izdaja ok;ajm odbor Soc:a:.stwae zveze delovnih !Judt t riboviiah — Ure iuje in odgovarja uredniiki odbor — Odgovora* nredirlt: Stane SnEtar — Tiska Mariborska tiskarn« v Maribora — Naslov uredništva in uprave: ,.Zasavski tednik". Trbovlje I.. Trg revolucije St. 28 (telefon 91) — Račun pri podruinlcl Narodne banke v Trbovljah, 614-T. 146 — Ust Izhaja vsako soboto' — Letna naroSnina 400 din, polletna 2C0 din, četrtletna 100 din, mesečna 40 din — Posamezne številke 10 din — Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek dopoldne ln jih ne vračamo ZsUUUht&L štev. 2 Trbovlje, 7. januarja 1956 Beseda bralcem Spet je leto za nami. Lepi stari običaji zahtevajo, da ob zaključku starega in na pragu novega leta nekoliko obrnemo Pogled nazaj in skušamo presoditi tisočero na oko drobnih malenkosti, ki so pa v življenju vendar zelo važne. Hkrati pa si zadamo že takoj ob začetku novega leta nove smernice, ki so tako rekoč vodilo vsega našega življenja. Končno je tako prav, kajti vseskozi prerešetane malenkosti so vendarle najboljši Porok za dobro usmeritev dela v novem letu. Zatorej ni čudno, če smo tudi ml pravzaprav dolžni, da se nekoliko pomenimo o našem časniku. Ne le zato, ker smo na pragu novega leta, marveč predvsem zategadelj, ker roteka ravno v mesecu januarju osem let, ko smo pričeli izdajati naš lokalni, sedaj že pokrajinski časnik. Dolga je bila pot: mnogi naši bralci se bodo spominjali prvega lista! Zasavski udara,k smo ga imenovali! Na njegovih straneh so naši delovni ljudje našli prve sestavke o delu in življenju delovnih kolektivov organizacij in društev. Kaj kmalu si je list utrl pot v malone vsako tretjo zasavsko družino. Poslal je zelo dober prijatelj mnogih ljudi. Kajpak: izhajal je le na štirih straneh in mnogokrat so bili prebivalci Trbovelj, Hrastnika ali Zagorja malce užaljeni, če ni prinesel vse zanimivosti in vesti iz njihovih krajev. Kmalu je uredništvo Poskrbelo, da je časnik razširilo. Pa tudi novo ime so mu že kar bralci dali. Zasavski vestnik je Postal še bolj bran list v Zasavju! Ne rečemo, da je povsem opravil svojo nalogo: marsikdaj so ljudje negodovali, da manjka listu to ali ono. Toda ravno njihova kritika nam je pomagala, da smo list približali okusu bralcev. Mnogo pa so k razširitvi lista pripomogli tudi zasavski dopisniki, ki so postali naši zvesti in stalni sodelavci. Z njihovo pomočjo smo dosegli to, da je časnik prinašal novice ln vesti iz vsega trboveljskega okraja. Seveda pa moramo priznati, da kljub temu časnik ni bil takšen, kot smo želeli in kot so želeli bralci. Se vedno je manjkalo predvsem raznih gospodarskih in drugih sestavkov, ki bi naše ljudi obveščali o gospodarski dejavnosti našega okraja. Pa tudi drugih drobnih malenkosti so naši bralci zaman . iskali v (Nadaljevanje na 2. strani) Novoletna poslanica predsednika Tita Državljani in državljanke, tovariši in tovarišice! Ko se mudim na pragu novega leta zunaj Jugoslavije, bi rad z najboljšimi željami ob nastopajočem letu 1956 naslovil na narode naše dežele nekaj besed. Predvsem bi rad poudaril, da je bilo minulo 1955. leto bogato z raznimi dogodki mednarodnega značaja, izmed katerih so se mnogi zaključili bolj ali manj srečno. To je ugodno vplivalo na pomiritev na svetu, ljudje so znova dobil] zaupanje v to. da je moč ohraniti mir in da je nastala doba mirnega' obravnavanja mednarodnih problemov. Pri tem je zlasti tolažilno, da ta ideja čedalje bolj dozoreva tudi med vodilnimi ljudmi na svetu, to se pravi, da odklanjajo vojno kot sredstvo za obravnavanje spornih vprašanj med državami in narodi.; Mislim, da ne bi kazalo jemati preveč tragično nekaterih napovedi o dozdevni novi hladni vojni. Ljudje dobre volje in pravega razuma zelo dobro vedo, da se tudi hladna vojna ,ne splača, ker ne le Izčrpa gmotne in druge sile, marveč lahko tudi nevarno ogroža mir na splošno. Takšne napovedi prihajajo predvsem lz ust ljudi, ki omahujejo, ali bi sprejeli novo pot, pot mirnega sporazumevanja med državami. Toda sile miru in mirnega sodelovanja med narodi so zdaj tako številr ne in moralno močne, da se bodo tudi ljudje, ki skeptično pre sojajo možnost mirnega sporazumevanja in sodelovanja, podredili tej prevladujoči težnji narodov. Ne bi hotel, da bi te moje besede razumeli tako, da pojde zdaj vse gladko in samo po sebi. Ne, mislim, da bomo še do., živijali težave, trenja in zastoje, toda nam nič ne sme vzeti poguma, da ne bi vztrajno nadaljevali boja in storili vsega, kar je v naših močeh, da bodo naposled zmagale ideje miru, mirnega sodelovanja med narodi in koeksistence med državami z različnimi notranjimi družbenimi sistemi. Zdaj že lahko z zadovoljstvom vidimo, da sl ideja aktivne koeksistence med narodi uspešno utira pot in da jo svet čedalje bolj upošteva kot edini možni izhod iz sedanjega še zamotanega položaja na svetu. Plemenite človeške težnje na Na zss užrefši steklarji so dobili odlikovan a *** ** * Kolektiv Steklarne v Hrastniku je imel v minulem letu lepo število množičnih sestankov, najlepši In najslovesnejži pa ie bil zadnji sestanek v tovarni, na katerem je prejelo pet najzaslužnejših članov kolektiva v steklarni odlikovanja dela. Po otvoritvi tega slavnostnega sestanka po predsedniku sindikalne podružnice v tovarni je tov. Klanšek dbektor Steklarne, orisal uspehe podjetja v desetih letih po naši osvoboditvi. Delo in uspehi tega marijtvega kolektiva so bili v našem narodnem gospodarstvu velikega Pomena, saj je kolektiv Steklarne prejel v povojnih letih Pet prehodnih zastav za sVojc Uspehe In zastavo predsednika vlade v trajno last, poleg tega Pa še denarne nagrade v znesku 1 milijona dinarjev. Delavski *Vet tovarne je stalno težil *a tem da se ustvarjena finančna sr*ditva podjetja pravilno upo-rabjjajo. Tako so v tej tovarni Po vojni mcd drugim zgradili družinskih stanovanj v vred-hosii 162 milijonov dinarjev, Psdalje dva Domova za samce. J1* tudi produkcijo Je t* kolektiv stalno dvigal, leta 1954 Je jrdelal 5398 ton stekla, lansko leio pa {e 6140 ton steklenih Izdelkov. Ob zaključku Je tovariš direktor Klanšek še poudaril, Je OLO Trbovlje odobril rekonstrukcijo tovarne in »o bili zadevni načrti že vladi LK8 v pregled. (Nadaljevanje na 2. strani) ših narodov po miru, mirnem sodelovanju ter enakopravnosti narodov, malih in velikih, razvitih in nerazvitih, so napotile mene in moje sodelavce v daljni deželi, hrepeneči po Istih ciljih — da bi ju bolje spoznali in še bolj poglobili sodelovanje z njima, da bi spoznali njune težave in težnje njunih narodov, ki so v svoji mračni zgodovini globoko občutili, kaj pomeni ne biti svoboden in neodvisen, in ki s« zdaj bore, da bi se dvignili iz zaostalosti in nerazvitosti in si ustvarili boljše življenje. Kadar ljudje govore ali pišejo o deželah, ki so imele ali imajo svoje kolonije, govore navadno o njihovi blagodejni .'Civilizatorski vlogi. Jaz sem imel te dni priložnost, da sem se prepričal o nasprotnem. Človek nikoli ne bi mogel verjeti če sam ne vidi, kako si narodi v teh afriških deželah prizadevajo, da bi okrepili svojo neodvisnost, da bi se sami upravljali in da prav zato goje globoke simpatije, zaupanje in spoštovanje do naše male in oddaljene dežele, ker ima na svoji zastavi napisana svetla načela o enakopravnih in pravilnih stikih med narodi na svetu in ker se zanje vztrajno bori. Tudi na tem našem potovanju v deželi, ki sta si nedavno priborili svobodo, da se kot neodvisni sami upravljata, ki pa se borita z mnogimi težavami nerazvitosti in zaostalosti, smo se lahko prepričali, da je nesebična pomoč tem in takšnim deželam, ki naj jim jo nudijo razvite dežele« ne le imperativna potreba, marveč tudi neogibna obveznost, če hočemo, da bodo na svetu izginili vzroki različnih sporov, ki lahko nastanejo iz težnje po gospostvu nad šibkimi 1» nerazvitimi deželami pod pretvezo civilizatorskega poslanstva in vaništva. Mi smo se tudi na tej poti miru čutili srečne In ponosne, da so nas narodi Etiopije in Egipta tako prisrčno sprejel* kot gost^ iz dežele, katere ime nikoli v zgodovini ni bilo omadeževano z zasužnjevanjem dragih narodov. Državljani in državljanke Jugoslavije! V nastopajoče leto 1956 stopamo z velikim upanjem, da bomo še z večjim uspehom nadaljevali izgradnjo svojega srečnejšega življenja. Težave, k| nas še čakajo, niso hepremagljive. ker so innogo manjše od že premaganih. Naše gospodarske možnosti so zdaj že tako razvite, da lahko s pravilno organizacijo, varčevanjem in pa- metnim vodstvom v kratke:: času odstranimo tiste elemente ki zdaj še zavirajo normale potek življenja ln brez potrebo povzročajo začasno zaskrbljenost državljanov. Mi zdaj zelo dobro vemo v čem so naše pomanjkljivosti, toda odstranjevati jih moramo disciplinirano in vztrajno. Od pravilnega in uspešnega razvoja našega socialističnega sistema, od monolitnosti naše državne enotnosti, od pravilnega obravnavanja važnih vprašanj gospodarskega, kulturnega, političnega, socialističnega in drugega značaja — poleg naše načelne in dosledne zunanje politike — bo tudi v prihodnje odvisen naš mednarodni ugled. Največjega pomena je torej, da ima naš državljan zmeraj pred očmi koristi yse skupnosti, ne pa samo svojih in ozkih krajevnih koristi. Gojiti moramo čimbolj tiste lastnosti, ki nam omogočajo dostojno mesto med narodi sveta. S temi željami pošiljam iz ie prijateljske dežele v svojem in v irnend svojih sodelavcev naši domovini nnjfoplejše pozdrave in želim vsem državljanom in državljankam Jugoslavije srečno novo 1953. leto!