno vabljeni, da se nam pridružite na dveh javnih dogodkih, ki jih to jesen izvajamo v okviru projekta EVREKA II v Domžalah in Mengšu. V torek, 29. septembra, se nam lahko pridružite pri ogledu dokumentarnega filma A Plastic Ocean v Centru za mlade Domžale, ki mu bo sledil pogovor z znanstvenico dr. Andrejo Palatinus. Andreja nam bo pojasnila, kako se s plastiko spopadamo v Sloveniji, odgovarjala pa bo tudi na vaša vprašanja. Drugi dogodek bo bolj praktično obarvan in bo ponujal za vsakogar nekaj. V četrtek, 22. oktobra, bomo v Mengšu pri Športnem parku ob Pšati, med 9.00 in 17.30 skupaj z vami raziskovali redko opažene vo- v vsakdanjem v • 1 • • življenju Vpis v začetno stopnjo 28.9.-8.10.2020 Domžale, Radomlje, Kamnik, Moravče, Mengeš, Prevoje, Dolsko Vadba bo potekala v skladu z priporočili NIJZ. (od 12. do 14. ure) www.jwz.org/domzale (§) domzale@jwz.org Q) 031 231 440 dne organizme reke Pšate, nato pa se bomo ob 18.00 preselili v dvorano Mladinskega centra Mengeš (AIA), kjer si bomo skupaj ogledali 30-minutni dokumentarni film Love Flows (Ljubezen teče) ter se pogovorili o upravljanju z reko Pšato danes in v prihodnosti. Okrogla miza Kruta resnica o vodi je namenjena spoznavanju različnih, pogosto nasprotujočih si stališč o upravljanju s Pšato. Razpravljali bomo o ekološki celovitosti reke, gradbenih posegih vanjo, protipoplavnih ukrepih, izvajanju civilne zaščite in še marsikaj zanimivega. Vabimo vas ne le k poslušanju, temveč k aktivnemu podajanju svojih stališč in želja glede prihodnjega upravljanja s Pšato. Na obeh dogodkih se bomo držali vseh omejitev in smernic za preprečevanje širjenja okužbe s covi-dom-19, zato vas prosimo, da se na ogled obeh dokumentarnih filmov in/ali okrogle mize prijavite na eva. horvat@ozivimo.si. Število mest je omejeno. Dogodka v sodelovanju organiziramo Zavod REVIVO, HD&H, Mladinski center Domžale, AIA - Mladinski center Mengeš in A Plastic Ocean Foundation. Naložbo financirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt EVREKA II se izvaja v okviru LAS Za mesto in vas. ZAVOD REVIVO IN HD&H io | slamnik NOVICE ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2020 | LETNIK LX slamnik@kd-domzale.si Medicinska pedikura v Domžalah Dvajsetletnica je lepa obletnica, a vsaka pot se začne s prvim korakom. Če pred 20 leti direktor ZD Domžale dr. Janez Grošelj in glavna sestra Breda Kavka ne bi prepoznala manka nege stopal v regiji, v letošnjem letu ne bi imeli kaj praznovati. Dr. Breda Kokalj Limbek je do tedaj z medicinsko sestro Anico Cot- man Anžič opravljala pionirsko delo na področju nege stopal pri sladkornih bolnikih, in vsi vemo, da je to še kako pomembno in nujno pri tej kronični bolezni. Takrat skorajda ni bilo ustrezne opreme in instrumentov, a Zdravstveni dom Domžale je dal na voljo prostor, kjer so lahko svetovali bolnikom, k delu je pristo- pila s svojim strokovnim znanjem tudi Vlasta Pančur in pedikura je v Domžalah shodila. Za občane je bila takrat pedikura nekaj novega, nekaj, česar moški menda ne potrebujejo. Danes se to zdi kar neverjetno, saj je približno 6000 občanov poiskalo pomoč pri odstranjevanju trde kože, krajšanju nohtov, vraščenih nohtih, ranah, bradavicah, ortopedskih težavah ... pri težavah, kjer je potrebno izkušeno rokovanje s skalpelom. Storitve opravljata zdravstveni tehnik in diplomirana medicinska sestra. Mnogokrat paciente napotijo k pedikerju zdravniki, medicinske in patronažne sestre, kar kaže v veliko mero zaupanja v stroko. Obišče jih več starejših občanov z različnimi težavami, med njimi je veliko moških, mladi pa se zavedajo pomembnosti preventivne skrbi za stopala. Zaradi pomanjkanja prostora v Zdravstvenem domu Domžale so letos prostore preselili na Slamnikar-sko ulico 3 b v Domžalah, blizu zdravstvenega doma in zraven trgovine Sanolabor, kjer je tudi lažje dostopna slabše gibljivim. Ob okroglem jubileju se želijo zaposleni Zdravstvene nege stopal Pančur zahvaliti za zaupanje tudi vsem občanom. Vabijo vas, da jih obiščete na novi lokaciji. FOTO: VLASTA PANČUR Rdeči križ: Peljimo jih na morje 2020/2021 Dobrote slovenskih kmetij 2020 Z imenom Dobrote slovenskih kmetij je že od leta 1990 poimenovan obsežen vsakoletni projekt, ki se pod okriljem Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Občine Ptuj ter z velikim entuziazmom, neusahljivo energijo in trdno odločenostjo po vsej Sloveniji trudi spodbujati domače in kvalitetno, ob tem pa čim več kmetij na Slovenskem nesljivo spada tudi Ivanka Brodar s Hudega, ki se lahko pohvali z vrsto zlatih in srebrnih priznanj, med njimi pa tudi z znakom kakovosti, ki se podeljuje za izdelek, ki je trikrat zapovrstjo dobil zlato priznanje. Gospa Ivanka, še vedno mladostna in polna življenjske energije, ima zelo zanimivo življenjsko zgodbo, ki jo ljubitelji njenih odličnih kro- pico drugih priznanj, odličnih ocen njenih izdelkov na različnih prireditvah, predvsem pa, kot sama pravi, je vesela, da v tako visoki jeseni življenja še lahko dela in s svojimi izdelki razveseljuje ljubitelje krofov, flancatov in različnih potic, pa tudi, ker vse kaže, da se bo tradicija njenih odličnih pekovskih izdelkov nadaljevala, saj je za peko navdušila hčerko in vnukinjo. Povabljeni na domžalsko tržnico, kjer boste ob krofih in poticah, če pa se boste malo potrudili, našli tudi še kakšen drug okusen izdelek, lahko pa se dogovorite tudi pri njej doma na Hudem, na Kovaški cesti 14. Gospe Ivanki ob prejemu dveh zlatih in srebrnega priznanja iskrene čestitke, skupaj z dobrimi željami za njeno zdravje, optimizem ter neusahljivo srčnost in dobro voljo tudi v prihodnje. VERA VOJSKA Na nedavni novinarski konferenci Rdečega križa Slovenije, katerega del je tudi Območno združenje Rdečega križa Domžale, smo slišali, da je RKS v 12 letih s pomočjo do-natorjev zbral sredstva v skupni višini 1.539.742 evrov ter na Debeli Rtič, mladinsko zdravilišče in letovišče pripeljali več tisoč otrok in skoraj dva tisoč starostnikov, hkrati pa je bila novinarska konferenca tudi priložnost za začetek zbiranja sredstev za akcijo Peljimo jih na morje 2020/21. Z nacionalno dobrodelno akcijo Peljimo jih na morje je Rdeči križ Slovenije začel leta 2008 in do danes zbral 1.539.742 evrov. Dragocena donatorska sredstva so prispevala slovenska podjetja, društva in številni posamezniki ter tako omogočili brezplačno letovanje za več kot 3500 otrok in blizu 1800 starostnikov, mnogi med njimi so prvič v življenju videli morje. Otroci iz socialno šibkejših okolij tako lahko preživijo ob morju vse šolske počitnice, starostnike, ki zaradi nizkih pokojnin o počitnicah na morju ne upajo niti sanjati, pa na Debeli Rtič povabijo spomladi in jeseni. Dobrodelna akcija Peljimo jih na morje je edina v Sloveniji, ki poskrbi tudi za počitnice starejših. V Rdečem križu Slovenije po svojih močeh prispevajo, da bi vsi prebivalci Slovenije živeli varno, zdravo, dostojanstveno in imeli priložnost za uspeh ter bili socialno vključeni. K temu prispeva tudi dobrodelna akcija Peljimo jih na morje, ki poteka že 12 let. V 56 območnih združenjih RKS, tudi v našem, dom- žalskem, ki aktivno sodeluje v akciji, prostovoljci zelo dobro poznajo potrebe v svojem okolju in v sodelovanju s strokovnimi službami pridejo v stik z otroki, ki takšna letovanja nujno potrebujejo, prav tako tudi z njihovimi starši. Peljimo jih na morje za letovanja v letu 2021 je akcija, ki bo nekaj posebnega tudi zato, ker bodo pri zbiranju sredstev kot ambasadorji in donatorji pomagali člani popularne in legendarne glasbene skupine Čuki, kar je zelo navdušilo otroke. Dobrodelna akcija RKS Peljimo jih na morje za leto 2020/21 se je že začela! Sodelujte tudi v njej, da bo njeno 13. leto srečno! Prispevate lahko z nakazilom na: TRR SI56 0310 0123 4567 891 BIC banke: SKBADSI2X sklic SI00-96830 Koda namena: CHAR Prejemnik: Rdeči križ Slovenije, Mirje 19, 1000 Ljubljana Uporabniki mobilnih storitev A1, Telekom, Telemach in T2 lahko darujete tudi s poslanim SMS na 1919 z besedo MORJE (prispevate 1 evro) ali besedo MORJE5 (prispevate 5 evrov). Hvala! VERA VOJSKA FOTO: ALEŠ ČERNIVEC OBČINA DOMŽALE spodbuditi k pridelavi zdrave domače hrane in neposrednemu trženju le-te. Hkrati so Dobrote slovenskih kmetij uveljavljena blagovna znamka kakovostnih živil z znanim poreklom, iz lokalno pridelanih surovin in predelana pretežno na tradicionalen način. Zagotavlja domače! Za ugotavljanje kakovosti so organizirana senzorična strokovna ocenjevanja kar 13 skupin izdelkov, kjer strokovne komisije ocenijo prav vse prispele izdelke ter najboljše razstavijo v minoritskem samostanu na Ptuju. V petindvajsetih letih so bila podeljena številna priznanja najboljšim pridelovalcem, med katere za- fov, flancatov in vrste različnih potic zelo dobro poznajo ter vedo, da v njenih izdelkih niso le doma pridelane surovine, temveč k vsestranski kvaliteti njenih dobrot prispevajo srčnost in ljubezen, veselje do peke in zadovoljni obrazi vseh, ki okušajo njene dobrote. Tudi letos so v strokovnih komisijah na Ptuju prepoznali kvaliteto njenih krofov in kamilične potice ter ji zanju podelili zlato priznanje, srebrno pa je prejela potica špehovka. Kvaliteto Ivankinih krofov in potic je že prepoznal tudi Razvojni center Srce Slovenije ter jim podelil znamko kakovosti Srca Slovenije, ob številnih priznanjih s Ptuja pa se gospa Ivanka lahko pohvali še s ko- LETNIK LX I SEPTEMBER 2020 | ŠTEVILKA 13 slamnik@kd-domzale.si slamnik I ii V I V NASA vARNOST | sTAREJSI Drzne tatvine Storilci žrtve zvabijo iz hiše pod pretvezo, da so delavci različnih podjetij. V Slamnik uvajamo novo rubriko Naša varnost, v kateri bomo v vsaki številki izpostavili določeno vrsto kriminalitete, ki bo v tistem mesecu najbolj aktualna, s priporo-čilza samozaščitne ukrepe. Zavedati se moramo, da v večini primerov sami ne posvečamo dovolj pozornosti samozaščitnim ukrepom ali pa smo preveč nepazljivi oziroma površni. Vse to hitro opazijo vlomilci, tatovi in drugi nepridipravi, ki izkoristijo vsako našo nepazljivost. Zato je pomembno, da vsakodnevno dajemo večji poudarek pri samozaščitnih ukrepih, kot so zaklepanje vrat stanovanj, hiš in vozil, ustrezno zavarovanje vrednejših predmetov, itd. Prav tako gre posebno pozornost nameniti obiskom neznanih oseb, ki pod različnimi pretvezami izvajajo drzne tatvine. Prav tej vrsti kaznivih dejanj bomo tokrat namenili našo pozornost, saj vas želimo opozoriti, na kakšen način nepridipravi pristopajo do oškodovancev in jih v nadaljevanju pod pretvezo tudi okradejo. V preteklosti je bilo na domžalskem območju že nekaj tovrstnih drznih tatvin, oškodovanci pa so po obisku neznanih oseb ostali brez denarja in drugih vrednejših predmetov. Ker nepridipravi ne poznajo počitka, so lahko že jutri pred vašimi vrati, zato si le pozorno preberite nasvete, kako ravnati ob takšnih primerih. Zelo prefinjeno in pretkano Na Policijski upravi Ljubljana opažajo pojav drznih tatvin iz stanovanjskih hiš, ki jih storilci izvršujejo zelo prefinjeno in pretkano, oškodovance pa tako zavedejo, da preteče kar nekaj časa, preden ugotovijo, da so bili okradeni. Prav tako policisti opažajo, da so ljudje -kljub opozorilom v medijih - še vedno premalo previdni ali pozorni do neznancev, ki prihajajo na njihove domove in jih ogovorijo. Žrtve pa so predvsem starejši občani. Žrtev zamotijo s pogovorom Kriminalistični inšpektor Matija Breznik iz Sektorja kriminalistične policije PU Ljubljana je v zvezi z drznimi tatvinami povedal, da storilci žrtev zamotijo s pogovorom (bodisi, da so serviserji, bodisi, da so prišli odkupit staro železo, da prihajajo iz elektro službe in si ogledujejo teren, kje bi postavili nove daljnovode, da bodo opravljali sanacijo odtokov itd.) in jo tako zvabijo iz hiše ali od hiše, tako da je nimajo več pod nadzorom. Njihovo odsotnost takrat izkoristijo drugi storilci in v času pogo- Zato se spreminjajo tudi preventivni ukrepi, s katerimi se skuša zajeziti širjenje bolezni. In te ukrepe moramo spoštovati, če želimo, da se razmere umirijo in da se naša življenja čim prej vrnejo v običajne tirnice. V Domu upokojencev Domžale se v zadnjem času soočajo s pogostimi izzivi pri zagotavljanju preventivnih ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa, ki veljajo v domu. Zato obiskovalce prosijo, naj spoštujejo navodila in tako prispevajo k zaščiti tako stanovalcev kot zaposlenih v domu. »Vsi si želimo normalizacije življenja, a če ne bomo ravnali odgovorno, se lahko razmere, povezane s koronavi-rusom, zaostrijo. Potem bomo prisiljeni v ponovno zapiranje doma za svojce in druge obiskovalce, česar pa si nikakor ne želimo. Predvsem se moramo zavedati kolektivne odgovornosti do zares ranljivih stanovalcev. Želim si, da bi bilo več razumevanja in manj egoističnega obnašanja in kršitev,« je povedala mag. Nataša Zalokar, direktorica Doma upokojencev Domžale. Vnaprejšnja najava obiskov: Najpogostejše neupoštevanje ukrepov je povezano zlasti s številom obiskovalcev. Velja namreč, da lahko posameznega stanovalca trikrat vora vstopijo v hišo, pregledajo notranjost in odtujijo v večini primerov denar in nakit. Storilci kraj nato zapustijo hišo, tisti, ki pa je zamotil žrtev, pa se vljudno poslovi in zapusti kraj. Največkrat se do hiše pripeljejo z vozilom in tako kraj tudi zapustijo. Kako ravnati Policisti se ob prijavah srečujejo s težavo, da oškodovanci šele čez čas (več ur) ugotovijo, da so bili okradeni. Prav tako niso pozorni na opis oseb, saj storilci z žrtvijo vzpostavijo nek prijazen odnos, vzpostavijo zaupanje. Oškodovanci pa v večini primerov že 'pospravijo' prostor, kjer so delovali storilci in s tem spremenijo kraj dejanja in uničijo morebitne sledi. »Občanom tako svetujemo, da imajo osebe, ki so prišle do njih nenapovedano, ves čas pod nadzorom in jih brez potrebe ne vabijo v prostore. Vedno naj zaklenejo hišo, ko to zapustijo, ključ pa naj vzamejo s seboj, pa četudi 'stopijo samo za vogal'. Če se osebe izdajajo za serviserje, izvajalce del ipd., svetujemo da vedno zahtevajo na vpogled identifikacijsko izkaznico ali delovni nalog oziroma pokličejo podjetje, v imenu katerega se predstavljajo. Ob tem pa naj bodo tudi pozorni na videz Ključno je spoštovanje preventivnih ukrepov Epidemiološka slika, povezana s koronavirusno boleznijo 19, ki je močno posegla v naš vsakdan, se nenehno spreminja. V enem od primerov, ki se je v preteklosti pripetil v Radomljah, sta starejšo občanko obiskala mlajša moška in se ji predstavila kot delavca Javnega komunalnega podjetja Prodnik, ki naj bi pregledala vodovodni priključek. Eden izmed njih je pristopil do občanke, drugi pa ostal v osebnem vozilu znamke Ford, ljubljanske registracije, s katerim sta se pripeljala na dvorišče občanke. V nadaljevanju je eden izmed moških občanki po dvorišču kazal potek napeljave, drugi moški pa je medtem odšel v hišo in jo prei-skal. Občanka seveda ni vedela, da je drugi moški v hiši, saj jo je prvi moški odpeljal izven vidnega polja vhoda v hišo. Vmes naj bi po pripovedovanju občanke še klical na podjetje, za katerega se je izdajal. Na srečo občanki nepridiprava nista odnesla nič, saj naj bi jima zmanjkalo časa. Ji je pa moški, ki je vstopil v stanovanje, razmetal dve sobi. Si je pa občanka oba zelo dobro zapomnila oba prevaranta, ki naj bi bila stara okrog 30 let, oblečena v lepša temnejša oblačila, na glavi pa sta oba imela kapi s šiltom. Po njenem pripovedovanju je bil moški, s katerim je govorila, izredno nervozen, tresle pa naj bi se mu roke in brada. Nepridiprava sta zagotovo že prej opazovala ulico in to občanko izbrala načrtno. Po vsej verjetnosti, ker je starejša, obenem pa živi še sama. oseb (oblačila, govor, posebnosti) ter vozilo, s katerim so se pripeljali (znamko, barvo, tip in reg. št. vozila). Če ste v dvomu, ali ne gre morda za goljufa, je priporočljivo takšno osebo tudi odsloviti,« poudarja Breznik. Ob tem je še povedal, da tatvine pod pretvezo razkuževanja objektov izvaja ena oseba, v drugih primerih pa gre za organizirano skupino dveh ali treh posameznikov, ki delujejo usklajeno in se na tatvino dobro pripravijo. Večinoma so oškodovanci starejše osebe Kot rečeno, so praviloma oškodovanci starejše osebe, zato policisti njihovim svojcem svetujejo, da se o tej problematiki z njimi večkrat pogovarjajo in jih opozorijo na previdnost, ter možna preventivna ravnanja. Če kljub previdnosti postanejo žrtev kaznivega dejanja naj takoj obvestijo policijo na telefonsko številko 113 ali na Policijsko postajo Domžale (številka 01 724 65 80) ali elektronsko na pp_domzale.pulj@policija.si. Policisti občane tudi naprošajo, da če zaznajo pojav oseb in vozil, ki jim niso poznana, njihovo vedenje/zadrževanje pa se jim zdi sumljivo (dajejo videz, da opazujejo objekt), da tudi o tem takoj obvestijo policijo. Če želijo ostati anonimni, lahko pokličejo na anonimno številko 080 1200. MIHA ULčAR tedensko ob predhodni najavi obišče le ena zdrava oseba naenkrat, in sicer najožji sorodnik. Stanovalce, ki so v paliativni oskrbi, pa lahko obiskovalci, ki morajo biti oblečeni v zaščitno opremo, obiščejo vsak dan. Obiskovalci naj svoj obisk vnaprej najavijo na recepciji prek telefonske številke 01 724 12 30 ali 040 361 621, prav tako se lahko dogovorijo za video klic s stanovalci ter za morebitne posebne želje. Eden izmed ukrepov, ki ga izvajajo v domu, je tudi, da vsem stanovalcem, ki gredo iz doma, dvakrat dnevno merijo telesno temperaturo in spremljajo znake morebitne okužbe dihal. Poziv k spoštovanju ukrepov: Direktorica doma Nataša Zalokar obiskovalce poziva k spoštovanju ukrepov, saj v domu prebivajo starejši ljudje, ki jih koronavirus najbolj ogroža. Po doslej znanih informacijah je namreč koronavirus nevaren zlasti za starejše, katerih imunski sistem deluje slabše, imajo pridružena kronična obolenja, denimo srčno-žilne bolezni in sladkorno bolezen, ter druge zdravstvene težave, ki so v starosti pogostejše. Foto: arhiv DU Domžale marsen Vse za zdravo spanje na enem mestu. ............................................................................... LOVENSKA PROIZVODNJA KAKOVOSTNIH VZMETNIC IN LEŽIŠČ OD LETA 2001. Ap LETVE NE PODLOGE / POSTELJE /VZGLAVNIKI ,avni ia« 30% POPUST NA VZMETNICE IN LEŽIŠČA NOV DELOVNI CAS: PON, SRE, PET: 9 - 17 h TOR, ČET: 12 - 19 h / SOB: 9 - 13 h Marko Peterka s.p., prodaja in proizvodnja kakovostnih izdelkov za zdravo in udobno spanje Salon: Ihan, Breznikova 78, 1230 Domžale (poleg Gasilskega doma) T: 01 721 12 18, G: 041 925 625, E: info@marsen.si io | slamnik OBRAZI DOMŽAL ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2020 | LETNIK LX slamnik@kd-domzale.si STRIPARSKA ČRTA ZGODOVINE ZORAN SMILJANIC, STRIPAR Natanko sto let po pretresljivem dogajanju (13. julija 1920) je izšel strip Zorana in Ivana Smiljanica Črni plamen: požig Narodnega doma v Trstu. Borut Peršolja Foto: Borut Peršolja Ilustracija: Zoran Smiljanié Smiljanic ostaja, kot pripadnik t. i. tretje generacije avtorjev slovenskega stripa, angažiran in aktualen. V zadnjih nekaj letih je zrisal Ustavo v stripu, Meksikajnarje (sklepni, peti del), Zadnji let Tonija Mrlaka ter biografijo Ivan Cankar: podobe iz življenja. Kot kronist slovenske zgodovine ohranja lastno striparsko pokrajino, mojstrsko spoštovanje devete umetnosti in ubranost z bralstvom. Na Wikipediji piše, da si stripar, ilustrator, karikaturist, oblikovalec, scenarist in publicist. Kaj od tega si trenutno najbolj? Stripar. Čeprav moraš kot stripar igrati razne vloge: biti moraš malo pisatelja, pa pesnika, slikarja, fotografa, zgodovinarja, sociologa, ko-stumografa, scenografa, psihologa, filozofa, teologa, raziskovalca, računovodja in pa še režiserja, ki vse to scopra v smiselno celoto. Je med risanjem in ubesedenim pripovedovanjem zgodbe velika razlika? Narisana zgodba temelji na sličicah, povedana pa na besedah. Torej se z različnimi prevoznimi sredstvi pripeljemo do istega cilja. Stripa marsikje še vedno ne razumejo kot resno literaturo. Se pogovarjam s trivialnežem? Seveda. Prisegam na šund, kič in slab okus. Ne dovolim, da mi to kdo vzame. Kaj si v osnovni šoli risal sošolkam v takrat popularne spominske dnevnike prijateljstva? V otroštvu sem hotel biti všečen, v spominske knjige sem risal večinoma naravo, konje, pa kaj iz Disneyja ... Hotel sem, da mi rečejo, o, kako ti lepo rišeš! A me je vse bolj zanašalo v vesterne, med kavboje in Indijance. Spomnim se, da sem ob fotografiji slapa Savice uprizoril množično bitko, kjer so Indijanci s skal napadli ameriško konjenico v vodi. V šoli in doma so se zgražali in me nadirali, kakšne traparije da rišem, a je bil ustvarjalni krik močnejši od mene. Si že kot mulec videl oblačke s črkami GRRRR ali vonjal smodnik iz kadeče pištole? Ne, prividov, privohov in prisluhov nisem imel. Če rečem, da sem povsod videl stripe, mislim predvsem na to, da sem dogodke, ki so se mi dogajali kot otroku, v glavi nekako ukrivil, prilagodil, napihnil, da je iz vsega nastal en tak strip, kjer sem bil jaz glavni junak. Tebi gresta besedilo in slika odlično od rok. Katere teme pa bi se lotil brez besed, samo s črto? Telefonskega imenika. Svet si želimo predstavljati sami, celo po svoje. Morda je tako razmišljal Karl May. Se da Meksikajnerje narisati, ne da bi bil v Mehiki? Da se, ampak je lažje, če greš tja in se prepričaš na lastne oči. Pa še lepo je, ko se potepaš po mehiški puščavi. Karl May je Divji zahod opisoval v nemškem zaporu, ne da bi zares stopil tja. Čeprav je na debelo lagal, je ustvaril mitologijo, ki je osvojila številne mlade duše in celo samega Hitlerja. Srce dobre zgodbe se skriva v avtorjevi sposobnosti laganja, ne pa v avtentičnosti opisovanja. Mi, bralci in gledalci, pa vse te debele laži rade volje pogoltnemo in sprejemamo za svojo. Živela laž! Je bilo v rajnki JLA bolje biti Zagor ali Mirko/Slavko? Si prispeval kakšno skico komu za obvezno armijsko tetovažo? Nekateri so se šli Zagorja ali Mirka in Slavka, a je bilo vse skupaj tako nadrealistično in absurdno, kot v Alanu Fordu. Uf, sem skušal pozabiti, pa si me spomnil na tole mučno zgodbo: sovojak me je dolgo časa gnjavil, da naj mu na roko narišem neko sek-si žensko, ki jo ovija kača. Dolgo sem se branil, potem pa le popustil. Ker je bilo tetoviranje prepovedano, sva šla na stranišče. V eni roki sem držal naslovnico Stripoteke z motivom, v drugi kemični svinčnik. Ker mi je kemični drsel po njegovi gladki koži, je bila risba katastrofalna. Vojak pa je bil z njo zelo zadovoljen in si jo je dal tetovirati. Spet nekomu iz enote in spet na stranišču. Nastal je tak zmazek, da me je še danes sram. Darko Macan je dejal, »da je Smiljanic verjetno najboljši scenarist za dolge zgodbe na območju bivše Jugoslavije.« Knjiga o Ivanu Cankarju je en tak celovečerec. Ivan je med risanjem postal moj prijatelj, družinski član, možakar, s katerim sem se veliko družil, prekroho-tal, zvečer zaspal in se zjutraj zbujal. Globoko sem ga čutil in domišljam si, da sem ga tudi razumel. Po svoje je bil podoben mojemu priljubljenemu režiserju Samu Peckinpahu. Ta je bil ustvarjalni genij, po drugi strani pa se je neusmiljeno uničeval. Tako kot Cankar je umrl relativno mlad. Raziskavo o Cankarju je opravil dr. Blaž Vurnik, ki je mojstrsko povezal njegovo življenje v zelo pregleden, izčrpen, navdahnjen in luci-den scenarij. S pisateljem sem preživel intenzivno leto in se od njega poslovil. Ko sem risal zadnje strani, na katerih umira, mi je šlo kar malo na jok. Čutil sem izgubo, bolečino ob slovesu človeka in velikega pisatelja. Te to, da boš mogoče šel kje čez črto, jezi ali vendarle umetniško osvobaja? Osvobaja. Cankar je bil nebrzdan mož, konflikten, pijanec in ženskar. Imel je nezdrav odnos do matere, ves čas je žical založnike za denar, in ko ga je dobil, ga je zapravil v nekaj dneh. Da bi vse to prikazal, so dovoljena vsa sredstva in ne sme biti nobenega omejevanja. Cankar je v svojem ustvarjanju prečkal vse žive meje in kršil pravila, ravno zato je bil velik. V tvoji risbi je veliko drobnih oprimkov, ki pozornemu opazovalcu dajo misliti... Kako dosežeš, da nekaj, kar želiš poudariti, kar bo vplivalo na potek zgodbe, pritegne pozornost, ne da bi tam pustil posebno oznako v oblačku? Manj je več! Včasih ni treba kričati, dovolj je zašepetati. Sodobni bralec je postal že tako sofisticiran in dojemljiv, da mu večina teh namigov ne uide. Poleg tega rišem tako, kot bi rad bral: večplastno mešanje stilov s skritimi sporočili, namigi ali zafrkavanjem. Humor je pomemben. Včasih je edini pametni odgovor na vso grozo sodobnega sveta. Danes je vse kratko besedno in zasičeno s podobami. Strip je nekakšna različica Twitterja: je zelo sodoben medij. Slika in ob njem sintetično besedilo. Zakaj ne tvitaš? Nekaj nedostojnega je v tem besnem tvitanju. Doživljam ga kot masovno prdenje. Vsi se spoznajo na vse, vsi imajo mnenje o vsem. In le komu je v tej kakofoniji sploh potreben še en, moj prdec? Poleti je v knjižni obliki izšel strip Črni plamen: požig Narodnega doma v Trstu. V ta, niti malo zamejski projekt, si z nemalo ponosa vpregel sina Ivana. Kaj lahko poveš o tem podvigu? Gre za avtorski projekt, ki je nastal iz svete jeze nad prefriganostjo, hi-navščino in agresivnostjo Italije nad našo manjšino. Pa tudi nad igno-ranco Slovenije. V pol leta sva z Ivanom prebrala kup knjig in člankov ter zasnovala zgodbo in napisala scenarij. Pregledali in korigirali so ga tržaški Slovenci, nato sem se drugega januarja letos lotil risanja in zrisal 110 strani v pol leta. Bil je kar hud tempo, stripovski kolega ga je imenoval 'morilski ritem'. Potem sva iskala založbo, najbolj zaželena je bila Založba ZRC, ki je v preteklosti izdajala kakovostne stripovske prevode, ne pa tudi domačih del. Z založbo smo stopili v dogovorjeni zakon iz ljubezni, sodelovanje je bilo zgledno in junija smo v potu svojega obraza rodili stripovski album, na katerega smo ponosni. Kakšni so prvi odzivi? Odlični! Čakam še na odziv Borisa Pahorja, očividca takratnega dogajanja in pričevalca o poznejšem dogajanju, fašizmu, koncentracijskih taboriščih ... Strip sem mu posredoval prek prijateljev in upam, da me ne bo za ušesa. Ko je Miran Frumen (udbovski agent, ki je v aferi JBTZ aretiral Janšo) po telefonu poklical Dušana Kastelica (avtorja stripa s to tematiko), si to potezo označil, kot »da bi Zvitorepec poklical Mikija Mustra«. Si ti - ko si risal Ustavo v stripu - prejel klic katerega od očetov slovenske ustave? Nak, vsi so ostali modro tiho. Sem pa šel v procesu ustvarjanja Ustave v stripu - kot nekoč zaporniki na Golem otoku - skozi tri špalirje. V pr- vem je bil strokovnjak za ustavno pravo dr. Miro Cerar, s katerim sem tesno sodeloval, v drugem Državni zbor, v tretjem pa Ustavno sodišče. Vsi so tehtali vsako besedo in risbo, mi neusmiljeno popravljali in trgali ideje. Pošteno so mi jih naložili po hrbtu. Šele takrat sem se zavedel, kaj pomeni, če imaš opravka z državo. Ni šala! Kaj je največja mora, strah ilustratorja? Da bodo prenehali izdelovati šilčke in radirke? Ne, saj lahko rišeš na lubje, zid, sneg ali pa s kredo na asfalt pred parlamentom ali vlado. Mislim, da je stri-parjev izvorni strah enak strahu vseh ustvarjalcev: da bodo usahnile ideje, da bodo dela postala plehka, dolgočasna, banalna ... Skratka, da bo ostal brez ustvarjalne erekcije. Ko je to spoznal Ernest Hemingway, si je s šibrovko pognal krogle v glavo. Ko pišeš o dosežkih drugih stripa-rjev, si izjemno tovariški. Jasno, da ne izostane tudi kakšen trn ali spomin na budalaštine, a na koncu je to besedilo polno spoštovanja. Najprej so mi šli stripovski 'kolegi' hudo na jetra, nisem jih maral. Doživljal sem jih kot konkurenco. Zavidal sem jim, jih črnil, črtil, kadarkoli se mi je ponudila priložnost. Ko pa sem v Mestni knjižnici Kranj začel mode-rirati Striparske večere, pogovore z domačimi stripovskimi avtorji, sem se poglobil v njihovo delo. Ugotovil sem, da se vsi trudijo po svojih močeh, da v svoje delo vlagajo vso energijo, znanje in čas. In da poskušajo od svojega dela preživeti. Začel sem jih spoštovati in podpirati. Tvoje novoletne voščilnice so legendarne in delujejo, ko jih človek pogleda za nazaj, kot nekakšni časovni trak. Imaš v mislih že letošnjo, samoizolacijsko? Nimam. Po navadi se odločim zadnji hip, sredi decembra. Do takrat se lahko še marsikaj zgodi! Mogoče bo tale korona do takrat postala nepomembna ... Kdaj si nazadnje videl nekoga z debelo knjigo v rokah? Se ti je zdelo, da so ga v branje prisilili? Ne spomnim se, da bi videl koga s knjigo v roki, sploh pa ne z debelo. Knjige so zamenjali telefoni. Vsi buli-jo vanje, ves svet imajo na dlani, a vse zamujajo. In ne znajo se več izražati. Na kateri organ je tebi udarila nagrada za knjigo leta na Slovenskem knjižnem sejmu leta 2018? Na veliki nos, moj ponos. Ob razstavi na Ljubljanskem gradu so napisali, »da je Zoran Smiljanic vrhunski kronist slovenske zgodovine«. Prosim izdaj kaj, česar še ne vemo iz tvoje osebne zgodovine? Alergičen sem na avokado. Resno. Daj, prosim, izmisli si kaj: kaj te veže z Domžalami? (Mogoče kakšna nekdanja ljubezen, vneti oboževalec...) Na Domžale me veže prihodnost. Nekega dne bodo Žale postale moj večni dom. □ LETNIK LX I SEPTEMBER 2020 | ŠTEVILKA 15 slamnik@kd-domzale.si slamnik I ii društva Kronika domžalskih poklicnih gasilcev 20. 