A, ' im m ■ * ■ ■u< « ■ ' ■ \ 1 fii-i ■TjH 1 J| e* titi ■K J 1' * i ri 4| rC* 3 ■ t lii jp: a t Fir9FJmr*> mjt& L A # vflni mj f?r i$8 . {, UVODNIK Vernih duš dan LOJZE KUKOVIČA nkrat na leto - na Ej * Vernih duš dan -|» j nam Cerkev posebej priporoča, da se v molitvah spomnimo tistih, ki so pred nami odšli v večnost in ki morda potrebujejo naše bratske pomoči za vstop v nebeško kraljestvo. Posebej naj se seveda spomnimo tistih, ki so nam bili v življenju najbolj dragi in blizu, do katerih čutimo še posebno dolžnost ljubezni in hvaležnosti. Na ta dan je tudi vsa mašna liturgija posvečena temu namenu. Cerkev sicer pri vsaki sveti maši izrecno moli za vse žive in mrtve, še posebej za tiste mrtve, za katere je kakšen vernik prosil, naj se daruje sv. maša. Vendar nam pa na ta dan Cerkev bolj živo kot sicer kliče v zavest, kako kratko je vsakega človeka življenje na tem svetu - pa če bi bilo še tako dolgo - in da ga moramo zato živeti z vso resnostjo, ker si 2 njim pripravljamo večnost, kolj ali manj srečno ali pa celo nesrečno. S tem, ko prosimo za svoje mrtve, se ta dan še posebej obračamo na Jezusa Kristusa, da se mu zahvalimo za neprecenljivi dar njegovega odrešilnega trpljenja in smrti, s katerim je vsem, ki vanj ve-rujejo, odprl vrata nebeškega kraljestva, ki so bila do tedaj vsem zaprta. Na ta dan se torej še s posebno ljubeznijo spominjamo svojih mrtvih, ki so že odšli iz naše srede. Njihova odsotnost nas seveda žalosti in nas spominja tu-i naše lastne smrti, kateri se bližamo. Toda, °t pravi današnji mašni slavospev, »čeprav nas žalosti gotovost smrti, nas tolaži obljuba prihodnje nesmrtnosti, kajti življenje tistih, ki verujemo v Kristusa, se ne konča, ampak se le spremeni in ko se poruši naše zemsko bivališče, prejmemo večni dom v nebesih«. Naše pobožne misli bodo torej na ta dan gotovo poromale k tistim, s katerimi smo bili v življenju še posebej blizu. Zanje predvsem bomo prosili usmiljenega Boga, naj jih sprejme k sebi v nebeško veselje, če se morda še očiščujejo v vicah, da bodo dokončno začeli gledati Boga iz obličja v obličje. Sami sebi ne morejo več pomagati, ker je zanje čas zasluženja prenehal. Nam pa je dana možnost, da zanje molimo in jim tako pomagamo. Verska resnica o 'občestvu svetnikov' nam namreč zagotavlja, da obstaja med tistimi, ki so že v nebesih in med onimi, ki se še očiščujejo v vicah ter med temi, ki še potujemo po zemlji, močna vez ljubezni in bogata izmenjava dobrin. V tej čudoviti zamenjavi svetost enih koristi drugim brez ozira na škodo, ki so jo grehi enih mogli povzročiti drugim. Tako se skesani grešnik lahko zateče k občestvu svetih, da se prej in bolj učinkovito očisti kazni za storjene grehe (Prim. Katekizem Katoliške Cerkve, št. 1475). Naše pobožne misli in molitve naj bi se ta dan spomnile znova tudi žrtev komunistične revolucije, s katero je tako grozotno zaznamovana naša polpretekla zgodovina. Desetletja po njihovih tragičnih umorih smo se jih mogli javno spominjati le izven domovine, šele po zlomu komunizma se je smelo o njih javno govoriti tudi v domovini. UVODNIK POHUJŠANJE MARKO KREMŽAR Na žalost se še danes ne ve natančno število teh žrtev in se morda nikdar ne bo moglo ugotoviti. Se manj bomo mogli vedeti, kje so bili umorjeni in kje zakopana njihova trupla. Vedno znova se namreč odkrivajo po naši zemlji nova množična grobišča, kamor so nečloveški morilci metali trupla umorjenih. Tolaži nas misel, da pri Bogu niso bili nikdar pozabljeni. Prav nasprotno, da jim je -tako upamo - Bog že davno poplačal vse njihovo trpljenje in kruto smrt, na katero so bili nedolžni obsojeni. Da so že pri Bogu, kjer uživajo zasluženo plačilo za svojo zvestobo Bogu in svojemu narodu. Če bi pa kdo od njih vendarle še potreboval v vicah naših molitev, bomo to radi storili, saj so se borili in umrli za svojo svobodo in za blagor svojega naroda, ki je tudi naš narod. Na ta dan mrtvih naj se naše misli s hvaležnostjo in iskrenim občudovanjem spomnijo tudi našega muče-niškega škofa Gregorija Rožmana. Bodo to boleče misli ne le zato, kar je moral ta junaški škof pretrpeti od komunističnega sovražnika, ampak tudi zaradi še ne priznanja velikih zaslug za svoj narod od mnogih tistih, za katere seje toliko žrtvoval. Prepričani smo, daje že zdavnaj pri Bogu, kjer uživa zasluženo plačilo za svoje težko in nesebično delo za blagor svojega naroda. Zato bolj kot zanj moliti, je na mestu, da mu priporočamo sebe in svojo slovensko domovino, da bi ji od Boga izprosil novo krščansko pomlad in lepšo prihodnost, kot pa jo je imela do sedaj. por, ki je nastal pred meseci med argentinsko vlado in škofom Baseottojem, nas je spomnil na Kristusove besede: »Gorje svetu zaradi pohujšanja!« (Mt 18,7). To evangeljsko svarilo namreč po svoji resnosti in obsegu presega primero o 'mlinskem kamnu1, ki je razburila tukajšnje oblastnike. Kadar beremo v evangeliju besede, ki jih je izrekel o pohujšanju Jezus Kristus pred dvemi tisočletji, navadno mislimo predvsem na kvarjenje otrok z besedo in zgledom na področju spolnosti, kar je resnično težka odgovornost odraslih. Prav zaradi tega pa morda lahko prezremo celotno pomembnost in težo greha, ki je pohujšanje. Katekizem katoliške Cerkve pojasni v členu 2284, da je pohujšanje vsako ravnanje in vedenje, ki napeljuje druge, naj delajo slabo. V členu 2286 pa poudarja, da lahko izzovejo pohujšanje poleg posameznikov tudi zakoni, institucije, moda ali nazori. Pomeni, da lahko usmeri človeka k slabemu, poleg druge osebe, tako državni zakon, kakor razne ustanove s svojim delovanjem, pa mediji, ki oblikujejo javno mnenje, šole, ki vplivajo na mišljenje in vrednotenje ljudi ter razne mode, ki presegajo le modo oblačenja. Vendar je odgovornost za pohujšanje vedno osebna. Državni zakoni so izdelani in izglasovani po osebah, ki so zanje odgovorne, prav tako so za delo ustanov in šol odgovorne osebe, medije imajo v lasti osebe in osebe širijo preko njih resnico ali zmoto, dober ali slab zgled, krepostnost ali pohujšanje. Tudi odgovornost za usmerjanje mode je osebna. Kadar pa sami pričnemo delati slabo, četudi pod vplivom medijev, mode ali ustanov, postanemo, vsaj s svojim zgledom, tudi mi vzrok slabšanja celotne družbe, to je, pohujšanja. Gornje svarilo glede pohujšanja, ki ga omenjajo evangelisti Matej (18,7), Marko (9,42) in Luka (17,1), pa vsebuje še stransko misel, ki je vredna razmisleka in sicer, da 'pohujšanje mora priti', ali po Luku, da 'ni mogoče, da pohujšanje ne bi prišlo'. Če je potemtakem pohujšanje neizogibno, mar to pomeni, da postaja svet nujno vedno slabši? Ali je stavek: 'Gorje svetu zaradi pohujšanja', napoved neizogibne kazni, ali dokončnega razkroja družbe, kot posledice nakopičene grešnosti, ki je sad pohujšanja, kateremu se ni mogoče izogniti? Niso redki glasovi, ki v zadnjih časih iz podobnih razlogov napovedujejo strašne nesreče, ki naj bi prizadele vse človeštvo, da bi bilo tako z množico grešnikov na svetu uničeno tudi zlo. Tako mnenje ne upošteva Kristusovega naročila apostolom, naj puste rasti ljuljko skupaj s pšenico do končne žetve, 'da pobiraje ljuljko ne izrujejo z njo pšenice' (Mt 13,29). Ob zlu, pa najsi bo to še tako črno, vedno raste in se širi tudi dobro, ki pa ostaja navadno skrito in manj vidno. Ob pogledu na povodenj pohujšanja in na moralni razvrat na najrazličnejših področjih javnega in zasebnega življenja ne bi smeli iskati lahkih izhodov. Ne pričakujmo 'univerzalnega' in 'dokončnega' prečiščenja družbe, ki naj bi odrešilo vernike težke, a osebne naloge pričevanja, ki nam jo nalaga Gospod. Razna apokaliptična pričakovanja so izraz malodušja. Česar ne bi bili zmožni storiti verniki z božjo pomočjo, naj bi naredil brez naše pomoči vsemogočni Bog. Če ni upanja, da se svet spreobrne, naj ga očistita ogenj in vihar, da lahko pričnemo, seveda le 'pravični izbranci', svet na novo. Podobne napovedi beremo v neštetih elektronskih pismih, ki jih širijo znani 'n neznani Verniki' ter pripadniki sekt tako po internetu kakor tudi od hiše do hiše. Tako 'reševanje' Pokvarjenega sveta, ki nima utemeljitve v evangelijih, skriva v sebi ^eljo, da bi prenesli vso odgovornost za nizko stanje moralnosti v svetu iz svojih, na božja ramena. Ko opisuje evangelist Marko omenjeni dogodek in svari z Jezusovimi besedami pred pohujšanjem nedolžnih otrok, zaključi odstavek z mislijo na sol, 'ki je nekaj dobrega'. Potem navaja Jezusovo opozorilo: »Če pa se sol pokvari, s cim jo boste popravili? Imejte sol v Sebi in živite v miru med seboj« (Mr 9’30). Jezus je namreč že kmalu po em' je poklical dvanajstere, naj ,mu sladijo, govoril, naj postanejo sol zemlje' pa tudi 'luč sveta', ki na[ sveti ljudem, 'da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Oseta, ki je v nebesih' (Mt 5,13-6)- Razkrojevalno silo pohujšanja v družbi lahko ustavi dobra sol, ki naj jo verniki nosimo v sebi. Potemtakem moralna pokvarjenost, ki se širi po svetu, ne kliče v prvi vrsti po božji kazni, temveč po večji krepostnosti kristjanov. Sol naredi, da postane vse testo okusno. Biti sol pomeni biti manjšina, a obdržati pri tem svojo osebno pristnost. Dokler se sol ne pomeša z zemljo in z blatom, se ne skvari in more kljub svoji skoraj nevidni majhnosti opravljati v svetu potrebno poslanstvo. Sol je nevidna primes, je neznatna manjšina v primeri s količino testa. Tudi vernik mora biti pripravljen, da sicer živi v svetu, a da ostaja del velikokrat nerazumevane manjšine in da je lahko osamljen celo v svojem neposrednem okolju. To ni lahko. Velika skušnjava vsake manjšine je, da bi se priličila množici, pa čeprav za ceno identitete. Vernik je glede tega vsak dan na preizkušnji. Res da se sol ne skvari, lahko pa se pomeša z zemljo in blatom do take mere, da postane neuporabna. Taka sol se po Jezusovih besedah 'vrže proč, dajo ljudje pohodijo' (Mt 5,13). Nerabna sol je slabša od neslanega testa. Ali je potemtakem svarilo 'Gorje svetu zaradi pohujšanja' pretirano ostro? Nikakor. Pohujšanje nenehno kopiči grešnost nad svetom, kar povzroča razkroj na vseh področjih človekovega delovanja in bivanja. Kolikor nima protiuteži v krepostih in v svetosti vernikov, peha človeštvo vedno nižje v smeri osebnih in družbenih konfliktov, ki večajo na svetu trpljenje. Biti sol je naloga vseh vernikov in le verni jo morejo opravljati. Kot ničesar dobrega, tudi tega ne zmoremo ljudje sami, brez pomoči Njega, ki je premagal greh in smrt. Edini resnični zmagovalec nad grehom in zlom je vstali Zveličar. On je vir tiste nepokvarljive duhovne soli, ki naj bi jo kristjani nosili v sebi in jo posredovali svetu. Brez vere in zaupanja Vanj ne moremo postati orodje, sol in luč v Njegovih rokah. To so čutili ob Jezusovih besedah že apostoli, da so - kot pripoveduje evangelist Luka - ob tisti priložnosti prosili Gospoda: »Pomnoži nam vero!