« S konference ZKS v Vidmu-Krškem Večja izobrazba — večjja zavednost — večfi uspehi pri izgradnji socializma V sredo, 28. decembra, je bila v sindikalni dvorani tovarne roto papirja občinska konferenca ZK Videm-Krško. Konferenci so poleg delegatov prisostvovali še: član OK in predsednik OLO tov. Martin Gosak, republiški poslanec tov. Lojze Colarič. Konferenca je prav dobro potekala, razprava je bila živahna, saj se jc priglasilo nad 20 diskutan-tov. Komunisti naj dvignejo med kmeti kulturo in prosveto! Ni le naključje, temveč tež-koče in problemi, ki so v šolstvu in prosveti dali tej panogi Kakšni naj bodo Spomen ki padlim borcem? Na nedavnem zborovanju volivcev v Tacnu pri Ljubljani Je predsednik Izvšmega sveta LRS tov. Boris Kraigher povedal glede graditve spomenikov žrtvam NOV tole: V počastitev spomina žrtev NOV naj bi dane« namesto dosedanjih tipov spomenikov gradili rajši kulturne domove, šole, zdravstvene domove Itd. Nedvomno bi Imeli tak) spomeniki večjo vrednost tudi za poznejše rodove. Pravilno je, da naša skupnost počasti spomin padlih borcev, ki go darovali svoje življenje za lepšo prihodnost nas vseh. Priporočljivo pa je, da bi namesto postavitve spomenikov stvene postaje, kulturni domovi in podobno. Na t&kUi zgradbah bi potem z vzidavo spominskih plošč počastili spomin naših padlih žrtev. največji poudarek. 2e v poročilu je sekretar tov. Maks Babič nakazal niz problemov s področja šolstva, katere so v razpravi še dopolnili. Na območju občine Videm-Krško so primeri, kjer podcenjujejo izobrazbo, kajti nekateri pravijo, da je smoter življenja le zaslužek. Pa ni tako. Ni dovolj, če otroka le izobrazimo, temveč ga moramo tudi vzgajati. Da bo pa to delo uspešnejše, moramo državljani, zlasti komunisti, nadzirati šolp in pomagati našim učiteljem. Naloga šole je, da učno snov poda znanstveno, kot to zahteva svetovni nazor, da goji vse moralne kvalitete in mladino ideološko vzgaja. Kljub temu, da šola po večini nudi vse te vrline, se pojavljajo v nekaterih predelih občine veliki prestopki mladoletnikov. V Ljubljani se bodo v kratkem zagovarjali pred mladinskim sodiščem naši pionirji. Ne- Po vsej naši. jiomovini je bilo urejeno življenje, alkohol, so toliko važnih dogodkov v NOV, problemi, ki kvarno vplivajo na da v vseh krajih pač ni mogo- našo mladino in jo privedejo do če postaviti dosedanjih tipov takih prekrškov. Zal se to ne da spomenikov padlim borcem, rešiti na sestankih. Naloga ko-Boljšc je, če v nekaterih krajih munistov je, da se mladinski postavimo nekaj res večjih in pomembnih spomenikov, zlasti v krajih, ki so izredno važni, in še drugih pomembnih mestih, zlasti zaradi večjih obiskov šolske mladine. Takšen spomenik naše slavne zgodovine imamo n. pr. na Urhu pri Ljubljani in še v nekaterih drugih krajih. Čudimo se, da smo slišali v radiu, do bodo pri Frankolo-našim padlim borcem uporabili vem gradili kar tri leta vcli-zbrane prispevke naše skupno- kanski spomenik, ki bo stal 20 sti koristneje. Tako imamo še milijonov dinarjev: ali ne bi s nekaj pc žganih šol, ki še niso tem denarjem rajši postavili kriminal v kali zatre, sicer bo le-ta v kratkem težko breme za družbo. Šolski obisk je v nekaterih predelih občine Videm-Krško zelo pereč, saj je že znano, da je bil bivši krški okraj v trm pogledu najslabši v Sloveniji. Seveda so tehtni vzroki, ki jih bo treba premagati. Starši za šolo nimajo vedno razumevanja. Preoričani so, da je za otroka boljše, če gre na dnino in tam zasluži. Administrativni prijemi so petrebni, vendar niso dovolj učinkoviti. Kato je nujno, obenem pa skrajni čas, d:j ko- povsod obnovljene, in sc otroci tamkaj kakšno splošno koristno inun-g‘ti avUaja med kmeti Kul stiskajo po neprimernih in nezdravih prostorih. Pomagajmo taki mladini, da bo dejansko občutila vrednost graditve lepe prihodnosti. Pa še drugih mož- in potrebno zgradbo z vzidano pleščo v spomin tamkaj padlih talcev? — Tudi v Krškem, kjer imajo že idejne in glavne načrte za spomenik pad!im bor- ktrojo* tovarna v Trbovljah ima leto« še večje proizvodno naloge nosti je skoro povsod: potrebni cem in žrtvam; naj tukai še zdravstveni domovi ali zdrav- enkrat premislijo. kaj je v kraju še bcl.i potrebno in bi b'l s primernejšo zgradbo vseeno dosežen namen počastitve padlih žrtev. Odlikovan a v rece ki Faoirrici Prešnjo sredo, dne 28. decembra p. L, je bilo sklicano izredno zasedanje delavskega sveta Papirnice v Radečah, Na tem zasedanju je predsednik mestne občine tov. Ferči Miler slovesno Izročil delavska odlikovanja trem članom kolektiva radeške Papirnice. Odlikovan Je bil tov. Stane Koselj. direktor tovarne, z Redom dela III. stopnje, delavca tovarne tov. Jože Kocjančič In tov. Franc Mejač pa sla bila odlikovana s kolajno dela. Predsednik občine je ob tej slovesni priložnosti naglasil, da s podelitvijo teh odlikovanj prejema priznanje za požrtvovalno tn uspešn.> delo celoten kolektiv v prvih desetih povojnih letih socialistične graditve naše domovine, še posebej pa tisti, ki so kot posamezniki zgleden primer požrtvovalnosti, vestnosti, vztrajnosti, zavesti, samolpictatlve bi delovne discipline. Odlikovancem prisrčno čestitamo! it turo in prosveto KDO NAJ SKRBI ZA PROSVETNO DEJAVNOST? Učitelj naj ne bo le šolnik, temveč tudi kulturnoprosvetni delavec na vasi ter nosilec ideološkega dela. Imamo primere, kjer so učitelji vzorni de1 a vel in aktivni izven šole. Te je nedvomno treba podpreti pri njihovem delu. Tiste pa, ki ne delajo, je treba uvesti v organizacije in drugo izvenšolsko delo. Nujno bi bilo, da ne bi ocenjevali le delo učiteljev, marveč tudi delo ostale inteligence, kot n. pr.: tehnike in inženirje v raznih podjetjih ter jih z dobronamerno kritiko pritegnili k delu, da ne bi bilo več primerov kot v roto tovarni, kjer je od 20 tehnikov in inženirjev aktivnih le pet. Poleg teh je v Vidmu-Krškem tudi innogo drugih uslužbencev, ki bi lahko mnogo pripomogli k dvigu prosvetne dejavnosti BODOČI UČITELJSKI KADER NAJ BO PREDVSEM IZ VRST PROLETARCEV Očitna je razlika med razredi, kjer poučujejo komunisti, in razredi, kjer poučujejo nekomunisti. To se pozna zlasti pri obisku verouka in praznovanju cerkvenih praznikov. Žalostno je, da se otroci ob cerkvenih praznikih s potico v roki posmehujejo otrokom komunistov, učitelj pa to ravnodušno gleda. Dogaja se tudi, da nekzteri pretepajo mladino padlih borcev. Zaradi tega moramo paziti na naš bodoči učiteljski kader in (Nadaljevanje na 2. strani) STRAN S ZASAVSKI irUNIK- 'I. JANUARJA 1856 — ST. 2 S konference ZKS v Vidmu-Kioriem (Nadaljevanje e 1- strani) še precej časa, bomo dobili po* litično dobro vzgojen kader. VEC AKTIVNEGA DELA MED KOMUNISTI Naši pionirji so delavni tndl izven Sole. Ideološko in politično se izobražujejo v pionirskih organizacijah. Vso pomoč jim nudijo tudi komunisti, ki niso učitelji. Učijo jih ročnih spretnosti, šaha, skupno se uče igric itd. Vso to pomoč nudijo pionirjem komunisti, ki sodelujejo v raznih organizacijah. Zal pa pri tem nekateri pozabljajo, da bi se morali tudi sami izobraževati in izpopolnjevati. Zato je nujno, da hodijo na razna predavanja in prireditve. ZIMSKO IZOBRAŽEVANJE NA VASI JE DOBRO S pomočjo SZDL so v letošnji zimski sezoni odprte kme-tijsko-gospodarske šole v Vel. Podlogu in na Raki. Tudi za gospodinjske tečaje je veliko zanimanja, saj bodo ti tečaji v Vidmu-Krškem. levem in desnem bregu, Leskovcu, Vel. Podlogu in na Raki. Poleg tečajev bodo še kmetijska in zdravstvena predavanja ter debatni večeri po vseh navedenih vaseh. Presenetljivo je, da je zanimanje za razna predavanja na vasi dosti večje kot pa v centru občine. Knjižnice so zelo skromne pri nas, zato bo treba preskrbeti še precejšnje število knjig. Zanimanje in potreba narekujeta, da se v kratkem odpre v Vidmu-Krškem čitalnica. DPD »Svoboda« ima nad 200 članov. Društvo je aktivno, žal pa ne žanje takih uspehov, kot bi želeli. Vzroki so jasni. V umetniškem svetu ni enotnosti in zato je Mladi oder popustil. Boljše je nergače akoravn, so strokovnjaki, odstraniti, da bodo imeli ostali uspeh. Poleg amaterjev bi morali dajati vzgled tudi profesionalni svobo-darji in z vzornim zasebnim življenjem pokazati pot h kulturi. MLADINO JE TREBA ZAPOSLITI Pri občini bo treba ustanoviti pionirski svet, ki bo koordiniral delo pionirskih organizacij. Po vseh šolah bomo morali imeti krožke, ki bodo pionirje in mladince redno zaposlili in razvedrili. Ob nedeljah dopoldne pa naj bi bile kino predstave. Uprava kina v Krškem se temu upira, češ, da matineje niso »rentabilne«. Treba se bo na ta ali oni način sprijazniti s tem, da je rentabilno tudi to, če brez dobička vzgojimo socialistične državljane. Za delo krožkov po šolah so v prvi vrsti odgovorni člani ZK, ki bodo poleg ljubezni do dela nudili naši nadobudni mladini tudi ideološko izobrazbo. S tem ne bo mladina prepuščena sama sebi. se potikala po gostilnah, kadila itd. TUDI V INDUSTRIJI SO PROBLEMI V tovarni čokolade in likerjev, ki zaradi zastarelosti strojev in oddaljenosti od železniške postaje le s težavo konku- rira večjim tovrstnim tovarnam, bo treba razmišljati, kako preusmeriti proizvodnjo. Težiti je treba za tem, da dosežemo to z lastnimi sredstvi. V tovarni celuloze in papirja primanjkuje 150 do 200 milijonov dinarjev za dokončno izgradnjo. Prav gotovo bi vsota ne