8. do 15.9.2020 Poleti smo opažali, da imamo več posredovanj, kot smo jih bili vajeni pretekla poletja. Tudi v zadnjih tednih pred začetkom jeseni število intervencij ne popušča. Od 20. avgusta smo jih zabeležili kar 40, rekordni pa je bil 24. avgust s petimi ter nato še naslednji dan s tremi. Podnevi je bilo nekaj več dela kot ponoči. Največ intervencij je bilo med 8 in 11. uro z desetimi in med 18. in 20. uro z devetimi. Najbolj obremenjena izmena je posredovala v 15-krat, najmanj obremenjena pa 7-krat. Seveda so upoštevani samo klici prek številke 112 - vse izmene opravijo veliko rednih obveznosti iz naslova preventivne in servisne dejavnosti ter rednega usposabljanja. Odhiteli smo na štiri požare. Zagoreli sta dve osebni vozili - eno na avtocesti in drugo v Preserjah. Obstaja resen sum, da je bil požar slednji podtaknjen. Enako se sumi ob ognju, ki je v Domžalah na Ljubljanski zajel zabojnike za odpadke. Blizu, na Karantanski, pa je ob večstanovanjskem objektu zagorela vrtna garnitura s pergolo. Stanovalci so ogenj pogasili že pred našim prihodom. Razen na avtocesti, smo v požarih posredovali skupaj z prostovoljnimi gasilci lokalno pristojnih PGD. Na pomoč so nas poklicali v desetih prometnih nesrečah na lokalnih cestah. Le v dveh so bila udeležena zgolj vozila - na mo-ravški cesti sta čelno trčili dve osebni, v Domžalah pa verižno dve kombinirani in eno osebno. V obeh je nastala le materialna škoda. V ostalih šestih pa so bili poškodovani štirje motoristi, kolesar in dve kolesarki ter rolkarica - deklica je na poti v šolo padla z rolko. Poleg omenjenega požara osebnega vozila na avtocesti smo tja odhiteli še petkrat. V treh primerih je osebna vozila zaneslo v odbojne ograje, pri čemer se je eno celo prevrnilo na bok. Trčili sta tovorno in osebno vozilo, ena oseba je bila poškodovana. Zdravniško pomoč je potrebovala tudi motoristka, ki je padla v predoru Trojane. Petkrat so se reševalci NMP ZD Domžale obrnili na našo pomoč pri prenosu obolelih oziroma poškodovanih oseb do reševalnega vozila. Ostranili smo dve osji in sršenje gnezdo. Kar nekaj energije in časa nam je vzelo reševanje mladega laboda, ki se je zapletel v ribiški laks pod Gorjušo v Rači. Za štiri izvoze je bila kriva meteorna voda - zalila je dve kleti na Homcu ter prodirala skozi strehi OŠ Roje in hiše na Slamnikarski. Štirikrat smo imeli opravka z nevarnimi snovni: razlitje solne kisline v proizvodnem obratu, pretrganje plinovoda med gradbenimi deli, domnevnim onesnaženjem Mlinščice ter k sreči le klic zaskrbljenih sosedov, ko se je v bloku na Ljubljanski širil vonj po bencinu. Pogosto nas pokličejo na pomoč tudi ob telesnih poškodbah ali nenadnih obolenjih. Tako smo odhiteli na Krtino, ko se je občan z nogo nasadil na vile, ob poškodbi dečka v skate parku v Domžalah ter nenadni slabosti delavke v He-liosu. Vstop v stanovanje, v katerem je spal triletnik, smo omogočili babici, ki se je nehote zaprla ven. Uresničujemo sprejeti program Društva upokojencev Domžale Vabljeni novi člani! društvo upokojencev Domžale Potem, ko so po občnem zboru v Društvu upokojencev Domžale nekaj več skrbi namenili ureditvi prostorov v Domžalah, v Ulici Simona Jenka 11, kjer vas pričakujejo ob ponedeljkih in petkih med 9. in 11. uro, v oktobru pa se bo tema dnevoma pridružila še sreda med 9. in 11. uro, uspešno nadaljujejo z uresničevanjem programa. Posebej se trudijo v društvo pritegniti čim več članov in članic, ki ob vpisu in plačilu članarine prejmejo društveno majico, z njo pa jih obdarijo, ko v društvo pripeljejo novega člana. Tako so poskrbeli za promocijo društva, kar so nazorno pokazali člani Šahovske sekcije ob prejemu priznanja Občine Domžale. Društvo se ob tej priložnosti še enkrat lepo zahvaljuje donatorjema, Kolesarskemu centru Bauer, BTC Ljubljana in Enzo grafiki Domžale. V društvu se zavedajo, da je še kako pomembna dobra obveščenost članstva o krepitvi zdravja, pa tudi siceršnjih ugodnejših pogojev za preživljanje jeseni življenja. Zato načrtujejo kar nekaj delavnic in predavanj, med katerimi so v septembru izvedli dobro obiskano predavanje o zdravem spanju, v katerem so dobili vrsto novosti, predvsem pa strokovnih nasvetov, kako zagotoviti zdravo spanje. Pri tem so si lahko pomagali z najsodobnejšimi sredstvi - tudi velikim LCD televizorjem. Predavatelj ing. Čampa je tako poudaril, da je zdravo spanje vir zdravja, h kateremu lahko pripomo- remo sami ob upoštevanju primernih materialov, kot so odeje, vzglavniki, jedra ležišč, oprema in lega spalnice, barve, opozoril je na vpliv različnih sevanj in možnosti njihovega odpravljanja, pozabil pa ni niti na vpliv fizičnih aktivnosti na zdravo spanje, odpravo bakterij in virusov v telesu, različne vaje, refleksoterapije ter druge terapije, kar vse lahko pripomore k boljšemu spanju. Svoje izkušnje so povedali tudi udeleženci. Vodstvo društva pripravlja tudi druga predavanja - med drugim v sodelovanju z različnimi javnimi zavodi in društvi, saj bi rado zagotovilo sodelovanje med vsemi, katerih želja, predvsem pa je naloga poskrbeti za primernejše življenje staro- stnikov. Tako pripravljajo predavanje o pravicah starejših, kjer načrtujejo sodelovanje s Centrom za socialno delo Domžale, načrtujejo pa tudi tesnejšo povezavo s Stičiščem NVO. Ob upoštevanju vseh ukrepov, povezanih s koronavirusom, so pripravili tudi strokovno ekskurzijo, na kateri so obiskali Kranj in Groharjevo domačijo ob Sorici, kjer so si ogledali Groharjevo spominsko zbirko in galerijo, z zanimanjem so občudovali predmete etnografske zbirke, še posebno pa jih je navdušila glasbena soba z inštrumenti, na katere so ob koncu ubrano zaigrali - kot usklajen orkester Društva upokojencev Domžale, Ekskurzij zaradi zaostrenih ukrepov do nadaljnjega ne bo, načrtuje- jo pa začetek dela samopomočne skupine za svojce oseb z demenco. Vabljeni svojci in novi prostovoljci, ki lahko pokličite na telefonsko številko (031 623 114) Marijo, ali na stacionarni telefon 01 724 19 04 Jožico. Še bolje pa bo, da jih obiščete v času uradnih ur, kjer se boste lahko pogovorili z vodstvom DU in dobili vse potrebne informacije. Obenem pa člane društva in sim-patizerje obveščajo, da bodo, dokler ne bo vzpostavljena društvena spletna stran, ki je v izdelavi, vse obveščali prek glasila Slamnik in pa spletnega portala Domžalec.si. Vera Vojska Foto: DU Domžale Ohranjanje osebne bližine kljub fizični distanci V vsakodnevnih stikih z ljudmi, ki so izven kroga naše ožje družine, a so nam blizu, je preizkušnja vzdržati se običajnih gest, ki veljajo med ljudmi, od stiska roke do objema... in zdržati ustrezno fizično razdaljo. medgeneracijsko društvo jesenski cvet domžale Tudi delo v skupinah starih ljudi za samopomoč je to obdobje zaznamovalo na prav poseben način: redna pogovorna tedenska srečanja v malih skupinah so se prelevila v redne pogovore prek telefona. Prostovoljca -voditelja skupine sta redno tedensko ohranjala osebni stik s starejšimi prek telefona, in tudi člani med seboj so se slišali in bili pozorni, če kdo kaj potrebuje in pri tem skušali pomagati z informacijami ali neposredno pomočjo. Od junija dalje, ko so se zadeve precej umirile, so se voditelji in starejši ljudje ponovno začeli srečevati v skupinah, tokrat zunaj na prostem. Prav tako smo junija 2020 v Domžalah zaključili 120-urni program usposabljanja in izobraževanja novih prostovoljk za vodenje skupin starih ljudi za samopomoč, ki ga je uspešno zaključilo 20 prostovoljk, od tega štiri iz občine Domžale in so že aktivne voditeljice skupin. Prostovoljkam in prostovoljcem, ki vodijo skupine širom Slovenije in tako tudi v Medgeneracij-skem društvu Jesenski cvet iz Domžal, gre velika pohvala za njihovo angažiranost, da so svoje delo prilagodili razmeram in poleg skrbi za svojo družino, še več časa kot običajno namenili skrbi in negovanju odnosov s člani skupine, ki mnogim predstavlja 'nadomestno družino'. Ravno dobri medčloveški odnosi delajo življenje lepo in smiselno, ustvarjalno in zdravo in posameznik tako lažje prestane ali se izgone marsikateri stiski. Koronavirus nam je še bolj približal potrebo po medsebojnem stiku in pogovoru. Upamo, da bo v prihodnje, ob upoštevanju varnostnih ukrepov pred širitvijo okužbe, življenje potekalo čim bolj običajno. Z jesenjo namreč prihajajo hladnejši dnevi in bo treba biti dosleden, odgovoren tako do sebe in do drugih ter upoštevati zaščitne ukrepe in lastno pamet. V Zvezi društev za socialno ge-rontologijo Slovenije, ki je krovna organizacija za program Skupine starih ljudi za samopomoč v lokalnih in nacionalni mreži, bomo jeseni kot načrtovano izvedli sklop treh zaporednih izkustvenih delavnic, ki bodo potekala na lokaciji PE Domžale, Ljubljanska cesta 58, v veliki dvorani v pritličju v dopoldanskem času od 9.30 do 11.30. Ter- mini: 1. oktober, 5. november in 3. december 2020. Vabljeni, da se pridružite. Zaradi omejitve števila udeležencev so obvezne predhodne prijave na telefon 01 729 55 80 ali po e-pošti: tatjana.prasnikar@skupi-ne.si Bodimo prijazni in skrbni drug do drugega, se medsebojno spodbujajmo in pomagajmo človeku, da si pomaga sam. Tatjana Prašnikar Duran Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije Foto: Kartini Djalil 16 | slamnik številka 9 | september 2020 | letnik lx v slamnik@kd-domzale.si DRUŠTVA Trideset let Manevrske strukture narodne zaščite Četrtega oktobra praznujemo 30 let MSNZ. ozvvs domžale Mnogi pravijo, da je vojna za Slovenijo trajala le deset dni, kar je po eni strani res, a se je treba zavedati, da bi se brez organiziranja tajnega projekta MSNZ, ki je več kot leto dni pred osamosvojitveno vojno poskrbel za kadrovsko sestavo TO in njihovo oborožitev, stvari odvi- le bistveno slabše ali celo neuspešno. Da je bil projekt MSNZ izredno uspešen, priča podatek, da ni bila izdana niti ena sama lokacija tajnih skladišč. 17. maja 1990 je prišlo do zavrnitve ukaza s strani RŠTO (republiškega štaba TO) o premestitvi orožja in ostale oborožitve iz skladišč TO v vo- DOW ÏVD PiRTIT.ASI jašnice JLA. Šestnajst od dvainšest-desetih štabov TO se je uprlo in ni predalo oborožitve. Ta dogodek je bil povod za vzpostavljanje projekta MSNZ. Vodja celotnega projekta MSNZ na področju TO je bil Tone Krkovič, vsaka pokrajina, tako tudi Ljubljana - okolica pa je imela svojega načelnika, to je bil Vrhničan Elo Rijavec, njegov namestnik Bojan Končan in pomočnik Boris Mikuš. Glede na kadrovske in druge značilnosti posameznih občin so v vsaki določili dva do tri zaupnike, kar pa je bil izjemno tajen podatek. V domžalski občini je postal načelnik MSNZ Dominik Grmek, njegov namestnik pa Milan Narat. V drugi polovici leta 1990 je bilo v domžalski Tajna skladišča na območju TO Domžale v letu 1990-1991: • Janez Pirnat, Testenova 50, Mengeš (pokojni) • Božo Cerar, TVD Partizan, Dob • Marjan Pohlin, Škrjančevo 20, Radomlje • Franc Semprimožnik, Ulica 2, Homec • dr. Franc Habe, Biotehniška fakulteta, Groblje 3, Domžale • Karol Anžin, Breznikova 5, Prelog • Janez Hribar, Pod hribom 6, Domžale • Dominik Grmek, Ljubljanska 26, Domžale • Stane Kovač, Ljubljanska 112, Domžale • Anton Smrekar, Sejmiška 3, Domžale • Marko Senica, Podrečje 14 a, Domžale • Marko Trampuž, Zoranina 18, Mengeš Tajna skladišča z opremo TO so bila še pri Martinu Voglarju, Alojzu Pichler-ju (Domžale), Janezu Steletu (Dolenje) in Marjanu Veselu (OŠ Lukovica). občini organizirano večje število tajnih skladišč orožja, streliva in min-sko-eksplozivnih sredstev. Nekakšna javka, kamor se je v največji tajnosti (v nočnem času) vozilo orožje, je bila pri Dominiku Gr-meku v Domžalah, od tam pa po raznih tajnih skladiščih po vsej občini Domžale. ozvvs domžale Janez gregorič Pripadniki MSNZ, ki pa so bili predvsem poveljniki posameznih enot tO leta 1991: • Janez Kušar • Franc Lipovšek • Bogdan Zupan • Franc Štrukelj • Tomaž Blejec • Miran Kralj • Tomo Marc • Jože Narat • Darko Opara • Jože Narat • Miran Stopar • Janez Gregorič t O O O m • O O • DRUŠTVO KREATIVNI NOMADI VABI NA KDAJ: sobota 26.9.2020 od 10:00 do 13:00 KJE: PROSTORI CENTRA ZA MLADE, DOMŽALE LJUBLJANSKA CESTA 58 Na kreativni delavnici »špagetnici« bomo iz bombažnih špagetov, ki jih bomo sami naredili s pravilnim razrezom majic, ustvarili danes tako priljubljene trakove za lase, verižice in zapestnice v tehniki makrame. Izdelke bomo domov odnesli v preprostih trajnostih vrečkah, ki jih bomo prav tako sami izdelali iz majic. Delavnica je primerna za vse starostne skupine, otroci mlajši od 12. let naj pridejo v spremstvu odrasle osebe. H Za vse informacije in prijave smo vam na voljo na: kreativninomadi@gmail.com in FB kreativni nomadi VSEilVUENJSKEG^ SLOGA ^ A učenja V ----- BRIDGE 47 Marko Senica Marko Trampuž letnik lx | september 2020 | številka 9 slamnik@kd-domzale.si slamnik | 17 DRUŠTvA 'Po-koronska' seja MDI v znamenju preteklih uspehov in prihodnjih načrtov Medobčinsko društvo invalidov Domžale se je v sredo, 2. septembra, v društvenih prostorih sestalo na svoji prvi razširjeni 'po-koronski' seji, ki so se je udeležili njihovo vodstvo, člani izvršnega in nadzornega odbora ter prostovoljci. mdi domžale Prisotni so pregledali program društva za leto 2020 in ugotovili, da so ga, kljub zdravstveni krizi zaradi covida-19 do zdaj v celoti realizirali. Seveda ni šlo brez prilagoditev, pa vendar je to znak, da se društvo tudi v težkih razmerah ne vda, išče vse možne načine, kako pomagati in vedno postavlja invalide na prvo mesto. Do konca leta imajo načrtovanih še kar nekaj dejavnosti, ki jih bodo, če se situacija ne poslabša, izvedli. Med njimi naj izpostavim prijateljsko tekmovanje v balinanju primorske in gorenjske regije, ki bo v soboto, 3. oktobra, na balinišču Budničar. Zaradi ukrepov, ki veljajo, pa bo društvo žal vseeno primorano odpovedati letošnje slavnostno praznovanje 45-letnice društva, ki bi jo morali septembra praznovati v Športni dvorani Domžale. Tako bodo jubilejnih 45 let, če bodo razmere dopuščale, praznovali prihodnjo pomlad. Namesto že tradicionalnega srečanja se je vodstvo društva odločilo, da obiščejo vse invalide, ki se ga običajno udeležijo. Ob tej priložnosti jim bodo razdelili darilne kartice podjetja SPAR, s katerim dobro sodelujejo. Poleg tega je na seji tekla beseda tudi o tekoči problematiki invalidov. Prostovoljci so opozorili na težave invalidov, s katerimi so se srečevali ob obiskih na domu. Stik z invalidi osebno je zagotovo ena izmed najpomembnejših stvari, ki jih društvo nudi, saj prostovoljcem zaupajo. Obiskali so vse delovne in- valide s statusom I. kategorije, prisluhnili njihovim težavam in jim izročili darilne kartice. Izredno radi bi obiskali tudi tiste v domovih počitka, pa jih zaradi trenutne situacije ne smejo, so pa redno in zgledno obiskovali jubilante ter jih obdarili. Posebej so izpostavili problem članov iz občine Domžale, ki so bili prizadeti v hudem neurju, saj je imel marsikateri poškodo- vano streho, uničeni pa so bili tudi vrtički, kjer so gojili zelenjavo 'za sproti'. Marsikdo se je kljub odličnemu posredovanju gasilcev in občine znašel v še večjih finančnih težavah, kot jih je imel prej, zato se zatekajo na društvo s prošnjami za socialno pomoč. Ker se na društvu po najboljših močeh trudijo, da pomagajo, bo izvršni odbor obravnaval vse prošnje in jim skušal ugodi- ti. Čeprav ne gre za velike finančne vsote, v Medobčinskem društvi invalidov Domžale vedno pokažejo, da jim je mar in imajo voljo pomagati. V društvu so ponosni na svoje prostovoljce, ki jim ne zmanjka ne volje ne moči za delo, in se jim za požrtvovalnost iskreno zahvaljujejo. Nejc lisjak Foto: Vida Čeh MEDICINSKA PEDIKURA Pančur d.o.o. 031/353 347 skrbimo za zdravje vaših stopal NOVA LOKACIJA Slamnikarska 3B, Domžale nasproti Sanolaborja Kia center Ljubljana - za vse, kar potrebujete glede vozil Leskoškova 2, 1000 Ljubljana Iskanje novega vozila je za marsikoga zelo vznemirljiv opravek, saj pozna svoje želje in komaj čaka, da jih izpolni. Nekaterim ljudem pa predstavlja tudi napor, ki terja veliko časa, potrpljenja in znanja. Iskanje novega vozila je lahko naporno predvsem takrat, ko nimamo natančne predstave, kakšen avto sploh želimo voziti. V tem primeru je priporočljivo obiskati velike in uveljavljene avtosalone, ki zagotavljajo veliko izbiro vozil in celovito paleto avtomobilskih razredov, ki nudijo veliko možnosti glede velikosti, funkcionalnosti in cene modelov. Pri veliki raznovrstnosti se je namreč lažje odločiti oziroma ugotoviti, kaj sploh želimo. Eden takšnih avtosalonov pri nasje Kia center Ljubljana, ki sodi med največje v Sloveniji, hkrati pa je največji prodajni in servisni center novih vozil Kia pri nas. Obiskovalcem nudi izjemno široko ponudbo vozil, med katerimi niso samo novi modeli Kia - center nudi široko izbiro preverjenih rabljenih vozil vseh znamk in cenovnih razredov, poleg tega pa tudi največje število testnih vozil Kia. V pred kratkim prenovljenem salonu vozil, ki je sedaj m t; 133 J . * 1 Prednosti Kia centra Ljubljana: - največji salon vozil Kia - največja zaloga rabljenih vozil vseh znamk - največje število testnih vozil Kia - največja zaloga rezervnih delov in dodatne opreme Kia opremljen po najnovejših Kiinih standardih, svetovalci v celoti poskrbijo za vsako stranko. Vsa vozila podrobno predstavijo, nato pa jih je mogoče preizkusiti na testni vožnji. Če se stranka zanima za nakup vozila, nudijo storitev staro za staro ali staro za novo ter zagotavljajo zelo ugodno financiranje. Velikost avtocentra, kot je Kia center Ljubljana, ima številne prednosti tudi za stranke, ki želijo svojemu vozilu zagotoviti kakovostno servisiranje. Za servisni poseg, s katerim je stranka lahko zadovoljna, ne zadostuje samo ugodna cena, temveč so potrebni odlična storitev, transparentni servisni postopki in strokovnost na vsakem koraku - in 16 vrhunskih strokovnjakov Kia centra Ljubljana zagotavlja prav to. Servisni oddelek avtocentra nudi mehanične, kleparske, ličarske ter vulkanizerske storitve za vse znamke vozil, se ponaša z največjo zalogo originalnih rezervnih delov Kia, na voljo pa je še bogata izbira originalne dodatne opreme Kia. Dodatna prednost je, da na servis sprejemajo brez naročanja. Še večjih servisnih ugodnosti pa ste deležni, če v avtocentru kupite avto - na prvi servis vam priznajo 50 % popust, ki ga uveljavite s spodnjim kuponom. V Kia centru Ljubljana vas vabijo, da jih obiščete. Vsi, ki se v salonu oglasite v naslednjem mesecu dni, prejmete še eno ugodnost - 33 % popust za vstopnico v bližnja WOOP! trampolin park ali WOOP! karting! SKOČITE V KIA CENTER LJUBLJANA! I \\ P! Vsi obiskovalci Kia centra Ljubljana prejmete 33 % popust za vstopnico v WOOP! trampolin park ali WOOP! karting. Medtem ko spoznavate in testirate nova vozila Kia, lahko vaši otroci uživajo na trampolinu ali sproščeno dirkajo s karti. Oglasite se na Leskoškovi 2 v BTC-ju! Kia center Ljubljana KUPON ZA SERVIS VOZILA OB NAKUPU VOZILA V KIA CENTRU LJUBLJANA 50 % POPUST NA SERVISNO STORITEV i8 | slamnik številka 9 | september 2020 | letnik lx v slamnik@kd-domzale.si DRUŠTVA DRUŠTVO ZA MEDGENERACIJSKO POVEZOVANJE SINICA Vabilo na spletne tečaje šivanja in ustvarjalnosti Ob prijavi prejmete navodila in urnik za nadaljevalni tečaj. Urnik spletnih tečajev za oktober: 6. 10. ob 17.00, tečaj risanje kroja za otroško igračko: Za tečaj potrebujete: - brezčrtno beležko za skiciranje in zapiske, šiviljski meter, svinčnik, flomaster, škarje, - papir za risanje krojnih delov za otroško igračko. 13. 10. ob 17.00, tečaj šivanje kape: Za tečaj potrebujete: - brezčrtno beležko za skiciranje in zapiske, šiviljski meter, svinčnik, flomaster, škarje, bucike, v šivanko vdenete sukanec, - papir za risanje kroja, - strojno ali ročno pletena oblačila za predelavo ali novo pletenino, ki jo strojno operejo, - na šivalni stroj napeljemo sukanec in navijemo na vretence v barvi kape in vstavimo šivanko debeline 90. 20. 10., ob 17.00, tečaj šivanje okrasne blazine cvet: Za tečaj potrebujete: - brezčrtno beležko za skiciranje in zapiske, šiviljski meter, svinčnik, flomaster, škarje, bucike, v šivanko vdenete sukanec, - papir za risanje kroja in šestilo oziroma okrogle predmete (krožnik, pokrovka), - polnilo za blazino si poljubno izberete: drobno narezani ostanki oblačil, ki jih ne potrebujete več, posušena zrna ajde ali peške češenj, polnilo puhek ali poliester, - oblačila za predelavo ali novo blago, ki ga strojno operete in polikate, - na šivalni stroj napeljemo sukanec in navijemo na vretence v barvi blazine cvet in vstavimo šivanko debeline 80 za tanko blago in za debelo blago 90 ali 100. 27. 10., ob 17.00, tečaj šivanje globokega žepa na hlače: Za tečaj potrebujete: - brezčrtno beležko za skiciranje in zapiske, šiviljski meter, svinčnik, flomaster, škarje, bucike, v šivanko vdenete sukanec, - papir za risanje kroja, - oblačila za predelavo ali novo blago, ki ga strojno operejo in polikajo, - na šivalni stroj napeljemo sukanec in navijemo na vretence v barvi žepa in vstavimo šivanko debeline 90 ali 100. Tečaj v živo Rada šivam, v učilnici Zavoda Cene Štupar - Cilj, od 9.00 do 14.00, 5. 10., 12. 10., 19. 10. in 26. 10. in je za vse udeležence brezplačen (prijavite se na e-naslov: natasa.turk@cene-stupar.si) . POGOJI ZA SPLETNE TEČAJE: Udeleženci iz ranljivih skupin se prijavite z uradnim potrdilom s katerim dokazujete resničnost podatkov in upravičenost do brezplačne udeležbe na tečajih v septembru in oktobru. Zaposleni, upokojenci, študentje in osnovnošolci plačajo po 5,00 eur na tečaj za vsako udeležbo po urniku. PRIJAVE IN INFORMACIJE: na e-naslov: sinica.jozi@gmail.com ali na tel: 068 602 136. Brezplačne delavnice za vse generacije: Individualno šivanje po vaših željah, v živo vam omogočajo znotraj projekta Večgeneracij-ski center Ljubljana Nš Plac, CENE ŠTUPAR - CILJ. Delavnice potekajo v prostorih zavoda na Šmartinski 134a, Ljubljana (BTC), med 9.00 in 14.00 uro. Termini v septembru in oktobru: 25.9., 5.10., 12.10., 19.10. in 26.10. Prijavite se na e-naslov: sinica.jozi@gmail. com ali na tel: 068 602 136. Ste bili zaposleni v tovarni Papirnica Količevo? Želite deliti vaše zgodbe o delu v tovarni? Ali se v vašem foto albumu skrivajo fotografije iz starejšega časa delovanja tovarne? Gradivo in zgodbe zbiramo do 1. decembra 2020. Slamnikarski muzej Domžale / Kulturni dom Franca Bernika Domžale kolumna • kam greš, človek? V IMENU LAŽNE ZNANOSTI ANTON KOMAT Ali si upate sprejeti naslednjo stavo? Če bo neka znanstvena trditev naslednjič še veljavna, dobite bombon, v nasprotnem primeru izgubite glavo! Ce vzamete igro zares, potem bo vsak prekleto dobro premislil, preden stavo sprejme, saj gre za njegovo glavo. Uporabljati neko znanstveno dognanje vsak dan je ena stvar, staviti za to svoje življenje, pa je nekaj povsem drugega. Ljudje današnja znanstvena dognanja sprejemajo in uporabljajo, a glave zanje ne bi zastavili. Toda verjemite, da je ne bi niti znanstveniki! V nasprotnem primeru bi bili norci ali fanatiki! Po drugi svetovni vojni je znanost dokončno pridobila karakter dogmatskega sistema in tiranske religije. Sledilo je onemogočanje in uničevanje nasprotnikov, zatiranje zdravorazumske kategorije duha in vsiljevanje posvečenih avtoritet. V vse pore družbe so se zalezli svečeniki in verniki znanosti. Toda če znanost prepustimo le znanstvenikom, se odrečemo odgovornosti za posledice delovanja najnevarnejše institucije sodobnega sveta. Paul Feyerabend piše: »Šovinizem znanosti ima nekaj satanskega v sebi. Šovinizem in svoboda ljudi pa ne gresta skupaj. Zatorej je nujna radikalna demistifikacija znanosti, tako v njenih metodah kot v njeni praksi.« Znanost je le ena od ustvarjalnih dejavnosti človeškega duha, je avtopoeza človeka, kot so pisanje pesmi in romanov, slikanje, kiparjenje ali kom-poniranje glasbe, snemanje filmov, obredni plesi, magični obredi ali pa iniciacijski rituali. Herman E. Daly, profesor ekonomije na Louisiana State University, je o vlogi tehno-znanosti, ki jo vodijo kapitalski interesi, zapisal: »Zavračanje tehtnega premisleka o ciljih človeške civilizacije nas vodi naravnost k tragediji Melvillovega kapitana Ahaba, čigar sredstva so bila vseskozi racionalna, njegov namen pa nor. Ahab je bil obseden v lovu na belega kita z imenom Moby Dick, z edinim ciljem, da ga ubije. In tudi vsa uporabljena racionalna sredstva ne opravičijo norosti cilja te nore igre, v kateri na koncu kit ubije Ahaba.« Preskočimo iz znamenitega romana v ta čas. Strokovnjakom se zdi samoumevno, da štejejo le njihove teorije, posebno v tej družbi laži. Družba je patetično zlagana, polna praznega žlobudranja in že-branja, vsakdanjih prevar, političnega nasilja, kriminala in korupcije, in to zdaj, ko smo pred polomom sistema. V ta družbeni kaos pa se umesti ozka skupina tiranskih oblastnikov, ki nadomesti voljo ljudstva s svojimi nevarnimi, celo norimi odločitvami. In prav ta 'moralna' sila dela iz ljudi sužnje in pri tem uporablja 'strokovnjake'. Vloga plačanih 'strokovnjakov' je, da političnim odločitvam dodajo avro znanstvene neoporečnosti - dobimo 'politično vodeno znanost'. Ta pa razvija teorije, ki se vse bolj vrivajo med ljudi in probleme. Toda v svobodni družbi se problemi ne rešujejo s teorijami, temveč skozi odločitve ljudi, ki jih ti problemi ogrožajo. Filter so torej ljudske iniciative, ki jih ne smejo ovirati nikakršni zemeljski bogovi, še najmanj pa nori ideologi ali zblo- jeni reševalci sveta. Svobodna družba je združba zrelih ljudi in ne čreda ovac, ki jo vodi majhna skupina nasilnih tiranov. Zrelost se ne valja po cesti, naučiti se jo je treba. Vendar ne v šolah, pač pa skozi aktivno udeležbo pri odločitvah. Zadošča močna doza radovednosti in primeren odmerek marljivosti. Tako tudi laik pridobi potrebna znanja in hitro razkrije zmote 'uradnih strokovnjakov'. To pišem v potrditev nevarne vsakdanje prakse, da je soglasje med znanstveniki rezultat politične odločitve. V tem primeru imamo opravka s prodanimi dušami, z eks-pertokracijo. Prodane duše pozabijo, da igrajo Faustovo kupčijo s hudičem, kajti v zameno za moč hudič vedno pride po Faustovo dušo. Oblastnik vidi, kdo je naprodaj in si ga za mali denar kupi, ampak samo za določen čas, toliko, da ga zlorabi za svoje pritlehne cilje. Po uporabi pa ga zavrže kot ponošen čevelj. To bomo doživljali, in to kmalu, ob zatonu koronahisterije, ko bo prišel čas obračuna. Kajti to, kar se dogaja, je nevzdržno, saj dogmatizem, šovinizem in tiranija 'politične' znanosti radikalno zatira vse drugače misleče. Hkrati pa se izvajajo nezaslišana cenzura in blokade vseh objav, ki kakorkoli nasprotujejo vsiljeni epidemiološki korona dogmi. Laž je postala uradna informacija, resnica pa teorija zarote! Glavni kazalnik pandemije je smrtnost populacije, ki je v primeru covida-19 med 0,1 % in 0,5 %, kar je primerljivo s smrtnostjo sezonske gripe v letih 1957 in 1968. In na to osnovo nam hočejo vsiliti cepljenje. Ob tem ne pozabite, da je sestava cepiv poslovna skrivnost korporacij in da korporacije že zdaj izjavljajo, da ne bodo odgovorne za posledice cepljenja. Jasno, saj se pri cepivih prvič uvaja prepovedana genska tehnologija in predpisani testi ne bodo opravljeni. Ali smo ljudje poskusne podgane? Kdo je tu nor? Gre za zločine, kot so jim sodili po drugi svetovni vojni na N&nberškem tribunalu za nacistične zdravnike. Očitno bo Nürnberg treba ponoviti! Zdaj se lotimo programa pranja možganov ljudstva, ki so ga za kor-poracije pripravili na Yale University v ZDA, s ciljem, da bi prestrašena raja množično pristala na cepljenje. 1. Cepljenje ne znižuje osebne svobode in bo ljudi povezalo v prizadevanjih, da se jih cepi čim več. 2. Ker bolezen ogroža vse, tudi mlade in zdrave, je cepljenje za vse edina rešitev. Isto velja za zdravje družbe kot celote, ki mora sodelovati v podporo cepljenju vseh. 3. Za nemoten zagon gospodarskih dejavnosti je cepljenje edina rešitev. 4. Vsem necepljenim je treba nenehno vcepljati občutek krivde. Vse nasprotnike cepljenja je treba javno ožigosati kot egoiste in edine krivce za širjenje smrtonosne bolezni. To so množični morilci. 5. Pristaši cepljenja in cepljeni morajo javno izražati jezo in bes nad vsemi nasprotniki cepljenja. 6. Ljudi je treba prepričati o koristih cepljenja ter jim vsajati neomaj- no vero v znanost in varnost cepiv. 7. Ves čas je treba širiti sporočila o pogumu in požrtvovalnem delu zdravstvenega osebja pri oskrbi bolnikov za covid-19 in o garanju znanstvenikov, da smo končno dobili rešilno cepivo. Danes so 'politični' znanstveniki postali novodobni župniki, kupljena 'politična' znanost pa vera s svo- 46 V ta družbeni kaos pa se umesti ozka skupina tiranskih oblastnikov, ki nadomesti voljo ljudstva s svojimi nevarnimi, celo norimi odločitvami. In prav ta 'moralna' sila dela iz ljudi sužnje in pri tem uporablja 'strokovnjake'. Vloga plačanih 'strokovnjakov' je, da političnim odločitvam dodajo avro znanstvene neoporečnosti - dobimo 'politično vodeno znanost'. jimi dogmami. Zato, preden prižgeš novice na TV, zmoli očenaš, kajti ko-rona-spoved ima obliko testa, koro-na-pokora pa obliko karantene. Priča smo stanju, v katerem je teorija sprejeta kot resnica na način, ki ne upošteva nobenih nasprotnih dokazov. To je mitologija, ne pa znanost, je ob podobni priliki že leta 1986 zapisal znani kemik Robert Shapiro. Problem preživetja nas sili k resnemu razmišljanju. Ne poslušajmo več 'strokovnjakov' - prodanih duš, ki človeško življenje nadomeščajo s teorijami, ki to življenje ogrožajo. Ali lahko dopustimo, da smo še naprej pod vplivom 'znanj', ki ne priznavajo osnovnih motivov za mir, ljubezen, sočutje, sobivanje ter občutkov za svetost narave in naravnega življenja in s tem nosijo polno odgovornost za opustošenost planeta in opustelost naših življenj? Ali se znanost lahko zaroti proti človeku, da ga eksistenčno poškoduje, da mu vzame svobodo in dostojanstvo, ga pretvori v karikaturo človeka in v kreaturo sužnja? Ne obstoji niti en dokaz, da je vsaj en človek umrl izključno zaradi covida-19. Zakaj je WHO prepovedal obdukcije? Kako smo dopustili, da svet vodijo psihopati? □ T E Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. LETNIK LX I SEPTEMBER 2020 | ŠTEVILKA 19 slamnik I ii slamnik@kd-domzale.si pogled na domžalsko preteklost ZAČETNIKI SLAMNIKARSTVA (4) Že dolgo je veljalo, tudi zapisali smo že mnogokrat, da se je domžalsko slamnikarstvo začenjalo v Ihanu, kjer so nekateri (potem, ko jim je veščine pletenja kit in ročnega šivanja slamnikov pokazal nek vojak z italijanskih front) začenjali slamnikarstvo po domžalsko. Matjaž Brojan Doslej ob tej ugotovitvi o praizvoru domžalskega slamnikarstva na Domžalskem nismo mogli dodati niti ene same družine ali priimka osebe, ki naj bi bila počelo slamnikarstva v izvornem kraju, Ihanu. Ob mojih nedavnih raziskavah domžalskih slamnikarjev na tujem, predvsem v Ameriki, pa sem naletel na priimek Rojanec. Družina s tem priimkom naj bi do sredine 19. stoletja živela v Ihanu, točneje v Prelo-gu. Njihova domačija pod hribom je nekoč nosila domače ime, ljudje so ji rekli, da je to Tablarjevina, njene korenine pa segajo celo v krumper-ško gospostvo. To domače ime Ta-blarjevi se je ohranilo vse do danes. Domačija pod hribom še stoji, četudi je v vsej tej dolgi dobi kar nekajkrat zamenjala gospodarje od tedaj, odkar so v njej živeli Rojančevi. Tega vendarle ne vemo, kolikokrat je bila v svoji zgodovini prezidana, obnovljena in predrugačena, njeno ime torej, da gre za Tablarjevino, pa vendarle še stoji. Danes zaključujem feljton v štirih nadaljevanjih o Rojančevih, kolikor sem lahko stopil po sledeh te družine. Od nekdanjih, iz Slovenije oziroma Ihana priseljenih Rojancih v New Yorku ni več sledi, ostajajo pa njihovi potomci, ki se morda vsi niti ne zavedajo, kje jim je tekla zibel. Tretji, četrti in tudi peti rod, odkar so vsi ihanski slamnikarji v Ameriki pomrli, živi zdaj po svoje, domala vsi potomci nosijo druge priimke, saj se je med slovenskimi izseljenci v Ameriki četvero prvotnih Ihank -Rojančevih hčera omožilo, Josipova sinova Joseph in Frank pa tudi nista pustila vidnejših sledi. Smrt mame, Burgarjeve tašče Ane Rojanec Mama Ana, ki je prišla v Ameriko iz Ihana nekaj pozneje za svojimi otroki, je gotovo dekletom pri njihovih pomembnih odločitvah zelo pomagala. Veljalo je, da so se 'dobro poročile', to pa je pomenilo, da so si našle poštene, delavne in pridne može. Skoraj vse so odigrale vidne vloge v dramskem krožku ali pevskih zborih Slovencev, kjer so se Slovenci zelo radi družili. V letu 1931 je v Ameriki umrla Ana, mama Rojančevih deklet in brata Josipa. Med Slovenci v New Yorku je bila zelo poznana, pa ne le to. Obdajalo jo je veliko spoštovanje vseh, ki jim je slovenstvo ob čedalje manjšem številu Slovencev v 'Greather New Yorku' nekaj pomenilo. Petero hčera (in zetov seveda) ji je rodilo mnogo vnukov, ki so bili mami Ani v veliko veselje. Skušala jih je učiti slovenskega jezika, a uspeh ni bil velik. Ameriško okolje jih je polagoma posrkalo vase, čas in odmaknjenost od domovine pa sta iz njih ustvarjala ameriške državljane s slovenskimi koreninami. Mama Ana si je v slovenski skupnosti New Yorka oziroma Broo-klyna, ki je industrijski, jugozahodni del velikega mesta, ustvarila med Slovenci velik ugled, zato so njeno smrt zabeležili tudi v časopi- Slovenska newyorška elita; med predstavljenimi so Anton Burgar, Karel Adamič in Alojz Češarek. Fani (Frančiška) Rojanec Burgar s svojim možem Antonom ter hčerkicama Frances in Molly okrog leta 1900. Zakonca sta se poročila leta 1895. Tablarjeva hiša nekoč. O njej govori stara slika, ki jo v Prelogu hrani Srečo Kržan. Tu so nekoč živeli Rojanci. sih. Njeno smrt so pospremili s tem spominskim člankom 6. novembra 1931: Članek je nosil naslov: Smrtna kosa. »Dne 11. t. m. je v Brooklynu N. Y. Umrla najstarejša Slovenka great-newyorške naselbine - 82. letna vdova mrs. Ana Rojanec, rojena v Ihanu pri Domžalah. Pokojnica je živela pri svojem zetu, mr. Antonu Bur-garju, predsedniku pravnega odbora Kranjsko-slovenske katoliške jed-note in blagajniku Frank Sakserjeve državne banke. Poleg svoje hčere Marije, omož. Burgar ter enega sina Jožeta Rojanc in številnih vnukov ter vnukinj, ob-čeznana, sivolasa Rojančeva mama je bila v tamošnji naselbini zelo spoštovana in priljubljena. Do 4 mesece nazaj je bila vedno krepka in čila. Važno je pri tem, da so bile baš njene starejše hčere prve Slovenke, ki so se pred 30 leti naselile v New Yorku in pričele delati slamnike po raznih tovarnah. Pogreb blagopokojne starke se je vršil dne 14. t. m. na pokopališču Pre-sv. Trojice, kjer počiva že več newyor-skih Slovencev.