« (Lk 17,5) Čim bolj se širi pohujšanje in z njim moralna obolelost družbe, čim manj je v njej soli, tem bolj mora biti ta prečiščena, da lahko prepreči njen razkroj. Čim manj je vernikov, več naj bi bilo med njimi kreposti in močnejša mora biti njih vera, za katero vemo, da je božji dar. Zato naj bi kristjani neprestano ponavljali z apostoli, 'Gospod, pomnoži nam vero', da bomo s Tvojo pomočjo postali in ostajali sol in luč. Razkroj družbe ni nujen pa tudi ne nemogoč. Končni izid starega trenja med življenjem in smrtjo je odvisen od moči zla, ki povzroča v nas in med nami gnitje, ter zdravilno silo krščanstva. KRATKE NOVICE Umestitev novega krakovskega nadškofa Dzivvisza V soboto, 27. avgusta, je bila v katedrali v Krakovu slovesna umestitev novega krakovskega nadškofa Stanislava Dzivvisza. Poleg poljskih škofov so bili navzoči tudi številni predsedniki evropskih škofovskih konferenc. Veliko vatikansko delegacijo je vodil kardinal Giovanni Battista Re, prefekt kongregacije za škofe. Dzivvisz je bil skozi desetletja tajnik in najožji sodelavec Karla Wojtyle. 95 let od rojstva matere Terezije Če bi še živela, bi mati Terezija letošnjega 26. av g usta obhajala svoj 95. rojstni dan. Rodila se je 26. avgusta leta 1910. Slej ko prej velja po vsem svetu za simbol ljubezni do bližnjega. V indijski metropoli Kalkuta, kjer je mati Terezija preživela velik del svojega življenja, je ena glavnih prometnih cest imenovana po njej - prav tako v indijskem glavnem mestu Nevv Delhi. Za blaženo je bila razglašena oktobra 2003. VIRGIL, apostol Karantanije ok. 700 - 784 27. november alzburg je tesno povezan z začetki slovenske vernosti, saj je bil za naše prednike, ki so živeli severno od Drave, glavno žarišče misijonskega delovanja, kakor je bil za tiste južno od Drave Oglej. Ustanovitelj mesta Salzburg in njegov prvi škof je bil sv. Rupert (+ 717), kije bil zelo češčen tudi med Slovenci in ima na naših tleh več cerkva. Njemu je bila posvečena prvotna stolnica v Salzburgu, sedanja pa ima poleg sv. Ruperta za zavetnika tudi sv. Virgila. Taje v slovenski cerkveni zgodovini zapisan kot »apostol Karantanije«, čeprav sam ni misijonar il med Karantanci. Bil je škof v Salzburgu, ko je tja prišlo odposlanstvo karantanskega kneza Hotimira s prošnjo, da bi v Karantanijo prišli krščanski misijonarji. Virgil sam zaradi svoje službe ni mogel iti, zato je to nalogo zaupal blagemu duhovniku Modestu, ki je našim prednikom oznanjal evangelij v duhu irskih menihov. Tudi Virgil je bil po rodu Irec. Rodil se je okoli leta 700 in je bil deležen dobre bogoslovne in znanstvene vzgoje. Postal je opat nekega samostana na jugozahodu irskega otoka. Odlično je bil podkovan v matematiki, zato se ga je prijelo ime »geometer«. Toda Virgilu ni bilo do časti in visokih cerkvenih služb. Želel si je drugačnega delovanja in leta 745 ga najdemo kot misijonarja na Bavarskem. Nastanil se je v samostanu sv. Petra nad Salzburgom. Vodil je samostansko družino in tudi škofijo Salzburg, dasi je bil v škofa posvečen šele čez 22 let. Od tukaj je vodil misijonsko delo po Bavarskem in sosednjih pokrajinah. Svojega misijonskega dela ni hotel vpreči v frankovski politični voz; ni hotel, da bi se krščanstvo širilo »z ognjem in mečem« - vodilo ga je izročilo njegove irske domovine: oznanjati evangelij z ljubeznivim poukom. Zaradi blage irske metode je bilo med Slovenci razmeroma malo odpora proti krščanstvu. Odpori, o katerih poroča zgodovina (Krst pri Savici!), niso bili naperjeni toliko proti novi veri, ampak bolj proti domači knežji rodbini, ki je v deželo poklicala Bavarce. Okoli leta 760 je prišel v Karantanijo Virgilov namestnik »pokrajinski škof« Modest s skupino duhovnikov in si izbral sedež pri Gospe Sveti. Od tam so misijonarji hodili po sedanji Koroški. Leta 772 je Virgil po uporu poganske stranke mirno posredoval in poslal v Karantanijo nove misijonarje, ki so lepo utrdili krščanstvo med Slovenci ter s tem naše prednike vpeljali v krog tedaj bolj razvite zahodne kulture. Virgil je kot škof v Salzburgu pokazal tudi veliko praktičnega čuta: odprl je zdravilne vrelce v dolini Gastein (Badgastein), poživil je rudarstvo, da je deželi omogočil dohodke in ljudem zaslužek. Vpliv salzburške škofije je razširil ne le po Bavarskem, ampak tudi po vsej Dravski dolini. Ustanovil je samostana Innichen in Kremsmun-ster z namenom, »da bi neverni rod Slovencev pripeljal na stezo resnice«. Oba samostana sta odigrala pomembno vlogo pri pokristjanjevanju Slovencev. Na stara leta je prehodil vso svojo škofijo, da bi videl, »če povsod vlada prava vera in se kaže krščanska ljubezen v dobrih delih«. Umrl je v Salzburgu 27. novembra 884. Precej časa je bil njegov spomin pozabljen, leta 1233 pa je bil prištet med svetnike. Skupaj s sv. Rupertom je zavetnik mesta Salzburg. Silvester Čuk Nameni Apostolata molitve ZA NOVEMBER SPLOŠNI: Za poročene, da bi posnemali zgled svetosti tolikih zakoncev, ki živijo sveto v vsakdanjih okoliščinah. ati Cerkev oblikuje, poučuje in vzgaja krščanske družine s pomočjo Božje besede, s podeljevanjem zakramentov in z oznanjevanjem nove zapovedi ljubezni. S svoje strani pa tudi krščanske družine predstavljajo sestavni del Cerkve, kolikor so po službi svoje posebne poklicanosti udeležene pri poslanstvu odrešenja. S tem, da sprejemajo in oznanjajo Božjo besedo, dan za dnem poglabljajo svojo vero in aktivno sodelujejo pri evan-gelizaciji skupnosti, v kateri živijo. Dejansko lahko samo v veri krščanski zakonci in starši odkrijejo in s hvaležnim veseljem sprejemajo dostojanstvo, ki ga je Bog podelil zakonu in družini kot znamenje ljubezni med Bogom in človekom, med Jezusom Kristusom in Cerkvijo, njegovo nevesto. Sveti Pavel o tej veliki skrivnosti pravi: »Možje, ljubite svoje žene, kakor je Kristus vzljubil Cerkev in dal zanjo sam sebe, da bi jo posvetil, ko jo je očistil s kopeljo vode z besedo« (Ef 5, 2526). Poleg zakramenta svetega zakona je krščanskim zakoncem evharistija neizčrpen vir milosti, ravno zato, ker predstavlja ljubezensko vez med Kristusom in Cerkvijo in je zapečatena s krvjo njegovega križa. Tukaj zakonci odkrijejo svoje duhovne korenine, iz katerih se vedno znova poživlja zakonska ljubezen. Služba življenju pomeni udejanjanje prvotnega Stvarnikovega blagoslova od začetka časov, od generacije do generacije, prenašanje Božje podobe od človeka do človeka; in to je temeljna naloga zakonske zveze. Kot domača Cerkev je družina dolžna oznanjevati in proslavljati evangelij življenja. Človeško življenje je dar, ki ga prejmemo zato, da ga potem podarjamo dalje. Po spočetju in rojstvu novega človeka Se starši zavejo, da je otrok kot sad njunega daru sam v sebi dar, ki izhaja iz daru. Na ta način družina postaja zibelka ljubezni in svetišče življenja, zakonci pa v stvarnosti vsakdanjega življenja odgovarjajo na klic k svetosti, h kateri smo vsi poklicani. MISIJONSKI: Za temeljito vzgojo domačih duhovnikov v misijonskih deželah. isijonsko delo pomaga pri ustanavljanju novih krajevnih Cerkva, ki potem, ko se utrdijo, tudi same postanejo misijonsko občestvo, odprto do drugih. To seveda zahteva domače duhovnike, primerno izobražene in vzgojene, takšne, ki ne mislijo le na svojo domačo Cerkev, ampak tudi na kraje, kjer Cerkev še ni zakoreninjena. Vzor je Jezus, ki ni skrbel le za svoje domače občestvo, ampak za vse narode sveta, kamor je poslal svoje učence. Cerkev si zelo prizadeva za vzgojo domačih duhovnikov, za zdrav nauk v teologiji in filozofiji, pa tudi za razvijanje talentov, ki jih Bog daje duhovnikom. V središču te vzgoje je sveta Evharistija, povezanost s Kristusom in njegovo daritvijo, ki je namenjena vsem narodom sveta. Najprej mora duhovnik sam biti eno s Kristusom, da bo tudi občestvo zdrav del Kristusovega skrivnostnega telesa. Z duhovniki in redovniki v misijonih najtesneje sodelujejo katehisti. Ti poučujejo v šolah, zbirajo ljudi v mala krščanska občestva, vodijo molitve- na srečanja, pripravljajo na zakramente, posebno na krst in poroko. Ta mesec posebej prosimo za vse te voditelje krajevnih Cerkva v misijonih, za njihovo vzgojo in izobrazbo. p. Jože Kokalj SLOVENSKI: Da bi uresničevali sklepe Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem. "l i~N\ ne 4. novembra bo poteklo j J pet let od zadnjega za-sedanja PCZ. Nato je bilo izdano besedilo, ki je bilo poslano v Rim v potrditev. Ko je bilo tam potrjeno, je začelo veljati kot dokument, po katerem naj bi se ravnala Cerkev na Slovenskem v prihodnjih desetletjih. Prvi od sklepov, ki je bil obenem vodilo vseh priprav in vseh zasedanj, je bilo geslo: Izberi življenje. Neki časopis je na temelju sedanjega upadanja rojstev že napovedal, katerega leta bo pokopan zadnji Slovenec. Ali se bo napoved uresničila, je odvisno od tega, koliko bomo izbirali življenje. V naslednjih dveh sklepih nam je priporočeno, naj se kot verniki zavedamo, da je Cerkev prostor našega skupnega življenja in pot našega odrešenja. Ker je Cerkev skrivnostni Kristus, smo poklicani, da iz njega in z njim živimo po prejemanju zakramentov, predvsem z udeležbo pri evharistiji, ter zanj kot velikonočni kristjani pričamo z besedo, zgledom, oznanjevanjem, služenjem. V nadaljevanju nam PZ daje navodila za življenje v družini ter za sodelovanje v župniji, dekaniji in končno škofiji. Ker smo kot verniki obenem državljani, nam zadnji sklepi CZ govore o odnosih vernikov do države, in obratno. Imamo za kaj moliti in na kaj klicati Božji blagoslov. p. Franc Cerar TUDI NA CESTI LAHKO MOLITE STOPNJE srečanja Kristusa s človekom Michel Quoist - Prevedla METKA MIZERIT m # teh molitvah ne iščite % a znanstvenega študija o duhovnem življenju W kristjana. So le skromna navodila, ki so naredila poseben vtis na kristjane na njihovi življenjski poti. Omejili smo se na to, da smo zbrali besede, ki bi osvetlile njihov napredek in jim pomagale govoriti z Bogom. Ni bilo težko najti smisel prvih molitev. Teh zadnjih ne moremo razumeti z glavo, ampak z življenjem. Kdor ni nikoli hodil po teh poteh, se bo smejal revščini besed. Tisti, ki jih je kdaj prehodil, ga bodo spomnile na njegove, čeprav oddaljene borbe, in se bo srečal z njimi. Lahko bi dodali še več molitev, morda bi služile le nekaterim. Dovolj je, da vemo; kadar je človek sprejel odgovornost srečanja z Bogom in z ljudmi, Gospod nikoli ne ovira njegovega napora, da bi postal boljši. Gospod, osvobodi me moje sebičnosti Veliko je ljudi, ki so žrtve samih sebe. Več nesrečnežev kot si predstavljamo, je obsojenih, ker ne morejo ljubiti nikogar, razen samega sebe. Razumeti je treba njegovo bolečino, da ga lahko osvobodimo; to je izkustvo pekla. Začetek njegovega odrešenja bo, če bo našel prijatelja, ki mu bo pomagal odkriti, da je rabelj samega sebe. Če bo našel kristjana, ki se bo zanj spremenil v Luč in Veselje, ki ga bo oddaljilo od samega sebe. Morda bo potem molil tole molitev. Če bo dosegel, da bo vztrajno prosil Boga, naj ga osvobodi sebičnosti, je že rešen. To je prva stopnja. Tudi mi lahko molimo to molitev zvečer, ko smo zaprti v svoj lastni »jaz«, ko hočemo biti sami, prosti drugih. Ko se je odpravljal na pot, je nekdo pritekel, pred njim pokleknil in ga vprašal: »Dobri učitelj, kaj naj storim, da dosežem večno življenje?