Dopisi. Iz Ljubljane. (Razpis častne nagrade.) Razumniki vseh omikanih narodov paznim očesom motrijo razvoj tistega dela književnosti svoje, kateri je v prvi vrsti namenjen mlademu narastaju. ter vestno skrbe za to, da se mladini podajajo v roke po obliki in vsebini dovršene, čistitn peresom in. plemenitim srcem pisane zabavne in poučne knjige. Tudi v Slovencib se je že večkrat poudarjalo, kako potrebujemo mladini svoji primernega berila in razna ueiteljska in pedagogijska društva naša so večkrat ukrepala o tem in obravnavala vprašanje, kako bi se zadelala ta praznina v književnosti slovenski. To uvidevši je znani rodoljub češki in prijatelj mladine slovenske, blagorodni gosp. Jan Lego v Pragi, po županu ljubljanskem posebnemu odboru izročil sedem cesarskib. cekinov v plemeniti namen, da ž njimi nagradi najboljšo povest, namenjeno slovenski mladini od dvanajstib let dalje. Navedeni znesek sedmib cesarskih cekinov pa je samo častna nagrada, katera se izplača pisatelju povesti; vrbu tega gospod Jan Lego poskrbi še za to, da pisatelj nagrajene povesti prejme za spis svoj še navadni pisateljski honorar. Pisatelj nam v svoji povesti naslikaj vzornega slovenskega mladeniča, odieenega z vsemi krščanskimi in državljanskimi vrlinami; od tiste dobe, ko začne boditi v šole, spremi ga do moških let, ko stopi v praktično življenje, opiši ga živo iri plastično brez moralizovanja, da bode mlada duša, videča pred seboj junaka povesti, hrepenela po njegovem vzvišenem vzgledu izpolnjevati vse dolžaosti, katere narod, cerkev in država zabtevajo od poštenega moža. Ako pisatelj takošno životopisno povest postavi v zgodovinsko zanimiv čas ter njeno dejanje odpre na take domače kraje, ki se odlikujejo po prirodni lepoti svoji, bode tem večja zasluga njegova. Povest obsezaj šest tiskovnib. pol male osmerke, natisnene z navadnimi garmondskimi črkami. Rokopisi naj se pošljejo do konca tekočega leta načelniku odbora, kateri tudi po« vesti prisodi darilo ter pisatelju njenemu izroči častni honorar. Za odbor: Peter Grasselli, župan Ljubljanski, načelnik. Iz Bizeljskega. (Ve se la novica.) Redko, prav redko se oglasimo mi v vašem listu. Ali zato nikar ne mislite, da nam niste ljubi, kedar nam kaj poročate o nas. Mi smo v resnici na koncu Štajerskega, mejaši smo z nasimi brati Hrvati. Ako pa mislimo na občinski zastop, kakor smo ga imeli doslej, čisto lehko bi nas človek dejal tje gori na mejo nemške Prusije. Doslej je bilo namreč pri nas zavetje za vse mogoee in nemogoče nemškutarje. Ti so delali z nami in z našim preinoženjem, ne da bi nas prašali in da bi nam bili kaj v našo korist storili, tega že celo ne. Kar nam je nemški ,,bauernverein" velel, to so naši možaki v obe. zastopu storili. Kaj ? Za to naši možje niso vprašali, bili so mameluki. kimali so kedar je naš mogočni župan pomignil, potem pa je bilo vse dobro. Letos pa smo vendar le enkrat se otresli tega jarma. Kedar so bile volitve, prišli smo v velikem številu in naši prejšnji ,,barambaši" so ostali na cedilu. Odslej je obc. zastop naš, slovensk, vsi tisti, ki so bili doslej nemškemu ,,bauernvereinu'' za rep, so pri volitvi propadli, tako propadli, da jih nihče, tudi višje oblasti, do katerib so se po hlapčevski obrnili, ne bodo mogle veu izkopati. Živeli možje, ki so to storili, živeli naš novi obč. zastop! Drugikrat več, ako vam bode g. urednik po volji. (Prav lepo prosimo! Tako in enako poročilo nam je prav po volji. Ured.) Iz Podčetrtka. (Čudne reči.) Resaica je sicer, da smo mi precej daleč od življenja, to je od železnic in človek bi mislil, da se to, kar se izgodi pri nas, ne izve lebko. Ali v tem ni tako. Pri nas se govori, da se