« Karel Adamič in Anton Burgar (na levi); fotografija 1895-1900 Odšel je še Josip Rojanec - eden od nosilcev, inovatorjev domžalskega slamnikarstva v Ameriki Josip Rojanec, edini moški potomec Rojančeve družine - mame Ane in očeta Janeza iz Preloga v Ihanu, je bil že v domovini - torej na Kranjskem - eden zelo prepoznavnih slamnikarjev, pa tudi eden od ustanovnih članov društva sv. Frančiška v New Yorku. Znan je bil po tem, da si je že doma v Ihanu s svojo pametjo domišljal nove pripomočke za slamnikarsko delo, saj je že doma postal znan kot slamni-karski inovator. Umrl je na svojem domu 14. marca 1933, mašo zadu- Tejle družini Burgarjevih v Ameriki je bil Anton Burgar stric. šnico pa so v njegov spomin brali že naslednji dan 15. marca 1933 v slovenski cerkvi sv. Cirila v New Yorku. Za njim so v žalovanju ostali: žena Pavlina Rojanc, hči Štefanija, sinovi Joseph in Frank, sestre Fannie Burgar, Agnes Češarek in Mary Ganser ter Rosa Adamič. Nekateri domžalski slamnikarji so hoteli imeti svojo slovensko faro tudi v Brooklynu Čeprav je bila večina slamnikar-skih podjetij na Manhattnu, so se Slovenci v vedno večjem številu selili v Brooklyn, kjer so bile na voljo družinske hišice po zmerni ceni, pa tudi stanovanja so bila cenejša. Zgodilo se je, da je bilo kmalu več slovenskih slamnikarjev v Broo-klynu kot pa v New Yorku, kjer so si leta 1916 zgradili cerkev sv. Cirila. Slovenski slamnikarji so iz New Yorka odhajali v Brooklyn, Rojan-ci so ostajali. Ob tem podatku so si tudi v Brooklynu želeli postaviti slovensko cerkev. Tako je bila 29 maja 1917 v tem zanosu in ob teh načrtih ustanovljena Slovenska cerkvena fara, za katero je skrbel pater Kazimir Zakrajšek vse do trenutka, ko je leta 1919 odšel v Chicago. S patrom Kornelijem Petri-čem se je nadaljevalo prizadevanje, da bi tudi Slovenci v Brookly-nu prišli do svoje, slovenske cerkve in župnije v njej. Zbirali so denar in si želeli, da bi kupili neko protestantsko cerkev, ki je bila naprodaj. To delo pa se je hipoma prenehalo s smrtjo v letu 1925, ko je umrl Kornelij Petrič. Z njegovo smrtjo je bilo tudi konec prizadevanj domžalskih slamnikarjev v Brooklynu ob tem, da niso uspeli dobiti duhovnika, ki bi prevzel skrb za novo župnijo. Ob tem pa tudi nemški župnik v nemški župniji ni bil naklonjen zamisli, da bi na njegovem teritoriju zrasla še ena, v našem primeru slovenska župnija. Tudi frančiškani niso bili navdušeni ob zamisli, da bi nastala ob slovenski, ki se je nahajala v New Yorku, še ena slovenska župnija. V zameno so pri sv. Cirilu, to je v newyorški slovenski cerkvi, vpeljali še eno, tretjo nedeljsko mašo, ki naj bi bila namenjena Slovencem iz Brooklyna, a se ta maša 'ni prijela'. Slovo od najbolj znane ihanske slamnikarice Mici Rojanec Nekaj let pozneje je za mamo Ano umrla tudi ena njenih hčera Marija, Mici so jo klicali v mladosti v domačem Ihanu, sestra Josipa Rojan-ca. Glasilo Kranjsko-slovenske katoliške jednote je 9. maja 1940 objavilo o njej spominski članek. Med Slovenci je postal ob smrti takega človeka običaj, da je vsako slovo znanih ljudi, ki so prišli s Kranjskega, pospremil tudi priložnostni nekrolog, ki so ga objavili takratni časopisi, ki so tedaj v Ameriki, posebno v New Yorku še izhajali. Pripravili so ga tudi ob smrti Marije (Mici) Ganser, sicer Marije Rojanec, najstarejše med Tablarjevimi otroki. Tole so ob slovesu zapisali o njej: »New York N. Y. - Dne, 5. maja 1940, opoldne je na svojem domu nenadoma umrla splošno znana in priljubljena mrs. Mary Ganser, rojena Rojanc. Ravno je hotela iti obiskat svojo nečakinjo, ko jo je zadel mrtvoud in je umrla. Stara je bila 76 let in doma iz Ihana pri Domžalah. Pokojnica je bila prva slovenska slamnikarica, ki je bila takorekoč im-portirana iz starega kraja 1885. Četudi poročena z Nemcem Ganserjem, je bila vedno zavedna Slovenka ter se je udeleževala vseh slovenskih prireditev in ustanov in tudi njene štiri hčerke gladko govore slovenščino. Pokoj-nica je bila članica več društev, bila je tudi soustanoviteljica društva sv. Ane št. 105 v New yorku. Tukaj zapušča štiri hčerke: Mrs. Mary Downs, Mrs. Annie Higgins, Mrs. Agnes Dumen in Mrs. Rosie Koch ter sestri Mrs. Češarek in Mrs. Adamič ter več drugih sorodnikov. Pogreb bo v četrtek, 9. maja 1940, ob 10. dopoldne s sveto mašo v cerkvi Miraculous medal, Vincent in Ble-echer sts. Ridgewood in nato na St. John's pokopališče. Blagi ženi mir in pokoj, njenim domačim pa naše iskreno sožalje.« Odšli so vsi, ostali so le Američani z ihanskim poreklom Tako, kot je za nekdanjo Rojanče-vo družino slovenskih slamnikarjev ostala le kopica nekrologov, tako se dogaja tudi tačas, ko se je v večnost preselila že večina njihovih otrok in vnukov. Ti so praviloma vsi nosili ameriška imena, žal se tudi priimek Roja-nec v Ameriki ni ohranil; tako je vsaj videti po ne preveč natančni raziskavi njihovega rodu na internetu. Zavest, da so Slovenci, se je med potomci Rojančevih izgubila, le ena ali dve vnukinji ali kak pravnuk se tam daleč za Atlantikom še morda zaveda, kje je njihovim dedom in prade-dom tekla zibelka. Sled, ki sem jo poustvaril za njimi, to je za Rojanci, slamnikarji iz Preloga pri Ihanu, in poskusil opisati njihovo usodo v Ameriki, je nepopolna in gotovo z nekaj (morda tudi mnogimi) napakami. A poskus je, da sem eni od družin vsaj približno očr-tal življenjsko usodo, pot in del tistega, kar jim je namenila usoda. Hkrati sem družini Rojanec pripravil (to je pa gotovo!) imenitno iztočnico, da še kdo raziskuje naprej in izpopolni tisto, kar je morda nepopolno, netočno ali celo napačno. Z očrtom njihove usode, ki se je začela s prodajo Tablarjeve domačije, pa sem vendarle dosegel eno: Rojančevi so nekakšen vzorec ali model poti življenja, ki jih je imela doživeti in preživeti slovenska sla-mnikarska družina v tujem svetu. Veliko takih in podobnih zgodb so doživeli Slovenci, ko so srečo iskali v daljnem, rekli so mu novem svetu. Ali so jo dosegli, je drugo vprašanje! Morda, morda pa tudi ne! Mnogim je bil klic domovine premočan, oglašal se je: denar, ki so ga si mnogi prislužili v dovoljšni meri, je pomenil le nekaj, ljubezni do domačega kraja pa denar ni nadomestil pri nikomur. Zagotovo tudi družine Rojančevih štirih deklet in sina ne! □ Konec feljtona slamnik Dogaja se Razstava: Pri nas pletemo kite iz slame... Slamnikarski muzej, 30. septembra 30. september, sreda 7* oktober, sreda Slamnikarski muzej 19.00 | PRI NAS PLETEMO KITE IZ SLAME ... Odprtje razstave. Po razstavi bosta vodila avtorja razstave Katarina Rus Krušel) in Roman Kos, kitke iz slame bo pletla Milka Breznik / razstava se pridružuje projektu DEKD in TKD 2020: Spozna)? Varuj! Ohrani. / obvezne predhodne prijave na sla-mnikarski.muze]@kd-domzale.si ali 01724 84 08 / vljudno vas prosimo, da ob obisku upoštevate navodila, objavljena na vhodu v muze) / vstop prost. 1. oktober, četrtek KD Franca Bernika 20.00 | AMELIA E. Abonma gledališki POSEBNI RAZPORED Monodrama na osnovi besedila Maje Gal Štromar Preživela / SNG Drama Ljubljana / režija: Dorian Šilec Petek / igra: Zvezdana Mlakar / kako spregovoriti željo po preseganju nemogočega, kako ube-sediti vse življenje, njegovo polnost in ogromnost? 2« oktober, petek Arboretum Volčji Potok 16.00-18.00 | FOTOGRAFIRANJE V PARKU Ustvarite večne spomine s svojimi najdražjimi / plaCa se vstopnino v park / obvezne prijave na pri-reditve@arboretum.si do petka do 12. ure. Knjižnica Domžale 17.00 | Z IGRO V GLASBENI SVET Glasbena urica / za otroke od o do 5 let s starši ali skrbniki / spletna prijava / org.: dr. Veronika Šareč, Knjižnica Domžale. KD Franca Bernika 20.00 | AMELIA E. Abonma gledališki POSEBNI RAZPORED Monodrama na osnovi besedila Maje Gal Štromar Preživela / SNG Drama Ljubljana / režija: Dorian Šilec Petek / igra: Zvezdana Mlakar / kako spregovoriti željo po preseganju nemogočega, kako ube-sediti vse živlienie, niegovo polnost in ogromnost? f'4 i KD Franca Bernika 20.00 | VITA MAVRIC: NOKTURNO ŽLAHTNIH DUŠ Abonma glasbeno-scenski POSEBNI RAZPORED VeCer šansonov / Vita Mavrič (vokal), Jaka Pucihar (klavir), Dejan VidoviC (harmonika), Mate) Hotko (bas), Marko Juvan (bobni). 8. oktober, četrtek Dom upokojencev Domžale 16.00 | FOLKLORNI NASTOP Folklorni nastop ob živi glasbi in v izvirnih nošah / Folklorno društvo Groblje, Domžale nastopa za upokojence / vstop prost. Knjižnica Domžale 17.00 | SLON STANE S pravljico po svetu / pravljična urica / spletna prijava / 4+ / org.: Knjižnica Domžale. Mestni kino Domžale 17.30 | POD BELIMI PEČINAMI RomantiCna drama / 100' / globoko oseben film, v katerem režiser secira zakon lastnih staršev, Je Čustveno silovita, a tudi nežna in humorja polna zgodba o obžalovanju, napaCnih odloCitvah ter o tem, da nikoli ni prepozno za nov zaCetek. 20.00 | JEZIK ENAKOPRAVNOSTI S pogovorom po projekciji. Dokumentarni film /50 / slovenski znakovni Jezik Je na pragu izumrtja / trije izmed približno 1500 gluhih Slovencev: Meri (80), Špela (15) in Samo (42), se vsak na svoj naCin borijo, da se to ne bi zgodilo. Galerija Domžale 19.00 | GREGOR KOKALJ: MLINČEK Slikarska razstava / z avtorjem se bo pogovarjal Juri) Smole. 9* oktober, petek Arboretum Volčji Potok Film: Salon pri Romy Mestni kino Domžale, 9. oktobra 20.00 | MILOST Kriminalka / 119' / po resniCnem zloCinu posneti film noir, v katerem režiser Arnaud Desplechin (BožiCna zgodba, Jimmy P.) in njegov glavni Junak, policijski naCelnik Daoud, išCeta svetlobo v Človeku. 1oktober, sreda Knjižnica Domžale 16.00 | ZAKLJUČEK LITERARNEGA NATEČAJA Literarni nateCa) / ustvarjalne delavnice / spletna prijava / org.: Društvo za medgeneracijsko povezovanje Sinica, Knjižnica Domžale. KD Franca Bernika 20.00 | VITA MAVRIC: NOKTURNO ŽLAHTNIH DUŠ Abonma glasbeno-scenski POSEBNI RAZPORED VeCer šansonov / Vita MavriC (vokal), Jaka Pucihar (klavir), Dejan VidoviC (harmonika), Mate) Hotko (bas), Marko Juvan (bobni). 15* oktober, četrtek Center za mlade Domžale 8.00-20.00 I VSEGA PO MALO Odprtje fotografske razstave avtorja Blaža Peterke. Knjižnica Domžale Knjižnica Domžale 10.00 | S KNJIGO IN KAVO V LEPŠI DAN: MIŠ ZALOŽBA Predstavitev knjig / predstavitev založbe / klepet o izbranih knjigah / org.: MIŠ Založba, Knjižnica Domžale. 17.00 | ZDOLGOČASENI BOBEN S pravljico po svetu / pravljična urica / spletna prijava / 4+ / org.: Knjižnica Domžale. 19.00 | MATJAŽ COREL: ZIMSKO POTOVANJE PO SVILENI POTI -K AZ AH STAN IN UZBEKISTAN Potopisno predavanie / spletne priiave / org.: Ma- Knjižnica Domžale, od 28.9. do 17.10.2020 / vY^r..*^ Razstava: Dediščina občine Domžale v stripu io | slamnik številka 9 | september 2020 | letnik lx Koledar kulturnih prireditev v občini Domžale/ oktober Film: Smrt na Nilu Mestni kino Domžale, 16. oktobra Mestni kino Domžale 17.30 | PADATI Glej opis pod 11. oktober. 20.15 | MLADI AHMED Abonma filmski PONEDELJEK Glej opis pod 5. oktober. 20. oktober, torek Knjižnica Domžale 9.30 | IGRALNE URICE Gle) opis pod 6. oktober. KD Franca Bernika 20.00 | VITA MAVRIC: NOKTURNO ŽLAHTNIH DUŠ Abonma glasbeno-scenski POSEBNI RAZPORED Večer šansonov / Vita Mavrič (vokal), Jaka Pucihar (klavir), Dejan Vidovič (harmonika), Mate) Hotko (bas), Marko Juvan (bobni). 21. oktober, sreda Mestni kino Domžale 20.00 I MARIANNE & LEONARD Dokumentarec / 101' / film o zapletenem razmerju med Leonardom Cohenom in njegovo norveško muzo Marianne Ihlen, hkrati pa režiserjev osebni poklon dolgoletni prijateljici. 22« oktober, četrtek Knjižnica Domžale 17.00 | MOJE TELO, TVOJE TELO S pravljico po svetu / pravljična urica / spletna prijava / 4+ / org.: Knjižnica Domžale. Mestni kino Domžale 17.45 | FATIMA Drama / 113' / film o moči vere, ki jo navdihuje resnična zgodba / zgodba o dveh pastiricah in njunem bratrancu iz portugalske Fatime, ki trdijo, da Mestni kino Domžale 10.00 | LASSIE Družinska pustolovščina / scenarij: Jane Ainscou-gh, po knjigi Erica Knighta /100' / podnapisi, 8+ / ko se dvanajstletni Florian preseli na drug konec države, mora za seboj pustiti tudi psičko Lassie, a to ne pomeni, da se ne bosta znova našla. 18.00 | SMRT NA NILU Glej opis pod 16. oktober. 20.30 | PADATI Glej opis pod 11. oktober. 28 • oktober, sreda Knjižnica Domžale 19.00 | POMENKOVANJA S PIŽAMO Pomenkovanja / spletna prijava / org.: Boštjan Go-renc - Pižama, Knjižnica Domžale. Mestni kino Domžale 10.00 | SALON PRI ROMY Mladinski film / 92' / pod napisi, 9+ / topel film, posnet po istoimenski literarni predlogi Tamare Bos (scenaristka filmov Navihani Bram, Učitelj Žaba in Mali volkodlak Dolfi) se starosti loteva na nežno, a hkrati realistično skozi pogled desetletne deklice. 18.00 | VOJNA Z DEDKOM Komedija / 94' / ker bo moral osnovnošolec Peter sobo prepustiti dedku Edu (R. De Niro), se mu odloči napovedati vojno in dobiti nazaj, kar je njegovega. 20.15 | FOTOGRAF Glej opis pod 22. oktober. 29* oktober, četrtek Mestni kino Domžale 10.00 | KAPITAN SABLJEZOBI IN ČAROBNI DIAMANT Animirana družinska avantura / 81' / sinhronizira-no, 6+ / po legendi čarobni diamant izpolni željo njegovega lastnika na vsako Dolno luno: anroak. KNJIŽNICA DOMŽALE DEDIŠČINA OBČINE DOMŽALE V STRIPU Razstava učencev OŠ Rodica ob DEKD bo na ogled od 28. septembra do 17. oktobra 2020. SLIKOGRAFIJE Likovno-fotografska razstava Centra za mlade Domžale bo na ogled od 19. oktobra do 7. novembra 2020 ALEKSANDRA VOLK: DVANAJSTUJCEV REZIJANSKA LJUDSKA PRAVLJICA Razstava lutk iz blaga bo na ogled od 28. septembra do 18. oktobra 2020. ČUSTVA DO BARVE NAŠEGA RANLJIVEGA JAZA V SLIKANIŠKIH IZDAJAH Razstava slikanic bo na ogled od 19. do 30. oktobra 2020. DRUŠTVO ZA ASPERGERJEV SINDROM Razstava bo na ogled od 1. do 16. oktobra 2020. KNJIŽNIČARSTVO NA DOMŽALSKEM Razstava bo na ogled od 19. do 30. oktobra 2020. Izobraževanja Knjižnica Domžale OTROCI Varna in pametna raba pametnih telefonov, varno obnašanje na internetu, kaj je res in kaj ni res - za otroke med 6. in 13. letom. Bodi KUL in pridi na delavnico. Tvoj pametni telefon ti bo hvaležen, mami in oči pa še bolj. NAJSTNIKI Digitalni najstniki med 14. in 17. letom vabljeni na workshop svetovalne delavnice: seksting, bullying, trolling, cyberhate, flaming, chatting, selfiji, zasvojenost ... Kill noffovori. zannanie. nrimeri. rešitve. Center za mlade Domžale, 15. oktobra Odprtje fotografske razstave avtorja Blaža Peterke Mestni kino Domžale, 22. oktobra Film: Fatima 3* oktober, sobota KD Franca Bernika 20.00 | AMELIA E. Abonma gledališki POSEBNI RAZPORED Monodrama na osnovi besedila Maje Gal Štromar Preživela / SNG Drama Ljubljana / režija: Dorian Šilec Petek / igra: Zvezdana Mlakar / kako spregovoriti željo po preseganju nemogočega, kako ube-sediti vse življenje, njegovo polnost in ogromnost? 4-* oktober, nedelja Mestni kino Domžale 15.30 | TROLI NA SVETOVNI TURNEJI Družinska komedija / 91' / sinhronizirano, 6+ / troli odkrijejo, da po različnih deželah obstaja kar šest različnih plemen malih biti) in vsako Je zvesto svoji glasbi. 18.00 I VOJNAZ DEDKOM Komedija / 94' / ker bo moral osnovnošolec Peter svojo sobo v družinski hiši prepustiti dedku Edu (Robert De Niro), se mu odloči napovedati vojno in dobiti nazaj, kar Je njegovega. 20.15 | TENET Triler / oborožen le z eno besedo - Tenet, se lohn David Washington bori za preživetje vsega sveta, pri tem pa potuje skozi temačno podzemlje mednarodnih vohunov in se prebija skozi misijo, ki se bo končala izven realnega prostora in časa. Arboretum Volčji Potok 16.00-18.00 | FOTOGRAFIRANJE V PARKU Ustvarite večne spomine s svojimi najdražjimi / plača se vstopnino v park / obvezne prijave na pri-reditve@arboretum.si do petka do 12. ure. 5* oktober, ponedeljek Mestni kino Domžale 17.30 | CORPUS CHRISTI Drama / 116' / ko Daniela iz poboljševalnice pošljejo na delo v žago na drugem koncu države, se začne pretvarjati, da Je duhovnik in po naključju prevzame lokalno župnijo. 20.15 | MLADI AHMED Filmski abonma PONEDELJEK Drama / 90' / zgodba o trinajstletnem Ahmedu, razpetem med ideje o čistosti, ki mu Jih vceplja lokalni imam, in skušnjave življenja. 6. oktober, torek Knjižnica Domžale 9.30 | IGRALNE URICE Za predšolske otroke od 2. leta dalje ter starše, skrbnike, dedke in babice / spletna prijava / org.: Knjižnica Domžale. 17.00-18.00 | JESEN PRIHAJA Delavnica / ustvarjalnice - inicialke, Jesenske voščilnice / za otroke od 7. leta dalje / v okviru Tedna otroka / mentorici: Breda Podbevšek, Sabina Oso-lin / s seboj prinesite flomastre / spletna prijava / org.: ZPM Domžale, Knjižnica Domžale. KD Franca Bernika 20.00 | VITA MAVRIC: NOKTURNO ŽLAHTNIH DUŠ Abonma glasbeno-scenski POSEBNI RAZPORED Večer šansonov / Vita Mavrič (vokal), laka Pucihar (klavir), Dejan Vidovič (harmonika), Mate) Hotko (bas), Marko luvan (bobni). ID.UU-IO.UU I PU I VJüRAPIKHINJL V KHKMJ Glej opis pod 2. oktober. Mestni kino Domžale 18.00 | SALON PRI ROMY Mladinski film / 92' / pod napisi, 9+ / topel film, posnet po istoimenski literarni predlogi Tamare Bos (scenaristka filmov Navihani Bram, Učitelj Žaba in Mali volkodlak Dolfi) se starosti loteva nežno, a hkrati realistično skozi pogled desetletne deklice / brezplačno, v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine. 20.15 | MLADI AHMED Filmski abonma PETEK Drama / 90' / zgodba o trinajstletnem Ahmedu, razpetem med ideje o čistosti, ki mu Jih vceplja lokalni imam, in skušnjave življenja. 10. oktober, sobota KD Franca Bernika 10.00 | PO FRANU LEVSTIKU: VIDKOVA SRAJČICA Sobotna otroška matineja Lutkovna predstava / brezplačne vstopnice / Lutkovno gledališče Fru-fru / režija: IrenaRaJh / priredba: lelena Sitar / nastopata: Irena Rajh, Anže Vi-rant / 35' / 2+ / Levstikova zgodba o Vidku, ki zadnji med bratci in sestricami nosi najbolj izrabljeno srajčico, dokler mu živali ne sešijejo nove / brezplačno, v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine. 11. oktober, nedelja Arboretum Volčji Potok 16.00-18.00 | FOTOGRAFIRANJE V PARKU Glej opis pod 2. oktober. Mestni kino Domžale 15.30 | TROLI NA SVETOVNI TURNEJI Glej opis pod 4. oktober. 17. 30 | ROCCA SPREMINJA SVET Mladinski film / scenarij: Hilly Martinek, po ideji Astrid Lindgren /101' / pod napisi, 8+ / sodobna, as-tronavtskorazigranarazličicalegendarne Pike Nogavičke Je film, poln humorja in akcije, ki družbenokri-tično a optimistično poudarja vrednote prijateljstva, spoštovanja, zaupanja in odgovornosti / brezplačno, v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine. 20.00 I PADATI Drama / 112' / režijski prvenec igralca Vigga Mor-tensena Je intimna drama o zapletenem razmerju med sinom in starajočim se očetom; zgodba o izgubi, spominih in odpuščanju. 12. oktober, ponedeljek Mestni kino Domžale 18.00 I VOJNAZ DEDKOM Glej opis pod 4. oktober. 20.15 | MLADI AHMED Filmski abonma PONEDELJEK Glej opis pod 5. oktober. 13* oktober, torek Knjižnica Domžale 9.30 I IGRALNE URICE Glej opis pod 6. oktober. Mestni kino Domžale 17.00 |10 DNI BREZ MAME Filmski abonma SREBRNO PLATNO Komedija / 104' / kaj vse se lahko pripeti, ko gre mama za neka) dni na dopust, oče pa skrbi za štiri otroke, gospodinjstvo in svojo službo? tjaž Corel, Knjižnica Domžale. KD Franca Bernika 20.00 | VITA MAVRIČ: NOKTURNO ŽLAHTNIH DUŠ Abonma glasbeno-scenski POSEBNI RAZPORED Večer šansonov / Vita Mavrič (vokal), laka Pucihar (klavir), Dejan Vidovič (harmonika), Mate) Hotko (bas), Marko luvan (bobni). 16 • oktober, petek Arboretum Volčji Potok 16.00-18.00 | FOTOGRAFIRANJE V PARKU Ustvarite večne spomine s svojimi najdražjimi / plača se vstopnino v park / obvezne prijave na pri-reditve@arboretum.si do petka do 12. ure. Mestni kino Domžale 17.45 | SMRT NA NILU Kriminalka / film, posnet po romanu Agathe Chri-stie iz leta 1937, Je drzna kriminalka, ki Jo Je režiral Kenneth Branagh in nam predstavi čustveni kaos in smrtonosne posledice posesivne ljubezni. 20.15 | MLADI AHMED Filmski abonma PETEK Drama / 90' / zgodba o trinajstletnem Ahmedu, razpetem med ideje o čistosti, ki mu Jih vceplja lokalni imam, in skušnjave življenja. 17* oktober, sobota Knjižnica Domžale 9.00-12.00 | DIGITALNA FOTOGRAFIJA ZA SENIORJE Tečaj / prenos fotografi) / obdelava fotografi) / prijave: helena.prelc@dom.sik.si ali 01724 12 04 / org.: Helena Dakič Prelc, Knjižnica Domžale. Mestni kino Domžale 10.00 | TROLI NA SVETOVNI TURNEJI Družinska komedija / 91' / sinhronizirano, 6+ / troli odkrijejo, da po različnih deželah obstaja kar šest različnih plemen malih biti) in vsako Je zvesto svoji glasbi. 18 • oktober, nedelja Arboretum Volčji Potok 16.00-18.00 | FOTOGRAFIRANJE V PARKU Ustvarite večne spomine s svojimi najdražjimi / plača se vstopnino v park / obvezne prijave na pri-reditve@arboretum.si do petka do 12. ure. Mestni kino Domžale 17.00 | VOJNAZ DEDKOM Komedija / 94' / ker bo moral osnovnošolec Peter svojo sobo v družinski hiši prepustiti dedku Edu (Robert De Niro), se mu odloči napovedati vojno in dobiti nazaj, kar Je njegovega. 19.15 | SMRT NA NILU Kriminalka / film, posnet po romanu Agathe Chri-stie iz leta 1937, Je drzna kriminalka, ki Jo Je režiral Kenneth Branagh in nam predstavi čustveni kaos in smrtonosne posledice posesivne ljubezni. 19* oktober, ponedeljek Knjižnica Domžale 19.00 | LIDIJA BAŠIČ JANČAR: POPOLNA LJUBEZEN Predstavitev knjige / zakonska in družinska tera-pevtka / pogovor z avtorico / moderatorka: Petra Petravič / spletna prijava / org.: Lidija Bašič lan-čar, Knjižnica Domžale. se Jim ]e prikazala Devica Marija. 20.15 | FOTOGRAF RomantiCna drama / 110' / film Ritesha Batre (Okus po ljubezni) Je nežna, nostalgiCna in humorja polna romanca o dveh osamljenih dušah, ki se sreCata na kaotiCnih ulicah Mumbaja. 23* oktober, petek Mestni kino Domžale 18.00 | SMRT NA NILU Glej opis pod 16. oktober. 20.30 I KAKO POSTATI DOBRA ŽENA Komedija / 109' / živahna in barvita komedija, postavljena v šolo za gospodinje na predvečer seksualne revolucije, se z ironijo in razposajenim humorjem loteva tem ženske emancipacije in spolne enakopravnosti / z Juliette Binoche v glavni vlogi. 2oktober, sobota KD Franca Bernika 10.00 | ELA PEROCI: MUCA COPATARICA Sobotna otroška matineja /za IZVEN Lutkovna predstava / Gledališče Labirint / režija: Saša Jovanovič / nastopata: Tina Oman, Saša Jova-novič / 35'/ 2+ / Muca neurejenim otrokom odnese copatke, in ker Jih zjutraj zebe v noge, se odloČijo, da bodo poiskali njeno gozdno hišico. Mestni kino Domžale 18.00 | ROCCA SPREMINJA SVET Glej opis pod 11. oktober. 20.15 I SMRT NA NILU Glej opis pod 16. oktober. 25* oktober, nedelja Mestni kino Domžale 17.00 | FATIMA Glej opis pod 22. oktober. 19.30 | FOTOGRAF Glej opis pod 22. oktober. 26 • oktober, ponedeljek Mestni kino Domžale 10.00 | TROLI NA SVETOVNI TURNEJI Glej opis pod 4. oktober. 18.00 110 DNI BREZ MAME Glej opis pod 13. oktober. 20.15 | MILOST Kriminalka / po televizijskem dokumentarcu Rou-baix, commissariat central Mosca Boucaulta / 119' / po resniCnem zloCinu posneti film noir, v katerem režiser Arnaud Desplechin (BožiCna zgodba, Jimmy P.) in njegov glavni Junak, policijski naCelnik Daoud, išCeta svetlobo v Človeku. 27* oktober, torek Knjižnica Domžale 9.30 I IGRALNE URICE Glej opis pod 6. oktober. 19.00 | IRENA CERAR: PRAVLJICE NE POZNAJO MEJA Pripovedovalski veCer / pravljice / gostja: Mateja Fi / spletna prijava / org.: Irena Cerar, Knjižnica Domžale. kdo ga bo prvi uspel dobiti? 18.00 | FATIMA Drama / 113' / film o moCi vere, ki Jo navdihuje re-sniCna zgodba / zgodba o dveh pastiricah in njunem bratrancu iz portugalske Fatime, ki trdijo, da se Jim Je prikazala Devica Marija. 20.30 | SMRT NA NILU Glej opis pod 16. oktober. Knjižnica Domžale 17.00 | PIKINA SKRIVNOST S pravljico po svetu / pravljična urica / spletna prijava / 4+ / org.: Knjižnica Domžale. 30. oktober, petek Knjižnica Domžale 10.00 | NOČ ČAROVNIC Ustvarjalna delavnica / za otroke od 6. do 15. leta starosti / delavnico vodi: Nives Podmiljšak / spletna prijava / org.: Nives Podmiljšak, Knjižnica Domžale. Mestni kino Domžale 10.00 | TROLI NA SVETOVNI TURNEJI Družinska komedija / 91' / sinhronizirano, 6+ / troli odkrijejo, da po razliCnih deželah obstaja šest razliC-nih plemen malih biti) in vsako Je zvesto svoji glasbi. 18.00 | PADATI Drama / 112' / režijski prvenec igralca Vigga Mor-tensena Je intimna drama o zapletenem razmerju med sinom in starajočim se oCetom; zgodba o izgubi, spominih in odpuščanju. 20.30 I KAKO POSTATI DOBRA ŽENA Komedija / 109' / živahna in barvita komedija, postavljena v šolo za gospodinje na predveCer seksualne revolucije, se z ironijo in razposajenim humorjem loteva tem ženske emancipacije in spolne enakopravnosti / z Juliette Binoche v glavni vlogi. 31* oktober, sobota Mestni kino Domžale 18.00 | FATIMA Drama / 113' / film o moCi vere, ki Jo navdihuje re-sniCna zgodba / zgodba o dveh pastiricah in njunem bratrancu iz portugalske Fatime, ki trdijo, da se Jim Je prikazala Devica Marija. 20.30 I SMRT NA NILU Kriminalka / film, posnet po romanu Agathe Christie iz leta 1937, Je drzna kriminalka, ki Jo Je režiral Kenneth Branagh in nam predstavi Čustveni kaos in smrtonosne posledice posesivne ljubezni. Razstave SLAMNIKARSKI MUZEJ PRI NAS PLETEMO KITE IZ SLAME ... Domžalska zgodba o nekdanji pomembni obrti pletenja kit iz slame, ki Je skoraj odšla v pozabo bo na ogled od 30. septembra 2020 do 30. januarja 2021. Stalna razstava 300 let slamnikarstva na Slovenskem MENAČENKOVA DOMAČIJA USTVARJALNOST KIPARJA FRANCETA AHČINA Razstava 30 avtoric in avtorjev 8. likovnega nate-Caja v organizaciji MenaCenkove domaCiJe in ISKD 01 Domžale bo na ogled do 17. oktobra. Stalna razstava o kmeCko-obrtniški družini AhCin in stalna kiparska postavitev del Franceta AhCina. STARŠI Analogni zbegani starši in digitalni otroci: delavnice za starše, ki bi radi izvedeli osnove: kaj moj otrok dela na spletu, kje so meje, kako ohraniti nadzor in kako mu pomagati. SENIORJI 1) BrezplaCni računalniški teCa) za zaCetnike (osnovna uporaba računalnika in interneta). 2) BrezplaCni izpopolnjevalni računalniški teCa), kjer boste spoznali pametni telefon, e-pošto, Fa-cebook... Prijave na: helena.prelc@dom.sik.si ali 01/724 1204. Info Galerija Domžale Mestni trg 1, Domžale (trgovski kompleks Vele) Odprta v Času razstav: od torka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00; ob praznikih, nedeljah in ponedeljkih zaprto. Knjižnica Domžale Cesta talcev 4, Domžale T 01 724 12 04 ali 01 722 5 0 80, ¡nfo@dom.sik.si, www.knjiznica-domzale.si Kulturni dom Franca Bernika Domžale Ljubljanska 61, Domžale T 01 722 5 0 50, ¡nfo@kd-domzale.si, www.kd-domzale.si Menačenkova domačija Cankarjeva ulica 9, Domžale T 01 722 5 0 50 Od 8. septembra dalje spet odprta po starem odpiralnem Času, od torka do petka od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure ter sobote od 10. do 12. ure. Predhodna najava obiska na telefon 01722 50 50 ali 031 312 199 ali e-naslov menacenk@kd-domzale. si ali info@kd-domzale.si. Slamnikarski muzej Domžale Kajuhova 5, Domžale (domuje v Godbenem domu Domžale) T 01 724 8 4 08 Bo od 1. oktobra dalje spet odprt po starem odpiralnem Času.. Tudi v tem Času Je možna predhodna najava obiska na telefon 01722 50 50 ali 040 722 831 ali 041 809 667 ali e-naslov: sla-mnikarsla.muzej@kd-domzale.si ali info@ kd-domzale.si. Galerijski atelje Ulica Matije Tomca 6, Domžale Koledar dogodkov Zbral in uredil: Matija Kralj Fotografije: promocijsko gradivo Koledar kulturnih prireditev izhaja v glasilu Slamnik. Za toCnost informacij odgovarja prijavitelj dogodka. Uredništvo ne odgovarja za spremembe programov in si pridržuje pravico do krajšanja prispelih informacij. Informacije o dogodkih v novembru 2020 pošljite do 17. oktobra na naslov: koledar@kd-domzale.si. * Dogodki, ki niso kulturne narave, so objavljeni samo v primeru, Ce prvih ni dovolj. io | slamnik glas mladih ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2020 | LETNIK LX slamnik@kd-domzale.si mi IIRI V CENTRU ZA MLADE OKTOBRA DOGAJA TEČAJI TUJIH JEZIKOV V Centru za mlade Domžale bomo jezikali tudi v novem šolskem letu! V oktobru začenjamo s tečajem nemščine, francoščine in španščine. Za vse tri tečaje zbiramo prijave za začetni in nadaljevalni tečaj, izvedel se bo tisti za katerega bomo prejeli več prijav. NEMŠČINA, PONEDELJEK!, 17:30 - 19:00 Vodi: Miha Gabrovšek, univ. dipl. nemcist * FRANCOŠČINA, TORKI, 17:30-18:30 ZAČNEMO 6.10.2020 Vodi: Tanja Manigoda Stanojevic, dipl. prof. francoskega jezika in književnosti ŠPANŠČINA, ČETRTKI, 17:00-18:30 ZAČNEMO 8. 1°. 2°2° Vodi: Maya Choghari, mag. hispanistike in prof. andragogike in pedagogike Tečaji so namenjeni mladim med 15. in 30. letom Tečaj obsega: 30 ur / 15 srečanj Cena: 45€ ob minimalno 6 udeležencih KLEPET Z GLINO 14.10. in 21.10. 2020 O* 18:00 Delavnica je sestavljena iz 2 srečanj, na katerih boste spoznali osnovne lastnosti gline, orodja, ki nam pri oblikovanju gline pomagajo, ter osnovne tehnike modeliranja in glaziranja. Izdelali bomo dekorativne in uporabne keramične izdelke, ki jih bomo po žganju lahko tudi vsakodnevno uporabljali. Vodi: Lučka Berlot Delavnica je namenjena mladim med 15. in 30. letom in je brezplačna. OPAZOVANJE KREMSNITE 6. 10. in 20. 10. 2020 ob 19:15 Vabljeni na srečanja z Miomiro Šegina, ker boste preko knjig in filmov razvijali kritično razmišljanje o sebi in življenju. Delavnica je namenjena mladim med 15. in 30. letom in je brezplačna. VADBA ZA MLADE: PILATES torki 18:00-19:00 in petki 16:30-17:30 Tudi oktobra migamo! Pridruži se nam na vadbi pilatesa, ki poteka pod vodstvom Sare Jeromel, inštruktorice pilatesa. Ob obisku ix na teden za mlade do 30 let samo 10 evrov/mesec, ob obisku 2x na teden 20 evrov/mesec. I POSTANI CZM PROSTOVOLJEC V centru za mlade Domžale iščemo nove prostovoljce za izvajanje učne pomoči. Če so ti blizu matematika, fizika ali angleščina, se nam javi na info@czm-domzače.si. FOTO DELAVNICE ZA OTROKE in MLADE: vsak drug Ponedeljek, 18:00 Delavnice so namenjene vsem, ki jih zanima fotografija, tako tistim, ki že imate nekaj znanja, kot tudi začetnikom. Delavnice potekajo vsak drugi ponedeljek pod vodstvom fotografa Klemna Brumca. Cena delavnic je 15 eur / september - junij. Še vedno se nam lahko pridružite. USTVARJALNE DELAVNICE: srede, 14:30-20:00 Tudi v novem šolskem letu nadaljujemo z ustvarjalnimi delavnicami. Začeli smo v sredo 23.9.2019. Še vedno se nam lahko pridužite. Dobivamo se po naslednjem urniku: - 14:30-15:45 - otroci od 8. do 13. leta, - 18:00-20:00 - mladi od 14. do 30. leta. Delavnice potekajo pod mentorstvom Mateje Absec. SVETOVALNICA ZA MLADE Si se znašel/znašla v dilemi? Bi se rad pogovoril z nekom, a se ti zdi, da ne najdeš pravega sogovornika? V Centru za mlade Domžale imamo na voljo tudi svetovalnico za mlade, ki jo izvaja mag. psihologije. Predhodna rezervacija termina je obvezna. ■ ■■■■ i i i i mu NA VSE DOGODKE SO OBVEZNE PREDHODNE PRIJAVE ^ CZM_doMZíí(t Q czmvdohiZii(t www.czhvdoMZ6i(t.si Center za mlade Domžale, Ljubljanska cesta 58, Domžale 040/255-568, 01/722-66-00; info@czm-domzale.si autumn image: Freepik.c Ti Mednarodne mobilnosti mladih Domžalčanov Mednarodna mobilnost mladih ni samo potovanje v tujino, temveč je pomembna učna izkušnja za mlade, ki si z udeležbo v mednarodnih programih naberejo nove izkušnje, znanja, kompetence za osebno in profesionalno rast in ne nazadnje nove socialne mreže in prijateljstva. czm domžale S sodelovanjem v medkulturnih okoljih in spoznavanjem različnih kultur se krepi strpnost, solidarnost in razumevanje različnosti. V Centru za mlade Domžale namenjamo pozornost mednarodnim priložnostim za mlade, predvsem v programih Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota (ESE), za katere je pristojna nacionalna agencija MOVIT. Prvo mladinsko izmenjavo in mobilnost mladinskih delavcev v Domžalah smo izvedli v letu 2017. Mladinske izmenjave so projekti, v katere so aktivno vključeni mladi, od izbire teme do izvedbe programa, ki skupaj z vrstniki iz različnih držav raziskujejo teme v okviru neformalnega učenja. Z mladimi smo v Domžalah izvedli mladinske izmenjave na temo športa, zero-waste, grafitov in čuječnosti. Posebna pozornost je namenjena tudi mladim z manj priložnostmi, za marsikoga pa je to prva priložnost za pot v tujino. Mobilnosti mladinskih delavcev so strokovno usmerjene in so namenjene profesionalnemu razvoju in krepitvi kompe-tenc mladinskih delavcev in mladih, ki si želijo pridobiti znanje s specifičnega področja in jih zanima delo z mladimi. V ESE in pred tem še v programu EVS vsako leto v Domžalah gostimo prostovoljce, tako v dolgoročnih kot kratkoročnih skupinskih projektih. Prostovoljci iz tujine ponesejo skupaj s projekti nove vsebine, sveže ideje, obogatijo program Centra za mlade in mladim približajo različne mednarodne priložnosti. Do danes smo izvedli skupno 12 projektov, dva nova sta že v pripravi. Mednarodni projekti ne potekajo le v Domžalah, temveč imajo mladi Domžalčani priložnost udeležiti se mednarodnih projektov v tujini, ki so jih pripravili njihovi vrstniki ali pa so se udeležili prostovoljskih projektov. Mladi so bili del 14 mednarodnih projektov v tujini, ki vrtički, grafiti stena, ulično delo ... S samo realizacijo projektov se v lokalno okolje prelijejo tudi sredstva projekta, ki omogočajo samo izvedbo, in tako so do zdaj vsi zaključeni projekti v organizaciji Centra za mlade Domžale prinesli več kot 120.000 evrov. Z izvajanjem mednarodnih projektov se uresničujejo tudi cilji Strategije za mlade v občini Domžale 2018-2023, ki med ukrepi vključu- so potekali v različnih državah. To so: Grčija, Estonija, Nemčija, Španija, Hrvaška, Portugalska, Finska. Prek mednarodnih mobilnosti se ne krepijo le kompetence posameznih udeležencev, temveč se krepi tudi lokalno okolje. Aktivni mladi ponesejo svoja nova znanja med svoje vrstnike, so bolj aktivni v družbi, z različnimi lokalnimi akcijami pustijo projekti tudi neposreden pečat v okolju. V Domžalah so zrasli urbani je okrepitev mednarodne mobilnosti mladih. Zagotovo realizacija projektov ne bi bila mogoča brez dobrega sodelovanja z Občino Domžale in drugimi organizacijami v lokalnem okolju, ki prepoznavajo, da so mladi pomemben del prebivalstva. Vseslovenski mladinski fotografski natečaj CZM Domžale, kot že vrsto let, razpisuje vseslovenski mladinski fotografski natečaj Pogled 2020. Sodelujejo lahko mladi in njihovi mentorji ter vsi amaterski in profesionalni fotografi. Z izvedbo natečaja si Center za mlade Domžale prizadeva mlade spodbuditi k aktivnemu preživljanju prostega časa in izražanju svoje kreativnosti. Zato mladi in mladi po srcu, poprimi-te za svoje fotoaparate ali mobilne telefone, in ustvarite fotografije na naslednje teme: A - Igra (b/čb); B - Bližina (b/čb); C - prosta (b/čb). V vsaki kategoriji lahko sodelujete s po štirimi fotografijami. Oddate lahko samo fotografije, ki še niso bile nagrajene na fotonatečajih v organizaciji Centra za mlade Domžale. Zaželeno je, da so novejših datumov, pri čemer v prosti kategoriji sprejemamo samo fotografije, ki so nastale v letu 2020. Razpisane so tri starostne kategorije (do 15 let, od 16 do 29 let in nad 30 let). Center za mlade Domžale bo v vsaki temi in starostni kategoriji podelil po tri medalje in do pet diplom. Vsak udeleženec lahko na temo dobi samo eno nagrado oziroma diplomo. Rok za oddajo fotografij se izteče 15. novembra 2020 in ne bo podaljšan. Rezultati bodo znani do 23. novembra. Vabljeni k sodelovanju! Udeležba je za mlade do 30. leta brezplačna. Kotizacija za starejše od 30 let znaša 5 evrov. Več o samem razpisu in povezavo do spletne prijavnice najdete na spletni strani Centra za mlade Domžale www.czm-domzale.si. CENTER ZA MLADE DOMŽALE RAZPISUJE MLADINSKI FOTOGRAFSKI NATEČAJ POSDÜP A; IGRA {B/ČB) B: BLIŽINA (B/ČB) C: PROSTA (B/ČB) r 11- EÚWG L m, j@ái rok ZÜ o do ajo fotografij stukoj*!