«...Jezus se je ozrl vanj, ga vzljubil in mu rekel: »Eno ti manjka: pojdi, prodaj vse, kar imaš, in daj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih, potem pridi in hodi za menoj!« Te besede so ga potrle in je žalosten odšel; imel je namreč veliko premoženje (Mr 10, 12-17). Gospod, me slišiš? Strašno trpim, zaprt vase, jetnik samega sebe; ne slišim drugega kakor svoj glas. Vidim samega sebe, za mano ni drugega kakor trpljenje. Gospod, me slišiš? Osvobodi mi telo, kup lakote je in kadar se s svojimi velikimi očmi in stegnjenimi rokami česa dotakne, je zato, da bi zgrabilo in ugasnilo svoj nenasitljivi tek. Gospod, me slišiš? Osvobodi mi srce. Napihnjeno je od ljubezni, vendar čeprav mislim, da ljubim do norosti, odkrijem, da preko drugega ljubim samega sebe. Gospod, me slišiš? Osvobodi mi duha, poln je samega sebe, svojih misli, svojih mnenj; ne zna se pogovarjati, ker me ne dosežejo druge besede, razen lastnih. Dolgočasim se, utruja me, mrzim se, gnusim se sam sebi; odkar se obračam v lastni koži, kakor na pekočem ležišču bolnika, ki bi dal karkoli, da bi lahko ušel. Vse se mi zdi skopuško, grdo, brez luči, ... ker že ne znam gledati drugače kakor skozi samega sebe. Hočem sovražiti ljudi in svet, ... samo zaradi ogorčenja, ker jih ne morem ljubiti. Hotel bi oditi, ubežati v drugo deželo. , Vem, da veselje obstaja, videl sem ga prepevati na obrazih ljudi. Vem, da sveti luč, videl sem jo razsvetljevati tisoč pogledov. Vendar ne morem iz sebe, ljubim svojo ječo, v istem trenutku jo sovražim, ker sem jaz ječa, ker se ljubim, ker se ljubim s sebično ljubeznijo, Gospod. Sedaj ne najdem niti vrat svoje hiše, zaslepljen napredujem, tipaje; zadevam se v lastne stene, lastne meje, poškodujem se, ranim se, preveč sem ranjen in nihče ne ve za moje rane, ker se ni nihče potopil vame. Sam sem, sam. Gospod, Gospod, me slišiš? Pokaži mi vrata, primi me za roko, odpri mi. Pokaži mi Pot, cesto luči in veselja. Gospod, me slišiš? °a, mali, slišim te in smiliš se mi. Že nekaj časa sledim tvojim zaprtim žaluzijam. Odpri jih, moja Luč te bo razsvetila. Že nekaj časa čakam pred tvojimi zapahnjenimi vrati. Odpri jih, našel me boš na pragu. Jaz te čakam in drugi te čakajo. Potrebno je, da odpreš, da greš ven iz samega sebe. Zakaj hočeš biti še nadalje sam svoj letnik? Svoboden si. Nisem bil jaz tisti, ki je zaprl vrata, ne morem jih odpreti. Ti jih imaš zapahnjene znotraj. Odpri se! Gospod, zakaj si mi rekel, naj ljubim? Kdor se daruje bližnjemu, je že odrešen. Dejstvo, da sprejme prijateljstvo svojih bratov, sprejme božje prijateljstvo in se osvobodi samega sebe. Vsi moremo in se moramo darovati drugim. Imajo en talent? Naj ga dajo. Jih imajo deset? Naj jih dajo deset. Ker samo tisti, ki da, lahko tudi prejme. Kdor se je podal na pot darovanja, če je pošten, se v trenutku zave, da ni poti nazaj. Ga je strah? Opogumiti ga je treba in prepričati, da bo edino za to ceno, ceno darovanja drugemu, izpolnil smisel svojega življenja in spoznal Božje veselje. Po dolgem času je prišel gospodar teh služabnikov in napravil z njimi obračun. Pristopil je ta, ki je prejel pet talentov in rekel: »Gospod, pet talentov si mi dal, glej, drugih pet sem pridobil.« Gospodar mu je rekel: »Prav, dobri in zvesti služabnik! V malem si bil zvest, čez veliko te bom postvil. Pojdi v veselje svojega gospodarja« (Mt 25, 16-19). Ljubezen pa poznamo po tem, da je On dal življenje za nas, in tako smo tudi mi dolžni dati življenje za brate. Kako more biti božja ljubezen v človeku, ki ima premoženje in vidi, da je brat v pomanjkanju, pa zapira svoje srce pred njim? Otroci, ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici! (1Jn 3,16-19) Gospod, zakaj si mi rekel, da moram ljubiti vse svoje brate, vse ljudi? Poskusil sem; tukaj sem, prestrašen se vračam k Tebi. Bil sem miren; imel sem urejeno življenje: Bil sem zadovoljen v svoji hiši. Sam, popolnoma zadovoljen s seboj. Na varnem pred vetrom, dežjem, blatom. Bil sem zaprt v svojem stolpu, čist in očiščen za vedno. Ti, Gospod, si naredil razpoko v zidu moje trdnjave. Ti si me prisilil, da sem odprl vrata; krik ljudi, kakor sunki dežja, me je zbudil; kakor vihar me je pretreslo prijateljstvo. Kakor se vtihotapi sončni žarek me STOPNJE SREČANJA KRISTUSA S ČLOVEKOM je vznemirila tvoja Milost. ... in jaz, nepreviden, sem pustil vrata odprta. Gospod, sedaj sem zgubljen! Zunaj ljudje vohunijo za menoj. Nisem si predstavljal, da so tako blizu. Tukaj v moji hiši; na ulici, v moji pisarni; moj sosed, moj kolega, moj prijatelj. Komaj sem malo odprl vrata, sem jih zagledal; s stegnjeno roko, z odprtimi očmi, z razkrito dušo, ko prosijo kot berači pred cerkvenimi vrati. Prvi so stopili v mojo hišo. Da, nekaj prostorčka je bilo v mojem srcu. Sprejel sem jih, da bi jih ozdravil, pobožal, ljubkoval: »Ah, moje drage ovčice, moja mala čreda!« Ti si bil zadovoljen z mano, ponosen, postrežen, rahločutno počeščen. Da, to je bilo popolnoma v redu. Ampak drugih, Gospod, drugih nisem videl; prvi so jih zakrivali. Bili so številnejši, bednejši; vdrli so v hišo, ne da bi potrkali. Moral sem jim narediti prostor, stisnili smo se. Potem so še kar naprej prihajali; Iz vseh strani, val za valom; porivali so se, podirali drug drugega. Prihajali so iz vseh kotov mojega mesta, dežele, sveta, nešteti. Niso prihajali drug za drugim, ampak v skupinah, v vrstah, pripeti eden na drugega, pomešani kot skladanica množic. Niso prišli prazni; s sabo so nosili ogromne tovore: kovčke krivic, pakete mržnje in sovraštva, skrinje trpljenja in grehov. S sabo prinašajo Svet z vso plesnobo in pokvarjenostjo; preveč novosti, nepotrebnih in neporabnih. Gospod, kakšna smola! Kako nemogoči so, kako neznosni! Pa še lačni so, požrli me bodo! Ne vem, kaj naj naredim; še vedno prihajajo, porivajo vrata, ki se odpirajo vedno bolj in bolj! Gospod, sedaj poglej: moja vrata so na stežaj odprta! Ne morem več! To je preveč! To že ni več življenje! In moj položaj? In moja družina? In moj mir? In moja svoboda? In jaz? Ah, Gospod, vse sem izgubil, nisem več sam svoj. V moji duši ni več kotička zame. »Ne boj se,« pravi Bog. »Danes si zaslužil vse, ker medtem, ko so ti ljudje vdirali v hišo, sem se jaz, tvoj Oče in tvoj Bog, pomešal mednje in stopil vate.« EKUMENIZEM PRI GOSPODOVI VEČERJI? »Hrepenenje po obnovljeni edinosti med vsemi kristjani je Kristusov dar in klic Svetega Duha« (KKC 820). Nikjer se pomanjkanja edinosti bolj boleče, priganjanja k edinosti bolj jasno ne zavedamo kakor pri »Gospodovi večerji«. Zato je veliko hrepenenje mnogih kristjanov po polni edinosti, ki bo zapečatena in potrjena s »skupno udeležbo pri Gospodovi mizi« (KKC 1398). Nekateri priganjajo k temu, da bi to edinost kratko malo anticipirali, ko iščejo ali zahtevajo skupnost pri obhajilu, preden je ponovno vzpostavljena skupnost Cerkva. Ce pa naj pospešujemo pravo edinost, se morajo tudi koraki do tja dogajati v resnici in ljubezni, da nove razpoke ne bi povečale needinosti. T T- rst vzpostavlja temelj VV za občestvo med vse- '' -Z. mi kristjani« (KKC 1271). Kdor ni krščen, se tudi ne more udeleževati Gospodove večerje. S tem ni nihče izključen od ljubezni kristjanov, vendar se lahko udeleži Gospodove mize v njihovi skupnosti samo tisti, ki je tudi prejel »kopel prerojenja«. Krst pa je šele začetek, »ker teži za tem, da doseže polnost življenja v Kristusu« (Ekumenski pravilnik 92), torej tudi skupni prejem Kristusa v evharistiji. Med ločenimi kristjani obstajajo seveda deloma zelo različna pojmovanja o smislu in pomenu Gospodove večerje. Te razlike zadevajo predvsem pomen duhovništva, mašne daritve in Kristusove navzočnosti v evharistiji (KKC 1400). Da je obhajilo lahko resnično in rodovitno, ga ne smemo ločiti od celote evharističnega slavja. Obstaja pa popolnoma preprost in prepričljiv kriterij za raz- likovanje, ali je skupen prejem obhajila v skladu z resnico. Kdor prejme evharistijo, odgovori na besede »Kristusovo telo« z »Amen«, »Da, tako je, trdno verujem!«. Pred tem je skupni »Amen« vseh ob sklepu evharistične molitve, Po besedah »Po Kristusu, s Kristusom in v Kristusu ...