bila tako visoka, če bi se pri gradbenem podjetju »Pionir« ne pojavili brezvestneži, ki so na račun podjetja bogateli in si gradili lastne hiše. Večja budnost bi morala prej preprečiti, da bi se ta gospodarski kriminal, ki se je razširil v težke milijone, ne izbohotil v tolikšni meri. SZDL JE TREBA UTRDITI Občina Videm-Krško ima 13.933 prebivalcev, od tega 9377 volivcev. V SZDL pa Je bilo pred dobrim mesecem včlanjenih le 2769 ljudi ali 29.5 odstotka v odnosu na število volivcev. Zadnje čase se je odstotek članstva dvignil na 36, kljub temu pa organizacija nima tistega ugleda, ki bi ga glede na svojo preteklost morala uživati. V SZDL je premalo ljudi z vasi, saj imamo naselja, kjer sploh ni članov SZDL ali pa jih je zelo malo. Za tako stanje so odgovorni sami člani SZDL kakor tudi komunisti. Zato je glavna na.oga komunistov, da delajo v Socialistični zvezi in skrbe za utrditev te politične organizacije ter njeno razširitev na vasi. ZAOSTALO KMETIJSTVO JE TREBA POSPEŠITI — KMETIJSKI STROKOVNJAKI BI MORALI NUDITI VEC POMOČI TERENU IN SE MANJ UKVARJATI S KILOMETRSKIMI PAPIRJI V občini Videm-Krško je 16.652 ha kmetijske površine in je 8053 kmetov ustvarilo na leto le 215 milijonov narodnega dohodka, medtem ko je industrija, zadružna obrt, obrt z družbenimi sredstvi dala' na leto 1 milijardo 79 milijonov dinarjev narodnega dohodka. Tako nizek narodni dohodek je razumljiv, saj pridelek večinoma ne zadošča za preskrbo vsega prebivalstva. Hektarski donos Je zelo slab. Na eno gospodarstvo pride le 1.6 goveda, kar je pod povprečjem naše države. Kritično stanje je v vinogradništvu in sadjarstvu. Sadje Je po večini okuženo, rodnost dreves slaba. Ker je regres na umetna gnojila ustavljen, bodo imc'i kmetje težkoče s kontrahiranjem, ker Pri nas ni žitorodnih krajev. V Okrajni zadružni zvezi Je precej strokovnjakov, ki se vse preveč ukvarjajo s papirjem, so pa premalo na terenu. Niso izvršili vseh lokacij za gradnjo gnojnih jam in silosov, kljub temu, da so sredstva zagotovljena. O liku komunista je na konferenci govoril predsednik OLO Trbovlje tov. Martin Gosak. Konferenca je sprejela precej sklepov, ki se bodo dosledno izvajali. Na koncu Je bil izvoljen 15-članski občinski komite in tričlanska revizijska komisija, ki bo vodila in usmerjala delo komunistov in ostalih organizacij v naprednem duhu. Delovanje Okrajne inšpekcije dela Najprej varnost! Okrajna inšpekcija dela opravlja važno nalogo pri zaščiti delavcev po zakonskih predpisih pri delu in odpovedih ter na področju higiensko-tehnične zaščite pri delu. V prvih desetih mesecih letošnjega leta je Inšpekcija dela izvršila 107 rednih pregledov podjetij, v katerih je ugotovila razne nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki so jih zakrivila podjetja v glavnem zaradi nezadostne pazljivosti in skrbi za higiensko-tehnično zaščito delovnih mest. Tako so morala podjetja na gradbiščih odpraviti vse pomanjkljivosti pri nezadostno ali sploh nezavarovanih delovnih odrih. Ob teh pregledih je bilo ugotovljeno posebno slabo stanie v obratu Cementarne v Zidanem mostu glede higiensko-tehnične zaščite dela. Resnica je, da bi bila za izboljšanje te zaščite potrebna izredno velika investicijska finančna sredstva Zaradi zastarelega načina dela se v tem obratu dvigajo velike količine prahu, ki ie škodljivo zdravju, kajti še danes se tamkaj polnijo cementne vreče ročno, brez kakršne koli mehanizacije, kar je v nasprotju s sodobnim gospodar- skim načinom dela Prav v tem 'podjetju so nadalje neprimerni sanitarni prostori, stranišča, umivalnice in garderobe, kar tudi ni v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi. Zaradi navedenih ugotovitev pomanjkljivosti v higiensko-tehnični zaščiti je morala Inšpekcija dela izdati izvršilne naloge. Podobno stanje se pojavlja tudi v drugih podjetjih tako na primer v Papirnici v Radečah itd. Okrajna inšpekcija dela Je v navedenem Sasu Izvršila približno sto izrednih pregledov kjer je prav tako ugotovila razne nepravilnosti glede tehnične zaščite, poleg ostalega pa je dognala tudi nepravilnosti v obračunavanju norm, kakor na primer v podjetju »Peta« v Radečah, kjer je bilo ugotovljeno, da delovne norme niti niso bite pravilno postavljene, niti pravilno izračunane Izredne preglede je Inšpekcija dela opravila predvsem v podjetjih, v katerih je kontrolirala izvedbo svojih odločb, kjer je predvsem ugotovila kritično stanje v Strojni tovarni v Trbovljah in trboveljski Cementarni. V teh in podobnih primerih se uprave podjetij izgovarjajo na pomanjka- Rad o klub v Hrastn ku |e vreden pohvale Odločil sem se, da obiščem člane Radio kluba v Hrastniku pri delu, saj je vredno, da tudi o njih nekaj napišemo. 2e takoj pri vstopu v njihovo delavnico, ki so si jo sami uredili, sem bil prijetno iznenaden; nekaj mladincev je delalo in se učilo, spet drugi pa so imeli opravka na sprejemniku: iskali so zvezo z radioamaterji v svetu. Radio klub v Hrastniku so osnovali že leta 1948. Skozi vsa leta je bil klub zelo aktiven, letos pa so v njem ustanovili tudi tako imenovano »primopredajno sekcijo«. V klubu dela trenutno 39 članov, od tega 7 mladincev in 7 mladink, pionirjev pa je v klubu tud. 7. Vse delo in vzgojo radioamaterjev vodi tov. ing Safonov ki posveča skoro ves svoj prosti čas delu v klubu. Kakšne važnosti je radio klub, zlasti pa za radiotelegrafiste v naši JLA, je poudaril že predsednik kluba tov. Dremeli na občnem zbpru. Z radiom vzpostavljamo zveze z vsem svetom tn gradimo mostove prijateljstva med najoddaljenejšimi kraji in deželami zemeljske oble. Klub se seveda zaveda svoje važne vloge v vzgoji radio kadrov. Vsako leto prireja radioamaterski tečaj za začetnike in pionirje, nadalje radlotelegraf-ski tečaj za mladince izvenar-madne vzgoje, določene za ra-diozveze. Od mladincev letn:ka 1934-35 se je izučilo za radiotelegrafiste 9 fantov, od katerih je osem že v aktivni službi Člani kluba so se udeležili zbora Zveze radioamaterje« Ju- goslavije v Ljubljani in Zagrebu. Prav tako se je klub udeležil tekmovanja na razstavi Zveze radioamaterjev Jugoslavije v Beogradu, kjer je leta 1949 prejel nagrado 3000 din za svoj prenosni baterijski sprejemnik. Klub je sodeloval tudi na letošnji gospodarski razstavi v Hrastniku ob občinskem prazniku in dobil za svoje delo in uspehe nagrado 10.000 din. Delavnica kluba ima razhčne merilne priprave, ki so jih člani napravili po večini sami pod strokovnim vodstvom tov ing Safonova, ki ima največ zaslug za uspešno delo kluba. Seveda pa delavnici še marsikaj manjka in se dnevno oori z raznimi težavami. Klub razpolaga e spre emnim aparatom za normalne valovne dolžine. Trenutno sc v klubu poleg tečajnikov vadijo pod strokovnim vodstvom vojni radiotelegrafisti. da se pripravijo ns izpit za operaterje — prapravn,-ke. V bližnji prihodnosti bo treba misliti na izgradnjo popolnejšega primopredajnika. za katerega pa so seveda potrebna finančna sredstva. Prav bi bilo, da pristojni činiteljl nudijo temu agilnemu klubu potrebno denarno pomoč. V. R 4AAAAAAAAAAAAAAAAAA* Ne pozabite: vsak narod mk ..Zasavskega tednika" je zavarovani nje potrebnega materiala. Resnica pa Je, da se v raznih podjetjih ugotavlja preveč malomaren odnos do odločb in nalogov Inšpekcije dela. Zaradi takih odnosov je bila Inšpekcija dela primorana izdati strožje odločbe za čimprejšnjo odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti — odgovorno osebje podjetja pa je naznanila sodniku za prekrške v nadaljnjo obravnavo. Kontrolnih pregledov je bilo v navedenem času .izvršenih približno 57, pri katerih je Inšpekcija dela v glavnem raziskovala vzroke smrtnih in hudih nesreč pri delu in izvršitev nalogov Inšpekcije dela. V tem razdobju je ugotovila 9 smrtnih in 15 hudih nezgod pri delu. Preiskovalni ppstopek je uvedlo Javno tožilstvo v štirih primerih smrtnih nesreč. Raziskava vzrokov nezgod je pokazala, da so v 50 odst krivi sami delavci zaradi pomanjkljivega upoštevanja varnostnih prepisov. Na drugi strani je pa spet resnica, da podjetja premalo skrbe za vzgojo delavcev s primernimi opozorili, predavanji o higiensko-tehnični zaščiti, sestanki z delavci itd. Podjetja so nakupila precejšnje število zadevnih brošur, pravilnikov in lepakov. Sindikalni odbori so prav tako vse premalo obravnavali s svojimi člani higiensko-tehnično zaščito dela, ravno tako delavski sveti in upravni odbori podjetij ne skrbe v zadostni meri za izboljšanje higiensko-tehnične zaščitne službe oziroma izvajanje predpisov o varnosti delavcev. Večja podjetja so se^ai uvedla posebne referente za HTZ službo Tako delujejo ti referenti v Strojni tovarni v Trbovljah, v Cementarni in Elektrarni v Trbovljah v hrastniški Steklarni, pri rudniku Trbovlje-Hrastnik in zagorskem rudniku. Inšpekcija dela je skupno z drugimi inšpekcijami opravila 70 komisijskih ogledov pri novogradnjah. Navedeni podatki dovoli zgovorno pričajo o važnosti Okrajne inšrekcije dela in o potrebi vsestranske brige za higiensko-tehnično zaščito dela, ki je v izpopolnjeni obliki porok za zmaoišanje nesreč pri delu in za dvig družbenega produkta »amega. a. K Najza$»u*nej$i steklarji so dobili odlikovanja (Nadaljevanje s 1 strani) V naslednjem Je navzoči poslanec Republiškega zbor« LRS In predsednik mestne občine v Hrastniku tov. Stane Brečko izročil petim najzaslužnejšim članom kolektiva odlikovanja dela. Tovariši Prane Poljšak, Franc Matko In Jože