« rezultkt1 OGLED 1ÎAZ5 TAVE Celoten razpis s pojasnili in načinu oddaje del je dostopen na spletni strani wuviv.czni-doniuEe.sL am« 1AUÍ1Í11...................il F« cnn.Umjli.Li «1 ümFilo irVJ* _ HnuUii «Sím-LI- LETNIK LX I SEPTEMBER 2020 | ŠTEVILKA 23 slamnik@kd-domzale.si slamnik I ii iz NAŠIH VRTCEV IN SOL Poletno počitniško varstvo Zadnje dni šolskih počitnic so otroci aktivno, zabavno in poučno preživeli na počitniškem varstvu, ki je bilo organizirano v okviru Zveze prijateljev mladine Domžale v prostorih društva Lipa Domžale - Univerze za tretje življenjsko obdobje ter v sodelovanju z Osnovno šolo Venclja Perka. Varstvo je potekalo od 17. do 31. avgusta 2020 udeležili pa so se ga otroci od prvega do petega razreda iz različnih okoliških osnovnih šol. Počitniški program je ponujal različno in pestro izbiro dejavnosti. V Kulturnem domu Franca Bernika smo si ogledali animirani film Naprej. Sprehodili smo se do parka Martina Krpana v Domžalah in po poteh pravljičnega Šumberka, kjer smo občudovali razgled nad okolico, iz naravnih materialov gradili pravljične gradove za palčke in našli lisič-kin izgubljeni slamnik. Vroče počitniške dni smo si popestrili z vodnimi igrami. Otroci so ob tem neizmerno uživali. Obiskali so nas tudi gasilci iz Centra za zaščito in reševanje Domžale, ki so nam predstavili gasilski avto, gasilsko opremo in ponazorili gašenje ognja. Otroci so z zani- manjem spremljali njihovo predstavitev, za katero se še enkrat zahvaljujemo. Poleg tega so se otroci preizkusili v ustvarjanju s kamni in volno ter v izdelovanju naglavnih senčnikov in ročnih lutk. Ker pa je bil začetek šolskega leta tik pred vrati, so otroci zadnji dan varstva izdelovali tudi šolske potrebščine. Da smo imeli ob vseh dejavnostih dovolj energije in moči, pa je za to poskrbelo odlično in prijazno kuhinjsko osebje. Veselilo nas je, da so otroci vsak dan na varstvo prihajali nasmejani in polni radovednosti ter odhajali zadovoljni in polni nepozabnih doživetij. Upamo, da smo otrokom polepšali in popestrili zaključek šolskih počitnic. Hkrati pa vsem šolarjem želimo uspešen začetek šolskega leta. EVA ŠIMC ŠPORTNO DRUŠTVO ŽELVA RADOMLJE Otroška telovadba za predšolske otroke Športno društvo Želva letos organizira 21. vadbo za predšolske otroke, ki bo potekala vsak četrtek od 17.00 do 18.00 v telovadnici OŠ Preserje pri Radomljah za otroke stare od 3 do 5 let. Prav v tem času je zelo pomembno, da se otroci veliko gibajo. Otroci z gibanjem spoznavajo sebe in okolje ter se psihofizično razvijajo. Pri vadbi se seznanjajo z različnimi vajami in nalogami, ki koristijo razvijanju njihove motorike in se ob tem zelo zabavajo. Seznanijo se z različnimi elementarnimi igricami, elementi športne gimnastike, atletskimi disciplinami, igrami z žogo itd. Različne športne panoge celostno vplivajo na osebnost otroka in fizični razvoj, hkrati pa se otroci učijo socializacije in dela v skupini. Otroke bodo vodile štiri vaditeljice. Veselimo se vsakega otroka, ki se nam pridruži. Poskrbeli bomo tudi za varnost otrok glede koronavirusa. Upoštevali bomo priporočila NIJZ. Otrok, ki pride na vadbo, naj bo povsem zdrav. Začetek vadbe bo v četrtek, 1. 10. 2020. Informacije: 031 817 204 Športni pozdrav! PREDSEDNICA DRUŠTVA, OLGA ŠRAJ KRISTAN vabi na popoldanske igralne urice BIBA SE IGRA Za otroke od 1-3 let skupaj s starši: v enoti Ostržek, Kettejeva 12 a, Rodica vsak ponedeljek od 17. do 18. ure Prijave na telefonski številki: 070 556 225 (Sara) Dejavnosti bodo potekale od oktobra 2020 do vključno maja 2021. v šolskem letu 2020/2021 vabi na IGRALNE URICE Igralne urice so popoldanska dejavnost, namenjena otrokom, ki ne obiskujejo rednega programa vrtca in prihajajo iz občine Domžale. S popoldansko obliko dejavnosti spodbujamo otroke k spoznavanju in druženju z novimi prijatelji, skupni igri, ustvarjanju, prepevanju in rajanju. Igralne urice potekajo v prostorih vrtca Urša - v enoti Češmin (Murnova ulica 14, Domžale), enkrat tedensko ob ponedeljkih od 16.30 do 18.00 od oktobra do maja. Ker želimo delovati strokovno in v prijetnem vzdušju ter z upoštevanjem priporočil, povezanih s trenutnim epidemiološkim stanjem v državi, je število otrok omejeno na 10. Vsi, ki se želite igrati z nami, se lahko prijavite v enoti Češmin (Murnova ulica 14, Domžale) ali po telefonu 01 729 86 17 do zasedbe prostih mest. Vabljeni! VRTEC URŠA kolumna • pod mestnim slamnikom MAR SMO MLADI RES POLITIČNO APATIČNI? ajda vodlan a Je to res in predvsem zakaj? SLAMNIK GLASILO OBČINE DOMŽALE Ce se ozremo proti severu, kot se radi oziramo za primerjavo, spoznamo, da je v sicer tradicionalistični in dokaj konservativni Avstriji premier mlad moški. Sebastian Kurz, ki je letos dopolnil 34 let, je minister postal leta 2013, ko je bil star 27 let, in štiri leta pozneje prevzel vodenje avstrijske vlade. Istega leta je prevzel vodenje Avstrijske ljudske stranke, ki velja za desno, liberalno konzervativno stranko in obstaja že od leta 1945. Ali je bil izvoljen navkljub letom ali morda celo zaradi njih? Mu je mladost koristila ali škodovala? Najmlajša voditeljica na svetu je Sanna Marin, ki bo letos stara 35 let, in je lani prevzela vodenje finske vlade. Le še štiri voditelji držav (premierji ali predsedniki) na svetu so mlajši od 40 let. Najmlajši premier v slovenski zgodovini je bil Marjan Šarec, ki je že dopolnil 40 let, ko je nastopil funkcijo. Trenutno najmlajši slovenski župan Rob Ro-blek (Občina Preddvor) je bil star 29 let, ko je prevzel funkcijo - vendar je večina mnogo starejših. Nekaj mladih sicer najdemo v predstavniških domovih, tako v Sloveniji kot po svetu, vendar so redke izjeme. Vodstvene politične funkcije v večini prevzemajo starejši. Je to prav? Morajo vodilne pozicije res prevzeti tisti, ki so si že nabrali izkušnje? Če šteje (zgolj) starost, je možno, da na oblast ne pridejo tisti z najboljšo vizijo in sposobnostmi, temveč tisti, ki (zgolj) najbolje poznajo pravila igre? Mladi so po definiciji kategorija med 15. in 30. letom starosti. Eden glavnih argumentov za aktivno vključitev žensk v politiko je bil zastopanje ženskih interesov. Zato je legitimno vprašanje - kdo zastopa interese mladih in kdo dela v njihovem interesu? Ne le, da mladi med 15. in 18. letom nimajo volilne pravice, temveč so redko aktivno vpeti v dogajanje vse do 30. leta starosti. Dejansko so celo štiridesetletniki bolj izjeme v politiki. Koliko interesnih skupin je zato spregledanih? Morda je mogoče, da starejši zastopajo tudi interese mlajših. Vendar pa je zagotovo eden izmed razlogov, da se mladi s politiko manj ukvarjajo, ravno to, da težje najdejo posameznika bodisi v parlamentu bodisi v vladi oziroma navsezadnje na volilnem listu, s katerim bi se lahko poistovetili. Posledično je nevključenost mladih na visokih političnih funkcijah tudi razlog, da se mladi odvrnejo od kandidature za politične funkcije, češ, saj je nemogoče biti izvoljen, če si mlad. Razlog za nevključenost mladih v politiko in nezanimanje za politiko je zagotovo tudi, da v današnjem času ni enostavno biti mlad. Cene nepremičnin so izjemno visoke, banke v večini pričakujejo pogodbo za nedoločen čas, trg dela pa ni prijazen mladim diplomantom brez izkušenj rednega dela. Namesto s politiko se tako ukvarjamo z eksistencialnimi težavi - iskanje prve zaposlitve in reševanje stanovanjske problematike. Hkrati pa je treba dodati še en razlog, in to je, da nam je v Sloveniji trenutno dovolj lepo. S politiko se nam ne da ukvarjati, saj je toliko drugih stvari, ki jih lahko počnemo - potovanja, ku-linarika, nova tehnologija ... Politika v demokraciji je velik stroj, ki zahteva veliko potrpežljivosti, da se spremembe zgodijo. Te pa včasih res nimamo. Vendar pa menim, da je glavni razlog za nevključenost in celo apatičnost ponavljanje mantre - nič se ne da spremeniti. Einstein je definiral norost - delati vedno znova iste stvari in pričakovati drugačne rezultate. Dokler bomo individualistično trdili, da nič ne moremo, spremembe zagotovo ne bo. Ko sem bivala v Franciji, sem opazila, da za razliko od nas, imajo Francozi vedno mnenje. O vsakem političnem dogajanju, vsakem filozofskem vprašanju in tudi o vsem ostalem imajo svojo pozicijo, ki jo zastopajo odločno in samozavestno. To je njihovo mnenje, in niti ni pomembno, ali je pravilno ali ne, saj so tolerantni in radi debatirajo. Ni jih strah povedati, kaj si mislijo, in pozor - mislijo! Ukvarjajo se s političnim ifi Einstein je definiral norost - delati vedno znova iste stvari in pričakovati drugačne rezultate. Dokler bomo individualistično trdili, da nič ne moremo, spremembe zagotovo ne bo. dogajanjem doma in se do njega opredelijo. Pri nas pogrešam zanimanje za politiko in debatiranja o le-tej na vsakodnevni ravni. Ne ponavljanje floskul o grozni vladi, kako so vsi isti in kako se nič ne da, temveč argumentirane debate z različnimi mnenji in pozicijami. Pogovarjanje o tem, kaj in kako bi spremenili. Ter seveda tudi akcijo in to ne le obkroževanje na štiri leta, temveč javno deljenje mnenj in druge politične akcije. Zavedanja posameznika, ne le da njegov (volilni) glas šteje, temveč da je za demokracijo mnenje posameznika pomembno. Večkrat bi morali izraziti naše argumentirano mnenje, se opredeliti do tematike in tudi jasno povedati, na spoštljiv in toleranten način, ko kaj ni prav. Kljub vsej kritiki pa ne smemo pozabiti - Francozi vadijo svojo demokracijo že vsaj od leta 1789 in so v imenu demokracije ter republike pre-lili mnogo (bratske) krvi. Naša demokracija je še mlada, zato je popolnoma sprejemljivo, da se še učimo. Vendar pa - ali napredujemo? Moj odgovor na vprašanje kolumne je - mladi smo apatični do politike. Vendar se temu ne smemo čuditi. Apatični smo, ker je tudi starejša populacija apatična, in smo se te apatije naučili skozi zglede starejših. Dobri zgledi vlečejo in tako je tudi v politiki. Če pričakujemo, da so vsi politiki isti in da se nič ne bo spremenilo - potem se bo to zgodilo, mar ne? Politična kultura v državi je nizka, predvsem pa je kritično, ker se ne razvija. Politično kulturo zanemarjamo, moč nacionalne politike pa podcenjujemo. Mislimo, da na nas malo vpliva. Za primer naj samo spomnim, da nam je spomladi zaprla vrata občinskih meja, danes pa državnih. Vpliva na našo svobodo, na naša življenja, zato ne smemo zamahniti z roko, da je nepomembno. Pomembno je! Potrebujemo mlade v politiki, ki bodo prinesli zagon, predvsem pa vizijo za Slovenijo. Pravijo, da strast pripada mladosti in modrost starosti. Če bi delali skupaj, bi na podlagi izkušenj zgradili vizijo. Tako pa delajo zgolj izkušeni - kaj pa delajo, pa sami vidite. Vendar verjamem, da je z zavedanjem, predvsem pa pripravljenostjo mladih in starejših za sodelovanje, sprememba mogoča. Prevzeti moramo odgovornost in začeti delati, sicer spremembe ne bo. □ Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. io | slamnik KULTURA ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2020 | LETNIK LX slamnik@kd-domzale.si KULTURA JE NUJNA ZA RAZVOJ BOLJŠEGA ČLOVEKA VERA TERSTENJAK, AKADEMSKA SLIKARKA Čas pandemije in soočenje s koronovirusom je pred slehernika postavil vrsto izzivov in premislekov. Akademska slikarka Vera Terstenjak je čas izolacije preživela v ustvarjalnem zanosu, sprehajanju po spominih in svojem kraju ter iskanju simbolov, ki so jih odprli v njeni zavesti ti posebni časi. Cveta Zalokar Foto: Miro Pivar Nastalo je 12 slik v tehniki akrila, ki jih je v začetku septembra postavila in predstavila najprej v miru svojega vrta, platna pa so pozneje zaživela in bila prikazana tudi na prvi virtualni razstavi, po kateri nas popelje avtorica in si jo lahko ogledate na spletni strani Kulturnega doma Franca Bernika/Galerija/ Vir-tualna razstava. Ob odprtju razstave na njenem vrtu se je z umetnico pogovarjal strokovni vodja Galerije Domžale Jurij Smole, njun zanimiv pogovor si prav tako kot tudi zapis umetnostne zgodovinarke Jadranke Šumi ob razstavi lahko ogledate na spletu. Tehnično sta za virtualno predstavitev razstave poskrbela ekipa Domžalca in snemalec Miro Pivar. Ob tej posebni razstavi pa smo se z umetnico pogovarjali tudi za naš časopis. Koronavirus in umetnik... Kakšne so lahko povezave, konotacije in izzivi, ki jih pred umetnika postavi neka bolezen, v starih časih bi jo poimenovali kar kuga? Ves čas skozi zgodovino se je umetnik soočal z različnimi izzivi, ki so ga spodbujali k izražanju svojega jaza v odnosu na okolico. Mnogokrat so težka materialna ali psihična stanja potisnila umetnika v globlja razmišljanja, ki so mu ob ustvarjanju odprla pot k globlji resnici ... To so doživljali Goya, Van Gogh, Tisnikar... Kuga je v času renesanse omogočila da Vinciju in Michelangelu do večjega spoznanja človeške anatomije ob opazovanju razpadlih teles. Podobne človeške katastrofe imajo, kot vidimo iz preteklosti, tako slabo kot dobro stran. Pomembno je, da se naučimo dobrega in da razvijamo naprej koristno in pozitivno za razvoj človeške civilizacije. Kakšno je poslanstvo umetnika v težkih časih? Težki zgodovinski časi so prisilili umetnike, da postanejo kronisti, ki so beležili, slikali, komponirali, v modernih časih pa tudi snemali ... Slikarja France Mihelič in Božidar Jakec sta ustvarila med drugo svetovno vojno mnogo umetniških podob, ki so ostale kot dragocen dokument na vojno vihro. Kako si sama doživljala čas izolacije, soočanja s korono in novo realnostjo? V sredini marca, ko sem dojela, da živimo v nevarnem življenjskem obdobju s koronavirusom, sem se usmerila v intenzivno delo na vrtu, ki mi je dajalo moč, da se nisem preveč pogrezala v razmišljanje. Seveda, moji vrtni spremljevalci so Težki zgodovinski časi so prisilili umetnike, da postanejo kronisti, ki so beležili, slikali, komponirali, v modernih časih pa tudi snemali ... Slikarja France Mihelič in Božidar Jakec sta ustvarila med drugo svetovno vojno mnogo umetniških podob, ki so ostale kot dragocen dokument na vojno vihro. bili ves čas ob meni, kot da so čutili neko nenavadno ozračje. Hišni Muc je bil vedno prisoten, skupaj sva si ogledovala kose, ki so igrivo preletavali okolico in iskali hrano. Tudi družina ježkov, ki živi ob kompostniku, je vsak večer prišla pojest brikete, ki jih ni pospravil Muc. Starejši ježek je par dni po začetku pandemije poginil, pokopala sem ga in mu posvetila pozneje tudi sliko z njegovim likom s kapelico na Goričici. Tudi sprehodi po Mengeškem polju in srečevanje od daleč mojih sokrajanov mi je dajalo oporo. Ob pogledu na kužna znamenja, sem si dajala vedeti, da je kuga, zdaj pa korona že zelo dolgo prisotna. S tem zavedanjem sem se napotila v atelje, da ustvarim skice mojih impresij in jih prenesem na slikarsko platno. Med slikami je ena posvečena tudi Kulturnemu domu Franca Bernika. Kaj ti pomeni kultura? Da ne bi tako močno pogrešala Kulturnega doma F. Bernika, koncerte, kino in druge predstave, posebej pa tudi prijatelje, s katerimi smo se srečevali in poklepetali o določenem dogodku, sem se odločila, da naslikam Kulturni dom v koronskem času. Ta slika me je spodbudila, da ustvarim še eno in še eno, vsaka je bila prikaz določene zgodbe, povezane z dano situacijo. V šestih mesecih je tako nastalo 12 slik. Kultura je za mene del vsakdana. S to posvečeno sliko si želim, da bi varno in modro izšli iz izzivalne trenutne situacije in našli novo pot, po kateri bi vstopili v čas, ki prihaja, in nam lahko prek plemenitosti kulture razširja našo intelektualno zavest, ki je nujno potrebna za razvoj boljšega človeka. Razstava pomeni vračanje v tvojo preteklost, v svet, ki te je nekoč obdajal. Kateri spomini so se porajali v tem času? Večere sem preživljala v branju Eckharta Tollea (Sporočilo tišine, Sedaj). Na spletu sem tudi poslušala predavanja Yuvala N. Harare-ja, ki ima zanimiva razmišljanja o prihodnosti človeštva. Branje teh knjig me je asociativno povezalo z mojo preteklostjo, posebno z letom 1987, ko smo z domžalskimi kiparji v mojem vrtu postavljali Formo Vivo. Nekaj teh stvaritev se zdaj nahaja v Arboretumu, kamor pogosto hodim in opazujem preobrazbe teh del. Razstava nosi naslov Simboli. Na slikah so tudi motivi teh skulptur, ki so jih ustvarili Jože Tönig, Stane Jarem, Jurij Smole, Matjaž Brojan, Štefka Košir Petrič. Kipi Jožeta Töniga, Matjaža Broja-na, Staneta Jarma in Aleksa Proko-fjeva stojijo v spominskem parku Arboretuma, zaznamovani s časom. Kip Štefke Košir Petrič se je pa poslovil (razpadel) po njeni smrti. Njen kip lesenega robota je bil poseben, saj je že v času nastajanja Štefka svarila, da bo imela robotika velik vpliv na človeški razvoj. V Hararejevih zapisih sem prav v tistih dneh veliko brala. Granitni kip Jurija Smoleta se še vedno nahaja v bližini mojega doma, virtu-alno pa je dobil nova domovanja na mojih slikah. Kipi mojih kolegov so mi odprli pot k novi umetniški resničnosti. Nastalo je kar nekaj podob s silhuetami nekoč starih figur, ki so se z leti pod vremenskimi vplivi spremenili v čudovite modrece, na katerih zaznamo sledi časa, zdaj pa so na slikah obdani s 'koronskim' ozračjem. Poleg kipov sem v slikarske kompozicije vključevala tudi kužna znamenja, večno aktualna, saj opozarjajo na negotovost, ki preti vsak trenutek. V slikah je veliko svetlobe, ki prodira skozi zeleno rastje ter da slutiti na nadaljevanje časa in prostora, ki je pred nami. Čas pandemije so pri tebi zaznamovale na poseben način tudi nekatere živali... Prve dni pandemije sem slišala sko-vikanje sove, ki se je nahajala v bližnji okolici, kot da opozarja: »Bodite modri!« Kmalu za tem je izginila in pozneje sem opazila golobčka, ki je večkrat prišel sedet na ograjo ... Sovo in goloba sem poleg ježa in seveda mojega Muca vključila na svoja platna. Vse te živalce so mi bile kot neki napovedniki časa ... Kritičarka Jadranka Šumi je o času in življenju v tem novem času ugotavljala, da je to čas, ki nam ponuja nov način razmišljanja in dojemanja naše preteklosti v soočenju s sedanjostjo. Sedanjostjo, ki je ustvarila nove pogoje in nas potisnilo v svet, ki nam oži naš vsakdanji prostor, a odpira mnoge možnosti pri razmišljanju o trenutnem in prihodnjem bivanju. Kakšne možnosti si ob tem odkrila sama? Preteklost je dragocena učiteljica in nas pripravlja za sedanjost, ki jo je treba ob modrem zavedanju tlakovati v novo prihodnost. Kako zdaj, po objavi na spletu doživljaš virtualno razstavo, prvo v zgodovini naše Galerije? Omenila sem, da nam nova tehnologija omogoča neskončne možnosti pri razvijanju in prikazovanju umetnosti gledalcem. Menim pa, da bi bila brez resničnega pogleda v oči, stiska rok, odzivanja s smehom ter živim komentarjem naša srečanja v galerijah manj osebna. Tudi čustva so potrebna za boljšo komunikacijo med ljudmi ... Zato sem v nestrpnem pričakovanju naslednje žive razstave v Galeriji Domžale. □ LETNIK LX I SEPTEMBER 2020 | ŠTEVILKA 25 slamnik I ii slamnik@kd-domzale.si kultura OKTOBER KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE Q torek, 6. oktober / 20.00 / abonma glasbeno-scenski in IZVEN sreda, 7. oktober / 20.00 / abonma glasbeno-scenski in IZVEN sreda, 14. oktober / 20.00 / abonma glasbeno-scenski in IZVEN četrtek, 15. oktober / 20.00 / abonma glasbeno-scenski in IZVEN torek, 20. oktober / 20.00 / abonma glasbeno-scenski in IZVEN Vita Mavrič: NOKTURNO ŽLAHTNIH DUŠ večer šansonov / Vita Mavrič (vokal), Jaka Pucihar (klavir), Dejan Vidovič (harmonika), Matej Hotko (bas), Marko Juvan (bobni) / Vabljeni na vrhunski glasbeni večer, na sprehod skozi minljivost časa in brezčasnost uglasbene poezije z eno od najvidnejših in najpomembnejših slovenskih šansonjerk, Vito Mavrič! t» S .N sobota, 24. oktober / 10.00 / Sobotna otroška matineja / za IZVEN Ela Peroci: MUCA COPATARICA lutkovna predstava / Gledališče Labirint/ režija: SašaJovanovič/ nastopata: Tina Oman, Saša Jovanovič / 35' / 2+ / Muca neurejenim otrokom odnese copatke in ker jih zjutraj zebe v noge, se odločijo, da bodo poiskali njeno gozdno hišico. TEDEN OTROKA Odgovor je pogovor Prireditve ob Tednu otroka, v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Domžale petek, 9. oktober / 18.00 / brezplačne vstopnice SALON PRI ROMY mladinski film / Kapsalon Romy / režija: Mischa Kamp / scenarij: Tamara Bos / igrajo: Vita Heijmen, Beppie Melissen, Noortje Herlaar, Guido Polle-mans /2019, Nizozemska, Nemčija / distribucija: Fivia / 92 / podnapisi, 9+ / Topel film, posnet po istoimenski literarni predlogi Tamare Bos (scenaristka filmov Navihani Bram, Učitelj Žaba in Mali volkodlak Dolfi) se starosti loteva na nežen, a hkrati realističen način skozi pogled desetletne deklice. sobota, 10. oktober / 10.00 / brezplačne vstopnice Po Franu Levstiku: VIDKOVA SRAJČICA lutkovna predstava / Lutkovno gledališče Fru-fru / režija: Irena Rajh / priredba: Jelena Sitar/nastopata: Irena Rajh, Anže Virant/35'/2+ / Levstikova zgodba o malem Vidku, ki zadnji med bratci in sestricami nosi najbolj izrabljeno srajčico, dokler mu živali ne sešijejo nove. nedelja, 11. oktober / 17.30 / brezplačne vstopnice ROCCA SPREMINJA SVET mladinski film / Rocca verändert die Welt / režija: Katja Benrath / scenarij: Hilly Martinek, po ideji Astrid Lindgren / igrajo: Luna Maxeiner, Caspar Fischer-Ortmann, Fahri Yardim, Mina Tander, Barbara Sukowa, Luise Richter, Leo Knizka / 2019, Nemčija / distribucija: Demiurg / 101'/ podnapisi, 8+ / Sodobna, astronavtsko razigrana različica legendarne Pike Nogavičke je film, poln humorja in akcije, ki skozi družbenokritično lečo optimistično poudarja vrednote prijateljstva, medsebojnega spoštovanja, zaupanja in odgovornosti. KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE Ljubljanska 61, Domžale T 722 50 50 | www.kd-domzale.si _ v v izBR@No v knjižnici Domžale Izbral in uredil: Janez Dolinšek knjige za odrasle Michel Houellebecq Serotonin Cankarjeva založba, 2020 Cinična štorija, obsijana s tipično politično nekorektnim, pišmeuhovskim pogledom na svet. Lahko bi dejali, da gre za Houellebecqa v svojem elementu. Pripovedovalec, tokrat po imenu Florent, je depresiven, vsega naveličan uradnik srednjih let. Dobro preskrbljeni pripadnik srednjega sloja, ki službuje na ministrstvu za kmetijstvo, se požvižga na okoljsko problematiko in družbene probleme, naokoli se vozi s potratnim terencem in na ženske gleda kot na potrošnjo blago. Ta asocialni cepec, ki mu obupno primanjkuje volje do nadaljnjega obstoja, se nekega dne, ko odkrije, da ga njegova dve desetletji mlajša japonska partnerica konkretno vara, odloči, da bo izginil. Kar pomeni dosledna razgradnja, izbris zunanjih sledov dotedanjega življenja, služba, stanovanje, bančni račun. Houellebecq je daleč od prizanesljivega, v lepoto pripovedi zazrtega avtorja, a s svojo prepoznavno neprijetno, provokativno govorico prepričljivo kritizira odčarano, hedonistično, vase zagledano družbo. Z njegovimi junaki se ni dobro na glas poistoveti, a vsak sam najbolj pozna svoje temne kotičke. Sicer pa je Houellebecq tako konsistenten v svojem slogu, da že vzbuja sočutje. (G. J.) Janko Petrovec Karantena. Rim. goga, 2020 Janko Petrovec, dopisnik nacionalnega radia in televizije iz Rima in Vatikana, skozi kronološke zapise utrinkov iz karantene, ki jo je preživljal v Rimu, predstavlja spremembe v vsakodnevnih navadah in poteh novinarja, meščana in človeka. Nevsiljivo in povezano s preteklimi velikimi dogodki, o katerih je poročal, odstira osebno preobrazbo in prilagajanje, ki jo je povzročila karantena, in (na)novo odkrivanje sveta ter veselje ob drobnih vsakodnevnostih, pa najsi bo to obisk pekarne, mesnice ali kavarnice za vogalom rimskega doma ... (P. P.) Pascal Bruckner Ledeni teden beletrina, 2020 Lrocfn TEUthf Pascal Bruckner (1948), francoski esejist in romanopisec, je za svoja dela prejel številne nagrade. Roman Ledeni teden je sestavljen iz zgodbe v zgodbi. Par iz Pariza, zaročenca Didier in Beatrice, z ladjo potujeta iz Marseilla proti Istanbulu. Od tam sta nameravala v Indijo poiskat nekaj duhovne spodbude. Na krovu ladje srečata drugi par, nekoliko čudaškega, ciničnega paraplegika Franza, ki potuje z mlajšo, izzivalno in zapeljivo partnerico Rebecco. Zgodbo v zgodbi pripoveduje Franz, ki Didierju v dolgih nočnih pripovedih razkriva burno zgodovino razmerja z Rebecco. Od nore zaljubljenosti do najrazličnejših spolnih igric, ki so postajale vse bolj obscene in vse bolj sadomazohistične. Njegovi sočni, opolzki opisi držijo Didierja v napetosti, v želji, da bi ostal in slišal še, čeprav ga večkrat prevzame gnus ob poslušanju teh fan-tazem. V dogajanje se vključi tudi Rebecca, ki zapeljuje Didierja, ki čedalje bolj podlega njenim čarom. Kočljivi odnosi med četverico dosežejo vrhunec na silvestrsko noč, ko se sredi zabave soočijo z resnico o sebi in svojih ljubezenskih utvarah, ki usodno in za vedno zaznamujejo vse štiri. Roman, ki odkriva vse temne plati moško-žen-skih odnosov, je leta 1992 doživel tudi filmsko uprizoritev pod naslovom Bitter Moon (Grenki mesec kot nasprotje medenega meseca) v režiji Romana Polanskega. (S. S.) Sally Ronney Pogovori s prijatelji Sanje, 2019 , ..........................................................................................................1 U jj Sally Rooney ima kljub svoji mladosti že kar nekaj visoko zvenečih nazivov: prva velika milenij-ska avtorica, Jane Austen prekariata, Salinger generacije Snapchata. In čeprav je v svojem prvencu Pogovori s prijatelji odlično ujela duh svoje generacije in zgodbo mlade, inteligentne, negotove in občutljive Frances popisala v tekočem in všečnem jeziku, se zdi, da svetu, ki ga podaja njena literatura, nekako manjka globine, kar pa je resda mogoče lahko tudi težava sveta in ne njene literature. Peripetije spogledovanja z Nickom sicer bralca prijetno vlečejo skozi roman, a vendarle je na trenutke vse skupaj preveč podobno telenoveli oziroma branju, ki nikakor ni na nivoju avtorjev iz zgornjih nazivov. Manjka tisti presežek, zaradi katerega se človek dobre knjige še dolgo spominja. Branje je sicer privlačno, a hitro pozabljivo. (J. D.) knjige za otroke in mladino Sarah Crossan Eno Mladinska knjiga, 2020 Pisateljica Sarah Crossan se je slovenskim bralcem že priljubila z najstniškim romanom Zavetje vode. Tudi tokratni roman je pisan v verzih, govori pa o najstnicah Grace in Tippi, ki sta zraščeni dvojčici že dolgih šestnajst let. Dolga leta imata oskrbo in šolo na domu, a ko si starši tega ne morejo več privoščiti, morata v šolo in se spoprijeti z realnim svetom. Kako ju bodo sprejeli sošolci? Se bodo norčevali iz njiju? Kako se bosta soočali s tem? Kaj pa, če se ena od njiju zaljubi? Druga drugi pomenita vse, a napoči trenutek, ko ju morajo zaradi zdravstvenih razlogov ločiti. Bosta uspešno prestali operacijo? Kaj če ena od njiju umre, bosta zmogli živeti druga brez druge? Roman govori o družini, sestrski ljubezni, prijateljstvu in tudi neizmerni želji po preživetju. (S. Z.) Jana Frey Ni poti nazaj: noseča pri štirinajstih Grlica, 2020 Lilly je brezskrbna najstnica, ki živi s svojo mamo. Njena želja je, da spozna očeta, saj si tako predstavlja idilično in ljubeče življenje. Ob prvem srečanju mu ukrade fotoaparat in njen novi šolski projekt je povezan s fotografijo. Po naključju med fotografiranjem sreča Davida in postaneta dobra prijatelja. Postane njena uteha, njena ljubezen. Ko Lilly zanosi, jo spodbujajo k splavu ali vsaj k posvojitvi otroka. Tik pred posegom se odloči otroka obdržati. Znajde se v neznanem svetu, življenje se ji obrne na glavo še pred rojstvom, a njen trebuh jo tolaži, veseli se rojstva fantka. Ko pride dan poroda, pa se stvari zapletejo. Lilly po rojstvu Camilla vsi stojijo ob strani. Ima dobre prijateljice, mama ji vseskozi pomaga ... Resnična zgodba, ki verjetno nikogar ne bo pustila ravnodušnega. (K. Š.) Vnuček se zelo rad čuva pri babici. Kaj je lepšega, kot imeti osebo, ki te ima neizmerno rada, se igra s teboj, kuha najslajše jedi ... Vnuček babici vrača ljubezen. Muči pa ga vprašanje: »Babi, kdaj boš umrla?« To vprašanje ji postavlja, medtem ko ona kuha, pospravlja, plete, se skupaj vozita s kolesom . Odgovora ne dobi. Kajti »nihče ne ve, kdaj pride njegov čas.