«. Da je »Amen« k besedam »Kristusovo telo« pravilen, se jnora ujemati z »Amen« k evharistični molitvi, po kateri Je evharistično Kristusovo telo »nastalo«. Beseda »Amen« pomeni pritrditev darovanju daritve »skupaj z našim papežem, našim škofom«, skupnosti z Marijo in vsemi svetimi, »v katerih priprošnjo zaupamo«, Prošnji za »naše umrle brate in sestre« in predvsem temu, da nam kruh in vino v moči Svetega Duha in Kristusovih besed, ki jih izgovori duhovnik, »postaneta telo in kri tvojega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa«. Kdor lahko temu pritrdi s svojim Da in Amen, Pritrjuje evharistiji v smislu katoliške Cerkve. On pravi Da skupnosti te katoliške Cerkve. Da in Amen sadu te evharistične molitve, evharističnemu Kristusovemu telesu, bo potem tudi resničen. So posebne situacije, v katerih lahko tudi kristjani, ki niso v polni edinosti s katoliško Cerkvijo, prejmejo evharistijo (KKC 1401). °g°j bo vedno, da lahko z iskrenim srcem rečejo dvojni »Amen«. Kadar nastopi kaka velika potreba, morejo po sodbi ordinarija katoliški nositelji cerkvene službe podeliti zakramente (evharistijo, pokoro, bolniško maziljenje) Jjugim kristjanom, ki niso v polnem občestvu s katoliško erkvijo, vendar le tistim, ki prosijo zanje popolnoma svobodno. KKC 1401 Iz Nedelje MOLITEV -pečat dneva MIRKO ISOP | ezus se je res posvetil tisočeri množici. I Učil jo je v prilikah, da so ga razumeli. Delil jim je duhovni kruh in s telesnim utešil njihovo lakoto. Dan se je že nagibal k zatonu. Odslovil je množico in se umaknil na samoten kraj. Evangelisti večkrat poročajo, da se je Jezus po napornem dnevu umaknil na samoten kraj in molil k svojemu Očetu. Jezusu bi ne bilo treba moliti, pa je s tem dal molitvi poseben značaj. Z molitvijo je zaključil dan, ga položil v roke svojega Očeta. V prejšnjih časih je Bogkov kot bil družinski tabernakelj. Po večerji so sneli s križa rožni venec in se Bogu zahvaljevali za minuli dan. Kako težko je dandanes zaključiti dan v zbrani molitvi. Bogkov kot je nadomestil televizor, ki je postal oltar novic in razvedrila. Skupna molitev, ki je priklicala med družino Božjo navzočnost, je utihnila. Ko večerni mrak objame domovanja in iz zvonika zazveni večerni Ave, zapečati vse dnevne skrbi, tegobe in veselje. Potreben je še poseben pečat, ki ga je Jezus pokazal: da se z molitvijo zaokroži dan, preden nevračujoče utone v morju preteklosti. Preveriti minuli dan, mu dati odkrito oceno in neolepšano obsodbo ter ga položiti v Božje naročje. S spremnim pismom zahvale, naslovljeno na Sodnika našega življenja, naj prerešeta preživeli dan: kar je bilo dobrega, naj shrani, kar slabega, naj odstrani in mu prida odrešujoči Amen. Iz Nedelje I I E E5 naprej bil glavni sodelavec Drobtinic in drugih publikacij. Močno je čutil, da navadna pastoralna sredstva v novih zmedenih časih ne zadoščajo več. Zato je začel uvajati pastoralne novosti. Med najbolj uspešnimi so bile župnijske duhovne vaje, danes jih bolj poznamo pod imenom ljudski misijoni. Sam jih je veliko vodil, vzgojil kar nekaj duhovnikov, ki so mu pri tem pomagali, in končno sprejel v škofijo lazariste prav z namenom, da bi to delo nadaljevali. Kot steber verske prenove jih je postavil v središče kasneje preurejene škofije k Sv. Jožefu nad Celjem. Da bi za versko prenovo lahko uporabil takrat edino znano sredstvo javnega obveščanja, tisk, je moral ljudi naučiti brati in pisati. VZGOJITELJ IN PEDAGOG Leta 1846 je bilo tudi po njegovi zaslugi v lavantinski škofiji 155 rednih in 109 nedeljskih nadaljevalnih šol. S tem si je prislužil sloves ustanovitelja slovenske ljudske šole; njegova zasluga je, da je preprosto ljudstvo začelo ceniti šolo in knjigo. Poživljal je vzgojo v Anton Martin Slomšek MOČAN IN IZZIVALEN ČAS MARJAN TURNŠEK - Slomškov postulator (2. del) SKOKOVITA RAST NA HIERARHIČNI LESTVICI n I ajprej dve leti kanonik v l\ I Št- Andražu. Glavna skrb I XI so mu bile šolske zadeve, I sodeloval je celo s šolskim ministrom Thunom pri prenovi šolskega sistema v Avstriji in to tako pri slovenskih kot nemškogovorečih šolah. Tu je zastavil ves svoj vpliv za pravično mesto slovenščine na narodnostno mešanih področjih. Ko se je nato Slomšek aprila leta 1846 v dnevih pred praznikom sv. Marka odpravil v Celje, ker je bil imenovan za tamkajšnjega opata, verjetno še ni mogel verjeti, da bi to moglo biti res. Gotovo se je spomnil tistega reka: prelepo, da bi moglo dolgo trajati. Slutnja se je uresničila. Kardinal Schvvarzenberg je že poslal pismo, ki je nosilo vabilo in prošnjo, naj novoimenovani celjski opat sprejme mesto lavantinskega škofa. Ujetost med izpolnitev božje volje in lastnim hotenjem je bila morda v tistem trenutku najmočnejša v njegovem življenju. A kardinalova prošnja je bila zanj več kot vljudnostno vabilo. In že 5. julija 1846 je bil v Salzburgu posvečen v škofa. VZOREN ŠKOF Njegovo šestnajstletno škofova-nje, ki se je pričelo prav ob vigiliji burnih prevratniških časov (marčna revolucija v letu 1848), je bilo en sam velik delavnik in boj. Nasproti so mu stali jožefinizem, ostanki janzenizma, rastoči liberalizem in grobi komunizem. Prav na vseh področjih, kjer je prej zastavil plug svojega apostolskega delovanja, je zdaj nadaljeval, ob tem pa kot škof sprejemal vedno nove dolžnosti. Njegov dan je moral imeti več kot štiriindvajset ur, da je uspel postoriti vse in imeti za vsakega, ki ga je potreboval, čas. Bog sam ve, kako mu je vse to uspelo. Oglejmo si glavne njegove posege v versko narodnokulturno življenje svojega časa. PRVA NALOGA: VERSKA PRENOVA Pričel je pri duhovnikih. Uvedel je vsakoletne duhovne vaje zanje, da jim je pomagal ohranjati osebno pobožnost, potrebno za goreče delovanje. Začel je prirejati pastoralne konference, kjer je skupaj z duhovniki iskal odgovore na vprašanja, ki jih je čas prinašal s seboj. Prav strastno in neutrudno je pridigal, pisal pastirska pisma, še ŠT. ANDRAŽ šoli, odpravljal mehanično učenje, poudarjal vlogo razuma in srca, z uvajanjem petja je napravil šolo privlačnejšo. Po Thunovem naročilu je s sodelavci pripravil celotno serijo desetih učbenikov (abecedniki, slovnice, berila, katekizmi): Malo berilo za prvošolce, Abecednik za slovensko-nemške šole, Malo berilo za slovensko-nemške šole, Veliko berilo za slovensko-nemške šole, Mali katekizem za pervošotce, Veliko berilo in Pogovorilo za vajo učencev drugega odreda, Ponovilo potrebnih naukov za nedeljske šole na kmetih (742 str. in je pravzaprav naša prva ljudska realna enciklopedija), Angel molitve, Za pobožne šolarje, Sveto opravilo za šolarje. DROBTINICE PRERASTEJO V KOS KRUHA S to prispodobo bi lahko označili Slomškovo idejo, da omogoči Slovencem dobro slovensko berivo in to poceni. Tik predno je postal škof je želel ustanoviti društvo za izdajanje dobrih slovenskih knjig, a mu je oblast to preprečila. A ker je bil človek, ki ga od namere, ki jo je spoznal za svojo sveto dolžnost, nihče ni mogel odvrniti, je v pismu prijatelju dajal poguma sebi in sodelavcem, da, tudi če mu ne pustijo rezati ljudem celih rezin belega kruha slovenske besede, mu vendar ne morejo preprečiti, da bi jim drobil drobtinice. In 1846 je izšel prvi zvezek Drobtinic. A že 1851 je pomagal pripraviti vse, da so v Celovcu lahko ustanovili Mohorjevo družbo, ki živi še danes, in je dolga leta izdajala prave bestselerje, ki so dosegale za danes nepojmljive naklade krepko nad 100.000 izvodov. Sam pa ni vsega tega vzgojnega in pisateljskega ter pesniškega delovanja le podpiral, ampak izdatno pri vsem tudi ustvarjalno sodeloval, saj se je njegov knjižni opus s ponatisi povzpel na zavidljivih petdeset knjig in ogromno člankov in objavljenih pesmi. Slomškovo vsestransko slovstveno delo je za slovensko kulturo zelo pomembno, saj je bil v marsičem pionir, predvsem pa je dosegel široke sloje ljudi. Strokovna javnost mu priznava utemeljena Bieinra 18-1 N. l«wU* |m %Mm, «i*«*m**b m* im lil. I-Ho. X» M Moti Ju Voitn »r U. *,.« 1 Olk —-Ne stališča v pravopisu, besedoslovju in pravorečju. Njegov jezik je čist in bogat, skladnja pa izjemno tekoča, skoraj brez kal kov. Odlikuje se po izvirni izoblikovanosti stavčnih členov, stavčnih vzorcev in tipologiji stavkov. PREMIKANJE MEJNIKOV Njegova duhovna moč se ni ustavila niti pred cesarjevim ukazom, če je šlo za božje kraljestvo. Tako ljudske misijone kot lazariste je cesar prepovedal, a Slomšek je oboje uspel uvesti v svojo škofijo. In še enkrat je prestopil cesarjev ukaz in tokrat takega, ki je vseboval »enkrat za vselej rešeno«. V škofu je namreč vedno bolj zorela ideja združitve vseh štajerskih Slovencev v eno slovensko škofijo. To pa je bilo izvedljivo samo s prestavitvijo škofijskega sedeža in preureditvijo mej štirih škofij: krške, lavantinske, majhne leobenske in sekavske. A prav to je bila zadeva, ki so se je v preteklosti že nekajkrat lotili, a nikoli zedinili, zato je cesar odredil, da se meje teh škofij nikoli več ne bodo spreminjale. Neutrudna delavnost in naravnost prijateljska razmerja s kardinalom Schvvarzenbergom ter nadškofom Tarnocyjem in ugled na samem cesarskem dvoru, ki so mu ga karieristi zavidali, so uspeli razlomiti tudi cesarjev pečat na tej zadevi. Skoraj desetletje dela, dopisovanja, dogovarjanja in usklajevanja, je rodilo končen sad leta 1859. Razen nekaj župnij v Radgonskem kotu je uspel povezati v enotno ozemlje ene škofije. Kaj bi se zgodilo s celotnim Mariborskim okrožjem, ki je spadalo pod Sekavsko škofijo, nam danes zgovorno pričajo vse župnije, ki so ostale onkraj Slomškove škofije. Danes tam ni več slovensko govo- Anton Martin Slomšek - MOČAN IN IZZIVALEN ČAS rečih ljudi. Prenos škofijskega sedeža in preureditev škofijskih mej je praktično uresničitev njegovega nazora o narodu in družbi. S tem dejanjem je pričel integracijske procese, ki so se ob koncu prve svetovne vojne močno približali cilju v znamenitem boju za severno mejo generala Rudolfa Majstra; dokončni cilj pa dosegli z osamosvojitvijo in samostojno državo leta 1991. Da mu je ta »veliki met« uspel, je dokaz njegove izjemne nadarjenosti in tudi priljubljenosti pri neposrednih cerkvenih predstojnikih, salzburških nadškofih pa tudi na Dunaju. Čeprav so mu tu in tam očitali slovenstvo, se po drugi strani niso mogli odreči tako sposobnemu in tako priljubljenemu škofu in strokovnjaku na tolikih področjih. MARIBOR POSTANE VISOKOŠOLSKO MESTO Zaokrožitev mej pa je potegnila s seboj tudi premestitev sedeža škofije iz Št. Andraža v Maribor. Srce bi hotelo v Celje, a razmere so Slomška ustavile ob Dravi. To je Mariboru dalo nove možnosti za vsestranski razvoj. Ker je s sedežem škofije v Mariboru ustanovil tudi bogoslovje in popolno visoko bogoslovno šolo, je provincialni Maribor, ki je bil povsem v senci Gradca, čez noč postal visokošolsko središče z vso možno univerzitetno prihodnostjo. In če se je v svojih začetkih mariborska univerza nekoliko »sramovala« svojega velikega prednika, se danes z veseljem spominja Slomškovega začetka visokošolskega študija v Mariboru. EVROPSKI DUH Slomšek nikakor ni bil kakšen štajerski provincialec. Njegov duh je bil katoliško odprt in se je pogumno ter suvereno razgledoval po Evropi kot po svojem širšem domu. Poleg področja šolstva, je tudi njegovo versko delo daleč presegalo slovenske meje. Ne samo, da je spremljal dogajanja od Francije do Rusije, ampak je vsaj dvakrat zelo odmevno posegel v dogajanje. Prvo odmevno delo je bilo na področju dela za edinost kristjanov. Kot prvi je med evropskimi škofi začel ljudi organizirano seznajati s sramoto razdeljenosti med kristjani in z našo soodgovornostjo za zbližanje. Leta 1851 je ustanovil bratovščino svetih bratov Cirila in Metoda, ki si je prizadevala za duhovni ekumenizem in se je kmalu, potrjena tudi iz Rima, razširila tudi po drugih zlasti srednjeevropskih škofijah. Drugi poseg v Evropo pa je bil namenjen benediktinskim samostanom. Čeprav ga je v petdesetih letih težka bolezen večkrat močno zaustavljala