gode v teh krajib reči, katerih ni kje drugje, vsaj v tolikem številu ne. Pravi se, da stoji v nemških Hstih veliko in tacih reči, ki človek misli, da niso resnične. Ako bi bile pa resnične, gosposke morale bi seči v mes, da bi se to poravnalo. Izlasti se črnijo naši gg. duliovniki. Mi jib sicer spoštujemo in Bog ve, da ne vemo. kako da bi jih kdo ne spoštoval, ako še je le količkaj kršu. vere v njem. Če se pa bere o njih več tacih reči v nemških novinab, kakor sem bral tovnej v „_. Z.", to se mi pa vendar le zdi preveč. Kaj, sem si mislil. ali sme že vsak ,,fakin" dajati v ,,cajtinge" reei, ki jib je storil sam, potem pa jih podtakne našim gg. duhovnikom? Kje ima pa tu oči gosposka? Da dela ona tu, toda samo le v rečeh, ki se dotikajo dubovnikov, kakor tica štruc, tista, ki vtakne kljun v pesek. kedar siuti nevarščino, tega ne morem in nočem misliti. Toda kako si naj jaz, prosti kmet, to razložim ? S Pake. (Odgovor.) Dopisnik s Pake v zadnji štev. ,,Slov. Gospodarja" pravi, da sem sam priznal, da sem v ozki dotiki s šulvereinom, ker sem v odgovoru rabil besedo ,,šulvereinler", katero ime mi je dopidnik dal. Dalje, da naznanjam vsemu slovenskemu svetu, da od šulvereina podporo jemljem, (kar bi sicer ne bila pregreha.*) Dopisnik naj mi dokaže, kar trdi! Kar sem pa o pravici do sobe in o drevesnici rekel, to je resnica. ter prvo labko s dotičnimi pismi skažem, drugo pa lahko vsak sam vidi *) Oho! Ali mislite v resnici tako? Stavec. in spozna. Tudi dopianik je lani gosp. barona Warsberga v nSlov. Gospodarju" zarad podarjenega zemljišča hvalil. Kar se tiče pregovora: Peri kožuh itd. naj izve tora.j slov. svet, da je bil v nedeljo 27. sušca Kožuh v veliki ,,žehti", ali se je pri tem zmočii a!i ne, še ni znano! L Kožub. Iz Celja. (,,Dijaška kuhinja".) Našej mladi ustanovi so darovali gg.: Lenček Franc. posestnik v Blanci, Kunstič Ivan, učitelj v Sevnici, Franc Vršec, c. kr. notar v Sevnici, Ivan Fišer, c. kr. notar v Mokronogu; preč. gg : Martin Sevnik, župnik v St. Petru, Anton. Fischer, vikar na Laškem. Franc Hrastel. kaplan na Laškem, Josef Kodella, inženir vMariboru; g. dr. Weingerl v Zagrebu, gospa Marija Potočin v Zidanemmostu, prevzv. knez Windischgratz ; gg.: Peter Dobnik iz Zoče, Ferdinaud Roš v Hrastniku, Ivan Stožir, profesor v Zagrebu, dr. Josip Fon, primarij v Zagrebu, preu. g. Radosl. Marzidovšek, c. kr. vojui kapl. v Zadru, g. Norbert Zauier, trgovec v Št. Paulu in g. Oset Simou, trgovec na Vranskem, vsi po 5 gld. Zatem posojilniea v Soštanju 50 gld. Po gosp. Gabršeku pa je nabranih in sicer od gospodov: Brinovc Jaka, posestnik, Stepic Anton, c. kr. davkar, Meglič Simon, učitelj, Schwendtner Karl, trgovec, g. Sentak Terezija, posestnica, Kumer Anton, župan, Musi Josef, posestnik, Klobučar Anton, uradnik, J. Lab, posestnik, Jakob Mesič, posestnik, Presinger Franc, pos., Gradičnik Julius, posestnik, Seunik Matija, kanclist, g. Gabršek Tereza, soproga^tajnika, Florjan Karl, župan, vsi po 1 gld. Čitalnica Vranska 2 gld., Južna Valeutin,v posestnik 2 gld., Govedič Franc, posestnik, Šorn Franc, nadučitelj, Farčnik Anton, nadučitelj, Reich. Ivan, učitelj, Gradišnik Luka, zdravnik, vsi po 1 gld. Savinjsko učitno društvo 3 gld. 20 kr. V družbi nabrano 80 kr. Skupaj je torej tega 29 gld. Gosp. Spende, učitelj vvGornjemgradu je nabral od gospodov: Dr. J. Šlander, zdravnik, J. Mikuš, tržan, J. Mikuš, zasebnica, J. Janc, oskrbnik, J. Wolf, kaplan, A. Loretič, trgovec, M. Spende, učitelj, vsak po 1 gld., neimenovau pa 20 kr., skupaj 7 gld. 20 kr. Preč. g. Gregor Presečnik. kaplan v Polčanab 2 gld, in g. Dr. France Firbas, c. kr. notar v Brežicah 10 gld. Maks Veršec, blagajnik.