« Upa, da njegova draga babi še dolgo ne bo umrla, ker je najraje na svetu pri njej na počitnicah. Tankočutno napisana zgodbica ponuja iztočnico za pogovor o ljubezni, prijateljstvu, minljivosti . (N. P.) medioteka DVD Joker Menart Records, 2019 Najbolj znanega stripovskega negativca Jokerja je v tokratni filmski verziji upodobil vrhunski igralec Joaquin Phoenix, ki se je vlogi globoko predal in posvetil velik del priprav študiju lika z različnih, socialnih, pravnih in psiholoških vidikov. Sočustvovanje z bolnim glavnim junakom gledalcu sproža nelagodje zaradi njegovih dejanj, ki postajajo vse bolj sporna. Z njim se poistovetimo, ker je žrtev okolja, družine, družbe. Potisnjen na eksistenčni rob in socialno dno se spremeni v zloveščo grožnjo, ki zaradi bolezni, zapisane celo v genih, le-to srhljivo udejanji, a postane junak. Tako čisto zlo in kultni Jo-kerjev smeh, za razliko od njegovih zgodnejših upodobitev (Nicholson, Ledger, Jared), dobita razlago, razumevanje in gledalčevo empatijo. Teme, ki jih drama odpira, so ostra kritika dandanašnjega preračunljivega hladnega kapitalizma, ki se je zajedel v vse pore družbene realnosti. (C. H.) io | slamnik kultura ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2020 | LETNIK LX slamnik@kd-domzale.si Vračanja s Sebastianom Bertoncljem in njegovimi gosti na koncertu na prostem v Poletnem gledališču Studenec Peti koncert 22. sezone koncertnega-modrega abonmaja KDFB kolumna • odtis človečnosti lenart zajc Niti predstavljam si ne, koliko ljudi bi resnično slišalo za francoski film Cuties, ki je nastal v Netflixovi produkciji, če ne bi okrog njega nastal cel halo. Sedmerica godalcev po nastopu Zgodba pripoveduje o skupini deklic, najstnic, no, rosnih najstnic okrog svojega enajstega leta, ki sklenejo narediti plesno skupino. Takšno, čisto zaresno s plesno erotično koreografijo, kakršno izvajajo odrsale plesalke in pop zvezdice, te pa so jo najverjetneje pobrale od gospodičen, zaposlenih s slačenjem v nočnih klubih. Skratka, junakinje zgodbe filma Cuties počnejo in vadijo točno to, na precej eksplicitno erotičen način, z vso otroško igrivostjo, ki se lastne seksualnosti v resnici ne zaveda. No pa, da ne bom preveč o filmu in njegovi vsebini, film je razdražil svetovno kritično in nekritično občestvo do te mere, da so ga označili za 'pedofilske mokre sanje', pozivali svetovno javnost k bojkotu Netflixa, oblasti držav ši-rom sveta pa kar k prepovedi filma in seveda tudi Netflixa. Nek debelušen, ameriški youtuberski poznavalec se je tudi pridušal, da ve, da so zaradi tega filma Netflixu delnice padle in da je to začetek njegovega konca. Pač, pedofilski pornič nima na Netflixu kaj iskati. Priznam, vse skupaj je v meni vzbudilo firbec, obenem pa seveda tudi nelagodje. Namreč, v resnici si nisem želel gledati filmske sek-sualizacije otrok. Po drugi strani pa sem si rekel, da ker je film režirala ženska, francoska režiserka afriških korenin Maimoune Doucoure, že ne more biti tako hudo, pa nenazadnje vso reč, če mi bo šla preveč na živce, lahko tudi v trenutku ugasnem. Skratka, film sem si ogledal, se ob njem nekoliko dolgočasil, kake popolnoma nesprejemljive pedofilske erotike pa nisem zaznal. Ne vem, morda zato, ker otroci name nikakor ne delujejo erotično, da slednje enostavno nisem opazil, morda pa tudi zato, ker film v resnici ni zamišljen erotično. Seveda frklje v svoji plesni telovadbi in interakciji druga z drugo uporabljajo gibe, tudi dotike, ki bi, ko bi jih izvajala odrasla ženska, delovali erotično privlačno, in seveda se absolutno strinjam, da je za otroke takšen način plesnega izraza popolnoma neprimeren! Vendar sem film zaznal predvsem kot ogledalo naše celotne družbe, ki pač pristaja na seksualizacijo otrok na takšen način, nenazadnje je tudi to del posla. Ne bom pozabil, ko sem pred približno enajstimi leti vpisal svoji ta mali na OŠ Danile Kumar in so imeli ob neki priliki proslavo, kjer so učenke petih in šestih razredov uprizorile nekakšen šov v slogu 'Xfaktor' z vsem seksi miganjem in ostalimi akrobacijami, ki spadajo zraven. Ponosni starši plešočih deklic, nekateri učitelji, ki jih pač poznam še iz časov, ko sem še sam učil na dotični šoli, ter nekaj naključnih, ki so sedeli dovolj blizu, da so slišali moje godrnjanje, češ da seksuali-zacija mulcev in amerikanizacija ne spadajo na šolske proslave, so me večinoma prizanesljivo gledali kot čudaka, ali pa me odpravili z: »Lenart, enaindvajseto stoletje pa to...« Seveda je proslava nemoteno minila in z leti ji je sledilo še mnogo drugih, s podobnimi plesnimi vložki malih otrok, ob čemer sem se z vso možno vnemo trudil ohranjati interes mojih hčera na drugih področjih. Pač, prepričan sem, da sek- Pač, prepričan sem, da seksualizacija deklice v njeni rani mladosti v odrasli dobi vodi do deformacije, ko postane ženska prepričana, da je njena najpomembnejša vloga na svetu ugajati moškim, če ne drugače, pa s svojo spolno močjo. sualizacija deklice v njeni rani mladosti v odrasli dobi vodi do deformacije, ko postane ženska prepričana, da je njena najpomembnejša vloga na svetu ugajati moškim, če ne drugače, pa s svojo spolno močjo. Seveda je takšna deformacija osebnosti slaba za njeno samozavest, za njeno pravilno vključitev v družbo, v kateri bi lahko do popolnosti izživela in živela vse svoje potenciale. Torej, vsaj jaz, svojima hčerama privoščim bistveno več od tega. Zanimivo pa je, da se je najbur-nejši odziv na omenjeni film vsul ravno v ZDA, se pravi državi, ki je izvorna domovina seksualizaci-je deklic, pa tudi postavljanja deklic v razvojno škodljive vloge, kot so na primer 'mala miss Amerike', pa seveda 'Xfactor', pa še množica drugih podobnih otroških neokusnih tekmovanj. Se pravi, dokler naše ljube malčke lastni starši porivajo v takšno vlogo, je seveda vse v redu in ker je v redu, potem njihovi erotično plesni nastopi pedofilom ne morejo biti zanimivi. Ko pa Net-flix o tem istem početju in na podlagi skoraj identičnih gibov posname film, se pravi tem ljudem nastavi zrcalo, potem gredo pa v zrak, češ da se Netflix spogleduje z otroško pornografijo. Pač, če ne zaradi drugega, ker je na filmu vse še bolj očitno kot na odru. O tem rjovejo Hčere ameriške revolucije, samozvani youtu-be kritiki, pripadnice in pripadniki različnih gibanj za zaščito religioznih vrednot ... čisto mimogrede glavna mala junakinja filma izhaja iz francoske priseljenske muslimanske družine . pa do slovenskih dušebrižnikov. No, če ne bi bilo slednjih, potem verjetno filma niti sam ne bi opazil in si ga ne bi ogledal. Pa ne, da bi kaj zamudil zaradi tega, ker film dejansko ni tako zanimiv, da bi bil njegov ogled nujen, sploh ne. Ves film je le dobro ogledalo naše družbe, reakcije nanj, pa še boljši odraz dušebrižniške hipo-krizije in licemerstva. □ kdfb Kako iznajdljivi znajo biti v tejle krizi organizatorji javnih prireditev in še posebno koncertov, dokazuje na domžalskem koncu KDFBD. Koncem junija so v roza-riju Arboretuma Volčji Potok organizirali tri zaporedne koncerte na prostem, pod milim nebom, potem še enega v Francoskem vrtu na isti lokaciji, zdaj (31. avgusta 2020) pa še kot 5. koncert minule, 22. sezone (2019/20) svojega koncertnega oziroma modrega cikla z naslovom Vračanja; s koncertom na prostem v (pokritem) Poletnem gledališču Studenec (soorganizacija s Kulturnim društvom Miran Jarc v Škocja-nu). Tokrat so nastopile tri godalne zasedbe, vse tri okrog domačina in še enega izrednega Domžalčana, mladega violončelista Sebastiana Bertonclja. Ta je pravzaprav ob menjavanju preostalih ves čas igral na odru. Tako je sklop teh zasedb predstavljal kvartet violončel (Nika Švarc, Katarina Kozjek, Vita Pe-terlin in S. Bertoncelj), v godalnem kvintetu so igrali Matej Haas in Uroš Bičanin/violini, Gea Pan-tner Volfand/viola ter violončeli-sta N. Švarc in S. Bertoncelj), nazadnje pa še v godalnem kvartetu M. Haas, U. Bičanin, G. Pantner Volfand in S. Bertoncelj. Bila je to res prava in odlična predstava godalne igre nove generacije (mladih) godalcev. Generacija, ki se tako ali drugače, posredno ali neposredno, konec koncev poraja tudi okoli našega KDFB. Sicer tako umetniki kot občinstvo navkljub pokritemu prizorišču zaradi vremenskih pogojev nis(m)o imeli najboljših pogojev za spremljanje glasbe, ki so jo tokrat podpisali v izvirnikih in priredbah R. Wagner, L. Boccherini, J. Turina, A. Bruckner in A. Dvoržak. Na to je foto, kino in video klub mavrica Zaključno delavnico so letos pripravili v Arboretumu Volčji Potok, saj je park že pol stoletja motiv, s svojo estetiko pa tudi učilnica fotografov in filmarjev. V njem so potekale tudi delavnice in tečaji, ki jih je pred tri- uvodoma opomnila tudi direktorica KDFB Cvetka Zalokar. O, kje so časi, ko smo lahko takole subtilno, tj. nežno in občutljivo ter komorno glasbo spremljali v 'naši' Tomčevi dvorani domžalskega KDFB. Potem pa še zraven tisto 'nesrečno' ozvočenje, ki tako rekoč izniči vsa naprezanja občutljivih godalcev, saj jih je bilo na odru najmanj med štirimi in petimi izvajalci-godalci, res pravo subtilno muziko. Uvodno Wagnerjevo Praznično ali Slavnostno skladbo je za štiri violončela priredil nemški violon-čelist in skladatelj Friedrich Grutz-macher (1832-1903) in naš kvartet jo je odigral tako vehementno, tj. silovito, vihravo kot subtilno. Bo-ccherinijev izvirni Godalni kvintet v G-duru, op. 30, št. 6 - Nočna glasba z madridskih ulic pa je tako programska, da si jo je umetniški vodja tega večera in violon-čelist S. Bertoncelj dovolil komentirati kar z odra, med stavki. Zani- desetimi leti in več pripravljal mednarodni fotografski mojster Vlastja Simončič. Sobotno sončno dopoldne je bilo kot nalašč za fotografski safari. Razgibani francoski in dostojanstveni angleški del parka sta odlična tako za samostojne krajinske posnetke ali miva in neke vrste na novo odkrita ideja tako skladatelja kot našega umetnika. Turinove (4) La oracion del torero/Bikoborčeva molitev v priredbi našega violončelista Miloš Mlejnika (roj. 1947) je spet zazvene-la v izvedbi štirih violončel. Izvirno je sicer napisana za godala in za štiri lutnje, zdajšnji in tokratni blesk pa so ji dodatno dali še priredite-ljevi posegi. Tudi naslednje (prirejeno) delo A. Brucknerja Locus iste v priredbi švicarskega violon-čelista Orfea Mandozzija (roj. 1968) je še enkrat opozorilo na pravilno in specifično violončelsko obarvani večer. Čeprav smo čisto na koncu slišali še eno odlično izvedbo Dvoržakovega Godalnega kvarteta v F-duru, op. 96, št. 12 - Ameriški, je bil tale večer le v znamenju četverice odličnih violončelistov in šele potem godalne parade letošnje iztekajoče se sezone koncertnega oziroma modrega abonmaja KDFB. Dr. Franc Križnar cvetni detajl kot za ozadje pri fotografiranju otrok ali porok. Delavnico, ki je bila drugo soboto v septembru, je vodil Peter Rojc, izkušeni član Mavrice. Raziskovalno vprašanje je zastavil: Kdaj sprožiti, da bodo podobe parka najbolj verodostojne, in kam se postaviti, da v fotografiji ne bo motečih dodatkov? Delavnica je bila odprta tudi za obiskovalce Arboretuma; deset se jih je priključilo Rojčevemu vodenju med najbolj fotogeničnimi rastlinami, ribniki in deli parka. Vešče je postavljal fotografe v različna okolja in jim delil namige ali vprašanja o kompoziciji, simetriji, barvah, dinamiki, ozadju, svetlobi, ostrenju, izrezu in dinamiki. Dodajal je tudi odgovore o tehničnih nastavitvah fotoaparata. Odgovarjal je tudi na botanična vprašanja o vzgajanju, rasti in obrezovanju rož, grmov in dreves, saj je po poklicu vrtnar in neposredni sosed parka, pozna pa tudi njegovo zgodovino. A Rojc gre v korak s časom, saj je udeležence delavnice že na začetku poučil, kako se naredi dober selfi. Besedilo in foto: Igor Lipovšek - Najtežje je fotografsko kompozicijo uskladiti v parku, ki je iz ptičje perspektive Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. povsem simetričen, vrtnarsko pa ostro obrezan. Fotografski tečaj postavil piko na i v Arboretumu Foto, kino in video klub Mavrica iz Radomelj vsako leto pripravi počitniški fotografski krožek za mlade fotografe, ki se mu v zadnjih letih vse bolj pridružujejo tudi starejši člani. LETNIK LX I SEPTEMBER 2020 | ŠTEVILKA 27 slamnik I ii slamnik@kd-domzale.si kultura Pogumno intimno v Arboretumu Volčji Potok in okrnjeno Vso letošnjo ponudbo KDFB v času covida-19 je še najbolj zaznamoval eden zadnjih avgustovskih večerov, tokrat v francoskem vrtu (na prostem) v Arboretumu v Volčjem Potoku. kdfb 28. avgusta naj bi tam spet pod (umetniško in klarinento) taktirko našega Mateja Bekavca nastopili najprvo on sam in skupaj z godalnim kvartetom M. ARS (Mojca Meno-ni Sikur in Jerica Kozole/violini, Mateja Ratajc/viola in Martin Sikur/vio-lončelo), violončelist Urban Marinko, kontrabasist Jošt Lampret in še kdo. Ali kaj, ko jih je prav tisti čas 'pobral' tale nesrečni letošnji virus. In tako sta si program Pogumno intimni spet pod milim nebom in s silhueto-mo-delom nekdanje Souvanove hiše razdelili dve prvi dami slovenske zabavne glasbe (popevke, šansoni ...) Vita Mavrič in Urška Drašček Roj-ko; vsaka s svojim jazzovskim triem, lim manevrskim premikom uspeli rešiti pred morebitnim popolnim propadom. Uspelo jim je! Bravo! Izrazita šansonjerka Vita Mavrič si je za vseh svojih nekaj čet deset odpetih in recitiranih pesmi izbrala repertoar A. Dediča, J. Kovačiča, F. M. Ježka, ... zraven teh pa še katero iz svojega bogatega diskograf-skega repertoarja: Poje šansone in socialne pesmi U. Kodra, Sem kakršna sem, Hrepenenja, Mandeljni in rozine (Klezmer - židovski šansoni), Vitomil Zupan: Šlagerji in pesmi iz zapora (z J. Kovačičem), Mu-zika za film Belle époque, Sprehod. In kot se za izvirni (francoski) šanson spodobi, marsikaj tudi v franco- obe zasedbi pa pod trdnim vodstvom aranžerja in pianista Jake Pucihar-ja. Tako sta se mu v prvem delu nastopa V. Mavrič pridružila še bobnar Inti Pucihar in kontrabasist Aleš Av-belj. V triu za spremljavo N. Drašček Rojko pa je bobnarja I. Puciharja zamenjal Vid Ušeničnik. Z dovolj de-cidnim ozvočenjem, torej z mikrofoni in zvočniki pa so uspeli še drugi sodelavci uresničiti topel večer. Tega ni moglo med pogumnimi in intimnimi onemogočiti niti nekaj (redkih) kapljic, ki so se ponudile ob sicer oblačnem večeru. Pred morda še slabšo varianto pa so ga prireditelji uspeli oteti morda še slabši (vremenski) varianti dan za tem in kamor so ga z uspe- ščini. Kot (nekdanja) igralka, zlasti pa še kot pevka-šansonjerka je tudi tokratni francoski vrt v Arboretumu obvladala povsem suvereno, vizualno in glasbeno več kot korektno. Bila je res 'ena prvih dam' tovrstnega repertoarja. V spremljevalnem ansamblu pod vodstvom pianista J. Puciharja pa je imela ves čas trdo oporo, še več: lahko bi rekli, da je bil to nastop vse četverice in ne le spremljevalna funkcija inštrumentalne-ga tria za V. Mavrič. Občuteno odre-citirane in odpete pesmi pa hkrati mnogo več kot le neke vrste nadomestilo ali morda celo mašilo sicer napovedanega in mnogo bolj širokega repertoarja tega večera v celoti. BUČNE ZGODBE 26. 9. - 31. 10 I 41 Arboretum Volčji Potok vabi! Polona Demšar: Do sedaj' Po kratkem poletnem premoru se v Galerijo Domžale vračajo novi umetniško-ustvarjalni projekti, ki so se sprva zaradi spomladanskih izrednih zdravstvenih razmer zaustavili, a zdaj se v določenih prilagoditvah nadaljujejo. V drugem delu pa je nastopila naša dvojna (pevska) umetnica, operna in zabavnoglasbena pevka N. Drašček Rojko. V tem spremstvu je mladega in nadebudnega pa tudi že odličnega bobnarja I. Puciharja zamenjal V. Ušeničnik. Solistko sem nazadnje občudoval v naslovni (operni) vlogi Device Orleanske P. I. Čajkovskega v Operi in baletu SNG Ljubljana na začetku tega leta. Tudi Draščkova se je v podobni vlogi znašla kot njena predhodnica V. Mavrič: z recitacijami, popevkami in šansoni; morda malce bolj slovensko obarvani del tega večera, kjer pa tudi niso manjkali (izvirni francoski) šansoni; seveda izpod avtorskih peresa J. Preverta, E. Piaf in njene nesmrtne Milord. Tudi za N. Drašček lahko rečem in zapišem, da je bila v tem svojem (zabavnoglasbe-nem) poslanstvu enako uspešno kot v (omenjenem) opernem repertoarju: umetnik je pač umetnik, skoraj ne glede na zadane naloge in poslanstva. Njen repertoar poseže še na področje muzikala, ampak lepa muzika je pač lepa muzika, od kjerkoli jo pač vzameš. In tudi N. Drašček zna izbirati in izbrati: L. Novy, J. Prevert, O. Župančič, G. Strniša, A. Soss/E. Bu-dau, . in za konec, pred velikim številom hvaležnega občinstva v duetu še z V. Mavrič: Zelenje dreves vrtnice rdeče cvete . FRANC KRIŽNAR galerija domžale Še sreča, saj v Domžalah že pogrešamo in si želimo vsaj delček kulturnega utripa, ki nam ga predajajo umetniške razstave v Galeriji Domžale. Septembrska je zagotovo odličen uvod v estetsko doživetje, ki ga predstavlja kiparka Polona Demšar. Razpeta med Ljubljano in Sv. Trojico, kot smo že prebrali v velikem intervjuju v eni od spomladanskih številk glasila Slamnik, razpeta tudi med vlogo umetnice in matere ter v današnjem nezavidljivem statusu kulturnih delavcev, Polona Demšar uspešno opravlja poklic, ki si ga je najbolj želela - umetnica, ki kipari z naravnimi materiali, in tudi pomočnica v goslarskem ateljeju. Svojo umetniško pot je začela s fotografijo ter jo po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo nadaljevala v kiparstvu na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Z magistrskim študijem se je specializirala za unikatno oblikovanje stekla ter vanj inovativno vključila fotografijo - v ljubljanski Mestni galeriji je razstavila kip Ujeta v steklu, avtoportret kot fotografski odtis telesa v naravni velikosti na stekleno podla- go. S fotografijo se je spet vrnila na ustvarjalne začetke, saj ji je vedno podajala drugačne poglede, hkrati ji oblikovanje stekla pomeni izziv, v katerem lahko združuje več tehničnih znanj. Unikatni kip je vključen tudi v postavitev v Galeriji Domžale. Sicer pa umetnica ljubi pristen stik z materijo, zato oblikuje z naravnimi materiali; to so predvsem glina, les, steklo in vrvi. Pomembna komponenta je tudi prostor, kjer bo umetniško delo razstavljeno. In navsezadnje ideja je tista, ki celostno zaokroži Polonina umetniška dela. Lebdeči glineni zvonci, veliki abakus s profilnim avtoportretom, različne reliefne skulpture, naplavine s portreti rok so zbirka umetniških objektov in umetnin, ki jih je avtorica zbrala posebej za domžalski galerijski prostor kot pregled oziroma prerez svojega dela, saj se je v več letih nabralo kar nekaj umetnin, ki jih je želela razstaviti v domačem okolju. Na ogled so do 1. oktobra, ko nas bo avtorica še zadnjič popeljala po razstavi v Galeriji Domžale. Srečamo se ob 17. uri. Dobrodošli! KATARINA RUS KRUŠELJ FOTO: MIRO PIVAR MLINČEK 8. - 29. 10. 2020 ► Odprtje razstave v Galeriji Domžale bo v četrtek, 8. oktobra 2020, ob 19. uri. Z umetnikom se bo pogovarjal Jurij Smole. V času razstave je galerija odprta po starem urniku: od torka do petka: 10.00 - 12.00 in 17.00 - 19.00, ob sobotah: 10.00 - 12.00. Število udeležencev na odprtju in zaprtju razstave je zaradi ukrepov ob pandemiji omejeno. Prosimo, da ob obisku Galerije upoštevate priporočila NIJZ, vključno z nošenjem maske. 0 GD Galerija Domžale kd-domzale.si 01 722 50 50 io | slamnik KULTURA ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2020 | LETNIK LX slamnik@kd-domzale.si Folklorna skupina iz Grobelj pleše in poje za Občino Domžale V soboto, 5. septembra, so kar z dvema predstavitvama spletov koroških plesov nastopili v Arboretumu Volčji Potok. FOLKLORNO DRUŠTVO GROBLJE domžale Ukrepi, sprejeti zaradi koronavirusa, sicer v veliki meri preprečujejo nastope kulturnih in drugih društev, ampak, če si dovolj vztrajen, če se znaš in zmoreš prilagoditi strogim ukrepom, lahko s svojimi nastopi polepšaš dneve ljubiteljem kulturnih dejavnosti, hkrati pa tudi sebi. Tega se še kako zavedajo tudi v Folklorni skupini Groblje, Domžale, ki so letošnjo jesen nanizali kar nekaj uspešnih nastopov. Tako je Folklorna skupina Gro-blje, Domžale po zelo uspešnem nastopu za Krajevno skupnost Jarše - Rodica pripravila tudi nastop za občino Domžale ter se ji tudi tako skušala oddolžiti za sofinanciranje te dejavnosti. Tako so v soboto, 5. septembra, kar z dvema predstavitvama spletov koroških plesov zaplesali in zapeli v Arboretumu Volčji Potok in polepšali soboto številnim obiskovalcem. Ob tem je treba povedati, da skupina nikoli ne pozabi na to, da je nastop lahko tudi promocija Občine Domžale, zato tudi tokrat ni manjkala domžalska zastava. Le nekaj dni za tem nastopom so Pr' M'ngan Ihancem prikazali eno-urno folklorno delavnico. Avtorica odrskih postavitev Nevenka Unk Hribovšek je skupaj s plesalci pokazala, kako folklorna skupina usva-ja novo odrsko postavitev prekmurskih plesov. Dr. Franc Hribovšek, predsednik Folklornega društva Groblje, Domžale, pa je predstavil tudi čudovit nastop skupine v Grobljah: »Danes, 13. septembra 2020, smo, na prečudovito lepo nedeljo, v soorganizaci-ji Župnije Jarše in Turističnega društva Jarše - Rodica priredili že tradicionalni tretji romarski shod pri sv. Notburgi.« Zaradi ukrepov je bilo sicer romanje simbolično, središče nedelje pa Folklorna skupina Gro-blje, Domžale, ki je kip sv. Notburge prinesla na oltar v grobeljsko cerkev. Mašo je daroval eminenca, kardinal Franc Rode, bila je njegova biserna. S tem pa bogate jesenske bere nastopov Folklorne skupine Groblje, Domžale še ni konec, saj načrtujejo, če le ukrepi ne bodo preveč ostri, še kar nekaj nastopov. Srečno, spoštovani pevci in plesalci, dr. Francu Hribovšku, predsedniku društva, pa iskrene čestitke za zlato prizna- nje Občine Domžale kakor tudi za bližajoči se visoki življenjski jubilej. VERA VOJsKA FOTO: VILJEM KAKER Likovni natečaj, posvečen kiparju Francetu Ahčinu Letošnji likovni natečaj je simbolično zaključil vsebino programske sezone 2019/20, posvečeno spominu na domžalskega kiparja Franceta Ahčina, rojenega pred stotimi leti v Menačenkovi domačiji. Recenzija filma: Tenet MENAČENKOVA DOMAČIJA Z natečajem v soorganizaciji z JSKD OI Domžale, že osmim po vrsti, želimo spodbuditi ljubiteljske umetnike k ustvarjanju na določeno tematiko. V ta namen smo sodelujočim pobli-že predstavili kiparska dela in življenje kiparja, od koder so črpali motive za ustvarjena likovna dela. Prestavitev likovnega natečaja v jesen zaradi izrednih razmer, ki jih je narekovala pandemija koronavi-rusne bolezni, je prijavljenim udeležencem natečaja ponudila več časa in možnosti za ustvarjanje, kar zagotovo odraža najštevilčnejši odziv do zdaj ter v splošnem kakovostnejši nivo likovnih izvedb. Našemu javnemu pozivu so se s 45 likovnimi deli odzvali ustvarjalke in ustvarjalci iz likovnih društev v Domžalah, Kra-šnji, Lukovici, Mengšu, Radomljah in Kamniku ter posameznice in posamezniki. Predizbor in izbor prijavljenih likovnih del natečaja je opravila strokovna komisija, ki je pri ocenjevanju upoštevala avtorski likovni izraz, izvedbo likovne tehnike in izvirnost motiva. Na natečajno razstavo se je tako uvrstilo 30 likovnih del, med njimi pa je bilo nagrajenih deset z največ zbranimi točkami: avtoricama Maji Gregl (v kategoriji kiparstvo) in Bredi Cerar (v kategoriji slikarstvo) sta omogočeni samostojni avtorski razstavi v novi programski sezoni. Nagrajeni so bili še Mitja Kokol, Silvester Zdovc in Angela Do- Optika Škofic že od 1975 Ljubljanska 87, Domžale, T: 01 721 40 06 Delovni čas: pon. - pet.: 800 - 1200, 1500 - 1800 sobota: 900 - 1200 vžan. Nagrade je prispevalo podjetje Art Ljubljana, d. o. o., Trgovina z umetniškim materialom. Priznanja so prejele še Iva Podlipnik, Nuša Sla-tner, Marija Šešet, Marjana Tavčar in Milica Tomšič. Zaradi ukrepov proti koronaviru-su je bilo tokrat odprtje natečajne razstave s podelitvijo nagrad zaprtega tipa, zato pa je posnetek dogodka na ogled na spletni strani www. kd-domzale.si in spletnem portalu domzalec.si. Vabljeni na ogled razstave v Menačenkovi domačiji do 17. oktobra, od torka do petka od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. KATARINA RUS KRUŠELJ FOTO: MIRO PIVAR ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v sredo, 28. oktobra 2020 Rok za oddajo prispevkov je v ponedeljek, 12. oktobra 2020, do 12. ure. Ne bi rad, da izpade kot da se branim že vnaprej, vendar o filmu Tenet je zelo težko pisati in hkrati biti še inovativen. Za marsikoga gre za najnovejšo mojstrovino 'čudežnega' režiserja Christopherja Nolana, s katero naj bi ponovno presegel vse prejšnje, medtem ko je za kakšen drug tip gledalca zgolj nepotrebno - predvsem pa izrazito trmoglavo - niansiranje njegove najbolj priljubljene teme: igre s časom, rdeče niti večine njegovih filmskih uspešnic. Dimenzija časa je za Nolana nedvomno večno vračanje enakega, s čimer zadosti tudi določenim filozofskim proporcem. In ravno tako, kot se nekdaj nisi mogel imeti za pravega filozofa, če nisi bral (kaj šele razumel!) Hegla, se danes ne moreš imeti za filmofila, če preskočiš Nolana. Vsaj tako veleva, sicer še nenapisana, sodobna cinefilska nečimrnost. Če se torej ne strinjamo glede režiserjeve 'nesporne genialnosti' v debati o sodobnih filmih praktično nimamo kaj iskati. Gre namreč za režiserja, za katerega so očitno celo ugotovitve kvantne fizike že prežvečena stvar, saj bi rad ustvaril novo prihodnost kar s spreminjanjem preteklosti oziroma invertne tehnologije. V igri torej ni več vojna za orožje, zdravila, cepiva ali oglasni prostor, niti ne tehnologija kot takšna, pač pa 'zgolj' še čas, kar je sicer silno zanimiva premisa. Čas tako nastopa kot najbolj zaželen tržni artikel, ker, kdor obvladuje čas, obvladuje tudi prihodnost, kar danes sicer resnično nikakor ne zveni več kot povsem iz trte izvito. Vendar kaj, ko nas po drugi strani režiser neizprosno zasuje s poplavo vseprežema-jočih informacij, ki preskoke v času sploh omogočajo, da na koncu niti ne vemo več, kako se pišemo. Poleg kompleksnega - ali pač šarla-tanskega - scenarija, odvisno od perspektive, je v Nolanovi viziji že pregovorna obilica mojstrsko izpiljene akcije, ki se dogaja kar v vseh časovnih dimenzijah hkrati (sedanjost, prihodnost in preteklost), za nameček pospremljene z rokohitr-skimi dialogi, ki jim ne more sledi- ti prav nihče. V tem duhu celo največji oboževalci filma prisegajo na njegovo večkratno gledanje, Evropejci pa smo lahko celo hvaležni, ker je film pospremljen s podnapisi, saj je nerazumljivost izrečenega - bodisi zaradi preglasnih specialnih efektov, bodisi zaradi momlja-nja ljudi pod maskami - kar pogost očitek angleško govorečega gledal-stva. Da bučne pompozne glasbe in atmosfere vsesplošnega mračnega nihilizma, na podlagi katerih kot nekakšne ovce hipnotično sledimo tej 'magično kreirani' zgodbi, niti ne omenjamo. Pri vsem skupaj pa je nemara najbolj ironično prav dejstvo, da dejansko postajamo civilizacija, ki se lahko s pomočjo lastnega inte-lekta in z njim povezanega pretiranega tuhtanja celo uniči, saj praktičnih dokazov za slednjo tezo ne primanjkuje več niti na dnevni ravni. Zaradi navedenega bi zato vsem potencialnim gledalcem svetoval, da naj pri spremljanju filma nikar preveč ne napenjajo možganov, saj si jih znajo ob tej priložnosti v celoti skuriti. Morda pa za 'cinika' Nola-na to sploh ne bi bilo tako napačno. Film si lahko ogledate tudi v Mestnem kinu Domžale. ŽIGA ČAMERNIK LETNIK LX I SEPTEMBER 2020 | ŠTEVILKA 29 slamnik I ii slamnik@kd-domzale.si KULTURA Okrogla miza o folklori in potrebnih spremembah O nošah, financiranju folklore in njeni prihodnosti kolumna • medsebojni odnosi DOBRA KNJIGA JE TISTA, V KATERI SE NAJDEŠ lidija basic jančar FOLKLORNO DRUŠTVO GROBLJE, domžale ni poznano le po pestri folklorni dejavnosti doma in v tujini ter vedno novih plesih, tradicionalnih prireditvah in številnih nastopih ter prizadevanjih, da bi v ohranjanje folklornega izročila pritegnili čim več mladih, temveč namenja skrb tudi problematiki položaja folklore v naši domovini. Pri nas je sicer folklora zelo priljubljena, pri zagotavljanju najosnovnejših pogojev za delo vrste folklornih skupin in njihovem financiranju pa je kar nekaj problemov, o katerih so med drugim na pobudo Folklornega društva Groblje, Domžale spregovorili na okrogli mizi v Kulturnem domu Groblje konec avgusta 2020. Moderator dobro obiskane okrogle mize je bil Matej Primožič, vodja območne enote Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Domžale, za tehnično izvedbo je poskrbel Viljem Kaker, uvodne referate pa so podali: dr. Bojan Knific: Od noš do folklornih kostimov, o financiranju folklornih skupin na Slovenskem pa sta spregovorila dr. Franc Hri-bovšek in Nevenka Unk Hribovšek, gostitelja srečanja, kar nekaj predlogov in pobud pa so posredovali tudi udeleženci. Od 'noš' do folklornih kostumov je bil naslov teme, v kateri nas je dr. Bojan Knific spomnil na našo oblačilno dediščino in začetne kostume ter pozneje narodne noše, ob tem pa opozoril, da pri tem ne gre le za oblačila, temveč tudi za odgovor, zakaj je bila noša nekoč taka, zakaj se je spreminjala, od kod različni načini oblačenja od pokrajine do pokrajine, opozoril pa je tudi na kulturne, politične, gospodarske in druge dejavnike, ki so vsak po svoje vplivali na oblačilno dediščino. Zanimivo predavanje je ilustriral z vrsto fotografij, ki so zgovorno pričale o zgodovini narodne noše, prvi podatki so znani že iz 19. stoletja, do razvoja današnje noše. Posebej je predstavil avbo, vpliv Tončke Maroltove, primerjal pa je tudi programe folklornih skupin in noše oziroma kostume, kjer se skupine precej težje odločajo za zamenjavo oblačil. O financiranju folklornih skupin na Slovenskem sta zbranim poročala dr. Franc Hribovšek in Ne-venka Unk Hribovšek iz Folklorne V tej kolumni bi z vami rada delila svoje razmišljanje o knjigi, ki sem jo prebrala v zadnjih nekaj dneh in ki je v meni sprožila veliko razmišljanj in poglabljanja vase. skupine Folklornega društva Gro-blje, Domžale. Dr. Franc Hribov-šek, predsednik FD Groblje, Domžale je o svojem prispevku povedal: »Jaz sem poročal o financiranju folklornih skupin na Slovenskem, izhajajoč iz ankete, ki smo jo naredili v letu 2012, obdelali, ovrednotili in objavili v 7. številki Folklornika leta 2013. Novembra lani sem o tem poročal na okrogli mizi v Avianu. Zanimanje Italijanov me je motiviralo, da to temo uvrstimo na okroglo mizo pri nas. Financiranje je pogosta obrobna tema na raznih dogodkih, nihče pa je ni ponudil na odprto razpravo.