v gorečnosti njegovega poslanstva, je na prigovarjanje kar dinala Schvvarzenberga, ki je bil tedaj nadškof v Pragi, sprejel nič kaj priljubljeno nalogo vizitatorja benediktinskih samostanov skoraj po vsem avstrijskem ozemlju. To je zahtevalo nove napore pri premagovanju razdalj in pri neskončnih pogovorih z menihi, pisanje poročil na vse strani in skupno iskanje rešitev prenove redovnega življenja v posameznih samostanih. POLITIČNA MODROST, KI VEDNO IZBIRA SKUPNO DOBRO Kot knezoškof je bil Slomšek član državnega sveta na Dunaju in s tem tudi družbeno angažiran. Še posebej je na njegovo osebnost in delovanje vplivalo revolucionarno leto 1848. Odločno je nastopil proti vključitvi bogoslovcev v narodno gardo; od duhovnikov je zahteval, naj se glede dogodkov v revolucionarnem letu ravnajo po vesti, naj se ne upirajo upravičenim reformam, odsvetoval je podpisati »veliko peticijo na državni zbor za ohranitev starega reda«. Odločno je zavračal »divjo svobodo« in bil proti revoluciji. Zanj je bila namreč »nesreča, ki použiva mozeg narodom in požira lastne otroke ... Njen oče je nepokorščina, njena mati nezadovoljnost, njeni otroci splošno obubožanje, revščina in beda«. Novih idej ni vnaprej zavračal, jasno je nastopil proti napadom in razbrzdanosti pouličnega liberalizma (pastirsko pismo 1860), zavrnil je »fini socializem« in »surovi komunizem« (pridiga 1852 pri Sv. Jožefu v Celju). Napisal je nekaj razprav o božjem izvoru oblasti in ljudski suverenosti, o svobodi tiska in enakosti, o volitvah poslancev, o ljubezni do materinega jezika in narodnosti, o škodljivem in strupenem nacionalizmu (objavljene so bile v Theologiesche Zeitschrift, Leibacher Kirchenblatt, Zgodnja Danica). V družbenem smislu je bil za spremembe v socialnem, političnem in gospodarskem pogledu, toda brez prelivanja krvi, človeških žrtev, zastraševanja in groženj. Skladno s svojim duhovniškim poklicem je bil pragmatični idealist ali idealni pragmatik: imel je izrazit socialni čut, šlo mu je za pravičen in urejen svet, do katerega pa je po njegovem mogoče priti samo po poti evolucije duha, ki naj bi bila etično zasnovana in utemeljena. Bil je mož treznega dialoga, ki je verjel v zmago zdrave pameti in ne neprištevne prevratniške strasti. V tem duhu je tudi na Dunaju zastavljal ves svoj ugled; sicer je bil lojalen cesarski družini, a tudi neomajno zahteven glede pravic slovenstva in sploh manjšinskih narodnosti v monarhiji. Drugič konec Slovesnost na Triglavu Na Kredarici je v soboto, 6. avgusta, potekala slovesnost ob 110-letnici postavitve Aljaževega stolpa na vrhu Triglava. Stolp simbolizira slovensko obvladovanje gorskega sveta. To so bili časi, ko Slovenci v okolici očaka še nismo imeli svoje koče; slednjo je dal Aljaž nato zgraditi leta 1896. Sveto mašo je pred kapelico Marije Snežne, ki je godovala dan pred tem, daroval ljubljanski nadškof Alojz Uran. V pridigi se je zahvalil Jakobu Aljažu, ki se je rodil pred 160 leti, in mu izrazil hvaležnost, daje ohranil goro Slovencem. Po maši je bila krajša slovesnost pred Aljaževim stolpom na vrhu Triglava, na kateri sta spregovorila predsednik vlade Janez Janša in predsednik Planinske zveze Slovenije Franci Ekar. V domu na Kredarici pa je potekal tudi spominski večer Jakoba Aljaža, v katerem so sodelovali svetovno priznani tenorist Janez Lotrič in solist ljubljanske Opere baritonist Marko Kobal, Tone Potočnik in Tomaž Plahutnik ter Tone in Jernej Kuntner. ...........Z_________________y ALI NI HUDI DUH IZMIŠLJOTINA ZA OPRAVIČEVANJE SVOJIH SLABIH NAGNJENJ? 1 ■ I "V 'Tesolje se že od stvarjenja sooča s \/ skrivnostjo greha. »Zlo ni samo nekaj V slabega,« razlaga Pavel VI., »ampak je dejavno, živo bitje, duhovno, sprijeno in nravno kvarno. Strahotna resničnost, skrivnostna in grozljiva. Največji sovražnik in skušnjavec. Vemo, da to temno in vznemirljivo bitje res obstaja in da z iznajdljivo zahrbtnostjo še vedno deluje; to je prikrit sovražnik, ki seje zmote in nesreče v človeško zgodovino...« Njegova naj večja zvijača pa je verovati, da ne obstaja! 'v Hudi duh je božja stvar. Ustvarjen je kot dober in svoboden, a se je uprl Bogu. Njegov načrt je bil spraviti božje delo v nered, popačiti in izničiti stvarstvo. Greh ni povezan samo z našo slabostjo, svoj izvor ima v skušnjavcu. Smrt, trpljenje in zlo že od začetka neposredno povzroča tisti ubijalec, ki hoče človeka odtrgati od njegovega odnosa z Bogom. * Jezus je v moči svojega križa premagal zlo. Je odrešenik vsega človeštva in njegovo vstajenje je znamenje dokončne zmage nad silami teme. * Kar zadeva nas, si hudobni duh neprestano prizadeva, da bi nas preko osebne ali družbene soudeležbe pahnil v greh. Res je, da obstajajo v nas slaba nagnjenja, ki niso samo negativna nagnjenja, ampak imajo SV0J globlji vzrok v izvirnem grehu. Tako neurejena spolnost, svet mamil, stopnjujoče se nasilje, pornografija ranijo hkrati človeka, stvarstvo in Boga samega. To so dejstva, ki odražajo globok obup in ki kažejo, v kakšen Pekel se lahko človek na tem svetu zapre, nadar ne ve - ali ne ve več - da ga je ustvaril Bog po svoji podobi in sličnosti iz ljubezni in za ljubezen. Iz revije On živi 1. Ali se bo Cerkev kaj prilagodila sodobnemu svetu v tem, da bo vnesla v svoj način vladanja tudi kaj demokratičnih elementov? Zdi se, daje danes in bo tudi v bodoče demokracija najbolj razširjen način vladanja. Ali pa je morda Kristus enkrat za vselej določil, kako naj bo Cerkev vladana? erkev je v mo-I dernem času uve-V_ m # noči 19. julija so me na sodniji prvič zaslišali. % m Ob enajstih, ko je vladala v sobi že trda tema in nas je večina že spala, so me pazniki poklicali. w Kdaj sem se vrnil v celico, ne vem. Drugo jutro so me spet zasliševali, potem še nekajkrat ponoči, nato pa so me precej časa pustili pri miru. Niso me pretepali. Pritisk je bil drugačne vrste. Ne spomnim se več, kako so se vrstila zasliševanja, kaj je bilo prej in kaj kasneje. Vedno je šlo za nekak dvoboj. Na vse načine so poskušali zlomiti našo odpornost. Osvetljevanje z močno lučjo, surovost in prijaznost, grožnje in obljube, razumevanje in sramotenje, vprašanja in obtožbe, spraševanje v zaupnem pogovoru z enim zasliševalcem pa spet z dvema, z lučjo v očeh, pod opazovanjem tretjega, ki je bil v sosednji sobi skrit za mrežico v steni - vse se je vrstilo. Ta, tretji in prikriti član zasliševalne skupine je analiziral naše odgovore, reakcije in obnašanje, kadar je zasliševalec obrnil hrbet in se delal, da gleda skozi okno v noč. Po prvem zaslišanju in po pripovedovanju sojetnikov sem to prikrito opazovališče kmalu odkril. A kaj, če jih je več? Vedno negotovost, vedno napetost, vedno strah, kaj bo s teboj, pa skrb, da ne bi nehote škodoval kakemu prijatelju. Neprestano si imel pred seboj zavest lastne šibkosti, njihove moči in živo občutil nevidno mejo med bojaznijo in upanjem. Najprej tudi jaz nisem vedel, česa me dolžijo. Ob prvem zaslišanju sem sedel na stolu pred majhno pisalno mizo v temni sobi. Na mizi pred mano je stala močna elektična svetilka, ki mi je sijala v oči. Na drugi strani mize je sedel zasliševalec, od katerega sem sprva razločil le prste, s katerimi je držal cigareto. Konica cigarete je romala po črnem ozadju sem in tja ter včasih močneje zažarela. Notes na mizi je bil osvetljen, a kaj več nisem razločil. Tu in tam so se prsti prikazali pri notesu in z majhnim svinčnikom nekaj zapisali. Nekje na drugem koncu sobe je stal še nekdo. Dolgo ga nisem opazil, pa se je začel premikati in si tudi prižgal cigareto, tako da sem lahko vedel, kje je. Ta skrivnostni opazovalec se pri prvem zaslišanju ni oglašal, kasneje pa je tudi on kdaj posegel v pogovor. Da sem bil domobranec, so vedeli, o tem ni bilo niti besede. Ko so me spraševali, v katerih organizacijah sem deloval, predno sem šel k domobrancem, sem sprva mislil, da jih zanima Katoliška akcija. Priznal sem, da sem bil pri mladcih. Vendar je zasliševalec le nekaj zapisal in hotel vedeti, kje sem še bil včlanjen. Povedal sem, da sem bil tudi v Marijini kongregaciji, pa je le nadaljeval z vprašanji, kje sem bil in kaj sem še počel. Končno sem ugotovil, da jih zanimajo le podatki o Slovenski legiji. Zasliševalec ni mogel skriti zadovoljstva, ko sem povedal, da sem bil pod okupacijo tudi član legije, to je demokratične ilegale. Hoteli so me prepričati, da sem izdajalec svojega naroda, hkrati pa me silili, naj jim izdam, kdo je še delal v naši skupini Slovenske legije, komu sem poročal, pa spet in spet trdili, da sem sodeloval z okupatorji. Tu nisem popustil. Oklepal sem se zavesti, da sem bil in sem nasprotnik komunizma, ne pa izdajalec. To sem jim tudi neprestano trdil. Ko so me spraševali po imenih, sem skušal povedati, kar sem presodil, da že vedo. Kasneje sem izvedel, kdo je že v Škofovih zavodih povedal oznovcem, da sem bil, med drugimi, tudi jaz član Slovenske legije. Gledano od zunaj bi to pomenilo, da me je izdal, a mu nisem tega nikoli zameril. Bil je oče več otrok, obljubljali so mu, da ga bodo pustili pri življenju in oprostili, če pove vse, kar ve o Slovenski legiji. Obenem pa so ga mučili tako, da so mu, strastnemu kadilcu, ugašali žareče cigarete na koži. Kmalu po prihodu na sodnijo so ga po nočnem zaslišanju vrgli v celico pretepenega in z odprtimi ranami po vsem telesu, da ni mogel ne ležati ne sedeti. V tej celici je vse to povedal enemu mojih kasnejših sojetnikov, ki je videl rane, kakršne so pustili možu na izsušenem telesu ogorki zasliševalcev. Ko sem vse to poslušal, bi rad povedal možu, ki ga nisem v zaporih nikdar srečal, da ga razumem in da čutim z njim. Njega pa je pekla vest, da nas je spravil v nesrečo. Slišal sem, da je bil zaprt več let in da so ga spustili, ko je bil že strt in uničen. Kdo naj prešteje te preživele, a telesno in duševno zlomljene žrtve revolucije? Kdo pozna trpljenje njihovih družin? Kdo ve, do katerega rodu bodo segale skrite posledice tega trpljenja? + + + Pri zaslišanjih sem skušal biti pozoren, kolikor se je le dalo, kadar je šlo za imena ostalih članov legije. Nekatera so že imeli, druga so hoteli izvleči iz mene. Molčati ni kazalo, treba je bilo pazljivo izbirati, kaj poveš in česa ne, potem pa pri svojem vztrajati ne glede na grožnje in morebitne posledice. Če so zasliševalci po prvem zaslišanju tako ali drugače izsilili iz tebe le drobec nove informacije, je bila velika verjetnost, da te bodo na vse načine gnjavili še naprej. Pri tem sem nekoč vendarle naredil hudo napako. Še danes ne vem, kakšne posledice je imela. Že v prvih zaslišanjih so me spraševali, kdo mi je nosil zadnje mesece, predno sem šel k domobrancem, propagandni material, ki smo ga skrivaj trosili po cestah. Tistih, katere sem poznal, nisem omenil. Bil pa je med temi tudi fant, ki sem ga poznal le na videz. Mirno sem potemtakem lahko povedal zasliševalcu, da mi je stvari nosil fant, ki ga nisem nikdar vprašal, kako mu je ime. Med vprašanji, ki so sledila na naslednjih zaslišanjih, so se vračali na to, kakšen je bil ta kurir. Povedal sem, da je bil mlad, svetlolas, več o njem, hvala Bogu, nisem vedel. Preskočili so na kaj drugega, pa se čez čas ali ob drugi priložnosti spet in spet lotevali istega vprašanja. Iz mene so hoteli izsiliti, naj povem, kdo je bil. Ker mi v tem primeru ni bilo treba ničesar skrivati, sem bil precej brez skrbi. Neko dopoldne, po tem ko so me že nekaj časa pustili pri miru, sem moral spet na zaslišanje. Spomnim se, da je skozi okno zasliševalnice sijalo sonce, ko sta me oznovca po krajšem pogovoru spet spraševala o tem fantu. Brezskrbno sem ponovil, kar je že postalo del mojega ‘libreta’. Nenadoma mi reče zasliševalec na drugi strani mize: »Obrni se!