Ranclnger so prejeli Red del* in. stopnje, tovariš Janez Kovač In tovarišica Štefka Drnovšek za kolajno dela. Odlikovancem izrekamo k visokemu priznanju za njihove zasluge prisrčne čestitke z željo, da bi našli v svojem delovnem prizadevanju mnogo po-anemalcev, v. R. Dr V Krasnik: (Nadaljevanje) Ob 30. obletnici trboveljske bolnišnice m^aiimtmmwiitniiiiiiiniMiilWHllllllll»lllHIIIIIIIIWIIHIIHIIWI!IIRHIIIHIWIIHIIIIIHHimilW MlilllHIlIHmill SIlJIllllIlliaUHroillHIPKlIillllinillinilllllTlUilltlBMflHIllMHHHBUlBHHHMMIIIIHlIffllBIOTniffrHTminTUlIlBlimBn HIIIflnilBnilMMnMM«MMMM«Mssuiiii^nuaniii|s«Biiinnijimyfl predvsem strokovnih uslužbencev. Trdim lahko, da sta to breme nosila na svojih ramenih od osvoboditve do leta 1952 samo dva zdravnika. Od osvoboditve dalje deluje v trboveljski bolnišnici tudi ambulanta za boinlke s sladkorno boleznijo za ves okraj, Od 1 januarja 1950 dalje obremenjuje v veliki meri delo v naši bolnišnici ki-rurglčna ambulanta Zdravstvenega doma, ki oskrbuje vsr malo kirurgijo, predvsem pa travmatologijo, vsega bivšega trboveljskega okraja. Ustanovitev te ambulante nam je narekovala neogibna potreba, da sledeč .podobnim načelom travmatologije skoncentriramo evidenco, dokumentacijo, posebno pa strokovno obdelavo vseh poškodb v okraju na enem mestu. K temu nas je prisilil tudi pre cejšen porast obratnih nezgod pri delu spričo rudarstva in razvijajoče se Industrije. Da je uspeh delovanja kirurgične ambulante tn enotnega sodobnega tretiranjs poškodb že da nes očigieden In velik, lahko potrdi uprava socialnega zava rovanja. Zaradi pomanjkanja primemo urejenih prostorov in strokovnega osebja za delo takšne ambulante je bila naša bolnišnica tako rekoč primorana sprejeti kirurglčno ambu lanto Zdravstvenega doma v svoje prostore tn ji nuditi tudi svoj strokovni kader. Ambulanta deluje redno vsak drugi dan v tednu, sveže, nujne in krvave poškodbe pa oskrbuje v vsakem času. V rednih ordinacijah se pregleda pdvpretna 50 pacientov, operativno ne oskrbi odnosno mavči 20—25 poškodo vaneev oziroma bolnikov In izvrši se cn 20 rentgerskih slik. (Nadaljevanje sledi) Ze za časa okupacije se je izkazalo spričo novega načina upravljanja in preskrbe bolnišnice ter stoodstotno zvišane frekvence bolnikov, da je bolnišnica za takšno obremenitev premajhna. Kljub temu spoznanju pa nemški okupator ni skoraj ničesar ukrenil, da bi se to nevzdržno stanje izboljšalo. V času okupacije sc je predelil edinole dnevni prostor v drugem nadstropju bolnlšnioe, da se Je s tem pridobila Se ena zdravniška soba, v podstrešju so se dozidale sobe za snažilke, v kletnih prostorih se Je uredilo zasilno zaklonišče in okna kletnih prostorov so se zaščitila /. betonskimi zasloni. Med Pridobitve trboveljske bolnišnice za časa okupacije lahko štejemo Izpopolnitev ln ureditev bolniške lekarne na račun likvidirane lekarne Bratovske sklad-nlce v Trbovljah, nakup modeme operacijske mize, operacijske luoi, premičnega, malega rtg aparata In delna izpopul litev operacijskega instrumentarlja, kar še danes s pridom služi bolnišnici. V narodnoosvobodilni vojni je tudi trboveljska bolnišnica doprinesla svoj delež. Vzdrževala je zvezo s terenskimi aktivisti, največ s pokojnim Vilijem in Marjetko Vres.t in preko njih s saniteto IV. operativne cone. Zalagala je teren okrog Trbovelj z obvczilnim materialom in zdravili, leta 1944 pa je založila eno izmed partizanskih bolniš- nic v Savinjski dolini s precejšnjo količino operacijskega in-strumentarija. Od zdravnikov, ki so službovali v trboveljski bolnišnici, so aktivno sodelovali v NOV In POJ dr. Tone Cizelj, dr. Janez Jenšterle, dr. Vlrgll Krasnik, dr. Zmago Slokan, Vinceno Domitrovič in Adolf Spiler. 15. maja 1944. leta so istočasno prostovoljno odšli v saniteto IV. operativne cone dr. Jenšterle ln dr. Krasnik ter mediclnca Domitrovič ln Spiler. Ta dogodek opisuje tudi Jože Štok-Korotan v svoji knjigi »Jeklena pest« v V. poglavju. Vse do sedaj opisane prilike ln pomanjkljivosti so obstajale v trboveljski bolnišnici tudi ob osvoboditvi leta 1945 in še z večjimi težko čarni smo sc borili vseh deset let do osvoboditve in se borimo še dar.es kljub temu. da smo storili v desetih letih marsikaj za izboljšanje ln olajšanja dela v bolnišnici. Od osvoboditve dalje deluje trboveljska bolnišnica kot splošna bolnišnica zaprtega tipa. Njeno delovno področje zajema d3ncs bolniško oskrbo vsega prebivalstva trboveljskega okraja, t. J. okrog 50 tisoč prebivalcev na 390 kvadratnih kilometrov. Upoštevati moramo še to, da Je v našem okraju obsežen rudarski bazen ki je eden Izmed največjih v Slove liji, ln da se pri nas vedno bolj razvija industrija, kar pomeni za zdravstveno službo vedno ve^Ji obrem-nitev in postavlja pred njo vedno več- je zahteve. Bolnišnica sprejema na zdravljenje od osvoboditve dalje prvenstveno člane socialnega zavarovanja in njihove svojce, na katere odpade letno nad 90 odstotkov oskrbovancev v bolnišnici, oskrbnih dni pa celo nad 95 odstotkov. Ostali bolniki so večji del upravičenci socialnega skrbstva in le neznaten odstotek sestavljajo samo-nlačnlki. Takoj po . osvoboditvi je prevzela bolnišnico zopet KBS v Trbovljah. 2e 1. julija 1945 pa je prišla bolnišnica v lastništvo Federalnega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani. 1. avgusta 1948 je bolnišnico prevzelo od Zavoda Ministrstvo za ljudsko zdravstvo LRS, ki jo je 1. Januarja 1953 prepustilo OLO Trbovlje, kamor spada bolnišnica še danes. Jasno je, da je večkratno menjavanje lastnika zaviralo razvoj in izpopolnjevanje bolnišnice. Bolnišnica Ima še danes 120 bolniških postelj v istem številu sob ln Je standardni posteljni fond še vedno prekoračen za eno tretjino. Kljub temu pa s težavo zmaguje bolnišnica večjo frekvenco hosnitoUzadJe notrebnih bolnikov. Od osvoboditve do danes se Je zdravila v naši bolnišnici 32 424 bolnikov Letno povprečje oskrbovanih v bolnišnici znaša v letih po osvoboditvi 8^2 oskrbovancev In Je za okrog 149 odstotkov v*šle od navprečta v !eM'> do nknnaette ter -a 1.8 odstotkov vlš'e od letnega povprečja med okupacijo. Porodov je bilo v desetih letih po osvoboditvi 5246 in znaša letno povprečje 525 porodov (približno šest krat ved kot pred okupacijo in 2,24 krat več kot med okupacijo). Najobčutneje se Je v času od osvoboditve do danes dvignilo operativno delo v bolnišnici. V desetih letik po AD 30 LET TRB osvoboditvi je bilo izvršeno v naši bolnišnici 33.224 operativnih posegov, kar pomeni v primerjavi z letnimi povprečji pred in med okupacijo, da Je bilo operiranih letno v »eh 10 letih 12,7-krat več bolnikov kot pred okupacijo ln 1.8-krat več kot med okupacijo. Rentgensko pregledanih Je bilo 18.891 oaeb (letna povprečja 345 pred okupacijo, 3196 med okupacijo ln 1839 po osvoboditvi). Padec letnega povprečja rentgenskih pregledov je v času po osvoboditvi občuten zaradi zvišanja števila Izvršenih rentgenskih slikanj v tem času. kar pomeni pozitiven pojav. Rentgenskih slikanj je bilo Izvršenih po osvoboditvi 25.777 (letno povprečje: pred okupacijo 87. med okupaciji 1003 in po osvoboditvi 2578). Mislim, da podatki frekvence bolnikov ln Izvršenih storitev v trboveljski bolnišnici v 10 letih po osvoboditvi ter nj’hova primerjava s frekvenco in storitvami v prejšnjih ob dobjih dovolj nazorno p-ikazu-le.fi vellkcrzbo delo M ga Je opmv!,o v trhovcVhk' hetolšn!-d v tem času pičlo število Besedo bralcem (Nadaljevanje s 1 strani) listu. — Mnogokrat smo po naših dopisnikih ali pa sami vprašali za mnenje neštevilno ljudi, društvenih delavcev in aktivistov. Vsepovsod so bili Ljudje mnenja, da je list sicer dober, da pa ne prinaša vse problematike okraja oziroma krajev trboveljskega okraja. Članom oziroma odbornikom kulturnih in dragih društev je bilo vedno premalo poročil o njihovi dejavnosti, drugim premalo ostalega gradiva. In ravno ob teb mnenjih smo iz leta v leto časnik boljšali in mu dajali pravo vsebino. Lani smo se združili z bivšim Posavskim tednikom — glasilom Socialistične zveze krškega okraja. Združitev nam je narekovala precej novih nalog in obveznosti. Ce smo dotlej pisali pretežno o radarskih krajih, njihovem delu in življenju, smo morali poslej začeti pisati tudi o kmetijstvu, delovanju zadrug in podobno. Naš novi zasavski okraj ni več industrijski, marveč sta si, kot že veste industrija in kmetijstvo podala roko. Zato bi se danes nekoliko pomenili o tem važnem dejstvu. Zasavski tednik, tako se imenuje naš časnik od lanskega maja, izhaja trenutno na osmih straneh. Naklada dosega približno 10.000 izvodov Potemtakem lahko trdimo, da bere časnik vsak četrti, peti prebivalec zasavskega okraja, kajti računati moramo, da imajo družine povprečno po pet, šest članov. Marsikdo bi dejal, da je to dovolj, da je glasilo tako rekoč s tem že izpolnilo svoje poslanstvo. Pa ni tako! Vse dotlej, dokler ne bomo tiskali vsaj 13.000 do 15.000 izvodov, naš list ne bo v celoti izpolnil svoje vzgojne naloge. In to nalogo smo si zadali v letošnjem januarju, ko gremo v deveto leto obstoja glasila. Vemo: obveznost ni majhna! Prepričani pa smo, da jo bomo ob sodelovanju predvsem organizacij Socialistične zveze, sindikalnih podružnic in ostalih činiteljcv le izpolnili. O tem smo že veliko razpravljali. In nekateri naši sodelavci pravijo, da bomo morali nekoliko spremeniti tudi vsebino Usta. Le-ti trde. da bralci pogrešajo drobnih vesti iz raznih krajev zasavskega okraja, raznih zanimivosti in predvsem drobnih nasvetov za gospodinje ali kmete. Drugi pa menijo tudi, da so naši prenekateri sestavki oziroma članki precej dolgi in jih zato vsi ljudje ne bero. Uredništvo se v celoti strinja z omenjenimi tovariši. Zato bomo skušali že sedaj v začetku leta dati listu tako vsebino, kot si Je želi večina bralcev. Predvsem bomo, če nam bo le mogoče, prinašali novice in vesti iz slehernega zasavskega kraja, vsak teden pa bomo imeli tudi rubriko zanimivosti in politični mozaik. Naši podlistki, zlasti naš novi roman, pa bo prav verjetno ugajal tudi najbolj izbirčnemu bralcu. 