« Nevenka Unk Hribovšek pa je bila koreferent za financiranje. V pogovor po referatih se je vključilo kar nekaj obiskovalcev, ki so predlagali predvsem, naj se folklorno plesno izročilo skuša uvrsti v učni program na primerni visoki šoli (kot je to že storjeno v nekaterih državah). Priporočeno je bilo, naj se majhna, amaterska kulturna društva oprosti plačila davka na že tako skromna spon-zorska sredstva, razmisli pa naj se o profesionalnem državnem ansamblu pri Ministrstvu za kulturo (kot Lado v Zagrebu, kot v Sudanu!). Na tak način bi Slovenija pridobila visoko kvalitetno reprezentativno folklorno skupino, za katero bi bila zagotovljena sredstva za delovanje v okviru državnega proračuna, razpisi JSKD pa bi finančna sredstva namenjali le amaterskim folklornim društvom, od katerih se marsikatero s svojimi plesi predstavlja prav profesionalno. Organizatorji okrogle mize pričakujejo, da se bodo tako njihovi predlogi in pobude iz uvodnih predstavitev kot konkretni predlogi iz razprave obravnavali na pristojnih institucijah ter ljubiteljem folklore, predvsem pevcem in plesalcem, omogočili boljše pogoje. VERA VOJSKA FOTO: MIRO PIVAR OBČINA DOMŽALE Ze nekaj mesecev sem nameravala kupiti knjigo Darovi minevanja, ki jo je skupaj z dopisovalci napisala Manca Košir. Torej sem knjigo v sebi nosila že kar nekaj časa, a dotlej trenutek očitno še ni bil pravi. Vsako šolsko leto spremljam nekaj stažistov, ki pridejo v naš center z močno željo po znanju terapevtskega poklica. Ob koncu letošnjega leta sem obema letošnjima stažistkama v znak zahvale želela nekaj podariti. V iskanju primernega daru sem na koncu le izbrala stekleno flaško s poslikavo metuljev. Metulji so namreč simbol preobrazbe, zato se mi je ta flaška zdela kot nalašč za to. Že čez nekaj dni me je ena od stažistk, Lili, v solzah poklicala, da je sredi nakupovalnega centra flaško ponesreči razbila. Nič hudega, sem ji v smehu rekla, bova kupili drugo ... drugega metulja. Čez čas sem se odpravila v založbo, kjer jih prodajajo, in kupila še eno. Sprehodila sem se tudi po knjigarni, saj sem želela videti svojo knjigo Popolna ljubezen, kako greje knjižno polico. To počnem še kar naprej in si ob tem predstavljam, da to verjetno delamo vsi ob izidu svoje prve knjige. Zagledam jo in srce mi zapoje, usta pa se mi razlezejo v droben nasmešek. Še malo se razgledam in zelo blizu svoje zagledam knjigo Darovi minevanja. V naslednji sekundi sva se jaz in knjiga že peljali domov. Po prebrani knjigi sta mi ostali dve močni misli, o katerih še vedno razmišljam in želim spregovoriti. Spoznanja oziroma obžalovanja, ki jih doživljajo ljudje ob smrti ali ob težki izkušnji z boleznijo, je pisateljica strnila v pet najmočnejših, in sicer: • da nisem bil zvest sebi in sem živel po pričakovanju drugih; • da sem preveč delal; • da nisem dovolj izrazil svojih čustev; • da nisem ostajal v stiku s prijatelji; • da si nisem dovolil biti srečnejši. Malo raziskujem in kaj kmalu ugotovim, da vsepovsod po svetu pridejo ljudje do teh istih spoznanj. Sprašujem se in razmišljam, kje se nam tako zatakne, da vedno znova najpogosteje pademo na tako preprostih temah ... ki pa konec koncev sploh niso tako preproste. V navedenih obžalovanjih najdemo nekaj več, nekaj dosti globlje zakoreninjenega: ne znamo poskrbeti zase, ob tem pa želimo ustrezati drugim in jim biti všečni. Vzroke za tako početje lahko iščemo v najzgodnejših trenutkih in letih razvoja, ko se vzpostavlja navezanost, ki temelji sprva na odnosu med mamo in otrokom, pozneje tudi z očetom; v prepoznavanju prvih najosnovnejših temeljnih potreb po počitku, hranjenju, spanju. Pravzaprav je stvar čisto preprosta. Če in ko se mama uspe tako zliti z otrokom, da so ji pomembni otrokovi znaki, torej potrebe, bo uresničevala otrokove potrebe in ne svojih. Na primer, ko otrok zajoka in mu mama ponudi hrano, se otrok po- miri in počasi prepoznava, da je čas za hranjenje takrat, ko si lačen. Da je čas za počitek takrat, ko si utrujen. Meje se tako vgradijo v otrokovo telo. Tako tudi kot odrasli znamo poskrbeti zase: jesti, ko smo lačni, počivati, ko smo utrujeni, biti srečni, ko smo z nekom in se nam ne mudi . naprej. Kako pomembna so ta najzgodnejša otroška leta! Zakaj se tako težko izražamo, povemo, kaj čutimo? In spet odgovor: Ker skrbimo za druge in ne vemo, kaj bodo naša čustva povzročila tistemu, ki so mu namenjena. Ker starši ob nas verjetno niso zmogli zaznati naših čutenj, temveč le svoja in se otrok tako zelo hitro nauči tudi sam prezreti svoja. Kako je nekaterim staršem težko zdržati z otrokovim strahom, jezo, žalostjo . to se jim zdi težje kot marsikaj drugega! Pa je samo čustvo . Čustvo, ki se razblini v trenutku, ko ga sprejmemo. Čedalje več je ljudi, ki se v odrasli dobi želijo učiti - ne le matematike in drugih ved, temveč tudi izkustva čustvovanja, razumevanja sebe in razbijanja svojih lastnih vzorcev ter obrambnih mehanizmov, ki jim onemogočajo dobre odnose in njihovo dobro počutje. Naslednja močno nagovorjena misel v knjigi je omenjeni zdravnik, ki zdravi raka z eksistencional-nimi filozofskimi vprašanji. Vsak, ki pride v njegov sanatorij, je deležen dveh vprašanj, in sicer: Ali veste, zakaj ste dobili raka? In drugo: Ali veste, kaj Bog še pričakuje od vas? Zdravnik se je odločil, da bolnika, ki ne zna odgovoriti na ti dve vprašanji, na zdravljenje sploh ne sprejme, ker po njegovem na zdravljenje še ni pripravljen. Kako težka so ta vprašanja! Če želiš odgovoriti na njih, se res moraš srečati s seboj, se poglobiti v svojo dušo in si priznati, kaj si in česa nisi storil, kje si, kam greš, kje si prezrl sebe itn. Vsakdo ima kakšne težave, lažje ali težje, in četudi nimamo diagnoze, ali pa jo morda celo imamo, se lahko vprašamo: Ali vem, zakaj imam sladkorno bolezen? Ali vem, zakaj me bolijo sklepi? Ali vem, zakaj me boli želodec in imam težave s srcem? Ali vem, zakaj ne morem iz službe, ko je ura že zdavnaj preveč? Ali vem, zakaj si ne vzamem časa zase? Ali vem, zakaj si ne vzamem časa za trenutke, da bi jih preživel/-a s svojo ženo/možem? Ali vem, zakaj se prepiram? In še in še ... Vsak zase ve, katero je tisto vprašanje, ki si ga lahko/mora zastaviti. Če ste za, si lahko zastavite še drugega: Kaj Bog še pričakuje od vas? Si upate, si priznate, kje ste uresničeni in kje ne? Je srce svobodno, ko delate, kar delate? Bi srce delalo to, kar dela ali ne? Če v tem trenutku zapustimo ta svet, smo dosegli načrtovano, smo se uresničili? Kaj največkrat rečete, ko odlašate, da boste nekaj počeli, ko boste imeli več časa, ko boste upokojeni, zamenjali službo, bodo otroci odrasli itn. Ko, če! Katere strahove moramo preseči, katero žalost izjokati, katera hrepenenja še vedno pestujemo? 46 Kako je nekaterim staršem težko zdržati z otrokovim strahom, jezo, žalostjo ... to se jim zdi težje kot marsikaj drugega! Pa je samo čustvo ... Čustvo, ki se razblini v trenutku, ko ga sprejmemo. Čedalje več je ljudi, ki se v odrasli dobi želijo učiti - ne le matematike in drugih ved, temveč tudi izkustva čustvovanja, razumevanja sebe in razbijanja svojih lastnih vzorcev ter obrambnih mehanizmov, ki jim onemogočajo dobre odnose in njihovo dobro počutje. Vsako poletje si z možem vzame-va prost vikend samo za naju, brez otrok. Da imava čas zase in za pogovore, ki so samo najini, da se na novo poveževa in domov prineseva nova doživetja, ki naju še nekaj časa napolnjujejo. Tudi letošnje poletje nama je to uspelo. Tokrat s knjigo Darovi minevanja, ker se nisem mogla odlepiti od nje. Sem pač zelo dobra v tem, da znam odlično izkoristiti in ujeti trenutke, ki jih lahko porabim čisto zase, čeprav sva skupaj. Ob mojem stalnem vzdihovanju »Joj, kako dobra knjiga ...« ali pa »Čaki, tole ti pa moram prebrati...« mi je mož s premislekom, mirno, gledajoč v morje, rekel: »Dobra knjiga je tista, v kateri se najdeš.« □ Kolumna: Medsebojni odnosi - stiska ali izziv je namenjena osvetlitvi izzivov v odnosih in podajanju novih pogledov ali rešitev za vsakodnevne situacije. Lidija Bašič Jančar je terapevtka zakonske in družinske terapije pri Študijsko-raziskovanem centru za družino in nosilka programa Naj noben otrok ne izostane - takojšnja psihosocialna pomoč otrokom in mladostnikom iz ogroženih družin, ter Šole za družino v Domžalah, ki ju sofinancira občina Domžale, ter predstavnica LAS-a (Lokalna akcijska skupina za boj proti zasvojenosti) (lidijabjancar.com). Je avtorica knjige Popolna ljubezen. Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. io | slamnik KULTURA ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2020 | LETNIK LX slamnik@kd-domzale.si STUDENEC JE VESELJA VENEC Iskrene čestitke ob jubileju in srečno KD Miran Jarc Škocjan! Vera Vojska Foto: Uroš Zagožen Kako drugače začeti prireditev ob 70-letnici uspešnega dela Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan kot z Odo Studencu avtorja besedila Jureta Seška, glasbe pa Katarina Pusti-nek Rakar. In če jo ubrano zapoje-jo pevci in pevke Mešanega pevskega zbora Šutna Kamnik, potem res ne moreš drugače, kot da prisluhneš besedilu in skupaj s pevci za-poješ, da je Studenec res veselja venec. Še prej smo prisluhnili besedi Tadeje Capuder Flegar, ki je v venec spletla besedilo, povezano z zgodovino in sedanjostjo društva. Začetek je vsem dobro znan, vseskozi pa društvo povezuje prostovoljstvo in veselje do igranja, petja in plesa, na kratko - s kulturo, povezuje pa tudi z vsemi osmimi vasmi, ki so nekoč postale središče kulturnega življenja in to ostale še danes. Hvaležnost, veselje, navdušenje in pohvale s prve predstave so ostale, kot je ostala tesna povezanost društva z družino Stražar, saj je prav v vsakem obdobju kulturnega društva sodeloval eden od Stražarjev: sprva Tone in Stane, znani kronist, nato France in seveda Lojze, režiser in organizator 57 domačih gledaliških predstav v zadnjih desetletjih. Sprehodili smo se prek gledališča pod kozolcem do Osnovne šole Krtina, različnih gostovanj do začetkov sedanjega poletnega gledališča, rojenega 15. septembra 1962 ob uprizoritvi domače predstave avtorja Staneta Stražarja Bratova kri, do pomične strehe pred dobrima dvema desetletjema, avditorija z oštevilčenimi sedeži, sanitarij, bifeja, parkirišča in nazadnje obsežnega odra za predstave in prireditve, vseskozi pa razumevanja županov Občine Domžale ter številnih sponzorjev in donatorjev. Poleg domačih predstav se je zvrstilo veliko koncertov, razstav in literarnih večerov z vrhunskimi domačimi in tujimi zasedbami ter umetniki: SNG Opera in balet Ljubljana, SNG Opera in balet Maribor, številna slovenska poklicna gledališča in skupine, številne PSIHOTERAPIJA za otroke mladostnike in odrasle individualna partnerska družinska 041 738 486 Ljubljanska 106 a Domžale profJasmina Pelc, spec.PA in Gestalt psih. p.sup. Se še spomnite: Lepo je biti muzikant. večje prireditve, obeležja in proslave za Občino Domžale v okviru Zveze kulturnih društev Domžal, nepozabnih ostaja 17 mednarodnih glasbenih festivalov Glasba treh dežel, radi pa se spominjajo tudi snemanj odmevnih oddaj, pa tudi najlepšega slovenskega Miklavža, ki otroke v občini Domžale obiskuje že več kot tri desetletja. Same lepe besede je za jubilej in delo društva našel Marko Repnik, ki je v imenu Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti čestital društvu, predsedniku Lojzetu Stražarju pa izročil jubilejno zlato priznanje, hkrati pa jim zaželel izjemno uspešno jubilejno leto, obiskovalcem pa naročil: Imejte radi kulturo, spremljajte jo s srcem in bodite ponosni na jubilante! Prisluhnili smo Pesmi o Škocja-nu, ki jo je napisal domači pesnik France Stražar, zvest društvu vse življenje, prebral pa njegov sin Matjaž. In potem smo se s povezoval-ko Tadejo sprehajali od ene do druge domače gledališke predstave, od prve operete Planinska roža, na katero so nas spomnili Jože Vidic in Pia Brodnik ter Urška Vidic, do Mar- tina Krpana in nepozabnega Jureta Seška in Krpanovega pozdrava 'Zdaj pa le zdravi ostanite!'. Pia Brodnik nas je skupaj s pevci spomnila na Hello Dolly ali Ženitna meše-tarka, ob Ptičarju smo si zaželeli, da bi tudi danes lahko zapeli: Ko ti je v rožah (bil) ves svet, na predstavo Kekec je pač Kekec nas je spomnil nepogrešljivi član igralske skupine Rajko Majdič v vlogi Kosobrina, na komedijo Klopčič pa zborovska Sto l'di. Seveda nismo mogli mimo Fin-žgarjevega romana Pod svobodnim soncem, na katerega nas je spomnil Jože Vunšek v vlogi Svaruna - njegove besede Kdor nosi v prsih pogum ... zanesljivo veljajo za vse generacije članov in članic KD Miran Jarc Škocjan. Obiskala nas je Dama iz Maxima z Evo Černe in Juretom Seškom, kjer so nas spomnili na glasbo skladatelja Slavka Avsenika mlajšega, na čudovite scene Jožeta Napotnika ter vse druge, brez katerih domačih gledaliških predstav ne bi bilo. Nasmejal nas je Konrad Pi-žorn z nepozabnim Švejkom, toplo nam je bilo ob spominih na predstavo Kralj gora in ljudomrznik, na katero so nas spomnili Urša Sešek, Robert Vrčon ter Eva Černe in Metod Palčič, obiskala pa nas je tudi Charleyjeva teta z vedno nasmeja- nim Primožem Krtom, ki smo se ga spomnili tudi iz Divjega lovca. Preden smo prišli do najnovejših uspehov, smo se spomnili umrlih članov društva, med njimi posebej Marjana Trčka, Staneta Maslja in Mavricija Grošlja. Za konec se je pred nami še enkrat odvrtela zgodba mladih fantov - v dveh delih, ki bi radi stopali po poti slavnih Avsenikov - Lepo je biti muzikant, s srečnim koncem, kot je bil srečen konec sprehoda po zgodovini Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan. Ob glasnem aplavzu se je nastopajočim pridružil vedno mladostni Lojze Stražar, obiskovalci pa so se ob zvokih Golice zelo zadovoljni napotili domov. Društvo se za vsa leta in v upanju na prihodnja zahvaljuje vsem sponzorjem in pokroviteljem, predvsem pa Občini Domžale, SAM, d. d., Rol-teks za finančno pomoč. »Lepo se je ozreti nazaj po prehojeni poti, a še lepše se je zazreti v prihodnost. Bodite z nami tudi prihodnje leto, ko bomo uživali v predstavi Pri belem konjičku,« je sprehod po zgodovini jubilantov zaključila Tadeja Capuder Flegar, mi pa lahko društvu z veliko hvaležnostjo in ponosom, da smo del njihove poti, lahko še enkrat iskreno čestitamo ter rečemo le: »Komaj čakamo.« □ Tako se je začelo Marko Repnik je v imenu Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti čestital društvu, predsedniku Lojzetu Stražarju pa izročil jubilejno zlato priznanje. Mi vsi smo Studenec. LETNIK LX I SEPTEMBER 2020 | ŠTEVILKA 31 slamnik I ii slamnik@kd-domzale.si KULTURA PRI NAS PLETEMO KITE IZ SLAME Zgodovina pletenja kit iz slame je v naših krajih zelo dolga, več kot 300 let. Cveta Zalokar Foto: arhiv Slamnikarskega muzeja Seveda kit ne bi bilo brez osnovnega materiala, slame. V preteklosti na območju ob Kamniški Bistrici ni manjkalo žita, ki so ga sicer pridelovali zaradi zrna in hrane, a že zelo kmalu so začeli iz najprimernejše slame plesti kite in jih prodajati za izdelavo slamnikov. Pozneje je tradicija domače slame za izdelovanje kit izumrla, ohranjali so jo le še redki entuziasti za butično pletenje kit, slama za kite pa zdaj večinoma prihaja iz Italije in Kitajske. Lenka Puh deluje v podjetju Ja-zon in zadrugi Allium, kjer delajo z ranljivimi skupinami, Tatjana Mizo-ri Zupan, šivilja slamnikov in drugih slamnikarskih izdelkov, in pletica kit ter sodelavka Slamnikarskega muzeja Milka Breznik pa so se našle in se lotile lastne pridelave slame. Lenka Puh, kako ste doslej poslovno sodelovali s Kmetijskim inštitutom v Jabljah? Kmetijski inštitut Slovenije na velikih površinah posestva v Jabljah prideluje žita, namenjena za nadaljnjo setev, pri tem pa že nekaj let pri določenih opravilih vključujejo zaposlene iz ranljivih skupin iz podjetja Jazon in zadruge Allium. Sodelovanje se je razširilo tudi na Biotehniško fakulteto, ki je prva od fakultet letos februarja brezplačno oddala prostore kuhinje na Rodici Pove-zovalnici. Ta deluje v smeri kratkih oskrbovalnih verig, zmanjševanja viškov hrane in razvoja novih ino-vativnih izdelkov, kjer ustvarja vedno več mladih podjetnikov. Kako pa je potekalo sodelovanje pri setvi pire? Sodelovanje za prvo žetev, namenjeno pridelavi slame za pletenje kitk, in s tem dopolnitev prizadevanj Tatjane Mizori Zupan, ki v okviru Slamnikarskega muzeja s šivanjem slamnikov pomaga k ohranjanju te tradicije, sploh ni bilo težko dogovoriti. Še več. Po nasvetu Romana Kosa iz slamnikarske ekipe muzeja je bila kot najbolj primerna izbrana domača sorta pire Murska bela. S tem smo nekako tudi podkrepili prizadevanja za širjenje slovenskih sort žit. Tako imamo zdaj v tej Krožni zgodbi, poimenovani od njive do glave, svoj strokovni in poslovni interes vsi. Cilj, da pred letom 2021, v času Slovenije kot gastronomske regije in v času predsedovanja EU, skupaj pokažemo medsektorsko sodelovanje na zelo konkreten način - v prehrambnih in drugih izdelkih, v smeri brez viškov in odpadkov. Pri tem oblikuje naša, domžalska krožna zgodba? Vsaka nova dejavnost je nova priložnost, tako se v Povezovalnicah oblikuje v krožno zgodbo, v katero so povezani različni deležniki, ki po svojem znanju, možnostih in priložnostih prispevajo, da se začne dogajati in da se nekaj uresniči. To je osnova za pravo krožno gospodarstvo, še posebno, če temelji na nečem, kar je že delovalo, kar je že dajalo kruh in se še vedno uporablja; tudi v primeru slamnikov, nosi. Konkretna domžalska krožna zgodba ima resnično velik potencial. Ne samo zaradi pletenja kitk, ampak še posebej zaradi prepletanja mnogih zgodb prenosa znanja in ustvarjanja boljšega življenja, ki povezuje ljudi, ki v tej zgodbi že sodelujejo ali bodo še sodelovali. Naj omenimo anekdoto: prvič, ko je Tatjana Mizori Zupan omenila Lenki Puh, direktorici podjetja Jazon, da se je začela učiti izdelovati in šivati slamnike, je bila z njene strani izrečena obljuba: mi bomo pa pridelali slamo in pletli kitke. Prvi rezultati so že vidni . Ideja o tej krožni zgodbi se je v času, ko je potekala žetev, delno že začela predstavljati na Gornjem trgu v Ljubljani, kjer so v Povezo-valnici Dobro z dobrim po Sloveniji na ogled in v prodaji že na voljo slamniki Tatjane Mizori Zupan. Žetev je že za vami... Simbolično: po nasvetu Milke Breznik, ki je ob žetvi podučila mlade, kako zlata vredno je žito, ki iz enega zrna zraste v klas, iz katerega dobiš kruh in seme za drugo leto, so skrbno shranili vsak klas iz ročno požete pire, ki jo bomo posejali naslednje leto. Tako bomo lahko poželi še večjo količino in pridelali še več slame, ki jo bodo pletle na novo naučene spretne roke. Kako je potekala žetev in katere slamice so primerne za pletenje kit? Piro smo ročno poželi in jo povezali v snope ter po navodilih gospe Milke pravilno shranili, da se je lepo sušila. Nekaj smo je že očistili in razkolenč-kali ter pripravili slamice, ki čakajo na pridne roke, ki jih bodo spletle v kitke. Učenje pletenja nas še čaka. Z otroki se boste lotili zdaj pletenja kit . Ta del bo še posebno zahteven, saj bo treba proces peljati tako, da bodo zaposleni, ročno spretni invalidi (nekateri doma tudi iz Domžal), to res obvladali in potencialno imeli kot svoje redno delo. Kitke pa bodo s tem lahko stroškovno zanimive za tiste, ki slamnike izdelujejo. In kakšni so vaši načrti za naprej? Letošnja, na roke požeta pira, bo količinsko zadoščala za nekaj 'testnih' slamnikov, pomeni pa velik simbolični in razvojno pomemben korak v smer, da bi se pridelava slame in ple- tenje kitk ekonomsko razvila tako, da bi v bodoče lahko rekli, da je pravi domžalski slamnik samo tisti, ki bo sešit iz lokalno pridelane slame in doma spletenih kitk. Samo tako bo to trajnostni tekstilni izdelek in del trajnostne mode, ki bo še bolj obudila to domžalsko tradicijo. Seveda bo za to potrebnih še kar nekaj korakov, veliko dobre volje, potrpežljivosti in vztrajnosti. Prvi naslednji korak bo storjen že to jesen v okviru projekta pletenja kit v Slamnikarskem muzeju, ko se bodo nove pridne roke izučile pletenja slamnatih kitk. Projekt pletenja kit iz lastne pridelane pirine slame bo del prireditev v Slamnikarskem muzeju Domžale, kjer bo 30. septembra odprta razstava Pri nas pletemo kite iz slame in v sklopu katere se bodo lahko tudi obiskovalci preizkusili s pletenjem kit iz slame. Več o prireditveh in delavnicah pa lahko preberete na spletni strani Kulturnega doma Franca Bernika Domžale/Slamni-karski muzej. □ VIMUZEJU Oktober 20 Kulturni dom Franca Bernika Domžale www.kd-domzale.si T: 01/722 50 50 MENACENKOVA DOMAČIJA Razstava | Vstop prost. 8. september - 17. oktober 2020 LIKOVNI • NATEČAJ USTVARJALNOST KIPARJA FRANCETA AHČINA Soorganizator natečaja: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale Pokrovitelj: Art Ljubljana, d.o.o., Trgovina z umetniškim materialom Opozorilo: Vljudno vas prosimo, da ob obisku naših ustanov upoštevate zdravstvena navodila proti širjenju virusa Covid-19, objavljena na vhodih. SLAMNIKARSKI MUZEJ Sreda, 30. september 2020 | ob 19. uri Odprtje PRI NAS PLETEMO KITE IZ SLAME Domžalska zgodba o nekdanji pomembni obrti pletenja kit iz slame, ki je skoraj odšla v pozabo Tematska razstava Vstop prost. Razstava se pridružuje projektu DEKD in TKD 2020 (26. 9. - 10. 10. 2020): Spoznaj? Varuj! Ohrani. MENACENKOVA DOMAČIJA Cankarjeva ulica 9, 1230 Domžale, menacenk@kd-domzale.si I Odprta v času razstav od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto. SLAMNIKARSKI MUZEJ DOMŽALE Kajuhova 5, 1230 Domžale (domuje v Godbenem domu Domžale), slamnikarski. muzej@kd-domzale.si I Odprt od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto. io | slamnik POLITIČNE STRANKE ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2020 | LETNIK LX slamnik@kd-domzale.si Nsi / MAG. ALEš TRTNIK NSi je most sodelovanja, kjer se srečata levica in desnica Zgodovina nas uči, da so ob pojavu nepričakovanih okoliščin vedno preživeli tisti, ki so se novi situaciji uspešno prilagodili. Zato ljudje, ki vodijo našo državo, v tem času nikakor ne smejo stati križem rok in čakati, kaj se bo zgodilo. Potrebujemo aktiven pristop s pravimi rešitvami, ki bodo do odkritja cepiva naš način življenja prilagodile novim razmeram. Iskreno verjamem, da je Nova Slovenija tista, ki lahko s konkretnimi rešitvami in posluhom za težave ljudi naši domovini veliko doprinese. Ravno letos krščanski demokrati praznujemo tudi svojo 20. obletnico delovanja in kot je ob praznovanju tega jubileja dejal predsednik stranke Matej Tonin, NSi v slovenski politični prostor prinaša predvsem odprtost in povezovanje. V svojem nagovoru je med drugim dejal: »Že več kot dvajset let verjamemo in ustvarjamo napredno in v prihodnost usmerjeno Slovenijo! Krščanski demokrati povezujemo. Smo most sodelovanja, kjer se srečata levica in desnica. Smo ljudje zmernosti. Cenimo red, pravičnost, ravnotežje in mir. Krščanski demokrati se zavedamo svojih korenin in smo ponosni na svojo tradicijo.« Zadovoljen sem, da te 66 Tako predsednik NSi in minister za obrambo Matej Tonin kot minister za delo Janez Cigler Kralj ter minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec na svojih področjih premikajo zadeve, ki so dolga leta mirovale. besede lahko podkrepijo tudi dejanja in rezultati treh ministrov iz vrst NSi. Tako predsednik NSi in minister za obrambo Matej Tonin kot minister za delo Janez Cigler Kralj ter minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec na svojih področjih premikajo zadeve, ki so dolga leta mirovale. Končno se bo začela gradnja Emonike v Ljubljani in 3. razvojne osi. Po več kot 10 letih bo država ponovno gradila domove za ostarele, minister Tonin pa bo, kot kaže, končno zaustavil žalostno propadanje Slovenske vojske, ki vsem nam zagotavlja varnost. Naj ob koncu ponovim apel k doslednemu spoštovanju ukrepov za zajezitev epidemije s covi-dom-19, ki je resna grožnja našemu zdravju in naši varnosti. Pazimo vsak nase in drug na drugega ter se zavedajmo, da s preventivnim ukrepanjem lahko naredimo največ. Vse dobro in ostanite zdravi! LISTA REZA / ROK UČAKAR GRAŠIČ, GENERALNI SEKRETAR STRANKE Recept: preproga na posteljici iz težav Potrebujemo: - 1 kg težav, - velika preproga. Danes bomo kuhali jed z imenom preproga na posteljici iz težav. Vzamemo najtežji del težav, ki ga najdemo. Če jih slučajno nimate, jih je v sedanjem svetu na razpolago kar precej, tako da vam svetujem, da npr. učitelju, ki vas zasmehuje, poveste, kar mu gre, delodajalcu na pladnju po-strežete z nevarnim delovnim okoljem ali pa ste direktni s sosedom, ki vam teži, da vaša jablana seže čez zračno mejo. Ko si težave nakopljete na glavo, jih morate hitro stresti po tleh. Sprva jih poteptate z nogami in ko so dobro uležane, jih prekrijete z debelo preprogo. Pri tem bodite pazljivi, da nihče - za živo glavo pa ne družinski člani ali prijatelji! - ne vidi, kakšne težave imate. Tudi poteptati jih morate sami. Ker zakaj bi težave osvobajali in jih delili s svetom, če jih lahko njim primerno spokorno zadržimo zase? Če boste upoštevali teh par nasvetov, sem prepričan, da bodo tudi najmanjše težave prerasle v velike, debele in zavidanja vredne. Skratka, želim vam obilo uspeha in precej okusne težave! Dober tek. Morda je brati »recept« zabavno, resnica pa Ljudje se rodijo s telefonom v roki, rastejo z računalnikom pred seboj, delajo preko družbenih omrežij. Resnična interakcija se bo zdaj zdaj popolnoma izenačila s konferenčnim klicem. je precej bolj okrutna. Kapitalizem je ljudi pahnil iz lenivcev v ambiciozneže. Kar je do določene mere dobro ... Ampak ker se ta meja sčasoma viša, kot naročeno pa je zraven prišlo še obdobje neustavljive digitalizacije, smo ljudje postali bolni za lastnim uspehom, nekje na poti pa smo še nehali komunicirati in se družiti. In z drugimi deliti svoje težave. Po novem je dovoljeno zgolj še hvaljenje in pogojno popivanje, kar pa se - kolikor vem - dobro kombinira. Ne, nočem, da se vrnemo v kameno dobo. Si pa želim, da se ljudje pogovarjamo, izmenjujemo misli, delimo nasmehe, se rokujemo, objemamo. Koronavirus bo - bodimo iskreni - enkrat samo preteklost, ljudje in pristni stiki bodo pa ostali. Za vselej. Besedilo na željo avtorja ni jezikovno pregledano. lmm / ivan pšag Domžalske igre z občani in občinskim denarjem - denarjem občanov 3.0 1 s* xss } Svetniki liste Metoda Marčuna - LMM smo se vedno zavzemali za napredek občine Domžale, za programe, ki bi Domžale ponesli v čase, primerljive s tistimi, ko so daleč naokoli Domžale pomenile pojem uspešne občine. Naš ambiciozen predvolilni program je bil resnično razvojno naravnan. Poudarek smo namenili reševanju problemov občanov, nižjim, realnejšim zneskom na položnicah, pomoči starejšim ... Pa smo na volitvah žal dobili nekaj glasov premalo, da bi imeli možnost dvigniti Domžale iz zaspanosti. Zdaj, dve leti po volitvah, smo občani Domžal še vedno na istem ali celo še na slabšem kot prej. Še vedno smo občina brez strategije in vizije, nimamo projektov, ki bi prinesli dodano vrednost, omogočili razvoj podjetništva prihodnosti in zaposlitve v domači občini. Plačujemo pa najdražjo komunalo, prazno garažno hišo, imamo premajhen zdravstveni dom, železniško postajo iz nekih davnih časov, pa bistveno predrago 'avtobusno postajo', s katero se občinska uprava hvali, pa največje parkirišče v centru - Domžalsko laguno, nove in nove zahteve po še več trgovskih centrih - tudi za ceno poseganja v zaščiteno območje gozda Šum-berk. Poslušamo pa vedno isto: občinski svetniki so tako odločili oziroma potrdili. Kateri svetni- 66 Dve leti po volitvah smo občani Domžal še vedno na istem ali celo še na slabšem kot prej. Še vedno smo občina brez strategije in vizije, nimamo projektov, ki bi prinesli dodano vrednost, omogočili razvoj podjetništva prihodnosti in zaposlitve v domači občini. ki? Čeprav se nekateri svetniki ne strinjajo z vsemi predlogi in imajo svoje mnenje, pa vedno glasujejo za županove predloge in ne po svoji vesti oziroma v dobro občanov. Večkrat so predlogi tudi v navzkrižju s predpisi, pa se nihče ne obremenjuje s tem. Tako je za svetniki že skoraj pol mandata, pa lahko občani vidimo kakšen napredek - razen višjih položnic Prodnika, zemljiškega prispevka, vrtcev itd. Sicer imamo nadzorni odbor (predsednik pa je iz županove koalicije), ki pregleduje poslovanje občine, ki je očitno organ priporočilne funkcije v službi občinske uprave. Že samo nekaj ugotovitev nadzornega odbora in potem njihovih priporočil ne pa ukrepanja pokaže resnost takega odbora. Občani, poglejte malo okoliške občine in njihov razvoj. Bomo ostali za vsemi? Dovolj je! ZELENI SLOVENIJE / GREGOR HORVATIČ, OBČINSKI SVETNIK Občinske službe lahko zbudi le 'kadrovski cunami' Občinske službe in oddelki ter njihovo delo in kadrovska struktura so že leta, če ne kar desetletja, javnosti popolna neznanka, ki še takrat, ko jih nujno potrebuje, iščejo vse možne načine, da nečesa ne zmorejo (nočejo?) storiti, pa čeprav so v službi javnosti. Ne gre mimo dejstva, da se vsakodnevne težave, s katerimi se srečujemo občani in občanke naše občine, sploh ne odpravljajo, če pa se, se tako počasi, da se sploh ne pride do rešitve in problem ostaja še naprej pereč in nerešen. Vse to se je odražalo ob težavah v 'javnem' komunalnem podjetju Prodnik, kjer se je kljub odpuščanju in številnim očitanim kršitvam občinska uprava zavila v molk. Z enako mero ni bilo odziva v času začetka šole, predvsem tu izpostavljam prometno nevarnost, ki tare občino že nekaj let, odgovorni, ki bi lahko rešili zadevo, pa imajo fige v žepih. Postavitve opozorilnih znakov 'otroci na cesti' in 'prevozi otrok' so očitno 'prezahtevni projekti' za oddelek komunalnih zadev!? Po neštetih klicih sem na svoj naslov prejel mlačen odziv občinskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, češ da je vse 'pregle- 66 Prehodi za pešce na magistralni cesti (Športni park Dob, OŠ Dob, Arcadia Vir) so sila nevarni, na žalost se je v Dobu že zgodila nesreča, ki se je končala tragično. dno, opremljeno s pločnikom in javno razsvetljavo', odgovornost za zagotavljanje varne poti v šolo pa prelagajo na šole. Prehodi za pešce na magistralni cesti (Športni park Dob, OŠ Dob, Arcadia Vir) so sila nevarni, na žalost se je v Dobu že zgodila nesreča, ki se je končala tragično. Danes dnevno prehaja čez prehod več kot 200 otrok, nogometašev, ki hodijo na treninge, peš, s kolesom. Na ta prehod sta vezani tudi dve avtobusni postaji. 'Da je cesta v upravljanju DRSI in da je gneča le, ko je avtocesta zaprta', sta le cenena izgovora občinske službe za komunalne zadeve, zato mora občina predlagati nujno izgradnjo krožišča s semaforjem in s tem umiritev prometa. Ne čakajte volitev, da boste spet aktivni na terenu! nsi / ljudmila novak, poslanka evropskega parlamenta Ob robu obiska Tuska in o temeljnih vrednotah EU V počastitev 20. obletnice ustanovitve stranke NSi je v začetku meseca Slovenijo obiskal predsednik Evropske ljudske stranke (EPP) Donald Tusk. Kot evropska poslanka in nekdanja predsednica NSi menim, da je bil dvodnevni obisk Tuska v Sloveniji zelo produktiven in vsebinski. Zelo sem vesela, da imamo na vrhu EPP odločnega in prepričanega Evropejca, ki razume pomen časa v odnosu do temeljnih vrednot demokracije in vladavine prava. Evropska unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, enakopravnosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic. Težnje po rušenju teh vrednot moramo odločno zavrniti. To je dejstvo, ki ga je v teh izjemno nepredvidljivih časih treba še toliko bolj poudarjati. Povsem razumljivo je, da imajo tako države članice EU kot stranke, ki so del EPP, včasih različne interese. A ko so po Tuskovih besedah pod udarom temeljne evropske vrednote, kot so svoboda govora, strpnost in vladavina prava, ni več prostora za pogajanja, s čimer se tudi sama globoko strinjam. Zadovoljna sem tudi, da so zaradi omenjenega vodje štirih največjih političnih skupin v Evropskem parlamentu, med katerimi sta tudi EPP in S&D, poslali skupno opozorilno pismo nemški 66... Evropska unija ne sme biti le bankomat, medtem ko se teptajo njene temeljne vrednote. kanclerki Angeli Merkel, ki trenutno predseduje svetu EU, ter Ursuli von der Leyen, predsednici Evropske komisije. V pismu je jasno navedeno, da v Bruslju ne bomo dali soglasja k evropskemu proračunu 2021-2027, če ne bo formalno oblikovan mehanizem, s katerim bo črpanje evropskih sredstev odvisno od upoštevanja vladavine prava. Naj ob tem spomnim, da je bil julija na vrhu EU sprejet dogovor, po katerem Sloveniji pripada 10,5 milijard evrov iz novega finančnega svežnja in kriznega načrta EU za okrevanje po epidemiji covida-19. Naj ponovno poudarim, da Evropska unija ne sme biti le bankomat, medtem ko se teptajo njene temeljne vrednote. Od Evropske komisije in Evropskega sveta tudi sama želim jasno dikcijo glede spoštovanja vladavine prava in vzpostavitev mehanizma za nadzor, ki bo deloval. Denar mora priti v prave roke za prave rešitve. Evropska solidarnost ne sme biti zlorabljena, zato je potreben nadzor nad porabo denarja, ob spoštovanju vladavine prava v vseh državah članicah Evropske unije. LTD / MAG. RENATA KosEc, poDžupANJA Častna občanka Občine Domžale Letos smo morali zaradi covida-19 odpovedati mnoge tradicionalne dogodke in prireditve, med drugimi tudi slavnostno sejo ob občinskem prazniku, na kateri podelimo najvišja priznanja Občine Domžale. Nagrajencem smo podelili priznanja v začetku septembra ter se jim zahvalili za njihovo delo, s katerim pomembno vplivajo na razvoj občine na različnih področjih. Posebno zahvalo smo namenili Veri Vojski, ki je postala častna občanka Občine Domžale in tako prejela najvišji naziv v občini. Gospa Vojska je zagotovo ena najbolj prepoznavnih oseb v naši lokalni skupnosti. V letih dela na Občini Domžale, še prej pa v drugih službah, se je povezala z mnogimi občani, skupnostmi, organizacijami, društvi. Vedno si je prizadevala, da je bila seznanjena z dogajanjem v lokalni skupnosti ter želela, da so o tem obveščeni tudi občani in občanke. Več kot 40 let je sodelovala pri snovanju občinskega gasila Slamnik, sprva kot dopisnica, pozneje pa kot glavna in odgovorna urednica. Občani smo bili skozi njene prispevke seznanjeni z občinsko politiko, dogodki na področju kulture, športa, humanitarnimi aktivnostmi, turističnimi zanimivostmi ter na mnogih drugih področjih, ki jih je pokrivala. Beležila je vse pomembne dogodke za Domža- 66 V veliko čast mi je, da Vero Vojsko poznam in lahko le pritrdim, da je oseba z mnogimi znanji, kompetencami, sposobnostmi, predvsem pa je oseba, ki je skromna, poštena, ima izjemen socialni čut za človeka, vedno je pripravljena prisluhniti ter priskočiti na pomoč, ne glede na to, kaj oziroma kdo si. le, prav tako uspehe posameznikov in dogajanja v društvih. Sledila je aktivnostim v krajevnih skupnostih, organizacijah, društvih in posameznikih. Sklenila je mnoge zakonske zveze, osebno pisala o obiskih starostnikov, o gledaliških predstavah kulturnih društev, slamnikarstvu. Po upokojitvi je ohranila stik z vsakodnevnim dogajanjem v Domžalah, en mandat kot občinska svetnica, kot dopisnica Slamnika, obiskovalka prireditev in pomemben člen številnih društev, ki so jo vzela za svojo. In še veliko bi lahko dodali in napisali. Iskrene čestitke gospa Vera Vojska za častni naziv, ki si ga vsekakor zaslužite, saj s svojim delom in osebnostjo puščate izjemen pečat tako v naši občini kot tudi širše. LETNIK LX I SEPTEMBER 2020 | ŠTEVILKA 33 slamnik I ii slamnik@kd-domzale.si SPORT Domžalčani na krilih mladcev do septembrskega