« Obrnil sem se na stolu. Vrata, ki so bila zdaj pred mano, so se odprla in na pragu je stal moj znanec - kurir, katerega nisem nikoli vprašal po imenu. »Ali je ta?« Gledala sva se in mrzlo me je spreletelo po hrbtu. Naj zanikam? A če je oni priznal? Če se najini verziji ne bosta skladali, bo slabo za oba. Zdi se mi, da se mi je oni rahlo nasmehnil in jaz sem pokimal. Odvedli so ga. Najbrž ne bom nikdar izvedel, ali sem sotrpina, tovariša iz legije tedaj izdal ali pa sem storil prav in s tem potrdil svoje in njegovo pričevanje. Ne vem ... In če bi se znašel še enkrat v enakem položaju? Ne vem. Takrat je bila reakcija nagonska. Ali se mi je res nasmehnil? Ali je bil to nasmeh razočarane žrtve ali mi je hotel nakazati odgovor? Ali sem odpovedal ali sem premagal nastavljeno past? Bog ve. Dolgo sem upal, da bom tega fanta kdaj videl na sod-nijskih hodnikih ali vsaj slišal o njem, da bi ga vprašal in pojasnil. Nikoli več se nisva srečala, misel nanj pa me spremlja vse življenje. Precej kasneje skoraj tik pred razpravo sem se ponovno znašel pred podobno oreskušnjo. Že nekaj noči smo poslušali brnenje tovornjakov, ki so vozili v ječo nove pripornike. Ozna je očitno delala s polno paro. Ti ljudje, ki so še pred nekaj urami mirno spali doma in so se zdaj za njimi zapirala težka vrata jetnišnice, so se nam smilili. Tiste noči smo slabo spali. Vem, da so mnogi med nami tiho molili za nove tovariše v nesreči, vsi pa smo se bali ... Vsak nov zapornik je lahko pomenil za kogarkoli med nami nov val zaslišanj in obtožb. Neko popoldne so poklicali najprej Ivana Habjana, ki je bil takrat z mano v isti sobi, kmalu nato pa še mene. Neki višji oficir Ozne, srednjih let, kasneje sem izvedel, kdo je bil, me je sprejel stoje v majhni zasliševalnici, ki je do takrat še nisem poznal. Tudi njega sem prvič videl. Elegantna uniforma, siv dežni plašč, jermenje, v tulcu za pasom pištola... Brskal je po papirjih na mizi in me pustil čakati. Malomarno kakor mimogrede me je vprašal: »Povej imena vseh, ki so bili v vaši obveščevalni mreži!« Mislil je na našo skupino Slovenske legije. Kot tolikokrat sem povedal nekaj imen že rajnih tovarišev, potem pa še tiste, za katere sem vedel, da jih že imajo zaprte. »Kdo še?« »Nihče, da bi jaz vedel.« »Vem, da je še eden, a nimam pri sebi zapiskov. Povej, kdo je bil!« Res je bil še moj prijatelj Zmago. Upal sem, da je bil na svobodi. Slišal sem namreč, da so bili nekaj tednov potem, ko so mene odpeljali na sodnijo, mladoletni iz Škofovih zavodov izpuščeni ali kakor so rekli - pomiloščeni. A če so ga medtem spet zaprli, če je morda med temi, katere slišimo, kako jih noč za nočjo vozijo na sodnijo ..., če je med tem pri zaslišanju že sam vse povedal ...? Kljub dvomom sem vztrajal pri tem, da ni bilo, vsaj kolikor je meni znano, nikogar več. Visoki oznovec je mirno zatrdil, da ve, da se lažem, ker je Habjan že vse priznal. »Sabotiraš zaslišanje!« je zavpil. Nisem se premaknil. Pogledal me je v oči in hladno rekel, da imam še zadnjo priložnost, da povem, kar vem. Stopil je tesno k meni in potegnil iz tulca pištolo. »Pri priči povej, kdo je bil.« Skomignil sem z rameni: »Jaz ne vem ničesar več.« Če bi Habjan res kaj povedal, ne bi izgubljali časa z mano. In če je ...? Molče je repetiral pištolo in jo pripravil za strel. Stopil mi je za hrbet in pomeril vame. Mrzla cev na tilniku mi je pognala mraz po vsem telesu. »Štel bom do pet. Če ne poveš, bom ustrelil.« Počasi, prav počasi je pričel šteti ... Pištola se mi je močneje pogreznila v tilnik. Za hip so me misli zapustile, vse telo je bilo osredotočeno na majhni točki zadaj na tilniku. Potem me je prešinilo: »Kam bom padel, ko sproži...? Če bo streljal, bo zamazal vso sobo z mojimi možgani ... Za take stvari so imeli vendar bunkerje v kleti .. .« Vso pozornost sem usmeril na konec stare preproge, ki je gledal izpod mize. »Te ne bo hotel umazati..., ne bo ... preproge ne bo mazal ...« Majčkena, zaprašena preproga je bila naenkrat silno važna. Vse drugo je izginilo, le tisti košček tkanine sem gledal in si ponavljal, da ne bo sprožil. Oznovec je štel ... Tisti; ‘štiri’ je bil neskončno dolg. Ko je preštel do pet, mi je še nekaj trenutkov tiščal cev pištole v tilnik, pa jo hitro spravil in pričel tlačiti papirje v aktovko. Zagrozil mi je še, da me bo sam ‘osebno’ ustrelil, če najde na Ozni ime, ki ga skrivam. Prepustil me je stražarjem, da so me odpeljali nazaj v celico. Tam me je čakal Ivan. Kar planil je vame. »Si povedal?« »Ne.« »Jaz tudi ne.« Oddahnila sva si. Zaupala sva drug drugemu, prijatelj je bil rešen. Legel sem na svoj del tal ob steni in čutil, da so mi noge pričele drgetati. Nikomur nisem povedal, kako je bilo na zaslišanju. Takih stvari nismo razlagali. Vse to se je godilo kasneje, mesece po tisti noči, ko so me odpeljali na prvo zaslišanje iz celice 167. Spomini na to mojo prvo sobo so sončni. Kljub nezadostni hrani sem bil tiste prve tedne zapora miren in kar zadovoljen. Po Kranju in Šentvidu sem se spet počutil kot človek. Živel sem med močnimi ljudmi, ki so znali ohraniti svoje krščansko prepričanje in smisel za humor sredi komunistične ječe. Po moreči anonimnosti taborišč so bili tedni med temi ljudmi posebne vrste oddih in notranja okrepitev za čas, ki je prihajal. Se nadaljuje MORILKA BRATA ROGERJA OBTOŽENA UMORA Francosko državno tožilstvo pripravlja proti 36-letni Romunki, ki je 16. avgusta v Taizeju zabodla 90-letnega brata Rogerja, obtožbo za umor. Državni tožilec Jean-Louis Coste izhaja iz tega, da je bil atentat na brata Rogerja namerno dejanje. To da kažejo okoliščine, npr. nakup noža dan pred atentatom, a tudi moč, ki jo je napadalka uporabila pri svojem dejanju. Pač pa bo državno tožilstvo upoštevalo ekspertizo psihiatrov glede prištev-nosti morilke. LJUBLJANA - Slovenska in hrvaška vlada sta 31. marca 2005 imenovali vsaka svoj del slovensko-hrvaške zgodovinske komisije, ki bo preučila zgodovino odnosov med državama in narodoma. Predesednik slovenskega dela zgodovinske komisije je zgodovinar dr. Janko Prunk s Fakultete za družbene vede, člani pa so dr. Aleš Gabrič, dr. Bojan Godeša in dr. Žarko Lazarevič z Inštituta za novejšo zgodovino; dr. Stane Granda in Igor Grdina z Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU ter prof. Salvator Žitko iz Pokrajinskega muzeja Koper. Hrvaškemu delu komisije pa bo predsedoval akademik Dušan Bilandžič. (Ave Maria) NAZARJE - Sestre klarise v Nazarjah so 1. aprila 2005 praznovale 27. obletnico svojega prihoda v Slovenijo, kjer so se spet naselile po skoraj 200 letih. Na slovenskem ozemlju je bilo nekoč sedem samostanov klaris; prvi je bil ustanovljen leta 1300 v Mekinjah pri Kamniku. Cesar Jožef II. pa je leta 1782 vse te samostane ukinil. (Ave Maria) LJUBLJANA - Ob 60-letnici konca druge svetovne vojske in padca atomske bombe na Nagasaki so 19. aprila v atriju Mestnega muzeja Ljubljana, ob 11,02. uri, ko se je ob padcu bombe ustavil čas, zasadili malo sadiko kakija. Sadika je potomec drevesa, ki je preživelo katastrofalne posledice atomske bombe. Ameriški bombnik je atomsko bombo nad mestom Nagasaki na otoku Kjušu odvrgel 9. avgusta 1945, v eksploziji pa je umrlo približno 70.000 ljudi. (Ave Maria) iz naše kronike METKA MIZERIT It n LADCI IN MLADENKE SO It /I TABORILI. V zimskih počit-I 1J I nicah v četrtek, 21. julija, I V I so se mladci in mladenke odpeljali na dvodnevno taborjenje na estancijo Del Pino. Najprej so si ogledali okolico, krave, pujske, konje in ovce. Po kosilu so igrali razne igre. Popoldne jih je obiskal g. Pavle Novak in jim govoril o pomenu prijateljstva. Večer pa so preživeli ob kresu. Pozno v noč so utrujeni zaspali. Drugi dan so se vrstile igre, proti večeru pa so se veseli vrnili domov. V nedeljo, 24. julija, je bil v Slovenski hiši OBČNI ZBOR ZADRUGE SLOGA. Po sv. maši, ki jo je daroval g. Dane Vrečar za vse žive in rajne člane, se je vršil občni zbor. Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik Jože Hrovat, podpredsednik inž. Marko Keš, tajnik Ciril Jan, namestnik tajnika inž. Janez Krajnik, blagajnik Franci Dolinar, namestnik blagajnika cont. Simona Rajer Truden; svetovalci: Marjan Kopač, Marjan Pograjc, Karel Pregelj, Anton Možina, cont. Ana Indihar Obriskal; namestnika svetovalcev: cont Martin Petkovšek in lic. Adrijan Levstek; nadzornik Janez Čeč, namestnik nadzornika Ivan Makovec. CAFE-K0NCERT na Pristavi je bil v soboto, 30. junija. Rojaki so se srečali ob lepo okrašenih mizah. Najprej so poslušali solistko Ani Rode, ki jim je zapela več znanih pesmi. Na klavirju jo je spremljala ga. Anka Savelli Gaser. Nato so nastopili Maruška Batagelj Klemenčič, Jože Rožanec in Martin Dobovšek, ki so občinstvo razveselili s slovenskimi in argentinskimi pesmimi. Bratje Pavel, Ivan in Tomaž Klemenčič ter Luka Klemenčič so zaigrali balade rock skupin. Andrejka in Cecilija Keš sta zaplesali lastno koreografijo. Ani in Maruška sta skupaj zapeli znano pesem »Beli cvet«, vsi skupaj pa »Slovenija, odkod lepote tvoje«. ADRIANA OMAHNA je pod okriljem Slovenske kulturne akcije RAZSTAVILA SVOJE SLIKE, mešane tehnike in objekte. Odprtje je bilo v soboto, 6. avgusta, v mali dvorani Slovenske hiše. Najprej je spregovorila gospa Andrejka Dolinar Hrovat, vodja likovnega odseka SKA. Prof. Vinko Rode je predstavil umetnico in njeno delo. V nedeljo, 31. julija, je CESAR JULIO BIZAJ v San Martinu PREDSTAVIL SVOJO KNJIGO »117 LET ZGODOVINE CERKVE SV. BENEDIKTA V ENTRE RI0SU«. Ob koncu so rojaki knjigo lahko tudi kupili in dobili avtorjev podpis. PEVSKO GLASBENI VEČER SD0-SFZ je bil v Slovenski hiši v soboto, 6. avgusta. To je prireditev, ki zbere največ mladih ljubiteljev glasbe, pa tudi starejši pridejo radi poslušat. Samo na kratko naj naštejem nastopajoče. Najprej se je predstavil otroški zbor Zarja mladosti pod vodstvom prof. Marjane Jelenc. Sledila je skupina The B.A. Blues. Nato sta zapela in zaigrala Martin in Tomaž Sušnik. Sašika Podržaj je dokazala, da pridno vadi na klavirju. Nato je zaigrala skupaj z Marjanko Rant Ayerbe (čelo). Zapel je tudi Marcos Sanchez, na klavirju ga je spremljala Giseli Carrera. Lepo je svoj nastop opravil Mešani pevski zbor San Justo, pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar. Dekliški zbor Milina se je prvič predstavil v Slovenski hiši; vodi ga prof. Marjana Jelenc. Skupina Charlies T. Je simbol Country glasbe v naši skupnosti. Bratje Mehle lepo spremljajo petje sestre Kristine. Sledila je skupina Exaudi, bratov Klemenčič, pel je Luka Klemenčič. Solista Veronika Malovrh in Marko Štrubelj sta dokazala resno učenje. Sledil je nastop glasbene skupine Baruc. Nato pa je pel in igral na kitaro Toni Podržaj. Predstavila se je tudi mlada pevka Florencia Hrovat. Večer je zaključila skupina E.O.E. Lep je bil scenski prostor in svetlobni efekti na slikah, ki so predstavljale štiri letne čase. 53. OBLETNICA HLADNIKOVEGA DOMA v Slovenski vasi je bila v nedeljo, 7. avgusta. Sv. mašo v cerkvi Marije Kraljice je daroval delegat dr. Jure Rode, somaševal je g. Pavle Novak CM. Po maši so bili gostje, predstavniki domov in organizacij povabljeni na skupni zajtrk. Na igrišču pa so igrali nogometne tekme med veterani. Ob dvanajstih je bil kulturni program. Vse navzoče je pozdravil predsednik Društva Slovenska vas Franci Stanovnik. V imenu krovne organizacije Zedinjene Slovenije je pozdravila podpredsednica prof. Neda Vesel. Slavnostna govornica je bila prof. Metka Mizerit, ki je rojake spodbujala, naj ostanejo zvesti vrednotam, ki so jih gojili ustanovitelji Slovenske vasi. Sledil je nastop otroške in mladinske folklorne skupine pod vodstvom Helene Cerar Rot, Veronike Grbec in Friderika Cerarja. Ljubko in dovršeno so zaplesali. Pri skupnem kosilu je vladalo prijetno vzdušje, saj so odlično pripravljeno kosilo mladi prijazno postregli. Po kosilu so se nadaljevale nogometne tekme med domovi. Zadnjo igro sta igrali moštvi iz Slovenske vasi in Ramos Mejije; z enajstmetrovkami je zmagalo moštvo iz Ramosa in prejelo pokal. Rojaki in gostje so še popoldne kramljali v gostoljubnem Hladnikovem domu. V nedeljo, 7. avgusta, je bila na Pristavi ZLATA MAŠA ŽUPNIKA FRANCA HIMMELREICHA. Slovesnost je pripravil pristavski odbor in Zveza slovenskih mater in žena odsek Pristava. Pred sveto mašo so gospoda zlatomašnika pozdravili šolarji Aleš Grohar, Nadja Mavrič in Matjaž Rožanec v narodnih nošah. Skupaj z zlatomašnikom so somaševali pater dr. Alojzij Kukoviča, delegat dr. Jure Rode ter gospodje Marjan Bečan, Franci Cukjati, Pavle Novak, Janez Pintar in Anton Pintarič. Pridigal je pater dr. Alojzij Kukoviča. Ljudsko petje je spremljala na orglah gospa Anka Savelli Gaser, vodili sta ga pa gospe Mojca Jelenc in Nadica Grohar. Pri skupnem kosilu, ki so ga pripravile pristavske gospe, je gospoda zlatomašnika nagovoril Janez Jelenc, ki mu je čestital v imenu pristavskih rojakov. Slovesnosti se je udeležilo tudi veliko rojakov iz drugih slovenskih okrajev. Vsi navzoči so dobili spominske podobice. V četrtek, 11. avgusta, je bil v Slovenski hiši REDNI SESTANEK ZVEZE SLOVENSKIH MATER IN ŽENA. Vodila ga je predsednica ga. Pavlina Dobovšek, predavala pa Marta Golob o artrozi. V Argentino je prišel PEVSKI ZBOR POMLAD. Zbor deluje v Novem mestu. V našo mrzlo zimo je prinesel toplino slovenske pomladi. Gostil jih je Mešani pevski San Justo in skupno so pripravili večer lepega petja v soboto, 13. avgusta, v Našem domu. Večer je začel Mešani pevski zbor San Justo pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar z Gallusovo Asscendit. Sledile so slovenske narodne, nato argentinski tango in bailecito ter angleške in črnska duhovna. V drugem delu je nastopil zbor Pomlad, ki ga vodi Fernado Mejias, argentinski pevovodja, rojen v Mendozi. Zapeli so dve pesmi pozne renesanse, nato pa več slovenskih pesmi in eno argentinsko. Višek večera je bil, ko sta oba zbora skupaj zapela nekaj pesmi. V Rožmanov! šoli SO PRAZNOVALI OTROŠKI DAN v soboto, 13. avgusta. V nedeljo, 3. julija 2005, je bil krščen v cerkvi sv. Pavla na Vrhniki MAKSIMILIJAN ALBERT MEDIC, sin Alberta in Lučke, roj. Javoršek. Njegova botra sta Ana Karina Schiffrer in Darko Javoršek. IZ NAŠE KRONIKE Po pouku so imeli skupno kosilo in igre, ki jih je pripravila prof. Lučka Smersu Santana. Potem je prišel čarovnik, ki je otroke zabaval s co-prnijami. Odbor staršev pa je otroke obdaril s sladkarijami. V nedeljo, 14. avgusta, je bil MLADINSKI DAN V CARAPACHAVU. Za geslo so si mladi izbrali »Z veseljem naprej«. Dan so začeli s tekmami v odbojki. Ob enajstih je bila sv. maša, ki jo je daroval g. Franci Cukjati. Mladi so peli ob spremljavi kitare in prečne piščali. Po skupnem kosilu so se nadaljevale tekme, proti večeru pa je bil kulturni program (televizijska oddaja v živo), vodil ga je Andrej Žnidar. Gledalci so se nasmejali posrečenemu prizoru, ki so si ga mladi sami zamislili. Flavtistka je zaigrala pesem Pod lipo, Patricij Kralj pa je recitiral Petelinček lepo poje. Pokal v odbojki si je priborila mladina s Pristave, dekleta in fantje. Mladinski dan se je končal z večerjo in plesom. Isto nedeljo so rojaki V SAN MARTINU praznovali ŽEGNANJE. Pred 57. leti je bila tu prva slovenska maša. Sv. mašo je daroval dr. Jure Rode, prepeval je Slovenski pevski zbor pod vodstvom prof. Lučke Kastelic. Po maši so odšli v Dom na zajtrk. Janez Filipič je pozdravil v imenu farnega odbora in orisal praznik žegnanja. V petek, 19. avgusta, je MLADINA V SAN MARTINU PRIPRAVILA DUHOVNO SREČANJE ob priložnosti svetovnega srečanja mladih v Kolnu. Prebrali so odlomek iz Svetega pisma in razmišljali o geslu: »Prišli smo se mu poklonit«. Tudi DIJAKI SSTRMB so v soboto, 20. avgusta, prvo šolsko uro POSVETILI SVETOVNEMU SREČANJU MLADIH V KOLNU. V cerkvi Marije Pomagaj jih je najprej nagovoril katehet g. Franci Cukjati, potem pa jim je g. Pavle Novak CM razložil geslo: »Prišli smo se mu poklonit« in simbolni znak letošnjega srečanja. Otroci in starši BARAGOVE ŠOLE so praznovali DRUŽINSKO NEDELJO. Najprej so imeli šolsko mašo, ki jo je daroval g. Pavle Novak. Praznovanje se je nadaljevalo v Hladnikovem domu, kjer so imeli skupne igre, ki jih je organizirala Veronika Berčič. V dvorani jih je v imenu učiteljic nagovorila Rotija Grbec. Skupaj so nato zmolili molitev nazareške družine. Mamice so pripravile odlično kosilo. Sledil je odrski nastop; igrali so otroci in starši. Prišel je tudi čarodej, ki jih je zabaval s coprnijami. Vse so nato postregli s kavo in pecivom. Otroci so zapeli več pesmi; za nastop so jih pripravile Monika Urbanija Koprivnikar, Anica Koprivnikar Rozina in Gizela Grbec. Vsi srečni so se vrnili na svoje domove, saj so preživeli lep dan. ROMANJE V LOURDES IN BISERNA MAŠA G. ANDREJA POGAČARJA. V nedeljo, 21. avgusta, smo Slovenci v Argentini poromali v Lourdes. V spodnji cerkvi ogromne bazilike, ki stoji v predmestju, skoraj na robu argentinske prestolice, smo se zbrali romarji. Kot je že tradicija, smo najprej molili rožni venec. Sledile so pete litanije Matere Božje, ki jih je vodila priložnostna pevska skupina. Nato je bil blagoslov z Najsvetejšim. Sledila je sv. maša, ki je bila obenem tudi slavje biseromašništva, saj jo je daroval g. Andrej Pogačar. Še pred začetkom sta ga pozdravili deklici v narodnih nošah in mu podarili slovenski šopek. Z njim sta somaševala delegat slovenskih dušnih pastirjev dr. Jure Rode in dr. Mirko Gogola. Pri pridigi se je g. biseromašnik spomnil težkih vojnih let, ki jih je preživel kot bogoslovec. Povedal je o turjaški tragediji in o svoji prošnji Bogu, da bi bil vsaj en dan duhovnik. Bog mu je podaril šestdeset let duhovništva, za kar se mu vsak dan zahvaljuje. Priporočal je češčenje Matere Božje, ki še ni nikogar zapustila, ki se je k Njej zatekel. Sv.maša se je nadaljevala. Slovesnost je povzdignilo mogočno ljudsko petje, ki ga je na orglah spremljala gospa Anka Savelli Ga-ser. Po obhajilu sta solista Ani Rode in Luka Debevec zapela dve Marijini pesmi. Ob koncu smo zapeli pesem »Marija skoz življenje.« Njej smo priporočili naše bolnike in vso slovensko skupnost. V Slovenskem domu V SAN MARTINU se je nadaljevalo BISERO-MAŠNO SLAVJE. Pripravili sta ga družini Podržaj in Kastelic, ki jima je biseromašnik dolgoletni družinski prijatelj. Najprej je Slovenski pevski zbor iz San Martina pod vodstvom prof. Lučke Katelic zapel pesem »Marija z Brezij, tvoja slika«. Gospodu slavljencu so podarili lepo sliko Marije Pomagaj za spomin. Sledila je večerja. Biseromašnika je pozdravil g. Tone Podržaj. V imenu Emigrantskega pevskega zbora je spregovorila gospa Marjana Batagelj in obujala spomine na leta, ko je g. Pogačar vodil zbor v taborišču. Gospod biseromašnik je bil presenečen in ganjen. Prijateljem se je zahvalil za pogostitev in tako lepo slavje. V soboto, 20. avgusta, je bila v Slovenskem domu V SAN MARTINU prireditev OB TAKTU BARV III. Sodelovali so: Mešani pevski zbor San Justo pod vodstvom prof. Andrej ke Selan Vombergar, solistka Ani Rode in Slovenski pevski zbor iz San Martina pod vodstvom prof. Lučke Marinček Kastelic. Istočasno je bila RAZSTAVA MARJANA GRUMA. V soboto, 27. avgusta, je pod okriljem Slovenske kulturne akcije avtor ARH. JURE VOMBERGAR PREDSTAVIL »Letopis 1947 - 1997, 50 let slovenskega dušnega pastirstva v Argentini«. Povedal je, da je knjigo napisal na pobudo pokojnega delegata dušnih pastirjev prelata Jožeta Škerbca. Arh. Jure Vombergar je na kratko orisal način in vsebino letopisa ter prebral nekaj pesmi, s katerimi se začne ali zaključi opis vsakega leta. Večera se je udeležilo lepo število rojakov, ki jih tema zanima. OBLETNICA V ROZMANOVEM DOMU je bila v nedeljo, 28. avgusta. Sveto mašo je daroval g. Matija Borštnar. Po maši je govoril predsednik Peter Čarman, ki je omenil obnovo Doma, arhitekt Kogovšek pa je obnovo podrobno razložil. Sledilo je skupno kosilo, ki so ga pripravile gospe iz San Justa. V nedeljo, 28. avgusta, je DELEGAT DR. JURE RODE OBISKAL ROJAKE V MIRAMARU. Imeli so sv. mašo in priložnost za prejem zakramentov. 