2al pa ne moremo ustreči tistim našim bralcem, ki pravijo, da pišemo preveč iz radarskih krajev, drugi pa premalo o krajih' južnega dela našega okraja. Obem pa moramo reči le to, da Je naša dolžnost, da prinašamo gradivo iz vsega .okraja. Namreč le tako bomo izpolnil) pričakovanje vseh tistih bralcev, ki menijo, da je problematika revirjev in kmečkih krajev naša skupna stvar H v.cuaa naše celovite pozornosti. Dandanes ni moč reševati enega ali dragega vprašanja ločeno! Sicer pa moramo povedati, da je ogromna večina prebivalcev zasavskega okraja pravilno doumela, da Je naše ravnanje pravilno in taknrekič edino možno. To nam potrjuje, da smo na pravi poti! Na koncu še nekaj: mesec januar je mesec našega časnika. V tej številki prinašamo že prvo številko Uradnega vestnika, ki bo dragocen pripomoček našim ljudem pri delu. Brez Uradnega vestnika ne bo mogoče plodno delo naših uradov pa tudi posameznikov. Le-ta bo prinašal vsa odloke in objave okrajnega ljudskega odbora in občin. Vse važnejše odločbe, vsi važnejši odloki bi oglasi bodo v Uradnem vestniku. Na drugi strani pa borni Imeli tudi letos tradicionalno nagradno žreban e, če pa nam bo mogoče, bomo v večjih krajih okraja priredili ustne časopise In na ta načii seznanili naše bralce s problemi Izdajanja časnika. Pa tudi na straneh časnika bomo ta mesec pisali o naših težavah in problemih. Radi bi, da bi se vsi prebivalci okraja seznanili s problemi. brez katerih nismo nikoli. Eno nam je Jasno: izboljšali bomo Ust la a sodelovanjem čim širšega kroga ljudi. Zato želimo, da bi vsi bralci povedali, kaj jim je v časniku premalo, česa pogrešajo in kaj Je odveč. Vemo, da bo tekoče leto postavljalo pred nas nove ln obsežne'še naloge. Za torei si sodelovanje bralcev resnično toplo želimo. Uredništvo 7. JANUARJA 1956 - b'. -/ v K ! TED .1 STRAN 9 v krožkih bo Božična drevesca..? iz ŽivuE dalo uspesnejse • • • Na Studencu pri Sevnici že več let ni bilo nič slišati o mladinski organizaciji ali o delovanju mladine na kulturnem in političnem področju. In dejan- NekaJ dni pred cerkvenim praznikom le lahko vsakdo opazil, najbolj pa gozdar, kako prevažajo mlade smrekice In jelke na avtomobilih, po železnici, na vozovih, v avtobusih, na kolesih in Jih prenašajo sko to ni bilo mogoče, saj mla- To vse zaradi stare dinske organizacije niti ni več bilo. V mesecu novembru pa se je po dolgoletnem spanju spet zbudilo življenje mladine. Mladina je imela dva sestanka. 2e na prvem sestanku je bilaude- navade ali pa najbrž bolj zaradi mode in baharije, da se postavi v vsaki družini božično drevesce. Ni to stara slovenska navada, ker so jo k nam prine- ležba nepričakovano velika, eaj prej8^ ji^KiKjLli zaradi versko-politične manifestacije. Letos Je na primer Gozdna uprava ▼ Brežicah izdala samo 16 dovoljenj za posek božičnih drevesc. Prepričani smo pa lahko, da je bilo posekano pred prazniki na področju le uprave vsaj 5060 takih drevesc, če računamo, da Je imela vsaj vsaka druga družina tako imenovano božično drevo. Koliko smrekic pa je bilo odpeljano v Zagreb, ni moč izračunati. V Zagrebu si tudi videl nekaj dni pred praz- sposobna za božično drevo. Tako nastane v gozdu pleša in sto let neplodna površina. Na novo zasajeno drevo na takem mestu M zadušila sosedna drevesa, ker imajo prednost v rasti Tako ostane tak košček zemljišča za celo življenjsko dobo gozda neizkoriščen. Ce bi že gojili smreko za božična drevesa zaradi podpiranja praznoverja in malomeščanskih navad, bi pač bilo treba osnovati posebne nasade, kakor Jih imajo v drugih za- se ga je udeležilo 47 mladincev, drevesca samo bogatej- niki malone vsakega mimoido- hodnih državah. Mislimo pa, da v glavnem takih, ki v mladinski organizaciji še nikoli niso bili. Članica občinskega komiteja LMS Sevnica je mladini na kratko, a jedrnato povedala, zakaj so se pravzaprav zbrali, kaj je načrt mladinske organizacije, njeno delo, cilji itd V organizacijo je bilo takoj sprejeto 40 članov, ki so priprav-izobraževati. ši, ki so imeli denar, da so jih lahko kupovali, kar se niso sekala na črno ali kradla. Danes ti pa nehote Sne v glavo, kosi te prevoze opazoval nekaj dni pred cerkvenim praznikom, da Je mnogo naših ljudi osvojilo to buržujsko navado — ne vemo iz kakšnih vzrokov, ali res zaradi mode ali pa slepega Veter je lahko valovil zavese Kadar je utrujen prihajal iz ob odprtem oknu. Lunini žarki bolnice, si je želel, da bi imel so medlo osvetljevali sobo. Ma- ženo samo zase. Toda svoje tevž ni mogel spati. Oprt na službe ni marala pustiti in tu komolce je gledal skozi okno, so se začela prva nasprotstva. ki so ga zakrivale tanke čipka- Vendar med njima ni bilo preste zavese. Njegova žena je pirov. Tudi pozneje, ko je zve-spala v postelji poleg njegove, dela za njegovo razmerje z V spanju se je razgalila, da so neko bolničarko, je molčala in se videle bele, lepo oblikovane skušala otroku vse to prikriti, prsi. Njeno enakomerno zdravo V njenih očeh je ugasnil tisti dihanje ga je vznemirjalo. Na svetel ogenj. Postale so temne ustnicah ji ,ie igral neki čuden in otožne. In tiste tanke, hre-nasmeh, ki ga ni mogel nikoli peneče ustnice se mu niso ver razumeti. Že štiri leta sta po- smehljale. ročena, vendar sta si še vedno Toda otrok, ki je doraščal. je nekoliko tuja. Tistega tihega opazil ta tiha nasprotja. Dosti - razumevanja in zaupanja ni na- krat Je videl mamico, ki je mu je l.icni delati in se auuiaicvau. nMcriantlh ari« MSS.-KSSAtS: BZAS2S2.. - boljše mladince in mladinke, ki bodo vodili delo organizacije. Na naslednjem sestanku so mladinci ustanovili posamezne krožke, v katerih bo mladina delala. V krožkih bo lahko prišel do izraza interes vsakega mladinca in mladinke. Takoj se aristo- P» iiiiiii;;iiiiHiii!^!!iiiiniiiii!Biiinni!miiiiii!imniinn!nnmntn z osnovnim: plesi, ki jih človek v družbi mora znati člani dramske skupine se že uče igro »Lovorjev venec«, ki bo najbolj verjetno prva točka akademije, ki jo bo mladina čega, kako je po ulici prenašal pri nas tega ne bi bilo treba, pod pazduho mlado smrekico, ker bi bilo škoda zemljišč za _________________________________________________ ______________ Ce pomislimo, da je V Zagrebu f tak namen. č šel Pri njej. Morda v začetku, skrivaj jokala. »Očka«, okoli 100.000 družin, si lahko Noben gozdar no oo imet ni- ^ v i*T»eh ekume- dne. »veš mislimo, kakšna škoda je to, če česar proti temu, če se napra-ima v takem velikem mestu vsaj vsaka tretja družina božično drevo. Ne glede na vse navedeno pomeni taka sečnja mladih drevesc veliko gospodarsko škodo. Drevo, sposobno za ta namen, potrebuje najmanj deset let, da doraste. Treba ga je posaditi, varovati pred gozdnim plevelom in ga drugače čuvati Poseka se navadno na takem mestu, kjer so drevesca redka, ker smrekica »z gostega nasada nima lepih vej in vršička in ni se vijo za Novo leto skupne proslave otrok, ki jim labko priredimo veliko veselje z okrase- \ no smreko ali jelko. Sečnja ta- •ga prinesli v predzadnji številki -Zauavskegs tednika«. Ije številno pionirjev in pionirk pravilno rešilo. Rešitev magične«.! kvadrata (vodoravno in navpično) se gi-' si: NOVO. OSAT, VATA, OTAC. Strogi žreb je to pol odločil, da dobi prvo nagrado za.,reši-, lev ugenke Joško Juvančič, učenec 3. razreda nižje gimnazije v Zagorju ob Savi — drugo nagrado pa je žreb prisodil Karlu Humeku, učencu H. razreda osrjovne šole na Raly, pošta Raka pri Krškem. Zaradi oddaljenosti od Trbovelj bomo obema poslali knjižno darilo po pošti..... Vsem ostalim pionirjem in pionirkam, ki jih je žreb tokrat prezrl, za njihovo > pošto, pozdrave in novoletna ' voščila iskrena hva Uredništvo Nova nagradna uganka za pionirje Boste našli odgovor nc> «to-dečo uganko? Upamo, da No — poslušajte jo: PO VODI BRODI, PO SUHEM HODI, A VENDAR NI SE PRILEZLA IZ HIŠE. Rešitev uganke nam prinesite ali Pa pošljite po pošti do nedelje, 15. januarja opoldne. Dva izžrebana rešitelja uganke bosta dobila od našega uredništva lepo knjižno darilo. Pri’odgovoru ne pozabite'poleg svojega' imena !n priimka tud! razred šole. ki jo obiskujete. nadalje pošto in kraj, kjer ste doma. Uredništvo Okrajna konferenca mladine, kj je bila v- novembru v Radečah, je — lahko rečemo — postavila pred mladinske organizacije naloge, ki bi jih lahko razdelili v dva dela: naloge za krajše in naloge za daljše razdobje, Med naloge za krajše razdobje aodijo gotovo volitve v osnovna mladinska vodstva i*i urejevanje potrebne evidence Med naloge za daljše razdobje sodijo: vključevanje mladine v re?no družbeno življenje, skb zn neorganizirano mladino, razširitev praktične dejavnosti organizacij Ljudske mladine itd Okrajni komite LMS. ie na svoji prv, seji sklenil, da se morejo volitve v'osnovna mla-Q:nska vodstva izvršili do L februarja 1956. Volitve morajo biti povsod dobro pripravljene. P’-ed volitvami morajo biti predvolilni sestunki, na katerih Ijo mladina razpravljala o delu v preteklem razdobju ln o bodočem delu. Volitve morajo bi-V povsod tajne. Na kandidatnih listah bo moralo biti več kan-dldatov. da bo mladina lahko izbirala med njim!. Tudi poročil« ne bodo smela biti takšna kot doslej; mladinsko vodstvo bo moralo sestaviti pismeno poročilo, v katerem bo govor o konkretnem delu organizacije, o uspehih in neuspehih, o programu bodočega del« itd. O zunanji politiki, gospodarskih in drugih vprašanjih bodo govorili najboljši mladinci ali p« vidni politični ljudje, Id jih bo mladina povabila na volilni sc- stanek. 