zmagovitega niza Domžalski nogometaši so v septembru zabeležili tri zmage - dve v prvenstvu in eno v pokalu. Priprav je konec, zdaj se začenja zares Košarkarji Helios Suns bodo to nedeljo vstopili v novo sezono državnega prvenstva. Domače prvenstvo bodo začeli 27. septembra proti branilki naslova, Koper Primorski. Prizor, ki se ga lahko domžalski navijači hitro navadijo. nk domžale Pomlajeno moštvo v primerjavi z lansko zasedbo je pod taktirko Dejana Djuranovica vedno bolj uigrano, in kar je najpomembneje, uspešno. Uvod v novo sezono, ki se je po mesecu dni premora začela konec avgusta, sicer ni bil najbolj posrečen. Domači poraz z Bravom in nato remi z Mariborom je na plano hitro potegnil misel na lansko neprepričljivo sezono. A trener Djuranovic je miril, da ekipi manjka tekem in ui-granosti. Ni se motil, v septembru je 'rumena družina' zabeležila najprej zmago v Celju z 2:1, nato je v pokalu nadigrala Ilirijo s 6:0 ter si za konec po zaostanku pokorila še Tabor Sežano (3:1). Na prvenstveni lestvici po štirih kolih zasedajo tretje mesto z osvojenimi sedmimi točkami. Zdi se, da se vse postavlja na svoje mesto in bodo Domžale znova igrale pomembno vlogo v boju pri vrhu. In to tudi na krilih mladih nogometašev, ki so letos ponujeno priložnost zagrabili z obema rokama. Povratnik iz sosednjega Doba v Domžale, 20-letni Dario Kolobaric, je bil s tremi zadetki na uvodnih treh prvenstvenih obračunih že preimenovan v 'Super Dario', zadnjo zmago proti Sežani pa je z dvema zadetkoma v drugem polčasu Domžalam zagotovil 19-letni Tamar Svetlin. Pot do tja mu je s hitrim zadetkom za izenačenje na 1:1 tlakoval Senijad Ibričic, že s svojim 30. v domžalskem dresu. Djurano-vic ob izkušenih nogometaših veliko priložnosti ponudi tudi mlajšim, in tako jih je zadnjo tekmo proti Tabor Sežani začelo kar pet, mlajših kk helios suns Po mesecu in pol priprav je skrivalnic konec, saj je pred vrati sezona 2020/21. Težko pričakovana, saj je bil premor zaradi prekinjene in razveljavljene pretekle sezone res dolg. Da bi se njegovi varovanci kar najhitreje in najuspešneje vrnili v tekmovalni ritem, je trener Dejan Jakara ob številnih treningih poskrbel s sedmimi pripravljalnimi tekmami. Vse se je začelo konec avgusta z mini turnirjem dveh tekem v češkem Brnu in zaključilo 19. septembra z zmago v izdihljajih tekme proti Šenčurju. Domžalski košarkarji so zabeležili tri zmage, a veliko bolj kot končni rezultat na teh tekmah šteje uigra-vanje in iskanje pravih rešitev. Rezultat bo pomemben od zdaj naprej dalje. Zagotovo veseli strelska raznovrstnost domžalske ekipe, ki so ji skozi pripravljalne tekme poveljevali različni igralci. Na Češkem je z 32 in 26 točkami ob sicer dveh tesnih porazih blestel prvi igralec Heliosa Blaž Mah-kovic, nato je vajeti ob dveh zmagah proti Zlatorogu iz Laškega (94:69) ter avstrijskem prvoligašu Bulls Basketball (78:55) s 16 in 17 točkami prevzel novinec Adrian Hirschmann. Proti Cedeviti Olimpiji, ki je bila prepričljivo boljša s 86:66, ter proti nemškemu Syntainics MBC, ki je po podaljšku slavil s 85:82, pa je bil strelsko najbolj ras Dejan Jakara bo svoje varovance zagotovo dobro pripravil na uvodno srečanje sezone. razpoložen Mihailo Sekulovic. Na prvi tekmi je dosegel 16 in na drugi 25 točk. Svoj delež je na vseh omenjenih srečanjih vedno dodal še en novinec, Tadej Ferme, ki bo tudi pomemben član na tehtnici uspeha domžalske ekipe. Prav on je bil z 22 točkami in tudi odločilno trojko pet sekund pred koncem srečanja odločilni mož ob zmagi proti Šenčurju s 66:65. Domžalski košarkarji so na tej tekmi zaostajali že za 21 točk, a pokazali karakter in se vrnili v igro za zmago. Karakter, s katerim bodo morali vstopiti v sezono, če bodo želeli znova naskakovati najvišja mesta v slovenskem prvenstvu ter pripravljeni dočakati ligo ABA 2, v kateri bodo letos Domžalčani edini slovenski predstavnik. Lani so bili do zadnjega v igri za finale najboljše četverice, letos bodo zato cilji, vsaj tisti tihi, zagotovo znova visoki. domen jarc Foto: Facebook/Helios Suns Domžalski atleti še naprej nizajo odlične rezultate V septembru so svojo sezono dočakali tudi starejši pionirji. Priložnost za zlato slovo od pionirske kategorije sta z obema rokama izkoristili metalki Žana Planinšek in Tia Emberšič. od 21 let. Zaupanje so več kot upravičili. Podobno je bilo tudi na uvodnem pokalnem srečanju v tej sezoni proti Iliriji 1911. Tekmo je v domžalskem dresu začelo šest nogometašev, starih 23 let in manj, ki so na koncu ljubljanskega tre-tjeligaša premagali s 6:0. Mrežo je že v deveti minuti načel Til Mavre-tič, sledil je zadetek Damjana Vu-kliševica, nato avtogol nekdanjega domžalskega igralca Darka Zeca ter nova zadetka Kolobarica. Končni rezultat je v 86. minuti postavil Tonči Mujan. Domžalski nogometaši so padli v zmagoviti ritem, in le želimo si lahko, da bodo tako tudi nadaljevali. Enako velja tudi za mlajše pogone domžalske ekipe, ki so prav tako sila uspešno krenili v sezono 2020/21. Mladinsko moštvo pod taktirko Darka Birjukova je na šestih tekmah zabeležilo prav toliko zmag, dosegli so 17 zadetkov, prejeli le tri. Kadeti so na šestih tekmah vknjiži-li pet zmag, račune jim je prekrižala le ekipa Brinje Grosuplje (1:2). Na skupni lestvici mladincev in kadetov tako Domžalčani zasedajo prvo mesto pred Mariborom in Koprom. Popoln izkupiček imajo po šestih tekmah tudi domžalski starejši dečki (U15), ki se lahko pohvalijo z neverjetno razliko v danih in prejetih zadetkih (40:3). Nogomet se ta trenutek pri mlajših selekcijah igra po domžalskih notah in to lahko navijače ter vse vpletene v klubu samo veseli. domen jarc Foto: Facebook/NK Domžale atletski klub domžale V Ravnah na Koroškem je v zadnjih letih že tradicionalno sredi septembra potekalo prvenstvo Slovenije za pionirje in pionirke U16. V domžalskih oranžnih dresih sta blesteli predvsem Žana, ki se je okitila kar s tremi medaljami, in Tia, ki je v metu kladiva slavila z novim osebnim rekordom. Žana je svoje zbiranje medalj začela z bronom v metu diska, ki ga je vrgla zanjo rekordnih 25,16 metra daleč. Sledila je pričakovana zlata medalja v metu kopja, disciplini, v kateri se je letos izstrelila daleč pred tekmice. Kopje je iz njenih rok poletelo 44,44 metra daleč, konku-rentke pa so za njo zaostale več kot deset metrov. Piko na i uspešnemu vikendu je postavila v suvanju kro- gle, ko se je prav v zadnji seriji iz četrtega mesta zavihtela nazaj na drugega za popoln komplet medalj okoli njenega vratu. Tri kilograme težko kroglo je sunila 12,28 metra. Tia je na drugi strani pot do zmage tlakovala že kar v prvi seriji, ko je kladivo zalučala 49,74 metra daleč - do razdalje, ki je ni mogla ogroziti tudi drugouvrščena Naida Nišic iz Velenja (46,19). Tia je osebni rekord izboljšala za skoraj tri metre, a nato brez uspeha v naslednjih petih serijah napadala še mejnik 50 metrov. Do zlata je prišel tudi njen brat Jan Emberšič, ki je na Atletskem pokalu Slovenije za starejše mladince slavil v metu šest kilogramov težkega kladiva. V zadnji seriji ga je zalučal kar 63,69 metra za skok na Trener za mete Danilo Emberšič ob svojih varovankah Zani Planinšek in Tii Emberšič vrh in prav blizu državnega rekorda (64,92 metra), ki ga že od 2006 drži Tomaž Bogovič. V letošnji sezoni bo Jan zagotovo še skušal izboljšati ta slovenski rekord, potem ko je pod tistega, v metu pet kilogramov težkega kladiva, že podpisan. V isti disciplini je bila Janina Drolc srebrna med mladinkami. V teku na 1500 metrov je bila bronasta Maja Per, ki je s časom 4:55,06 za manj kot sekundo izgubila boj za srebro. Maja je konec avgusta sicer zmagala na gorski preizkušnji Kronometer na Bukovcu ter se po dveletni odsotnosti uspešno vrnila tudi v to zahtevno tekaško disciplino. Za zmagovito vrnitev na tekmo-vališča je poskrbel tudi Matevž Kosem Todorovic, ki je na ekipnem prvenstvu Slovenije za mlajše mladince navdušil v metu kopja. Z osebnim rekordom 56,49 metra je konkurenco pustil šest metrov zadaj. Srebrna sta bila na tej tekmi Žana Planinšek v suvanju krogle in Jan Emberšič v metu kladiva, sedma sta bila Ana Jarc Ločnikar v teku na 1500 metrov in Kristjan Forte Kranjčevič v skoku v daljino. Ekipno so bili domžalski mladinci sedmi, mladinke pa desete. Na ekipnem prvenstvu Slovenije za člane je Jože Pirnat priboril Atletskemu klubu Domžale tretje mesto v suvanju krogle, na lestvico TOP 10 dosežkov v zgodovini kluba pa je skočila štafeta mladink v postavi Nika Levičnik, Nika Šter, Maja Per in Ana Spahic. S časom 4:13,09 je sicer zasedla šesto mesto, na klubski lestvici pa je bilo dovolj za peto mesto - rekord, star 25 let, je še kar oddaljen, saj znaša 4:04,36. Naj bo to izziv za prihodnjo sezono. Domen jarc Prenovljeni skatepark Z začetkom leta 2020 smo se člani EZ3X v sodelovanju z Zavodom za šport Domžale odločili, da je čas za konkretno prenovo skateparka. 34 | slamnik šport Bojan Gasior prejel Zlato priznanje občine Zagorje Bojan Gasior, predsednik ŠD Dob - NK Roltek Dob je s svojim delom veliko prispeval k humanitarnosti ter ugledu občine Zagorje ob Savi in prav nič drugače ni v občini Domžale. ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2020 | LETNIK LX slamnik@kd-domzale.si nk roltek dob »V Zagorju smo najmočnejši, kadar smo na preizkušnji,« so bile besede, s katerimi je Matjaž Švagan, župan občine Zagorje, nagovoril svoje občane in občanke na letošnji občinski slavnostni seji, ki je potekala v dvorani Delavskega doma Zagorje. Na seji so podelili tudi štiri občinska priznanja, dve zlati in dve srebrni plaketi, Zlato plaketo občine Zagorje pa je prejel Bojan Gasior, predsednik Športnega društva Dob in predsednik NK Roltek Dob ter direktor Gostinskega podjetja Trojane, ki je s svojim delom veliko prispeval k humanitarnosti in ugledu občine Zagorje ob Savi. Pod njegovim vodstvom se je tudi uresničilo veliko sodobnih idej za gostišče na Trojanah. Predsednik našega kluba Bojan Gasior, ki sicer prihaja iz Kandrš, zdaj pa vrsto let živi v Dobu pri Domžalah, se je leta 1978 zaposlil v Gostinskem podjetju Trojane, leta 1981 pa prevzel vodstvo podjetja. Trojane gredo kljub dolgoletni tradiciji v korak s časom. Sončne elektrarne, polnilnice za električna vozila in koge-neracija ter prenova stavbe so vse ideje, ki so bile uresničene pod njegovim vodstvom. Ima posluh za ljudi, predvsem za stranke in zaposlene, ki pravijo, da je ponos podjetja. Velja seveda tudi omeniti, da je predsednik Bojan Gasior prav tako že tudi prejel priznanje Občine Domžale ter Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, in sicer za dolgoletno delo v športu. Le-tega je prejel v letu 2014. Gregor Horvatič SLUŽBA ZA STIKE Z JAVNOSTJO NK ROLTEK DOB društvo ez3x Začetki skateparka v Domžalah segajo daleč nazaj, v leto 1998, ko smo pred bivšo blagovnico Vele dobili prvi 'quarter' objekt. Kmalu za tem se je skatepark prestavil na košarkarsko ploščad pri Repo-vžu (trenutno košarkarsko igrišče in drsališče) in v tistem času smo dobili tudi nekaj novih objektov iz še takrat živečega skateparka v Mengšu. V naslednjih nekaj letih je skatepark doživel še nekaj premikov, dokler ni končno pristal na zdajšnji lokaciji za Bistrico, med teniškimi igrišči in odbojko. Skatepark je skozi vsa ta leta doživel mnogo prenov, popravkov in sprememb, za katere smo večinoma poskrbeli člani društva EZ3X v sodelovanju z Zavodom za šport Domžale. Skatepark je bil po večjem delu sestavljen iz zelo dotrajanih modrih metalles objektov in iz lesenih objektov, ki smo jih sestavili sami (železna konstrukcija, prekrita z lesom). Ogromen problem lesenih objektov je vzdrževanje, saj je treba vsakih nekaj let zaradi vremenskih vplivov zamenjati vse lesene površine, kar pa ni poceni in tudi ni smi- balinarski športni klub budničar količevo Balinarski športni klub Budničar Količevo se počasi, a zanesljivo bliža svojemu zlatemu jubileju, saj so bili ustanovljeni v letu 1974, ime Budničar pa jih že 46 let spominja na skupino mladih fantov, ki so najprej z budnico praznovali prvi maj, nato pa svojo dejavnost razširili na balinanje. Balinanje je že vrsto let eden popular-nejših športov - tako za tekmovanja, rekreacijo kot tudi za družabna srečanja. Tudi klub z najdaljšo tradicijo balinarstva na našem območju, ki je s svojim znanjem in izkušnjami pomagal tudi pozneje ustanovljenim klubom v okolici, je letos imel precej težav pri zelo ambicioznem načrtu, sprejetem na občnem zboru, saj so ukrepi, povezani s koronaviru-som, preprečili številne treninge na v letu 2019 obnovljenem pokritem balinišču, odpadla pa so tudi nekatera tradicionalna tekmovanja. »Z vadbenimi programi smo začeli v marcu,« je povedal eden od najbolj zagnanih članov kluba, uspešen balinar, trener in prostovoljec, ki mu ni nikoli žal časa za vse, povezano z balinanjem, Stane Žavbi ml., ki izhaja iz družine, kjer je balinanje doma. Žal so morali zaradi korone v marcu z balinanjem prekiniti že po štirinajstih selno na dolgi rok. Problem pa ni samo vzdrževanje, problem je tudi varnost, saj je pri teh objektih veliko 'štrlečih' delov, na katerih se lahko marsikdo poškoduje. Z začetkom leta 2020 smo se člani EZ3X v sodelovanju z Zavodom za šport Domžale odločili, da je čas za malo bolj konkretno prenovo skateparka. Beton! Mokre sanje vsakega skaterja. Sledilo je mnogo sestankov, planiranja, risanja in analiz ostalih skateparkov, da smo po ogromno iteracijah le prišli do re- dneh, dokler sredi maja, ob upoštevanju ukrepov, niso nemoteno nadaljevali tako s tekmovanji kot treningi. Ob tem pa čas letošnje pomladi izkoristili tudi za urejanje pokritega balinišča, ki počasi postaja najlepše balinišče, s katerim zagotavljajo primerne pogoje za vse, ki radi balinajo. Med pogostimi obiskovalci balinišča so balinar-ji iz Društva invalidov Domžale, ne manjka pa tudi rekreativcev. Zadnji vikend v avgustu so začeli z novo sezono v 2. državni ligi, še prej pa so bili gostitelji že 12. mednarodnega turnirja v balinanju za pokal Občine Domžale. Kljub ukrepom zaradi koronavirusa se je 14 ekip, med njimi je bila ena iz sosednje Hrvaške, na Ko-ličevem prijetno počutilo, saj domačini niso pozabili prav ničesar in so bili odlični gostitelji, balinarji pa tekmovalno razpoloženi, natančni, hrabri in pripravljeni na odlične boje. Prvo mesto in s tem tudi prehodni pokal Občine Domžale so osvojili gostitelji BŠK Budničar Količevo, tudi za drugo mesto bi lahko rekli, da je pripadlo domačinom, saj so ekipo TRIO sestavljali nekdanji igralci domače ekipe: B. Magerl, U. Markič in K. Kuzma, tretje mesto pa sta si razdelili ekipi iz Mengša in Velenja. Vsem ekipam, posebno pa najboljšim, iskrene čestitke, čestitke zultata, s katerim smo bili vsi zadovoljni. Do realizacije celotnega projekta je trajalo še kar nekaj časa, saj nas je vmes ustavil covid-19. Z manjšim zamikom so se dela začela nekje sredi avgusta in trajala slabe tri tedne. Velika zahvala za celoten projekt gre članu društva Urošu Židane-ku, ki je od začetka do konca projekta skrbel za organizacijo in potek izgradnje celotnega skateparka. Uroš se lahko pohvali tudi s svojim podjetjem Dropin Boards, kjer sam izdeluje skateboard deske. in pohvale tudi organizatorjem za odlično pripravljen turnir, hvala pa tudi sponzorjem, posebno Restavraciji Park Domžale, Gostinskemu podjetju Trojane in Občini Domžale. VERA VOJSKA FOTO: BŠK BUDNIČAR KOLIČEVO Nova sezona vadb v Športno atletskem društvu Mavrica Gibalna dejavnost otroka je zelo pomembna, predvsem v predšolskem obdobju. Zato pri ŠAD Mavrica v sezoni 2020/21 ponujamo programe za otroke, kjer bodo na pester in igriv način razvijali gibalne in funkcionalne sposobnosti: Atletska abeceda - na igriv način se spoznavamo z atletiko in njenimi disciplinami (teki, skoki, meti). Igriva gimnastika - spoznavamo se z osnovnimi gimnastičnimi vsebinami in gimnastičnimi poligonskimi sestavami. Učimo se prevale, odskoke, naskoke, preskoke, hoje po gredi, premet vstran, stojo . Gibalne urice - tekalne in elementarne igre, premagovanje poligonov, s katerimi otroci izboljšujejo koordinacijo gibanja, moč, hitrost, ravnotežje, natančnost . Nogometne urice - otroci se na igriv način spoznajo z nogometom in osnovnimi atletsko gimnastičnimi elementi. Za odrasle bomo v letošnji sezoni izvajali dve vadbi: Vadba za zdrav hrbet - strokovno vodena in organizirana vadba, ki temelji na razvoju moči in stabilnosti prizadetih mišic, razvoj moči celotnega telesa ter razvoju gibljivosti in zaznavanju lastnega telesa Zdrava vadba ABC - namen je pravilno izvajati vaje za hrbtenico, krepitev in kontrola mišic in izboljšava drže telesa. Vključuje vaje za moč, raztezanje in dihanje. Vadba je primerna tudi za rehabilitacijo po poškodbah. Prav tako pa bomo v letošnji sezoni telovadili s celotno družino: Družinska atletika - preživljamo prosti čas skupaj z družino v gibanju, igriv način spoznavanja z atletiko in njenimi disciplinami (tek, skok, met). V oktobru bomo začeli s tečaji plavanja v Kamniku (Cirius). Plavalni tečaji bodo primerni tako za začetnike kot za nadaljevalce. Najmlajši se bodo najprej prilagodili na vodo, nato pa se bodo naučili ali izpopolnjevali osnovne tehnike plavanja, skoke v vodo in se zabavali pri igrah v vodi. Več informacij o vadbah pa najdete na naši spletni strani https:// sadmavrica.si/. Privoščite si dan brez televizije in računalnika! TJAŠA DRAŠKOVIČ, VODJA MEDIJEV ŠAD MAVRICA Učenje judo vrednot Ob začetku novega šolskega leta judoke (vadeči v judu) ponavljajo tudi poznavanje judo vrednot. Ob začetku in zaključku vsake vadbe se izkaže učitelju, tatamiju (judo blazine) in sovrstniku spoštovanje s priklonom, po japonsko 'Rei'. Ker veščina judo prihaja z Japonske, se ob tem učijo tudi japonskih besed in japonske kulture. Slovarček judo vrednot PRIJATELJSTVO = YUJO ISKRENOST = MAKOTO SKROMNOST = SONKEI ČAST = MEIYO POGUM = YUKI SAMOKONTROLA = JISEI VLJUDNOST = REIGI ŠPELA LAMPE, JUDO GOLOVEC Balinarji s Količevega v letu 2020 12. mednarodni turnir v balinanju za pokal Občine Domžale ■ -- - * * ■ 1 ' * É. J V ■ J» - ,|S- lili r ^ "6 Mii H - ■ Cj T-- —; ¿ — a Ij^P'V I SJpfc Ftti ¿S. LETNIK LX I SEPTEMBER 2020 I ŠTEVILKA 9 slamnik@kd-domzale.si slamnik I 35 SpORT Mi gremo naprej Klub borilnih veščin Domžale je 1. septembra 2020 na široko odprl vrata za vse, ki bi želeli v njegovem okviru redno trenirati ali pa le pod strokovnim vodstvom poskrbeti za svoje telo. Namiznotenisači pridno treniramo Upamo, da se bo nova tekmovalna sezona resnično začela z oktobrom. klub borilnih vescin domžale Bogat program obsega samoobrambo, rekreacijo boksa, rekreacijo kickboxinga, tekmovalnega športnega boksa in tekmovalnega športnega kickboxinga. Vadbe in treningi so primerni za vse generacije, zato se ne čudite, če boste v njihovih vadbenih prostorih srečali najmlajše, ki pri petih letih že vedo, kaj je pogum, kaj je hrabrost in kako prijetno je biti član kluba, kjer so vsi prijatelji. V prvi skupini vadijo člani do devetega leta, v drugi mladi od 9 do 14 let, v tretji svoj pogum in hrabrost izkazujejo mladi med 14. in 18. letom, v najstarejši skupini nad 18 let pa poleg pogumnih in uspešnih tekmovalcev ter tekmovalk srečate številne veterane in veteranke, ki skrbijo za svoje fizično stanje in boljše počutje. »Na treningih pridobijo psihofizično znanje, izboljšajo oziroma pridobijo motorična znanja, agilnost, gibčnost, moč, ogromno se izvaja kardio vaje,« pravi Marjan Bolhar, predsednik kluba, in doda, da za vpis v Klub borilnih veščin Domžale ne potrebujete predznanja iz borilnih športov. Potrebujete pa vadbo in trening pod strokovnim vodstvom trenerjev. Med njimi posebej izstopa Marjan Bolhar s trenerskimi diplomami in licencami boksa, kickboxinga. V tem športu je največji mojster v Sloveniji. Ima svojo va-diteljsko ekipo, ki ji posreduje svoje bogato znanje in pri mladih vzbuja zanimanje za borilne športe, hkrati pa jih uči, da so hrabrost, pogum, moč in prijateljevanje še kako pomembni. Klub borilnih veščin Domžale je član Boksarske zveze Slovenije in Kickboxing zveze Slovenije, hkrati pa prek obeh zvez tudi Olimpijskega komiteja Slovenije. Klub in vsi člani ter članice pri svojih treningih in tudi siceršnjih vadbah v celoti upoštevajo vse ukrepe, povezane s covidom-19. Več informacij o treningih in urniku na spletni klubski strani: www. kbvdomzale.si, najdete pa jih tudi na facebooku in instargamu. VERA VOJSKA FOTO: KBV DOMŽALE Združili smo moči Še preden smo počitnicam dokončno pomahali v slovo, smo se Sankukai karateisti udeležili tabora gasilske mladine GZ Domžale. SANKUKAI KARATE KLUB DOMŽALE V četrtek, 27. avgusta, smo v objemu narave v bližini reke Kolpe otrokom GZ Domžale predstavili osnove karateja. Dan je bil lep in sončen, kot nalašč za pridobivanje novega znanja. Pod vodstvom naših trenerjev so se otroci naučili osnovnih stavov, pravilne izvedbe udarca z roko v telo in izvedeli nekaj zanimivih sa-moobramb. Sprostili smo se s štafetni-mi igrami in se na koncu po karatej-sko poslovili. Veseli smo, da smo bili lahko del njihovih aktivnih počitnic. Po četrtku so se dnevi hitro obrnili, in kot bi mignil, je bila pred vrati šola, skupaj z njo pa začetek kara-tejskih treningov. Začeli smo aktivno Utrinek s poletnih priprav v Kranjski Gori - tako so požirali naši mlajši člani. in zagnano, ob tem smo seveda poskrbeli za varnost vseh udeležencev. Če bi se nam želeli pridružiti tudi vi, smo vpis podaljšali do sredine oktobra. Na voljo so vam številne lokacije: Domžale, Dob - Krtina, Dragomelj, Lukovica, Mengeš, Radomlje, Rodica in Trzin. Na vseh lokacijah treningi potekajo pod vodstvom dolgoletnih trenerjev, ki imajo z vodenjem treningov veliko izkušenj. Treningi so zato varni in strokovni, predvsem pa se imamo odlično in se veliko novega naučimo. Treningi bodo potekali v skladu s priporočili NIJZ. Več informacij glede urnikov in vpisa je na voljo na spletni strani www.sankukai.org, v primeru vprašanj pa lahko pokličete tudi na telefonsko številko 031 231 440 med 11. in 14. uro. Vabljeni! TJAŠA Š. SAVŠEK FOTO:ALEKSANDERSOKLER namizni tenis Tako turnirska tekmovanja kot tudi tekme v 1. in 2. slovenski namiznoteniški ligi (SNTL) -naši člani tekmujejo v obeh ligaških kvalitetnih skupinah. Za nazaj, torej za preteklo sezono, pa se morajo odigrati še štiri državna prvenstva, ki so bila spomladi zaradi koronavirusa prestavljena - ko boste brali to številko Slamnika, bi večina teh tekmovanj sicer morala biti že odigrana, saj so planirana v septembru, zato o rezultatih več v oktobrski številki. Kljub omejitvam zaradi koronavirusa pa smo trenirali v polni sestavi ter dvakrat dnevno skozi ves mesec in se pripravljali na tekmovanja. Zadnji teden v septembru so na Otočcu potekale priprave slovenske namiznoteniške reprezentance. Pri fantih sta se priprav udeležila mladinec Aljaž Goltnik in mlajši kadet Luka Jokic, pri dekletih pa članici Ana Tofant in Katarina Stražar ter mlajša kadetinja Neža Pogačar Žun. Ana je takoj po pripravah odpotovala v Francijo, kjer bo trenirala in tekmovala v močnem klubu, ki ima ambicije uvrstiti se v 1. francosko žensko divizijo. Katarina je s treningi nadaljevala v klubu v Mengšu in se pripravlja na začetek nove sezone v Avstriji, kjer bo nastopala v ligaški konkurenci. Pretekli vikend je njena ekipa osvojila 3. mesto na ekipnem prvenstvu Avstrije (kot zanimivost -v njeni ekipi sta še dve Slovenki in njeni reprezentančni kolegici: Aleksandra Vovk in Lea Paulin). Kljub odpovedi evropskega prvenstva za člane in članice, ki naj bo potekalo od 15. do 20. septembra v Varšavi na Poljskem, naše članice, ki sobile vpoklicane v slovensko repre- zentanco, nadaljujejo s treningi in se pripravljajo za mednarodna tekmovanja. Tekoče spremljamo delo vodstva Mednarodne namiznoteniške zveze (ITTF), ki se trudi, da bi mednarodni del namiznoteniških tekmovanj čim prej zaživel, sama realizacija pa je seveda odvisna od trenutne situacije v svetu zaradi koronavirusa. Žal se virus spet močno širi, kar seveda onemogoča izvedbo tekmovanj. Na novo tekmovalno sezono se pripravljajo tudi v okviru nami-znoteniške invalidske reprezentance. Naš član Luka Trtnik je v začetku septembra odpotoval v Novo Gorico, kjer so potekale nekajdnevne reprezentančne priprave, in upamo, da bo nas bo tudi letos prijetno presenečal z odličnimi uvrstitvami z mednarodnih tekmovanj. Čeprav se svet zaradi koronavirusa zdaj vrti v drugačnem ritmu, smo v našem klubu optimistični, seveda pa se držimo tudi vseh predpisanih smernic, ki so nastale zaradi koronavirusa. Vadba pri nas je zato varna in omogočena vsem, zato vas vabimo v naše vrste, saj smo začeli tudi z vpisom novih članov - tako pri otrocih kot tudi pri odraslih. Nikoli ni prepozno. Imamo vodene vadbe za vse starostne kategorije. Možnost rekreacije ali pa tekmovalnega treniranja je pri nas vedno na dosegu žogice. Dodatne informacije glede treningov v našem klubu NTS Mengeš dobite pri trenerju Davidu (031 502 157), glede organizacij, sojenja in vodenja namiznoteniških tekmovanj pa pri našem mednarodnem namiznoteniškem sodniku Janezu (031 612 835). BESEDILO IN FOTO: JANEZ www.sankukai.org □31 231 440 [11.-14.ure] Dejavni tudi v času korone Vodja šahovske sekcije Društva upokojencev Domžale Mirko Čokan je organiziral dva turnirja v hitrem šahu - vsak udeleženec je imel na voljo 10 minut za razmislek - v Sahara baru na Viru. Na prvem turnirju konec julija je sodelovalo 10 šahistov, zmagal pa je domačin, Virjan Boris Skok, drugo mesto sta si delila Janez Hribar in Jože Skok, četrti je bil Marjan Karnar. Na turnirju sredi avgusta, ki se ga je udeležilo devet ljubiteljev šaha, je prednost 'domačega terena' spet izkoristil Boris Skok in zmagal pred Bojanom Osolinom in Marjanom Karnarjem, četrto mesto pa sta delila Jožef Brežan in Janez Hribar. Večina udeležencev na obeh turnirjih so bili upokojenci, kot vedno pa je po turnirju sledilo prijateljsko druženje. Naj dodamo še to, da je šahovska sekcija DU Domžale nedavno prejela nagrado občine Domžale za leto 2020 za svoje dosežke v minulih letih. JOŽE SKOK 0 SANKUKAI KARATE KLUB DOMŽALE VPIS NOVIH ČLANOV DOMŽALE OŠ Venclja Perka Ljubljanska 58a torek in četrtek od 16.45 do 17.30 RADOMLJE OŠ Preserje pri Radomljah Pelechova 83 torek in četrtek od 17.00 do 18.00 RODICA OŠ Rodica Kettejeva 13 torek in četrtek od 17.30 do 18.30 MENGEŠ OŠ Mengeš Šolska ulica 11 torek in četrtek od 17.00 do 18.00 DOB - KRTINA DRAGOMELJ Podružnična šola Krtina Krtina 41 torek in četrtek od 17.00 do 18.00 OŠ Dragomelj Dragomelj 180 torek in četrtek od 17.30 do 18.30 Vabimo vas, da se nam pridružite! TRZIN OŠ Trzin Mengeška 7b torek od 17.00 do 18.00 petek od 16.00 do 1700 LUKOVICA OŠ Janka Kersnika Brdo Brdo 5 torek in četrtek od 17.00 do 18.00 36 | slamnik številka 9 | september 2020 | letnik lx ŠPORT slamnik@kd-domzale.si Umetnostni kotalkarji Piruete Tudi letos na Rogli usvajali nova znanja Plesna dvorana je moj drugi dom Plesna dvorana je moj tempelj. KOTALKARSKI KLUB PIRUETAje po izjemni izkušnji iz preteklega leta tudi letošnji zaključek poletnih počitnic preživel na pripravah na Rogli. Čeprav je tekmovalni program za leto 2020 zaradi pandemičnih razmer v negotovosti, mladi športniki, športnice in trenerji ne počivajo. Prav nasprotno. Trenirajo še bolj intenzivno in s še večjo vnemo. Za tisti dan, ko bodo znova zablesteli na tekmovalni ploščadi pred sodniki. Zato so z veliko mladostne energije in usmerjenosti v uspešno prihodnost na Rogli ostali celo dan dlje kot v minulem letu. Program treningov v umetnostnem kotalkanju in hitrostnem ro-lanju je potekal od petka, 28. do ponedeljka, 31. avgusta, v Rogla Hotelu. Tam so jih pričakali z ganljivim napisom na velikem zaslonu v recepciji: »Pirueta, dobrodošli na Ro-gli.« To je mladi ekipi dalo še dodatno motivacijo za treninge, ki so se začeli skoraj takoj, ko jih je avtobus pripeljal do namestitvenega objekta. Številčna tekmovalna skupina se je ponovno družila s profesionalnimi trenerji, ki so pripravili razgiban, zanimiv in vsestranski 'koledar' treningov. Zaradi podlage v dvorani, ki kotalkarjem zelo ustreza, so se skupaj odločili, da bodo letos še več časa preživeli na kotalkah, tako da so v raznovrstnih vajah usvaja-li ne samo zahtevne skoke in piru-ete, ampak tudi pester nabor korakov in vaj za eleganten nastop pred občinstvom. Kadar so kotalke počivale, pa se je ekipa urila v kondicij-ski pripravljenosti in raztezanju mišic. Zadnjo vadbo v dvorani so izkoristili za zabavne figure, skupinske elemente in ples na kotalkah ob vibracijah energične glasbe. Da, na Rogli so za športnike idealne razmere, še posebno za umetnostne kotalkarje, saj lahko trenirajo v pokriti in zelo veliki športni dvorani, ki nima drseče podlage. Poleg tega je na lokaciji možno izvajanje vseh dodatnih suhih treningov, ker so jim na voljo tudi manjše dvorane in zunanja športna igrišča. Da je izkušnja še boljša, so na dlani prijetne sobe, fitnes, pokriti bazen ter raznovrstna in zdrava prehrana, ki ob napornem urniku še kako prija. In da seveda ne pozabimo okoliške gorske idile ter svežega zraka. Kotalkarji so se naužili prav vsega! V prostih uricah so si privoščili sprehode, igro na prostem, plavanje in zabavo v bazenu ter za piko na i še malo adrenalinsko doživetje s spustom po san-kališču Zlodejevo. To je bilo veselja! In s tem se je novo poglavje na Ro-gli pri mladih tekmovalcih vpisalo v Ples za mlade po srcu S pomočjo redne telesne dejavnosti se lahko tudi v zrelejših letih ohranijo telesne sposobnosti in spretnosti, ki so potrebne pri vsakodnevnih opravilih in aktivnostih. Staranje pri ljudeh povzroča upadanje mišične moči. Raziskave so pokazale, da posameznik od 20. do 70. leta starosti izgubi do približno 5 kg mišic. Prav tako z leti hrbtenica postaja trda in sklepi vse manj gibljivi. Posameznik mora tudi v starosti svoje telo sklanjati, dvigati, nositi bremena in se brez večjega napora premikati. Če želi posameznik živeti neodvisno od drugih, mora ohraniti sposobnost, da različna opravila v kar največji meri opravi sam. S pomočjo redne telesne dejavnosti se lahko tudi v zrelejših letih ohranijo telesne sposobnosti in spretnosti, ki so potrebne pri vsakodnevnih opravilih in aktivnostih, po drugi strani pa telesna dejavnost vpli- 'knjigo' nepozabnih doživetij, ki jih je v tem zahtevnem, a presunljivo lepem športu veliko. Super izkušnja za vse, tudi za trenerje in spremljevalce, ki ni prinesla zgolj napredka v prvinah umetnostnega kotalkanja, temveč tudi še trdnejše prijateljske vezi. Ko ekipo enkrat druži ljubezen do kotalkanja, gibanja in glasbe, se nehote spletejo tudi velika prijateljstva. Le-ta polepšajo vsa druženja na kotalkah in so ogromna spodbuda za redno treniranje. Čudovito je prepustiti se tovrstnemu športnemu duhu. V KK Pirueta zdaj že poteka program rednih tedenskih treningov, ki so polni strokovnih nasvetov, a tudi topline in smeha. Če je vaš otrok zagret za kotalke, je morda zdaj pravi čas, da se pridruži že vrsto let uspešnim domžalskim umetnostnim kotalkarjem. BESEDILO IN FOTO: KK PIRUETA va tudi na posameznikovo dobro počutje, občutek dobrega zdravja, splošno zadovoljstvo z življenjem in vitalnost. S pomočjo redne telesne dejavnosti lahko posameznik svoje telo ohranja močno in gibljivo. Vse našteto in še več nudijo ples in udeležba na plesni vadbi. Ples ima pozitivne učinke na telo in možgane. Plesno gibanje vpliva na boljšo držo in počutje, na trdnejši korak ter hitrejše misli. Redno ukvarjanje s plesom pri starejših v veliki meri izboljša spomin in preprečuje razvoj demence. Druženje pri plesu okrepi socialno mrežo. V sodelovanju z Društvom Šola zdravja in podporo Občine Domžale smo v Plesni šoli Miki pripravili program plesne vadbe za starejše. Ta je prilagojena zmogljivostim in željam starejših oseb, predhodno plesno znanje pa ni potrebno. Plesne korake bomo spoznavali počasi in jih večkrat ponovili. Koreografije bodo enostavne in zabavne. Naučili se bomo skupinske plese ter vam na zanimiv način približali standardne in latin-skoameriške plese, kjer niste vezani na plesnega partnerja. Za vašo varnost pa je pomembno obuti primerno obutev s fiksnim petnim delom. Vabljeni, da se nam pridružite vsak torek in četrtek ob 9.30 v Plesnem centru Miki v Zgornjih Jaršah. EKIPA PLESNE ŠOLE MIKI plesna ŠOLA miki Navodila trenerjev, kot na primer: »Pusti skrbi zunaj,« »Pusti šolo pred vrati, se ji boš posvetila po treningu,« »Iz-lij svojo srečo/jezo/žalost/veselje na plesišče« ... so mi skozi leta treningov pomagala ustvariti svoj tempelj, kjer sem lahko odmislila skrbi, se popolnoma predala svoji strasti, plesu in sebi. Kaj vse plesalcem (uporabljam moško obliko za množino) še nudi plesni tempelj? 