35. MLADINSKI DAN V SLOMŠKOVEM DOMU je bil v nedeljo, 28. avgusta. Začel se je zjutraj s tekmovanjem v odbojki. Potem so ob zvoku obeh himen dvignili slovensko in argentinsko zastavo. Sledila je sv. maša, ki jo je daroval g. Franci Cukjati. Peli so mladi ob zvoku kitar. Po skupnem kosilu so mladi nadaljevali s tekmami. Zmagali so fantje in dekleta iz San Justa in odnesli oba pokala. Zvečer je bil kulturni program, pri katerem so sodelovali šolski otroci in mladina. Najmlajši so zaplesali plese Floriciente. Deklice in dečki so nastopili z ritmičnimi vajami, tudi mladi so se predstavili z ritmičnimi vajami. Dekleta in fantje so zaplesali flamenko. Vaje so si zamislile in jih naučile Olgi Bohinc Vester, Patricija Mugerli, Aleksandra Omahna, Tatjana Panaino in Gabi Malovrh. ZVEZA SLOVENSKIH MATER IN ŽENA je praznovala svoj dan v nedeljo, 4. septembra. Gospe so se zbrale v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši. Sv. mašo je daroval g. Dane Vrečar za pokojnega generala Rupnika, dr. Hacina in sodelavce. Pri pridgi je razvil misli o Zvezi in o pomeni darovanja in dobrodelnosti. Ljudsko petje je na orglah spremljala gospa Anka Savelli Gaser. Peli sta tudi solistki Ani Rode in Maruška Batagelj Klemenčič. Po maši je g. Dane Vrečar pred spomenikom domobrancem molil molitve za pokojne. G. Slavko Urbančič pa je pred spomnik položil lep slovenski šopek. V jedilnici je najprej pozdravila predsednica gospa Pavlina Dobovšek. Podala je poročilo o delovanju Zveze. Slavnostna govornica je bila Marija Urbančič Grbec. Povedala je, da Zveza PRAZNUJE SVOJ 39. DAN; spomnila pa se je tudi svoje mame Cilke Urbančič, ki je bila lik slovenske žene in matere. Sledil je skupen zajtrk in žrebanje rife, ki jo je organizirala Zveza. Lepi dobitki so bili na ogled vsem navzočim. Ob skrbni postrežbi in prijetnem razgovoru je hitro potekel čas. DRUŽINSKA NEDELJA V SLOMŠKOVEM DOMU je bila v nedeljo, 4. septembra. Priredila jo je Slomškova šola. Šolsko mašo je daroval g. župnik Franci Cukjati, pel je otroški pevski zbor pod vodstvom Marcela Brula. Po maši je bila prireditev. Vse navzoče je pozdravila voditeljica Slomškove šole Helena Rode. Prizor z naslovom Slomškov cirkus, si je zamislil Marcel Brula. Nastopili so vsi učenci, od vrtca do osmega razreda. Otroci so rajali in zapeli sledeče pesmi: Naš cirkus, Hola Don Pepito, Ačis in Naša koklja. Po prireditvi se je voditeljica zahvalila vsem, ki so sodelovali. Sledilo je skupno kosilo, popoldne pa so igrali tombolo in prijetno kramljali. REDNI SESTANEK ZSMŽ je bil v četrtek, 8. septembra, v Slovenski hiši. Vodila ga je predsednica gospa Pavlina Dobovšek. Imele smo razgovor s prof. Jelislavo Dobovšek Setha. Povedala nam je o zanimivostih Japonske, kjer živi in poučuje na univerzi. Pod okriljem Slovenske kulturne akcije je prof. JELISLAVA DOBOVŠEK SETHNA pripravila PREDAVANJE z naslovom Slovenščina na tujih univerzah, primer iz Japonske. Predavanje je bilo v soboto, 17. septembra, v mali dvorani Slovenske hiše. LJUBLJANA - Kot kaže, je imel papež Janez Pavel II. pozitivno mnenje o Marijinih prikazovanjih v Medžugorju v BiH. To je mogoče sklepati iz njegovih pisem uglednemu krakovskemu publicistu Mareku Svvarnickemu in njegovi ženi Zofiji. Gre za štiri pisma, katerih vsebino je objavila agencija Spirit-Daily. To so tudi prvi pisni dokumenti prejšnjega papeža o tem romarskem kraju in dogodkih v njem. Datirani so: 30. marca 1991, 28. maja 1992, 8. decembra 1992 in 25. februarja 1994. Janez Pavel II. jih je napisal na roko. V pismu 28. maja 1992 piše: »Zofiji se zahvaljujem za vse, kar zadeva Medžugorje. Povezan sem z vsakomer, ki tam moli. Danes ta poziv bolje razumemo.« Pismo dne 25. februarja 1994 se nanaša na vojno v nekdanji Jugoslaviji: »Sedaj lahko bolje razumemo Medžugorje. Sedaj lahko bolje razumemo to materinsko spodbujanje, ko imamo pred očmi obseg te velike nevarnosti.« (Družina) MEDŽUGORJE - V mesecu aprilu 2004 je v svetišču Kraljice miru somaševalo 1.965 duhovnikov, podeljenih je bilo 93.000 obhajil. V mesecu maju je somaševalo 2.838 duhovnikov, podeljenih je bilo 131.500 obhajil. - Sredi maja se je zbralo v Medžugorju v tridnevni molitvi h Kraljici miru na »drugem kitajskem zboru« več kakor 200 Kitajcev iz Amerike, Hong Konga, Tajvana, Mauriciusa, Karibskega otočja in Kitajske. Njihov molitveni namen je bila verska svoboda na Kitajskem. - V začetku junija je obiskal Medžugorje tudi škof škofije Frosinone blizu Rima, Salvatore Boccaccio. Ob tem je izjavil. »V svoji škofiji imam mlade ljudi, ki so se spreobrnili in spremenili življenje v Medžugorju. Njihovo pričevanje mi je bilo znamenje velike Božje navzočnosti v Medjugorju. Bral sem tudi, kar je pisal o Marijinih prikazovanjih teolog Rene Lauren-tin, vendar so me najbolj spodbudila osebna pričevanja romarjev.« (Glasnik Kraljice miru) Duhovno življenje o November 2005 287 DuDSlC® SS ŠSlMooo Pred zabavo je rekla žena: »Sploh nimam nikakršnega veselja oditi k Peternelovim na zabavo!« »Misliš, da grem jaz rad?« se je oglasil mož. »Toda pomisli, kako bosta vesela, če ne prideva!« »Prav imaš! Greva!« + Blondinki se pogovarjata in ena reče: »Ali veš, da bo letos novo leto na petek?« »Uh, samo da ne bo trinajstega!« + »S tem poljubom sem ti povedal vse. Si razumela?« »Ne. Povej še enkrat.« + »Moja žena je dvojčica.« »Po čem pa ju ločiš?« »Njen brat ima brado.« + Mladi mož pride h gostilničarju prosit za službo. Vse se dogovorita, potem pa gostilničar vpraša. »In kako vam je ime?« »Tttttonnnne.« »Joj, zelo dolgo ime, mi vas bomo klicali kar Tone.« + »Ali se žena nikoli ne jezi, ko prideš prepozno domov?« »Ne. Z njo vedno stavim, da bom prišel pravočasno in je potem vesela, ko stavo dobi.« Koliko kilometrov pa ti narediš z enim litrom? UVOŽENO M ŠUJMfflfllkUlM ■ Če je privatna lastnina last privatnikov, ali je državna lastnina last državnikov? ■ Če krivci iščejo krivce, naj se nedolžni dobro skrijejo. ■ Če se hoče zgodovinar približati resnici, se mora oddaljiti od oblasti. ■ Če se ljudje med seboj sovražijo, se z vsakim poskusom sprave nesoglasja še poglobijo. ■ Če smo cilj zgrešili, je treba ponovno streljati. ■ Če so dolžni nedolžni, ni čudno, da smo nedolžni dolžni. ■ Če vzame oblast v zakup pravico, je narod tepen; če vzame v zakup še resnico, je narod mrtev. ■ Če zakopljete resnico, zrastejo laži. ■ Če zapiha nov veter, se najprej upognejo prazne glave. ■ Človek lažje prebavi eno veliko laž kot deset majhnih. ■ Človek se počuti veliko bolje, ko ga šikanirajo demokrati kakor prej, ko so mu nagajali komunisti. ■ Dekliško ime Resnice, preden se je omožila z Oblastjo, je bilo Laž. Vernih duš dan - Lojze Kukoviča ... 257 Pohujšanje - Marko Kremžar...... 258 Virgil, apostol Karantanije - Silvester Čuk .................. 260 Nameni Apostolata molitve za november......................260 Tudi na cesti lahko molite -Michel Ouoist - Prevedla Metka Mizerit................... 262 Ekumenizem pri Gospodovi večerji?........................ 264 Molitev - pečat dneva - Mirko Isop ..................... 265 Anton Martin Slomšek - Močan in izzivalen čas - Marjan Turnšek (2) 266 Slovesnost na Triglavu ......... 268 Ali ni hudi duh izmišljotina za opravičenje svojih slabih nagnjenj? - Iz revije On živi..............269 Vprašujete-odgovarjamo - Lojze Kukoviča ..................269 Taize: pogreb umorjenega brata Rogerja....................270 Brat Alois - novi prior v Taizeju .... 271 Kako je papež ocenil svoje potovanje v Nemčijo? ............271 Koln: milijon mladih sopraznovalo s papežem........................272 Duhovni seminar p. Jamesa Manjackaia.......................272 Glasnik Kraljice miru o letošnjem seminarju p. Jamesa v Sloveniji... 273 Hema že v Mariboru, Slomšek na poti v Celovec................273 Blagoslovitev Slomškovega reliefa v celovški stolnici............. 274 Nekaj o islamu - Lojze Kukoviča (2) ................... 275 Lepa si, zemlja slovenska! - Jože Martin Rožanec..............278 Potovanje v Slovenijo - Monika Oblak.....................278 Tone Kastelic - 8O-letnik - S.S. 279 Leto brez sonca - Marko Kremžar (15).................... 282 Iz naše kronike - Metka Mizerit.284 Kratke novice 259, 275, 284 .... 287 DUHOVNO ŽIVLJENJE SLOVENSKA VERSKA REVIJA - Izdaja ga Slovensko dušno pastirstvo Direktor: mons. dr. Jure Rode - Urednik: arh. Jure Vombergar - Članica uredniškega odbora: Metka Mizerit - Tehnični urednik: Stane Snoj - Grafično oblikovanje: Rozka Snoj - Ramon L. Falcon 4158, C1407GSR Buenos Aires, Argentina - Tel: +54-11-4636-0841 - Fax: +54-11-4636-2421 - E-mail: dusno_pastirstvo@ciudad.com.ar -Registra de la Propiedad Intelectual N9 90.877 - Tisk: Talleres Graficos VILKO S.R.L. - EE.UU. 425 - C1101AAI Buenos Aires, Argentina - Tel: V +54-11 -4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar POVERJENIKI: ARGENTINA: Dušnopastirska pisarna, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires. - ZDA: Slovenska pisarna, Baragov dom, 6304 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio 44103, USA - KANADA: Rado Krevs, 75 Trovvell Ave, Toronto M6M, 1L5 Canada. - ITALIJA: Trst: Marijina družba, Via Risorta 3, Trieste, Italia - Gorica: Riva Piazzuta 18,34170 Gorizia, Italia. - AVSTRIJA: Naročnino pošiljajte Mohorjevi družbi v Celovec. NAROČNINA: ARGENTINA: po raznašalcih: $60; po pošti: $75 - OBMEJNE DRŽAVE: 85 dol; brez Stezic: 60 dol - AMERIKA: 100 dol; brez Stezic: 65 dol -OSTALE DRŽAVE: 115 dol; brez Stezic: 70 dol - Pošiljanje po več izvodov skupaj zniža poštne stroške - Denarna nakazila na bančni (ne osebni) ček na ime: Jorge Rode, Ramon L. Falcon 4158 - C1407GSR Buenos Aires, Argentina Pevski nastop v Našem domu. Odteve: MEŠANI PEVSKI ZBOR POMLAD IZ NOVEGA MESTA (mendoščan Fernando Mejias); MEŠANI PEVSKI ZBOR SAN JUSTO (prof. Andrejka Selan Lombergar); skupni nastop obeh zborov. Foto: Marko Vombergar Kristus v Tupungato, v Mendozi. Foto: Pavle Novak SKUPNO TABORJENJE MLADCEV IN MLADEN* na “Estancia del Pino”. Vodil prof. Jure Urbančič. Foto: Matjaž Čeč o-? FRANOUEO PAGADO f IrS Concesičn 6395 ss-: TARIFA REDUCIDA Concesičn N9 2560 1.3 Vida Espiritual Revista mensual religiosa. Editor: Mision Catolica Eslovena. Director: Mons. dr. Jorge Ramon L. Falcon 4158 - C1407GSR Buenos Aires - Argentina - Registra Nacional de la Propiedad Intelectual N9 90-87 Imoresion: Talleres Graficos VILKO S.R.L. - Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires - Argentina