6k •krajni komite LMS Je sprejel sklep, da nobena organizacija ne sme izvršiti volitev, dokler ne bo uredila potrebne evidence: pregled nad član- stvom, seznam neorganizirane mladine, seznam mladine v društvih, seznam inventarja ipd. Vsaka organizacija bo morala pred volitvami pregledati vse možnosti za sprejem novih članov, za postavitev aktivov v sosednih podjetjih in vaseh itd. Do volitev bodo morale poskr- beti, da bo imel vsak član Ljudske mladine člansko izkaznico, da bo pobrana članarina in da bo urejena ostala evidenca (zapisniki, pošta, poročila itd.) Tako evidenco si bodo morali ustvariti tudi občinski komiteji. Izvajanje zaključkov okrajne mladinske konference Jo nalč- ga. kj jo bomo izvrševal; v prihodnjem letu. K6 bo organizacija razpravljala o teh zaključkih, morajo paziti, da bo razprava konkretna in dosledna, kajti drugače bo ostalo samo pri besedah ih v delu mladinske organizacije ne bo dosežen bistven napredek. Kakor jo škodljivo, da sc organizacije LM. ukvarjajo predvsem z društveno dejavnostjo, taka i« škodljivo, če se ukvarjajo zgolj s politizerstvom, filozofiranjem in podobno. Po.1 -lično delo mora biti v tern, da bo vse mladinsko delo, pa najsi bodo to sestanki, predavanja in konference, ali pa zabavne prireditve, izleti in igre, prežeto s tako vsebino dela, da sc bo o njem mladina vzgajala v socialističnem duhu. Pod vključevanjem mladih ljudi v resno družbeno življenje je mišljeno, da Je treba, mlado •ludi navajati na to, da bodo hodili na zbore volivcev, sestanke Socialistične zveze, zbore zadružnikov, kjer se razpravlja tud; o problemih kroja, o raznih gospodarskih, komunalnih, prosvetnih, šolskih ln drugih vprašanjih, ne pa samo o vprašanjih, ki zadevajo samo mlade ljudi. Ce bodo mladi ljudje že sedaj spoznali, da je borb* za socializem povezana tudi z raznimi težavami, potem jim resno družbeno življenje pozneje ne bo tuje in pretežko. Dopisujte v Aii Mir Dopis iz Kctredeža Ustanovni sit prosvetno društ o V Kotrodežu pri Zagorju je kulturnoprosvetno delo v zimskih mesecih precej živahno. Pokazalo pa se je, da bi bilo delovanje na tem področju dela lahko še mnogo večje, vendar ni bilo v tem pogledu nobenega pravega vodstva, ki naj bi vodil kulturnoprosvetno dejavnost v kraju. Zaradi tega se je SZDL odločila, da imenuje iniciativni odbor, ki naj pripravi vse potrebno za ustanovitev prosvetnega društva, o katerem se je že dolgo časa govorilo. Iniciativni odbor se je zavedal svoje težke naloge in jo tudi pravilno rešil. Pred kratkim je bil ustanovni občni zbor, ki se sa je udeležilo nad petdeset liudi, zlasti mladina. Seveda pa niso zaostajali tud: starejši, ki so se prav tako v lepem številu odzvali povabilu, zavedajoč se, da lahko tudi oni v tem pogledu mnogo napravijo, zlasti pa, da prenesejo svoje izkušnje na mlajšo generacijo, od katere je pravzaprav odvisno vse kulturnoprosvetno delo na vasi. Ustanovni občni zbor je pokazal, da so ljudje pripravljeni aktivno sodelovati v kultumo-prosvetni dejavnosti in da Si Lepa slovesnost v Zdravstvenem domu mo*** v Zagorju Odkritje dveh spominskih plošč Prejšnji mesec je bila v avli Zdravstvenega doma v Zagorju pomembna slovesnost. Gradbeni odbor Zdravstvenega doma, ki je imel nalogo zgraditi in opremiti dom z vsem potrebnim inventarjem, je svojo nalogo izvršil v polni meri in je izro- tobra 1943 v času. največje tra- Slovensko ljudstVo dolguje gedije našega naroda. dr. Slavku Grumu še posebno Dr. Slavko Grum se je rodil hvaležnost za njegovo literarno rodil 2. avgusta 1901 v Smart- delo. Našo književnost je : obenem pri Litiji. Osnovno šolo in gatil z dramo »Dogodek v me-gimnazijo je obiskoval v Novem stu Gogi«, kj so jo z uspehom mestu, medicino pa je študiral predvajali doma in v tujini, na dunajskem vseučilišču. Kot Pripravljal se je tudi, da napiše zdravnik pride v Zagorje 1929. delo iz življenja zagorskih ruleta. V Zagorju deluje neutrud-. darjev, a ga žal ni končal. Zdravstveni dom. ki,ga je no in nesebično in si pridobi svoj govor je tov. Kovač za-. ustvarila naša socialističnna skupnost, svojemu' namenu. Vsem, ki so podpirali prizadevanja teh naprednih Zagorjanov, gre tudi naša zahvala. Preden je predsednik gradbe- zaupanje in ljubezen v Vseh ključih »Naj bosta plaketi v vrstah prebivalstva. SrjJno_ iz- Zdravstvenem domu, kjer se redno dober človek, po značaju nadaljuje vajino delo, izraz pa tih in blag, izvršuje svoj po- iskrene hvaležnosti, našega so,-klic z izredno požrtvovalnostjo, cialističnega. ljudstva za vajine Dela v vseh humanitarnih dru- napore.« štvih in jih gmotno podpira. s to slovesnostjo je Zagorje Tesno se priklene osvobodilni dostojno proslavilo spomin dveh .......dostavlja zdravila In - ........ Semumamen^Te^ril minski plaketi dvema zagorskima zdravnikoma, dr. Tomu ZARNIKU za 43-letno in dr. Slavku G R U M U za 20-let-no zdravniško pomoč, ki sta jo nudila zagorskim rudarjem. Plaketi šta delo akademskega kiparja Vladimira Stovicka in naj bosta vidno znamenje hvaležnosti Zagorjanov za njuno požrtvovalno delo. V zvezi z odkritjem spomin boditvi sodeluje v ljudskem od- vafstva rudarskega Zagorja, boru, a 'prekmalu umre 3. av- v gusta 1949. 'h} ..Svoboda" na Dolu dobro dela Ma. Pred kratkim je imelo tudi v poslednji kmečki in delavski v zvezi z oaKmjem spomin- DPD »Svoboda« na Dolu Prj v^miiti °novj l« dvorane tudi kino aparaturo, dela tako od pevcev kot le pesm; so bile mi dobrimi nasveti, ali pa da 28 ranabo naših naciom. ru To staro aparatur0 je društvo od zborovodje To oboje pravljene in kot mu nudijo materialno pomoč, Pravic 115 J-zuta. v la- prodaj0 ;n denar naložilo v pa ima zbor v .polni meri. solidno izvajane; brez katere si je težko misliti kratni ponemcevalm atmosten banItj Ker ta izkupiček ni za- In prav to še povečuje uspeh v dhigem delu koncerta sta napredovanje društva. Ce bomo Je s svojim odločnim, brez.com- dostoval za nakup nove apara- zadnjegar koncerta. Obilica za- orkester, ki ga sestavljajo člani storili to, bomo ob zaključku premisnim nastopom m de.om ture; |e društvo ob pomoti motanih ritmičnih postopov za- »Svobode I« in »Svobode II« leta 1956 lahko ugotovili, da je duševni vodja narodnega giba- hrastniške občine kupilb drug,1 pletene ha.-mortske tvorbe, v ter imenovani zbor, izvajala društvo na pravi poti in da je njaj. S sodelavci deluje v vseh že prav dober filmski projek- vsem nasprotujoče stari, preži- kantato Radovana Gobca »Svo* izpolnilo vse pogoje, ki se zah- naprednih, prosvetnih in gospo- tor prj ureditvi kino dvorane veli čitalniški harmonizaciji, bodna zemlja«. Kantata je na- tevajo od podeželskih piosvet- darskih društvih, ki imujo na- jn babine je društvu priskočila novi prijemi obdelave narodnih pisana za soliste, zbor in orlce- nih društev v izobrazbi naše cionaini karakter. Po 43-letnem na p0m0č Tovarna kemičnih motivov in pesmi, vse to je za ster. To delo je bilo izvajano v vasi. B. F. neutrudnem delu umre 25. ok- jzdcIkov, ki mu je podarilo pevca-amaterja težko. Brez do- isti zasedbi že meseca julija star gradbeni material, sindi- brega, razgledanega predvsem p. 1. ob občinskem prazniku kalna podružnica te tovarne pa Pa muzikalnega dirigenta bi ■ Hrastnika. Delo, ki je vseskozi ie dolski »Svobodi« podarila za bilo nemogoče približati ln po- pisano rutirano in z močnim ■len kino 70 stolov. - sredovati to resnično dobro zbo- poudarkom na zborovskem par- Po poročilih so na občnem rovsko pesem tako pevcem kot tu, je izredno privlačna in hva- ■boru izvolili nov upravni od-1- poslušalcem; Zborovodja tov. ležna koncertija točka Lepe, bor društva. Njegove naloge so Malovrh je z vztrajnim delom speVne zborovske partije, lirič- velike. Nadaljevati bo moral in odločnostjo dosegel lepo vi- ni solo tenorja in prijetni bari- z začetim delom in pritegniti v šino izvedbe. Marsikje pa kljub tonski vložek. pa dobra, zvočna svo’e vrste čim več delavske in temu ni uspel reproducirati pe- instrumentacija so poroštvo za kmečke mladine. Le tako bo smi po svoji zamisli in hotenju, uspeh te kantate Zbor, ki nosi društvo lahko vzgojno poseglo To je bilo čutiti predvsem v že v delu glavni delež, je svojo nalogo dobro rešil. Manjši spodrsljaji v celotnem izvajanju niso prišli do izraza. Tudi oba solista tenorist Sebasu in baritonist Majdič sta svoj part zadovoljivo odpela. Skoda je, da zaradi majhnega števila vaj ni bilo moči doseči boljšega kon- , . ....... •*' , takta , med orkestrom in zbo- Navzllc vsem trditvam, da Treba pa bi bilo misliti na to. rom. Mnogo mest bi bilo lahko Hrastničani nimajo interesa da je trenutno najugodnejši čas iriterpretacijsko močnejših in čltanje, je treba poudariti, da te za pridobitev novih naročnikov govorice ne drže. Izpodbijajo jib Prešernovih knjig. Senčna stran že