1. Varno okolje, kjer se počutijo sprejete med sovrstniki v njim skupni dejavnosti. Delijo si skupno pot (usvajanje novih vaj, plesnih koreografij), enake cilje (napredek določenih vaj ali sposobnosti, nastop na zaključnem nastopu ali tekmovanju), ustvarjajo ekipno zgodbo. S tem soustvarjajo tudi socialno varno okolje in posledično dolgoletna prijateljstva. 2. Odprt prostor, kjer lahko trenirajo in se premikajo skorajda neomejeno (edina omejitev so stene) in s skoki, obrati ter drugimi premiki izkoristijo vse tri dimenzije prostora - širino, višino in globino. Na ta način spoznavajo in premikajo lastne fizične sposobnosti in se ob odkritju teh veselijo osebnih zmag. 3. Premikanje meja, fizičnih, psiholoških in mentalnih s številnimi ponovitvami plesnih gibov pod vodstvom izkušenih trenerjev. S tem predvsem razvijajo vztrajnost in mentalno ter psihološko moč. Le-ta je njihova, in ko je 'natrenirana', je ne more vzeti nihče. Treba jo je negovati. 4. Lasten napredek z opazovanjem drugih soplesalcev na skupnem treningu v dvorani. Plesalci se na treningih medsebojno opazujejo, in ko so sposobni kritičnega opazovanja sebe in drugih, to uporabijo kot dodatno motivacijo za boljšo izvedbo svojih plesnih gibov. 5. Nastop z naučenim plesom ali tekmovalno koreografijo pred soplesalci, trenerjem, občasno drugimi gledalci v dvorani nekaterim plesalcem predstavlja naporno preizkušnjo, drugim pa velik užitek. Po več takih nastopih se naučijo obvladovanja treme in vse bolj natančnih izvedb, komunikacije s soplesalci in gledalci. Vse to, plesalcem, trenerjem in ostalim akterjem plesnih šol in klubov, nudi plesna šola. Vse to je podlaga za uspešen razvoj oseb, ki gradijo našo družbo. Ker je to naše poslanstvo, bomo naredili vse, da ohranjamo razvoj plesalcev in plesne kulture. Če še vedno ne veste, ali je plesna vadba za vas ali vašega otroka, vabljeni v naše dvorane, kjer podoži-vite lastne občutke. Poleg številnih plesnih programov v Plesnem centru Miki v Zgornjih Jaršah se lahko vaši otroci vključijo v plesne programe plesne šole Miki za predšolske in šolske otroke ter mladino v Športnem centru Fit-fit v Domžalah. Ob ponedeljkih, torkih in četrtkih med 16.30 in 18.45 plešemo plese za predšolske otroke, balet, jazz balet, hip hop in pop plese. Vabljeni v plesne dvorane. SAŠA EMINIČ CIMPERMAN PLESNA ŠOLA MIKI S* OČARSKi JHAN Obvestilo SMUČARSKI KLUB IHAN obvešča vse OBČANE in KRAJANE ter ostale udeležence v prometu, da bo v soboto, 26. 9. 2020, v času od 14.00 do 17.00 na območju Ihana potekalo tradicionalno tekmovanje na tekaških rolkah Rolkanje Ihan 2020 V času tekmovanja bo občasno moten promet zaradi zapore cestišča, in sicer na odseku Ihan-Goričica-Žabar-Goropeče. Vse udeležence v prometu zato naprošamo, da upoštevate navodila redarske službe in prometno signalizacijo oziroma ureditev v času zapore. Hvala za razumevanje! LETNIK LX I SEPTEMBER 2020 | ŠTEVILKA 37 slamnik I ii slamnik@kd-domzale.si ŠPORT Prvi memorialni turnir Robija Skoka Balinarski klub Domžale je organiziral prvi turnir v spomin na Robija Skoka, ki je prezgodaj preminil 1. julija 2018, star 53. let. Joga za večjo kakovost življenja V času, ko se, kakor vemo in znamo, otepamo s težavami zaradi sprememb, ki jih je v naša življenja prinesla virusna pandemija, nam lahko veliko pomaga vadba joge. Robi Skok in medalje ter pokala za najboljše BALINARSKI KLUB DOMŽALE Nanj so se v omenjenem klubu s prijateljskim druženjem in turnirjem spomnili že kmalu po njegovi smrti, letos pa so pripravili prvi memorialni turnir. Udeležilo se ga je 24 balinar-jev iz klubov: Domžale, Duplica, Bu-dničar - Količevo, Lukovica, Loka pri Mengšu, Ihan in Krtina, ki so nastopili v 12 ekipah. Uvodoma jih je pozdravil predsednik BK Domžale Zdravko Šubelj in spomnil na Robija, ki je bil odličen balinar in športnik, pa tudi zelo priljubljen med klubskimi kolegi in prijatelji. Tekmovalci so se pomerili v dvojkah v natančnem zbija-nju ter bližanju. V tolčenju z naj zbi-jalcem je zmagal BK Budničar (Sta- ne Žavbi, Brane Magerl). Drugi je bil BK Duplica (Sandi Požar, Vojko Ha-clar). Tretje mesto je dosegla Duplica II (Jože Bedič, Božo Kveder), 4. mesto pa Lukovica - BS Tehnik (Franc Sto-šički in Daniel Trček). Med posamezniki je bil naj zbijalec (tolkač) Brane Magerl - BK Budničar, naj bližač pa Božo Kveder - BK Duplica. Na spominskem turnirju je potekal tudi srečolov, kjer je levje delo opravil Darko Naglič - Nace, ki je bil tudi sodnik tekmovanja. Sledilo je prijateljsko druženje, na spominskem turnirju pa so bili navzoči tudi sorodniki Robija Skoka. J. S. FOTO: NATAŠA SKOK POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU SLAMNIK GLASILO OBČINE DOMŽALE DRUŠTVO JOGA V VSAKDANJEM Življenju DOMŽALE Koristi joge je prepoznala tudi Organizacija združenih narodov. Na predlog Indije je pred nekaj leti 21. junij razglasila za mednarodni dan joge. Znanih je več šol joge, nekatere imamo tudi pri nas. V Sloveniji lahko že več kot trideset let vadimo po znanstveno preverjenem in priznanem sistemu Joga v vsakdanjem življenju. Zasnoval ga je Višvaguru Mahamandale-švar Paramhans Svami Maheshwa-rananda, izhaja iz svetovno spoštovane linije učiteljev. Temelji na izvorni jogi, ki izvira iz Himalaje. Sistem zajema osnovno osemstopenj-sko vadbo in prilagojene programe joge za otroke, za starejše, hrbtenico, sklepe, proti stresu, za pomoč pri težavah s srcem in z visokim krvnim tlakom ter sladkorno boleznijo. Redna vadba vsebuje telesne vaje ali položaje asane, dihalne vaje pra-najamo in meditacijo samoanalize. Na posebnih delavnicah se lahko naučimo tudi tehnik prečiščevanja telesa hatha joga krij. Osnovni princip joge je nenasilje, kar upoštevamo tudi pri vadbi. Najprej se sprostimo in ozavestimo dihanje. Učimo se pravilnega popolnega vdiha in izdiha. Vaje nato izvajamo v našem naravnem ritmu dihanja, tako da je gibanje usklajeno z dihanjem in se z njim poveže v harmonično celoto. Z razteznimi in dinamičnimi vajami sprostimo in raztegnemo od stresa in obremenitev zakrčene mišice, razgibamo sklepe in spravimo telo, še posebno hrbtenico, v pravilen položaj. Z vztrajanjem v položaju in našim sposobnostim prilagojenim naporom pa mišice tudi krepimo. Kot je lepo dejal eden naših inštruktorjev: »Joga je diagnostika in terapija hkrati.« Vemo, da današnji pogosto preveč sedeč način življenja s premalo ustreznega razgibavanja na eni strani, po drugi strani pa pretiravanje s športnimi aktivnostmi in enostranska vadba zelo slabo učinkujejo na vse telo. Pri tem so najbolj prizadeti hrbtenica in sklepi, posredno pa tudi notranji organi. Zaradi dolgotrajnih pretiranih stresov trpi tudi naša psi-ha. Ne znamo se več sprostiti in uživati življenja. Pretirane obremenitve na delovnem mestu in v družini ter pogosta negotovost in strah za preživetje vodijo v deloholizem in izgorevanje ali v depresijo. Izgubljamo veselje do življenja, radost in mir. Krhajo se naši odnosi. V časih izolacije in karantene izgubljamo socialne stike. Joga kot princip uravnovešanja nam pomaga pri ponovnem doseganju tako telesnega kot psihičnega ravnovesja. Ponovno vzpostavimo stik z lastnim telesom, ga začutimo in se ozemljimo. Telo in psiha sta neločljivo povezana. Z boljšim telesnim počutjem se umiri in uravnovesi tudi duševnost. Na življenje gledamo bolj vedro in lažje premagujemo vsakodnevne težave. Naučimo se vzeti življenje v svoje roke in se ne počutimo več kot nemočne žrtve neprijazne usode. Z meditacijo samo-analize se bolje spoznamo. Ugotovimo svoje prednosti in slabosti in razvijemo zdravo samozavest in zaupanje vase, da zmoremo prestati tudi težke trenutke in iz težav iziti z novimi spoznanji. Razvijamo notranji mir in sproščenost. Čim bolj spoznavamo in razumemo samega sebe, tem bolj lahko razumemo tudi druge. Postanemo bolj strpni in razumevajoči. Ker ne izgubljamo energije z napetostjo in razburjanjem, nam je več ostaja za smotrno delovanje in reševanje problemov. Svoj mir in jasnost širimo v okolico in pripomoremo k temu, da vsi živimo lepše in lažje. V Domžalah in okolici lahko vadimo v okviru Društva joga v vsakdanjem življenju Domžale, ki organizira osnovni program in vadbo joge za hrbtenico, jogo za hrbtenico in sklepe ter meditacijo samoanali-ze. Vadba poteka na več lokacijah v Domžalah in okoliških krajih. Poleti organiziramo tudi brezplačno vadbo na prostem. Za Domžale in okolico smo že tradicionalno imeli vse poletje ob nedeljah dobro obiskano vadbo v čudovitem okolju Arbore-tuma Volčji Potok. Tisti, ki se želijo bolj poglobljeno ukvarjati z jogo, se lahko udeležijo tudi mednarodnih vikend in tedenskih seminarjev pod vodstvom Višvagurudžija ter potovanj v Indijo, kjer gradimo svetovni center Joge v vsakdanjem življenju OM ašram. S sistemom Joga v vsakdanjem življenju sem se srečala, ko sem po operaciji potrebovala nekaj, kar me bo okrepilo in mi spet omogočilo normalno življenje. Prijateljica mi je povedala za Višvagurudžijevi knjigi Joga v vsakdanjem življenju in Srečanja z jogijem. Bila sem navdušena, ker mi je bil prav tak postopen in sistematičen pristop pisan na kožo. Začela sem sama vaditi po knjigi in že v enem mesecu sem občutila občutno izboljšanje. Čez nekaj mesecev je bila v Ljubljani organizirana prva vadba po tem sistemu. Seveda sem se takoj včlanila v društvo in pridno obiskovala vadbo. Postopno sem napredovala iz stopnje v stopnjo. Presenečena sem ugotovila, da zmorem tudi vaje iz višjih stopenj, za katere sem na začetku mislila, da jih nikoli ne bom zmogla. Z redno in postopno vadbo sem namreč telo toliko razgibala in okrepila, da sem jih večinoma lahko naredila že pri prvem ali po samo nekaj poskusih. Meditacija in globoko sproščanje joga nidra sta mi pomagali, da sem se umirila in tudi psihično spet postavila na noge. Ker sem sama izkusila dobrobiti joge, sem si zaželela, da bi to izkušnjo in znanje delila tudi z drugimi. Usposobila sem se za inštruktorico joge. Opravila sem izpite na Fakulteti za šport in mednarodni izpit iz Sistema joga v vsakdanjem življenju pri Vi-švagurudžiju. Svoje znanje pa sem kot drugi inštruktorji poglabljala in dopolnjevala na mednarodnih seminarjih. Kot veterinarki mi je bil blizu zdravstveni vidik joge, zato sem se še posebej posvetila jogi za hrbtenico in sklepe, jogi proti stresu ter meditaciji samoanalize. Tudi naši vadeči poročajo o dobrobitih vadbe joge. DR. VOJKA BOLE - HRIBOVŠEK, DR. VET. MED. FOTO: ARHIV DRUŠTVA Kaji osvojili 3. mesto v državni ligi mladink Med 26. in 28. avgustom je na Ptuju potekala državna šahovska liga mladink, kjer sta naši članici v postavi Kaja Faganel in Kaja Grošelj osvojili 3. mesto. ŠAH Zmago so si sicer priigrale mladinke iz celjskega ŠK, 2. mesto pa je osvojilo ŠD Triglav Krško. Istočasno je potekala tudi državna liga mladincev, kjer smo imeli ŠD Domžale po več letih znova svoje predstavnike, s čimer zdaj v vseh kategorijah (člani, članice, mladinci) nastopamo v najvišjih ligah. Tokrat mladincem v postavi Rudi Olenik Čampa, Erik Hiti in Tim Hiti ni šlo vse po načrtih, saj niso uspeli dobiti niti ene- ga dvoboja in tako osvojili zadnje, 8. mesto. Kljub temu razočaranje ni bilo preveliko, saj zaradi korona razmer ni izpadla nobena ekipa in bodo fantje tako imeli tako že naslednje leto lepo priložnost za boljši rezultat. Zmaga je šla sicer v roke mladincev iz ŠK Žalec, 2. mesto je osvojil ŽŠK Maribor Poligram, 3. mesto pa celjski ŠK. Vsem zmagovalcem iskrene čestitke! ŠPELA OREHEK 38 | slamnik številka 9 | september 2020 | letnik lx OBJAVE slamnik@kd-domzale.si V mislih si, besedah naših, le da korak se tvoj nič več ne sliši... (Janez Medvešek) Nosimo te v srcih, v nas naprej živiš... V SPOMIN 31. avgusta je minilo deset let, odkar je od nas za vedno odšel naš dragi Ivan Štrukelj Vegova ulica 9, Dob Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 73. letu starosti sklenil naš dragi Slavko Cotman z Rodice pri Domžalah Iskreno se zahvaljujemo osebni zdravnici dr. Poloni Burja, osebju Nevrološke klinike in Onkološkega inštituta ter Domu upokojencev Domžale za skrb in nego v njegovih zadnjih trenutkih. Hvala tudi sorodnikom in prijateljem za izrečena sožalja in darove Društvu onkoloških bolnikov, sveče in cvetje ter darovane svete maše. Hvala g. župniku Matjažu Križnarju za čuten obred slovesa in Pogrebni službi Vrbančič za organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Vsi njegovi ZAHVALA V 81. letu starosti je tiho odšel od nas mož, oče, stari oče, brat, stric in tast Tomaž Cerar iz Zaloga pod Sv. Trojico Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče in darove. Hvala Pogrebni službi Vrbančič za organizacijo pogreba, pevcem za zapete žalostinke, trobentaču za zaigrano tišino in g. župniku Juretu Ferležu za lepo opravljen pogreb. Hvala tudi patronažni službi ZD Domžale in bolnišnici Golnik, ki so mu lajšali bolečine. Žalujoči vsi njegovi Ni se ti uspelo posloviti, moral čez noč od nas si iti... Morda že kmalu srečamo se spet ... , čez leto, dve, morda čez mnogo let ... Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, si ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (Svetlana Makarovič) ZAHVALA Po težki bolezni nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, sin in oče Janez Horvat iz Domžal Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in vsem ostalim za skrb, pomoč in moralno podporo v času bolezni in prav tako hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje in zadnje slovo. Hvala ga. dr. Ksenji Kmetič, patronažni službi Domžale, pulmološkemu oddelku UKC Ljubljana in Onkološkemu inštitutu Ljubljana za skrb in nego v času bolezni. Vsi njegovi Ne bomo tožili, ker si odšla. Hvaležni bomo, ker si bila. ZAHVALA V 99. letu je sklenila svojo življenjsko pot Micka Krištof iz Radomelj Iskreno se zahvaljujemo za skrb in nego na domu Tereziji Gluk, Domu upokojencev Mengeš ter vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Urša z družino in nečak Bojan Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 91. letu sklenil naš dragi mož in ata Vinko Hribar Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, sočutne besede ter ostale darove. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred. Posebna zahvala Kirurški kliniki, kliničnemu oddelku za travmatologijo, oddelku D za nego in skrb ob slovesu. Vsi njegovi Kadar bom vandral zadnjič v življenju, ko bom zatisnil trudne oči, takrat prijat'lji zadnjič zapojte, pesem domača naj zadoni. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 88. letu sklenil naš dragi oče in dedi Jože Zalokar z Vira Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Vsi njegovi Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni . Ostali so živi spomini. Z nami potuješ vse dni... V SPOMIN 10. septembra je minilo eno leto kar ni več med nami drage Angelce Pirnat rojene Lah iz Domžal Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in jo skupaj z nami nosite v svojih srcih. Vsi njeni V SPOMIN na gospo Marijo Krištof -Micko Nekaj dni pred 99. rojstnim dnem je prenehalo biti srce gospe Micke, Radomljanke, prijazne in dobrovoljne gospe, znanke s poti ob Bistrici. Še ne dolgo nazaj smo jo srečevali na njeni vsakdanji poti ob Kamniški Bistrici in bližnjih poteh. Vsak dan je prepešačila nekaj kilometrov, spremljala sta jo smeh in dobra volja. Njena življenjska pot se je začela v Cerkljah ob Krki v kmečki družini, kjer je bilo šest otrok. Spomine na tista leta je imela shranjene v posebnem predalčku, žal pa je najlepša dekliška leta presekala vojna. V kraje ob Krki so naselili kočevske Nemce, domačine skupaj z njenimi starši in dvema bratoma pa izselili v Nemčijo. Enako usodo bi doživela tudi sama, če ne bi na hitro odšla v Ljubljano, kjer pa je bilo življenje težko in zelo nevarno. Zato sta s prijateljico odšli v partizane, kjer je bil že eden od njenih bratov. Leta 1943 sta se na Jančah pridružili Dolenjskemu odredu; bili so to težki časi, najhuje pa se ji je zgodilo na Trški gori, kjer je bila težko ranjena in prestreljena. Zdravili so jo v bolnici v Suhi krajini, tu je počasi okrevala in svobodo dočakala v Ljubljani. V partizanih je spoznala komisarja prvega bataljona Dolenjskega odreda Bojana Krištofa, ob koncu vojne sta se poročila in našla svoj dom pri moževih starših v Radomljah. Nikoli ni pozabila na težka vojna leta, o tem ni rada govorila. Dokler ji je zdravje dovoljevalo, se je redno udeleževala spominskih obeležij in proslav. Z možem sta bila več kot trideset let aktivna v Kinu Radomlje in noben dogodek ni minil brez njunega sodelovanja, tudi po tem se je bomo s spoštovanjem spominjali. V IMENU ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV ZA VREDNOTE NOB RADOMLJE Veronika Pogačar JEZIK ENAKOPRAV - N O S T i Slovenski znakovni jezik je na pragu izumrtja. Trije izmed 1500 gluhih Slovencev se vsak na svoj način borijo, da se to ne bi zgodilo. rta5 Mestrri Domžale MALI OGLASI Brezplačen odvoz vseh kovinskih predmetov, pralnih strojev, odsluženih koles, plinskih jeklenk in akumulatorjev. t: 040 780 078 Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, ob sredah pa tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si SIMfiX Domžal« Masljeva 11,1230 Domžale Kamnik Ljubljanska c. 21A (Duplica) tel. 01 724 16 56 tel. 01 831 17 96 PRENOVLJENA SPLETNA TRGOVINA: wwwjlmax-slo.com AVTODEU - AVTOMENANIKA - VULKANIZERSTVO SPREJEM ZAHVAL Zahvale in v spomin sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo pa tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti slamnik@kd-domzale.si. LETNIK LX I SEPTEMBER 2020 | ŠTEVILKA 39 slamnik@kd-domzale.si slamnik I ii OBJAVE | PISMA BRALCEV OBČINA DOMŽALE OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU CELOLETNIH ŠTIPENDIJ ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE V OBČINI DOMŽALE ZA ŠOLSKO LETO 2020/2021 Občina Domžale od dneva objave tega obvestila na svoji spletni strani: http://www.domzale.si/objave/58 pod rubriko »javni razpisi, naročila, objave/aktualni« objavlja JAVNI RAZPIS CELOLETNIH ŠTIPENDIJ ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE V OBČINI DOMŽALE ZA ŠOLSKO LETO 2020/2021. Rok za prijavo teče od dneva objave tega obvestila do srede, 14. oktobra 2020. Predmet razpisa, pogoji, višina štipendij, obrazci, dokazila, merila in drugi pogoji prijave so objavljeni na navedeni spletni strani. Številka: 1003-10/2020 Datum: 25. 9. 2020 OBČINA DOMŽALE URAD ŽUPANA PISMA BRALCEV Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobja-ve, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja ne-naročenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter kontakt, na katerem je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Neurje ni presenetilo V članku z naslovom Neurje, kot ga ne pomnimo (Slamnik, 28. 8. 2020) je med drugim napisano: »Po besedah podžupa-nje Občine Domžale in članice štaba Civilne zaščite mag. Renate Kosec je minulo neurje s točo presenetilo vse, saj takšne vremenske napovedi ni bilo napovedane za naše območje.« Zapisano ne drži. Državna meteorološka služba je 29. julija 2020, ob 9. uri, izdala opozorilo pred neurji: »Danespopoldne in zvečer lahko ob nevihtah ponekod nastanejo krajevna neurja.« Popoldanske in večerne nevihte so bile napovedane za severno polovico Slovenijo, v opozorilnem sistemu je bila izdana druga najvišja - oranžna - stopnja ogroženosti, za ostala območja pa rumena stopnja ogroženosti. Razvoj vremena je sledil napovedi (kar so dovolj nazorno prikazovale tudi radarske slike): okoli 19.30 je nad območjem Kranja nastala izrazita nevihtna celica, ki se je kmalu razdelila v dve novi. Severna, zmerno močna, je potovala čez kamniško območje, medtem ko se je iz južne - supercelične - nad Domžalami razvilo silovito neurje. Zaznamovali so ga močni nalivi in debela toča, kot posledica velike nestabilnosti ozračja, vetrnega striženja in sorazmerno počasnega premikanja nevihtne celice v smeri Litije. Sile za zaščito, reševanje in pomoč so razpoložljive zmogljivosti države, občin, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih ali drugih nesrečah. Kot velikokrat doslej se je izkazalo, da prvi del definiranega poslanstva teh sil - to je zaščita/preventiva ne deluje. Ali vsaj ne dovolj učinkovito. Tudi če je časovno okno dovolj dolgo (v primeru domžalskega neurja vsaj od 18.30 do 20.30) in četudi se je dalo marsikaj videti že s pogledom v grozeče črno poletno nebo (kar je na marsikaterega opazovalca nedvomno naredilo velik, morda celo nepozaben vtis). Borut Peršolja, Domžale OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA POSOJILA S SUBVENCIONIRANO OBRESTNO MERO ZA SPODBUJANJE PODJETNIŠTVA V OBČINI DOMŽALE ZA LETO 2020 Občina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi naročila, objave/aktualni« objavlja Javni razpis za posojila s subvencionirano obrestno mero za spodbujanje podjetništva v občini Domžale za leto 2020. Rok za prijavo na javni razpis teče od dneva objave tega obvestila do 18. oktobra 2020. OBČINA DOMŽALE URAD ŽUPANA OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA ZAKUP TRŽNEGA PROSTORA IN PRODAJO NA TRŽNEM PROSTORU ZA LETO 2021 Občina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi, naročila, objave/aktualni« objavlja JAVNI RAZPIS ZA ZAKUP TRŽNEGA PROSTORA IN PRODAJO NA TRŽNEM PROSTORU ZA LETO 2021. Rok za prijavo na javni razpis teče od dneva objave tega obvestila do 23. decembra 2021. Številka: 4301-17/2020 Datum: 10. 9. 2020 OBČINA DOMŽALE ŽUPAN TONI DRAGAR OBVESTILO O NAMERI O SKLENITVI NEPOSREDNIH POGODB ZA ZAKUP NESTANDARDNIH ZAPRTIH STOJNIC NA TRŽNEM PROSTORU V DOMŽALAH ZA LETO 2021 Občina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi, naročila, objave/aktualni« objavlja NAMERO O SKLENITVI NEPOSREDNIH POGODB ZA ZAKUP NESTANDARDNIH ZAPRTIH STOJNIC NA TRŽNEM PROSTORU V DOMŽALAH ZA LETO 2021. Rok za prijavo na javni razpis teče od dneva objave tega obvestila do 16. oktobra 2020. Številka: 3302-23/2020 Datum: 10. 9. 2020 OBČINA DOMŽALE ŽUPAN TONI DRAGAR RAZPORED ODVOZA KOSOVNIH ODPADKOV V OBČINI DOMŽALE (JESEN 2020) DATUM ZAČETKA ODVOZA KRAJEVNA SKUPNOST NASELJA 5. 10. 2020 KS Radomlje Hudo, Radomlje, Škrjančevo KS Rova Dolenje, Kolovec, Rova, Zagorlca pri Rovah, Žiče 6. 10. 2020 KS Homec - Nožice Homec, Nožice 8. 10. 2020 KS Preserje Preserje 9. 10. 2020 KS Jarše - Rodica Rodica, Sp. Jarše, Sr. Jarše, Zg. Jarše 12. 10. 2020 KS Venclja Perka Domžale (predel KS Venclja Perka), Depala vas 13. 10. 2020 KS Slavka Šlandra Domžale (predel KS Slavka Šlandra), Zaboršt 15. 10. 2020 KS Simona Jenka Domžale (predel KS Simona Jenka) 19. 10. 2020 KS Tomo Brejc - Vir Kollčevo, Podrečje, Vir 20. 10. 2020 KS Dob Brezovica, Češenik, Dob, Gorjuša, Laze, Sv. Trojica, Turnše, Žeje, Želodnlk KS Krtina Brezje, Kokošnje, Krtina, Rača, Račni vrh, Studenec, Škocjan, Zalog pod Sv. Trojico 22. 10. 2020 KS Dragomelj - Pšata Bišče, Dragomelj, Mala Loka, Pšata, Šentpavel 23. 10. 2020 KS Ihan Brdo pri Ihanu, Dobovlje, Goričica pri Ihanu, Ihan, Prelog, Selo pri Ihanu Med kosovne odpadke iz gospodinjstev spadajo: ✓ kopalniška oprema, pohištvo, ✓ preproge, ✓ oblazinjeno pohištvo, ✓ svetila in senčila, ✓ veliki gospodinjski aparati (štedilniki, hladilniki ...), ✓ veliki železni in drugi kovinski kosi ... Med kosovne odpadke iz gospodinjstev NE spadajo: X nevarni odpadki, kot so X sodi, embalaža škropiv, olj, barv x gradbeni material, m V/., ,. , -. Xveje drevja in živih mej, Xavtomobilski deli, x azbestna kritina. X akumulatorji, Xgume, Kosovne odpadke postavite na predvideni dan odvoza do 5. ure zjutraj na odjemno mesto, kamor običajno postavite zabojnike za komunalne odpadke. Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o., Savska 34, 1230 Domžale 01 /729-54-30 1 info@jkp-prodnik.si 1 www.jkp-prodnik.si. PRODNIK eo Javno komunalno podjetje RAZPORED ODVOZA NEVARNIH ODPADKOV V OBČINI DOMŽALE O ES EN 2020) DATUM URA NASELJE LOKACIJA 28. 9. 2020 14.30-16.00 16.30-18.00 KS Slavka Šlandra KS Dragomelj - Pšata Parkirišče Bistra (Nikola Tesla 16) - pri vrtcu Pri osnovni šoli 29. 9. 2020 14.30-16.00 16.30-18.00 KS Venclja Perka KS Simona Jenka Parkirišče pred veleblagovnico Vele Parkirišče Prodnik d. o. o., Savska cesta 34 30. 9. 2020 14.30-16.00 16.30-18.00 KS Vir KS Jarše - Rodica Pri uvozu na Avtoodpad Pri gasilskem domu 1.10. 2020 14.30-16.00 16.30-18.00 KS Ihan KS Dob Športni park Športni park (pri nogometnem igrišču) 2. 10. 2020 14.00-16.00 16.30-18.00 KS Homec - Nožice KS Krtina Pri gasilskem domu Pri zbirališču mleka v Brezjah 09.00-10.30 KS Preserje Ob odcepu Igriške ulice s Pelechovo cesto 3. 10. 2020 11.00-12.30 KS Radomlje Pri parkirišču kulturnega doma 13.00-14.30 KS Rova Pri gasilskem domu KAKO RAVNATI Z NEVARNIMI ODPADKI? * Nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega mesta. * Tekoči odpadki naj bodo v zaprti posodi, čeprav improvizirano. * Odpadkov iste skupine ne združujte v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije. ¿Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, ki ste jih dobili z nakupom izdelka, iz katerega je odpadek nastal. ¿Ostri odpadki morajo biti predani v embalaži iz stekla ali trde plastike. Kaj so nevarni odpadki? Akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila, gume osebnih avtomobilov, motorno olje, pločevinke s potisnim plinom, razredčila, odpadno jedilno oije, ostri medicinski odpadki (npr. igle)... Pomembno! Nevarni odpadki lahko zaradi svoje sestave ob nepravilnem odlaganju onesnažijo okolje, podtalnico ali druge dragocene vodne vire. Zato nevarnih odpadkov NE SMEMO odlagati v navadne zabojnike za odpadke ali v naravo, prav tako pa jih ne smemo zlivati v kanalizacijo. Ste vedeli? Nevarne in kosovne odpadke lahko kadar koli v letu brez doplačila oddate v Centru za ravnanje z odpadki Dob. Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o., Savska 34, 1230 Domžale 01/729-54-30 I info@jkp-prodnik.si I www.jkp-prodnik.si. PRODNIK eo Javno komunalno podjetje io | slamnik IV NAGRADNA KRIŽANKA ŠTEVILKA 9 | SEPTEMBER 2020 | LETNIK LX slamnik@kd-domzale.si Zdravstveni dom Domžale obvešča V Zdravstvenem domu Domžale od razglasitve epidemije dalje ločujejo poti bolnikov, ki bi lahko zboleli za covidom-19 od ostalih uporabnikov zdravstvenih storitev. Da bi preprečili možno širjenje okužbe med pacienti v čakalnicah, morajo zagotoviti kontroliran vstop v zdravstveni dom, varno razdaljo v čakalnicah in obvezno nošenje mask. Po besedah mag. Renate Rajapa-kse, dr. med. spec., vršilke dolžnosti direktorja Zdravstvenega doma Domžale, jim trenutno stanje ne dopušča, da bi pacienti prihajali nena-ročeni, saj je ob koncentraciji bolnih in veliki prenosljivosti novega koronavirusa precejšnja možnost, da bi se bolezen prenesla na najbolj ranljive. Osnovni cilj je zagotoviti storitve vsem pacientom, ob hkratnem zagotavljanju varnosti pred okužbo. Naročanje po telefonu ali elektronski pošti Za vse storitve v ZD Domžale se je treba naročiti po telefonu ali elektronski pošti. Ker trenutno poteka zelo veliko telefonskih posvetov z zdravniki, so po besedah mag. Rajapakse linije preobremenjene in včasih ne morejo takoj odgovoriti na vse klice: »Upoštevati je treba dejstvo, da zdravniki in medicinske sestre tudi v času, ko jih kličete, opravljajo svoje redno delo oziroma obravnavajo bolnike. Zato vse prosimo za potrpežljivost in razumevanje. Zgrešene klice v največji možni meri beležimo in pokličemo nazaj.« Načrtujte pravočasno Za vse načrtovane potrebe, kot so obnovitev receptov, izdaja napotnic, bolniških listov, ipd. pokličete pravočasno, to je vsaj teden dni prej, ali uporabite elektronsko pošto ambulante. »Če ambulante nikakor ne morete priklicati ali če ambulanta ne dela, pokličite centralo Zdravstvenega doma na številko 01 724 51 00 in poskusili vam bomo pomagati z informacijo ali nasvetom. Tudi ta številka je zelo obremenjena, zato bo verjetno treba poklicati večkrat,« je pojasnila mag. Rajapakse. V primeru nujne medicinske pomoči je treba vedno poklicati številko 112. Odvzem brisov v 'drive in' Ob vstopu v zdravstveni dom pri vsakem obiskovalcu preverijo zdravstveno stanje in izmerijo telesno temperaturo. Ob simptomih in znakih bolezni covid-19 pri pacientih izvajajo odvzem brisov za dokaz virusa sars-CoV-2. Bodo pa od 28. septembra dalje odvzem brisov organizirali na način 'drive-in', za odvzem brisa boste počakali kar v avtu, in sicer na južni strani Zdravstvenega doma v Domžalah. Za bris se je prav tako treba naročiti pri osebnem ali nadomestnem zdravniku. Mag. Rajapakse pravi, da izvide testira- nja sporočijo po telefonu naslednji dan zjutraj ali dopoldne oziroma takoj, ko prejmejo rezultate. Ob tem je zelo pomembno, da ob sumu na bolezen covid 19 ostanete v samoizo-laciji, dokler ne prejmete rezultatov testiranja. Upoštevajte osnovne ukrepe »Da bi zmanjšali možnost širjenja bolezni in se čim prej vrnili v normalno življenje, lahko največ storimo sami, z upoštevanjem osnovnih ukrepov - ohranjanjem medosebne razdalje, uporabo zaščitnih mask ter umiva- njem in razkuževanjem rok,« poudarja mag. Rajapakse, ki se obenem v imenu zaposlenih v Zdravstvenem domu Domžale in v imenu njihovih najbolj ranljivih pacientov vsem zahvaljuje za upoštevanje prej naštetih navodil. MIHA ULčAR Šola, ki mi je blizu! NAGRADNA KRIŽANKA 8 Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Slamnik št. 8-2019: Sebastijan Robič iz Ljubljane (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2020/2021) NAGRADNA KRIŽANKA 9 Alenka Mijovic iz Škofje Loke (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2020/2021) Irena Rode iz Radomelj (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2020/2021) Kulturni dom Franca Bernika, p. p. 2 1230 Domžale Nagrade podarja: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale Rešitev križanke je: VRNITEV V GLEDALIŠČE NAGRADNA KRIŽANKA 9 Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale Nagrade: Trikrat po dve vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale za sezono 2020/2021 Pravilno geslo križanke lahko pošljete do ponedeljka, 16. 10. 2020, na naslov: Uredništvo Slamnika, Ljubljanska c. 61, 1230 Domžale. Imena izžrebanih dobitnikov nagrad bodo objavljena v naslednji številki. AVTOR: GREGA RIHTAR GLAVNO MESTO SUDANA AMERIŠKI DRAMATIK (EUGENE) ANALIZA ZELO MAJHNE KOLIČINE SNOVI SRBSKO MOŠKO IME UPORABA KRATKA PREKINITEV GOVORJENJA, PETJA ZARADI UMIRITVE DIHANJA IZKRČEN SVET V GOZDU ODPADEK PRI POJENJU PARIŠKA MODNA HIŠA SLOVENSKI UMETNOSTNI ZGODOVINAR (FRANCE) RAZPOSAJEN NEDORASEL FANT AMERIŠKA IGRALKA LEONI HRVAŠKA IGRALKA BORTO-LAZZI MADŽARSKI ŠAKIST (PETER) IZRAELSKI REŽISER RIKLIS ŽUŽELKA, KI SESA KRI DEL RASTLINE, SAD PODOLGOVAT KROŽNIK GLEDALIŠKA IGRALKA KUMER MERILEC SEVANJA REVEt UBOŽEC FILM OTTA PREMIN-GERJA1Z LETA 1954 PROGA ZA VLAK STAROGR. LJUDSKI SOSEDA IRANA AONEC, BEOTUEC STRUP V ZELENI MUŠNICI PRIZNANJE PORAZA PRAOČE SEMITOV LOVSKI PLEN REKA V JUŽNI AFRIKI NITAST IZRASTEK NA GLAVI PRIPADNIK DINARSKE RASE PRITOK AZOVSKEGA MORJA V RUSUI PEŠČENA MORSKA OBALA NAELEKT-REN DELEC ŠAHOVSKA KRALJICA GESLO MOŠKI, KI VELIKO VE ANGLEŠKI IGRALEC CRAIG NAŠA IZVAJALKA PESMI ZA OTROKE IN PEVKA ŠANSONOV (ROMANA) MESTNA ČETRT RT NA JUGOVZHODU SAMOTNA GOSTILNA V PANONSKIH KRAJIH ŠOLA NAJVIŠJE STOPNJE ŠPANIJE REDITELJ PREDPLAČILO SLIKAR ZIMMERMANN PADALEC KRALJ KOŽNO VNETJE, ERIZIPEL ZELO KRATKO KRILO GLEDALIŠKA IGRALKA NIGRIN PERZIJSKI DUH ZLA ŠERIF AUIČ ITALIJANSKA IGRALKA MIRANDA ŠTEVILO Z DVEMA NIČLAMA AMERIŠKI IGRALEC DIESEL MESTO JV.OD TORINA KANT-AVTOR SMOLAR OZARENA KONCU NJIVE OKRASNA RASTLINA, GRENIK VESNA JEVNIKAR TONE ČUFAR PREGLED PODATKOV ZDRAVNIK SPECIALIST ZA NOTRANJE BOLEZNI TRPEŽNA ŽENSKA PRIČESKA NULA POČELO DAOIZMA POMOČ: AMANITIN-strup v zeleni mušnici, ARIMAN-perzijski duh zla, CARDA-gostilna v panonskih krajih, EJA-pritok Azovskega morja v Rusiji, ERAN-izraelski režiser Riklis, IBERIS-okrasna rastlina, grenik, VRATI-ozare na koncu njive