Slovensko ljudstvo so v 16. stoletju razburjali hudi verski boji, ki so pričeli z razširjanjem luteranstva in so trajali skoro sto let. Dasiravno fe obvladala takrat turška nevarnost vse javno življenje in je bojevala Avstrija s turškim polumescem obupen boj za obstanek, vendar so se razvijali poleg tega notrajni boji med katoliško cerkvijo in novo vero, ki so s toliko silo prevzeli vse ljudsko mišljenje in teženje in tako globoko posegli v naše cerkvene, politične, socljalne, slovstvene in sploh vse kulturne razmere, da pomenjajo novo dobo v zgodovini našega naroda. Glavni sovražnik razbifja naše srednje\reške cerkvene orgamzacije. Glavni sovražnik, ki je našo srednjeveško cerkveno organizacijo skoraj popolnoma razdejal in dal protestantom mnogo prilike, da so se vedno bolj razširjevali in okrepljevali, je bila vedno grozeča turška sila. Redni turški napadi so že sami silno zadeli cerkev. Mnogo samostajiov je bilo razdejanih ali pa je zelo obubožalo. Največ je trpelo od Turkov kmečko ljudstvo, z njim vred pa cerkev in duhovščina, ki je imela od njega edine dohodke. Vsled turške sile je propadlo mnogo cerkvenih ustanov, župnijskih in mestnih šol, bolnišnic itd. Pri drugih so se zmanjšali dohodki, ali pa se je z njimi okoristila svetna gosposka. Vrhu tega so avstrijski vladarji s hudimi vojnimi davki obremenjevali cerkvena poscstva in dohodke. Lcta 1523 je zahteval kralj Ferdinand od duhovnikov za vojnn nameno tretji del letnih dobodkov. Leta 1525 so popisali vse cerkvens drp°roccnosti v zlatu, srebru in biserih ter jih porabili za obrambo dežele. Turški davki so znašali leta 1526 eno tretjino letnih dohodkov duhovnikov. Leta 1529 je zahteval Ferdinand od ceikvenih prelatov in samostanov, naj prodajo in zastavijo četrti del vseh nepremakljivih cerkvenili posestev, ker potrebuje denar. Ker naloženih davkov niso hoteli plačevati, so cerkveno posest kratkomalo zaplenili in prodali ali zastavili. Taka gospodarska kriza Je silno vplivala na vea cerkveni sestav. Mnoge župnije so bile prazne. Duhovniki niso prejemali toliko, da bi mogli živeti stanu primerno. Prisiljeni so bili, se pečati s krčmarstvom in kupčijo, kar je zelo škodovalo njihovemu ugledu. Ljubljanski škof Ravber se je pritoževal leta 1525, da je posvetil v osmih letih komaj 17 duhovnikov. Župnije so bile prazne ali pa y rokah odpadlih ali pa ničvrednih ljudi. Ljudstvo je bilo popolnoma pokvarjeno. Ker so propadle z dunajskim vseučiliščem tudi naše domače šole, novega duhovniškega naraščaja ni bilo priŁakovati. V naše dežele so prišli tudi Ijudje, ki so bili nevedni in na slabem glasu, skrivni ali očitni odpadniki in dobili razne cerkvene službe. Pod vplivom protestantovskega gibanja se je to zlo še povečalo. Tako je pripomoglo marsikaj, da so verske novotarije v naših krajih našle ugodna tla. Razširjanje Interanstva po naših krajih. Kakor hudournik je preplavila Lut-~ hrova verska novotarija slovenske dežele, ne da bi našla odločnega odpora niti pri cerkvenih niti pri državnih oblastnikih. Stoletne nerednosti, razva-' de in napake so se sedaj bridko mašče'. vale. Plemstvo in meščanstvo, ki sta imela v rokah vso politično mo5, ves socijalni ngled in upliv, sta se skoraj popolnoma postaviia na stran novih bojevnlkov zoper katoliško cerkev in izrabila svoje sile v prospeh luteranstva. Le vladarji iz habsburške hiše so ostali zvesti katoličani in skušali rešiti v težavnih časih, kar je bilo mogoče. Pričakovati je bilo, da se bo ob takih razmerah luteranstvo tudi med slovenskim kmeCkim ljudstvom, ki je bilo docela odvisno od graščakov, hitro razširilo in ukoreninilo, tembolj ker ni manjkalo vztrajne protestantske agitacije z besedo in tiskom. Vendar je na§el »čisti evangelij« med priprostim narodom primeroma malo privržencev. Ako izvzamemo nekatere pokrajine na Ogrskem in na Koroškem, se ni udomačilo luteranstvo nikjer med Slovenci trajno. Po župnijah, kjer so plemiški patroni vrinili luteranske prldigarje, so ljudje raje hodili v sosedne katoliške župnije prejemat svete zakramente, kakor da bi imeli posla z Lutbrovo duhovščino, katcro je nastavljala grajska gospoda. Ljudstvu se ni moglo prikupiti suhoparno bogočastje luteranov, ki niso poznali druga kakor pridigo in čitanje svetega pisma, mcdtem ko so jim bili tisočletni častitljivi verski obrcdi y jipotiko iu %&• smeh. Razširjanje luteranstva je oviralo tudi socijalno nasprotje med grašcaki in kmeti, ki se je za časa velikega hrvatsko-slovenskega kmečkega upora še posebno poostrilo. Kmet, ki se je bojeval proti gospodi za »staro pravdo«, ni bil dovzeten za »čisti evangelij« grajskih pridigarjev, tem manj, ker je izprevidel, da se z njegovo vero okoriščajo le njegovi nasprotniki. Splošno tudi opažamo, da je nastopilo luteranstvo s tem večjo silo, čim bolj so bili kraji prežeti z nemškim življem; ob severni jezikovni meji se pojavlja najbolj njegova moč in vedno bolj pojenjuje proti jugu. Le v Beli Krajini tn sosednih hrvaških krajih je imela protestantska agitacija izrazito naroden značaj, povsod drugod nastopa pod vplivom in okriljem nemške gospode in služi večji del njenim koristim. 1 Bcžje postave nad vss človeške! Po- svečuj praznik! Dosedaj smo videli, da so mnogi odr^asli meščani ob nedeIjah in praznikih napravljali izlete brez svete maše. Žalibog pa smo opazili v zadnjem času, da gotovi voditelji mladine isto delajo z mladino. In to je mladina, ki še sicer poseča ljudsko šolo. S tem se ucepi že v zgodnji mladosti otrokom veski indiferentizem — verska mlačnost — v izpolnjevanju božjih zapovedi. Vsakega katoliškega kristjana sveta dolžnost je, ko pride k parneti, da je vsako n&deljo in praznik pri sveti maši. Vzroki, ki ga opravičijo so na primer- bolezen, pomanjkanje oblačila, hud mraz ali kaki izredni slučaji v družini itd., nikakor pa ne izleti. Če hočete z mladino na izlete, Jo morate prej voditi k sveti maši, bodisi doma ali pa v kraju, ld je cilj izIeta. Vas staršev dolžnost pred Bogom pa je, otrokom zabraniti udeležbo izletov brez svete maše, sicer boste morali pred večnim Sodnikom dati težek cdgovor. Katoliška akcija v MeMki. Meksikanski duhovniki so uvedli v Cerkev katoliško akcijo. Organizirajo svoje moŽe v Apostolstvo mož, katoliške žene v Krog katoliških. žena, dekleta v Dekliško društvo, fante pa v Mladeniško društvo. Po viharju začenja novo življenje in nova rast. Bog daj novim organizacijam mnogo uspelia in blagoslova!