poročila na letnih občnih za sam Hrastnik je, da na rud-zborih hrastniške »Svobode I« ln niku še danes ni poverjenika »Svobode II«. V katerih Je re- (lahko bi jih bilo več) za zbira-čeno, da imata obe knjižici v nje novih članov Prešernove kraju mnogo knjig in mnogo dražbe. Akcija za pridobivanje mladih bralcev. Ne moremo pa naročnikov Prešernovih knjig iti mimo neljube resnice, da ima na hrastniškem rudniku leži’ na veliki industrijski kraj Hrastnik ramenih tovarišice Sihurjeve, skupno z Dolom komaj 400 na- uslužbenke knjigarne, ki pa ra-ročnikov Prešernovih knjig, zumljivo ni kos vsemu delu, Akoravno je število članov Pre- daslravno na rudniku ne manj-šernove družbe v Hrastniku ln ka sposobnih ljudi za to akcijo, na Dolu še vedno premajhno, Nekaj več so nap ra vili v tem ne bi mogli trditi, da Je bilo v pogledu v hrastniški Steklarni akciji za pridobitev novih na- in to po zaslugi tov. Staneta ročnikov Prešernovih knjig malo Cvelbarja, ki je sam pridobil storjeno, saj se je število čla« 118 naročnikov Prešernovih nov lansko leto povečalo za več knjig, vendar Je to za to-kot polovico. Drži pa, da bi v varno še vedno premalo. Tudi sedanji akciji, ko so člani do- tov. Vizjak je pridobil nekaj MJi knjižno zbirko Prešernove članov. Nikakor pa ne moremo družbe za letošnje leto, lahko biti zadovoljni z naročniki Pretorii! nekaj več in povečali šte- šernovlh knjig na Dolu, saj jih Dne ...;...... 195. vilo naročnikov vsaj na 600, Iz- je tamkaj samo dvajset. Skupaj gleda pa, da še ni poVsem raz« z naročniki v knjigarni, kjer jih čiščeno vprašanje, kdo naj vodi je 200, je v Hrastniku In n-tn akcijo — ali društva »Svo- Dolu nekaj čer 400 članov Preboda« ali organizacije SZDL. šernove družbe. J Hrastniku bi bila treba noprauiti neka uet za noue »orožnike Prešernoue družbe no izpopolnjeval. Tehnično znanje je osnova muziciranja. Svetovati bi bilo, naj o tem problemu pevci in dirigent resno razmišljajo. M. R. NAROČNIKOM PREŠERNOVIH KNJIG V TRBOVLJAH Mestni odbor Prešernove družbe ▼ Trbovljah sporoča vsem tistim, ki so plačali članarino za leto 1955 tov. Fricu Mrzelu in jim le-ta še ni dostavil knjig Prešernove družbe za leto 1955, naj knjige s potrdilom plačane članarine Prešernove družbe vzamejo v Knjigarni v Trbovljah Hkrati pripominjamo, da tov. Fric Mrzel in tov. Slavica Zaman nista več poverjenika Prešernove dražbe. Mestni odbor Prešernove družbe — Trbovlje IZ HRASTNIKA ZDRAVSTVENO PREDAVANJE. — Društvo prijateljev mladine v hrastniški steklarni je pripravilo za ženske prav zanimivo predavanje »O ženskih boleznih«. Predaval je domači zdravnik tov. dr. Jože Toplak. Vsa dvorana ie bila zasedena. Zenske so bile s predavanjem zelo zadovoljne in so izrazile željo, da bi bilo še več podobnih poučnih predavanj. sugestivnih. Problem, ki ga po-— — — — — — — Tukaj odrežite! — — — _ _ _ _ NAROČILNICA Naročam 1 Izvod tednika »ZASAVSKI TEDNIK« na naslov: Ime ln priimek: - _____________ Poklic: Kraj: . Pošta: Časopis pošljite na gornji naslov od dne naprej. — Naročnino bom redn© plačeval po položnici — osebno — četrtletno — polletno — celoletno vnaprej (nepotrebno prečrtajte!) Naročilnica velja do moje pismene odpovedi tista l*gieda kot minaret nekje na D ; . žicah ga vsi poznajo ..au. Pa nil V »we- Osstnnrofn' oodols) lil Največje zanimanje so v zadnjih dneh nedvomno vzbndile parlamentarne volitve v Franciji, ki so bile 2. t. m. Teh volitev se Je udeležilo rekordno število francoskih volivcev, saj je prišlo na volišča nekaj nad devetdeset odstotkov volilnih upravičencev, kar pomeni za Francijo nedvomno izreden dogodek. To niso bile redne parlamentarne volitve. Do njih je prišlo zaradi zagate, v kateri se nahaja francoski parlamentarni si-stgm že vsa povojna leta. Skupščina namreč nikdar ni v stanju upostaviti stabilnega kabineta zaradi svoje prevelike razcepljenosti . na stranke in strančice, katerih nobena nima v parlamentu toliko poslancev, da bi lahko sama sestavila vlado. Tako stanje je vzrok, da je imela Francija po vojni enaindvajset vlad (torej približno vsakega pol leta drugo) in da se nobena od teh ni mogla resno oprijeti dela. ker je morala takoj odstopiti mesto drugi. Volitve, ki so jih opravili letošnjega drugega januarja v Franciji, pa so imele namen, da bi bila izbrana takšna skupščina, ki bi bila sposobna sestaviti vlado, ki bi se lahko nas'anjala na večji del prebivalstva kakor je to bila navada v zadnjih letih. Izid volitev kaže. da volivci niso izpolnili teh pričakovanj. Tako je razumljivo, da se že pojavljajo glasovi o tem, da bi bilo potrebno razpisati še ene volitve, ker se s temi stvar ni prav v ničemer izboljšala celo poslabšala se je če samo upoštevamo, da se bodo v zbornici pojavili poleg dosedanjih strank tudi zastopniki skrajno nazadnjaškega »Ponjadovega« gibanja, ki si jc priborilo na volitvah celih 55 poslanskih mesi Zanimivo je, da je poleg tega porasta nazadnjaških sil zabeležila napredek tudi KP Franclje, ki bo imela v novi skupščin) okrog 145 sedežev. Socialisti pod vodstvom Guy-Molleta in radikali pod vodstvom Mendčs-Francea so sicer obdržali na teb volitvah v glavnem svoje pozicije, toda glede na dejstvo, da sta v trenutni situaciji samo ti dve skupini sposobni (če bi se seveda na volitvah primerno okrepili ali vsaj bili pripravljeni malo tesneje Sodelovati) ustvariti pogoje za realnejšo politiko Francije, je stagnacija v pogledu porasta njunih sil za Francijo resnična škoda Iz nesporazuma Mendčs-France ; Faure sta KP in Pouiade izvlekla obilen plen — več kakor sto poslanskih mest Je nedvomno rezultat nezadovoljstva francoskih volivcev s pogostim menjavanjem vlad in sploh nemočjo francoske politike v zadnjih letih. Obisk predsednika Tita v Egiptu, ki gre b kraju pomeni nov velik korak v povezovanju politike obeh dežel Rezultat obiska bi naj bil 00 želji egiptovskih predstavnikov dokument mednarodnega pomena, kakor je bila deklaracija. objavljena po lanskoletnem obisku Nehruja v Jugoslaviji. Iz nje naj bi izhajala težnja, da bi se uveljavil v mednarodnih stikih duh miroljubnega sodelovanja in aktivne koeksistence, kar se pa ‘iče Jugosiovansko-egiptovskih odnosov, pa bi naj bila izražena želja obeh vlad, da bi se razširile prijateljske ,, h ustanovljeno »z-vuu*«.,-vezi z okrepitvijo sodelovanja in avtomehanikov LRS na vseh področjih. podružnica Trbovlje-, ki J« —----------------------------- imelo pred nedavnim svoj usta- novni občni zbor v stadikata dvorani Elektrarne Trbovlje. Zanimiv je bil ob tej prilož- Šoferjem, avtomehanikom in ostalim V naših dnevnih časnikih V diskusijo so udeleženci skoro vsak dan beremo, da se občnega zbora živahno posega-je zgodila zdaj tu zdaj spet tam kakšna prometna nesreča - na drugi strani pa spet opazimo v listih opomine odgovornih organov rva naslov neprevidnih šoferjev, motociklistov in pešcev naj se vendar rav-naio po prometnih predpisih, ZW toliko nepotrebnih prometnih nezgod, včasih nesreč, ki terjajo tudi življenje. Proti tem nesrečam se hoče upreti s svojim delomvTrbov-ustanovljeno »Združuje li z raznimi vprašanji tako tudi o pravicah in dolžnostih šoferjev. Razna vprašanja je razčiščeval tov. Moder iz Ljubljane. V naslednjem «0 na občnem zboru izvolili upravni in nadzorni: odbor novega društva, ki bo skrbel za izvajanje zadanih st nalog. Kakor smo izvedeti. se je v novo društvo včlanilo že skoro 80 % vseh šoferjev In ■ avtomehanikov na področju občine Trbovlje Društvo seveda vabi vse preostale, da se čimprej včlanijo v društvo, da bodo nato vsi šoferji in avtomehaniki kot skupna družina uspešno odpravljali razne napake, ki vodijo do nesreč, in terjajo — kakor smo že uvodoma omenili — premnogokrat tudi človeške žrtve. IZ SODNIH DVORAN KINEMATOGRAFI Kino »Svoboda-Center« v Tr- _ ra, jisrtffirs ■ - • *- avtomehani- RAZGRAJALI Franc Juteršnik, zidar iz Za- v Celju, s kamionom iz Trbovelj proti Zidanemu mostu Na gorja-Polje št. 7, Franc Rep, poti so se ustavili najprej v Kilimandžaru« v glavni vlogi Gregor Pečk in Ava Gardner. Kino »Svoboda — Trbovlje II« bo imel na sporedu do ponedeljka ameriški barvni film »Do poslednjega«, v glavni vlogi Richard Widmarck Robert Wa-gner in Jeffrey Hunter Partizan« Sevnica: 7. in 8 zidar, stanujoč prav tam, in Karel Skaper, zidar, stanujoč v Zagorju-Polje št. 9, so v januarju letošnjega leta v gostilni Planina«! razbili 9 stolov, 15 ženja šoferjev t« . kov LRS, tov. Modra, ki je vsem zbranim obrazložil namen društva in nakazal smernice za nadaljnje delo. Podružnica tega Združenja —, ,. „ . «S FSŽlSZftZ astrm T ®? angleški flim »Pod Rdečim mor- kovnih &P°*° »ooaobni in name kazni — vsi obtoženci pa ,em‘- ROV’ ,^ar- iimSvo- morajo trpeti tudi stroške sodni- • Janu' STIK1 bo boljšala in krepila Je in plačati goetinskemu pod- poučevanjem članov m popula- 12.978 dm. rizacijo vseh ukrepov, ki jo ČLANARINO JE ZATAJIL predpisani, da preprečijo nezgode in zboljšujejo prometno varnost; c) da sodeluje na povabilo z **z**l*I%L8£ ___________ _____ vaških odborov da si je ____r ... __,_ ____... znesek 22.351 predvaja od 7 do 10 januarja de ali na iavne- dinarjev Zaradi tega ie bil po " predloge glede ureditve javn QkwJnem v Trb0vljah Hrastniku, kjer so v tamkajšnji gostilni popili 3 litre vina, nato pa se odpeljali proti Zidanem mostu, kjer so spet odšli v gostilno. Tu je M M. napisal na Kino Brestanica- 6.—8 arjj ameriški film »Zeli me« (drama) 11.—12 januarja ameriški glasbeni film »Nesmrtna melodija«, 13.—15 januarja ameriški barvni velefilm »V vrtincu« — drama. Zaradi dvojne dolžine filma bodo predstave: 13 in 14 januarja ob 19. uri, 15 januarja pa ob 15. in 19 ■■ kozarcev in 5 steklenic ter pc- biljardno mizo ime zgoraj na-kvarili steno gostilniške sobe, vedenega, kar je bilo vzrok da kar vse je bilo last gostinskega sta se začela prepirati. Prepir podjetja v Zagorju. — Navede- se je kmalu končal in so potem ni «0 se morali zagovarjati pred s kamionom nadaljevali pot Ko pa so žc bili na avtomobilu sta se obdolženec in M. M. spei začela prepirati, ori čeme je slednji skočil s kamiona. Med tem prerekanjem je obdolženec stopil na stopnice kamiona in z odprtim nožem zamahnil proti desne roke Nadaljnji pretep med obema so preprečili ostali delavci. Zaradi svojega kaznivega dejanja se je moral obdolženi Ni- Jože Sotlar iz Radeč št. 32 n je v mesecih od februarja do maja 1955 prisvojil v manjših Zaradi navedenih kaznivih dejanj se je morala obdolženka zagovarjati pred Okrajnim sodiščem v Trbovljah, kjer je bila obsojena za vsa ta dejanja na 1 mesec in 8 dni zapora Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo, da je obdolženka vso škodo razen kraje električnega toka že poravnala, nadalje okol-nost, da do sedaj še ni bili kaznovana in da je mati dveh nezakonskih otrok, ki mora zanje v celoti skrbeti Končno je sodišče upoštevalo tudi njeno odkritosrčno priznanje in pripravljenost poravnati še nekriti del povzročene škode. Vremena ntronved za prihodnji teden V drugi polovici tekočega tedna prehodne padavine, v prihodnjem tednu pa brez pomembnih padavin, četudi bodo lahne padavine razmeroma pogoste. Temperatura negotova, verjetno pa bo postopno nastopil mraz. ^MMVMmmmmmrnk OPOZORILO Uprava za komunalno gospodarstvo v Trbovljah razpisuje prevoz smeti in pepela za leto 1956. Vozniki — interesenti naj se zglasijo dne 10. januarja t.l. na Upravi za komunalno gospodarstvo v Trbovljah — Savinjska cesta. LUŠČENJE OREHOV ZTP »Posavje« v Brežicah Je prebil 1956 ameriški film »Belita pleše«. V soboto, 7 januarja, ob 16,30 na Studencu pri Sevnici, ob 19 uri na Raki; v nedeljo, 8. januarja, ob 10 uri v Zdolah pri Krškem ob 14 urj v Artičah in ob 17.30 v Pišecah; v ponedeljek, 9, januarja, ob 16 uri v Tržišču, ob 19,30 na Blanci in v torek, 10 januarja ob ’0 ,,«•* v kola Oreškovič zagovarjati pred odda1ai0 posameznim družinam Okrajnim sodiščem v Trbov- dom luSienje orehov. V dol-ljah. kjer je bil obsojen na 4 ^ zimskih večerih je tc lep 'priložnostni zaslužek. Plačujejo mesece zapora. ga prometa. , .. . I :daljnja naloga društva bo da bo prirejalo za “ stSrokovne°rtečaje,e razstave, tek- za dotj dveh let ^pod POCbjem. dišča ‘podjetja" /»Beton. k era kaznovan na 6 mesecev zapora — sodišče pa je obdolžencu odložilo izvršitev izrečene kazni OBSOJENA TATICA Jelka Drnovšek, zaposlena v podjetju »Beton« v Trbovljah, stanujoča v Trbovljah, Pod Ostrim vrhom štev. 37, je v letu 1955 postopoma jemala iz skla- sortirana luščena jedrca, zato si vsi prizadevajo da čim lepše luščijo, da je zaslužek večji. ♦oliko M. J. da v tem času ne bo napravil novega, prav tako hudega ali hujšega naklepnega kaznivega movanja in'tudi kulturne prireditve z namenom da svoje člane in ostale interesente vzgaja in strokovno dvaga; da bo sodelovaloJ?ri ril^ma dosedanjo nekaznovar.ost. odkri- mične ploščice in jih tako odnesla 66 kosov v skupni vrednosti 10.560 din. Prav tako je od- PRODAM BAKREN KOTEL »ALFA«, 1001, za žganjekuho. Naslov v prodajalnici časnikov v Sevnici. 31. decembra sem izgubil de- nega OBVESTILO motociklizma; da opravlja državnih organov v žKrtjšJvEžrš*JS*ssa$ * - oškodovala pleskarskega moj- da vrne denar proti nagradi na in na poklic Cenjene stranke obveščam, da korist izpopolnitve prometne sprejema v popravilo radio- varnosti določene naloge; da aparate, elektromotorje in dru- ustvarja s svojim delom močan ge elektrotehnične naprave. Iz- kolektiv sposobnih voznikov vnšujem tudi električne tnšta- motornih vozi’ in avtomehanl- to priznanje dejanja in pa po- stra s s za 1600 din. Nadike upravi Usta. vrnitev vse škode, kar je obdolženec 6toril že pred obravna-vo. IZPRED SODISCA Z NOŽEM GA JE ZABODEL Dne 13. oktobra p. 1. je odšla lacije - Drago Sibllja, poprav- kov. da skrbi med člani zakre- skupina delavcev, med katerimi ietje za 8-10 din. Ijalnica elektrotehničnih naprav« pitev ’ zavesti skupnosti tova- je bil tudi Nikola Oreškovič, Sevnica. rištva, delovne sposobnosti itd. zidar, zaposlen pri Upravi cest je navedena v lanskem sep- f _ tembru in oktobru uporabljala Go6t. kj je 1- t- rQ_r^e r,„__ električni tok za razsvetljavo drugi sobi gostišča TVD » - svojega stanovanja brez vedno- tizan« v Trbovljah vzel s po stl podjetja »Elektro-Trbovlje«, pomotoma tuj emi klobuk, naj s čimer je oškodovala to pod- se zglasi v tem gostišču, Kjer bo dobil svoj plavi klobuk š Trgovsko pod el!e #Napredek' > ■ • ( Domžale j želi vsem delovnim ljudem širom po naši domovini ) obilo uspeha v NOVEM LETU 1956 in se priporoCa ! ! svati v zneskih pe sto funtov. Člo- vek ima s tem same skrbi in neprijetnosti. Mislim sicer, da bo trajalo še nekaj let, preden bo nečak lahko razpolagal z denarjem, toda previdnost je geslo naše družine.« Gilbertu v prid je na koncu izpadla odvetnikova želja, naj bi lekarna za siromake vendar dobila skromno volilo. General je namreč črtal iz oporoke sploh vsa volila in tudi v listini, najkrajši, ki Jo je kdaj podpisal, jc zapustil vse svoje premično in nepremično premoženje izključne -svojemu ljubemu nečaku«. »Nečak je oženjen, kajne?« Je vprašal. »fe prav vem, Je poročen,« Je odvrnil Jaek Frankfort. »Kaj se to pravi .če prav vem‘? Kaj imam jaz od tega?« se je razjezil stari mož »Vi ste moj odvetnik in vaša dolžnost je, da vse veste. Ugotovite, ali je oženjen, kdo je njegova žena. od kod izha’a In jima pošljite vabilo na večerjo.« »Za kdaj?« Je vprašal osupli odvetnik. »Za drevi,« Je odvrnil stari gospod. »Friše! bo k meni tudi neki mož iz Vorkshlra. moj zdravnik, tako da bo kar prijetna družba. Ali je lepa?« »Mislim, da je.« I Jack Je odgovoril obotavljaje, kajti bil Je resnično v dvomih, ker Je o Gilbertu in njegovih razmerah vedel bore malo. »Cc Je čedna in če je hkrati odlična dama« je dejal stari general počasi, »dobi šc zase posebno volilo!« Jack se je prestrašil Ali je to Domenilo novo oporoko? Ne glede na to Je takoj odposlal bržola vkl. Ed|tb Je vsa začudena r>reKra-i« penrRp.fc-vano brroVvko. Gilbertova brzojavka je osta- la na mizi v predsobi, kajti Gll-berta ni bilo ie od prejšnjega dne domov. Objokane oči mlade žene so zgovorno pričale o njeni zaskrbljenosti zaradi dolge moževe 14 Edith Standcrton je hitro zložila večerno toaleto v kovček in se pripravila za kratko potovanje v Huntingdon. S seboj jc nameravala vzeti hišno. Bilo Ji Je zelo neprijetno, da se je morala odpeljati brez Gilberta. Toda sklenila je, da bo svojemu možu povsod v pomoč in ker utegne biti njena navzočnost na večerji pri bogatem sorodniku možu kakor koli v prid, se hoče, čeprav sama, odzvati vabilu. Prišla Je še ravno pravočasno g vlaku ki Je ob štirih odhajal v mestece Tin’ey. Stari gospod ji je izkazal izredno čast, ko jo je osebno počaka« na postaji. »Kje Je Gllbert?. Je vpraša!, ko sta se predstavila drug drugemu. . »Nepričakovano Je moral poslovno odpotovati.« jc odvrnila. »Zelo hudo mu bo. ko bo zvedel :-.a vaše vabilo.« »Tega ne verjamem,« Je zagodrnjal stari general. »Gilbertu ni kar tako zelo hudo — gotovo mu js za to več potrebno kakor samo priložnost, da sc spravi s ■■tarim grdrnjavsom. Dejansko.« je nadaljeval, »sprava sploh ni potrebna. Toda meni se zdi. da me vsak, ki ga črtam iz testamenta, šteje za svojega smrtnega sovražnika.« »Prosim, nikar me ne mešajte v sveto oporoko,« je smehljaje se dejala. »To še ni povsem gotovo,« Je dejal in dvorljlvo dodal, »Čeprav mlsPm, da vas le narava tnko bogato oV^-Pa. do se msvet-ntm rečem, kakor je denar, lah- ko odrečete!« Hudomušno se Je namrdnila. Bil je očaran, da Jc v njej našel tako mikavno družabnico, Edith Standerton pa se je tu:il potrudila, da bi mu bila všeč. S starejšimi ljudmi je znala tako spretno ravnati, da jim Je vzbudila občutek, kakor da s« tudi sami prav tako mladi kakor ona. To najbo!je označuje njeno vedenje S svejo prTJ d-nostjo in mikavnostjo si Je kmalu pridobila tudi starega čudaškega gospoda. F.d th ni vedela iz ko’-5n 'i razlogov se jc moževa sreča nenadoma docela spremenila O n»egovih zadevah Je sploh vedela zelo mr!o. D-urega ni vedela kakor da Je bii iz tega a M onega vzreka razdedinjen. Ni l ni vedela, da Jr to samo norlrdt-a muhavost: tega starega mefa. »Cimp-et moreta sprt orIM in siesr z Gllbertem « Ji Je d~’al general, preden eta sc re-sla, da se preoblečeta za vvč- J'. »V veMfco zadovoljstvo mi 'n. če se bom lahko za vojn kakor koM zavzek« F.dlth n! vede’a. kaj bi ;>d-o-vorlta. T’a srečo J) je rv*v>»a’ gp,dr»«;c geneza rum. ki je tv-prJčekorano vrtal. »Z e v'm. ke' h1 •"'',| v! de’* « je de’.1. »Ge*v/n ž Ttc vl’r'l Star*:>vfnnove diamante In ji’1 trdi boste!« Sicer ni lme’3 nobeno že!{o. da bi vl(’a'a te cl vnaot" i > tudi «nloh ni vedeka, da teka de-«1-ščlna obr.tnJa Tod- ker Je H’o r*aremu gospodu. kok-»r s- J' Tde'o. mnogo na tem da JI d'fi-mnnte po':o?e. In kr- J« bl’» končno tndt sama ženska Je h'la takoj prlnravljena da r* din* • '»til t« 11» n «n V a